Uto XLIV - št. 98 - CENA 30 SLT
Kranj, petek, 13. decembra 1991
♦ MERKUR »
15% znižanje cen do 20. decembra
stran 4
Bo podjetju Britof-Voge uspelo?
stran 32   Direktorico so
odstranili v nedeljo
Pikt^riid
Kranj, tel. 324-734 ™ Prodaja vozil OPEL in FORD.
Prodajamo tudi na sejmu. VECTRAGL 1,6 i 29.900 DEM.
Izbrali smo najboljše gorenjske športnike
Svečana podelitev
Kranj, 13. decembra - S podelitvijo pokalov in plaket se bo danes zvečer v dvorani zadružnega doma na Primskovem zaključil letošnji izbor najboljšega športnika, športnice in ekipe Gorenjske. Posebna komisija je izbrala tudi športnega sponzorja leta in športni podvig. Na prireditvi bomo pozdravili Natašo Bokal, Francija Petka, najboljše gorenjsko nogometno moštvo Živila Naklo ter vrsto sedanjih in nekdanjih športnikov in športnih delavcev.
Vendar pa večer ne bo namenjen le ljubiteljem športa, saj bodo srečanje popestrili ansambel Californija, popularna Gorenjka Helena Blagne in mlada plesna skupina. Prireditev se bo začela ob 19. uri. Več o njej preberite na športni strani. • V. S.
Prizidek OŠ Helene Puhar
Kranj, 13. decembra - Danes °b 13. uri bodo v osnovni šoli Helene Puhar na Zlatem poLju slovesno odprli nadzidek. Slavnostni govornik na prireditvi bo republiški šolski in športni minister dr. Peter Vencelj.
I>r. Drnovšek predsednik sveta TNP
Bled, 12. decembra • Ker je prejšnjemu »vetu Triglavskega narodnega parka potekel mandat, so imenovali novega« ki iteje osemnajst Članov, Na da-\ Bašaji prvi seji so se s skromnim darilom zahvalili prejšnjemu predsednika dr. Matjažu Kmeclu, sicer člana predsedstva Republike Slovenije, z* predsednika, novega sveta pa izvolili dr. Janeza Drnovška in za podpredsednika prof. Staneta Peterlina z republiškega ministrstva za kulturo. Na seji so obravnavali informacijo o dosedanjem dela, problematiki in temeljnih usmeritvah parka, program deta za prihodnje leto in poročilo o gradnji informacijskega sredica v Trenti. • CZ.
m %
pertzion .
Spoštovani
V ALP PENZIONU na Bledu prirejamo od sobote, 14.12., do sobote, 21.12.1991, BOŽIČNE VEČERE.
Če želite preživeti prijeten večer v družbi svojih prijateljev, poslovnih partnerjev ali svoje družine, nas obiščite. Pripravili vam bomo pestre božične večerje in izbrana vina. Ob prijetnih božičnih melodijah ter božičnem ambientu lokala, boste preživeli lep večer.
Od 18. ure naprej vas pričakuje osebje ALP PENZIONA na Bledu.
Prosimo za predhodne rezervacije. Telefon: 064/78-370
Z viličarjem na sodišče - 14. december je rok za vložitev dokumentacije za terjatve v stečajnem postopku Tekstilindusa. Tudi 1500 nekdanjih delavcev je upnikov v stečajnem postopku. Gora papirjev, ki smo jo posneli v prostorih Sveta kranjskih sindikatov (ta v stečajnem postopku zastopa glavnino Tekstilindusovih delavcev) pa njihova dokumentacija za na sodišče. Le z njenim dopolnjevanjem in razvrščanjem se je skupina sindikalnih aktivistov ubadala teden dni. Za dostavo vse dokumentacije na sodišče bi potrebovali najmanj viličarja, če ne kar kombi. Ta teden so na kranjskem sindikatu dobili tudi odgovor Tekstilindusovega stečajnega upravitelja, ki je obljubil sklenitev pogodb o delu s 300 tamkajšnjimi delavci, vendar zadeva terja čas. Obljubil je tudi skorajšnje izplačilo oktobrskega osebnega dohodka, in sicer-do višine zajamčene plače. - Foto: G. Šinfk
Človekove pravice in svoboščine na Slovenskem
Mar živimo v anarhiji
Nekoč ljudem storjenih krivic ne gre popravljati na revolucionaren način, marveč s spoštovanjem načel in pravil, ki morajo veljati v pravni državi, je dejal poslancem slovenske skupščine dr. Ljubo Bavcon, predsednik sveta za varstvo človekovih pravic in svoboščin.
Ljubljana, 11. decembra - Pretehtan in izbran nagovor dr. Bavcona so poslanci nagradili z aplavzom, prizadevno in uporno delo sveta in njegovega predsednika pa bi bilo najbolje nagrajeno, če bi napotila in ugotovitve tega nepolitičnega in nestrankarskega organa vtkali v naše vsakodnevno ravnanje. Dr. Ljubo Bavcon je bil jasen. Lani razmere na Slovenskem niso bile preveč naklonjene človekovim pravicam. Razpad Jugoslavije je pripeljal do uporabe orožja, takšne okoliščine pa so ovira za uresničevanje državljanom Slovenije skupnega cilja: samostojne, svobodne, demokratične, pravne in socialne države. Razmere niso naklonjene demokraciji, pravni državi in človekovim pravicam, temveč vsakovrstni nestrpnosti, fanatizmu, avtoritarnosti, revolucionarnosti, samovolji in nasilju. V Sloveniji to še ni množičen pojav, vendar svet za varstvo človekovih pravic vseeno odločno, pokončno in vztrajno dviga svoj glas zoper to. Ni naključje, da svet postavlja na prvo mesto spremembo sedanje in sprejem nove ustave. Že nekaj let živimo v ustavnopravni in zakonodajni anarhiji, zato se vsiljuje prevladovanje meril koristnosti in politične oportunosti nad merili ustavnosti in zakonitosti. Hudo bi bilo, če bi postala to navada vsakokratnih nosilcev politične in vsake druge moči in oblasti, ker je odtod samo korak do samovolje mogočnikov, do z enim glasom večine sprejetih zakonov, katerih legitimnost je vsaj sporna, do podreditve sodstva interesom oblasti. Napetost med izvršno in zakonodajno oblastjo in sodstvom se povečuje. Toda človekova čast, njegovo dobro ime, njegove osebnostne pravice in materialne koristi imajo varuha v neodvisnem sodstvu. Svoboda misli, vesti, veroizpovedi, prepričanja in njihovega javnega izražanja pa takšnega varuha nimajo. Zato je ta svoboda, kije vrhunski postulat demokracije, vselej ogrožena, zlasti pa, če nosilci politične oblasti menijo, da so v imenu svoje vzvišene ideologije pooblaščeni spreminjati miselnost ljudi po svoji meri, namesto da bi zavarovali svobodo njihovega mišljenja in prepričanja. Sprememba nosilcev oblasti in politične moči na volitvah spomladi lani je samo normalen zaključek transformacije sistema v pluralnega in demokratičnega. Zato tudi nekoč ljudem storjenih krivic ne gre popravljati na revolucionaren način, marveč s spoštovanjem načel in pravil, ki morajo veljati v pravni državi • J. Košnjek
Čigav je (bo) Elan
Triller je pogodbo podpisal, s Hrvaške že prihajajo radostne vesti: Elan je naš! So preuranjene, so se slovenski bankirji ušteli ali imajo še kakšno možnost v sodnih mlinih, ki meljejo počasi, v hiši, kjer pravica zardeva, kakor hudomušno včasih pravijo sodniki sami?
Po dveh letih razburljive Elanove zgodbe in kopici ovadb zoper bivše Elanovce, ki sodnega epiloga še niso doživele, se je začela nič manj razburljiva druga zgodba, ki bo morda krajša za leto dni, zanesljivo pa bo do skrajnosti napeta vsaj še tri mesece. Pri tem je zanimivo, da govorice spet omenjajo imena nekdanjih Elanovcev, ki naj bi "stali" za Kometom, mnogi pa iščejo ključ uganke v Brnci, kjer naj bi bil pripravljen denar za nakup Elana. So to le nevarna ugibanja? Žal so se prav pri Elanu govorice že večkrat izkazale kot prave.
Zakaj je Elan tako vabljiv? Vse kaže, da ni tako malo vreden, da je to dobra tovarna, predvsem pa je dobra blagovna znamka Elan, ki bi jo marsikdo rad imel, sicer se ne bi tako pulili zanj. Ali pa se pulijo, ker Elan v svojih
nedrih še vedno skriva velike skrivnosti, ki naj bi jih za vedno zagrnil molk, ko ga bo dobil "pravi" lastnik.
Predvsem pa kaže biti v prihodnjih dneh pozoren na zanko, ki jo predstavlja Komel, firma, kije kupila Elan in je v lasti varaždin-skega Consult Investa. Upniki pa so mu prepustili svoje terjatve, saj po naši zakonodaji ni moč terjatev neposredno spremeniti v delnice, potrebna je vmesna stopnja, zato bo moral kupec Elana najprej plačati kupnino, ki jo bodo nato razdelili nazaj med upnike. Bo vse to teklo kot po maslu, bo projekt izpeljan do konca, saj je zdaj šele na pol poti? Ker ima v primeru Elana strah velike oči, tega vsekakor ne gre pozabiti. Navsezadnje je Komel tudi le eno od številnih podjetij, ki so se po naši deželi razrasla kot gobe po dežju, z le 2.000 oziroma 8.000 tolarjev osnovnega kapitala, tudi v različnih "vzporednih"funkcijah. Le kdo bi torej vnaprej trdil, da je projekt Komel pošten, ko vsak dan že razkrivamo, kaj vse se dogaja v tako imenovanih vzporednih firmah. • M. Volčjak
Praznik radovljiške občine
Več korakov pa manj besed
Linhartov nasvet je pravšnji tudi za današnje čase.
Radovljica, 11. decembra - Kulturni praznik, ki šo ga v radovljiški občini praznovali ob obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta, je po sklepu občinske skupščine (poleg 5. avgusta) letos prvič tudi občinski praznik. Osrednja praznična slovesnost je bila v sredo v dvoranici Linhartove knjižnice, kjer so (ob navzočnosti predsednika republiške skupščine dr. Franceta Bučarja) podelili Linhartovo plaketo amaterskemu režiserju Antonu Kelblu z Bohinjske Bele.
Predsednik občinske skupščine Vladimir Čeme je v uvodnem nagovoru slavnostne seje občinske skupščine najprej orisal pomen Linhartovega dela
za slovenski narod, nato pa poudaril, da Radovljica želi postati Linhartovo mesto. Odločitev, da je občinska skupščina razglasila obletnico Linhartovega rojstva za občinski praznik, je po Černetovih besedah tudi zagotovilo za to, da bo kultura imela svoje mesto v občini.
Na slovesnosti, ki so jo popestrili s kulturnim programom, so podelili letos edino Linhartovo plaketo (predloga sta bila sicer dva, vendar je enega skupščina na novembrski seji zavrnila). Prejel jo je Anton Kelbl z Bohinjske Bele, ki je doslej režiral že blizu petdeset gledaliških uprizoritev, več "njegovih" predstav pa je bilo izbranih za sodelovanje na regijski ravni.
Presenečenje slavnostne seje je bil prihod Linharta (poosebljenega v Franciju Černetu), ki je nagovoril zbrane z enakimi besedami kot nekdaj zbor modrih v Ljubljani, nato pa povedal, da bo 1995. leta 200. obletnica njegove smrti. Se bo Radovljica potrudila, da bo takrat bolj Linhartovo mesto? "Več korakov, pa manj besed," je svetoval in premleval načrte, ki jih za prihodnja praznovanja Linhartovih obletnic pripravljajo v Radovljici. Alenka Bole - Vrabec je dejala, naj Radovljica postane mesto komedije in Linhartovega festivala. Prihodnje leto bi predstavili dve komediji, 1993. in 1994. leta po tri, leto kasneje, ob 200-letnici njegove smrti, pa bi pripravili festival komedije s petimi večeri. Najboljšim bi podelili Linhartove kipce, ustanovili pa naj bi tudi Linhartov sklad za komedijo.
Prireditve ob občinske prazniku se bodo nadaljevale še ves december, nekaj pa jih bo še v začetku prihodnjega leta. • C. Zaplotnik
(mm«?
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LABORE
Posebne ugodnosti ob otvoritvi obnovljenega servisa RENAULT, ŠKODA, ZASTAVA:
• prodaja vseh modelov vozil RENAULT po stari ceni z dobavo takoj
• prodaja vozil ŠKODA FAVORIT in F0RMAN po stari ceni z dobavo lakoj
• 25 % popust na delo servisa na podlagi objavljenega kupona
• prodaja vozil po sistemu staro za novo samo še decembra
Telefon: prodaja 223-276, servis 221-031
i i i i
i*
iXgl
O
a
(0 3
a o a
«0 čf ča o* ca
CO
o. o
a. o _ ca "o
co
ca
S 6
10 M
(0 N
ffl N i;
._ to
.5 ra o
č ca S
cd -o ca
co o t=
■co
CD
0 — co
1 11
CD CD CD
c rr >
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
JOŽE KOŠNJEK
Državljani proti državi
Število zadev v postopku Ustavnega sodišča Republike Slovenije se skokovito povečuje. Lani jih je bilo 90, do letošnjega 10. decembra pa že 116. Med pobudniki za oceno ustavnosti in zakonitosti prevladujejo državljani, ki napadajo stare in nove zakone slovenske države, razne občinske odloke, vedno manj pa razne splošne akte, kar je bilo prevladujoče v preteklih letih. Državljani postajajo vedno bolj kritični do svoje države, kar je lahko izraz večje demokratičnosti, ali pa slabo pripravljenih, premišljenih zakonov. Žal pa na Beethovnovo 10, kjer domuje ustavno sodišče, prihajajo redke pobude s strani državnih in drugih organov, ki bi morali skrbeti za zakonitost. Zato je prav, da postajamo državljani vest te države in stalni ter ostri kontrolorji njenih potez. Slovensko ustavno sodišče je dobilo v presojo zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o RTV Slovenija, za presojo stanovanjskega zakona je dobilo 8 pobud, v postopku pa so zakoni o financiranju javne porabe, o proračunu, o cestah, o davkih, upravnih taksah, državljanstvu, tujcih itd. Ni torej sprejetega zakona, zoper katerega ne bi bila sprožena pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti. Državljani napadajo zakon o kmetijskih zemljiščih, dvomijo o ustavnosti in zakonitosti splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, dvomijo o namenski uporabi sredstev za zdravstvo, pa o ustavnosti stanovanjskega zakona.
Ustavno sodišče sicer deluje med postopkom, povprečno trajajo okrog pol leta, tajno, javno pa razglaša svoje odločitve. Javno pa so v sredo predsednik sodišča dr. Peter Jambrek in sodniki povedali, da niso zadovoljni z odnosom države do te spoštovane ustanove. Kot del enakovredne veje oblasti se čutijo zapostavljeni s strani zakonodajne in izvršne oblasti. Navajajo upravičene razloge. Od lanskega julija deluje sodišče v nepopolni sestavi in sedaj je od predvidenih devetih sodnikov ostalo le šest, do vratu zasutih s pobudami in postopki. Kritiko naslavljajo na slovensko skupščino in predsedstvo, ki bi moralo sodnike predlagati, skupščina pa izvoliti. Vse dosedanje pismene in ustne intervencije nisi zalegle. Sodišče ostaja okrnjeno in vse sporne zadeve odlaga. Ker velja pri delu sodišča glasovanje in sodniki pogosto niso enakega mnenja, gre v postopek ponavadi zadeva, kjer je ugotovljeno soglasje vseh šestih sodnikov.
Kratko vleče Ustavno sodišče, kratko vlečejo sodniki, obremenjeni z nenormalnimi razmerami. Še krajšo pa vlečemo državljani, ki se bomo še, radi ali neradi, še obračali po zaščito na Ustavno sodišče. Tožba Ustavnega sodišča je dovolj glasna in jasna, da jo tokrat tisti, ki bi jo morali slišati, ne bi spet preslišali. Sploh pa naši državi ne more biti v ponos, da se zatika pri ustanovi, ki ima v vsaki državi najvišji ugled in uživa najvišjo stopnjo državljanskega spoštovanja inje glavni varuh ustavnosti in zakonitosti v vsaki urejeni in pravni državi.
Turizem iz krize v razvoj
Bled, 13. decembra - Stranka demokratične prenove Radovljica organizira v ponedeljek, 16. decembra, ob 17. uri v restavraciji hotela Jelovica na Bledu javno tribuno z naslovom 'Turizem iz krize v razvoj". Na tribuni bodo govorili o prizadevanjih za izhod iz krize, razvojnih perspektivah, denacionalizaciji, lastninjenju in tujih vlaganjih, okolju kot omejitvenem faktorju, turistični infrastrukturi, povezavi turizma, športa, kulture in rekreacije ter o vlogi kraja in turističnih društev v turistični ponudbi. V uvodu bodo razmišljali Jože Resman, Jana Špec, Stanko Slivnik, Martin Mer-lak in Mladen Berginc. Gosta tribune bosta Emil Milan Pintar in mag. Janez Kocjančič. • (vs)
Skupščina Zelenih Slovenije
Ljubljana, 10. decembra - V soboto, 14. decembra 1991, ob 10. uri bo v Ilirski Bistrici 5. skupščina Zelenih Slovenije. Udeleženci bodo obravnavali poročilo o delovanju stranke v preteklem obdobju in spremembe ter dopolnitve statuta Zelenih Slovenije. Po volitvah novega vodstva bodo sprejeli strategijo delovanja Zelenih Slovenije v prihodnosti. • S. S.
Zbor radovljiških obrtnikov • V V
Država isce nove zasebnike, na stare pa pozablja
Šestindvajset obrtnikov iz radovljiške občine je novembra vrnilo obrtna dovoljenja.
Radovljica, 9. decembra - »"Tovarna" z obrtniki in pri njih zaposlenimi delavci se vse bolj potaplja,« je na ponedeljkovem zboru obrtnikov radovljiške občine dejal Danilo Korošec, predsednik Obrtne zbornice Radovljica, in poudaril, da država ob iskanju novih obrtnikov in podjetnikov pozablja na stare, ki delajo že leta in desetletja.
Razmere v obrtništvu se vse bolj zaostrujejo. Nekdaj je vsak obrtnik v občini povprečno zaposloval še enega delavca, zdaj pa 850 obrtnikov zaposluje samo 500 delavcev. Samo novembra je obrtno dovoljenje vrnilo 26 obrtnikov. Razlog za tako množično "vračanje" obrti niso samo visoke zamudne obresti, ki jih morajo plačati, ampak je vzrok tudi v tem, da je zaradi pomanjkanja
dela (in denarja) edino na tak način mogoče odpustiti odvečne delavce. Predsednik radovljiških Svobodnih sindikatov Bogo Koš-nik je sicer protestiral proti odpuščanju delavcev, vendar so obrtniki glasno in jasno povedali, da gre za problem preživetja. Le kdo bi sicer odpuščal delavce, če bi imel dovolj dela, so se vprašali in ostro pokritizirali tudi novo kolektivno pogodbo. Radovljiški
obrtnik in podjetnik Vinko Magister je med drugim dejal, da sedanje rešitve za zaposlovanje in odpuščanje delavcev niso dobre, prav tako tudi ne rešitve, ki jih prinaša nova kolektivna pogodba. Pogodba premalo ščiti delodajalca in mu ne daje možnosti, da bi lahko zaradi zmanjšanja obsega dela ali iz drugih razlogov odpustil delavca.
Andrej Čufer, ki je v radovljiškem izvršnem svetu odgovoren za obrtništvo in podjetništvo, je obrtnikom pojasnil razloge, zakaj je ponudil odstop. "Spoznal sem, da ne moremo nič narediti, da nismo nič naredili in da rešu-
Prednost vlaganjem v zdravstvene in kulturne objekte
Nepotrebne stavbe naj občina proda
Škofja Loka, 12. decembra - Zbirka objektov, namenjenih za družbene dejavnosti in državno upravo, ki bi jih v škofjeloški občini radi na novo zgradili ali obnovili, je tako obsežna, da bi glede na sedanjo (nesposobnost občinske blagajne za uresničitev rabili celih šestdeset let. V zavodu in sekretariatu za družbeni razvoj, kjer so na zahtevo parlamenta strnili želje, so zato vrstni red oblikovali le za deset let naprej.
Kot je na torkovi seji izvršnega sveta povedal Srečo Erznož-nik, bi zanj iz proračuna rabili kar 800.000 mark na leto. Na vrhu lestvice je z največjim številom točk kašča na Spodnjem trgu, ki jo bo treba prihodnje leto dokončati in vrniti letos najeto posojilo v višini 2,9 milijona tolarjev. Kašči sledi gradnja zdravstvene postaje v Žireh, načrtovana že za letos, pa knjižnica Ivana Tavčarja (prva faza), ki se mora umakniti  iz  najetih prostorov
Gorenjske banke, kotlarna v zdravstveni postaji Železniki, vrtec v Železnikih, dograditev šole' v Poljanah, preureditve zdravstvenega doma v Škofji Loki in postaje v Železnikih, popravilo strehe na športni dvorani Poden, gradnja parkirišč pri loškem zdravstvenem domu, preureditev kotlarn na plin, obnova strehe na loškem gradu, posegi v rotovž, špital, Plavčevo hišo, kaščo v Podlonku, loški grad, plinovod, . Boncljevo hišo, knjižnico Ivana
Tavčarja (drugo fazo). Stroški so ocenjeni na 12,8 milijona mark.
Na spisku se je sicer pojavila tudi policijska postaja v Škofji Loki, ki terja temeljito obnovo in dograditev, vendar bi zanjo zaradi bornega občinskega proračuna po mnenju članov izvršnega sveta moralo poskrbeti republiško notranje ministrstvo. Ludvik Le-ben je dal dva koristna predloga; za nekatere objekte, denimo, grad, bi poleg proračunskega denarja kazalo poiskati tudi vire izft gospodarskih dejavnosti, ki se^ oziroma se bodo odvijale v njih, razen tega pa naj bi občina pristopila k prestrukturiranju premoženja, nepotrebne objekte prodala, denar od prodaje pa vložila v gradnjo oziroma obnovo
Vendarle resna razmišljanja o razvoju turizma
Do marca turistično podjetje
Škofja Loka, 2. decembra - "Sitni" liberalni demokrati, ki so v občinski skupščini večkrat zahtevali program razvoja turizma za škofjeloško občino, so na zadnji seji osnutek dokumenta vendarle dočakali. Odborniki z njim niso bili zadovoljni; zahtevali so konkretiziran in ovrednoten program za prihodnje leto.
Podobno podjetje za pospeševanje in usklajevanje turističnega razvoja naj bi imeli tudi v škofjeloški občini, njegov začetni fond naj bi oblikovali interesenti in proračun, dobiček pa naj bi se vračal v turizem. Matej Demšar (in nekateri drugi) se je začudil tudi nad visoko številko 150.000 mark, kolikor naj bi v siromašnem proračunu zagotovili za naloge iz programa razvoja turizma. V kolikšnem času? Ob tem pa Andrej Novak ni spregledal, da niti letošnje pičle proračunske
Največ pripomb nanj je imel Matej Demšar, eden od štirih kmetov, ki se poleg primarnega kmetijstva načrtno ukvarja tudi s kmečkim turizmom kot dopolnilno dejavnostjo. Obregnil se je ob zamisel o ustanovitvi neprofitne-ga občinskega podjetja za turizem, ki bi se napajal iz proračuna. To nima smisla, je dejal, in razložil ustroj podobnega slovenskega podjetja Vas, ki deluje kot agencija, živi od provizije in je po enem letu že dobičkonosno.
vsote za turizem niso znali porabiti.
Izvršni svet je ta torek obravnaval konkretiziran in ovrednoten program turističnega razvoja za naslednje leto. Po njem naj bi najkasneje do konca marca ustanovili turistično podjetje, do tedaj naj bi pripravili tudi program turističnih prireditev v Škofji Loki, usposobili turistične vodnike, uredili mesto in promet v njem, razpisali tekmovanje za najbolj urejeno ulico, hišo in blok v celi občini, s spremembo prostorskih ureditvenih pogojev omogočili izgradnjo turističnih objektov, zagotovili proračunski denar za spodbujanje naložb v turistično gospodarstvo, do konca junija iz-
jemo samo nekaj tovarn, ki se potapljajo,'* je dejal in poudaril, da so ga močno prizadeli tudi očitki, ki jih je o radovljiški davčni upravi in o obrtnikih i/rekel republiški finančni minister. Jože Resman, predsednik radovljiškega izvršnega sveta, je povedal, da občina obrtnikom in podjetni; kom sicer ne pomaga z ugodnimi posojili, ampak s tem, da poskuša pridobiti neizrabljene poslovne prostore in urediti zemljišča, ki bi bila zanimiva tudi za obrtnike in podjetnike. Vsi imajo ob izpol-njevanju določenih pogojev tudi možnost, da sodelujejo na natečaju za sredstva, zbrana z občinskimi obveznicami. Občina pa s tem. ko pomaga nekaterim tovarnam, posredno pomaga tudi obrtnikom - kooperantom. Kdo bo nadomestil Čuferja v izvršnem svetu, za zdaj še ni znano, vsekakor pa bo v vladi tudi odslej mesto za člana, ki bo odgovoren za obrt in podjetništvo, je dejal Jože Resman in poudaril, da bodo v občinski upravi v kratkem organizirali tudi posebni referat za obrtništvo in podjetništvo. Jože Žagar, načelnik radovljiške davčne uprave, je pojasnil, zakaj so uprava, občina in obrtniki dobili z republike "črno piko" in zakaj morajo obrtniki plačevati zamudne obresti. • C. Zaplotnik
drugih. Zato naj se ve, za katere objekte bo tudi v prihodnje morala skrbeti občina.
Predsednik Vincencij Demšar je menil, da bi bilo do konca decembra, ko se bo oblikoval prora-čun za prihodnje leto, treba imeti pred seboj celotno sliko prihodnjih naložb iz občinskega proračuna, tudi t.i. gospodarskih objektov (ceste, vodovodi ipd.). Dejal je, da bi se nekatere potrebe dalo pogasiti z racionalnimi rešitvami, denimo, dodatne prostore v loškem zdravstvenem domu i nameravano preselitvijo zdravstvenih in zaposlovalskih uradnikov v t.i. sisovsko stavbo. Sicer pa bo prednostni program naložb, o katerem se bo izrekal par-lament, odvisen tudi od tega, ali se bo kotlovnica v ZP Železniki sesula prej kot upajo, ali bo grajska streha klonila pod snegom, ali bo plinovod pohitel; v teh primerih bodo to pač prednosti, ne glede na sprejeti vrstni red. • H> Jelovčan
dali prospekt škofjeloškega turističnega območja, če omenimo le nekatere od konkretnih nalog. Program je vsekakor zelo optimistično zastavljen; upajmo, da ne preoptimistično, saj so naloge, ki naj bi jih večidel podprl občinski proračun, tudi po denarni plati zelo zahtevne. Kakšen bo prihodnje leto proračun, še ni znano, realno gotovo ne bogatejši od letošnjega, ki stežka sledi potrebam po preživetju porabnikov.
kaj šele razvoju. Zato lahko pričakujemo, da bo debata o "konkretnem in ovrednotenem pre*-gramu turističnega razvoja za prihodnje leto" v parlamentu spet živahna. • H. Jelovčan
TRGOVINA
Kar poželi srce in zmore žep-praznična ponudba v
kovinOtehni
Tovarniško znižanje cen barvnih televizorjev GORENJE
'Ž&ŽStZ 26.865
lučke za drevesca, igrače, oljni gorilniki »JOANES«
kotli za centralno ogrevanje TVT B.KIDRIČ Maribor
papirna galanterija »PALOMA«, električni univerzalni pekač iz uvoza, rezalni strojčki, kavni mlinčki »GORENJE«
blago široke potrošnje -do razprodaje, sanitarna keramika, ploščice, armature, kopalniška oprema določenih proizvajalcev
0
GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec. Odgovorna urednica: Leopoldina Bogatai / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, D'1lU ca Zavrl-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vo/lič; Fotografija: Gorazd Šinik / Tisk: Podjetje DEL ~ TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: MoJe Pijadeja l, telefon: 211-860. 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-36* Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.— 13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih Cena,4z.v.oda 30 Naročnina: trimesečni obračun — naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (l ! radni list RS. 7/*»]) .
Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Poslanci so se hudovali v dvoranah, demonstranti pa pred skupščino
Država naj vrne denar, ne papirje
fredlog zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov je bil zavrnjen, prav tako ni dobil podpore predlog zakona o spreminjanju deviznih vlog občanov pri Narodni banki Jugoslavije v dolg Republike Slovenije. Priložnostne kovance ob prvi obletnici plebiscita bomo izdali, usoda glasovanja o zaupnici vladi pa je še naprej nejaka. Ponovno pa so se zaostrili odnosi med predsednikom vlade Peterletom in zunanjim ministrom dr. Ruplom.
Ljubljana,  11.  decembra -
Družbenopolitični zbor in zbor j^čin sta zasedala že v torek, '0. decembra. Zbor občin je 'Prejel Zakon o Prešernovi napadi. Ta zakon je bil tako 'Prejet v vseh treh zborih, vendar ne v enakem besedilu, tako jja bo potrebno usklajevanje. £>a zbora sta obravnavala tudi Rajanje nadzora nad zakonitostjo dela varnostnega organa obrambnem ministrstvu.
^ad delom te službe parlament 'tirna nadzora tako, kot jo ima w& varnostnoinformativno !'užbo notranjega ministrstva, ."nenja poslancev so bila dejana. Nekateri so menili, da bi ljhko ta skupščinska komisija Nadzorovala tudi delo varno-Slfie službe obrambnega mini-Sl<"stva, drugi pa so predlagali Ustanovitev posebne skupščin-jj*e komisije. Družbenopolitični zbor se o tem ni odločal, *uor občin pa je sklenil, da se fri skupščini oblikuje posebno ?adzorno telo. Brez odločitve |ea bila razprava o interpelaciji ^beralnodemokratske stranke Mede rebalansa republiškega poračuna in glasovanja o zaupnici vladi. Do glasovanja ni pri-
Peterle bo terjal zamenjavo Rupla
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je na sredini časnikarski konferenci v slovenski skupščini povedal, da bo na svetu Demosa ponovno predlagal zamenjavo zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. Po premierovih besedah minister ne spoštuje političnega bontona in dogovora v Demosu, v govoru v torek na zboru ljubljanskih demokratov je grdo očrnil predsednika vlade in ga obtožil desničarske revolucije, kar ima neugoden odmev na tujem, na kar je Peterleta opozoril bivši predstavnik republike Slovenije na Dunaju dr. Karel Smolle.
šlo. O tem naj se izreče zakono-dajnopravna komisija, sicer pa se zna zgoditi, da bo do glasovanja prišlo po mednarodnem priznanju Slovenije in na osnovi sklepa zbora združenega dela, ki je interpelacijo sprejel. Usoda glasovanja o zaupnici in položaja vlade ostaja še naprej nejasna, vse pa kaže, da bo to, tako sodijo tudi v Demosu, prišlo na dnevni red po načrtovanem sprejemu ustave in pričakovanem mednarodnem priznanju.
V sredo je bilo razburljivo v skupščini, nič manj pa pred njo, kjer so ženske, med njimi tudi poslanke republiške skupščine in uslužbenke skupščine, javno terjale uzakonitev pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok v novi slovenski ustavi.
Predlog zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ni bil sprejet. Družbenopolitični zbor in zbor občin sta ga zavrnila in terjala pripravo novega, zbor združenega dela pa ga je sprejel, vendar brez 13., 14. in 15. člena, ki govorijo o vsesplošnem prenosu nekdaj podržavljenih gozdov in kmetijskih zemljišč v republiški sklad. Ugovori zoper zakon so bili jasni: ni sporna ustanovitev sklada, ampak vsesplošno podržavljanje vsega, kar ni zasebno, ali kot je dejal eden od poslancev, da gre "za poseg države z medvedjo šapo". Gre za prikrit način lastninjenja dela premoženja, čeprav princip lastninjenja v Sloveniji še ni dogovorjen. Lastninjenje ne bi smelo biti predmet tega zakona.
Enako usodo je doživel tudi predlog zakona o spreminjanju deviznih vlog občanov pri Narodni banki Jugoslavije v dolg Republike Slovenije. Zbor združenega dela o predlogu ni glasoval, družbenopolitični zbor ga bo obravnaval na prihodnji seji, zbor občin pa ga je vrnil v fazo osnutka. Tak razplet je bil pričakovan in je že zjutraj finančni minister Šešok predlagal, da se o zakonu razpravlja
Državni fevdalizem
Inž. Vltomir Gros (Liberalna stranka) je ostro grajal predlog zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in njegove sestavljalce rekoč, da vidi v predlogu neke vrste državni fevdalizem, ki bo spodbudil fevdalno vojno med občinami in republiko kot najvišjim fevdnim gospodarjem. Občine so imele vedno lastništvo nad zemljo in ni razloga, zakaj bi se jim ta zemlja jemala. To je nova nacionalizacija teh zemljišč. Komaj smo sprejeli zakon o denacionalizaciji, pa sprejemamo zakon o novi nacionalizaciji. Predlog naj se vrne v osnutek. Zakon ni po modelui Demosa, še najmanj pa po meri Liberalne stranke, je dejal inž. Gros, ampak je model ministrstva za kmetijstvo, v katerem so razen ministra in namestnika vsi iz stare strukture.
Gorenjski poslanci o deviznih vlogah
Država ni vprašala varčevalcev
FRANCI ERCE (Zbor združenega dela): "Najnovejši predlogi glede občanovih deviz na bankah so boljši in jih sprejema tudi ministrstvo za finance. Očitno bi lahko Slovenija iz tekočih prilivov ustvarila fond, ki bi lahko v veliki meri rešil veliko število majhnih varčevalcev. Skratka, da se jim v čim večji možni meri vrnejo devize."
VLAST A SAGADIN (Zbor združenega dela): "S predlaganim zakonom se v principu ne strinjam, ker je to zakon med državo in varčevalci, država pa varčevalcev ni vprašala, ali se s tako pogodbo strinjajo. Če se sklene neko obligacijsko razmerje, mora biti to razmerje v interesu obeh strani. Ker zadovoljstva na strani varčevalcev ni, je zakon napak zastavljen. Če hočeta država in banka dobiti zaupanje varčevalcev, morata na primer reči: v pol leta bo dolg poravnan in se tega tudi držati. Večina Slovencev ima na bankah manjše devizene vloge, 1000, 2000 mark ali še manj, in je žalostno, da do tega denarja ne moreš." Dr. AVGUST MENCINGER (Zbor občin): "Kar se da, je treba vrniti v naturi, to je v devizah. Obveznice niso dobra rešitev. Mislim, da bi se dalo v enem letu marsikaj rešiti. Moramo pa vedeti, da je to zakuhal Markovič, naša vlada pa mora to reševati, čeprav za to ni odgovorna, in zato tudi išče najrazličnejše rešitve in načine vračanja."
prihodnjič. Svoje pa je naredil tudi pritisk deviznih varčevalcev, ki hočejo nazaj svoje devize in ne le vrednostne papirje, ki bi jih lahko vnovčevali postopoma. Devizne rezerve Slovenije so se povečale, denar je pokukal iz nogavic (predvsem zaradi nakupa stanovanj) in so sedaj možnosti, da se vsaj deloma sprosti normalno poslovanje z devizami. O deviznem dolgu države državljanom bo torej še govora, najverjetneje že prihodnji teden.
Skupščina je v sredo tudi sprejela osnutek zakona o pla-
čah in drugih prejemkih delavcev v javnih vzgojnoizobraže-valnih zavodih, osnutek zakona o izdaji kovancev ob prvi obletnici plebiscita ter predlog za izdajo zakona o varstvu industrijske lastnine. • J. Koš-njek
Merjenje moči na slovenskem hrbtu
S približevanjem 17. decembra, ko naj bi se prva evropska država ojunačila in priznala samostojno Slovenijo, ne narašča le temperatura pri nas (še posebej pa na hrvaških bojiščih), temveč tudi v mednarodni javnosti. Opozorilo, ki je pred kratkim prišlo s strani ZDA, je bilo več kot jasno. Prva svetovna velesila Nemčijo opozarja, naj dobro premisli, preden se odloči za že dolgo najavljeni korak. V tem opozorilu in nemškem kljubovanju pa je mogoče videti bitko za interesne vplive v novi evropski ureditvi, ki se med drugim snuje tudi na sestanku vrha Evropske skupnosti v Maastrichtu.
Evropa se na združitev pripravlja že dolgo časa, toda vsak dan je bolj jasno, da se države še vedno niso uskladile v nekaterih ključnih vprašanjih. Jasno je, da med velikimi državami (in Nemčija je po združitvi vsekakor ena najvplivnejših velesil) poteka boj za pretsiž. Kdor si bo sedaj izboril ugodno pozicijo, jo bo imel tudi v prihodnosti. Zaradi tega je sedaj pomembno doseči čimboljši izhodiščni položaj in ga nato predvsem braniti pred tistimi, ki so še v defenzivi in le opazujejo, kako se nova evropska ureditev snuje pred njihovimi očmi.
V tem oziru položaj Slovenije ni nedolžen. Na eni strani nam to merjenje moči zelo koristi pri naših prizadevanjih za formalno pridobitev priznanja, po drugi strani pa moramo biti hudičevo previdni, da ne bi zajadrali pod absolutno okrilje nekoga, ki ga v prvi vrsti zanimajo predvsem njegovi lastni interesi. Po eni strani je torej naše mesto zelo pomembno, po drugi pa izredno delikatno. Interesov v Evropi ne merijo le evropske velesile, temveč hkrati z njimi tudi ZDA. Slednje so sicer pod okrilje že zdavnaj vzele Latinsko Ameriko, ob izbruhu krize v Jugoslaviji pa so se previdno umaknile ob stran in Evropi prepustile reševanje tega delikatnega problema. Ko je postalo očitno, da je Evropa to nalogo vzela zelo resno in se je tudi aktivno vključila v reševanje jugoslovanskega vprašanja, so Američani nenadoma ugotovili, da lahko na tem pomembnem območju sveta v trenutku izgubijo vso iniciativo. To jim ne more biti všeč tudi zato, ker je Sovjetska zveza (nekdanja ameriška protiutež) preobremenjena z lastnimi problemi in bi prej sama potrebovala pomoči, kot pa da bi bila sposobna krojiti usodo drugih. Nekdanjega ravnotežja v obliki ZDA proti SZ še nekaj časa ni več. Pojavlja se drugačno: ZDA proti združeni Evropi. Združena Evropa pa je zaenkrat še tako meglen pojem, da v sebi nosi množico nasprotujočih si interesov, predvsem pa ostro bitko za politični vpliv. ZDA torej na eni strani računajo ravno na to evropsko razdvojenost in razdrobljenost, po drugi strani pa jim je že jasno, da je znotraj Evropske skupnosti že veliko močnih držav, ki so se proti njihovim interesom sposobne postaviti čisto same oziroma v najslabši varianti skupaj z zavezniki. Čas, ki ga doživljamo in spremljamo, je ravno čas pridobivanja političnih zaveznikov in vsekakor je Slovenija v tem smislu med najbolj atraktivnimi državami. Združene države Amerike so v tem smislu napako naredile že na začetku, saj so bile do slovenskih osamosvojitvenih iniciativ ves čas nenaklonjene in so jim celo odkrito nasprotovale. Zdaj seveda ne morejo storiti koraka nazaj, saj bi to pomenilo očiten poraz v odnosu z Nemčijo. Na drugi strani pa je jasno, da tudi Nemci dobro vedo, kaj delajo in se verjetno ne bodo tako enostavno odrekli neke strategije, ki so jo navsezadnje premišljeno snovali zelo dolgo časa.
Kaj ob vsem tem torej preostane mali Sloveniji? Najprej se mora zavedati tega, da je majhnost zelo relativna stvar in je nikakor ne sme jemati za kompleks. Kot že rečeno, je Slovenija za svet izredno atraktivna država, ki jo bodo druge države vsekakor morale upoštevati kot enakopravnega partnerja. Te enakopravnosti pa nam ne bodo podarili. Morali si jo bomo izboriti, vendar ne z neko agresivno politiko (kot v zadnjem času na primer počne Hrvaška), ampak s prefinjeno demokracijo. Z njo morajo naši diplomati iz sedanjega stanja najprej iztržiti čim-večje število konkretnih priznanj, hkrati pa si s tem ne smejo zapreti vrat za kasnejšo neodvisnost od močnih vplivnih centrov, ki v Evropi že nastajajo. * Marko Jenšterle
STRANKARSKE NOVICE
'errtokratska strankii
te katolištvo, niti ornunizem
.Ljubljana, 10. decembra • Na
^°ru demokratov v Ljubljani so . številnim obiskovalcem predali voditelji Demokratske Janke z Igorjem Bavčarjem na Fhi. Stranka bo imela prvi kon-21. decembra v Ljubljani. Dimitrij Rupel je v uvodnem . 'eratu dejal, da so se na 3. konusu   Slovenske demokratične
eze v interesu države in sloven-
ja naroda razšli z desnico, ki ^ Pripravljala desno revolucijo. i^Tiokrati si ne prizadevamo sa-j0 *a prihodnost, ampak tudi za *°dovinski red in politično či-ia°st- Dr. Rupel je dejal, da je bil
;ongres obračun z desnico in
'agovita bitka za nastanek slo-, "ske politične sredine. Demoni imajo danes zagotovljenih ^ do 15 odstotkov volilnega teletu na volitvah pa pričakujejo 20 s,otkov glasov. Ker volitev še ' se Demokratska stranka zav-^a za ohranitev dostojanstva p^amenta, ki ga je skušala v |j 11 je m času omajali skupina /^osovih strank s predsedniku Peterletom na čelu. Boj za Bpkracijo Se hi končan. Sre-H ski in "levi del" Demosa se ' ra postavili na lastne noge. e"i, socialdemokrati in demo-
krati morajo zunaj Demosa vsaj z liberalnimi demokrati oblikovati jedro nove koalicije. Partnerji bodo vse stranke, ki pristajajo na sredinski koncept. Nove lepilo slovenske družbe ni niti katolištvo, niti komunizem, je dejal dr. Rupel. • J. K.
Liberalnodemokratska stranka
Požrešni republiški proračun
Ljubljana, 9. decembra - Višina javne porabe, ki jo predvideva osnutek republiškega proračuna za prihodnje leto, je prevelik, saj daje državi preveliko moč, so menili na seji izvršnega odbora Liberalnodemokratske stranke Slovenije. Samo za proračun naj bi šlo 38 odstotkov predvidenega družbenega proizvoda, če pa k temu dodamo še prispevke za zdravstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter občinske proračune, bodo javne finance pobrale blizu 70 odstotkov družbenega proizvoda. Za stranko ni sprejemljiva delitev, da bosta vojska in policija vzeli 8,5 odstotka družbenega proizvoda, šolstvo, kultura in znanost pa le dobrih 5 odstotkov. Ministrstvo /a finance mora imeti tudi nad/m nad nakupi za potrebe ministr-
stev za obrambo in notranje zadeve, kar doslej zakonsko ni bilo dovoljeno. Skratka, liberalni demokrati se sprašujejo, ali davkoplačevalci lahko nasitijo tako požrešno državo. Dogovorili so se, da bo 2. kongres Liberalnodemokratske stranke januarja prihodnje leto v Ljubljani. • J. K.
SDP-jevsko družabno srečanje
Škofja Loka, 13. decembra • Jutri, v soboto, bo ob 19. uri v hotelu Transturist v Škofji Loki družabno srečanje članov in simpatizer-jev škofjeloške SDP. Uvodoma bodo orisali sedanji politični trenutek gostje iz republiškega vodstva SDP dr. Ciril Ribičič, Borut Pahor in Emil Milan Pintar. Po večerji pa bo glasbeni recital Jer-ce Mrzelove, za dobro razpoloženje pa bo nato poskrbel glasbeni duo Eve Sršen.
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
■en
Žen
Ljub slov«
/W startom
Še pred koncem leta naj se sestanejo vodstva krajevnih skupnosti in opredelijo v osnovah načrte za dela v krajevnih skupnostih prihodnje. Drugače povedano, gre za programe krajevnih skupnostih in v njih za dela in naloge, ki jih krajani sami ne bodo mogli uresničiti brez občinskega denarja.
Občinski denar torej bo in prav zato je tudi treba pohiteti s pripravo programov. Vendar pa je nekaj zdaj že povsem jasno. Da bi občinski proračun v krajevnih skupnostih reševal vse probleme in potrebe, za katere se bodo dogovorili v krajevnih skupnostih, je neuresničljiva obljuba. Nekateri so jo tako razumeli še v strankarskih napovedovanjih pred volitvami. Pa se je potem kaj hitro izkazalo, da so takšne "želje", tudi tistih, ki so jih pripovedovali in "dajali", neuresHičljive.
Uresničljivo pa je nekaj drugega. Pri oblikovanju in sprejemanju občinskih poračunov za prihodnje leto naj bi si delegati v skupščinskih klopeh (v zboru KS recimo) "izborili" večji delež "zase". To so recimo ugotovili tudi na posvetu predsednikov KS sredi tega tedna v Kranju. Seveda pa bo to šlo spet lahko le na račun nekih drugih dejavnosti. Vendar, kot je nekdo rekel, če bodo ljudje v krajevnih skupnostih zadovoljni, bo zadovoljna vsa občina. Zato delegati, ko se bo odločalo, in znajo biti seje dolge, ne bi smeli gledati na uro in zato, da bo vse skupaj čimprej končano, brez odločnega vztrajanja za lastne dogovore, dvigovati roke.
Kar pa zadeve kriterije (pardon merila) za dodeljevanje denarja KS, pa so nekatere spremembe prav gotovo na mestu in potrebne, vendar še vedno se bo vsa stvar razpletala pri odločitvi, koliko denarja bodo krajevne skupnosti imele v občinskem proračunu za prihodnje leto. • A. Zalar
Nekaj naj se dogaja
Visoko - Za to, da je Marija Kos v Vrtcu Janček na Visokem v kranjski občini pripravila zanimiv program, ki bi mu lahko rekli tudi Nekaj naj se dogaja ali pa še nekaj več, kar bi lahko poimenovali Topel dom v otroških srcih oziroma Sreča otrok so srečni starši, je prišla pobuda pravzaprav po pogovoru s starši.
To, kar se je že začelo in se bo še dogajalo, so otroške pri-redive za otroke iz vrtca in druge, zanimiva predavanja in srečanja ter otrokovo srečno okolje. Med otroškimi prireditvami je prva na programu pod naslovom Podajmo si svoj žarek sonca z Janezom Bitencem, Janezom Kuharjem in Simono VVeiss. Februarja bo na programu Pravljična dežela, marca prireditev z naslovom Pomladni zvonček, za konec tega dela pa bo tudi Veselo potovanje z vlakom.
Na tematiko Starši in otroci je bilo konec novembra srečanje z nad 70 let starimi krajani in v začetku tega tedna predavanje prof. Angelce Žerovnik z naslovom Mi med seboj in naš odnos do otrok. Januarja bo na programu predstavitev Društva sreča, februarja Zdrava prehrana, potem pa še predavanje S. poti po Indiji in Japonski in nazadnje obisk dr. Trstenjaka na temo Dobro je biti človek.
Tretji sklop z naslovom Srečen otrok v srečnem okolju pa bodo komercialne prireditve. Z izkupičkom od njih pa bi v vrtcu na Visokem radi nabavili video opremo za uresničevanje vzgojnega programa. Program, ki ga "ima na skrbi" Marija Kos, podpirajo s sponzorstvom tudi obrtniki. • A. Ž.
Jutri Svatba med gorami - Preddvor - Jutri, 14. decembra, ob 19.30 in v nedeljo, 15. decembra, ob 16. uri se bodo prizadevni člani in igralci Dramske skupine Preddvor predstavili domačinom. V Kulturnem domu v Preddvoru bodo na premierni predstavi prikazali igro starih običajev, plesov, pesmi in prikazov življenja, ki
so ga živeli naši predniki. Igro z naslovom Svatba med gorami, kot smo pred nedavnim že pisali, ko so jo pripravljali, je pisal predsednik skupine Slavko Prezelj med letošnjo vojno v Sloveniji. Prvič pa se bo jutri Slavko Prezelj "predstavil" tudi kot režiser in v vlogi kaplana. Vstopnice za obe predstavi so že danes (petek) naprodaj med 18. in 20. uro v KS Preddvor. • (až)
Zadnja Večerja in astrologija - Kokrica - Prizadevani turistični delavci Turističnega društva Kokrica bodo jutri, 14. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Kokrici pri Kranju pripravili že drugo Čajanko v tej sezoni. Tokrat bo gost in sogovornik ob čaju in pecivu Milan Škrjanč. Obeta se zanimiva razlaga, saj bo govora o sliki Leonarda da Vincija Zadnja večerja; vendar skozi prizmo astrologije in Nove zaveze. Razlago bodo spremljali tudi diapozitivi. Prireditelji Čajanke vabijo na prijetno srečanje vse, ki si želijo novih znanj. Vstopnina bo tudi tokrat simbolična in sicer 50 tolarjev. • (až)
Silvestrovanje za 500 tolarjev - Kranj - V Domu društva
upokojencev v Tomšičevi ulici v Kranju pripravljajo veselo in hkrati poceni silvestrovanje, za katerega se zanimajo že iz raznih krajev Gorenjske. Za 500 tolarjev bo vsakdo na začetku najdaljšega dne v letu dobil kozarček okrepčila in silvestrsko večerjo. Tudi domača orehova potica ne bo manjkala. Pred polnočjo bodo ugasnili luč, novo leto pa bodo pričakali ob svečah. Za veselo razpoloženje bo igral trio Metoda Praprotnika. Menda je za silvestrovanje le še nekaj prostih sedežev, zato kaže pohiteti s prijavami. • (ip)
Razpletanja in zapletanja ob zazidanem načrtu Britof - Voge
Bo Podjetju Britof - Voge uspelo?
Med dvema možnima odločitvama: da odlok o razlastitvi ostane v veljavi, ali da se odlok ukine, naj bi zdaj novo ustanovljeno Podjetje Britof - Voge poskrbelo najprej za zložbo zemljišč, zgolj z dopolnitvijo osnutka pa prišlo do sprejema zazidalnega načrta.
Kranj, 12. decembra - Kmalu bo osem let, ko je Domplan Kranj januarja 1984 izdal programsko nalogo za zazidalni načrt Britof -Voge. Potem ko je bil maja 1986 sprejet odlok o razlastitvi lastnikov zemljišč na tem območju in je bil marca 1987 predložen prvi osnutek zazidalnega načrta Britof - Voge in junija 1988 še drugi, je bilo še kar precej dogajanj oziroma sestankov. Večina se ie nanašala
se je nanašata na strokovno rešitev Britof - Voge in na opredeljeno blokovno gradnjo v njej. Po sestanku odbora lastnikov oziroma razlaščencev zemljišč septembra letos s predsednikom občinske skupščine Kranj so sredi oktobra letos, ko so razlaščenci izbrali svoj 4-članski koordinacijski in 3-članski nadzorni odbor, tudi sklenili, da se odlok o razlastitvi razveljavi, da se vsi lastniki obravnavajo potem enakopravno oziroma enakovredno in da se s spremembo srednjeročnega plana občine zmanjša gostota objektov (črtajo se bloki) le na individualne objekte. Opredeliti pa je treba tudi postopnost (faznost) gradnje.
Na sestanku konec oktobra letos pa so se izoblikovali, po razgrnitvi tlorisa zazidalnega načrta (tokrat že brez blokov) zaključki, da odlok o razveljavitvi ostane v veljavi in se zazidalni načrt ne ozira na posestniške meje. Vendar pa ima vsak razlaščenec v zazidalnem načrtu avtomatsko eno parcelo za gradnjo (plačati mora le komunalno ureditev zanjo), pred začetkom gradnje pa je treba
plačati stroške osnovne komunalne ureditve. Na ta način bi bil lahko popravljen in dopolnjen osnutek odloka predložen skupščini v potrditev in že maja prihodnje leto (1992) bi tisti, ki težko čakajo na gradnjo, imeli v rokah gradbeno dovoljenje.
Vendar pa so bile na spremenjeno zasnovo zazidalnega načrta že septembra letos pripombe, da je še vedno preveč vrstnih hiš oziroma premalo parcel. Objekti skupnega pomena pa da so prerazkošni. Nerazumljiva pa je bilo lastnikom in recimo bodočim graditelejm tudi cena komunalnega opremljanja. Komunalna ureditev 500 kvadratnih metrov velike parcele bi namreč veljala 1 (en) milijon tolarjev.
Sredi tega tedna pa je bil ponovni sestanek, in kot je bilo poudarjeno, še zadnji poskus, za sporazumno odločitev, katere cilj pa je, da bi omogočili takšno razrešitev problema ZN Britof-Voge, da bi maja prihodnje leto interesenti za gradnjo imeli v rokah gradbeno dovoljenje. Izkazalo pa se je, da med dvema variantama, rešitve: da odlok o razlastitvi ostane in se
upoštevajo vse pripombe razlaščencev, ki se jim hkrati zagotovi tudi ena brezplačna parcela (plačati pa morajo komunalno ureditev); in drugo, da se odlok o razlastitvi ukine, podjetje, ki ga ustanovijo lastniki, pa se loti postopka za izdelavo in sprejem novega zazidalnega načrta (kar pa pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje precej odmakne), nista sprejemljivi. Odločno odklonjena je bila tudi tretja varianta, da se območje spremeni v kmetijsko obdelovalno površino, opredeljeno kot 1. kakovostno območje.
Izkazalo se je namreč, da imajo sedanji razlaščenci po še vedno veljavnem odloku pripombe na urejenost v zazidalnem načrtu. Gostota je še vedno prevelika in tudi cena za komunalno ureditev zemljišča, za katero naj bi skrbel Sklad stavbnih zemljišč, da je previsoka. (Ob manjši gostiti objektov, bi bila po strokovnih izračunih seveda še višja). Zato so na sestanku izpostavili željo, da novo ustanovljeno Podjetje Britof - Voge samo prevzame komunalno urejanje zemljišča in še pred sprejetjem odloka o dopolnitvi zazidalnega načrta Podjetje samo izpelje na podlagi pripomb celotni postopek. Drugače povedano, Sklad stavbnih zemljišč, naj že v postopku do sprejetja zazidalnega načrta in tudi po njem, v ko-
munalnem urejanju, ne bi tisti, ki bi vodil tako postopa kot kasnejše opremljanje zeflj; ljišča. Temu bi lahko rekli tup1 nezaupanje Skladu stavbnih zemljišč (oziroma občini), pf? pa le podjetju, ki ga ustanovijo razlaščenci.
Razplet sestanka, ki je
bil
uvodoma označen kot zadnji p0* skus, da se zadeva uredi v kori*' čimhitrejšega možnega začetk' gradnje na območju Britof - Vo* ge, je potem bil, da se takoj čnejo priprave za ustanovite* podjetja, ki bo poskrbelo, da *e vsi lastniki strinjajo z zložbo zemljišč in hkrati dajo pripomb* na sedanji osnutek, s katerim bf moč pred skupščino zagovarja'1-da gre le za dopolnitev zazidal' nega načrta. Po sprejetju zaZ>' dalnega načrta, naj bi komuna'' no opremo vodilo novo podjetje Britof - Voge (kot možnost j* bila omenjena tudi zadruga)' Sklad stavbnih zemljišč pa bi bi' (kot predstavnik občine) z dele* žem parcel občine le eden of partnerjev za izvedbo. Scenarij torej, ki teoretično sicer zagota' vlja, da bi maja prihodnje leto interesenti imeli v rokah grad' bena dovoljenja, v praksi pa n najbrž ne bo tako enostavno. 1* zdaj je dogovorjeno, da bo še I** tos sestanek predstavnikov bo* dočega (recimo) novega Podj^ tja Britof - Voge in Sklad« stavbnih zemljišč občine Kranj' • A. Žalar
Še enkrat
Pesek v oči gradbenemu odboru
Odgovor na članek objavljen 29. novembra v Gorenjskem glasu
Rs odi
iec
'0V(
las
i v «m
M' ns io
Snu Pod 'tal
'hi
d
foPs
Na flva
. Je 'Na,
Nt J'ti i vs
;oie,
'eto
h
tirr o. I
«tn
"Sklad stavbnih zemljišč občine Kranj je v ZN Šenčur sprejel nalogo komunalne ureditve parcel. Praviloma bi moral Sklad stavbnih zemljišč oddajati le komunalno urejene parcele. V tem primeru bi bili stroški komunalne ureditve vnaprej v celoti znani.
Sklad stavbnih zemljišč je oddal gradbene parcele, preden so bile v celoti opremljene, Stanovanjski zadrugi Kranj. V pogodbi med Skladom stavbnih zemljišč in Stanovanjsko zadrugo Kranj je bilo dogovorjeno, da se dokončna cena izračuna po zaključku del.
Sklad stavbnih zemljišč se je zadolžil naročiti pripravo podlage za asfaltne sloje na vseh ulicah v ZN Šenčur na sestanku dne 7. oktobra 1991 z Gradbenim odborom. Pred sklenitvijo pogodbe o izdelavi tampona je Sklad stavbnih zemljišč želel dobiti pristanek Stanovanjske zadruge o plačilu teh del. Stanovanjska zadruga je odločila, da je Sklad stavbnih zemljišč dolžan urediti le del ceste D in zgraditi novo poni-
javor
JAVOR commerce, Benedikova 21, Stražišče - Kranj, pri gostilni Benedik, tel.:311-161 Skladišče, Pševska 18/a, tel.: 311 -761
V mesecu decembru vam nudimo
30 % POPUST pri nakupu stavbnega pohištva, notranjih vrat,
furniranih oblog, podbojev in polken.
10% POPUST za garažna vrata, parket, strešna okna, tegula.
UGODNA CENA
strešne kritine, vratnih kljuk iz uvoza, iverk ter iveralov.
Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure!
kovalnico s povezavo do obstoječe greznice ter nič drugega. Cesta in ponikovalnica sta v celoti dokončana. Tako je Sklad stavbnih zemljišč izpolnil vse zahteve Stanovanjske zadruge Kranj.
Pri izračunu doslej vloženih sredstev v ZN Šenčur Stanovanjska zadruga Kranj dolguje Skladu stavbnih zemljišč več kot 344.000 tolarjev. Gradbene-■ mu odboru Sklad stavbnih zemljišč predlaga, da ponovno prouči pogodbe med Skladom stavbnih zemljišč in Stanovanjsko zadrugo ter da se začne dogovarjati s Stanovanjsko zadrugo, s katero imajo sklenjene pogodbe. Sklad stavbnih zemljišč je doslej v celoti izpolnil vsa dela pri komunalni ureditvi naselij v ZN Šenčur naročena od investitorja - Stanovanjske zadruge Kranj. Vsa nova naročila Stanovanjske zadruge bo Sklad stavbnih zemljišč poskušal v čimkrajšem času izpolniti.
Težavnost dokončanja del v ZN Šenčur je velika. Septembra si je občan KS Šenčur celo dovolil v njem začeti z gradnjo stanovanjske hiše brez ustreznih dokumentov. Več prebivalcev si je prilastilo zemljišča, jih ogradilo, prisvojili so si dele poti, pločnike, uporabniki kanalizacije kanalščine nočejo plačevati,... V tem naselju je cela vrsta urbanističnih in lastniških nepravilnosti.
Sklepati pogodbo za položitev asfaltnih slojev pred naročilom izdelave gramozne podlage, oziroma neupravičeno zahtevati izdelavo tampona od Sklada stavbnih zemljišč, je s strani Gradbenega odbora strokovno nesprejemljivo in neodgovorno.
Pri tem je treba opozoriti, da so vsa vprašanja krajanov glede komunalne ureditve ZN Šenčur do Stanovanjske zadruge predmet njihovega medse
■■Mi
Pohvala ob prazniku - Predstavnik upravnega organa občine Kra"' Franc Markun je v torek zvečer v krajevni skupnosti Šenčur slo**' sno prerezal trak in odprl obnovljeno Beleharjevo cesto ter ja*" razsvetljavo. Svečanost ob otvoritvi in nato slavnostna seja sv* krajevne skupnosti in organizacij ter društev, ki se je je udeležil < di predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Vladimir M°n. rič, je bil, med prireditvami tega tedna v Šenčurju in pred jutrišjU. akademijo, osrednji dogodek letošnjega krajevnega praznika «* Šenčur. Predsednik Mohorič je na slavnostni seji med drugim P0* hvalil prizadevanja in napore krajanov pri uresničevanju letošnje!?, programa KS, hkrati pa napovedal, da bo izvršni svet še nap™ podpiral takšna prizadevanja in sodelovanje krajanov pri del'* Glede Šenčurja bo ta pozornost še posebno namenjena ureditvi n vega naselja do prihodnje pomladi, pa tudi na področju urejaj cest naj bi se prihodnje leto uresničevanje načrtov in potreb na«*! ljevalo. - Ob letošnjem prazniku pa velja tudi, da bodo v kraje* skupnosti dobili v prihodnje novo pošto (na sliki: gradnja se je začela). Sicer pa bo osrednja svečanost ob prazniku, kot rečenoj tri (v soboto) ob 18.30 v dvorani doma Kokrške čete, ko bodo i svečani akademiji najprej podelili priznanja KS, nato pa bodo B stopili ansambel Gašperji, mešani pevski zbor, plesna skupin« kulturniki iz Šenčurja. - A. Ž.
s
bojnega sporazumevanja, do- V KS Velesovo praznujejo - Ob letošnjem praznovanju in PT}r^e\f govarjanja, financiranja in izvr- vah, ki so na programu ta teden, je bila v krajevni skupnosti v.
sovo v sredo zvečer slavnostna seja sveta KS, organizacij in dru* ^ Osrednja proslava s kulturnim programom pa bo v soboto oD .j uri v dvorani v Adergasu. Pred proslavo pa bodo v Adergasu OJO tudi cesto, ki so jo uredili letos od župnišča do Cešnjevka. V» j (petek) zvečer ob 19.30 pa bo v dvorani v Adergasu tudi kon pevskega zbora Janeza Bleivveisa iz Kranja. - A. Z.
sevanja del, ki jih naroči Stano vanjska zadruga ali krajani." Sklad stavbnih zemljišč občine Kranj
Predsednik upravnega odbora Tadej Markič, dipl. ing. gr.
h*
S\
M* "o >
V
h,
tre er Sla V
[m
s
Si
Si i "I 1
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
^nske skupine se odločajo »za izbiro«
Ustavna pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok naj ostane
Wske skupine različnih političnih prepričanj v Sloveniji skušajo obraniti ustavno pravico do svobodnega ^ločanja o rojstvu otrok.
zbijana, 11. decembra - Razpravam, ali naj v ustavi ostane pravico svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki vključuje tudi pravi-jHo splava, so svoje dodale še ženske. S protestnim shodom pred gensko skupščino so izrazile svojo jezo in ogorčenje nad dej-^om, da bi država odločala o ženski individualnosti in intimi.
i Razprava o pravici do svo-Nnega odločanja o rojstvu je * eden od elementov v stavbi r°vekovih pravic, je dejala j*sta Jalušič, le vrh ledene go-j v družbi, ki se deklarira za ''•nokratično, ob tem pa spre-pduje pomemben segment £lske politike. Ta je v resnico demokratičnih državah že ^Tiostojna in ne potisnjena J°d interese družinske, socialni populacijske politike. Ja-)' Roškar je odnos političnih ", do sporne ustavne pravice p nas primerjala z drugimi ev-°Pskimi državami, zlasti po-"fealsocialističnimi, ki spet oddajo stare vrednote. Zavzela je za ohranitev pravice do Plava, ki je bila doslej avto-..0rnna pravica žensk, zdaj pa I1"1 hoče biti odvzeta. Splav je vsakem primeru nasilen in J°'eč poseg v intimo in integri-ženske, zanj se same ne ^'očajo zlahka, na vsak način hočejo ohraniti pravico do . tre med možnostmi, med kajti rn i je najboljša najmanjše ,°- Marija Cigale je govorila o ■ to, da so pravico, ki zadeva jer|sko, oziroma partnerja, mo-'1o spolitizirali. Ženske izbira-
'wi'7h'ro' saJ n0^eJ°< da ° nJ'n fllocajo drugi. Sonja Lokar je
1'nila, da v naši prihodnji drvi ni ogrožena le ta pravica, ™Č pa tudi druge, zapisane v J*tevi, ki naj bi branile drža-'lana pred revščino in sramo-Slovenska politika bo mora-. Upoštevati dejstvo, da ženske .^■dstavljajo več kot polovico j'hodnjega volilnega telesa, *so večinska delovna sila, da y nJih slonijo trije hišni voga-j"°skrba otrok, invalidov, cele ?sPodarske panoge. Protestni ™>d za pravico o svobodnem
odločanju o rojstvu otrok je tudi korak k temu, da si ženske izborijo pripadajočo polovico v odločanju.
Druga poslanka v slovenskem parlamentu Metka Men-cin je dejala, da bodo nasprotniki »sporne« pravice iz enakih razlogov kot zdaj nasprotovali tudi liberalni zakonodaji. Skoraj hkrati z ustavo (v parlamentu bo 23. decembra) se namreč sprejema tudi paket zdravstvenih zakonov. Ce država z ustavo ne bo več dolžna ljudem zagotavljati pravice do splava, potem bo slednji manj dostopen, bodisi ker bo to storitev treba plačati po ekonomski ceni, bodisi ker bo lahko prevladal ugovor vesti pri zdravstvenem osebju, kjer bodo ženske iskale pomoč. Kam se bodo obračale ženske v položaju, ko bodo hotele izbrati »manjše zlo«, se je vprašalo več žensk (tudi iz levičarskih strank in celo upokojenk) na časnikarski konferenci dan pred shodom. Se bodo šle »abortusni turizem« tako kot v sosednjih, do splava manj liberalnih državah? Se bodo namesto k strokovnim ginekologom zatekale k mazačkam kot pred pol stoletja? Bati seje, da bi po pravici do splava postala v prihodnje sporna tudi kontracepcija.
In še o argumentu, da bi se s črtanjem ustavne pravice o svobodnem odločanju o rojstvu otrok približali zahodnim demokracijam. Eva Bahovec je dejala, da gre v tem primeru bolj za približevanje vzhodni Evropi, saj pregled pravne ureditve v razvitih državah kaže, da gre v smeri liberalizacije splava in ne obratno pot kot zdaj pri nas
Ljubljana, 11. decembra - Pred poslopjem slovenske skupščine so se v sredo popoldne zbrale ženske in izrazile svojo nejevoljo nad prizadevanji, da bi iz ustave črtali člen, ki govori o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, vključno s pravico do splava. Da je materinstvo individualna odločitev ženske (para), pa govori tudi politični plakat, ki ga je te dni izdala Liberalno - demokratska stranka, oblikoval Ranko Novak iz Studia Znak, natisnil pa Gorenjski tisk v Kranju. »Materinstvo ni poslanstvo, niti poklic, ampak moja odločitev!« - Foto: G. Šini k
ali denimo na Poljskem in v Romuniji. Tudi v siceršnjem odnosu do ženske politike se bolj približujemo vzhodu kot zahodu. Poleg napadov na re-proiduktivne pravice žensk se pri nas srečujemo z večjo brezposelnostjo žensk, zapiranjem vrtcev in omejevanjem javnega otroškega varstva, da o nizki zastopanosti žensk v parlamen-
tu niti ne govorimo. Kot smo na tiskovni konferenci slišali od obeh poslank v parlamentu, Lokarjeve in Mencinove, se bodo v prid pravici do svobodnega odločanja o rojstvih na pobudo Darje Lavtižar Bebler močno angažirale vse poslanke. Upajo, da bodo dosegle
najmanj kompromis. Žlebir
• D. Z.
« JELOVICA
Stanovanjski problemi mladih .
Mladim družinam neprofitna stanovanja
Ljubljana, decembra - V predparlamentarni razpravi, ki jo je pripravil odbor za mladinska vprašanja pri slovenski skupščini, so se pretekli teden lotili stanovanjskih težav mladih. Stanovanjska reforma, ki je dala prednost privatizaciji, je to generacijo postavila v drugi plan. Na vrsto bo prišla v nacionalnem programu, obljubljajo očetje reformiranega stanovanjskega gospodarstva.
Minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jaz-binšek tej trditvi mladih razpravljalcev ni oporekal. O privati-zacji stanovanj je dejal, da bo zagotovila finančna sredstva za nacionalni program, ki bo zajel tudi mlado generacijo. Polovico nekdanjega družbenega stanovanjskega fonda je že v fazi odprodaje, ljudje pa so v ta namen privlekli iz nogavic 1,2 milijarde nemških mark. Velik delež tega denarja se bo stekel tudi v republiški stanovanjski sklad, kjer bo pomenil stabilno glavnico za prihodnji nacionalni program na tem področju. Slednji bo po ministrovih besedah zagotavljal pestrost stanovanjske ponudbe in ljudi stimuliral za reševanje njihovih stanovanjskih potreb. Komu vse bodo šla ta sredstva oziroma neprofitna stanovanja, še ni dokončno jasno, obeta pa, da prednostno tistim, ki prvikrat rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, tistim, ki so v premajhnih stanovanjih, onim, ki varčujejo v ta namen ali so pripravljeni vlagati, pa mladim družinam, tistim z več otroki ali manj zaposlenimi, družinam z invalidi.
Sociologinja Srna Mandić je predstavila raven stanovanjskega standarda mladih ljudi. Od razvoja na tem področju, ki ga zaznavajo od raziskave o kvaliteti življenja v letu 1984, so imeli najmanj mladi (do 34 let). Tudi dostopnost do stanovanj se je v sedmih letih zmanjšala, saj je med mladimi do 34 let manj lastnikov stanovanj in najemnikov, ki jih je bilo pred leti po tretjina, več pa je takih, ki živijo pri starših ali sorodnikih. Žrtev nefunkcioniranja stanovanjske politike pa postaja tudi generacija, stara med 35 in 44 let. V nanovo zasnovani stanovanjski politiki ima država preveč posredno vlogo, odločilno prepušča nižjim ravnem, je dejala Mandičeva. Težišče stanovanjske preskrbe bo v prihodnje na občinah, je dejala, zato morajo biti znana merila, kako porazdeliti denar iz tamkajšnjih skladov.
V razpravi smo slišali, kaj mladi pričakujejo od nanovo napolnjenih stanovanjskih skladov, med drugim tudi povračilo stanovanjskih posojil pod oderuškimi bančnimi obrestmi zadnjih let. O tem je govorila tudi Breda Kutin iz Zveze potrošnikov Slovenije. Kako bodo mladi v prihodnje prihajali do stanovanj, so se konkretno zanimali. Od oblikovalcev prihodnjega nacionalnega programa so dobili odgovor, da s kombinacijo lastne udeležbe, komercialnih kreditov in neprofitnih posojil republiškega sklada. Boris Gabršek je povedal, da denarja za nacionalni program ne bo veliko, le za prenovo okoli 1200 stanovanjskih enot in za okoli 600 gradenj. Potrebovali pa bi denarja za desetkrat več. Med drugim je dejal tudi, da bo prihodnja neprofitna organizacija slonela na človeku, ki bo v stanovanju živel, namesto da bi tako kot v preteklosti podpirala monopolne graditelje stanovanj. Nacionalni program se dela na republiški ravni, je dejal, potreben pa bo še na občinskih, kajti vloga lokalnih skupnosti bo na tem področju večja, kot si mislimo. • D. Z. Žlebir
. arija Jakopič ima sto let
skrivnost gorjanskega zraka
Sjovljica, 8. decembra - V Domu oskrbovancev dr. Janka Benedika v \j*°Wjici so v soboto slavili nevsakdanji praznik. Njihova stanovalka
IJA JAKOPIČ je dopolnila sto let. Obiskali so jo radovljiški žu-1 Vladimir Černe ter predstavniki krajevne skupnosti in Rdečega kri-
Drago cepljenje
Kranj, 13. decembra - V
kranjskem zdravstvenem domu je bilo te dni vsakoletno cepljenje proti gripi. Tisti, ki so se odločili zanj, bodo ponovno prišli po injekcijo v začetku januarja, za obe cepljenji pa bodo odrinili tisoč tolarjev. Kako da je letošnje cepljenje tako drago, smo povprašali. Dr. Aleš Paternoster iz Zdravstvenega doma Kranj nam je odgovoril:
»Cepiva so se hudo podraži-
jo '* Gorij, kjer je živela še pred devetimi leti. Malce v senci stoletnice  la. Za stekleničko, ki zadošča |h soboto slavila še ena Gorjanka, 90-letna Ivana Kobal. Dobili sta ve- za osem  enkratnih cepljenj, )} v°ščil in daril, zapeli so jima fantje okteta LIP Bled, harmonikar  moramo odšteti kar tri tisoč to-Bizjak pa je slavljenkama in drugim 205 stanovalcem doma v ve-  larjev. Samo surovina nas torej * vse popoldne raztegoval meh. stane 700 tolarjev na pacienta,
poleg cepiva pa potrebujemo še igle, brizge, razkužilni material. Vse to stane, medtem ko našega dela zraven sploh ne računamo. Za pacienta pa je cena seveda visoka. Pričakujemo, da se bo zaradi tega cepljenja udeležilo manj ljudi kot prejšnja leta, kar smo upoštevali tudi pri nabavi cepiva. Zdravstvo se mora namreč v tem stanju obnašati kar se da varčno. Lani smo zoper gripo cepili 400 ljudi, letos se bo to število prav gotovo razpolovilo ali še več.« • D. Ž.
J^ekaj mora biti v gorjanskem {J *u, da ljudje dočakajo tako rJllJivo starost, je omenil tudi fovljiski župan Vladimir Čer-toL- Je v°ščil slavljenkama. Po-^ ponosna je bila na jubilantih direktorica doma Minka Ro-H^' saj je ta 14 let star zavod za ^reJŠe prvikrat doživel stoletni-er>ega svojih prebivalcev.
f^vljenka Marija Jakopič, še ta?a zdravja in moči, žal pa ^ CeJ naglušna, je skromna in ti-^Sedela za obloženo mizo. Ro-' a Je bila še v prejšnjem stole-' '891. leta v kmečki družini *adnja, šesta hči. 1909. leta se a poročila v Gorje. Rodi-
|L| Vzgojila je troje otrok. Premih -e dve svetovn' v<>jni, med je tudi ovdovela in izgubijo v.e8a °d sinov, drugi je umrl I. °Jni. Ostal ji je edinole danes ™lni sin Zvonko. m,
. ^ama je tja do svojega 90. le-jj, a gospodinjila, skrbela za-L °dila v trgovino,« nam je na-'vB? nag'ušne matere pripove-1 Zvonko Jakopič. »Na -
po-
jvsern ji z družino priskočil le j *drževanju hiše. Po operaci-rJra pred nekaj leti pa se ji I lL' dolgo ni hotelo povrniti, jj-Sn mi zdravniki svetovali, B^dam \ dom ostarelih. I u je \., Vel let- Z družino živim v zato jo lahko pogosto
Marija Jakopič
obiskujemo in ji priskrbimo vse, kar potrebuje. Odkar sem bil leta 1988 operiran na srcu, je skrb za staro mater prevzela moja hči Marcela. Svojih sto let mama kar dobro prenaša. Zdrava je, le vid in sluh sta ji zadnja leta močno opešala.«
Marija Jakopič ima zanesljiv recept za dolgo življenje. Sin Zvonko zaslugo za častitljivo starost pripisuje dobri genetski zasnovi. V njeni družini so imeli strica, ki je doživel nekaj manj kot sto let, pa tudi sorodniki po moževi liniji so učakali starost med 80 in 90 leti. O gorjanskem zraku, ki ohranja dolgo življenje; pa nič. • D. Z. Žlebir
Kidričeva 56. 64220 Skofja Loka Telefon 064/632 181.Telefax 064 631 114
NAS NASVET ZA DANES
V mesecu decembru vam po ugodni 30 % nižji ceni nudimo zdravju in okolju prijazno bio pohištvo iz masivnega smrekovega lesa.
0
10 % popusta pa vam nudimo za obloge, ograjne deske, okrasne letve, okrasne stropnike, panoramske stene...
Popust velja za gotovinska plačila in na naročilnico stanovanjske zadruge v vrednosti nad 3.000,- SLT. Možnost plačila tudi na obroke.
HOBI TRGOVINA
na Trati pri škofji Loki
odprta vsak dan
od 8. -16. uri,
v soboto od 8.-12. ure.
SLT
Naše proizvode lahko pod enakimi pogoji kupite tudi v novi trgovini LUSTIK v Žireh.
064/211-373, telefon za klic v stiski
Gospodarska konferenca Republike Slovenije in zvezne dežele Koroške
Korošci obljubljajo znanje in denar
"V začetku avgusta smo se med obiskom v Ljubljani dogovorili, da se je treba dogovoriti za prihodnje sodelovanje med Slovenijo in Koroško. Ugotovili smo, da je to treba storiti zaradi odprtosti Slovenije k Evropi in evropskemu sodelovanju. Takšno prepričanje delijo vse koroške parlamentarne stranke in upamo, da bo tako ukrepala tudi avstrijska zvezna vlada. Samoumevna se nam zdi zahteva, da je treba Slovenijo izvzeti iz gospodarskih sankcij zoper Jugoslavijo. Za nas je tudi samoumevno, da doseže Slovenija sporazum z Efto," je dejal v uvodu k ponedeljkovi gospodarski konferenci med Slovenijo in Koroško v Celovcu koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto.
Za 650 milijonov dolarjev menjave
Avstrija je na 5. mestu v blagovni menjavi Slovenije s tujino Izvoz v Avstrijo znaša 19 odstotkov vseh slovenskega izvozil delež izvoza v druge jugoslovanske republike pa znaša 23 od' stotkov. V letošnjih osmih mesecih je znašala blagovna rne/ njava med republiko Slovenijo in republiko Avstrijo 650 tam jonov dolarjev ali 40 odstotkov skupne menjave dosedanje Jugoslavije. Delež Slovenije se še povečuje in se utegne povz-peti na 50 odstotkov. Slovenska zbornica ocenjuje, da odpade od 25 do 30 odstotkov menjave z Avstrijo na deželo Koroško. Avstrija pa je po skupnih vlaganjih s Slovenijo na tretjem me-stu za Nemčijo in Italijo.
Predsednik ' slovenske vlade Lojze Peterlete v pojasnjevanju trenutnega gospodarskega položaja v Sloveniji povedal, da ta hip rešujemo hude probleme prehoda v tržno gospodarstvo. Začeli smo z lastninskimi reformami, prestrukturiranjem bančnega sistema in podjetij ter z vzpostavljanjem tržnosocialne države. V dveh letih naj bi olastninili okoli 58 odstotkov družbenega kapitala v gospodarstvu, v katerem je 84 odstotkov vseh zaposlenih v tem sektorju. Podjetja v gospodarski infrastrukturi posebnega družbenega pomena bodo v celoti ali delno podržavljena. Zakon o denacionalizaciji bo zajel desetino prebivalstva in desetino družbenega premoženja. Po Peterletovem mnenju so glavni cilji slovenske gospodarske politike oživljanje gospodarske rasti, zmanjšanje inflacije in presežek v plačilni bilanci. Vlada bo podpirala restrektivno gospodarsko politiko, rahlo podcenjen tečaj tolarja, uravnotežen proračun, proste cene
za večino izdelkov, znižane stopnje splošne obdavčitve in zmanjšanje davka na dobiček. Zunanja trgovina se bo postopno liberalizirala. V prvi fazi bo sproščen sedaj količinsko omejevan uvoz, kasneje pa se bodo postopno zniževale carinske in posebne uvozne dajatve. V slovenskem gospodarstvu se po mnenju premiera Peterleta že kažejo prvi rezultati novih pro-
cesov. Samozaposlovanje se je povečalo, prav tako število majih in srednjih zasebnih podjetij, delež denarja za tehnološke razvojne projekte pa je bil podvojen. Vendar je diplomatsko priznanje Slovenije ta trenutek glavni pogoj za vključevanje Slovenije v evropske in svetovne gospodarske tokove.
Čeprav Slovenija in Koroška sodelovanja ne začenjata iz nič, pa je bilo vendarle na ponedeljkovi konferenci ponuđenih več možnosti konkretnega gospodarskega sodelovanja, ki ga pogojuje in mu daje okvir dobro politično sodelovanje.
Deželni svetnik in referent za finance Max Rauscher je našel stične točke za sodelovanje pri usklajevanju gospodarskih konceptov in urejanju prostora. Naštel je šest točk: skupne naložbe, projekti za varovanje okolja, turizem, energija, surovine in izobraževanje vajencev. Ponudil je tudi možne avstrijske in koroške finančne vire za podporo sodelovanju. To so razni fondi zvezne vlade in deže-
0« «0
SAMSUNG eg SAMSUNG
Electronics
Velika božično-novoletna razprodaja od 10. do 27. decembra
TV - 51 cm, teletext 33.990,-Videorekorder, 3 glave, VPS, LCD 23.990,-
HI-FI stolp: DC gramofon, digitalni radio, dvoini kasetofon, gramofon, daljinsko upravljanje 22.990.-
CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALOG!!!
del. čas
od ponedeljka
do petka
9. do 12. ure,
od 14. do 19. ure
CENTER KRANJ
C. Talcev 3
(pri gostilni Blažun)
tel.: 212-367
ZIMA JE PRIŠLA IN SNEGA JE PO HRIBIH DOVOLJ
ZATO UVAJAMO SKI BUS NA RELACIJI:
KRANJ - CERKLJE - ŽIČNICA KRVAVEC - KRANJ
Avtobusi na zgoraj omenjeni relaciji bodo vozili po naslednjem voznem redu:
ODHOD: KRAJ: •
6.25 KRANJ AP (do Cerkelj)
(v Cerkljah zveza za Krvavec ob 6.50) 6.55 KRANJ AP (direktni)
7.25 KRANJ AP (do Cerkelj)
(v Cerkljah zveza za Krvavec ob 7.50) 8.25 KRANJ AP (direktni)
9.25 KRANJ AP (do Cerkelj)
(v Cerkljah zveza za Krvavec ob 9.50) 11.40 KRANJ AP (do Cerkelj)
(v Cerkljah zveza za Krvavec ob 12.10)
OBRATOVANJE:
od ponedeljka do petka vsak dan
od ponedeljka do sobote vsak dan
od ponedeljka do sobote vsak dan
POVRATEK:	
12.00 ŽIČNICA KRVAVEC	od ponedeljka do sobote
12.50 ŽIČNICA KRVAVEC	od ponedeljka do petka
14.00 ŽIČNICA KRVAVEC	vsak dan
16.00 ŽIČNICA KRVAVEC	vsak dan
17.00 ŽIČNICA KRVAVEC	vsak dan
18.00 ŽIČNICA KRVAVEC	vsak dan
CENA SKI PAKETA PO OSEBI	SLT700
	(prevoz + dnevna smučarska vozovnica)
CENA SKI PAKETA PO OSEBI	SLT495
	(prevoz + popoldanska smuč. vozovnica)
INFORMACIJE IN PREDPRODAJA: AVTOBUSNA POSTAJA - PREDPR0DAJA
VOZOVNIC tel. 064/212-320
UGODNO SMUKO VAM ŽELI
potovalna <*3mZ-
agencija
ALPETOUR
le Koroške, pa skupen nastop Slovenije in Koroške pri raznih mednarodnih fondih.
Slovenski minister za trg, cene in splošne gospodarske zadeve Maks Bastl je možnosti gospodarskega sodelovanja gradil tudi na predpostavki, da je Avstrija v blagovni menjavi Slovenije s svetom na 5. mestu, kot
dobička nizka, prav tako je nizka cena naše delovne sile. Korošcem je svetoval, naj z vlaganjem pohitijo, sicer jih bo kdo, po mednarodnem priznanju Slovenije, prehitel, saj je interes velik. Za Slovenijo je izrednega pomena tudi svoboden pretok ljudi. Tepe nas visoka nezaposlenost, zato bi morali
Skupna izjava
Na skupni gospodarski konferenci Slovenije in Koroške je bila sprejeta skupna izjava, v kateri je zapisano, da obe strani pozdravljata obstoječe zelo uspešne gospodarske stike podjetij obeh dežel. Slovenija in Koroška se zavzemata za izgradnjo in intenziviranje sodelovanja v smislu dobrih sosedskih odnosov ter dobrih odnosov med prebivalci obeh dežel. Temu cilju bodo služile tudi borze, na katerih bodo lahko sodelovala podjetja iz obeh strani od pomladi prihodnjega leta dalje. Za organizacijo poslovne borze sta odgovorni Gospodarska zbornica Slovenije in Trgovska zbornica Koroške. Za razlago poslovnih vprašanj bo delovala posebna mešana komisija (s slovenske strani sta v njej Vojka Ravbar, namestnica slovenskega zunanjega ministra, in Roman Veras, samostojni svetovalec Gospodarske zbornice Slovenije). Posiovanje borze bodo pripravile delovne skupine posebej za trgovino, industrijo, obrtništvo ter ročno obrt, turizem in agrarno področje. Koroška zbornica bo organizirala, ob finančni udeležbi koroške deželne vlade, posvetovalno in informacijsko akcijo za koroška podjetja o možnostih sodelovanja s slovenskimi podjetji. Inštitut za pospeševanje gospodarstva Koroške bo ponudil slovenskim podjetjem svetovalne storitve za področje tehnoloških kooperacij, izobraževanja za menedžment ob tem, da bo dal na voljo učno osebje. Skupna izjava tudi potrjuje interes za koroške naložbe v Slovenijo.
oviro pa je omenil pogosto menjavanje slovenske oziroma jugoslovanske zakonodaje na tem področju. Na Koroškem imamo že številna mešana podjetja, ki jim bo treba dati novo vsebino in odpraviti njihovo, predvsem posredniško vlogo. V prihodnje bodo prihajale v po-štev kapitalske povezave. V Sloveniji je stopnja obdavčitve
omogočiti dnevno migracijo ljudi.
Kari Koffler, predsednik koroške trgovske zbornice za pospešitev sodelovanja ne vidi večjih ovir, saj ne začenjamo iz nič. V Slovenijo prihajajo koroške banke in trgovske hiše, vključuje se Smelt, vendar med zbornicama še ni dovolj informacij. Deset koroških podjetij je že
Premier in konzul za Gorenjski glas
Marjan Majcen, slovenski konzul v Celovcu: "S Koroško že tradicionalno dobro sodelujemo. To je po mojem mnenju nadaljevanje dobrega sodelovanja. Bilo pa je nekaj novih stvari. Če bo recimo predlog predsednika koroške zbornice gospoda Kofflerja sprejet, gre za posebni sporazum s Slovenijo in za posebni status Slovenije v menjavi s Koroško, bo to še posebej spodbudno za gospodarstvo Slovenije. Verjetno je to nekaj podobnega, kot se pripravlja s Slovaško. Sedanjih mešanih podjetij na Koroškem podrobno ne poznam niti ni to moja dolžnost. V gospodarstvu je tako kot v vsakem življenju, da slabo odmre, dobro se na novo rodi. Mi smo bili preveč zakoreninjeni v socialistični miselnosti, ker smo mislili, da je nekaj hudega, če neko podjetje propade. To je v razvitem gospodarstvu normalno. Hudo pa je, če jih več pomre, kot se jih rodi. Potem je pa gospodarska kriza. Dokler pa manj sposobna in nedobičkonosna podjetja propadejo in se rodi več novih, ki nosijo dobiček, je to samo zdravo in dobro. Potem se tudi ustvarja več delovnih mest, kjer so verjetno plače boljše kot v tistih podjetjih, v katerih ni bilo dobička."
Lojze Peterle, predsednik slovenske vlade: "Imam priložnost spoznavati ljudi, ki so bili danes za to mizo, že leto in pol in sem prepričan, da gre za ljudi, katerih beseda velja in da bo prišlo do pospeškov pri gospodarskem sodelovanju med Koroško in Slovenijo. Tukaj ima Koroška pač to možnost, da z instrumentarijem in fondi tudi na zvezni ravni lahko opravi v kratkem času zelo konkretna dejanja. V Sloveniji pa se tudi z novo zakonodajo, z novim sistemom odpirajo možnosti za precej drugačno sodelovanje, kot je bilo v preteklosti. Uspeh je odvisen od obeh strani, ne le od Koroške. Jaz mislim, da to ni enostransko dejanje, saj je možnost tudi investiranje na Koroško. Jaz vidim to kot dvostranski proces. Res pa je. da smo mi ta hip veliko bolj potrebni kapitala kot pa Koroška."
izrazilo pripravljenost za iz° braževanje slovenskih podf tnikov, svoje storitve pon^J koroški inštitut za pospeše^' nje gospodarstva, v SlovenO bi lahko prišli koroški svetov3 ci, sploh pa bi morala \zmew va strokovnjakov potekati jestransko, v obe smeri, Slovf nija pa bi morala čim prej P/1 lagoditi svoje zunanjetrgov11'' ske posle pravilom igre E™' katere članica je Avstrija.
Feri Horvat, predsednik * venske Gospodarske zbornic*
med možnostmi sodelovali postavil na prvo mesto m° nost svobodnega pretoka d^ vne sile preko meje, v oW-smereh. Slovenski dolgoro*-cilj je vključitev v EvropslL skupnost, v prehodnem obd0, ju pa je želja Slovenije vklju tev v Efto, kjer je Avstrija v.j, dilna članica, namera o vkljj1 y tvi Jugoslavije v Efto je padi3
vodo, zato bi njeno mesto ^ ko zasedla Slovenija, ki bi P-tem skupaj z Avstrijo konk11 rala za vstop v Evropsko sk^r nost. Želja Slovenije je skl<^ tev posebnega obmejnega SP razuma, kar je bilo avstrijs*^ mu zunanjemu ministrstvu predlagano. Slovenija bo odP la   na   Dunaju gospoda^ predstavništvo, spodbujala sejemsko sodelovanje in *° ( lovanje pri transportu, k3*11^ mora biti bolj vključena L"^ Koper, šansa za prodor avs^, skega oziroma koroškega h spodarstva k nam pa je " , svetovni  trgovinski centef Ljubljani.
s.fii'
Za nas je pomembna mika uresničevanja gosp0^ skega sodelovanja, je bila p od sklepnih ocen predsed^. slovenske vlade Lojzeta ?e ^ leta, koroški deželni glavar
Christof Zernatto pa je ce'^ ško srečanje sklenil z be^j, mi, da moramo ob demokr3 j na obeh straneh meje zago'^ ti socialni mir in maten3 j blagostanje, za kar pa je V°% stabilna in zdrava gospoda'^, struktura. Gospodarstvo n> ^ memu sebi namen, ampak , ra ponuditi možnosti in pef jj, ktive državljanom, predv mladim.
• J. Košnjek, foto: G. Šinil1
KULTURA
Petek, 13. decembra 1991 UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN ^^m^EHGLAS
Kabaret? Kaj pa je to, poreko Kranjčani?
KABARET V GOSTEH
Kranj - Drži, da se po gledališki plati premalo poznamo, ne le v tem slovenskem prostoru. Če slovenski igralci niso ravno povabljeni na sarajevski MES, le redko vidijo predstave kolegov iz drugih republik - in obratno seveda. Kdaj ste se nazadnje smejali predstavi zagrebškega gledališča Jazavac? Čedo Vujić, član tega gledališča, bo naslednji teden v Prešernovem gledališču "popravljal" to
obojestransko nepoznavanje.
Kadilnico Prešernovega gledališča bo njegov kabaret, v katerem je sam edini in glavni Igralec, pevec songov, režiser B mojster za smeh in zabavo spremenil v kavarnico Torzo, kjer Ferdinand Fay za šankom sam sebe in gledalce zabava z 'skrivimi domislicami. Na plakatih, ki oznanjajo to Vujičevo Predstavo, pravzaprav avtorjevega imena ne bi našli, v kabaret pač vabi sam Ferdinand fay alias Čedo Vujić. Avtor in 'gralec v eni osebi, Kranjčani ga poznajo kot voditelja dobrodelne prireditve, na kateri so Pred mesecem nastopili hrvaški umetniki, prihaja pred občinstvo z nenehno aktualno vsebino svojega kabareta, če-Prav je ta nastal že pred leti. Nenehno spreminjanje in prilagajanje aktualnim dogodkom, seveda ohranja predstavi svežino. Kdo se bo danes na primer Srnejal vicem na račun Branka Mikulića, ko pa so najbolj vroče šale o Slobodanu Miloševi-Ču?
Ali v vašem kabaretu odseva hidi sedanja politika?
"Malo tudi zaide, toda vse z famenom, da se ljudje nasmejejo, sprostijo. Nekaj za poku-Sino sem pred mesecem že Predstavil, občinstvo je prav gotovo prepoznalo nekdanjega Politika Staneta Dolanca. Sicer Pa je predstava sestavljena iz Vrste prispevkov različnih avtorjev, tudi sam sem pisal, vrneš pa so songi na moje verze, tudi pojem sam. Sicer pa so v tem kabaretu s pevskimi točkami nastopali že Arsen Dedič, Gabi Novak, Radojka Sverko in drugi..."
Poznamo vas tudi s televizijskih zaslonov, iz TV drame Dve 'jubezni, nekateri so spomladi
gledali serijo oddaj Volim show, kaj pa gledališče, je zavesa dvignjena?
"Seveda je. čeprav se kolegi in tudi sam zelo veliko udeležujemo dobrodelnih prireditev, pa v našem gledališču teče gledališko življenje dalje. Pripravili smo že dve premieri, le malo dlje so trajale vaje: saj veste, kako je, če se zasliši alarm, pa je treba z odra v zaklonišče, enkrat, dvakrat med vajo, pa spet nazaj na oder. Predstave so obiskane, veseli smo, če je vsaj sto obiskovalcev. Ko bo mir, bo naše gledališče spet lahko sprejelo po štiristo do petsto obiskovalcev na predstavo in to v večernih urah, ne pa ob 18. uri, kot je z teh izjemnih časih zdaj najbolj varno."
Jazavac je vaše matično gledališče, prihajate pa iz varaž-dinskega, s katerim ste nekajkrat pred leti že gostovali v Kranju.
Za velike in majhne otroke
let
Za nekoliko večje so primerne zbirke Zlata ptica, v kateri so
"Sem Zagrebčan, ki je pred leti odšel v varaždinski teater za dve, tri sezone, ostal pa deset let. Odlično vzdušje, sijajni igralci, dobro smo delali - štiri leta zapored smo bili izbrani za sarajevski MES, izbrani smo bili za Sterijino pozorje. Potem pa se začne igralec ozirati spet po nečem novem, oglasi se do-motožje in zdaj sem tri leta v zagrebškem Jazavcu. Pravzaprav me je iz Varaždina vlekla ideja, da bi se poskusil v svobodnem igralskem poklicu -vse je bilo že dogovorjeno, imel sem celo prostor za svoj kabaret, pa je prišla vojna in zdaj stvari stoje in čakajo."
Sodite med ljudi, ki jim je pripovedovanje šal pisano na kožo, igrate v gledališču, kjer je
OD PRAVLJIC DO IGRIC
Ljubljana - Založba Mladinska knjiga skuša še naprej ohranjati Število izdaj v svojih številnih zbirkah za otroke, vendar pa gre ohranjanje števila naslovov na račun manjšanja naklade. Precejšen ■zbor iz letošnje knjižne bere za otroke in mladino so na tiskovni konferenci v sredo predstavili uredniki zbirk Niko Grafenauer, Marko Uršič in Marjana Samide.
Med novimi zbirkami je treba posebej omeniti novo zbirko {•»jeslovne slikanice, v kateri je že izšla biblijska zgodba Modrost 1 falja Salomona v priredbi Daneta Zajca in z ilustracijami Rudi-Ja Skočirja. Med Velikimi slikanicami je izšla Zakleta hiška Jože-ta Snoja, popestrena z ilustracijami Andreja Trobentarja. V isti ž°irki je izšla tudi slikanica Prišel je lev avtorja Lojzeta Krakarja I ilustracijami Alenke Sotler. V zbirki Deteljica sta izšli le dve knjigi: beli danje zagledala serija pravljic Zvezdni prah dveh finskih avtoric Kirsti Kivinen in Annami Poivaara. Knjiga je izšla z "ustracijami Mojce Cerjak. V tej zbirki sta izšla tudi dva ponati-s^ in sicer v počastitev osemdesetletnice Kristine Brenkove dve Jjeni knjigi Deklica Delfina in lisica Zvitorepka ter Srebrna raka - zlata račka, vse z ilustracijami Marlenke Stupice.
V zbirki Sončnica se srečujejo knjige najvidnejših sodobnih slovenskih in tujih pisateljev. Izbor pesmi, tudi nove so vmes, Usnice Saše Vegri nosi naslov Kaj se zgodi, če kdo ne spi: ^Prernna beseda je delo Berte Golob, Marjan Manček je prispe-&• ilustracije. Podobno je sestavljena knjiga Kajetana Kovica {"-•"ižemkraž, ki jo je z ilustracijami obogatila Marjanca Jemec °žič, spremno besedo je napisal Jože Snoj.
°s izšle Amurske pravljice v prevodu Gitice Jakopin. Brokatna P°doba pa je zbirka pravljic kitajskih manjšin, ki dopolnjuje fjred časom objavljeno knjigo kitajskih pravljic; z izredno lepimi i Ustracijami je knjigo opremila v Ljubljani živeča kitajska slikar-KWang Huigin. Izklesani copatki so zbirka transilvanskih pra-J'c, ilustracije so delo Irene Majcen.
Nekatere knjige so takšne, da kar kličejo tudi po odrski Prizoritvi. Tako se je zgodilo, da so že bile uprizorjena dela iz v°'rke Mladi oder: Daneta Zajca Zakaj in vprašaj, Milana Dekle-|e Lenča Flenča in Borisa A. Novaka Prizori iz življenja stvari. Invo gledališče je knjiga enodejank tujih avtorjev v izboru in ob Petrini besedi Drage Ahačič.
ft Zadnje četrtletje je v zbirki Sinji galeb i/.šla knjiga čarobni .''Poj nemškega pisatelja Michaela Endeja. V zbirki Odisej je he°<» opozoriti na knjigo Drevo in list avtorja Johna Ronalda seiJela Tolkiena. Brez dvoma otroci poznajo zbirko Časovni S(r°ji v kateri vsak mesec izide knjižica, ki na prijeten način pred-PVlja zgodovino: tokrat sta novi Marco Polo in Iskanje kralja i r' h u r j a. V /birki Pel prijateljev je izšla Zadnja pustolovščina
0'i^.tna pisateljice Enyd Blyton. Opozoriti pa je treba še na po-
4t,s Collodijevega Ostržka. • L M.
na repertoarju največkrat komedija - kaj pa drama, vas ta ne mika?
"Zelo rad imam komedijo, toda želim si igrati dramsko vlogo. V Varaždinu so bile komedije na sporedu za predah, sicer pa so bile drame Ibsna, Krleže, Bergmana, Šeliga, Božiča, skratka resen repertoar. Tako je to z igralcem - igraš v komediji in si želiš vloge v Če-hovu. Ukvarjam se s kabaretom in razmišljam o sijajnem tekstu o Antigoni izpod peresa mladega zagrebškega dramatika... V normalnejših razmerah bi se vse dalo uresničiti, treba bo pač počakati na konec vojne. Situacija je paradoksalna. Nenehno igramo, v Zagrebu so gledališča odprta, našo drugo premiero smo pripravili s tudi pri vas znanim Gledališčem v gosteh in Reljo Bašićem, igramo na fronti za borce, igralci so borci s pravim orožjem v rokah. Toda ni potovanj v Osijek, v Slavonijo sploh, da o Karlovcu ne govorim. Zdaj nekaj kaže, da bi naše gledališče lahko gostovalo v Prešernovem gledališču, kranjsko pa v Zagrebu. Upam, da bo po novem letu kaj iz tega. Že prej je bilo gostovanj, spoznavanj gledališkega ustvarjanja vse manj in manj, zgolj informacije, vojna pa je k temu še dodala svoje. Toda gledališče živi naprej. Prihodnji petek in soboto vabim v svoj kabaret vse, ki lahko puste doma skrbi, slabe novice s tv ekranov in kar je podobnih pustih reči, zagotavljam uro vedrine in dobre zabave." • Lea Mencinger, foto: Katja Premru
NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA
Kranj - Člani Pihalnega orkestra Kranj te dni trdo vadijo za nastop na tradicionalnem novoletnem koncertu, ki bo 26. decembra, ob 20.15 uri v dvorani kina Center. Dirigent Branko Markič je pripravil veder glasbeni program od glasbe Johanna S. Straus-sa, valčkov, polk, slovenskih ljudskih, moderne zabavne glasbe v programu pa je tudi uvertura k Verdijevi operi Nabucco. Petde-setčlanski orkester bodo tudi tokrat dopolnili nekateri znani glasbeni solisti. Ne bo manjkal tudi dedek Mraz. Prireditev bo povezoval Janez Dolinar. Vstopnice bodo v predprodaji pri blagajni kina Center od srede, 18. decembra, dalje.
KONCERT OKTETA LIP BLEPT
Lom pod Storžičem - V domu krajanov bo v nedeljo, 15. decembra, ob 16. uri nastopil s samostojnim koncertom oktet LIP Bled pod umetniškim vodstvom Matevža Fabjana. Obenem bo prireditev tudi predstavitev njihove prve samostojne kasete, ki izide v teh dneh. Oktet LIP Bled je letos v Lomu že nastopal in sicer na Srečanju malih vokalnih skupin Gorenjske. # Boris Ku-burič
Kranj - V okviru petega stražiškega kulturnega tedna so v torek zvečer v galeriji Dom Stražišče odprli razstavo del likovne skupine in fotografske skupine KLD Sava Kranj. Med prireditvami tega tedna je bil tudi pogovor z ministrom dr. Petrom Vencljem, alpinist dr. Iztok loma/in je predstavil hrvaške gore, danes v petek, ob 19. uri pa bo v OS Lucijan Seljak večer slovenskih pesmi in plesov: nastopa mešani pevski zbor Svoboda, Folklorna skupina Sava Kranj, moški pevski zbor Šmartin, tamburaški orkester Bisernica in mešani pevski zbor Svoboda. Jutri v soboto, ob 19. uri se bodo prireditve sklenile v galeriji Dom z opereto - veseloigro Pri belem konjičku, nastopa mešani pevski zbor z Rakovnika v Ljubljani. - Foto: Jure Cigler
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešeren in poezija odrešitve in Milan Batista: Ilustracije Prešernovih pesmi. V galeriji Lipa razstavlja Bojan Bensa, v galeriji Mestne hiše pa je odprta novoletna prodajna razstava del članov Likovnega društva Kranj.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava čr-nobelih in barvnih fotografij FK Triglavski narodni park. V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli skupinsko razstavo likovnih del članov likovne sekcije Relik Trbovlje. S krajšim programom bo nastopil tudi mladinski pevski zbor OŠ Prežihov Voranc Jesenice.
RADOVLJICA - V Šivčevi hiši razstavlja akad. kipar Stane Kolman, odprta pa je tudi prodajna novoletna razstava likovnih del.
BOH. BISTRICA - V Domu Jože Ažmana bo danes, v petek, ob 19.30 gostovalo amatersko gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu s predstavo Bertolda Breehta Švejk.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik je odprta razstava Jaslice na Slovenskem.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Simon Mlakar. V Groharjevi galeriji je odprta prodajna razstava del članov Združenja umetnikov Skofja Loka. V Mini galeriji občine Škofja Loka se z izdelki predstavljajo otroci in vzgojiteljice iz vrtca Ciciban Sv. Duh pri Škofji Loki.
Zbirke Loškega muzeja bodo z decembrom odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom bo možen ogled po predhodni najavi na upravo muzeja. Prostor pedagoške delavnice v stolpu je ogrevan, za najavljene obiske predvajajo video kasete o muzejskih zbirkah. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava Kmečke hiše v Selah - ob istem času, kot so odprte stalne zbirke.
TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše razstavlja risbe, akvarele in olja Iz sveta živali Jurij Mikuletič.
LJUBLJANA - V galeriji Zmaj na Resljevi 1 odpirajo danes, v petek, ob 17. uri razstavo slik Ludvika Jerale iz Vodic. V galeriji Cicero na Titovi 35 razstavlja Gallusove grafične mape akad. grafik Črtomir Frelih.
GALLUSOV SKLAD
Ljubljana - Pred kratkim so predstavniki podjetja Gallus, Mednarodnega tiskovnega središča Ljubljana ter Slovenske investicijske banke ustanovili kulturni sklad, ki so ga poimenovali po slovenskem renesančnem skladatelju Jakobu Gallusu. Kulturni sklad je namenjen povezovanju ustanov ali posameznikov, ki so iz različnih vzrokov pripravljeni podpreti kulturno ustvarjalnost. Namenjen je torej organizirani, a vendar od države ločeni podpori kulturne in umetniške ustvarjalnosti ter uresničevanju tržnega pristopa k oblikovanju kulture. Gallusov sklad bo tudi predstavljal izbrane umetniške dosežke v tujini, prek njih pa izbrane izdelke ali storitve članov sklada in s tem usklajeval navzočnost Slovenije v tujini. Članstvo v skladu je odprto vsakomur, za stike med člani in ustvarjalci ter predstavitev sklada in članov pa bo skrbela Kulturna borza.
JANKO IN METKA
Režija in scenografija: Sašo Kump Izvedba: Cveto Sever
Lutkovno gledališče Cveto Sever je odprto. Odprtje se je zgodilo na Miklavževo in kot je bilo pričakovati, je otvoritveno predstavo odigral Cveto Sever. Igrica, ki jo je malčkom zaigral, »Janko in Metka«, ni nova, vendar je kljub temu mlademu občinstvu ugajala, saj gre za prvo lutkovno predstavo po dolgi jesenski kulturni suši za malčke.
Zgodba o Janku in Metki, gozdarjevima otrokoma, ki ju želja po sladkarijah premami in malodane pripelje v dobro zakurjeno peč Coprnice, od koder ju tik pred zdajci reši očka, je znana vsem večjim ali manjšim otrokom. Podobno je z igro Cveta Severja; v lutkovnih igricah lutkarja Cveta se srečujemo z gledališčem enega, ki je v slovenskih logih redkost, zato pa se lahko postavi ob bok kateremukoli veččlanskemu lutkovnemu zboru, saj svoje delo opravlja profesionalno in natančno.
Značilnosti njegovih igric sta prolog in epilog, ki sanjsko pripravita otroka na vključitev in izključitev iz predstave, kajti pomembno je, ali je otrok motiviran za gledanje, ali pa kruto vržen v čeljust igrice. Seveda se pri Severjevih uvodih in zaključkih da dodati, da postajajo dolgočasni, predolgi, če jih gledamo z željo po novem pristopu, a otroci ta prijem dobro sprejmejo.
Odziv otrok na predstavo je v veliki meri odvisen od igre in scenografije, torej od pristnega kontakta otroka z igralčevo pojavnostjo in z idejo zasnove scene; kar se tiče teh dveh aspektov, imamo s predstavami Cveta Severja pred seboj šolska primera uigranega glumača in scensko čisto ter močno aso-ciacijsko rekviziterijo.
Tomaž Kukovica
NUMIZMATIČNA RAZSTAVA
Tržič - V prostorih A - banke na Predilniški 2 bodo danes, v petek, 13. decembra, ob 18. uri odprli numizmatično razstavo z naslovom Kovani denar skozi tisočletja. Razstavo so pripravili člani Numizmatičnega društva Slovenije in bo na ogled do 31. januarja 1992. Razstavo bo odprl Deodat Snoj, vodja poslov s prebivalstvom, po razstavi pa bo vodil Albin Pogačnik, član Numizmatičnega društva Slovenije. Razstava se vključuje v praznovanje 500 let trških pravic Tržiča.
RAZSTAVA O ZGODOVINI ŠOLE
Radovljica - V petek, 13. decembra, ob 18. uri bodo v avli osnovne šole A. T. Linharta odprli razstavo Iz zgodovine osnovne šole v Radovljici. Avtorica razstave Verena Stekar - Vidic. kustosinja Muzejev radovljiške občine, je predstavila zgodovino šole z dokumenti o prvih pisanih virih o radovljiški osnovni šoli pa vse do danes. Razstavo je s figurami šolarčkov i/ različnih obdobij popestrila akad. slikarka Molita Vovk, fotografije je izdelal Ivan Pipan, pri oblikovanju je sodeloval arhitekt Bogo Vidic. Razstava bo na ogled do 20. decembra, nato pa se bo preselila v galerijo Šivčeve hiše.
tie Jati BlO bre lto\ dru lis' "ju niji naj
jti!
ierr dot 2av dru Tu, del *ni Si, sku o 1 Poc dru kj, ski Tie< sku
O V;
kri dur
Jem tem ven
faz:
Usti
no
*ak
Pa
Pos
m<
»o*
Na, /<,>
'to«
vn0 »dl, dob vne °rn. No. lov
J&0;
Poc
Ho, te
t>br
div
?»li Jo,
v i
sPr;
*bl kij.
sve, lao
4 "o /»o* ">e
Ust;
Po( »kv
Pri]
Igor Triller sam zaprosil za razrešitev
Triller podpisal pogodbo
Sporom okoli Elana še ni videti konca, dobivajo vse bolj odkrite značilnosti merjenja moči.__
Kranj, 1. decembra - Dogodki se v zadnjih dneh odvijajo z bliskovi- Kupnine ni moč poravnati S to naglico. Nekaj zatišja je bilo lev ponedeljek, ki so ga zato polnila terjatvami
razmišljanja, kako je mogoče, da so Trillerja odpeljali v zapor tik __!_
pred podpisom pogodbe o prodaji Elana Komelu in kako je mogoče, da je moral "jesti pasulj", kar bivšemu vodstvu, ki je spravilo     Banke smo v začetku
Elan na kani, ni bilo potrebno. V torek so tiskovno konferenco pri- jektu nakupa Elana z upniški-pravili bankirji, ki so natresli predvsem podatke o Medžimurski mj terjatvami ko smo ugotovi banki in Komelu in zavrnile namigovanja, da so ovadili Trillerja. V sredo ob 7.45 je Triller na kranjskem sodišču pogodbo podpisal in hkrati zaprosil za razrešitev s funkcije stečajnega upravitelja Elana, o čemer je za javnost spregovoril Anton Šubic, v. d. predsednika kranjskega sodišča. V begunjskem Elanu pa smo nato obiskali še Igorja Trilerja.
Tri slovenske banke - Ljubljanska banka d. d. Ljubljana, Stanovanjsko komunalna banka Ljubljana in LB Gorenjska banka Kranj - pravijo, da je Komel v celoti last varaždinske firme Consult Invest, z vsega 8.000 tolarji ustanovnega kapitala, zato dvomijo, da je sposoben poravnati kupnino v višini 31,8 milijona mark.
Elan je postal hrvaški
Janez Gregorič iz SKB je dejal, da je Medžimurska banka izdala garancijo v višini 171 milijonov tolarjev oziroma 20,5 milijona mark, kar triinpolkrat presega vrednost njenega trajnega kapitala, lahko bi jo dala največ v višini 60 milijonov tolarjev. Hkrati je Medžimurska banka največji upnik, ki se je združila v okviru Komela, kjer ima 30,5 odstotni delež. Zaradi Elana bi šla v stečaj, če je ne bi rešile hrvaške banke, velika pa je približno toliko kot Nova banka ali Domžalska banka in približno 20-krat manjša od SKB.
Andrej Cetinski iz SKB je dejal, da je z uspehom Komela
na dražbi Elan postal hrvaški, saj ima v njem hrvaška stran 79-odstotni delež, slovenska pa le 21-odstotnega.
Komel bi licitiral le do 32 milijonov mark
Na tretji dražbi je izklicna cena znašala 22,5 milijona mark, dražba se je končala pri 31,8 milijona mark, ko so banke odnehale. Zato je zanimiva kasnejša izjava predstavnika Medžimurske banke, da je Komel nameraval licitirati le do 32 milijonov mark.
Andrej Cetinski je dejal, da je na osnovi informacij, s katerimi je tedaj razpolagal, ocenil, da Komel zelo malo tvega, če licitira neskončno visoko, zato je v določenem trenutku predlagal, da nehajo, licitant Jože Kristan je imel nalogo, da odneha že nekoliko prej.
Zlatko Kavčič, direktor Gorenjske banke je pritrdil, da ga izjava o meji pri 32 milijonih mark preseneča in dodal, da je garancija Medžimurske banke v višini 32 milijonov mark prišla šele 6. decembra in je torej sodišče na dan licitacije ni imelo.
li, da ni izvedljiv, smo se odločili za svojega, je dejal
Janez Gregorič. Stečajni upniki so cedirali terjatve na Komel, katerega 100-odstotni lastnik je Consult Invest, kar pomeni, da stečajni upniki niso več upniki Elana. To je model, po katerem bi bili upniki poplačani posredno, retrogradno, če bi bil Elan preoblikovan v delniško družbo, z obveznostjo Komela, da neodplačano izroči del delnic nove delniške družbe, tako bi bili stečajni upniki poplačani z izročitvijo teh delnic, je dejal Jože Kristan iz Gorenjske banke. Gregorič pa je dodal, da so nameravali Elan kupiti in upnike poplačati iz kupnine, s čimer bi bili delno poplačani vsi upniki, tudi Banka Les in Komercialna in hipotekama banka Ljubljana, ki sta v stečaju, kar je bistvena razlika s Komelovih projektom. Po-
V prihodnjih dne ho stečajni senat odločal o ustavitvi stečajnega postopka, o predlogu bank za odstavitev stečajnega upravitelja ter o prošnji Igorja Trillerja za njegovo razrešitev. Znana bo tudi odločitev o morebitnem novem stečajnem upravitelju, ki bo skrbel za stečajno maso po prodaji dolžnika.
LOKA KAVA
~čj5 >r-vi
co
>
CCS
E o
oš
co O
okus in aroma vaših želja
V PREDPRAZNIČNIH DNEH IZREDNO UGODNA PONUDBA
o
cz co
CD O
3
< CO co<
r\i<
CD
^5'
UGODEN NAKUP JE PRI
NAKUP
plačilo bi bilo po njegovi oceni med 5 in 10 odstotki, saj bo od stečajne mase potrebno odšteti stroške stečajnega postopka, ki seveda ne bodo majhni.
Bankirji pravijo, da z ovadbo nimajo nič
Noben posameznik kot tudi nobena izmed bank kot institucija, niso podali ovadbe proti Trillerju, so *akoj za začetku novinarske konference zatrdili bankirji. Sledilo je seveda več vprašanj, v kakšnih stikih so bili z njim v zadnjem času in kaj se je dogajalo 2. oktobra, ko naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje objubljanja oziroma dajanja daril. Stane Valant iz Ljubljanske banke d.d. Ljubljana je dejal, da osebnega stika s
Trillerjem ni imel, Janez Gregorič in Andrej Cetinski, ki sta v Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana "zadolžena" za Elan, da ne 2. oktobra ne po tem datumu nista bila v stikih s Trillerjem. Manj določna sta bila Jože Kristan in Zlatko Kavčič iz Gorenjske banke v Kranju, Kristan je dejal, da je bila njegova banka avgusta, septembra in oktobra veliko v stikih s Trillerjem, Mariom Porobio in Darkom Ostojo ter z drugimi, vendar pa se ne more spomniti, če je bilo to tudi 2. oktobra. "Lagal bi, če bi odgovoril z da ali ne," je dejal Kristan, "moja udeležba v aferi Triller je povezana izključno z informativnim pogovorom z organi pregona in z zaslišanjem pri preiskovalnem sodniku." Potrdil pa je, da iz Gorenjske banke ni bil zaslišal le on. Zlatko Kavčič pa je dejal, da je bil osnovni motiv pogovorov poiskati rešitev za Elan, preigranih je bilo veliko scenarijev, "ali je del pogovorov vprašljiv s stališča poslovne morale ali ustreznih predpisov, naj sodijo drugi, težko bi rekel, kaj je in kaj ni poslovno sprejemljivo. Osebne koristi nas ne zanimajo, vedno sem se in se bom od tega v poslu distanci-
Triller odhaja po natančno letu dni
Stečajni postopek nad Elanom je bil uveden 18. oktobra lani, Igor Triller je kot tretji stečajni upravitelj prišel 10. decembra lani. Pravi, da je svojo nalogo opravil, da ima Elan vse štiri osnovne pogoje za dobro poslovanje, da je tehnološko in tehnično eno do dve leti pred konkurenco, da 73 odstotkov proizvodnje izvaža in da bo leto zaključil z 10 milijoni mark dobička. Triller je bil že 1. oktobra letos imenovan za podpredsednika Iskre Holdinga, kjer po njegovih besedah že opravlja določene naloge. "Čutim globoko bolečino, globoko sem razočaran, da se mi po vsem, kar sem naredil za Elan, to tako vrača, štejem se nedolžnega v vseh točkah, po katerih
"Prizadeta stran ima pravico do lastnega komentarja* banke so ga vzpostavile v vseh dosedanjih pravnih sredstvih, torej v ugovorih, v predlogu za izdajo začasne odredbe, v zahtevi za razrešitev stečajnega sodnika, v zahtevi za razrešitev stečajnega upravitelja, verjetno bodo uporabil* tudi dokončno pravno sredstvo, to je pritožbo zoper sklep 0 ustavitvi stečajnega postopka, lahko bodo ravnale tudi v skladu s stečajnim zakonom in vložile tožbo za izpodbijanje javne dražbe oziroma razveljavitev prodaje," je dejal Anton Šubic, v.d. predsednik kranjskega sodišča. "Kar zadeva način, kako banke pristopajo k osvetlitvi vprašanj, se sprašujem, so ob uporabi vseh legitimnih pravnih sredstev upravičene do tako izrazite medijske razgrnitve razlogov, ki jih uveljavljajo in ali ne gre vendar za poskus vplivanja na delo sodišča, tako našega kot v nadaljevanju tudi višjega"
sem osumljen kaznivega dejanja." Na vprašanje, od kod so prišle informacije, na osnovi katerih je bil ovaden, pa je dejal, "to je bilo že objavljeno v dnevnem tisku, mislim, da osnova bazira na izjavah nekaterih iz bančnih krogov v Kranju, jasno pa je seveda, da je sama kazenska ovadba prišla kot vedno iz UNZ."
Kaj se je dogajalo 2. oktobra, ni želel govoriti, glede druge točke kazenske ovadbe, pa je dejal, da je tisk 20. marca pisal, da je bil imenovan za predsednika upravnega odbora Ela-nove tovarne v Brnci na avstrijskem Koroškem, dobesedno "da tej funkciji sledi tudi denarno nadomestilo in uporaba službenega vozila. Stvar je bila torej že dolgo znana, Darko
bila pokrita s posebnimi finafl' čnimi aranžmaji Gospodarske in Zagrebške banke iz Zagreb* vendar pa jih niso mogli dobi" na vpogled, ker so vsebovali W di podatek, do kakšne višin? lahko licitira njihov dražitelj-25. novembra je dobil garand; jo Medžimurske banke v višin' izklicne cene, 6. decembra Pa je prišla še omenjena superg^' rancija v višini 32 milijonov mark.
Triller je še dejal, da je ug°' vore slovenskih bank poznal # vsaj teden dni pred dražbo, kef so jih dale v pisni obliki, o tem je imel stečajni senat daljši p0' svet že pred dražbo, kjer so & tudi dogovorili, da bo o ugovO' ril odločal takoj, na dražbi. P°' stopal sem popolnoma v skl?' du z navodili stečajnega sodn''
Bankirji so na tiskovni konferenci povedali, da so imeli za Elan že pripravljeno menedžersko ekipo, imena mandatarja niso hoteli povedati, dejali pa so, da nameravajo povezati slovensko športno industrijo. Ker smo že pred časom imena zapisali, bomo ponovili, da je bil po naših informacijah v igri Tomaž Košir, ki je zdaj v vodstvu Gorenjski banke. Stečajni upravitelj Igor Triller nam je dejal, da bo v Elanu ostal, dokler še teče stečajni postopek, nato pa bo Komel verjetno pooblastil Primoža Finžgarja, da poslovanje vodi, dokler ne bodo imenovani novi organi. Začudil $e je in dejal, da nič ne ve o tem, da naj bi se v Elan vrnila Koder in Aljančič, kar se govori po Tržiču. Delo pa je v četrtek objavil neuradno vest, da naj bi upravitelj stečajni mase Elana postal Franci Perčič z Bleda, pred časom člafi Trillerjeve stečajne ekipe.
Ostoja, direktor Consult Inve-sta pa je izjavil, da je Triller to storil s soglasjem stečajnega senata kranjskega sodišča.
Medžimursko banko sta podprli dve hrvaški banki
Banke Trillerju očitajo, da je pristransko vodil dražbo. Triller nam je dejal, da meni, da svojih pooblastil na dražbi ni prekoračil, da je imel na razpolago dovolj dokazov, da je lahko oba dražitelja pripustil na dražbo. Potrdil je, da sta tako Banka Slovenije kot Narodna banka Hrvatske dali mnenje, da nista pooblaščeni za dajanje bonitet, temveč se je nanašalo le na kreditno sposobnost teh bank, Banka Slovenije je mnenje na mnoga posredovanja dala šele na dan licitacije. Garancija za Medžimursko banko je
ka, je še dejal Triller.
Razmerje med slovenskin" in hrvaškimi upniki v Kome'J' je zdaj po njegovih beseda'1 približno pol : pol. Potrdil f' da prevedba terjatev v delnic po naši zakonodaje res ni m" žna, potrebna je vmesna stop nja, tako imenovani razdelil' ni narok. To pomeni, da m°r biti celotna kupnina vplačan*' nato pa se vrača upnikom-M. Volčjak
JCAJ15 CL
KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249
Javni tožilec zahteva preiskavo
Je Triller podkupoval bančnike?
Kranj, 12. decembra - Javni tožilec Andrej Polak zahteva, da se uvede preiskava proti Elanovem11 stečajnemu upravitelju Igorju Trillerju. Triller je osumljen dveh kaznivih dejanj, in sicer podkupovanja ter zlorabe položaja.
Prvo kaznivo dejanje naj bi zagrešil 2. oktobra letos, ko naj bi ponudil podkupnino predstavnikom Gorenjske banke, da na dražbi ne bi licitirali za nakup Elana. Drugo (zloraba položaja) pa naj bi zagrešil s tem, da naj bi kot predsednik v Elanovi firmi v Brnci od marca naprej neupravičeno dobival denarno nadomestilo in "zlorabljal" službeni avto.
Priče poskusa podkupovanja naj bi bili prav predstavniki Gorenjske banke, ki so policiji spregovorili šele po zadnji dražbi Elana 28. novembra, potem ko jih je prehitela firma Komel. Javni tožilec meni, da je ovadba za to kaznivo dejanje dovolj trdna za uvedbo preiskave proti Igorju Trillerju, medtem o domnevnem kaznivem dejanju zlorabe položaja pričakuje dodatne informacije od policije in sodišča. Igor Triller je namreč postal pred-
sednik upravnega odbora Elana v Brnci s soglasjem stečajnega senata Temeljnega sodišča v Kranju.
Sum, da je Igor Triller kriv kaznivih dejanj, naj bi torej potrdila ali ovrgla preiskava-Ali bo potemtakem proti njemu uveden tudi kazenski postopek, še ni znano. Vsekakor pa je Igor Triller, zaslužen - kot sam pravi - da je po enem letu kot stečajni upravitelj reSij Elan in po sedmih letih izgub zanj pridela' 10 milijonov mark čistega dobička, prvi in edini "elanovec", ki se je znašel v priporu odmislimo vodjo Elanove prodaje smuči & razvpite vodilne ekipe). Pavel Koder in Uro» Aljančič, bržčas največja krivca Elanoveg? propada, kljub desetinam kazenskih ovadb nista bila priprta niti dneva, niti jima sodišč še ni sodilo. • H. Jelovčan
petek, 13. decembra 1991
AKTUALNO
9. STRAN WŠWmBlGiLAS
Andrej Šter, poslanec republiške skupščine
Več ljudi išče zakonske luknje, kot jih krpa
l*o podjetjih hodijo emisarji raznih svetovalnih podjetij in nagovarjajo delavce Približno takole: "Če hočete obdržati delovno mesto in preprečiti, da bi vam vse Pobrala država, se odločite za preoblikovanje podjetja!"
Kranj, 9. decembra - "Ponavadi se preoblikovanje začne z ustano- ki ni sorodna z dejavnostjo os-v'rvijo vzporednega podjetja. Novo podjetje se ukvarja z bolj donos- novnega podjetja... "irni posli, staro z manj donosnimi. Povedano bolj preprosto: raču- Ko narodni demokrati opo-prihajajo na staro, plačila pa na novo podjetje," je v pogovoru za zarjamo na divjo privatizacijo, Gorenjski glas dejal Andrej Ster, poslanec zbora združenega dela nam ne gre za to, da bi onemo-republiške skupščine in član vodstva Slovenske demokratične zveze gočili določene direktorje ali
* Narodne demokratske stranke.
"Naša stranka skuša s primeri divje privatizacije opozar-toti na sistem, ki je mogoč sa-Jjto v razmerah popolnega ^ezzakonja. Čeprav je za Mar-Jovićeva zakona o podjetjih in "fužbenem kapitalu znano, da n|sta popolna in celovita, pa nJUni deli veljajo tudi v Slovenji; republiška zakonodaja, ki j^j bi to uredila, pa je v skupinski blokadi. Postopek spremanja je zaustavljen na podoben način kot pri zakonu o ^varovanju premoženja bivših *ružbenopolitičnih organizacij, ^udi takrat zbor združenega ae|a zakona ni uvrstil na dne-![Jji red, s tem pa je onemogoči, da bi ga obravnavala ostala ^upščinska zbora. Pri zakonu 0 lastninskem preoblikovanju Jj°djetij je položaj nekoliko <lrugačen: zbor združenega de-
* je sicer že obravnaval zakonci osnutek, vendar zdaj že peti ^esec razpravlja predvsem o
Tok divje privatizacije, ki postaja čedalje močnejši in širši, je mogoče zaustaviti le tako, da delavci spoznajo bistvo problema. Bistvo pa je v tem, da lastnika družbene lastnine nimamo in da zdaj poskušajo lastniško vlogo prevzeti sedanji upravljala
določena podjetja, ampak predvsem zato, da bi država spoznala, da je takšna privatizacija slaba za narodno gospodarstvo."
Direktorji podjetij, ki jih najpogosteje izpostavljate, sprašujejo: kaj pa je narobe, nezakonito...
"Pri ustanavljanju podjetja in pri vpisu v sodni register nezakonitosti ni mogoče ugotavljati, mogoče pa jo je pri poslovanju. Po zakonu je namreč sklepanje škodljivih pogodb kaznivo. Ker pa je namen izjemno težko dokazati oz. je za to treba imeti priznanje obeh pogodbenih strani, se vse skupaj ustavi ob spoznanju, da druženega premoženja ni mogoče varovati, če ga ne varuje tisti, ki z njim upravlja."
Gre torej predvsem za moralno vprašanje?
"Tudi za moralno. Ob natančnem presojanju dokumentacije domala vsakega primera divje privatizacije pa je mogo-
tega premoženja.
w .aiFioYijo H'su»^«' " Ne trdim rfa sn vci nnravlialri aivje privatizacije pa je mogo-skupščinskem postopku, ne pa  B, *J      Vi uPr«*v'J.alci  č ugotoviti tudi kršitve predoi-
0 vsebini zakona. Čeprav neka-  ?,aHb,'IV5ndra/ Pa so med nJ,mi
tudi slabi. Dobremu managerju
ni treba iskati lukenj v zakonu, ta bo znal dobro voditi podjetje tudi v skladu z zakonodajo."
eri opravičujejo zastoj s proce ?uralnimi vzroki, pa je po mo-jem mnenju glavni razlog v em, da določenemu delu slo-enskega političnega prostora azmere brezzakonja zelo Mrezajo. V Sloveniji se trenutno več ljudi ukvarja z iskanjem ikonskih lukenj, precej manj ^a s krpanjem. Se tisti, ki to P°skušajo, pa so pri svojem de-11 onemogočeni."
^ok je vse širši in Močnejši
Je znano, kakšna bo usoda ti-
Slaba podjetja se "preoblikujejo" v dobra
Pravite, delavci naj se sami vprašajo za razloge lastninskega preoblikovanja! Ali delavci povsod sploh vedo za takšne spremembe?
"Po tem, da se delavci zelo pogosto   obračajo   na našo
^ga člena Markovičevega zako- stranko z različnimi vprašanji m ° Podjetjih, ki omogoča brez- ali ugotovitvami, bi sodil, da p,Qčni prenos družbenega kapita- vedo. Mi vsakogar poslušamo, 9- Kot vemo, o ustavnosti in za-  potem pa poskušamo priti do
raznih dokazov, izjav in podobnega, pozanimamo se tudi pri registrskem sodišču. Najbolj zanimivi so vsekakor podatki o začetnem finančnem poslovanju novega podjetja. Ponavadi je tako, da iz slabega podjetja nastane s preoblikovanjem izjemno uspešno novo
*°iitosri te določbe presoja ustavo sodišče.
, Že to, da bo ustavno sodiš-} presojalo, ali je določba *'3dna z ustavo, pomeni, da je v°goče od dneva, ko je usta-/J° sodišče sprejelo takšno ^ločitev, in še za določeno ob-,,0rjje za nazaj izpodbijati pra
^ posle, sprejete na podlagi   podjetje ali več takih podjetij.
.cenjene zakonske določbe. S k 1,1 bo mogoče le preprečiti -0ye postopke, medtem ko prečenja, ki se je "izgubilo" na {Jj^lagi takih postopkov, ne bo
8°če
.tok enkrat steče, ga ni mo-ok .Preprosto zaustaviti ali ga (l rniti v drugo smer; lahko le .Kotovimo, da je stekel v napako smer."
8oče vrniti oz. ga ne bo mo-w* spraviti v prvotno stanje.
H*
Alije tok, o katerem govorite.
se mogoče zaustaviti?
(jjv"Zorili na nekaj problemov vljeni, so v pooblastilih omeje- mernega porasta *aiJe Privatizacije, se je poka-  ni tudi pristojni državni organi,   nih delničarjev
Ko smo narodni demokrati
In ko osnovno (staro) podjetje zaide v kronične težave, je "rešitev" samo še stečaj in ponovna zaposlitev določenega števila delavcev, ne pa vseh."
Skupščinska komisija, ki naj bi se ukvarjala s pojavi oškodovanja družbenega premoženja, je očitno nemočna.
"Komisija lahko ugotovi pojavne oblike, opozori na posledice, ki pri tem nastajajo, ukrepati pa ne more, ker za to nima pooblastil. Ker smo čas podjetništva dočakali nepripra-
jq °» da naša opozorila doseže-v Syoj namen, če se zaposleni &h sP°rn'h podjetjih začnejo Jj^evati, kaj je razlog za pre-Hj 'Kovanje podjetij in za orga-j^c'jske spremembe. Po pod-$vi!   hodijo emisarji
ki bi sicer morali ukrepati."
Omenili ste ustanavljanje vzporednih podjetij. Ali lahko navedete še druge oblike divje privatizacije?
"Gre za različne variante
raznih
So z divjo privatizacijo povezane tudi visoke plače vodilnih?
"Neposredne povezave ni. Nenormalno visoke plače je mogoče deliti predvsem v razmerah družbene lastnine, kjer je "vse naše in se nikomur nič ne pozna". V zasebnih podjetjih se bodo hitro vprašali, ali menager res prinaša toliko, kot zasluži, ali res zasluži avto (podjetja) za zasebne potrebe..."
Med ustanovitelji tudi sindikalni zaupniki
Je divja privatizacija zajela že tudi Gorenjsko?
"Gorenjska v ničemer ne zaostaja za drugimi, tudi na Gorenjskem so zvijačni in iznajdljivi. Izpostavljam predvsem nekatera hotelska podjetja v radovljiški in jeseniški občini, ki z nekakšno obliko samoupravnega sporazumevanja postajajo last novogoriške hotelske "verige". Čigava last postajajo, ali last HIT-a ali HIT-investa, ni povsem jasno, razlika med podjetjema pa je v tem, da je eno v družbeni, drugo pa v mešani lasti. Ko je podjetje v mešani lasti, je nevarnost, da zasebnik z ne posebno velikim pologom postane večinski lastnik in da se družbeni kapital "izgubi". Da je ta nevarnost realna, dokazuje tudi izjava direktorja Slovenijalesa, zapisana v Dnevniku, ki je v primeru Novolinea celo protestiral proti temu, da je prišlo do nesoraz-deleža zaseb-brez ustrezne odločitve skupščine podjetja, a brez uspeha.
Zanimiv je tudi primer Gorenjske turistične zveze, ki je še pred nedavnim imela v svojem okviru dokaj uspešen komercialni servis.  Komercialisti so
panje ni. Jaz jim verjamem, da jih res ni; težje pa to razumejo delavci Gorenjske turistične zveze, ki so se znašli v najbolj divjem kapitalizmu.
Kar zadeva kranjsko občino, je mogoče ugotoviti, da je dr. Gojko Stanič imel uspešno turnejo in da je kar v nekaj podjetjih spodbudil postopek za ustanovitev vzporednega podjetja, ki naj bi v razmerah lastninskega preoblikovanja podjetij zaščitilo interese ma-nagerjev oz. sedanjih upravljal-cev družbenega premoženja. Pravilo je, da so ustanovitelji direktor, finančni in komercialni direktor, vodje poslovnih enot (nekdanjih tozdov) pa tudi vodja sindikata. Ta verjetno zato, da bi lažje utišali delavce. Primer Jutranjke je dovolj zgovoren: tam so suspendirali vse, ki so javno izjavljali, da se ne strinjajo s preoblikovanjem podjetja. V naši stranki se oglašajo tudi delavci iz nekaterih podjetij kranjske občine in nas prosijo za pomoč. Ker na govorice ne damo nič in ker nam nekateri ob opozarjanju primerov divje privatizacije skušajo podtakniti tudi gnilo jajce, poskušamo zbrati dokumentacijo in dokaze, da bi potem lahko o tem spregovorili tudi v javnosti."
Koliko je na Gorenjskem podjetij, ki že začenjajo z lastninskim preoblikovanjem?
"Samo v kranjski občini jih je najmanj pet. V zadnjem Uradnem listu Republike Slovenije je med obvestili o vpisu novih podjetij v sodni register tudi nekaj takih, ki precej spominjajo na prvo obliko divje privatizacije oz. na primere Novoline, Lama itd. Nekateri med njimi se verjetno s preoblikovanjem poskušajo izogniti tudi obveznostim, ki jim jih je že naložil zakon o denacionalizaciji Kot mi je znano, jim ta "menjalni korak" ne bo uspel, saj je tudi družba z mešano lastnino denacionalizacijski zavezanec do višine deleža družbenih sredstev."
Čeprav so z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij veliki zapleti, pa je vendarle pričakovati, da bo slovenski parlament nekoč sprejel tudi ta zakon. Bo po vseh dosedanjih lastninskih preoblikovanjih in po teh, ki jih je še pričakovati do sprejetja zakona, sploh še mogoče izvesti kakršnokoli že lastninsko reformo?
"Nesporno je, da se sklad družbenega premoženja manjša in da številke, s katerimi je še pred nedavnim "operirala" Kopačeva skupščinska komisija, ne držijo več. Kakšne so (bodo) posledice? Vrednost delnic, ki naj bi jih ob morebitni takšni zakonski rešitvi dobili vsi polnoletni državljani Slo-
venije, se zmanjšuje, prav tako tudi vloga predvidenih skladov.
Naša stranka se zavzema za to, da bi na referendumu odločali o tem, ali premoženje razdeliti med prebivalstvo, ga razdeliti* samo med zaposlene po podjetjih ali ga dati na razprodajo. Menim, da bi bila razdelitev med državljane najpravi-čnejša. Razdelitev premoženja med zaposlene v podjetjih je slaba zato, ker izključuje velik del slovenskega prebivalstva. Najmanj pravična je razprodaja in sicer zato, ker ohranja dosedanje privilegije, pri tem pa me "barva" privilegijev niti ne zanima." • C. Zaplotnik
JELOVICA
iste pojavne oblike. Najbolj ne-Ha °Valnih podjetij, ki delavce  posredna oblika je ustanovitev   ugotovili, da bi lahko delali za "C°A0v'J°   Približno  takole:  novega podjetja z enakim ali   svoj račun, zato so ustanovili t,0*'."očete obdržati delovno me- podobnim imenom, kot ga ima p0^"» preprečiti, da bi vam vse osnovno (staro) podjetje, z isto frP-?-a država, se odločite za '
lokacijo delovanja in z istim vad°  liovanJe podjetja!" Pona-  človekom    na direktorskem tk,J Se preoblikovanje začne z  stolčku. Vse drugo so izpeljan ianov:*
ltVIJO
Jetja. Novo
vzporednega podjetje se
stjj ar.ia z bolj donosnimi posli, dj, 0 2 manj donosnimi. Povedi0, bolj preprosto: računi ti;, J*JaJ° na staro, plačila pa n°vo podjetje.
ke iz osnovne oblike: lahko pride do ustanovitve novega podjetja, ki na staro spominja le po imenu, lahko posluje na istem mestu kot osnovno podjetje, vendar ima drug naziv, lahko se ukvarja z dejavnostjo.
Gorenjska biro d.o.o, odprli svoj žiro račun in dosedanje kupce spominkov, koledarjev in ostalega, kar je prodajala zveza, obvestili, da naj vse obveznosti do zveze odslej nakazujejo na novi žiro račun. Čeprav so se za primer pozanimali kriminalisti in čeprav so poslovanje pregledali inšpektorji službe družbenega knjigovodstva, se je pokazalo, da osnov za ukre-
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj organizira praktično demonstracijo montaže snežnih verig. Vozniki bodo svojo spretnost pri montaži lahko sami preizkusili, najbolj spretnim pa so namenjene praktične nagrade.
Praktični prikaz montaže snežnih verig
bo v ponedeljek, 16. 12. 1991
ter v sredo, 19. 12. 1991, od 15. do 18. ure na dvorišču AMD Kranj, Koroška 53/d.
V akciji sodelujejo: Petrol OE Kranj, AMD Kranj In tovarna verig Veriga Lesce.
Dobro je vedeti, da bodo ceste odslej plužene bolj poredko in bodo ob sneženju na vozišču večje količine snega (od 10 - 15 cm), v takšnih voznih razmerah pa so za varno vožnjo snežne verige nujno potrebne in zato tudi obvezne. 0 vsem, kar vas bo zanimalo glede uporabe snežnih verig, njihovem popravilu, vam bodo v ponedeljek oz. sredo pojasnili strokovnjaki s tega področja. Pri Petrolu boste verige takoi lahko tudi kupili!
1ZBERIT
MERCATOR - IZBIRA
tIZBIRO
KRANJ
Trgovsko podjetje, d. o. o. KRANJ
KUPUJTE PO STARIH CENAH!
V poslovalnicah gradbenega materiala v Hrastju in v Stražišču smo pripravili za vas:
- radiatorje Jugoterm
- kable PPR in P žico
- plastificirane bakrene cevi za enocevni sistem
- bakreno pločevino 0,55 mm
Obiščite nas ali pa pokličete po tel.: 326-462 (Hrastje) in 312-123 (Stražišče),
fax 323-016.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
GOSPODARSKI KOMENTAR
MARIJA VOLČJAK
Davki
Kolikor bolj se jezimo nad davki, toliko bolj normalna država postajamo. Včasih so bili namreč lepo skriti, kakor da jih ni bilo, kar pa seveda še zdaleč ni bilo res, navsezadnje smo imeli državnike, ki so živeli zelo bogato in nekje so denar morali dobiti.
Davki postajajo vse bolj javna stvar, s tem pa se množijo prepiri, kdo plačuje preveč, kdo premalo, nobena skrivnost ni več, da je to odvisno od razmerja političnih sil. Predvsem pa nikomur ne kaže verjeti na prvo besedo, ko pripoveduje in se jezi nad davki. Kajti vsak najraje pripoveduje o tisti plati medalje, ki mu ustreza, o drugi pa previdno molči. Tako nam v tovarnah dopovedujejo, da je plača delavca še enkrat tako obremenjena kot plača obrtnika, ki bo poleg tega zaradi akontiranja dajatve poravnal šele sredi prihodnjega leta. Obrtniki udarec vračajo z bq/pdami, da njim nihče ne odlaga prispevkov tako, kot so jih letos številnim tovarnam, in da plačujejo več vrst davkov, zato bi morali napraviti celovit pregled, ne pa predstavljati samo podatke o obremenitvi plač. Ob tem pa tudi obrtniki ne povedo, da jim v marsikateri občini v letošnjem prvem polletju davkarji niso blokirali žiro računov, temveč so počakali, da se je nateklo dovolj denarja. Ko se je finančni minister Šešok jezil nad tihimi občinskimi dogovori, so se seveda vsi sprenevedali.
Pri davkih gre seveda za denar, kar najbolje pojasnjujejo izredno visoke zamudne obresti, kar 2,2-odstotne za vsak dan neplačanih dajatev državi. Krepko so poskočile konec minulega tedna, saj so bile prej 0,5-odstotne na dan, kar kaže. kako prazna je državna blagajna. Ne gre namreč samo za denar, ki mora biti plačan, temveč tudi za čas, ki pomeni denar. Zato se pri tako visokih zamudnih obrestih lahko upravičeno vprašamo, da pri tem nikakor ne gre samo za discipliniranje davkoplačevalcev, temveč ho nedvomno spodbudila inflacijo.
Nova davčna nevihta pa se nam pripravlja s pisanjem davčnih napovedi za odmero dohodnine, kar bomo morali prvič napraviti skoraj vsi. Med letom smo na to kar pozabili, nemara smo le na plačilni kuverti opazili akontacijo dohodnine. Še vedno ni moč natančno izračunati, koliko poračuna dohodnine bomo morali plačati, saj vseh podatkov in podrobnih navodil še ni na voljo. Računovodje pa jih že dobivajo, kako bodo morali SDK sporočiti dohodke vsakega posameznika (plača, regres, pogodba o delu, honorar). Tam bodo torej zbrali vse podatke in zastavlja se vprašanje, Čemu je potrebno pošiljati tja, zakaj ne na davčno upravo, kjer jih bodo tako ali tako morali imeti. Gre za kontrolo ali pa za predhodno zbiranje podatkov, da bo moč pravočasno sprejeti popravke, ko bodo izračunali, koliko denarja država mora dobiti in koliko naj bi ga dobili z dohodnino.
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Dovolilnice za prevoznike
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve sporoča, da bodo slovenski cestni tovorni prevozniki tudi v prihodnjem letu dobili potrebne dovolilnice na že sedaj določenih mejnih prehodih z Zvezno republiko Nemčijo. Podobno bodo slovenska podjetja lahko v prehodnem obdobju, na temelju že izdanih dovoljenj, nadaljevala z rednimi linijskimi prevozi potnikov v Zvezno republiko Nemčijo kot tudi z drugimi vrstami avtobusnih prevozov. Tako so sklenili na ponedeljkovem sestanku med predstavniki Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije v Miinchnu. Osrednjo pozornost so namenili nemotenemu odvijanju potniškega in tovornega prometa po suspenzu sporazumov med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo, ki je začel veljati 10. decembra. Nemška stran je s tem zagotovila, da od slovenskih prevoznikov, do drugačnega dogovora z našo republiko, ne bodo zahtevali nikakršnih dodatnih dovoljenj.
Uvoz vozil s Hrvaškega
Slovenski minister za finance je carinski upravi izdal navodilo, kakšen je postopek uvoza vozil s Hrvaškega in iz drugih republik bivše Jugoslavije. Brez plačila carine in drugih uvoznih dajatev lahko državljani Slovenije uvozijo osebi avto, čigar lastniki so bili pred 8. oktobrom in so po takrat veljavni zakonodaji plačali vse uvozne in druge dajatve, pristojni carinarnici morajo predložiti dokazilo o lastništvu. Zasebniki in drugi slovenski državljani, ki so imeli pred 8. oktobrom na Hrvaškem ali v drugih republikah sedež svoje dejavnosti, po 8. oktobru pa so ga preselili v Slovenijo, lahko uvozijo avtomobil, ki predstavlja njihovo osnovno sredstvo, pod pogojem, da so bili njegovi lastniki pred 8. oktobrom in da so ob nakupu plačati vse predpisane dajatve. Carinarnici morajo pri tem predložiti dokazilo o sedežu dejavnosti in njegovi preselitvi in dokazilo o lastništvu vozila pred 8. oktobrom. Upravičenci ugodnosti lahko izkoristijo najpozneje do 31. decembra letos. V primerih, ki ne sodijo med te ugodnosti, pa morate pri uvozu vozila plačati polno carino, druge dajatve in prometni davek.
Oderuške zamudne obresti
Visokih obresti nimajo le naše banke, oderuške obresti si "privošči" tudi država. V Uradnem listu 28/91 z 7. decembra so bile objavljene nove zamudne obresti, ki so kar 2,2-odstotne dnevno kar na letni ravni pomeni, da bodo več kot 8.000-od-stotne. Že doslej smo slišali veliko pritožb iz gospodarstva, da so 0,5-odstotne dnevne zamudne obresti previsoke, zato lahko pričakujemo, da jih bo poslej še več. "Državne" zamudne obresti veljajo za nepravočasno plačane davke, carine in druge dajatve ter za prispevke. Za druge stvari pa so po zakonu zamudne obresti le 37-odstotne letno.
Gospodarska zbornica zahteva realno oceno porabe
Le kaj bomo lastninili?
Po ukinitvi evropskih so prišle ameriške izvozne omejitve, skrbi pa povzroča negotovost, kakšen bo položaj Slovenije prihodnje leto.
Ljubljana, 10. decembra - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je obravnaval informacijo o ukinitvi evropskih in uvedbi ameriških sankcij in kot najbolj stvarno ocenila možnost, da bi prihodnje leto jugoslovanski trgovski sporazum prenesli na kooperativne republike. Pri lastninjenju podjetij je status quo nevzdržen, zbornica predlaga, naj bi izbrali dobre lastninske zamisli, izhodišče na načrtovnje porabe v prihodnjem letu pa mora temeljiti na stvarno ocenjeni oziroma dejansko dosežena letošnja poraba.
sheme preferencialov, ukinjena je tudi tehnična pomoč. Kot sankcijo so ukinili obvezno vi-ziranje faktur za izvoz tekstilnih izdelkov, pri čemer tekstilni sporazum za ZDA ostaja v veljavi. Za slovensko gospodarstvo je to celo pozitivno.
Po odpravi evropskih sankcij je za vse industrijske in agroži-vilske izdelke, ki niso na režimu plafonov, ponovno vzpostavljen preferencialni carinski tretma, kar velja tudi za vseh 17 plafonov s področja tekstilne industrije. Odprto ostaja vprašanje izvornih meril, kar naj bi bilo urejeno sredi januarja, dotlej kupci našega blaga plačujejo posebno garancijo. Pri izvozu tekstilnih izdelkov ni več dvojne kontrole, kvote si mora zagotoviti le tuji kupec.
Prihodnje leto naj bi vseh 66 dosedanjih plafonov povečali za 5 odstotkov, uporabljale pa naj bi jih le štiri kooperativne republike: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija, v zraku pa je italijanski predlog, naj bi vključili tudi Crno goro. Razrešiti pa bo potrebno vprašanje, ali se blago iz ene lahko predela v drugi kooperativni republiki in izvozi.
Ameriške sankcije manjši udarec
Trgovinski protokol SFRJ -EGS se letos izteče, zato zbornica predlaga, naj slovenska vlada nemudoma sprejme stališča do modalitet prihodnjega trgovinskega sporazuma. Pri vladi v tem smislu že dela posebna delovna skupina, ki jo vodi podpredsednik dr. Andrej Ocvirk. Zbornica ocenjuje, da je bolj kot vztrajanje plafonih, dodeljenih samo Sloveniji, stvarnejša druga možnost, da
Davki takšni ali drugačni
Velimir Bole se je vprašal, kaj bomo sploh lastninili. Vsi avtorji puščajo ob strani slabo aktivo bank oziroma pasivo podjetij, odpravljajo "tihe investitorje" (devizne varčevalce), ki se jih skuša odpraviti z bistveno slabšim instrumentom (obveznice), hkrati pa skušajo identificirati lastnike z bistveno boljšim instrumentom. Nihče se ne vpraša, kaj je sploh moč lastniniti, saj v pasivi bilančni več kaj lastniniti, vir navideznega lastninjenja bo javni dolg, z drugimi besedami davkoplačevalci. V tem javnem dolgu je poleg tujega dolga l, 7 milijarde mark deviznih prihrankov ljudi, 4 milijarde mark iz naslova denacionalizacije. Terjatev do realnega premoženja slovenskega gospodarstva pa imajo tudi bodoči upokojenci, saj za njihove pokojnine denarja ni, čeprav so ga plačevali. Dodatni vir "umetnih" lastnikov so lahko le vedno manjše bonitete pri zdravstvenem in socialnem zavarovanju.
Gospodarstveniki so ponovili zahtevo, naj bo 30 odstotkov deviznega priliva plačanega po realnem tečaju in ne po uradnem, kije bistveno nižji. Slovensko blago je na tujem slabo razpoznavno, zato je potrebna celovita promocija.
bi dosegli skupne za vse štiri kooperativne republike, saj bo tako hitro težko doseči sporazum med EGS in Slovenijo. Vladna delegacija bo pod vodstvom zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla predvidoma 17. decembra odšla v Bruselj.
Po ukinitvi evropskih so bile toliko presenetljive ameriške, spodbudila jih je eskalacija nasilja na Hrvaškem. Za slovensko gospodarstvo so manjši udarec, saj v letošnjem prvem polletju tja izvozilo le 3,4 odstotka blaga. Ameriške sankcije so razveljavile ugodnosti, ki jih je imela v okviru splošne
Vsekakor so ameriške sankcije manjši udarec za slovensko gospodarstvo, kot so bile evropske, saj je slovenski izvoz v ZDA 20-krat manjši, carine so 5-odstotne, medtem ko so v EGS 10-odstotne.
Združiti dobre lastninske zamisli
Gospodarska zbornica se zavzema za postopno lastninsko preoblikovanje in privatizacijo na tržnih načelih, ki temeljijo na odplačnosti, vendar brez razprodaje ali vsestranske razdelitve družbenega premoženja. Podjetjem je potrebno omogočiti prosto izbiro različnih metod privatizacije, hkrati pa omogočiti ustrezen nadzor pri izbiri in izvedbi posameznih metod. Opredeliti je potrebno tudi nacionalni interes, ga zavarovati pred nekontroliranim vdorom tujega kapitala, hkrati pa selektivno spodbuditi procese aktivne privatizacije.
Z drugimi besedami, zbornica ne podpira ne Mencingerjevega ne Umekovega ne Ribni-karjevega in ne zakona o lastninskem preoblikovanju malih podjetij. Ker so vsi dosedanji avtorji spreminjali svoja stališča, zbornica vidi možno pot iz nevzdržnega status quo v sintezi dobrih lastninskih zamisli Pozvala bo skupščino, vlado i" sindikate, da se hitro lotijo sinteze in pri tem odstranijo skrajnosti.
Porabo na stroge vajeti
Osnutek slovenskega proračuna za prihodnje leto v marsičem spominja na čase kritiziranega zveznega proračuna, predvideni delež carin je v njem celo večji, jasno je, da se država premalo ukvarja z urejanjem javne porabe. Pri p?' hvalah letošnjemu zmanjšanji porabe je potrebno upoštevati, da slovensko gospodarstvo rit plačalo 6,8 milijarde tolarjev za davke in elektriko.
Zbornica zahteva, naj bo izhodišče porabe v prihodnje111 letu realno ocenjena oziroma dejansko dosežena letos. P°' trebno je znižati njen deiež v družbenem proizvodu in izdelati program trajnejšega zmanjšanja. Ugotoviti je potrebno celotni javni dolg, poleg tuje je potrebna tudi domača zadolži' tev za tekoče financiranje pr°' računa. Vlada naj pripravi celovit predlog intervencij v go' spodarstvo, posebej naj opre; deli nove obveznosti samostojne države, ponovno prouči iz' dvojitev financiranja zdravstva iz proračuna, javna poraba pa naj se ne napaja predvsem na obdavčitvi prometa, uvoza if\ dela, temveč v večji meri tud' na obdavčitvi profita in kapita; la. Ker so v uporabi razlici" podatki, naj javno porabo kontrolira neodvisna strokovna in' stitucija.
Zbornica zavrača proračun; sko indeksiranje, predlaga naj se proračun sprejme po decembrskih cenah, nato pa usklaj3 aprila, julija in oktobra, kar hi pripomoglo k socialnemu kon; senzu o gospodarski in socialn' politiki v prihodnjem letu. * M. Volčjak
Nepravična razdelitev davčnih bremen
Davki "ležijo" po tleh, a jih ne znamo pobrati.
Radovljica, 10. decembra - Koordinacijski odbor radovljiškega Demosa je v torek pripravil v Radovljici pogovor z naslovom Davki takšni ali drugačni. Od povabljenih gostov z republike sta se pogovora udeležila le direktor republiške službe družbenega knjigovodstva mag. Igor Omerza in njegov namestnik Bogo Spiletič, ni pa bilo republiškega ministra za drobno gospodarstvo Viktorja Brezarja niti ne predstavnikov ministrstva za finance in republiške uprave za družbene prihodke.
Omenimo le nekatere najbolj zanimive podatke, mnenja in predloge! Vladimir Čeme, predsednik radovljiške občinske skupščine: Občina ima vpliv samo še na pet odstotkov davkov, vse ostalo je v republiški pristojnosti. Andrej Cufer, podpredsednik radovljiškega izvršnega sveta: Davčna bremena niso pravično porazdeljena. Med zamudnimi in bančnimi obrestmi ter obrestmi za plačilo davkov, prispevkov in carin je izjemno velik razkorak. Zakaj na preidemo na sistem davkov na dodatno vrednost, kakršnega poznajo v razvitih evropskih državah? Obrtniki so prejeli račune za plačilo zamudnih obveznosti, vendar pa računa sami ne morejo preveriti, ker za to ni potrebnih podatkov. Predlagam, da naj bi podjetja najprej poravnala obvez-
nosti do drugih, šele potem naj bi si odrezala kos za izplačilo osebnih dohodkov. Peter Smuk, predsednik tržiške občinske skupščine: Najprej moramo zagotoviti, da bodo vsi plačevali davek. Zdaj je tako, da nekateri plačujejo vsega, drugi le del, tretji pa se mu povsem izmaknejo. Ali res pri nas ne bomo uvedli finančne policije? Prej kot občinske davčne uprave bi bilo treba "prevetriti" republiško. Mag. Danilo Korošec, predsednik Obrtne zbornice Radovljica: Precej davkov leži po tleh, pa jih ne znamo pobrati. Mag. Igor Omerza, direktor republiške SDK: V svetu ni navada, da bi tako kot pri nas hkrati s plačilnim prometom pobirali tudi davke. Kazni za tiste, ki se skušajo izmakniti plačilu davka, so zelo nizke, postopki dolgi (pri-
java sodniku za prekrške), v Avstriji pa davčni inšpektor lahko na licu mesta izreče kazen milijon šilingov. V Sloveniji ne potrebujemo finančne policije, kakršno poznajo v Italiji, ampak rabimo centraliziran davčni nadzor in približno štiristo novih davčnih inšpektorjev. Štirideset odstotkov repu-
bliškega proračunskega denaf' ja ni pod kontrolo. Manjtf* nam še deset najpomembnejši!1 zakonov s področja gospodaf'
stva. Davčni sistem ni spodb0' den za domača in tuja vlag3'
nja, nekateri tuji vlagatelji Sl°' venijo že zapuščajo. • C. Z*' plotnik
Bernard Tonejc, predsednik skupščinske komisije za proučitev davčnih razmer v občini: "Izračunal sem, da je z utajo davka mogoče v enem dnevu zaslužiti toliko, kolikor povprečni delavec, zaposlen v gospodarstvu naše občine, zasluži v dveh mesecih. V občini je precej neregistrirane proizvodne dejavnosti in prodaje, od katere nihče ne plačuje nobenih dajatev. Izrečene kazni so desetkrat do stokrat nižje od koristi, pridobljene s kršitvijo predpisov. Očitki republiškega ministra za finance so zavajanje javnosti, za neurejene razmere na davčnem področju je bolj kriva republika kot pa občine."
Strmol, 11. decembra - Predstavniki Iskre Terminali in PTT Kop* so na slovesnosti v gradu Strmol pri Cerkljah podpisali pogodb0* upravljanju z javnimi telefonskimi govorilnicami na območju P1 Koper. Prvo slovensko podjetje za operaterstvo z javnimi tele'0, skimi govorilnicami so januarja letos ustanovili s PTT Nova G°r,f ca, ki sedaj uspešno posluje. Ob podpisu pogodbe s PTT Koper J Miroslav Marc, direktor Iskre Terminali dejal, da s PTT Koper t lotski projekt teče že skoraj dve leti, zdaj ga nadgrajujejo z usta11 vitvijo podjetja za operaterstvo z javnimi telefonskimi govoriin'c mi, ki bo zapolnilo celotno območje PTT podjetja Koper. Pri gre za praktično potrebo domačinov, domačih in tujih turistov . spoznanje, da. je možnost uporabe telefona korak k večji kako*0 življenja in turistične ponudbe. Foto: G. Šinik
VSEBINA
31
luko Paljetak: Ubežne pesmi
franci Zagoričnik: Od Vilenice do
Kranja in čez
Marko Marin: Novosti k
Pesnikovi ikonografiji
Aleš Debeljak: Polnoč ali Midnight
Sonja Koranter: Pesnikova
razgledna dlan
Edo Torkar: Zakaj so moje
zgodbe tako kratke    Nove knjige
Beseda urednice
V tokratni številki Snovanj se tudi zaradi spomina na obletnico rojstva velikega slovenskega pesnika Prešerna vrsta prispevkov nanaša na pesništvo, na pesnjenje samo kot tudi na pomen in vlogo te zvrsti. To tema načenja v širšem kontekstu že uvodni prispevek Francija Zagorićnika, nadaljuje pa Sopnja Koranter v Pogovoru s pesnikom Valentinom Cundričem. O novostih pri iskanju prave podobe Prešerna tokrat piše dr. Marko Marin. Najnovejše pesmi, nastale v zadnjem času in bodo v kratkem izšle tudi v zbirki, je napisal Luko Paljetak, dubrovniškipesnik in Prevajalec Prešerna v hrvaški jezik. Lea Mencinger
JURE CIGLER: Lokvanji
franci Zagoričnik
Od Vilenice do Kranja in čez
s°koletno mednarodno pisarsko srečanje v VUenici se v If'šem razmišljanju skoraj sa-
s/o
ejno navezuje na srečanja
venskih pesnikov v Kranju. °Q kraja sta pojmovno poveza-0 2 našim pesništvom. Vilenica že po imenu kar nekakšna p°dzemeljska muza pesnjenja in ''a' je mitotvorna in mitoslovna b*nem. Poudarek je obojen: na *jsništvu, vključujoč tudi prozno .'5anje, in na mišljenju pesni-v° in o pesništvu.
^ zunaj je zelo drugače s Kra-
tetn. To pesniško srečanje je
nQ'eč od Krasa in Mediterana, Pa
globlje v jeseni. Vendar po • da je Kranj Prešernovo me-i* čimer se ne more postaviti eno drugo slovensko mesto.
.  tudi to srečanje nekakšno 'lsko zasnovo. Spreminjevalni n^ik v navezanosti tega sreča-i   s Prešernovih na Jenkove ^ve na teži k minorizaciji satih Zasnove kljub posledicam, ki p Prinese s sabo poljubno raz-^ganje z mitsko zakladnico. (e °Je gotovo. Vilenice ni mogo-zQmenjati s Škocjanskimi ja-^rni. Tako so pesniška sreča-l v Kranju, ne glede na vsako-»?'en Poudarek enemu ali dru-*»n pesniku,   lahko zmeraj k°t>a k nov prispevek k misteri-l Prešernovega in ne katerega-' Pesništva.
e^f'erij je. Pesništvo ni nekaj [at Za vseleJ določljivega. Ta-Pov    s* te8a "C moremo čisto idJem želeti tudi za življenje Navkljub vsem nevprašlji-klju,'n nedvomnim trajnicam, ■ kategorijam, ki že samo ke^Sevaftje zmeraj izpahnejo, ?Q s° nedotakljive. Čeprav gre >\jqPraševanje po smislu pesnje-'uj- ,e t0 zmeraj znova pereče *lje Za vsakokratno posebno ži-"<iuJi'     zim'raj mora biti nanj v°rjeno, čeprav samo s pri-
'\r'11'' Pre! s^eJ PraY ,ako foyw . "w' '" porabljenimi od-
</Q e''j je potemtakem v tem, e 'udi na nekem splošnem
planu absolutnemu ni mogoče izogniti. Tudi med totalitarizmi je nemara treba izbirati. Temu so namenjene volitve pri izbiri vladajočih. Noben totalitarizem ne trpi zoprvanja in demokracija v tem ni manj zainteresirana. Nasproti militantnemu enoumju stoji selektivno mnogoumje. Namesto ene je več diktatur. V tem naj bi bila tista pomembna zgodovinska inovacija, ki jo je treba plačevat z življenji. Je tisti civilizacijski »obrat vijaka«, ki ni samo od-vijak,je tudipri-vijak. Za ene to pomeni več zraka, več aerobike za bremena, ki naj bi bila skupna vsem ljudem. Drugi so še zmeraj v duhovnih kamenodobnih jamah, v katakombah z izhodi, ki peljejo od nikoder nikamor. Eni so kot kulturni turisti, drugim bi zadoščala že pravica do golega obstoja.
Pesniški misterij je v njegovi nikoli do kraja razjasnjenosti. Kar naprej se ukinja, samoukinja in hoteno vnemarja, a ga ravno nič in ničenje niča, kot ničenje sveta in svetega, zmeraj vnovič zbuja in spodbuja k temu, da je. Sodobna mitologija se navezuje na prejšnje, bog Grozovit na Šveto-vita, boginja Morana na Morda-no. Navezuje se na tisto, kar ponavadi imenujemo trajne kulturne vrednote, in seveda na tekočo proizvodnjo takšnih vrednot. Če je v tem misteriju kaj čudežnega, je to v njegovi neizčrpano-sti, ki prenese mnoge rabe in zlorabe. Kot vidimo, si ga vsaka oblast lahko lasti. Tista, ki ga odklanja, in še bolj vsaka druga, ki ga sprejema. Slej ko prej zmeraj končuje v pojmovni zamoč-virjenosti, iz katere potem zmeraj znova poganja. Letos je to surova vojna, ki ne
odpravlja, ampak prav stopnjuje spraševanje o zakajstvu pesništva sploh in posebej pesništva v vojnem času. Takšna vprašljivost pesništva zna biti samo regionalne narave, samo značilnost letošnje Vilenice in Kranja lak šno spraševanje namreč ni zna-
čilno za podobna književna srečanja v Srbiji (Oktobrsko srečanje v Beogradu, Stražilovska srečanja v Novem Sadu, Srečanje balkanskih pisateljev v Boru ipd.). Razumljivo, saj Srbija »ni v vojni«. O tem se srbski književniki radi pustijo prepričati. Slovenija in Hrvaška sta zanje nekje daleč kot nekoč Vietnam ali Afganistan.
Za letošnjo temo Vilenice je Vlado Gotovac, danes najbolj znamenit hrvaški pesnik in esejist, ponudil Skico o Atlasu. Sodeloval je tudi na kranjskem pesniškem simpoziju na temo Poezija in vojna. Zdi se, da je za Vileni-co utišal svoj sloviti bes, s katerim je nastopil na »okopu ljubezni« pred poveljstvom 5. vojnega območja v Zagrebu. Dopuščam tudi možnost, da je bila Skica o Atlasu poslana pred njegovim zagrebškim nastopom. Kakorkoli že, pesniški nastop ni samo takšno ali drugačno izrekanje besed, samo pesnjenje in esejizi-ranje o pesnjenju. Njegov nastop je učinkoval močneje, kot če bi hrvaška stran pred poveljstvo nezaželene armade poslala svoje vojaštvo.
, Pojav nikakor ni bil tako nepes-niški, da bi ga kazalo spregledovati. Nasprotno. Če kdaj, potem je pesniška beseda v tem primeru zahtevala takojšen vojaški protiukrep - seveda z grožnjo po ubijanju, da je bil »okop ljubezni« v hipu razpuščen. In danes, kot vemo, je bilo odslovljeno tudi samo armadno poveljstvo, izžvi-žgano in zasmehovano - ali ne kot dokončen odgovor, ki ga je dalo tudi pesništvo?! Pesniti v nekem drugem jeziku pomeni dichten, ki po sluhu spominja na dihanje. Pesnik pa je Dichter. Pesnjenje bi bilo potemtakem »prav uglašeno tesnjenje«. To je tudi najbolj potrebno. Ne sprašujemo se samo, čemu pesniki, ampak tudi kako. Kajti, tako pravi Gotovac: »Pesništvo je nemogoče brc: naivnosti - brez sprejemanja besed in njihovega
brezna.« In na nasprotni strani, kjer ni mogoča naivnost in kjer so tudi brezna besed prikrita, tam vlada totalitarizem. A tudi ta ne more biti večen. Postopoma se duši v svoji neživljenjsko-sti in nehumanosti. Zoper totalitarizem ne zadošča samo prometejstvo. Prometej je plen kolektivizma zato, ker je bil prepričan, da je breme Sveta mogoče pravično razdeliti med ljudi. Zato je Prometej zmeraj znova kaznovan, tako z bolečino, tako s prizori kolektivizma, ki ga silijo v zgroženost. Medtem pa Atlas kot nosilec bremena Sveta »ves svet gradi na Posamezniku - kar je neizogibno in edino mogoče«.
Odgovarjanja na vprašanja o pesništvu ne zadevajo samo njegove tehnopoetike. V ospredju sta predvsem Svet in Posameznik. Zaradi tega pesništvo ne more mimo stanja sveta, da bi se tako izognili svojemu »obsednemu stanju«. Kadar se pesništvo izogne lastni krizi, postane kmalu dekla enega ali drugega totalitarizma, ali celo pomaga graditi totalitarizem. V nekem pogledu to pesništvo tudi zmeraj počne. Vprašanje je, ali čas in prostor dopuščata zadosti tolerance, da je pesništvo lahko tudi drugačno. Takšna tolerantnost ne more zadoščati samo z ene strani. Vendar bi odprava sa-mospraševanja pomenila tudi odpravo samoodgovornosti pesništva. Odpravila bi tudi smisel pesništva, s tem pa tudi smisel umetnosti sploh in smisel življenja samega, kije prav tako v domeni in izrekanju pesništva, ne te ideologije in politike, ne le proizvodnje in trgovanja. Takšno samospraševanje je verjetno znamenje tiste dozorelosti ne samo pesništva in umetnosti, ampak tudi celotnega obstoja dveh narodov, slovenskega in hrvaškega, ki sta po dolgih stoletjih ponovno postala zgodovinska in suverena naroda v družbi z ostalimi suverenimi evropskimi narodi.
Luko Paljetak:
Dubrovnik, 1991
Na oster in gol stenj kot lik zveličarja razpeto Mesto; morje žge s soljo ti stare rane, mnoga nova zla surovo tre bleščeče ti telo; dobro vedo, kaj delajo, ker jih prav ta kot nekdaj horde strašni srd poji, zelenolista je dobrava vsa tvoja v plamenih, ki želeli bi ponosne brade starca, ki te v roki kot dar svoboden proste domačije drži in kaže svetu v vsem sijaju, se polastiti; skriti v trni globoki rjove volkovi v tvojem svetem gaju, nad tabo mesec kakor solza sije: nepremagljivi so Prostosti zvoki. 10. X. 1991
Venec, hrastov
Kaj bi sonetni venec ? V čelo vjeda se kot bodeča žica. Naš domači Krist na Maslenici z glasom, ki v besedah prerokbo svojo vso presliši, čist ob križ se stisnil je na Srdžu, kjer s soljo in kriki roke oskrunjenih mu bombe, bombone grenke mečejo, zasipamo se s pekom, naše katakombe globoke, dolge, izpod zemlje vrele so raztegnile se (tudi pod vaša tla prispele, močni), s strehe vaše leta angel z nogo, uprto v svod neba, pesnik naš stari, ki vkovan je v bele jelove deske, hrastov venec spleta. 2. 10. 1991
Vrba
Francetu Prešernu
O, Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša danes v istem čaru vsa si še pevčeva, a so minili časi, ko uka žeja, goljufiva kača, v svet ga speljala je, zdaj pa so glasi njegovi tista glasba, ko jo obrača veter z dežjem, ki tiho te poplača, ko kakor solze izlije se počasi,
z edinim darom, ki ga nosim, barka usode sem prinesla me je iz mesta, ki ga je kot za doto milijonarka dobila; usliši dušo, polno straha; ob zvonu svetega naj varje Vlaha ga tudi bližnji sosed tvoj svet' Marka. 20. novembra 1991
Cerkvica v plamenih
Cerkvica gori, plameni rezki
goltajo klopi, misal; oltarji celi
gore in so vse bliže stari freski,
razpet na križu zašepeče: Eli!
Orgle ogenj vrel in dim duši,
v peklu le duše se še bolj pote
na sliki, samo Satan veseli
se ognja, ko na svoje delo zre.
Zvonik se ruši, zvonček obnemi
na vetru, ki mu novi psalm že sklada
na preslici in poka v kroni trnje,
drži devica otroka, ki ječi
v naročju ji, obraz ji vse bolj črn je,
na tla z grozečim treskom svečnik pada.
9. X. 1991
(VENEC, Hrastov in drugi soneti iz rokopisne zbirke Ubežne pesmi, ki bo v kratkem izšla pri Mladinski knjigi v uredništvu Aleksandra Zorna.) Prevedel: Tone Pretnar
Dr. Marko Marin
Oh stoenaindevetdesetletnici rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna
Novosti k pesnikovi ikonografiji
V ljubljanski galeriji GEMA je bila 30. oktobra letos javna predstavitev pred kratkim najdenega kipa, slovenskega kiparja Franca Ksaverja Zajca, ki predstavlja podobo našega pesnika dr. Franceta Prešerna. Ta podoba je že doslej močno burila raziskovalce, ker je obstajalo mnenje Franceta Kidriča, daje zelo verjetno, da bi bile v Zajčevem kipu kakšne nove in avtentične črte pesnikove podobe in da mora prešerno-slovec z obžalovanjem ugotoviti, da se ta kip doslej v Ljubljani ni mogel najti. No, sedaj se je našel in prav je, da se prav bralci Gorenjskega glasa podrobneje seznanijo z novostmi, ki jih ta podoba pesnika ponuja, saj prav Gorenjci posebej obnavljajo spomin nanj iz več razlogov, najprej, ker se je rodil na Gorenjskem, zadnja leta tam deloval in umrl. Zdaj spominsko vzdržujejo njegov grob, ustanovili so muzej v njegovi delovni hiši, ki nosi njegovo ime in občasno skrbijo za njegov spomin tudi preko dnevnega tiska in drugih javnih objav v korist njegove slave. Pogled na novo predstavljeni kip pa je pomembnejši, kakor se v prvem trenutku zdi. Kip je bil do pred dobrimi desetimi leti v lasti nekega zasebnika na Bledu. Po izročilu je tja prišel iz kranjske čitalnice in naj bi domnevno predstavljal Valentina Vodnika. Sedanji lastnik Andrej Gogala, urednik pri Državni založbi Slovenije ga je pridobil na osnovi ponudbe v časopisu. O njem je molčal, ker je predvideval, da ne gre za Valentina Vodnika, ampak za pogrešanega Zajčevega Franceta Prešerna. Kot moj nekdanji učenec je z menoj ostal v stikih s prijavo magisterija in je vedel, da sem sprožil pravi vihar z inkriminirano knjižico O pristnosti portretov Franceta Prešerna, ki je izšla leta 1969. Letos spomladi me je prosil za konsultacijo o kiparskem izdelku, ki naj bi predstavljal dr. Franceta Prešerna. Utrdila sva domnevo, da gre za upodobitev dr. Franceta Prešerna iz leta 1865, kar dokazuje letnica vtisnjena v kip vlita hkrati s kalupom, s katerim je bil mavčni odlitek narejen. Domnevo je sporočil dr. Sonji Žitko Durja-va, umetnostni zgodovinarki, ki se je že leta ukvarjala s histo-rizmom v kiparstvu 19. st. na Slovenskem in posebej z delom Franca Ksaverja Zajca. Pisala je o njem v Loških razgledih, posebej o upodobitvi dr. Franceta Prešerna v Prešernovem
koledarju za leto 1989. Znanji je bil Zajcev kip iz leta 1871, ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani, ob tem pa je še vedno iskala kip, ki ga je že France Kidrič pogrešal. O tem je pisala v Delu februarja 1991 v Književnih listih, št. 7., in prav tam maja letos. En kip je bil znan že iz popisa Franceta Kidriča, datirala gaje v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, drugega pa je opisala po ogledu kipa pri Andreju Gogali. V obeh primerih je primerka nadrobno analizirala, opisala okoliščine nastanka in ju pripisala kiparju Francu Ksaverju Zajcu (1891-1881). K dokončni likovni in vrednostni oceni je v obeh primerih kiparskih izdelkov pripomogla tudi inkriminirana izdaja knjižice O pristnosti portetov Franceta Prešerna.
Javna predstavitev je še dopolnila prejšnje domneve z zapisom dr. Ivana Sedeja, umetnostnega zgodovinarja, ki pravi: »Na kipu so sledovi patine in mavčne retuše, ki izvirajo iz novejšega časa. Patino lahko rekonstruiramo kot varovalno plast, s katero so prevlekli kip, ko so odlivali nov kalup. Ta
podrobnost priča, da je bilo odlitkov najbrž več, po drugi strani pa tudi o tem, da je pričujoča mavčna plastika tisti original, ki je nastopil v živi sliki leta 1865.«
Ta »živa slika« iz leta 1865? Začelo se je takole: Henrik Penn je gradil na podedovani gledališki tradiciji Slovenskega društva, katerega člani so tudi v čitalniškem gledališkem sporedu zavzeli prve pozicije, saj so v prvih štirih sezonah ponovili v celoti Bleivveisov program iz leta 1848, 1849 in 1850. S tem se je Penn dovolj proslavil, da mu je Levstik zaupal tudi uprizoritev Krsta. Neposredni povod pa mu je dal čitalni-ški večer 2. februarja 1863 z naslovom Vodnik, Zois, Linhart ali Slovenija oživljena, uprizorjena na čast Vodniku. To spodbudno dejanje je sprožilo Levstikov članek v časopisu Naprej: »Ko smo dozdaj Slovenci toliko storili Vodniku v čast, veseli oznanjamo, da bode v Kranji v sredo, 11. tm., ob 10. uri črna maša za Prešernom, našim največjim, edinim, pravim pesnikom, in zvečer pa »beseda» v Loki.« Anton Slod-njak domneva, da je to počasti-
JANEZ BOGATAJ: V samoti, Kabinet slovenske fotografije, Gorenjski muzej Kranj
tev Prešerna organiziral on sam in da je bil slovesni uvod, ki ga je bral Penn na svoji prireditvi, napisal za Besedo v Loki. Temu lahko dodamo, da so Levstikova prizadevanja o proslavljanju Prešerna spodbudila tudi Penna in njegove sodelavce, da so dne 2. decembra 1865 priredili »Festforstellung zu Ehre Prešern's«, ki je podna-slovljena z Levstikovim geslom o »našem edinem pravim pesnikom na spomin rojstnega dne največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna«. Jasno je, da je bil pobudnik tega večera Fran Levstik.
Danes, ko nam je veliki oblikovalec slovenske lirike prerastel v simbol narodne, politične, umetniške in kulturne zavesti, si težko predstavljamo, da je vse do leta 1865 užival to slavo Vesel Jovan Koseški in gre prav Franu Levstiku zasluga, da se je to mnenje začelo nagibati v korist Prešernu. Ena prvih takih akcij je bila Levstikova spodbuda za uprizoritev Prešernovega Krsta pri Savici, ki jo je pripravil Henrik Penn s pomočjo Franca Ksaverja Zajca in slikarja Franca S. Kurza von Goldensteina 2. decembra 1865 in v ta namen je predstavljeni kip Franceta Prešerna v galeriji Gema tudi nastal. Besedilo te uprizoritve se je ohranilo v Nollijevi priredbi Prešernovega Krsta pri Savici, objavljeni v prvem znesku Slovenske Talije iz leta 1868. V salzburškem deželnem arhivu pa so ohranjene skice slikarja Franca Kurza von Goldensteina, ki je prvi naslikal nam vsem dobro znani portret Franceta Prešerna po spominu in je že na začetku njegove slave tesno povezan s proslavljanjem
našega pesnika Prešerna. V njegovi skicirki z datumom 18. novembra 1865 je ohranjenih več skic kot priprava na uprizoritev Prešernovega Krsta pri Savici v Pennovi režiji 2. decembra 1865. Na predvečer tega slavja je gledališki plakat napovedal uprizoritev s sporedom: »1. Slovesni uvod. Zložil Fr. Levstik, govori Henrik Penn. Na koncu uvoda živa podoba:
Prešeren poslavljen Pesnikova   doprsna podoba, katero je naredil umetnik France Zajec. Festprolog mit Table-aux (Apetheose des Dihters).
......... Na konci
Krst pri Slavici (Die Taufe an der Savica) Junaška pesem Prešernova, za
igro vredil Henrik Penn, s štir-mi živimi podobami, ktere sestavi g. pl. Goldenstein.« Način sporeda nas pouči, da se je tudi tu po starem »deklamova-lo« in pelo, samo tokrat ne v dveh jezikih, ampak samo slovensko, čeprav je plakat nosil s seboj še vso dvojezično navlako.
V prizoru »Prešeren poslavljen« je na vzvišenem prostoru stalo Prešernovo poprsje, do katerega se je prišlo po treh stopnicah: z desne je Carniolia (Slovenija) položila poprsju lo-vorjev venec na glavo, ob straneh pa so stali z desne duhovnik, z leve pa Črtomir, Bogomila in Ribič. Levo in desno sta prizor zaključevala dva ščita, pritrjena na drevesu z napisom Krst pri Savici in Pesmi. Kritik Novic je zapisal: »Zvečer se je z izvrstnim prologom, ki ga je na slavo Prešerna zložil g. France Levstik, pa tudi g. Penn je mojstrsko govoril; ko je po končanem prologu v sijajni živi sliki Slovenija ovenčala podobo pesnika, so doneli gromoviti slavoklici.«
Pri Pennovi uprizoritvi Krsta pri Savici je torej predstavljeni kip Franceta Prešerna v galeriji
Gema, ki ga je oblikoval Franc Ksaver Zajec leta 1865, odigral osrednjo vlogo. Mavčni odlitek kaže, da gre za portretno natančnost in za prizadevanje za podobnost z modelom in ne samo za dekorativni dodatek odrske ponazoritve, kakor sem zapisal v razpravi O pristnosti portretov Franceta Prešerna. V ta sklep me je zapeljalo Zajče-vo pismo Goldensteinu štiri leta kasneje, ko je nastal kip iz leta 1865. V njem prosi za portret ali fotografski posnetek pesnika, v mislih pa ima oblikovanje novega kipa, tistega iz leta 1871. Gospa Sonja Zitko si ta anahronizem razlaga takole: »Morda pa lahko razmišljamo tudi drugače. Kipar Zajec, učenec dunajske in miinchenske akademije je namreč že leta 1865 zaslovel s portreti, kakršno je npr. doprsje Valentina Vodnika, Josipine Toman -Turnograjske in škofa Alojzija Wolfa iz leta 1860 v ljubljanski stolnici. Zato težko verjamemo, da bi kipar Prešernovemu do-prsju ne dodal vsaj nekaj por-tretnih potez, saj je to dobro obvladal. Bolj verjetno je, da se je doprsje kmalu po uprizoritvi izgubilo ali pa so ga uničili, podobno, kot so se izgubila mavčna Vodnikova doprsja, ki jih je Zajec izdelal za slavnosti ob praznovanju Vodnikovega rojstnega dne.«
Tako, krog je sklenjen. Kip je zdaj tu, v galeriji Gema vsakemu na razpolago, da si ga lahko ogleda, podmene in domene o njem pa so zdaj razrešene. Nedvomno je, da imamo opra-
viti s Prešernovim poprsjem iz rok kiparja Franca Ksaverja Zajca, da je bil narejen za.krstno uprizoritev Prešernovega Krsta pri Savici v Pennovi režiji leta 1865 in da je ohranjeno poprsje tudi eno od redkih rekvizitov, uporabljenih pri odrski postavitvi nekega dela in se je ohranil slovenski gledališki zgodovini ob izteku romantičnih tendenc v evropskem gledališču. Razmisliti je treba le še o tem, kako bi se najdeno poprsje pridobilo za družbeno ustanovo, kakršna je Prešernov muzej v Kranju, da ga ne bi tri-nost našega časa zopet odplavila kam v neznano.
Gradivo
Plakat napovedi gledališke predstave Schmetterling 1. decembra 18651 Plakat ob uprizoritvi Prešernovega Krsta pri Savici 2. decembra 1865: Max Kurz von Goldenstein, Rege-sta Curtiana XXIV, str. 54 in oi 236-239. Salzburger Landesarhiv Salzburg. Fr. Zajec, pismo Fr. Kul zu von Goldensteinu 27. januarja 1869, Regesta Curtiana XX|V. str 91, Salzburger Landesarhiv, SaU' burg; Novice, št. 49, 6. decembra 1865, str. 402; Članek Fr. Levstika v časopisu Naprej, št. 10/1863, str 40; Josip Nolli, Priročna knjiga & gledališke diletante, Ljubljana 1868, str. 147-237 (Prvi zvezek Slovenske Talije); Marko Marin 0 pristnosti portretov Franceta Pr? šerna, Ljubljana 1969; Sonja Žitko. Zajčeve upodobitve Franceta Prf šerna, Prešernov koledar, 1990, str-103; ista, O kiparskih upodobitvah Franceta Prešerna v 19. st., Delo 1 februarja 1991, Književni list; ist* Prvi kip Franceta Prešerna je bil it' delan leta 1865, Delo 16. maj« 1991, str. 14; Fr. Kidrič, Prešernov« podoba in naši umetniki, Ljubljafl' ski zvon, LV/1935, str. 551-552; Andrej Gogala, Prešernova prva k1' parska upodobitev, revija Lucas, & 5, 6. avgust 1991, str. 7; Sonja Žiti Durjava, Ob prvi upodobitvi pesni' ka dr. Franceta Prešerna, pod istir" naslovom tudi Marko Marin i' Ivan Sedej, Vabilo galerije Gerfl« na promocijsko otvoritev razstav' prve kiparske upodobitve pesnik« dr. Franceta Prešerna 30. oktobra 1991.
Aleš Debeljak
POLNOČALI MIDNIGHT
Padec komunizma v vzhodni in srednji Evropi je pomenil tudi konec tistega obstreta privlačnosti, ki so ga umetniki in pisatelji iz trpečega dela stare celine po pravilu dobili na zdolgočasenem Zahodu in zlasti v Ameriki. Iz neuklonljivih ustvarjalcev, ki jim komunistični režim zapira usta, so vzhodnoevropski disidentski umetniki nenadoma vstopili v svobodo: cenzor jim ni več gledal čez ramena. Namesto aplavza za pogum, ki so ga vedno želi spričo svojih zgodb o »ponižanih in razžaljenih«, se zdaj nend' doma soočajo z zahodnimi tekmeci, ki že vrsto let delajo za m žišče, se pravi, ne z metafiziko, ampak z denarjem v mislih. Ko umetnost neha biti oblika političnega odpora do režima, se seve' da spremenita tudi vsebina in oblika umetniških del: namesto simbolnega mora vzhodno-evropska umetnost zdaj pridobivati finančni kapital. Namesto glasniki trpečih in zatiranih množic so umetniki zdaj dobesedno samostojni. Tisti, ki so se podali nd Zahod, so hitro odkrili, da je kapitalizem ravno tako poln pasti kakor socializem. Češki rockerski bend »Polnoč« ima dobro strategijo: zaradi prodora na zahod se ni odpovedal svoji specifi' ki, čeprav se zdi, da je to na prvi pogled najbolj prakticirani na' čin vzhodnjakov, ki nočejo »kaj prodati«. Prilagoditev pa bi biti na neki način izdaja ponosa. »Polnoč« so namreč naslednik le gendarnega benda »Plastic People of the Universe«, ki je fig ustanovljen po zlomu praške pomladi leta 1968 in uteleša v češki popularni glasbi ne samo rockersko, ampak tudi politično opozi' cijo. Protesti spričo njihove obsodbe na zapor leta 1976 so sprO' žili nastanek vodilne disidentske institucije, Charter 77, Vacla*1 Havel pa jim je za snemanje odprl svoji vikend namesto studia. Letos so »Polnoč« v New Yorku posneli ploščo »City of Hysm ria«, ki se že tudi dobro prodaja. Gre za svojevrstno mešanic0 dolga melanholičnim ljudskim pesmim, depresivnim romano^ Franza Kafke in nadrealističnemu pesimizmu Louja Reed&< Franka Zappe in ameriškega podzemnega benda »The Fugs«- I vsebinskem smislu se napaja pri eksistencialnih problemih ž& češke sedanjosti, ki je seveda povsem prežeta s spominom nj1 dolga leta represije. Njihove depresivne skladbe imajo mord? nekoliko ekološki prizvok, vendar vsekakor izražajo nezmotlj^ češki temperament, ne glede na to, da ga podpira sintesajzer. * tega vidika zastopajo natančno tisto nelagodje, ki izvira iz ral' petosti med Zahodom in Vzhodom. Kajti ne glede na to, da & nenehno pridušamo, da smo bili od nekdaj del kulturnega Zahc da, je res tudi to, da nam je petinštirideset let življenja pod km munizmom spremenilo osnovne duhovne in socialne priori tet*' Tako kakor ne moremo govoriti o usodi posameznika, ne da ^ hkrati govorili tudi o usodi naroda, tako kakor ne moremo g0' voriti o zgodovini zasebne mentalitete, ne da bi hkrati govori] tudi o zgodovini širšega občestva, tako tudi »Polnoč« vztraja)0 na »eksistencialnem rocku«. Verjamem, da jim bo ravno 10 vztrajanje pri neponovljivi identiteti, ki se ne pusti pogoltn'1 »ameriškemu stereotipu«, na koncu prineslo največ. V svetu gm balne kulture si razlike sicer težje utirajo pot, vendar imajo vecj ceno. »Polnoč« torej povsem dobro vedo, zakaj bi bilo neun\ti°\ če bi se hoteli imenovati »Midnight«.
o o po m z
C/3
r >
on
-o
M H W
b
w n
M
00
>_
—*
sC
co
-H >
Moda in
kvaliteta
GORENJSKI GLAS, PETEK, 13. DECEMBRA 1991
Božični sejem na Jesenicah s številnimi prireditvami
Jesenice - Čufarjev trg na Jesenicah bo od 21. do 24. decembra prizorišče Božičnega sejma, ki ga organizirajo člani Turističnega društva Jesenice.
V prazničnih dneh bodo razstavljala na stojnicah ponudili obiskovalcem različno blago. Organizatorji se zavzemajo za kvalitetno ponudbo, predvsem pri gostinski vztrajajo pri pravi domači hrani.
Mladi in odrasli se bodo na sejmu razveselili pestrega programa v popoldanskih urah. 21. decembra ob 15. uri bo nastop folklorne skupine Javornik - Koroška Bela, 22. decembra prav tako ob 15. uri bo zapel jeseniški zbor društva upokojencev, zatem pa se bosta za mlade predstavila čarovnika Brane Baloh in Slavko Batur. 23. decembra ob 17. uri bo mlade razveselila pevka Romana Krajnčan s svojim programom. 24. decembra bo nastop mladih pevcev, božični in novoletni pozdrav pa bo zbranim namenil predsednik Skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar.
Vsak dan sejma bo predvsem mlade obiskovalce pozdravil Božiček, ki se bo na Čufarjev trg pripeljal s kočijo.
Poleg tega bodo člani Turističnega društva Jesenice na Ču-farjevem trgu organizirali tudi silvestrovanje. Za zabavo bo skrbel ansambel Tonija Hervola.
J. Rabič
ŠE NE VESTE, KAJ PODARITI OB BOŽIČU, NOVEM LETU?
Naš predlog: podarite naročnino na poltednik Gorenjski glas. Izrežite naročilnico, vpišite podatke o naslovniku, ki mu boste podarili Gorenjski glas in nam pripišite Vaše podatke. Strošek naročnine boste lahko poravnali za celo leto 1992 v enem znesku (1.800,00 SLT) ali pa po trimesečjih - ker Vam zaupamo, bomo Vašemu obdarjencu najprej začeli pošiljati časopis in šele potem Vam dostavili račun.
Darilo, s katerim res ne morete zgrešiti - celoletna naročnina Gorenjskega glasa!
Naročilnica
Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto
Ime in priimek. Točen naslov _
Pošta (štev.
Osebna izkaznica štev
Datum -
Podpis
E@P$§IPGLAS
J/£ž£2 KOL ->—\
Naročilnico pošljite na naslov ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj
V današnji prilogi preberite
Poleg rednih strani Glasove priloge: za dom in družino, iz šolskih klopi, televizijski spored, glasbena lestvica Radia Žiri in drugih v današnji prilogi lahko preberete zanimiv članek o modni reviji, ki so jo pripravili pri društvu upokojencev Kranj, članek o Tomu Harkinu, ki je slovenske matere sin in kandidira za predsednika ZDA, redno rubriko Tema tedna...
V
R
M
Topleje in veter
Pratika nam za naslednji teden takole napoveduje vreme: v soboto, 14. decembra, bo prvi krajec, v nedeljo, 15. decembra, in v ponedeljek, 16. decembra, nestanovitno, v torek, 17. decembra, in v sredo, 18. decembra, oblačno, v četrtek, 19. decembra, toplo in v petek, 20. decembra, veter.
Lunine spremembe
Ker se Luna spremeni v soboto, 14. decembra, ko bo ob 10. uri in 32 minut prvi krajec, bo po Herschlovem vremenskem ključu mrzlo in mrzel veter.
Koledar imen:
V soboto, 14. decembra: Dušan, Vanek, Vencelj, Vojmir
V nedeljo, 15. decembra: Krista, Rada, Marica, Ljubica
V ponedeljek, 16. decembra: Belica, Albina, Ada, Ajda
V torek, 17. decembra: Lazar, Jolanda, Jolka, Živa
V sredo, 18. decembra: Baldo, Vaško, Vasilij, Radovan
V četrtek, 19. decembra: Urban, Hotimir, Hace, Darij
V petek, 20. decembra: Evgen, Geno, Blaž, Dominik
V soboto, 21. decembra: Peter. Tomo, Maša, Tomaža
J E
Vrečke pa letijo
V jeseniških stolpnicah prebiva veliko prebivalcev, ki imajo najrazličnejše navade in razvade.
Ena izmed takih nekulturnih razvad je tudi ta, da nekateri stanovalci iz višjih nadstropij stolpnic več ali manj redno odmetavajo odpadke kar skozi okno, ker se jim ne ljubi v dvigalo in do prvega kontejnerja.
Slika iz ptičje perspektive je ob nekaterih stolpnicah prav grozljivo ostudna: po strehah bližnjih objektov se kopičijo vrečke odpadkov...
Res je v teh primerih težko najti onesnaževalce, ni pa nemogoče, saj so vedno eni in isti tički. Nič drugega ne bi bilo učinkovito kot stroge in najstrožje kazni.. 9 D. S.
PETEK sporedi 13. decembra 1991'
SLOVENIJA 1 HENNESSY
angleški barvni film; igrajo: Rod Steiger, Lee Remick, Richard Johnson, Trevor Hovvard, Peter Egan, Eric Porter. Naslovni junak filma Hennessv se sooča z žalostno usodo. Med streljanjem mu na ulici ubijejo ženo in hčerko. Hennessy, prej miren človek, ki je preživel strahote druge svetovne vojne, po njuni smrti ne pozna nobene milosti. Skuje maščevalni načrt, zaradi katerega postane najnevarnejši človek, tako za Anglijo, kot tudi za Irsko. Odloči se, da bo na dan otvoritve angleškega parlamenta vrgel v zrak celo stavbo s kraljevo družino vred. Hennessy-ju je najprej na sledi IRA, ki se zaveda posledic njegovega početja, nato pa se vplete tudi angleška policija, ki mu je že ves čas za petami. Toda zagrizeni maščevalec je dobro premislil, kako bo izpeljal svoj načrt in zateče se k metodam, ki spravljajo v življenjsko nevarnost tudi njegove prijatelje in nedolžne angleške državljane.
1, PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Klub klobuk 10.10 Evita Peron, ameriška nadaljevanka
10.50 Euroritem, 18. oddaja
11.10 Video strani
13.30 TV dnevnik
15.15 Video strani
15.25 Sova, ponovitev
16.40 EP, Video strani
16.45 Poslovne informacije
16.50 Poročila
16.55 Slovenska kronika
17.05 Mozaik: Tednik, ponovitev
18.05 EP, Video strani
18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za
mladostnike 19.00 Risanka 19.15 EPP 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Forum 20.15 EPP
20.20 Dokumentarna oddaja 21.10 EPP
21.15 Trgovina z mamili, angleška
nadaljevanka 22.05 EPP
22.10 TV dnevnik, vreme
22.40 EP, Video strani
22.45 Sova
Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka
Hennessv, angleški film Ljudje počnejo vse mogoče, ameriški varietejski program 2.00 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.10 Euroritem, ponovitev
17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Maribor: Tele M
19.00 Domači ansambli: Ansambel Nagelj
19.30 TV dnevnik Sarajevo 20.00 Koncert Simfonikov RTV Slovenija, prenos 1. dela 20.35 Oči kritike
21.15 Mozart na turneji: Munchen -vmesna postaja
22.15 Tenis - Finale grand slama, posnetek iz Miinchna
23.45 Yutel, eksperimentalni program
i. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočila beguncem 7.25 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila
8.05 Veličastni fantje, angleška nadaljevanka 9.00 Informacije 9.05 TV šola 10.00 Poročila
10.05 Reportaže,   glasba, mirovne
pobude 11.00 Informacije 11.05 Spored za otroke 12.00 Poročila
12.05 Vključitve, reportaže, glasba 14.00 Poročila 14.10 Igrani film 16.00 Poročila 16.10 Hrvaška danes 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve, reportaže 17.45 Resnice in laži 18.00 Poročila
18.15 Letalska družba, angleška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2, PROGRAM TV HRVAŠKA
16.45 Video strani
17.00 Malavazija, dokumentarna serija
19.30 TV dnevnik
20.15 Samo bedaki in konji, angleška humoristična nanizanka
21.15 Marlboro music show
21.50 Nenadni uspehi
22.15 Ciklus filmov Alfreda Hitchco-cka
0.00 Gardijada 4.00 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni
program 20.30 Borzni teden 20.15 Informativno dokumentarni
program 21.30 Film
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.30 Agent Pepper 16.30 Juke boks 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka, otroški program
20.30 Biblijska ozemlja 21.00 Globus
21.30 Človek iz Shelforda, TV nanizanka 22.20 TV dnevnik
22.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 23.10 Agent Pepper
TV AVSTRIJA i
9.00 Jutranji program: Čas v sliki
9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Ponovitev filma 12.05 Kraljestvo narave 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Speedv Gonzales, risanka
14.00 Dediščina Guldenburgovih
14.45 Mojstri jutrišnjega dne
15.00 Jaz in ti
15.05 Risana serija
15.30 Am, dam, des
16.05 Nonni in Manni, nadaljevanka
16.30 Mini čas v sliki
17.10 VVurlitzer
18.00 Čas v sliki
18.05 Mi
18.30 TrapperJohn 19.21 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Derrick
21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.25 Pogledi s strani 21.35 Film 22.55 Šport 23.25 Film 1.20 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
15.10 Leksikon umetnikov 15.20 Ponovitev filma 16.55 Šport
17.30 Srečanje z naravo 18.00 Simpsonovi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Knoff-Hoff-Shovv
21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki
22.30 Tudi živali so ljudje, risani film 23.35 Pet minut do večnosti, monodrama 23.30 TV Dante 0.40 Montv Mvthon's Flving Circus,
humoristična serija 1.10 Poročila
l. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila -17.50 - Še so med nami zanimivi ljudje - 19.00 - Odpoved programa
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SLo-venija, Domače novice I, Kulturna dediščina. Dogodki in odmevi - Radio SLovenija, obvestila. Domače novice II, aktualno, čestitke, BBC London -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake + glasba - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.05 Literarni nokturno - Desanka Maksimovič: Rojenje 23.15-4.30 Nočni program -glasba
PRO 7
6.05 VValtonovi 6.55 Ravvhide 7.45 Risanke 8.30 Gospod Ed 8.55 Medvedje prihajajo 9.25 Jane in Kathleen -usodne poti dveh prijateljic, ameriška kriminalna nadaljevanka 10.20 Ravvhide 11.15 Res velik razred 11.40 Barnev Miller 12.05 Primer za prof. Chasa, ponovitev 13.00 Perrv Mason 14.00 Risanke 14.50 Veseli popotnik, nemški film, ponovitev 16.40 Trd, toda prisrčen 17.30 Poročila 17.35 Risanke 19.30 Cosbv shovv 20.00 Poročila 20.15 Krokarji ne poznajo usmiljenja, ameriški vestem; John Wayne 22.05 Ulice San Francisca 23.30 Noč brez prič, ameriška kriminalka; Geor-ge Peppard, Jean Seberg 1.30 M.A.S.H. 1.55 Special Squad 2.55 Z VVrecking crevv, ameriški pustolovski film, ponovitev
RTL PLUS
6.00 Poročila 9.00 Ponovitev različnih mladinskih oddaj 11.25 Divja vrtnica
KINO
RTV SERVIS
Obveščamo stranke, da se za TV in VIDEO tehniko znamk S0NY, SHARP in PHILIPS
nahaja pooblaščeni servis na Briljevi 12, Ljubljana, tel. 061/577-288
12.10 Delvecchio 13.05 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfi-eldska zgodba 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Pacifiška eskadrilja 214 20.15 Airvvolf 21.10 Skrivnosti iz Tvvin Peaksa 22.05 Poročilo iz nemške nogometne lige 23.00 Tutti frutti 0.10 Alfie, ljubeznivi lovec na predpasnike, angleški film 1.50 Valley Girl, ameriški film
SCREENSPORT
8.00 Eurobika 8.30 Evropska poročila 9.30 Ameriški nogomet - Army : Navy 10.30 Eurobika 11.00 Formula 3000 12.00 Golf 13.00 Golf - Sun City 14.00 Golf- poročilo 14.10 Superkros - San Jose 15.00 Eurobika 15.30 Golf - Avstralija 17.00 Argentinski nogomet 18.00 Smučarsko poročilo 19.00 Tajski boks 20.30 Svet športa 21.00 Gol -nizozemski moto šport 22.00 Filmi o formuli 1 - Dvojni in prihodnji kralj 22.30 NBA košarka - New Jersey : Nevv York 24.00 Ameriški boks
13. decembra
CENTER premiera angl. gangstr. filma BRATA KRAYS ob 16. in 18. uri, amer. melodrama JEKLENE MAGNOLIJE ob 20. uri STORŽIČ premiera japon. trde erotike SUPER SEKS ob 18. in 20. uri ŽELEZ AR amer. melodrama BARFLY ob 18. in 20. uri KOMENDA amer. komedija MOJE MODRO NEBO ob 20. uri LAZE amer. komedija DUH ob 19. uri ČEŠNJICA amer. akcij, film POLICAJ IZ VRTCA ob 20. uri DOVJE amer akcij, thriller film UMRI POKONČNO II. ob 19.30 uri RADOVLJICA amer. zabavni film OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 20. uri BLED amer. grozljivka ZGODBE S TEMNE STRANI ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. film ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 17.30 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. komedija KO JE RADIO SPREGOVORIL ob 18. in 20. uri
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Ureja: Helena Jelovčan
Za začetek namenjena srednješolcem
Mala šola govorništva
Kranj, 9. decembra - Nič novega ne bomo povedali, če rečemo, da Slovenci nismo dobri govorniki. Večini, celo izobražencem -od politikov do novinarjev in celo učiteljev (izjema so morda le duhovniki, ki se učijo umetnosti govorništva) - se besede tako ali drugače zatikajo. V podjetju Studio Griva II, ki ima prostor v poslovnem centru na Planini, so pripravili malo šolo govorništva. Za začetek jo namenjajo srednješolcem, kasneje pa nameravajo pripraviti program tudi za osnovnošolce in za odrasle.
Mala šola govorništva se bo za srednješolce začela v drugem polletju in obsega 30-urni program uvajanja v umetnost izražanja. Vodil jo bo Ludvik Kaluža, ki med drugim pravi: »Beseda in govor sta človeku dana ob rojstvu. S to danostjo se je mogoče za vsakdanjo rabo zadovoljiti, zlasti je lahko zadovoljen tisti, ki je ob rojstvu prejel več "božjega daru". Človek pa je iz dneva v dan bolj prisiljen k javnemu nastopanju, k javnemu govorjenju. Tedaj mora spregovoriti gladko, stvarno, nazorno, jasno in izvirno, kajti le spreten govornik lahko obvladuje tiste, ki jim je njegov govor namenjen, ali drugače: spreten govornik obvladuje svet. Javnega govora pa se je mogoče in treba naučiti.«
Šola govorništva skuša zapolniti vrzel, ki jo puščajo šolski obvezni programi. V njej priučene spretnosti govora bodo mladini koristile pri študiju, še posebej slavistike, prava, novinarstva, kasneje pa prinašale več uspeha pri poklicnem delu. Dobri govorniki so namreč prodornejši od slabih, samoza-vestnejši, skratka, uspešnejši.
V povezavi z malo šolo govorništva so v podjetju Studio Griva II pripravili tudi literarni delavnici za osnovnošolce in srednješolce, v katerih bosta profesorja Leonida Domajnko in Miha Mohor tečajnikom pomagala do dragocenih izkušenj oziroma boljših rezultatov na področju pisnega izražanja. # H. Jelovčan
Nikar se prezgodaj ne veselite; posnetek je z osrednjega celovškega trga in ne s kakšnega domačega revnega prednovoletnega sejma. V Celovcu pač vedo, kako je treba streči otrokom. Prav nič jih ne moti, da vlakec po ves beli dan z mladim tovorom kroži po "placu" in se živi konjički sprehajajo po njem. - Foto: G. Šinik
Strah
Nekega dne sva s Tjašo skupaj prišli domov.
Tjaša mi je rekla, naj ji dam ključ. Nisem ga hotela dati. Tjaša se je nalašč postavila pred vrata, tako da nisem mogla odkleniti. Jezna sem vrgla ključ na tla. Tjaša se je zaklenila noter. Ker mi ni hotela odpreti vrat, me je zgrabila jeza. Vzela sem coklo in jo vrgla v šipo. Šipa se je seveda razbila. Tako me je bilo strah, da sem stekla v garažo in se začela spraševati, kaj bosta rekla ati in mami. Vzela sem selotejp in
začela lepiti košček h koščku. Kmalu sem zagledala mamico, ki je prihajala iz službe. Ustavila se je in vprašala: "Kaj pa je sedaj to?" Jaz sem ji povedala vse, seveda tako, da je bila največ kriva Tjaša. Mami naju je okregala, potem pa smo skupaj dali na šipo karton, da ne bi skozi luknjo pihal veter.
Potem smo samo še počakale, da pride ati in gre po novo šipo.
Katja Žemva, 5. a r. OŠ bratov Žvan Gorje
Življenje čevlja
Rodil sem se leta 1991 v tovarni Planika. Dobil sem ime športni čevelj.
Najprej so mi delavci prilepili podplat. Pri naslednji delavki nisem bil prav nič vesel, ker me je pobarvala z belo barvo. Potoval sem od enega do drugega delavca in postajal vedno lepši. Kmalu sem bil gotov. Odpeljali so me v trgovino. Na polici sem čakal na kupca. Bil sem zelo drag, zato me dolgo ni nihče kupil. Nekega dne se je pred menoj ustavil deček, ki je pregovoril starše, da so me kupili. Z menoj je hodil, tekal in igral nogomet. Čeprav me je imel zelo rad, me ni nikoli očistil. Tako me je moral kmalu odnesti na smetišče.
Tu ves žalosten čakam, da umrem. Grega Zavasnik, 3. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
Kako pečemo kruh Kresna noč
Ati in mami vsak teden spe-četa domač bel kruh. Tudi jaz pomagam. Za peko kruha potrebujemo: 2 kg bele posebne moke, 5 dag kvasa, 2 ščepca soli, 1 del olja, 0,5 1 vode, 1 del mleka, 1 jajce.
Moko stresemo v posodo. Moko posolimo. Nato jo polijemo s tekočino, v kateri je raztopljen kvas. Dodamo jajce, olje in mleko. Potem začnemo mesiti. Počasi dodajamo vodo. Mesimo toliko časa, da se testo odlepi od rok. Testo lepo oblikujemo v hleb in potrosimo z moko. Hlebček testa pokrijemo za pol ure. Nato hleb damo v pekač, ki ga pomažemo z margarino. Kruh pečemo pri temperaturi 250 stopinj. Ko je kruh pečen, ga pokrijemo z mokro servieto. Aleks Greblo, 3. a r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka
V tej predstavi so mi bile najbolj všeč lutke. Bile so dobro in izvirno izdelane, v igri sami pa odlično uporabljene. Bilo jih je ogromno pa tudi igralci so se odlično odrezali. Najlepša lutka je bil zlodej, oblečen v rde-če-črno oblačilo. Vodili so jih pravi ljudje. V dvorani je bilo zelo veliko luči, ki so omogočale, da so uprizorili ogenj itd. Ni mi pa bil všeč tisti del igre, ko so čarovnice imele sestanek in so si pripovedovale svoje zgodbe. Ni mi bil všeč zato, ker se je vse bleščalo od luči, od časa do časa pa je bilo temno. Drugače pa je bil ta del najbolj smešen. Nasplošno pa mi je bila predstava zelo všeč.
Boštjan Križaj, 5. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič
KAJ DELAJO ROKE
ROKE PIŠEJO, ROKE RIŠEJO, ROKE POSPRAVLJAJO. ČE SE TI KAJ POKVARI, TI POPRAVIJO. ROKE ČISTIJO TABLO. Eva Ziherl, 1. r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka
CA
SLOVENIJA 2 20.15
ZGODBA O ANNE JILLIAN
ameriški barvni film; igrajo: Ann Jillian, Tonv Lobianco, Viveca Lindfors.
Ann Jillian je bila lepa, uspešna igralka, katere kariera se je strmo vzpenjala, ko jo je leta 1985 napadla zločesta bolezen: rak na dojkah. Z osupljivim pogumom se je enajst dni po operaciji vrnila na snemanje. Odtlej je postala za mnoge simbol poguma in moči. S svojimi nastopi vliva ljudem upanje, da je raka mogoče premagati.
Začetki zgodbe o Anne Jillian segajo v leto 1977, ko je prišla v Chicago in se nastanila v prvovrstnem hotelu. Tu je srečala An-dvja Murcia, policijskega narednika, ki je delal v hotelu kot šef varnostne službe. Očaran nad njenim nastopom, se je vanjo zaljubil. Povabil jo je na večerjo in to je bil začetek njunega zbliža-nja.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.35 Video strani 8.45 Mozaik, ponovitev 8.45 Angleščina - Follovv me 9.10 Radovedni Taček: Roža 9.25 Berta Golob: Iz stare skrinje 9.45 Marija Lucija, pravljični portret 10.00 Pravljice iz mavrice O bobenč-
ku in paličkah 10.15 Alf, ameriška nanizanka 10.40 Zgodbe iz školjke 11.55 Večerni gost: Luko Paljetak 12.50 Oči kritike 13.30 TV dnevnik 13.40 Mozaik, ponovitev 13.40 9.   revija   obrtniških pevskih zborov Slovenije, Škofja Loka, 1991, 2. oddaja 14.10 Mozart na turneji: Miinchen -
vmesna postaja 15.05 Forum 15.20 Video strani
15.50 Druga godba: Ferus Mustafov,
ponovitev 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP. Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila
17.05 Čarovnica, ki to ni bila, kanadski mladinski film
18.35 EP, Video strani
18.40 Paralaksa, ponovitev nizozemske dokumentarne serije
19.05 Risanka
19.17 EPP
19.20 TV okno
19.24 EPP
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
20.00 Utrip
20.15 EPP
20.20 Žrebanje 3x3
20.30 EPP
20.35 Križkraž
21.50 Sova
Murphv Brovvn, ameriška nanizanka
22.15 TV dnevnik, šport, vreme
22.45 EP, Video strani
22.50 Sova
Začetki mafije, italijansko ameriška nanizanka
Finančni svetovalec, angleški film
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
13.00 Videonoč, ponovitev
16.00 Teleski '90: Pripravimo se na smučanje, ponovitev
16.30 Munchen: Tenis - finale Grand slama, vključitev v prenos
19.00 Garfield in prijatelji
19.30 TV dnevnik HTV
20.15 Filmske uspešnice: Zgodba o Ann Jullian, ameriški film
21.50 Tenis - finale Grand slama, posnetek iz MLinchna
23.20 APZ Boris Kidrič Celje, slavnostni koncert ob 10-letnici 0.30 Yutel, eksperimentalni programi
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočila beguncem 7.25 Dobro jutro, Hrvaška 8.00 Poročila
8.05 Veličastni fantje, angleška nadaljevanka 9.00 Informacije 9.05 TV šola - Odprta ura 10.00 Poročila
10.05 Reportaže, mirovne pobude 11.00 Informacije 11.05 Spored za otroke 12.00 Poročila
12.05 Dokumentarni program 14.00 Poročila 14.15 Igrani film 16.00 Poročila
16.10 Glasba, reportaže, vključitve 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Fiškal, TV drama
18.00 Poročila
18.15 Dokumentarni program
19.10 Na začetku je bila beseda
19.30 TV dnevnik
20.15 Politični magazin
22.00 Zakaj se bojujemo, ameriška
dokumentarna serija 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
14.00 Video strani
14.15 Otok zakladov, mladinska nadaljevanka
15.10 Zlatko in detektivi
15.55 Tenis - finale Grand Slama -prenos iz Munchna
18.30 Zlatko in detektivi
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.20 Alo, alo, humoristična serija 21.50
Zmajevo leto. ameriški barvni film; Mickev Rourke
23.05
Tenis - finale iz Munchna 0.30 Hit depo 3.35 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega programa
20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 V znaku kozoroga, nadaljevanka
21.30
Zmagoslavje, ameriški film; Joan Bennett, Paul Henreid
TV KOPER
13.00 Športne oddaje
14.30 Čarobna svetilka, ponovitev
15.30 Ravanovi, ameriška nanizanka
16.10 Policijske novice, angleška nanizanka
17.00 Biblijska ozemlja
17.30 Človek iz Shelforda, angleška nadaljevanka
18.20 Globus
19.00 TV dnevnik
19.30 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.40 čarobna svetilka, otroški program
20.30 Zadnji vikend, ameriški barvni film
22.00 TV dnevnik
22.50 Policijske novice, angleška nanizanka 23.40 Športna rubrika
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Simpsonovi, ponovitev 9.30 Angleščina
10.00 Francoščina
10.30 Ruščina
11.00 Veliko hrupa za nekaj bankovcev, ponovitev
12.30 Hello Austria, hello Vienna
13.00 Čas v sliki
13.10 Mi, ponovitev
13.35 Srčno veselje - srčna bolečina, nemški film
15.30 Jaz in ti, otroški program
15.30 Salomonovi izreki
15.35 The Real Ghostbusters, risanka
16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Trivial Pursuit 17.30 Nadaljevanja ni! 17.55 Michaelov   zveneči adventni koledar
18.00 Čas v sliki
18.05 Šport
18.30 Trapper John
19.30 Čas v sliki
19.53 Vreme
20.00 Šport
20.15 Stavimo, da...
21.55 Zlata dekleta
22.35 Ulice brez usmiljenja, ameriški
film; Sam Jones 0.05 Čas v sliki
0.10 Zlati strup, ameriški film; Kirk Douglas, Robert Mitchum, Jane Greder, Steve Brodie
1.40 Čas v sliki
1.45 Ex libris
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 9.55 Šport: Tenis, posnetek
14.05 Leksikon umetnikov
14.15 Sprehod po adventu, 3. del glasbene oddaje
15.15 Matere
16.00 Zaigrajte glasbo
17.00 Ljuba družina
17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom
18.00 Mačke in pes 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura
20.15 Gandhi, angleški film 23.15 Čas v sliki 23.25 Šport: Tenis
l. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri, vmes EPP in obvestila -19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Duhovna obzorja, Danes do 13. - Radio SLovenija, DOmače novice I, kuharsko nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, DOgodki inod-mevi - Rdio Slovenija, obvestila, DOmače novice II. Zabavno glasbena kontaktna oddaja - izmenoma Ugnai številko ali Moja jeleoša kot tvoja, čestitke, 19.00 - Zaključek
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 9.20 Dnevnikov odmev - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 Radijski dnevnik + EP +
KINO
vreme - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra -23.05 Literarni nokturno - Bruno Du-bak: Čuvar meha - zgodovinarja -23.15-5.00 Nočni program - glasba
PRO 7
5.40 Pustolovščina divjina, ameriški dokumentarni film 6.10 Devetdeseta leta - svet v spreminjanju 7.00 Enajst malih otočanov 7.30 Adderlv, ameriška kriminalna nadaljevanka 8.45 Moj ljubi bober 9.15 Mork in Mindy 9.40 Barnev Miller 10.00 Cosbv shovv 10.25 MAS.H. 11.00 Hardcastle & McCormik 11.55 Krokarji ne poznajo usmiljenja, ameriški vestem, ponovitev 14.55 Štirindvajset ur za umor, angleška kriminalka; Lex Barker, Mickev Roonev 16.25 Blagoslovljena ekipa 17.35 Preglavice v mestu angelov, ameriška kriminalka; George Peppard 19.30 Cosbv shovv 20.00 Poročila 20.15 Maščevanje je moje, ameriška kriminalka 22.25 Anzio, italijanski vojni film; Robert Mitchum 0.35 Ulice San Francisca, ponovitev 1.45 M.A.S.H. 2.10 Noč brez prič, ponovitev
RTL PLUS
6.00 Risanke 7.10 Pravljice z vsega sveta 8.00 Mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetsonovi 10.35 Mr. T. 11.00 Različne mladinske oddaje 12.40 He Man 13.25 Super Mario Brothers 14.30 Mačke in psi 15.05 BJ in medved 16.00 Daktari 17.00 Vroča nagrada 18.15 Čudovita leta 18.45 Poročila 19.20 Houston Knights
14. decembra
CENTER amer. akcij, thriller film UMRI POKONČNO II. ob 17. uri. amer. melodrama JEKLENE MAGNOLIJE ob 19. uri, premiera amer. komedije MOJE MODRO NEBO ob 21. uri STORŽIČ angl gangstr. film BRATA KRAYS ob 16. uri, japon. trda erotika SUPER SEKS ob 18. in 20. uri ŽELE-ZAR amer. nem. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA II. ob 17. uri, premiera amer. krim. filma MILLERJEVO KRIŽIŠČE ob 19. in 21. uri DUPLICA amer. komedija DUH ob 16.45 in 19. uri, premiera amer. erot. drame ZANDALLE - ŠESTA ZAPOVED ob 21. uri TRŽIČ amer. akcij, film POLICAJ IZ VRTCA ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika LJUBEZEN V SVILI ob 20. uri RADOVLJICA amer. zabavni film IZGANJALEC DUHOV ob 20. uri BLED amer. akcijski KRVAVI ŠPORT ob 20. uri BOHINJ amer. drama JOK V TEMI ob 20. uri ŽELEZNIKI amer komedija KO JE RADIO SPREGOVORIL ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer film ROBIN HOOD ob 17.30 in 20. uri
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
O O
m
Z <_
►
pa
H
O
H
M 03
—
■vi
O) -I
>
8.00 Video strani 8.10 Otroška matineja 8.10 Živžav
9.10 Telovadka, ponovitev francoske nadaljevanke
9.40 Glasba skozi čas, koprodukcija 10.40 Garfield in prijatelji, ponovitev 11.05 Videomeh 11.35 Obzorja duha 11.55 EP, Video strani 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 TV dnevnik 12.40 Video strani 13.40 Video strani 13.50 Tvariete, ponovitev 14.45 Johann Sebastian Bach, nemška nadaljevanka 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila
17.05 Pozdrav, Mary, ameriški film 18.40 Novosti   založb: Prelistajmo
skupaj / 18.50 Risanka 18.57 EPP 19.00 TV mernik 19.15 TV okno 19.20 Slovenski loto
19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Zrcalo tedna 20.15 EPP
20.20 Žrtve mode bum-bum, TV priredba predstave Mladinskega gledališča v Ljubljani
21.25 EPP 21.30 Zdravo
22.50 TV dnevnik, šport, vreme
23.20 EP, Video strani
23.25 Sova
Razrednik, ameriška nanizanka Začetki mafije, italijansko ameriška nanizanka 0.40 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.55 Alta Badia: Svetovni pokal v
alpskem smučanju*, veleslalom
(m), prenos 1. teka 12.15 Namizni tenis Nancv Evans:
Kovina - Muelheim, posnetek
iz Zgonika 12.55 Alta Badia: Svetovni pokal v
alpskem smučanju, veleslalom
(m), prenos 2. teka 14.00 Pot olimpijskega ognja po Eli-
zejskih poljanah, posnetek iz
Pariza
14.50 Državno prvenstvo Slovenije v
standardnih plesih 15.05 Munchen: Tenis - finale Grand
slama, vključitev v prenos 19.30 TV dnevnik Sarajevo 20.00 Svet narave: Tek za življenje
(zgodba o afriških divjih psih),
angleška poljudnoznanstvena
serija
20.50 Drugačne zvezde: Gospodarji živali, potopisna reportaža
21.20 Ciklus filmov Jacquesa Tatija: Počitnice gospoda Hulota, francoski film (čb)
22.45 Yutel, eksperimentalni program
L PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočila beguncem 7.25 Dobro jutro, Hrvaška 8.00 Poročila
8.05 Veličastni fantje, angleška nadaljevanka 9.00 Poročila 9.05 Za svobodo 10.00 Poročila
10.05 Dokumentarna oddaja
11.00 Poročila
11.05 Spored za otroke
12.00 Poročila
12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Vključitve, reportaže 14.00 Poročila
14.10 Deček na delfinu, ameriški film
16.00 Poročila
16.10 Vključitve, glasba
17.00 Poročila v angleščini
17.15 Dokumentarna oddaja
18.00 Poročila
18.30 National geographic, ameriška
dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik
20.15 Dirigenti in glasbeniki, TV nadaljevanka 21.05 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
12.15 Video strani
12.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju: veleslalom (m), posnetek 1. teka iz Alte Badie
12.55 Veleslalom (m), prenos 2. teka
13.50 Nedeljsko športno popoldne -Namizni tenis
15.00 Tenis - Finale Grand Slama iz Munchna
18.45 Smrkci, risana nanizanka
19.15 TVfortuna
19.30 Dnevnik
20.15 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka
20.50 Peter Gunn, ameriški barvni film; Peter Strauss
22.30 V območju somraka, ameriška nanizanka
23.15 Jazz
23.45 Video strani
9.00 Ponovitev programa prejšnje nedelje
20.00 Nadja, ameriški barvni film;
Talia Belsam, Jonathan Banks,
Joe Bennett 22.00 Težavna vzgoja, ameriški film.
Katharine Hepburn, Carv Grant
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 čarobna svetilka 15.30 Ravanovi
16.00 Policijske novice, ponovitev 17.00 Aktualna tema 17.30 Zadnji vikend, ponovitev 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka, otroški program
20.30 Opozorilni strel, ameriški barvni film 22.05 Žrebanje loto 22.10 TV dnevnik
22.20 Ravanovi, ameriška nanizanka 23.00 Policijske novice 23.50 Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Čas v sliki
9.05 Michael Strogoff, nemška nadaljevanka 10.30 Nekoč 10.35 Pan optiku m 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Mačke in pes 13.35 Risanka
14.55 Monterev Bay Aquarium
15.25 Biblija za otroke
15.30 Jaz in ti, otroški program
16.10 16.55
17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.30 20.15 21.00
22.35 22.40
0.30
Ena, dva ali tri
Michaelov   zveneči adventni
koledar
Mini čas v sliki
Velikih deset
čas v sliki
X-large
Trapper John •
Čas v sliki
Potovanje v slikah
Morilska odločitev - lahko pre-
ključite na drugi kanal, nemško
avstrijski film
Vizije
Giulio Cesare in Egitto, 1. del
opere
Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama
9.00 Čas v sliki
9.05 Kulturni tednik
9.30 Štajersko zimsko potovanje 10.00 Šport - Tenis, posnetek 12.15 Adventni gala za luč v temi 13.00 Šport - Tenis, posnetek 14.00 Dober dan, Koroška 14.30 Gremo na lov 15.15 Praznik na lovskem gradu 16.00 Skrivnost stepe, ameriški dokumentarni film 17.15 Klub za seniorje 18.00 Mačke in pes 18.30 Slike Avstrije 18.30 Avstrija danes 18.55 Kristjan v času 19.30 čas vs liki 20.15 Ljubo življenje 21.00 Morilska odločitev - preklopite
na drugi kanal 22.40 Čas v sliki 23.10 Tvvin Peaks 23.35 Šport - Tenis, posnetek
l. RADIOM
9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Športne novice - 11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP - 12.30 -Čestitke in pozdravi - 13.30 - Nedeljsko popoldne na frekvencah 91,2, 98,2 in 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni servis - pregled slovenskega časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po naših kinod-voranah - vremenska napoved -15.30 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Pričetek, ura za najmlajše, minute z godbamina pihala, Slovenci v svetu, Špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam. Nedeljsko popold ne, 19.00 - Zaključek
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05
SLOVENIJA 1 17.05 POZDRAV, MARY
ameriški barvni TV film; igrajo: Kristv McNichol, Mart Clark, David Pavmer, Piper Laorie, Rachel Ticotin.
Film Pozdrav, Mary nam predstavlja življenjsko zgodbo dr. Marrv Grade - Levvis od problematičnega otroštva do doktorata. Toda usode posameznikov niso premočrtne in scenaristi oz. dramaturgi morajo poiskati rdečo nit, tiste poudarke iz življenja »portretiranca«, ki ga predstavijo čimbolj nazorno in tako, da bodo zadovoljni gledalci. Še nekoliko težja naloga je pred ustvarjalci, če je glavna oseba v resnici še živa in dr. Marv Grade - Levvis je danes pomembno ime v Young-stovvnski bolnišnici. Venaarle tokrat ne gre za pravi biografski film. Marv G.L. je verjetno vendarle preveč lokalna kot splošno pomembna osebnost. V ospredju avtorjev je prej melodramsko kot biografsko zastavljen lik dekleta, ki iz delikventne mladoletnice s pomočjo vzgojiteljev, staršev, učiteljev in zdravnikov (ima zoprno očesno bolezen, ki ji onemogoča normalno branje) zraste v zrelo mlado ženo.
Pomnjenja - 10.00 Poročila - 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-04.30 Nočni program, glasba
6.00 Pustolovščina divjina 6.40 V carstvu divjih živali, ameriški dokumentarni film 7.15 Poročnik Preston 7.40 Vicki 8.00 Mork in Mindv 8.25 Muppet shovv 8.55 Krvavi jug, ameriški pustolovski film; Garv Cooper, Barbara Stanvvvck 10.55 M A S H. 11.05 Blagoslovljena ekipa 12.00 V carstvu divjih živali 13.05 Preglavice v mestu angelov, ameriški film, ponovitev 14.45 Moj mož, gospodarski čudež, nemška komedija 16.10 Hardcastle & McCormick 17.40 BMX bandits, avstralska komedija 19.25 Cosbv Shovv, ponovitev 20.00 Dnevnik 20.15 Perrv Mason in zastrupljeni koktajl, ameriška kriminalka 22.15 Ulice San Fran-cisca 23.20 Grbavec iz kabineta groze, ameriška grozljivka; Ray Millard, Broderick Cravvford 1.10 Harrvjeva čudovita kazenska porota 1.35 FBI 2.35 Moški v mreži, angleška kriminalka
CENTER amer. risanka PEPELKA ob 17. uri, amer melodrama BARFLY ob 19. uri, premiera amer. erot. drame ZANDALEE - ŠESTA ZAPOVED ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij, film POLICAJ IZ VRTCA ob 16. uri, japon. trda erotika SUPER SEKS ob 18 in 20. uri ŽELEZAR Šved. risanka POTOVANJE V MELONIO ob 17. uri, amer. krim. film MILLERJEVO KRIŽIŠČE ob 19. uri, premiera franc. trde erotike ZAPELJEVANJE MLADOLETNIKOV ob 21. uri DUPLICA amer komedija MOJE MODRO NEBO ob 17 in 19. uri, amer. trda erotika LJUBEZEN V SVILI ob 21 uri TRŽIČ amer. risanka DAVNO POZABLJENA DEŽELA ob 16. uri, premiera amer. fant. pust. film GOSPODAR ZVERI II ob 18. in 20 uri RADOVLJICA amer zabavni film OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 18. uri, amer zgod. pustolovski film BLAGO CARJA SALAMONA ob 20 uri BLED amer melodrama JOK V TEMI ob 18. uri, amer. akcijski KRVAVI ŠPORT ob 20. uri BOHINJ amer grozljivka ZGODBE S TEMNE STRANI ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. komedija AVTO SANJ ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer film ROBIN HO-OD ob 17.30 in 20. uri
PONEDELJEK
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
23.55 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila
TV AVSTRIJA 2
8.50 9.00 9.00 9.15 9.45 10.00 10.15 10.30 13.30 14.56 15.05 15.25 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 18.25 18.30 18.30 18.50 19.10 19.17 1920 1924 19.30 19.55 19.59 20.05
21.35 21.40 2225 22.55 23.00
0.15
Video strani Mozaik, ponovitev Postojnska jama Pedenjžep Utrip
Zrcalo tedna TV mernik Video strani TV dnevnik Video strani
Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila
Slovenska kronika Mozaik: Zdravo, ponovitev EP, Video strani Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Žaba V. Bitenc: Zlati čeveljčki Risanka EPP
TVokno EPP
TV dnevnik
Vreme
EPP
En sam dotik, posnetek predstave Prešernovega gledališča v Kranju EPP
Osmi dan
TV dnevnik, vreme
EP, Video strani
Sova
V območju somraka, ameriška nanizanka
Začetki mafije, italijansko ame riška nanizanka Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.00 Teleski '90: Pripravimo se na smučanje
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana
1920 TV dnevnik HTV
20.00 Tribute to...
20.30 Antropično načelo, angleška poljudnoznanstvena oddaja
20.55 Sedma steza
2125 Omizje
Yutel, eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočila beguncem 725 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila
8.06 Napoleon in Josephine, ameriška nadaljevanka 9.00 Poročila
9.05 TV šola: Program za učence 1.
in 2. razreda 10.00 Poročila
10.05 Reportaže,   glasba, mirovne
pobude 11.00 Poročila 11.05 Program za otroke 12.00 Poročila
12.05 Vključitve, glasba, reportaže
13.00 Poročila
13.05 Reportaže
13.30 Begunci, brezposelni
14.00 Poročila
14.10 Plinska luč, ameriški film 16.00 Poročila 16.10 Hrvaška danes 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Kristjani, angleška dokumentarna serija 18.00 Poročila
18.15 Ognjena polja, avstralska nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Hrvaška v svetu 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.45 Video strani 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik
20.20 Marshallove kronike, ameriška dokumentarna serija
20.50 Barva zmage, italijanska nadaljevanka
21.35 Električni kavboj
22.10 Igra s pravico, angleška nanizanka
23.00 Brez toka 0.00 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev sobotnega programa
20.00 Dober večer
20.10 Informativno dokumentarni program
20.30 Teden na borzi
20.40 Davčni svetovalec
20.45 Zanesljiva smrt, 10. del japonske nadaljevanke
21.15 Sončni zahod, ameriški vohunski film; Gene Tiernev, Bruce Cabot, Gerge Sanders
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program
15.10 Rayanovi, ameriška nanizanka 17.00 Opozorilni strel, ponovitev 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka - otroški program
20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.30 Policijske novice, angleška nanizanka 22.20 TV dnevnik 22.30 TV glasba 23.00 Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Čas v sliki 9.05 Katts & Dog 9.30 Slika Avstrije 10.00 Šolska TV
10.30 Melin in Mim - Čarovnik in co-
prnica, ponovitev 12.00 Nočni studio 13.00 Čas v sliki 13.10 Tednik
13.40 Srečanje z naravo, ponovitev 14.10 Dediščina Guldenburgovth 15.00 Jaz in ti
15.05 Garfield in njegovi prijatelji, risanka 15.30 Am, dam, des 16.05 Masaji bojevnik Aaron Moore 16.30 Ding Dong
16.55 Michaelov zvočni adventni koledar
17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Trapper John 1922 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport
20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Peter Strohm 23.00 Torej je rekel Bellavista, italijanski film
0.40 Dance Hous
0.45 Čas v sliki
8.30 Vremenska panorama 1625 Leksikon umetnikov 15.00 Šport - Tenis, posnetek 16.45 Smithsonian VVorld, 11. del 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Mačke in pes 18.30 Srček 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura
20.15 Dinastija Strauss, nadaljevanka
22.00 Čas v sliki 22.30 Rojstvo Evrope 2325 Jour Fixe
025 Hello Avstria, hello Vienna 0.55 Čas v sliki
L RADIO ŽIRI
SLOVENIJA 1 SOVA
V OBMOČJU SOMRAKA
Posebno vživljanje
Ed je nekdanji profesionalni igralec baseballa. Pred dvema letoma se je pri igri poškodoval in njegova žena Cindy upa, da bo intervju za službo uspel. Toda Ed živi samo za baseball. Njegova mlada prijateljica Paula mu je kupila porumenelo sliko igralca baseballa Monte Hanesa, ki je začel kariero leta 1908. V dveh letih je dosegel natančno enake rezultate kot Ed. Potem pa ga je v glavo zadela žoga in nikoli se ni zbudil iz kome.
16.00 - Napoved programa - EPP 16.50 - Športne novice - 17.00 - Ob vestila - 17.15 - Otroški program -18.00 - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa -
l, PROGRAM RADIO SLOVENIJA
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horiskop. Danes do 13. - Radio Slovenja, glasbena rubirka - klasična glasba, pregled nastopov gorenjskih športnikov, DOmače novice I, razog-vor. Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II, aktualna tema, čestitke poslušalcev, BBC London - večerna inforamtivna oddaja, 19.000 - Zaključek
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP -17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc: Moji briegi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
RADIO ZIM:
FREKVENCE:
Koprivnik: 98,2 Mhz Lubnik: 91.2 Mhz Miklavž: 96,4 Mhz
ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV
BRVOGI, JESENICE, BLEJSKA DOBRAVA. ŠPANOV VRH, VOGEL
FREKVENCE:
96.8 Mhz. 89,8 Mhz. 96,0 Mhz. 87,7 Mhz. 101.1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice. Radovljica, Gorenjska Bohinj
Oddaje: torek, četrtek, sobota od 16.00 do 19.00, nedelja od 10.30 do 15.30
Prisluhnite in sodelujte: V soboto, 14. decembra
.      ,„ J       ,   - v kontaktni oddaji z Murko v nedeljo, 15. decembra
- dopoldne z Gorenjsko banko
- popoldne s kranjsko Mlekarno
Oddajamo na: UKVV stereo 88,9 in 95 MHz SV 189,4 m ali 1584 HKz
Kontaktni telefon: 50-572
^ j              AVTO ŠOLA Begunjska 10, Kranj	
	TEČAJ-VSAK PONEDELJEK
	® 216-245
KINO
16. decembra
CENTER premiera Šved. risanke POTOVANJE MELONIO ob 16. uri, amer. erot. drama ZANDALLE - ŠESTA ZAPOVED ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. zabavni film IZGANJALEC DUHOV ob 20. uri BLED amer. zabavni OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 20. uri
ZA DOM IN DRUŽINO
Ureja: Danica Dolenc
DA BODO PRAZNIKI RES PRAZNIČNI
DOMAČI PIŠKOTI
Dobro vemo, kajne drage bralke, da prazniki ne bodo mogli brez njih. Napecimo jih že zdaj, ko še ni tiste najhujše pred-praznične mrzlice, ko nam je pripravljanje testa, oblikovanje, peka še zabava. Napekle jih bomo tri, štiri vrste, vse skupaj spravile v velike škatle ali kozarce, v zadnjih pripravah na praznike, ko nam bo za vse zmanjkovalo časa, pa se nam bodo zdeli kot čudovito darilo.
Čokoladni poljubčki
Potrebujemo 4 beljake, 200 g sladkorja, 100 g moke, 125 g nastrgane čokolade ali čokolade v prahu. Iz beljakov stepemo zelo trd sneg. Postopoma potem dodajamo sladkor in stepamo dalje. Zmešamo moko in čokolado. Počasi in rahlo vmešamo moko in čokolado med sladki sneg. Ne dodamo vse moke naenkrat, ker se sneg sicer sesede. Na namaščen pekač polagamo z žličko kupčke čokoladne zmesi. Ker se poljubčki med pečenjem razlezejo, pustimo med njimi nekaj razmika. Pečemo jih pri 150 stopinjah 12 minut. Poljubčke ohladimo na pekaču, nato jih poberemo in po želji potresemo s čokolado v prahu.
Piškoti iz ovsenih kosmičev
Potrebujemo 200 g ovsenih kosmičev, 250 g sladkorja, 2 dl sladke smetane, 50 g zmehčanega masla ali margarine, 1 jajce, nastrgano lupino 1 limone, 250 g moke, 1 žlico pecilnega praška, 1 rumenjak.
V skledi zmešamo ovsene kosmiče in sladkor in vse skupaj prelijemo s smetano. Zmes pustimo stati v pokriti skledi čez noč, da se kosmiči dobro napnejo. Naslednji dan penasto razmešamo maslo ali margarino. Razžvrkljamo jajce. Oboje primešamo ovsenim kosmičem. Dodamo tudi limonino lupino in presejano moko skupaj s pecilnim praškom. Zamesimo testo, ga pokrijemo in pustimo počivati pol ure. Na pomokani delovni površini razvalja-mo testo na debelino 2 milimetra. Z modelčki z ostrimi robovi (zaradi kosmičev) izrežemo poljubne oblike. Piškote zložimo na namaščen pekač. Pečemo jih v pečici, 15 minut pri 200 stopinjah C.
Mandljevo pecivo
Potrebujemo 350 g moke, 280 g sladkorja, 200 g mletih mandljev, 2 jajci, ščepec cimeta, 280 g masla ali margarine, 2 rumenjaka, 100 g olupljenih mandljev. Moko, sladkor in mlete mandlje damo v kupčku na delovno površino. V sredini napravimo vdolbino, v vdolbino damo jajca in cimet. Okrog kupčka damo na kocke narezano maslo ali margarino. Sesekljamo z nožem, nato pa zamesimo z rokami, da dobimo gladko testo. Testo zavijemo v plastično vrečko. Na hladnem naj počiva 1 uro. Na pomokani delovni površini razvaljamo testo na debelino 3 do 4 milimetre. Z modelčki izrežemo poljubne oblike. Piškote damo na namaščen pekač. Pečemo jih v pečici pri 175 stopinjah 10 minut. Še vroče piškote premažemo z razžvrkljanim rumenjakom, okrasimo pa s polovico mandlja. Damo še za 2 minuti v vročo pečico.
Izvrstno pecivo
Potrebujemo 18 dkg presnega masla ali margarine, 12 dkg sladkorja z limonino lupino, 3 rumenjake, 25 dkg moke. K penasto umešanemu maslu dodajamo polagoma med mešanjem sladkor in rumenjake. Ko že močno naraste, zamešamo moko. Postavimo testo za uro dolgo na hladno, nato pa ga na pol centimetra debelo zvaljamo. Z modelčkom izrežemo koleščke, jih pomažemo z raztepenim beljakom in rumeno spečemo.
Maslene kačice
Potrebujemo 500 g moke, 250 g masla ali margarine, 200 g sladkorja, nastrgano lupino 1 limone, 2 jajci, 3 rumenjake, sladkor v prahu za potresanje.
Na delovno površimo stresemo na kupček moko, sladkor in na koščke narezano maslo ali margarino. Dodamo nastrgano limonino lupino. V sredini kupčka naredimo vdolbino, v katero damo jajci in rumenjake. Z nožem sesekljamo vse sestavine, potiskamo jih proti sredini. Nato z rokami zgnetemo testo. Zavijemo ga v plastično vrečko in pustimo počivati pol ure na sobni temperaturi. Iz testa oblikujemo klobase s premerom 3 centimetre. Z ostrim nožem narežemo klobaso na prst debele rezine. Rezine povaljamo med dlanmi, da dobimo svaljke. Iz svaljkov oblikujemo kačice v obliki črke S. Piškote damo na namaščen pekač. Pečemo jih
v vroči pečici pri 180 stopinjah C 12 do 15 minut. Piškoti naj se ohladijo na pekaču; dokler so vroči, se radi lomijo. Potresemo jih s sladkorjem v prahu.
Smetanovi rogljiči
Potrebujemo 1/2 kg moke, 1/2 kg margarine, 1/4 1 kisle smetane, 2 žlici radenske, 1/2 pecilnega praška. Margarino penasto umešamo in dodamo lonček kisle smetane. V to zmes damo radensko in moko s pecilnim praškom. Oblikujemo rogljiče, jih spečemo in spečene potresemo s sladkorjem v prahu.
Cimetovi kvadratki
Potrebujemo 18 dkg moke, 9 dkg margarine, 9 dkg sladkorja, 2 rumenjaka, žličko cimeta, sladkor za potresanje. Na deski napravimo testo iz moke, presejane s cimetom, iz masla, sladkorja in rumenjakov. Razvaljamo ga pol centimetra debelo in izrežemo kvadratke. Pomažemo jih z raztepenim beljakom, potresemo z debelo sladkorno sipo in spečemo v srednje vroči pečici.
OGREJMO SE
Kraljevski punč
V posodo damo 1/4 litra močnega pravega čaja, 375 g sladkorja, sok 3 limon, 1/2 steklenice rdečega vina, 1/2 steklenice belega vina, 1 malo stekleničko ruma, 1 malo stekleničko maraskina in 1/2 steklenice penečega vina. Uporabimo emajlirano posodo ali posodo iz jenskega stekla, ki jo lahko postavimo tudi v pečico. Posodo damo torej v pečico, vključimo 200 stopinj in segrejemo. V pijačo damo limonine krhlje, pretaknjene z nageljnovimi žbi-cami.
Miza za božični in Silvestrov večer
Večerja za božični večerje že od nekdaj obdana s posebnim sijem. Ne glede na to, ali sedimo pri njej v intimnem pogovoru z enim samim bližnjim človekom ali v družinskem krogu ali pa tudi v večji družbi, vedno je potrebno, da poteka v nekakšnem zaupno slovesnem ozračju. Mizo zanjo okrasimo po stari navadi s smrekovimi vejicami, lahko pa tudi še z raznimi drugimi okraski. Predvsem je važna intimna razsvetljava. Za to so najbolj primerne sveče, katerih diskretna svetloba tako lepo proseva skozi zelenilo smrekovih vejic, ki so z njimi okrašeni svečniki. Drugače pa je dekoracija mize seveda vedno stvar osebnega okusa. Na ta večer damo na mizo najlepši porcelan, najdragocenejši kristal in najplemenitejše srebro. Pod serviete položimo gostom lahko tudi majhna darila, s pogojem seveda, da so originalna in skromna.
Za silvestrovanje pa je pogrnjena miza lahko tudi pisana in živahna, prilagojena veselosti in razposajenosti, ki navadno prevladuje na ta večer.
TEMA TEDNA
Še pomnite, kako smo nekega davnega avgusta, kaj vem že katerega leta, na glavo padali od neznanskega presenečenja, ko seje zgodil Fikret v Veliki Kladuši? Tisti manager Fi-kret, ki je zaradi kroničnega senenega nahoda opravljal svoja kombinatorska posla v neki vili v Opatiji in ki je spravil na boben prenekatero banko in marsikatero firmo? Fikret je bil res managerski lump svetovnega kova, a meni, ki me sem in tja popade nekak izjemen socialni čut, je bil Fikret vedno le nekako pri srcu: okolica kladuškega imperija je živela kot v desetih nebesih. Kaj zato, če si je sebi v čast dal prirejati prvomajske parade in dovolil, da so ga malodane po božje Častili - vsi kmetje so lahko oddali vso papriko, čebulo in paradajz v Agrokomerčevo predelavo! Fikret je vse zaposlil in vsem dal možnost zaslužka - in sploh ni važno, ali so se za tako popolno zaposlitvijo okoliške populacije skrivale kakšne posebne Fikretove špekulacije. In tudi danes, čujemo, Fikre-tova firma dela s polno paro: za jugo - vojsko, ki se obilo stacionira v Bosni. Kšeft je kšeft!
Če prav pomislimo, je bil Fikret prapramanager balkanskega kova, se pravi, prednik preštevilnih, tudi slovenskih, ma-nagerjev. Vsa čast izjemam, ampak meni se na splošno vidijo novopečeni managerji nekam jako nesrečna bitja. Še posebej zato, ker jim managerski ponos in diko skoraj dnevno skalijo kakšne nebodigatreba hudobne afere.
Zadnja desetletja nam je enoumje tiščalo v buče dogovorno ekonomijo, v kateri so bile ekonomske zakonitosti to, »što smo se mi dogovorili«. Zato smo v izbruh tržne ekonomije gledali s poželenjem: vse tako novo, tako moderno, tako zahodnjaško, tako fino za uho! Rezultat izbruha tržne ekonomije je danes resda ta, da bo vse skupaj prej ali slej šlo v ma-loro - ampak managerji, hja, ti so nam pa le ostali!
Ali se vam ne zdi zabavno, da je vaš dovčerajšnji direktor danes manager? Kaj zato, če je v resnici le upravnik ali ekonom, tisti pač, ki tako kot ena dobra gospodinja nabavlja, skal-kulira in od premija? Tisti managerski kufrček pa le redno nosi, čeprav ima notri le okisan fižol v jogurtovem lončku, žemljico in košček pasje radosti, kajti časi so tudi managerjem hudi. In v primeru, če vaš manager pozabi kufrček v pisarni, nikarte tekati za njim in vpiti: »Front-, Fronc, počakaj; pozabil si svojo intelektualno protezo!« Bo joj, kajti z direktorjem Froncem ste se še lahko pohecali, resnobni manager Frančišek pa nič več ne pozna takih štosov.
V zahodnem svetu so managerji najmanj višji srednji sloj, zaviti v vato, dobro situirani. Lahko razumete žalost in muko lokalnih managerjev, ki bodo za Božič komajda lahko kupili kakšne spodobne, statusu primerne jaslice?
Managerji
Tem vrlim provincialnim managerjem pa se dela daleč največja škoda z aferami, ki jih povzročajo njihovi velikopo-teznejši in mogočnejši managerski kameradi: managerska smetana, ki straši na vrhu managerske piramide. Ti kralji na ključnih položajih so si uzurpirali vso oblast in v vsesplošni pravni in ostali anarhiji uživaško lomastijo eden po drugem. »Ne boš me, baraba,« reče v svojem kraljestvu en managerski grof in ročno, z vsemi sredstvi in vsem na očeh, poniža in pohodi drugega.
Meni vse skupaj izgleda kot sicilijanska mafija, cosa no-stra. Še Fikret bi bil ponosen na njihove intrige, čeravno bi bil obenem tudi žalosten, ker jim je delavska raja tako eno figo mar. Saj ni, da bi v tržno ekonomijo tlačili spet kakšno socialistično delavsko socialo! Ampak tako trapasta pa tudi delavska raja ni, da ne bi čutila, kako jo ti nebogljeni učenčki Fikreta Abdića vlečejo za nos. Kakšni managerji! To je navadna novodobna post komunistična barabija!
Nimam pojma, kdo bi moral pohoditi in pozapreti tiste ta-zaresne managerje, ki so si v totalnem pomanjkanju pravnega reda nakopičili ogromen vpliv in enormno moč - za naše razmere pač. Ampak če bo šlo tako dalje, se bo ljudstvo naveličalo še tistega managerskega kadra, ki ima samo to napako, da vsenaokrog maha z intelektualno protezo. Pa bomo še ob tiste simpatične managerčke, tiste Fronce, ki nam hočejo dopovedati, da nova oblika avtomatično pomeni tudi novo vsebino.. • D. Sedej
Kranjske upokojenke niso kar tako
Modna revija, brhke manekenke
Pravijo, da si človek mora nekaj pripraviti za tretje življenjsko obdobje, ko bo ves čas samo njegov, ko ga ne bodo bremenile službene obveznosti. Takrat naj si privošči tisto, kar si je vse življenje želel početi. Slavka Pelko iz Bitenj pri Kranju ima teh dejavnosti več. Ena od teh je šivanje po sistemu DOT, sešila pa je že toliko oblačil, da so 22. novembra na kranjskem društvu upokojencev priredili pravo pravcato modno revijo.
Slavka Pelko je šivala tudi že prej, ko je bila še pedagoška svetovalka za zdravstveno in športno vzgojo na Zavodu RS za šolstvo - enota Kranj. Ko pa se je letos maja zaradi slabšanja vida predčasno upokojila, se je šivanju, predvsem pa krojenju še bolj posvetila. Na Društvu upokojencev v Kranju, kamor se je takoj včlanila, je predstavila enostavno krojenje, ki ga vsem ljubiteljicam šivanja in krojenja posreduje KROJ Reklam Nova Gorica. Slavka pravi, daje to krojenje "enostavno kot repa" in kot nalašč za tiste, ki imajo težave z vidom. Samo šivati moraš znati. Ona je že pred leti naredila dva tečaja šivanja in svoja dva fanta sama oblačila. Tudi zase je sešila oblačila, da kar verjeti ne moreš. No, in ko je navduševala za krojenje vrstnice na društvu, kazala že svoja sešita oblačila kot primer, so skupno prišle na idejo, da bi naredile malo modno revijo. Rečeno storjeno: Slavka je pripravila vsa oblačila, izbrali so manekenke pravih mer, za spremljavo so poprosile znanega kranjskega citrarja Rada Kokalja in za prijetno poživitev še Romano Krajnčan, ki ji je bila Slavka v gimnazijskih letih razredničarka, pa* so naredili tako modno revijo, da bi bili profesionalci rdeči od zavisti. Obiskovalcev je bilo toliko, da so komajda šli vsi v dvoranico. Zvezde večera so bile seveda manekenke, Lidija Bidovec, Jožica Mesaric, Marica Zalaznik in Justi Rakar. Morali bi videti, kako jim je manekenstvo šlo od rok in nog! Nič čudnega, da so požele aplavz, kakršnega
Slavka Pelko: "Krojenje po sistemu KROJ REKLAM Nova Gorica je enostavno kot repa." -Foto: D. Dolenc *
društveni prostori skorajda še niso doživeli. Slavka je bila napovedovalka, opozarjala na kroj, kvaliteto blaga, ob kakšni priložnosti se model nosi... Potem so skupaj z Romano in Radom zapele. Bil je večer, kakršnih si na društvu še želijo.
Imeli jih bodo, imeli, saj so zdaj s temi mladimi upokojenkami dobili medse prave "ščuke". Slavka jim že obljublja vodenje začetnega tečaja smučarskih tekov na Sorskem polju -trideset je že prijavljenih in od-predavala jim je že vse o opremi in o pomenu fiziološkega in biološkega učinka smučarskega teka. Prepričana pa sem tudi, da jih bo kmalu vlekla na njenega Jošta, jih navdušila za odbojko pri Partizanu... Miru zagotovo ne bo več! O D. Dolenc
Vlakec na kranjskem sejmu
Na Miklavževem sejmu v Kranju je letos otroke navduševala tudi vožnja z vlakcem, tistim, ki sicer poleti vozi po Bledu.
Staršem je bilo sporočeno, da se bodo otroci lahko zastonj vozili, zato so mamice rade volje pripeljale svoje nadobudnike.
A glej ga zlomka!
Ko so popoldne pripeljale otroke na sejem, je bilo treba za vožnjo plačati! Tisti, ki so bili zadolženi za vlak, so se v zadregi opravičevali, češ da so dopoldne zastonj prepeljali okoli 300 otrok, da jih pa popoldne ne morejo. Bi jih, ko jim uprava sejma ne bi zaračunala tako visoke najemnine, da drugače niso mogli priti »skoz«.
No ja, tudi uprava sejma bi lahko kaj malega prispevala za Miklavža! • D. Sedej
Bo predsednikZDA Tom Harkin -slovenske matere sin?
V zadnjem času smo imeli priložnost v naših časopisih že brati bodisi skopa bodisi kar obširna poročila ali reportaže o tem, da je ameriški predsedniški kandidat, kandidat Demokratske stranke Tom Harkin, ki je po materi slovenskega rodu. Njegova mati je bila rojena na Suhi pri Škofji Loki.
Tom Harkin je liberalni politik, ki je postal znan kot pobudnik zakonodaje za večje varstvo pravic telesno in duševno prizadetih državljanov in nenehni borec za pravice »malega« človeka, se pravi lastnikov malih kmetij in delavcev. Pravi ljudski politik torej, ki se že podaja v predvolilno tekmo za demokratsko imenovanje in
Škofjeloški župnik gospod Alfonz G roj zde k je posredoval podatke o materi Toma Harkina
za predsedniško mesto. In če mu to ne bo uspelo, bo vseeno ostal vpliven mož v ameriški politiki, mož, ki se je od razna-šalca časopisov, pilota, uslužbenca v kongresu, kongresnika, senatorja povzpel do predsedniškega kandidata.
Podatke o'naših rojakih po svetu že 40 let prizadevno zbira Slovenski ameriški raziskovalni center, ki beleži, koliko zares velikih mož od izumiteljev, gospodarstvenikov do politikov je že dala mala Slovenija. Naj jih naštejemo le nekaj: devet škofov, dva zvezna senatorja, tri guvernerje, sedem zveznih poslancev, šest admiralov, sedem generalov. V Kanadi smo imeli prvega slovenskega nadškofa, v Avstraliji prvega nean-gleškega zveznega senatorja, v Nemčiji Bismarckovega naslednika in prvega slovanskega državnega kanclerja.
Sedanji kandidat Tom Harkin, ki je študiral politične vede in je med drugim izvrsten letalec, se je rodil materi Francki in Patriku Harkinu leta 1939. Mati Francka pa se je rodila na Su-
hi pri Škofji Loki, Jakobu Ber-čiču in materi Mariji. Dopisovala si je z domačinom Valentinom Brelihom, ki je živel v Ameriki, in leta 1921 tudi sama prišla za njim ter postala njegova žena. Rodili so se jima trije otroci. Leta 1928 je oče Valentin umrl, Francka pa se je ponovno poročila z Ircem Harkinom, ki je bil dninar in mizar. Rodili so se jima trije sinovi, med njimi tudi Thomas, Tom ali Tomaž, sedanji ameriški predsedniški kandidat. V družini so živeli nadvse skromno, vendar se Tom teh otroških let zelo rad spominja, predvsem svoje ljubeče matere, ki je kljub pomanjkanju izredno lepo skrbela za svoje otroke. Mati Francka je umrla, stara komaj 54 let in tedaj je bil Tom star deset let. Zanj sta skrbeli najprej polsestri iz prvega zakona, nato pa se je sam moral prebijati skozi življenje. Senator Tom Harkin je poročen z Ruth Raduenz, imata dve hčerki, 15-letno Amv in 9-letno Jenny.
Da bi morda zvedeli še kaj več o rodu, iz katerega po materini strani izhaja Tom Harkin, smo se oglasili pri gospodu župniku Alfonzu Grojzdeku v Škofji Loki. Ljubeznivo nam je posredoval podatke, ki jih že 50 let hrani župnišče v Škofji Loki - še starejše imajo v Stari Loki -kajti fara na Suhi, kjer se je rodila mati Toma Harkina, je stara šele petnajst let in teh podatkov nima.
Iz matičnih knjig župnišča je razvidno, da se je Frančiška Berčič rodila v družini očeta Jakoba Berčiča, rojenega 30. 6. 1851, Hosta 4 in mami Mariji, rojeni Jugovec, 2. 7. 1854 v Go-dešiču. Imela sta šest otrok; kasneje se je oče še enkrat poročil z Marijo Rajgelj iz Spodnjih Bitenj. Otroci so vsi odšli v Ameriko; nazaj v Škofjo Loko je prišlo le sporočilo, da je v Ameriki umrl sin Jožek, ostalih obvestil pa ni bilo.
Tom Harkin je v Ameriki najprej obiskoval katoliško srednjo šolo najprej v Dexterju in potem v De Moinesu, v državi Iowa. V mladosti je opravljal različna priložnostna dela, nato pa je študiral politične vede. Po vojni v Vietnamu se je vrnil v Ameriko in v Washing-tonu postal pomočnik kongresnika Neala Smitha, ob večerih pa študiral pravo na Katoliški univerzi Amerike. Leta 1972 je Tom kot demokrat prvič kandidiral za kongresnika v svojem domačem, močno republikanskem okraju in je na volitvah izgubil. Ni pa izgubil svoje značilne korajže in vztrajnosti. Dve leti pozneje je postal spet kandidat in je z lahkoto zmagal. Odtlej so ga znova in znova izvolili v kongres, vse do leta 1984. ko je postal zmagoviti
Tom Harkin, ameriški predsedniški kandidat
kandidat za zveznega senator ja, kamor je bil leta 1991 pono io izvoljen. Služboval je v vr
.amur je uii lcia i^i j vno izvoljen. Služboval je pomembnih odborov.
sti
Vse te podatke je gospodu župniku v Škofji Loki ljubeznivo posredoval profesor Edi Gobec, ravnatelj Slovenian Rese-archa of America, centra, ki še vedno marljivo zbira podatke, naslove in napotke za publikacije in razstave o čudovitih slovenskih podvigih po vsem svetu. Profesor Edi Gobec tudi piše, da je senatorju Harkinu poslal kopijo pisma in obe sliki škofjeloške cerkve, ki jih je dobil od Alfonza Grojzdeka.
In - ob vseh datumih, ki jih o svoji zgodovini beležimo Slovenci, je vsekakor omembe vreden tudi 15. september 1991, ko je sin slovenske matere postal kandidat za morda najvplivnejši politični položaj na svetu - za predsednika Združenih držav Amerike! Kako veseli in srečni bi bili, ko bi gospodu Tomu Harkinu kandidatura uspela! • D. Sedej
Ko samota potrka na vrata...
Morda so danes bolj kot kdajkoli prej še kako dobrodošle zakonske posvetovalnice, kajti zdi se, da je osamljenih starejših in mlajših, ki si želijo družbe ali partnerja, vse več. Vsaj tako ugotavlja tudi Zdenka Gradišnik, ki v Kranju že nekaj časa vodi ženimo posvetovalnico in ima obilo tovrstnih izkušenj.
»Opažam, da se v zadnjem času prijavljajo predvsem mlada dekleta, s srednjo izobrazbo in zaposlena, ki nimajo možnosti, da bi se spoznale z vrstniki. Včasih so mladi še imeli svoje mladinske prostore, danes pa, razen disko klubov, ni prireditev, kjer bi se lahko srečevali in spoznavali. Enako je z mladimi zaposlenimi fanti, ki si preko posvetovalnice iščejo dekle za skupno življenje. Vsi po vrsti zagotavljajo, da ni priložnosti za nova znanstva.«
»Zanimivo je tudi,« nadaljuje Gradišnikova, »da je v zadnjem času v posvetovalnici veliko moških, ki bivajo v tujini in bi si radi poiskali zakonsko družico. To so vsi po vrsti Slovenci, starejši in mlajši, ki iz različnih razlogov želijo Slovenko za svojo partnerico. In moram reči, da se Slovenke, mlajše in starejše, rade volje in brez predsodkov odločajo za življenje v tujini.
Zaradi takih ljudi, ki so osamljeni, zagrenjeni in depresivni po smrti zakonskega partnerja in ki pravzaprav še niso čisto pripravljeni za trdnejše nove vezi, posvetovalnica Afrodita stalno pripravlja tudi razne planinske izlete in družabna srečanja. Vsako tretjo soboto v mesecu se dobimo v restavraciji Park v Kranju, hodimo na planinske izlete, smo za vikende v zdraviliščih ali na lepih turističnih točkah. Tudi za Silvestrovo bo veselo in sicer smo se uspeli dogovoriti za silvestrovanje v gostilni Viktor v Kranju ob živi glasbi. Moram reči, da so prav ta družabna srečanja nevsiljiva in uspešna oblika spoznavanja tistih, ki zaradi tega ali onega vzroka ne morejo dobiti partnerja. Skupaj preživimo veliko lepih uric, kar je seveda tudi namen takih srečanj.«
Zdenka Gradišnik pri svojem delu dan za dnem spoznava, koliko zares osamljenih in nesrečnih ljudi biva okoli nas. Spoznava, koliko gorja in tragike prinaša samota - mladim in starim. Vedno več je takih, ki ne najdejo izhoda iz krize - zato so take posvetovalnice ne le dobrodošle, ampak tudi še kako potrebne. • D. Sedej
PROPAGANDA tel. 218-463 fax 215-366
GLAS
TOREK
SPOREDI
17. decembra 1991
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Zgodbe iz školjke 11.40 Sedma steza 12.10 Osmi dan 12.55 Video strani 13.30 TV dnevnik 14.30 Video strani
14.40 Mozaik: Angleščina - Follovv me, ponovitev 32. lekcije
15.05 Sova, ponovitev
16.40 EP, Video strani
16.45 Poslovne informacije
16.50 Poročila
16.55 Slovenska kronika
17.05 Mozaik - šolska TV
17.05 Od Nevvtonove do Einsteinove mehanike: Nevvtonova dinamika
Nekoč je bilo .... življenje: Kosti in okostje Risanka
EP, Video strani Spored za otroke in mlade Pravljice iz mavrice: Čarodejni dimnikar
Alf, ameriška nanizanka Kamila, pravljični portret Risanka EPP
TV okno EPP
TV dnevnik Vreme EPP
Mala Glorija končno srečna, ameriška nadaljevanka EPP
Novosti založb: Od obzorja do obzorja
New Kids on the Block: Korak za korakom, 2. oddaja TV dnevnik, vreme Poslovna borza EP, Video strani Sova
Da, predsednik, angleška nanizanka
Začetki mafije, italijansko ameriška nanizanka
Glasba skozi čas, koprodukcija 1.00 Video strani
17.35
18.00 18.05 18.10 18.10
18.30 18.55 19.05 19.17 1920 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05
20.50 20.55
21.05
21.50 22.20 22.30 22.35
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.55
12.55
16.25
17.10 17.30
19.00
19.30 20.00 20.30 20.30 22.00 23.30
Madonna di Campiglio: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 1. teka Madonna di Campiglio: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2. teka Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), posnetek iz Madonne di Campiglio Euroritem, 19. oddaja Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 9.   revija   obrtniških pevskih zborov Slovenije Škofja Loka 1991, 3. oddaja TV dnevnik Sarajevo Žarišče
Umetniški večer Povečava, oddaja o filmu Filmi študentov AGRFT Yutel,   eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 725 8.00 8.05
9.00 9.05
10.00 10.05
Sporočila beguncem Dobro jutro, Hrvaška Poročila
Napoleon in Josephine, ameriška nadaljevanka Poročila
TV šola: Jeziki in umetnost, program za učence od 5. do 8. razreda Poročila
Reportaže, glasba, mirovne pobude
11.00 Poročila
11.05 Majhen svet, program za otroke
12.00 Poročila
12.05 Vključitve, reportaže, glasba 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 13.30 Begunci, brezposelni 14.10 Oboroženi rop, avstralski film 16.00 Poročila 16.10 Hrvaška danes 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Odrasti je vse teže, izobraževalna oddaja 18.00 Poročila
18.15 Ognjena polja, avstralska nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
15.45 16.00
17.00 18.30
19.30 20.15
21.45 22.05
22.35
23.25 025
Video strani
Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), posnetek iz Madonne di Campiglio Malavizija
Batman, ameriška nanizanka,
risanka
Dnevnik
Odloženi raj, angleška nadaljevanka Na zdravje
Lovec na pivo, dokumentarna serija
Ban/a zmage, italijanska nadaljevanka D.J. is so Hot Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 Zanesljiva smrt, 11. del japonske nadaljevanke
21.10 Kdo tam poje?, domači barvni film
Koncert kanala A Lahko noč
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program 17.00 TV glasba
17.30 Skupni program z II. mrežo TV
Slovenije 19.00 TV dnevnik 1925 Ravanovi
20.30 Gospe ne smete ubiti, francoski barvni film 22.05 TV dnevnik
2220 Policijske novice, ameriška nanizanka 23.10 Športna rubrika
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki
10.30 Torej je rekel Bellavista, ponovitev
12.15 Diagnoza
13.00 Čas v sliki
13.10 Mi, ponovitev
13.35 Očarljiva Jeannie
14.00 Dediščina Guldenburgovih
14.45 Mojstrstvo jutrišnjega dne
15.00 Jaz in ti
15.05 Tudi hec mora biti
15.30 Am, dam, des
16.05 Rdeči mesec
16.30 Glasbena delavnica
16.55 Michaelov zveneči adventni koledar
17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Čas gora 21.00 Pogledi s strani 21.07 Narodi si sam 21.15 Če bi sosedi vedeli, humoristična serija 22.05 Dva in dva je umor, ameriški
TVfilm 23.35 Vihar, ameriški film 1.50 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 9.55 SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. tek iz Maddone di Campiglio 12.00 Šport v ponedeljek 12.55 Smučanje - veleslalom (m), 2. tel
16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Mačke in pes 18.30 Posnetek, avstrijski home video
19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura
20.15 Maxi, avstrijski TV film 21.07 Naredi si sam 21.15 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila
1. RADIO žmi
16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice - 17.00 - Obvestila - 17.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio Slov-neija. Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, DOmače novice II, torkovo popoldne z Bracom Korenom, vmes čestitkein obvestila, BBC Lodnon -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 22.00 Zrcalo dneva 23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Dve poti - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
SLOVENIJA 1 20.05
MALA GLORIJA KONČNO SREČNA
Reggie Vandebilt je mrtev. Glo-ria po močno zadolženem možu ne dobi niti ficka. Zato pa mala Gloria z očetovo smrtjo postane najbogatejša dedinja na svetu. Ker njena mati še ni polnoletna, ji imenujejo skrbnika. Mlada vdova, ki se noče odreči življenju na veliki nogi, prosi upravitelja skrbniškega sklada, da ji kot materi male Glorije izplačujejo določen delež iz dvainpolmilijonskega sklada, da bi lahko primerno vzgajala svojega otroka. S hčerko odpotujeta v Evropo. Tam se vrže v družabno življenje, hiti od zabave do zabave in kmalu nima več časa za hčerko. Mala Glorija se vrne v Ameriko, in za deklico prevzame skrb njena teta Gertru-da. Mala Glorija ne živi več pri materi, tej nočejo več plačevati 4000 dolarjev na mesec. Leta 1934 gre lahkoživa Vanderbiltova vdova pred sodišče s prošnjo, da bi bila otrokova skrbnica in so-skrbnica njenega posestva.
PRO 7
6.10 Richmond Hill 6.55 Ravvhide, ponovitev 7.55 Risanke 8.40 Avtoman -superdetektiv, ponovitev 9.20 Pal-merstovvn, ameriška družinska nadaljevanka 10.20 Ravvhide, ameriška nadaljevanka 11.15 Res velik razred, ponovitev 11.40 Harrvjeva čudovita kazenska porota 12.10 Kolt za vsak primer 13.00 BMX bandits, ponovitev 14.30 Risanke 15.25 Air Force 16.20 Res velik razred 16.50 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 17.50 Risanke 20.00 Dnevnik 20.15 Web-sterja ni mogočer prijeti, ameriška kriminalka 22.30 Divji angel, nemški film; Peter Fonda, Nancv Sinatra 0.05 FB11.10 Speči psi, ponovitev 3.05 Neverjetne zgodbe
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro in poročila 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank 11.30 Divja vrtnica 12.10 Delvecchio 13.30 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.25 Knight Rider 20.15 Kojak: Nevarna lakomnost, ameriški TV film 22.00 Eksplozivno 22.55 Zakon 24.00 Dolgi dan maščevanja, italijanski vestem
SCREENSPORT
8.00 Eurobika 8.30 Kolesarstvo - La Vuelta 9.30 Rugbv - Avignon : Vam-pertras 10.30 Eurobika 11.00 Sumo 12.00 NBA košarka - New Jersev : New York 13.30 Surfanje na snegu 14.00 mednarodni moto šport 15.00 Eurobika 15.30 Rafting - svropkso prvenstvo 16.00 Konjeništvo 16.30 Boks 18.00 Speedvvav na ledu
KINO
17. decembra
CENTER šved. risanka POTOVANJE V MELONIO ob 16. uri, amer. erot. drama ZANDALLE - ŠESTA ZAPOVED ob 18. in 20. uri STORŽIČ japon. trda erotika SUPER SEKS ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, thriller UMRI POKONČNO II. ob 18. in 20. uri BLED amer. zabavni film OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer drama KRES NIČEVOSTI ob 20. uri
O
o
m <—i
O.
r
>
i*3 -8
Pl
b
m o
i'
7S
>
so v©
CO >
2 < m
u u u Q
U H U ft.
C« <
C/D
Z
o* O O
z < rr f-
C/j
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
Ljubljana, Župančičeva 3
Ministrstvo za obrambo, Ljubljana, Župančičeva 3, objavlja naslednje prosto delovno mesto: 1. ADMINISTRATIVNEGA SODELAVCA v pokrajinski upravi za obrambo Gorenjske pokrajine, s sedežem v Kranju, - 1 delavec Pogoji: srednja šola administrativne ali ekonomske smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj, usposobljenost za delo na računalniku, 1-mesečno poskusno delo.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje, določene z zakonom o delavcih v državnih organih (Ur. list SRS, št. 15/90), z zakonom o obrambi in zaščiti (Ur. list RS, št. 15/91) ter z odlokom o delih in nalogah, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo (Ur. list SRS, št. 21/83 in Ur. list RS, št. 32/90). Za objavljena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter življenjepisom pošljite v 8 dneh na naslov Ministrstvo za obrambo, Ljubljana, Župančičeva 3. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
GORENJSKI GLAS
V DECEMBRU
za takojšnje plačilo
'SUM ClJff
- * PRENOVA OKEN * * okna * vrata * senčila * obloge * hiše * mont. stene * dopolnilni program
polken in stilnih vrat FOREL
JELOVICA
lesna Industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, telefax: 064/632-261
PRODAJNA MESTA
ŠKOFJA LOKA 064*32-270, KRANJ 064/211-232, LJUBLJANA 061 /440-400 CELJE 063/25-881, MARIBOR 062/631 -331 MURSKA SOBOTA 069/22-921, NOVO MESTO 068/22-772, METLIKA 068/58-716, NOVA GORICA 065/23-660. IZOLA 066*1 -238
POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA
STAVBARSTVO Razdrlo, TAJLES Trzin AJNA Jesenice, UR Velen/e, KERA TRADE Zagone ob Savi, ERA Velen/e
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
Ljubljana, Župančičeva 3
Ministrstvo za obrambo, Ljubljana, Župančičeva 3, objavlja naslednja prosta delovna mesta v učnih centrih v Ljubljani, Kranju, Postojni, Vrhniki, Slovenski Bistrici in Cerkljah pri Brežicah:
1. VODJA UČNEGA CENTRA
Pogoji: visoka izobrazba vojaške, obramboslovne, družboslovne ali tehniške smeri, 5 let delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo;
2. NAMESTNIK VODJE UČNEGA CENTRA Pogoji: visoka izobrazba vojaške, obramboslovne, organizacijske ali družboslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo;
3. POMOČNIK ZA USPOSABLJANJE IN OPERATIVNE ZADEVE
Pogoji: visoka izobrazba obramboslovne, vojaške ali pedagoške smeri, 5 let delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo;
4. POMOČNIK ZA DRŽAVLJANSKO VZGOJO Pogoji: visoka izobrazba vojaške ali družboslovne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo:
5. POMOČNIK ZA ZALEDJE
Pogoji: visoka izobrazba vojaške, organizacijske, ekonomske ali tehniške smeri, 5 let delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo;
6. REFERENT ZA VZDRŽEVANJE OBJEKTOV IN SREDSTEV
Pogoji: srednja izobrazba ustrezne tehniške smeri, 1 leto delovnih izkušenj, 1-mesečno poskusno delo;
7. VODJA ORGANIZACIJSKE ENOTE (POVELJNIK ČETE) - več delovnih mest
Pogoji: visoka izobrazba obramboslovne, vojaške ali tehniške smeri, 5 let delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje, določene z zakonom o delavcih v državnih organih (Ur. list SRS, št. 15 90), z zakonom o obrambi in zaščiti (Ur. list št. 15/91) ter z odlokom o delih in nalogah, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo (Ur. list SRS, št. 21/83 in Ur. list RS, št. 32/90). Kandidati morajo izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
- zdravstvene pogoje po zakonu o vojaški obveznosti,
- odslužen morajo imeti vojaški rok ali kako drugače urejeno vojaško obveznost,
- za delovna mesta pod zaporedno številko 1., 2., 3., 4. in 5. pa morajo praviloma imeti kandidati končano tudi šolo rezervnih oficirjev.
Za objavljena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter življenjepisom pošljite v 8 dneh na naslov Ministrstvo za obrambo, Ljubljana, Župančičeva 3. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
SLOVENIJA 1 20.05 BEG V
PRETEKLOST
kanadski barvni film; igrajo: Saul Rubunek, Julie St-Pierre, Paul Soles, Helen Hughes. Ali se lahko izgubljene iluzije, razočaranje in osamljenost zaradi ločitve reši z begom v preteklost. Tako si namreč predstavlja beg Melvin, ločenec blizu srednjih let. V četrti, kjer je odraščal in ga nanjo zaradi tega vežejo topli spomini na lepe čase mladosti, poišče stanovanje v hiši. ki je skoraj natančno takšna, kot je bila tista, v kateri je živel, in k sebi povabi v skupno gospodinjstvo ostarelega očeta, ki ga je možganska kap prikovala na invalidski voziček, drugače pa je še izredno vitalen, da je to za Melvina včasih že obremenjujoče. Uredil si je lagodno življenje, življenje brez žensk, saj svoje bivše žene še ni prebolel.
Toda v vrhnjem stanovanju živi samo samsko dekle Jackie, emancipiranka, ki nastopa v nočnem lokalu, želi si postati pevka, njeno spolno življenje pa je za Melvvna kar preveč svobodomiselno. Simpatična Jackie se samcema prikupi. Oče Harvev to prizna, sin Melvvn skuša svojo naklonjenost skriti. Ko se Jackie razide s svojim prijateljem, se zgodba zaplete, saj je sedaj pot do njenega srca za Melvvna odprta, toda kaj, ko je Jackie s prejšnjim tipom zanosila. Situacijo zapletejo še Melvvnova mati, pa oče, ki skuša Jackie odvrniti od abortusa ter sam Melvvn, ki ne ve, kaj sploh čuti.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Živžav
10.00 Mala Glorija končno srečna, ameriška nadaljevanka
10.45 Euroritem, 19. oddaja
11.05 Video strani
13.30 TV dnevnik
15.05 Video strani
15.15 Sova, ponovitev
16.40 EP, Video strani
16.45 Poslovne informacije
16.50 Poročila
16.55 Slovenska kronika
17.05 Mozaik, ponovitev
17.05 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja
17.30 Domače obrti, nizozemska izobraževalna oddaja
17.45 EP, Video strani
17.50 Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja
19.00 Risanka
19.12 EPP
19.15 TV okno
19.24 EPP
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
19.59 EPP
20.05 Film tedna: Beg v preteklost, kanadski film
21.45 EPP
21.50 Intervju
22.30 TV dnevnik, vreme
23.00 EP, Video strani
23.05 Marlboro music shovv
23.35 Sova
Alf, ameriška nanizanka Začetki mafije, italijansko ameriška nanizanka 0.50 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
18.10 Euroritem, 19. oddaja 18.30 Mostovi
19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor: Poglej in zadeni 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Žarišče 20.30 Na veke vaš Mozart 21.55 Svet poroča
22.40 Yutel,   eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočilo beguncem 7.25 Dobro jutro, Hrvaška 8.00 Poročila
8.05 Napoleon in Josephine, ameriška nadaljevanka 9.00 Poročila
9.05 TV šola: Program za učence 3.
in 4. razreda 10.00 Poročila
10.05 Reportaže,   glasba, mirovne
pobude 11.00 Poročila 11.05 Program za otroke 12.00 Poročila
12.05 Vključitve, reportaže, glasba 13.00 Poročila 13.30 Begunci, brezposelni 14.00 Poročila
14.10 Spencerjeva   gora, ameriški
film 16.00 Poročila 16.10 Hrvaška danes 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Reportaže, kultura, glasba 18.00 Poročila
18.15 Ognjena polja, avstralska nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.45 Video strani 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik
20.15 Želvji dnevnik, angleški barvni film
22.05 Barva zmage, italijanska nadaljevanka 23.00 Blue Moon 23.30 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.10 Informativno dokumentarni program
20.30 Zanesljiva smrt, japonska nadaljevanka
21.10 Nevestin oče, ameriški film: Spencer Tracy,» Elizabeth Tay-lor
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 BellaTV
16.10 Čarobna svetilka, otroški program, ponovitev
16.50 Gospe ne smete ubiti, ponovitev
18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 čarobna svetilka - otroški program
20.30 Za vse življenje, francoski barvni film 22.30 TV dnevnik 22.40 Oskar Kogoj 23.10 Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program 10.30 Skrivnost stepe, ponovitev 11.45 Popa j
11.50 Klovn, nemški kratki film
12.10 Nekoč
12.10 Reportaže iz tujine
13.00 Čas v sliki
13.10 Mi
13.35 Očarljiva Jeannie
14.00 Dediščina Guldenburgovih
14.45 Zgodovina stekla
15.00 Jaz in ti
15.05 Duck Tales, risanka
15.30 Popo se ne sme topiti
15.55 Helmi
16.00 Kotiček za živali
16.05 Rdeči mesec
16.30 Za in proti
16.55 Michaelov zvočni adventni koledar
17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport
20.15 Pojoči Englovi s Tirolske, avstrijski film
21.50 Pogledi s strani
22.00 Velika prevara, angeška nadaljevanka
22.50 Na začetku je bil ogenj, francosko kanadski film 0.25 Bellamv 1.10 čas v sliki
19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Argumenti 21.30 črno na belem 22.00 Čas v sliki 22.30 Spomini
23.30 Šport
Čas v sliki
l. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Zabavno glasbena lestvica - 19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
TT.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, hroskop. Danes do 13. - Radio Slovenija, novosti v narodno-zabavni glasbi, DOmače novice I, Kupim -prodam, Dogodki in odmevi - Radio SLovenija, obvestila. Domače novice II, aktualna tema, ura s Simono Vo-dopovčevo, čestitek, BBC London -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Slavvomir Mrožek: Črtica - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
PRO 7
5.50 Palmerstovvn, ponovitev 7.35 Risanke 8.25 Air Force 9.15 Hiša na trgu Eaton 10.05 Ravvhide 11.05 Res velik razred 11.30 Grk osvaja Chicago 11.55 Tenis, loparji in topovi 12.50 Nekateri hočejo na skrivaj, angleška parodija; Silva Koscina, Dirk Bogar-de 14.35 Risanke 15.35 Gospod Ed 15.55 Moj prijatelj Ben 16.25 Res velik razred 16.55 Agentka s srcem 17.50 Risanke 20.00 Poročila 20.15 Takšnemu milijonarju je težko 22.10 Spenser 23.15 Želela bi, da si tukaj, angleški film 1.00 Nočni sokol 2.00 VVebsterja ni mogoče prijeti, ameriška kriminalka 3.45 Avtoštopar
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank 11.25 Divja vrtnica 12.10 Delvecchio 13.05 En oče preveč 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.05 Volčji klan, telenovela 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica, ponovitev 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v prete-
KINO
klost 20.15 Narodnozabavne melodije 21.15 Gotschalkov Shovv 22.10 Ster-nov TV magazin 23.25 Benny Hill 24.00 Django - dan obračuna, italijanski vestem
SCREENSPORT
8.00 Eurobika 8.30 Surfanje na snegu 9.00 Španski goli 9.30 Filmi o formuli 1 10.00 Vodni šport 10.30 Eurobika 11.00 Sumo 14.00 Go! - nizozemski moto šport 15.00 Eurobika 15.30 Raf-ting - evropsko prvenstvo 16.00 Evropska košarka 17.00 Dokumentarec o Arnoldu Palmerju 18.00 Superkros -Los Angeles 19.00 Golf 20.00 Rugby -svetovni pokal, Anglija : ZDA 21.00 Britanska formula 3000 22.00 Golf 23.00 Golf - poročilo 23.10 Zimske Ol 92 23.40 Hokej na ledu - Kanada : ZDA
svečana
Ženska in moSka oblačila
Iiiiiimu'\.i li< Ki.iii|. lii: l)l)4 Sil ImI4
18. decembra
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Mačke in pes 18.30 Zarjovi, lev!
CENTER amer akcij, film POLICAJ IZ VRTCA ob 16. uri, amer erot drama ZANDALLE - ŠESTA ZAPOVED ob 18. in 20 uri STORŽIČ japon. trda erotika SUPER SEKS ob 18. in 20 uri ŽELEZAR premiera angl gangstr. filma BRATA KRAYS ob 18. uri, amer. krim film FILMSKA SREDA: POLICAJ POD KONTROLO ob 20. uri, DUPLICA amer. komedija MOJE MODRO NEBO ob 20. uri RADOVLJICA amer. zgod. pustolovski BLAGO CARJA SALAMONA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama KRES NIČEVOSTI ob 18. in 20. uri
j 1661 Bjqui9D9p -gr
iaanods
VU3NSJ
GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI
< x co
u u u o
0.
C/)
t—1
C/5 —>
Z w <* O O
Z
< rr
H-
C/D
cb
Gost oddaje bo kantavtor Adi Smolnikar. Lestvico ureja Nataša Bešter
Lestvico lahko slišite na naših valovih v sredo, 18. decembra, od 16.30 do 18. ure.
Domača lestvica
1. Božidar Wolfand-Wolf - Angel varuh
2. Petra Bizjak - Ta svet
3. Miki Šarac - Lizika
4. Damjana in Hot, Hot, Hot - Nocoj ljubila bi se s teboj
5. Mika - Prva ljubezen
6. Big ben - Stara mama
7. Aleksander Mežek - Siva pot
8. Slov. band aid - Za svobodo
9. Irena Vrčkovnik - Polepšaj mi ta dan 10. U' redu - Na vrhu nebotičnika
Novi predlog: Don Juan - Rad bi ti rekel nekaj lepega Tuja lestvica
1. Guns'n' Roses - Don't cry
2. Brvan Adams - Evervthing I do I do if for you
3. Paula Abdul - Rush, Rush
4. Gipsv Kings - Baila Me
5. Rod Stevvard - The Motown Song
6. Hrvaški band aid - Moja domovina
7. Madonna - Holidav
8. Extremme - More than words
9. Roxette - Perfect day 10. Ksenija Erker -1 maschi
Novi predlog: Vaja con dios - What's a vvoman
domača pesem
tuja pesem
novi predlog
Naslov:
Kupončke pošljite na naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri!
Med kupončki, ki smo jih dobili v naše uredništvo, smo izžrebali IVANKO KOS, Voklo 99 iz Šenčurja. Nagrada vas čaka v TRGOVINI »ANI« na Sp. trgu v Škofji Loki. Čestitamo! Sodelujte z nami, prihodnjič bo nagrada v KOZMETIČNEM SALONU BARBARE VVEBER v Škofji Loki, podelili pa bomo še en PASLR, ki ga za vas poklanja Peter Grašič!
Sončkov kot Petek trinajstega...
... smo danes, ko tole berete, ampak nas to kratkomalo briga in kup dopisnic se že dviga, pravilna rešitev prejšnje uganke je seveda Spaček, 2 CV ali najboljši avto na svetu, iz katerega je pogosto slišati Adija Smolarja, tišina, žrebamo in tu je ona, velika dobitnica Damjana Kalinšek, ha po njei se imenuje tudi ulica, to je pa že nekaj a ne, iz Kalinškove 43 iz Kranja. Pride dopis, pa se vidimo v Sončku.
TOP 3
1. Na planini je živel - Tomaž Domicelj
2. Nocoj - Helena Blagne
3. Angel Varuh - Wolf
NOVOSTI
Zadnjič so bile obljubljene pravljice in tu so s Svetlano Ma-karovič: Mali Kakadu, Sapramiška, Korenčkov palček, Čuk na palici, Vila Malina, Medena pravljica in še štiri superpravljice, Romana Krajnčan pa je izdala tretjo kaseto pesmic za najmlajše, baje je celo dedek Mraz navdušen. V Sončku boste tokrat našli tudi božični kot (od countrvja do klasike). Pa še Bros z novo kaseto Changing Faces in dve kompilaciji: Free Špirit s petnajst ročk baladami (Bon Jovi, Cher, Queen, Roxette...) in drugič pa 15 Romantičnih Love Songs (Elton John, George Michael, Alison Movet...).
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠJ. 28:
Kateri del telesa, dva dela telesa Helene Blagne sta najbolj opazna v reklami za njeno novo kaseto? Torej, dopisnice pričakujemo do srede, 18. decembra, v uredništvo Gorenjskega glasa, "za Sonček gre". Aja za božič, al pa za nov let bo ful veliko žrebanje s ful veliko nagrad.
ZANIMANJE ZA RUTAR FRAJTGNARICO
Harmonika je ponarodelo glasbilo, ki izvira iz 19. stoletja, prostotonska ali diatonična harmonika, ki ji po domače pravimo frajtonarica, je pravi poskočni inštrument, z veselim ljudskim zvokom.
Harmonika izžareva ljudsko dušo... Niko Zaje, vodja znanega ansambla, ki izvira iz godčevstva in se nadgrajuje z občutenim posluhom, je veselo zaigral na svojo frajtonarico. Poudaril je, da to ni običajna harmonika, ampak Rutarjeva frajtonarica. V 25 letih je imel veliko nastopov, še več pa igranj na ohcetih, ampak z nobeno harmoniko ni tako zadovoljen kot z izdelkom 44-letne-ga Jožka Rutarja iz Sela pri Čr-ničah, ki se nahaja med Ajdovščino in Novo Gorico. Tudi Lojze Slak se je težko ločil od inštrumenta, ko je občutil, kako mehko igra. Svetovni prvak v diatonični harmoniki, tržaški Slovenec, Zoran Lupine, Rutar-jev meh potegne z vso virtuoz-nostjo, ki zveni tako, kot želi. Zanimanje za priročne, mehke in lične frajtonarice, je začelo naraščati med najbolj uveljavljenimi muzikanti, pojavlja se tudi v Ameriki, Kanadi in Avstraliji, pa v Italiji, Švici in med slovenskimi ljubitelji domače glasbe.
»Sedem let sem nosil želje in idejo v sebi, da izdelam Čisto svoj tip frajtonarice. To je bilo obdobje trdega dela, poskusov in vztrajnosti. Začel sem z razstavljanjem starega inštrumenta, potem mi je nekaj nasvetov dal uspešen izdelovalec frajto-naric Avgust Železnik z Vrhnike. Od prototipa , sem s stalnimi izpopolnjevanji razvijal meh do današnje oblike, prvi v Sloveniji pa sem vgradil tudi italijanski funkcionalni mehanizem, ki mehko deluje, in se godec pri večurnem igranju toliko ne utrudi,« je povedal Jo-ško Rutar. Študija izdelave harmonike se je lotil ljubiteljsko, to pa sedaj prerašča že v poklicno delo, čeprav je po osnovnem poklicu kuhar, ki sezon-
sko dela v smučarskem centru Alta Badija na Južnem Tirolskem v Italiji.
»Odločil sem se za izdelavo kakovostnih harmonik I. razreda, vse novoosnovane dele pri izgledu harmonike pa sem dal zaščititi. Pri tem mislim na vzorec kovinske obrobe z vinsko trto, ki sem ga izbral izmed štiridesetih variant. Nabavil sem vse potrebno orodje, tako da postopek izdelam sam. Za meh uporabljam unikatni papir iz Švice, ki je poslikan in je namenjen samo mojim frajtonari-cam. Pri harmonikah je najpomembnejši les, resonančna smreka, da ima boljši glas. Za izdelke se uporablja deset in več let sušena smreka, ki jo dobim pri g. Demšarju v Rudnem pri Železnikih. Za izgled pa se še doda furnir. Glasilke vgrajujem tipa »amane«, s priznano kvaliteto in zvokom. Ne skrivam cene, harmonika Rutar stane 3.500 DEM, manj od podobnih izdelkov, vendar pa ohranjam samo kvalitetno raven, tako da slabše kakovostnih in cenejših frajtonaric ne delam,« poudarja Joško Rutar, ki se je domislil tudi originalnega praktičnega slovenskega spominka, majhne frajtonarice z vsemi elementi in napisom Slovenija, le namesto meha ima vgrajene ure.
Še zanimivost, v Rutarjevi hiši v Selah je vedno veselo, saj tam nastajajo nove harmonike z uglasitvami po željah naročnika, dvakrat tedensko pa pri njem poučuje nove muzikante priznani virtuoz s Tržaškega Zoran Lupine...
Drago Papler
Impo" E.pc.1 dO O
Ko>o^.i26 64 2*0W <n 064 50348
M M,,.,.
!•<■ »ol-o'ir 18 64 T0* vi 064 52-3.*8
PREDN0V0LETNA PONUDBA * P0 IZREDNO UGODNIH CENAH
VIDEOREKORDER SILVA - SCHNEIDER že za 29.600,-
BARVNI TELEVIZOR GOLDSTAR 51 cm že za 22.600,-KOLIČINE SO OMEJENE Delovni čas od 8. do 11. in od 14. do 19. ure SE PRIPOROČAMO ZA OBISK.
SLOVENIJA 1 20.05
PO KATERI POTI DOMOV?
ameriška nadaljevanka: igrajo: Cvbill Shepherd, John VVaters, Peta Topano, Andv Tran, Alina Kwan.
Cybill Shepherd se v nadaljevanki imenuje Karen Parson, je predana bolniška sestra in skuša rešiti osem sirot iz političnega kaosa jugovzhodne Azije. Odločila se je za prostovoljno delo v Kambodži, ker je potrebovala spremembo v življenju. V treh letih se je čustveno navezala na tujo deželo in na njene ljudi. Ko pade bomba na bolnišnico za begunce in sta ubita njena prijatelja, se odloči, da bo rešila njune otroke. Pri begu iz dežele jih napadejo pirati. Reši jih mladi avstralski kapitan Steve Hannah. Steve upa, da jih bo lahko pustil v naslednji luki, vendar nihče noče sprejeti beguncev in prisiljen se je vrniti z njimi v Avstralijo. Med dolgo, težko in nevarno potjo se med Karen in Stevom spletejo vezi prijateljstva in ljubezni.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Tok tok. kontaktna oddaja za mladostnike
9.50 Od Nevvtonove do Einsteinove mehanike: Nevvtonova dinamika
10.15 Nekoč je bilo.. življenje: Kosti
in okostje 10.40 Risanka 10.50 Mostovi
11.20 Zgodbe Stiga Trenterja, švedska nanizanka
1220 Video strani
13.30 TV dnevnik
15.05 Video strani
15.15 Mozaik: Mostovi, ponovitev
15.45 Sova, ponovitev
16.40 EP, Video strani
16.45 Poslovne informacije
16.50 Poročila
16.55 Slovenska kronika
17.05 Mozaik: Antropično načelo, ponovitev angleške poljudnoznanstvene oddaje
17.30 V četrtek ob 17.30
18.30 EP, Video strani
18.35 Spored za otroke in mlade: Te-lovadka. francoska nadaljevanka
19.05 Risanka 19.17 EPP 1920 TVokno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP
20.05 Po kateri poti domov?, ameriška nadaljevanka
21.05 EPP
21.10 Tednik
22.10 TV dnevnik, vreme
22.40 Poslovna borza
22.50 EP, Video strani
22.55 Sova
Taksi, ameriška humoristična nanizanka
Flair. avstralska nadaljevanka 0.10 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.10 Euroritem
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik Sarajevo 20.00 Žarišče
20.30 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija
20.55 Mali koncert nagrajencev Mozartovega tekmovanja v Ljubljani: Igor Vincetič, klavir
21.05 Svet na zaslonu
21.35 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike - Primož Kozak: Kongres, posnetek predstave Drame SNG Ljubljana
23.40 Yutel, eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočila beguncem 725 Dobro jutro, Hrvaška 8.00 Poročila
8.05 Napoleon in Josephine, ameriška nadaljevanka 9.00 Poročila
9.05 TV šola:  Naravoslovje, program za učence od 5. do 8. razreda 10.00 Poročila
10.05 Reportaže,   glasba, mirovne
pobude 11.00 Poročila
11.05 Leteči medvedki, risana serija 12.00 Poročila
12.05 Vključitve, reportaže, glasba
13.00 Poročila
13.05 Reportaže
13.30 Begunci, brezposelni
14.00 Poročila
14.05 Mogambo, ameriški film 16.00 Poročila 16.10 Hrvaška danes 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Znanost za svobodo 18.00 Poročila
18.15 Ognjena polja, avstralska nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2, PROGRAM TV HRVAŠKA
16.45 Video strani 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik 20.20 Arsenio Hali Shovv 21.10 Barva zmage, italijanska nadaljevanka 22.25 Metal Mania 23.25 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 Zanesljiva smrt, japonska nadaljevanka 21.00 V vrtincu, oddaja o filmu 21.20 Mož iz Utaha, ameriški film
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 BellaTV
16.10 Čarobna svetilka, ponovitev
16.30 Za vse življenje
18.30 Risanke
18.45 Odprta meja
19.00 TV dnevnik
19.25 Rayanovi
20.30 Meridiani, aktualna tema 21.10 Juke box, oddaja v živo 22.10 TV dnevnik 22.20 Juke box, oddaja v živo 23.20 Športna rubrika
TV AVSTRIJA 1_
9.00 Jutranji program; Čas v sliki
9.05 Mačke in pes
9.30 Zemlja in ljudje 10.30 Argumenti 11.45 Črno na belem 12.15 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Očarljiva Jeannie
14.00 Dediščina Guldenburgovih
14.45 Goščavski otroci
14.55 Popa j
15.00 Jaz in ti
15.05 Nekoč je bilo... življenje
15.30 Am, dam, des
15.55 Mini scena
16.05 Rdeči mesec
16.30 Uspešnice in napotki
16.55 Michaelov  zveneči adventni
koledar 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Trapper John 1922 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Luč v temi 21.50 Pogledi s strani 22.00 Osamljeni so hrabri, ameriški vestem
23.45 Popolni par, ameriški film 1.30 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 17.05 Leksikon umetnikov 17.15 Kee - šaljivi ptiči na Novi Zelandiji 18.30 Katts & Dog 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Aktualna TV igra
0.30 Čas v sliki
l. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Športne novice - 17.15 - Naš gost - Tomaž Domicelj -18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 18.40 - Iz zgodovine naših krajev -19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13 - Radio Slo-veniaj, vedno zelene melodije. Domače novice I, tečaj anglešekg jezika - BBC London, razgovor. Dogodki in odmvi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II. aktualna tema, če-stitek, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti -12.45 Spot -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 -19.00 Radijski dnevnik -19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe melodije - 22.00 Zrcalo dneva - 22.20 Iz naših sporedov - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
PRO 7
6.00 Hiša na trgu Eaton 6.45 Ravvhide 7.30 Risanke 8.20 Gospod Ed 8.45 Moj prijatelj Ben 9.15 VValtonovi 10.05 Ravvhide 11.05 Res velik razred 11.30 Alice 11.55 Agentka s srcem 13.00 Takšnemu milijonarju je težko, avstrijski film, ponovitev 14.35 Risanke 15.35 Gospod Ed 16.05 Medvedje prihajajo 16.35 Res velik razred 17.10 Primer prof. Chasa, ameriška nadaljevanka 18.00 Risanke 20.00 Poročila 20.15 Šanghajsko presenečenje, ameriški pustolovski film, Madonna, Sean Penn 22.20 Special Squad, av-
KINO
stralska nadaljevanka 23.15 Gamija-nijeve noči, francoski erotični film 0.55 Spenser 1.50 Želela bi, da si tu, angleški film, ponovitev 3.30 Neverjetne zgodbe
(g@IMilWM(GLAS
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro in poročila 9.00 Ponovite različnih nadaljevank 1125 Divja vrtnica 12.15 Delvecchio 13.06 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba 15.05 Volčji klan, mehiška telenovela 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.46 Poročila 19.15 21. Jump Street 20.15 Mini Playback Shovv 21.15 Dvorec ob Vrb-skem jezeru 22.20 Z Glorio, nemški erotični film 24.00 Z najlepšimi pozdravi od Djanga, italijanski vestem
SCREENSPORT
8.00 Eurobika 8.30 Speedway na ledu 9.30 Golf 10.30 Eurobika 11.00 Super-kros - Los Angeles 12.00 Britanski boks 14.00 Britanska formula 3000 15.00 Eurobika 15.30 Surfanje na snegu 16.00 Rugbv - Avignon : Campen-tras 17.00 Vodni šport 17.30 Moto šport 18.00 Tajski boks 18.30 Argentinski nogomet 19.30 Golf - svetovno prvenstvo 21.30 Smučarsko poročilo 22.30 Nogomet - špansko prvenstvo 24.00 Golf - prvenstvo veteranov
19. decembra
CENTER amer. komedija MOJE MODRO NEBO ob 16. in 18. uri amer. krim. film FILMSKI ČETRTEK: POLICAJ POD KONTROLO ob 20. uri STORŽIĆ amer. trda erotika LOLITA - CALL GIRL ob 18. in 20. uri ŽELE-ZAR Migi. gangstr. film BRATA KRAYS ob 18. in 20. uri DUPLICA hong-kon. akcij, film LOV NA NINJE ob 20. uri RADOVLJICA 8mer. zabavni MOŠKI ZA ŽENITEV ob 20 uri BLED amer. zgod. pustolovski BLAGO CARJA SALAMONA ob 20. uri BOHINJ amer. zabavni IZTERJEVALEC DUHOV ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. vojna drama PRIDI POGLEDAT RAJ ob 20. uri
ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo
Obiščite nas na
NOVOLETNEM SEJMU
od 13. do 22. decembra v hali A na Gorenjskem sejmu!
-fr velika ponudba novoletnih daril za najmlajše tr predstavlja se KRANJSKI KOLAČEK s svojimi
slaščicami ■fr vsako popoldne predvajanje risank
ob 17. uri obisk Božička in obdarovanje otrok z darili
kupljenimi na sejmu!
Poleg tega pa še bogata gostinska in trgovska ponudba! Vabljeni!
V PETEK 13.12.ODPIRAMO PRENOVUENO DISCOTEKO IN KAVA BAR
- v PETEK in SOBOTO ob 2T.
zabaval vas boMttfflB® nflflfUgffffi; z ansamblom CG^GO®OM1
- v SOBOTO ansambel W mM
- v NEDELJO je vstop prost, ob 17h. Pela bo RrauaiTCft [JMYWR
PRVI KORAK K VARNOSTI DISCOTEKE
CP^  Cx5 □  CK^C CjX> CE) DCO
BREZPLAČEN AVTOBUSNI PREVOZ
MESECU DECEMBRU
NAZAJ
KRANJ - TREBI J A - KRANJ
KRANJ hotel Oema ob 20 15 ŠKOFJA LOKA bencinski črpalka oe-C 30 POLJANE-avtobusna postaja ob 20 40 GORENJA VAS avtobusna postaja ob 20 45 POVRATEK V KRANJ OB 03 OO
VRHNIKA   TREBIJA VRHNIKA
VRHNIKA hotel Mantova ob 21 45 LOGATEC avtobusna postaja sb 2155 R0VTE-bencinska črpalka ob 22.05 ŽIRI kava bar Gepard ob 22.30 POVRATEK NA VRHNIKO OB 04.00
Na podlagi 189. člena statuta občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske št. 25/82) in 189. člena poslovnika Skupščine občine Kranj so zbori Skupščine občine Kranj na seji dne 19. 11. 1991 sprejeli
SKLEP
O JAVNI OBRAVNAVI OSNUTKA O UREDITVI CESTNEGA PROMETA V NASELJIH NA OBMOČJU OBČINE KRANJ
1.
Osnutek odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Kranj se da v enomesečno javno obravnavo od dneva objave.
2.
Osnutek odloka je na vpogled na Sekretariatu na urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj, v sobi 102.
3.
Javna razprava bo organizirana dne 18. 12. 1991 v sejni sobi št. 9 Občine Kranj ob 17. uri.
4.
Občani in pravne osebe lahko dajo v času javne obravnave pisne pripombe in predloge k osnutku odloka.
5.
Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu. Številka: 343-01/91-04 Datum: 4. 12. 1991
Predsednik skupščine občine Kranj Vitomir Gros, dipl. ing.
Podjetje LOG vam v svoji trgovini v Sr. Bitnjah nudi:
- senzorske svetilke Steinel svetovne kvalitete
- elektromaterial po konkurenčnih cenah
- drobna darila
- video-kasete
- senzorje Steinel, mini alarm
- kataloška prodaja: pohištva, bele tehnike, akustike
- Se priporočamo
Informacije po ® 064/312-000
Trgovina odprta od 9. do 13. ure ter od 15. do 19. ure
LOG
PODJETJE ZA TRGOVINO
IN POSREDNIŠTVO ŽABNICA d o o
Na podlagi sklepa komisije za kulturo pri IS Skupščine občine Jesenice z dne 26. 11. 1991, Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo Sob Jesenice objavlja
RAZPIS
za prijavo predlogov financiranja in sofinanciranja projektov za leto 1992 na področju kulture in sicer za:
- gledališče
- glasbo
- ples
- film in video
- likovno dejavnost
- posredniško dejavnost
- literaturo.
Predlog projektov s področja kulture lahko prijavijo ustanove s področja kulture.društva preko ZKO Jesenice, samostojna društva, druge pravne osebe, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo ter samostojni kulturni delavci, ki delujejo v občini Jesenice. Vsi predlogi za financiranje in sofinanciranje morajo vsebovati celovit dokumentiran program, razgrajen na vsebinski in finančni del.
Predloge je treba predložiti Občini Jesenice, Sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo, Jesenice, Titova 78 do 1. 3. 1992.
BENEŠKIH FANTOV
Po aktivnem stažu je najstarejši narodnozabavni ansambel Beneški fantje, ki je nastal leta 1952, ko so glasbeniki začeli sodelovati v programu Oddaja za Beneške Slovence ljubljanskega radia. Leta 1960 so izdali prvo gramofonsko ploščo, dve leti kasneje pa sta zaradi nesoglasij v sestavi nastali dve zasedbi. Dosedanji harmonikar Anton Birtič je v Italiji osnoval ansambel Antona Birtiča - Beneški fantje, drugi člani pa z Igorjem Habetom in delovanje nadaljevali pod prvotnim imenom Beneški fantje v Ljubljani. Skoraj pri desetletja deluje skupno značilna zasedba Beneških fantov, ki je na gramofonskih ploščah in posnetkih ohranila več kot 150 beneških ljudskih, furlanskih pesmi in na-rodnozabavnih viž, ki so jih sami uglasbili, ali pa kdo od njihovih glasbenih znancev. Več kot 2000 koncertov imajo za seboj po Sloveniji, bili pa so tudi v Italiji, Avstriji, Švici in Fran-
ciji, povabilu v Ameriko in Avstralijo pa se zaradi specifičnih služb niso mogli odzvati. Po dobrem desetletju, ko so izdali dvojno gramofonsko ploščo, so lani na željo glasbenega urednika v Helidonu Vilka Ovsenika dokončali kaseto z naslovom Pojdem v Benečijo. »Nastajala je kar dolgo časa, nanjo pa smo uvrstili večinoma nove vi-že. Furlanski sta pesmi Balada moje kitare in Ko bi vedela dekleta, beneške ljudske pesmi so Oj Božime in Prevoske so stezice, ki je bila signal za oddajo Za Beneške Slovence v letih 1952 - 57. Uvrstili smo našo najpopularnejšo pesem Rdeči cvet, Ludvik Urekar je napisal v celoti tri viže: Naša Ančica, Vsem ženam in Meglice. Tri instrumentalne pa sta napisala Igor Habbe (Najina polka) in Dušan Porenta (Polka naj velja in Naša domačija). Naslov projekta smo dali po pesmi Pojdem v Benečijo, ki jo je oglasbil Boris Kovačič in besedilo pri-
speval Marjan Stare. Od nje pričakujemo uspeh, saj se že precej vrti v radijskih programih,« pravi Edi Bukovec, vodja Beneških fantov. Beneški fantje bodo z delom nadaljevali po svojih močeh, basista Jožeta Naraločnika pa je nasledil Vlado Horvat.
Drago Papler
REŠITEV KRIŽANKE. Ll ■ J I M H
V uredništvo je prispelo 1588 rešitev križanke, med njimi je komisija bralcev Gorenjskega glasa in predstavnika časopisa izžrebala šest srečnih nagrajencev. Prve tri nagrade je podaril pokrovitelj - modni butik za svečana moška in ženska oblačila PRINC, Tomšičeva 16, Kranj, tri pa kot vedno Gorenjski glas. Preverite, ali ste tudi Vi med srečneži: X. nagrada: Ana Arh, Češnjica 42, Bohinj
2. nagrada: Irena Slanic, Groharjevo naselje 2, škofja Loka
3. nagrada: Jernej Zevnik, Podreča 23, Mavčiče
4. nagrada: Jože Albreht, Podhom 30, Zg. Gorje
5. Slavka Švab, Brezovica 33 a, Žirovnica
6. Andrej Potrbin, Topniška 43, Ljubljana
Nagrajencem čestitamo, drugim reševalcem pa veliko sreče prihodnjič.
Prve tri nagrade čakajo nagrajence v Princu. V to prijetno, odlično založeno, vrhunsko prodajalno vabljeni tudi vsi tisti, ki se navdušujete nad lepoto in kvaliteto.
NAGRADNA TV KRIŽANKA
Izrezano križanko z vpisano rešitvijo in svojim naslovom pošljite v modri ali beli pisemski ovojnici na naslov: TV Slovenija, Križkraž, p. p. 380, 61001 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico pripišite: križanka. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do srede, 25. decembra 1991.
V naslednji oddaji Križkraž, ki bo na sporedu v soboto, 11. januarja 1992, bomo med pravilnimi rešitvami izžrebali tri nagrade v vrednosti 34.000, 21.000 in 14.000 tolarjev.
Med reševalci, ki so pravilno rešili križanko iz oktobrske oddaje, so bili za nagrade revije Stop izžrebani: Anton Kuralt, Kurirska pot 2, 64207 Cerklje (25.000 SLT), Izi Koroša, 69207 Prosenjakovci 97/b (16.000 SLT) in Tanja Krajne, Gorkega 51, 62000 Maribor (10.000 SLT).
Pravilna rešitev križanke iz novembrske oddaje; vodoravno: APSIDA, DAVE, NETZER, BELAK, ETA, KOMEDIJA, KEN, ASIP, AAR, DROB, AMHM, OPLEN, JEŽEK, TAIROV, ARENA, ANONSA, VPAD.
GLAS
n	m rr							i i		LE		
TV4						TV5			■	a	i	■
■		M	1	L	Y	w	L	1	P	A		
■		A	R	A	■		A	T	^7	L		
		R	E	■	R		V	T		u		
TV8								■		L		
TV9							■	K		E		
■		1	\i'	■	TV10							
■		S	\	■	TV„						■	KRIŽANKA VINKO KORE NT
Vaš naslov:
O
o 73 m
—
O
r >
M 1*
O
w o pi
73 >
co >
Sonja Koranter
Pesnikova razgledna dlan
(Valentin Cundrič: Nasmehi, samozaložba, Jesenice 1991 - Varščina, Mala Čufarjeva knjižnica, Jesenice 1991)
Ne bom ponavljala že napisanega iz najinih prvih pogovorov, bom samo na kratko označila vaš novi sonetni venec sonetnih vencev, ki je tretji po vrsti, namreč: sonet je grajen takole - 4 + 8 + 2, abab, xcdeedcy, ff. Seveda pa rimi x in y ne visita v zraku, kajti gre za notranjo cateno po sonetu Ko smo v trohnobi in za cateno po sonetu V rjuhi mesojedi. Vrinek osmih verzov med štirinajst dirigira nedodani magistralni venec, ki je znan kot Jelen-duša ali bogposkrbizanjo.
Od vašega prvega SVsv do drugega, to je od Sonetov so Spreme-»jenja na gori je minilo štirinajst (14) let. Od Spremenjenja do Nasmehov pa le tri (3). Bi lahko utemeljili numerično dimenzijo ali bolje pretenzijo časa?
14 je število popolne manifestacije. Utemeljeno je v križe-vem potu, v Heglu, pri Egipčanih, Tibetancih, budistih in v klasičnem sonetu. Razmerje 14 : 3 se je ustalilo v sodobnem času pri doživljanju iluminacije ali samega sebe. Tisti z manj časa lahko z veliko sreče doživijo v treh dneh isto, kar tisti, ki dajo času čas, v štirinajstih. Torej pomeni čas treh let skrajšano obdobje štirinajstih. Tudi v Apokalipsi se bo čas skrajšal verjetno v kvalitativnem smislu, tako da se bo zgostil. Opozoril bi vas na numerično vrednost 8 in 7, ko sva že pri časovnih mejnikih. Tudi posvetila in naslovi in podobe - vse je izmerljivo.
Numerična vrednost sintagme Prah in pepel je 8. Isto vrednost nosijo naslovi Krotko jutro, Pesemsol in Ptice letajo po pokošenem. Prav tako sintagma luč in tema, prah in pepel in ni volje ne moči. Pred 8 sodi še mesto Ljubljana. Še bolj zanimivo je, da imajo isto numerično vrednost, to je 8, akrosti-hi Sto nožev v hrbet, Na gori dan in noč v V rjuhi mesojedi, medtem ko ima akrostih Nasmehov Ko smo v trohnobi numerično vrednost 7. Sklep: sestopil sem iz disonance, to je poetskega obrata ali 8 v magijo, to je v 7.
Nasmehi so namreč psihokoz-mični multigram. Z obratom v neskončnost.
Zelo opazna je beseda srna.
Srna je kot beseda najodličneje predstavljena v Budovem Sar-nathu, ki zveni podobno kot Nazaret. Seveda je srna sirena, siringa, sinistra, Soradt, srenj-sko in tako dalje in sonet. Srna je četrti arhetip za prašičem, bikom in konjem. Spoznanje dobrega in zla je spoznanje srne. Zato je sonet, ki nujno vsebuje diado, prastar, in Giacomo da
Lentino, ki naj bi bil prvi sone-rist, lahko sploh ni živel. Posebno, če upoštevamo, da je Čas njegovega življenja, okrog '«ta 1240, po Nostradamusu, čas Vodnarjeve inkubacije. Te •nkubacije je zdaj konec, in je zadnji čas, da tudi sonet pride ■z dremeža medvedjega na Plan.
Naj navedem še nekatere iz srnine družine - Jelengar, Herod, torka, Perta, daena, Tinkara. V azteškem zodiaku je srna samostojno znamenje in sicer je *enakača, ki je »padla« z Lune m na Zemlji rodila dvojčka. Od tod torej sonetova diada. V varščinah je srna Jelengar ali •lalbegar ali J. Pa tudi sonet kot sonet.
Pfsniški subjekt se zato torej drobi na več pojavnih oseb, temnih in detlih?
Tako je, to pa je tudi v skladu s sabeanskim kultom, da je člo-yek sester oz. s tibetanskim, da Je človek zmožen šestih stanj Zavesti.
Zasledila sem tudi presihajoči so-to prakso ste vpeljali ie v Spremenjenju.  Naj enega izpitem:
V poljubih izplačljiva spravljiva, k meni obrnljiva sta božja, iz svetiva
ko misel nanju bo nepogrešljiva
sta srajca, ki se zame šiva
za dopetajco, ki me skriva
je srna, ki se le preliva
že me napev oddaljeni umiva
skoz petje, ki je parnetiva
je odgovorna, povrnljiva
so plovna pot srhljiva
je senca, druge zamolčljiva
kajti povsod je tista njiva
prišedši iz pustiva
Raziskava motivov ali aktivna oznaka brezna - srne, ki ni manko, temveč kraj in čas bivanja, potrjuje Masovva, namreč preživeti, biti varen, pripadati, dobiti priznanje, se samoaktua-lizirati. Temu bi dodal še šesto, ki je tako rekoč v SVsv reprezentirano, namreč: biti srna. Biti srna je v Varščinah del sedemkratnega arhetipskega ornamenta. Ce povzamem arhetipe - biti prašičsvinja, biti bik-krava, biti konjkobila, biti je je-lensrna, biti koza, biti kača in biti koklja, ali z refleksi: ON -ER - EL - HU - ABL - ATL -AKL.
Sonet je torej arhetip?
Sonet je del heptaleme. Vendar bi rad dodal še to - Če poistovetimo pesnika z bralcem, nastanejo težave. Bralci poezije lahko največkrat niso bralci pesmi, bolj jih zanimajo ezoterični podatki ali recimo proti-družbeni dokazi. Tekst tako postaja dejstvo, obremenjujoče, namesto osvobajajoče. Sonetni venci v SVsv so kubusi, ki sami po sebi ne posnemajo narave. Readaptirajo formo iz sive preteklosti, ki je v Slovencih genetsko prisotna, čeprav nam vsebinsko uhaja iz duše. Biti subjekt soneta bo vsaj za naju pomenilo, biti tukaj in zdaj, kot neizčrpen depozit. Kajti velika bo lakota ljudskega duha In velik bo arhetipski udar, ko se bomo premaknili iz srne v kozo.
V brošuri o V. Cundriču sem okoli leta 1987 (in še v Dialogih) zapisala ob Votivni pesmi, kije prvi tekst in Varščina (1991, Jesenice), kar bi še vedno lahko povzela v posplošitev: okolje raja po cun-dričevsko. Kaj mislite danes ob moji trditvi - to je tisočkratna shizma ene in iste duše -
- prav imate: shizmo v tej zvezi razumem takole: tekst mi dovoljuje, da z »osebki« in »pri-slovnimi določili« nenehno ponavljam in obnavljam življenjsko zgodovino od začetkov do danes. Brez teksta bi kakršna koli možnost odpadla. Tako možnosti bivanja tam, kot tudi možnost posegati tam v dogodke.
Njegova trnova ograja in izgnanstvo iz rodu je le nujna posledica vasi brez lastnega jaza -
- vaš citat drži, sicer ste ga posneli po odstavku, kjer primerjam Poljšico z gorjanskimi vasmi. Vas P. je nehala črpati, kot pravim, agregate.
Hrib P. je izrezan iz Atlantide -
- mislim, da je primerjava Blejskega jezera z Atlantikom in otoka z Anglijo zelo lepa. Do kod je pljuskal atlantski val po Evropi in proti Sloveniji, lahko kot pesnik samo slutim, kot še vedno slišim Panonsko morje, kako grozeče pljuska »z juga«. Odeti v trnje in škrlat -
- nekateri ljudje od tam so mi (bili)  resnično  dragi: Meta,
Ivan, Čuln, Mekvov, in jih oblačim zdaj v trnje in spet v škrlat, kar najbolj spoštljivo in pesniško zadovoljivo. Metina volšebna zlata kamra pa je tista laterna magica ali leča ali razgledna dlan, od koder pesnik gleda (v sanjah) iz subjekta v objekt, iz zlata v zelenje, iz smrti v novo (vsaj pesniško) rojstvo -
- ob tem citatu ni kaj dodati. Kdor bo Votivno pesem prebral, bo čutil teto Meto kot božansko os, okrog katere se vrtijo moje misli in besede.
Ce verjamem vaši izjavi v korespondenci s Pibernikom, in nimam razloga, da bi dvomila, torej; moje detinstvo nima zasidrane podobe rojstnega kraja, rojstne hiše, domačih, kar je vsakomur nujno potrebno za zdrav psihičen razvoj - (konec citata. Med moderniznom in avantgardo), potem igra v vašem življenju važno vlogo besedna in celostna sprevrženost namreč: pesnik se je lepot rodne blejske okolice zavedel še najbolj iz bivalne oddaljenosti in nasilno pretrganih vezi Z rodom -
- tu so mišljene moje bolezni iz otroštva, te so me v resnici ovirale (kot me še vedno, v večjih razsežnostih), da bi se z veseljem in zadovoljstvom in predvsem dominantno vklapljal v okolje in med vrstnike.
Drugi del Varščin nosi naslov Ptice letajo po pokošenem; je ta »slovenska puščava« kriva za sedmera in osmera znamenja, ki nas Žgo na začetku?
Podnaslovi so leče in optične serpentine, posnete po barvah. Ne samo po barvah, prej po odnosih med barvami. Einleitung in Apologie je zapisal Mihael Bregant v Mladini o vaših proznih tekstih. Kaj pravite na to? Jaz bi jim rekla azteški teksti
To je točna ugotovitev. Ko sem se začel vračati v otroštvo, v Pojoči grm in Krotko jutro, so se mi začeli porajati odgovori na vprašanje. Ker pa otroštvo še ni človekovo jedro, je peljala pot od tod še bolj nazaj, v spočetje in pretekla življenja. Ker pa vse to ni bilo dovolj, da bi prišel do začetka, so se mi strani nakopičile v tekst, in več tekstov v knjigo. Ti teksti upravi-čujejo in opravičujejo mene tolikanj kot jaz njih. To je tisto: pišem iz sebe, čeprav sem v nevarnosti, da ostanem brez bralca.
Azteški je pomenljiv vredno-tenjski stik. Vem, da moja proza ni prava proza, kot tudi Azteki - kljub umetnosti in znanosti ter obrtniškim znanjem - niso znali izkoriščati vseh darov Zemlje in možganov. Vi ste seveda mislili azteški v smislu za-motanosti. Na neki način imava obadva prav. (Če bomo hoteli izsanjati Merkur po Janezu, bomo morali prestopiti z 12 na 14, iz navadnega opažanja Sonca v opažanje Duhovnega planeta, ki bo ritmično in koledarsko »adsoniral« višjemu načelu. No, vidite, v tem smislu je moje delo nadgradnja »babilonskih« kozmogonij.) Moram reči, da se mi zapis Marka E. Grošlja na ovitku Varščin zdi naravnost očarljiv. Njegovi odstavki so bralčeva izvidnica. Vsaj morali bi biti Ali so? Predvsem bi rada, da pojasnite (dasi-ravno je to znano), kaj je pravzaprav s sintagmo levo in desno. V tekstu boste našli levo in desno: Luna in Sonce, žaba in podgana, levi in desni razbojnik, Bizanc in Rim, trapezoid in rhombus, liho in sodo, Lija in Rahela, Lija in Sarga, Zorica in Sončica. Ta dvojnost izvira iz odnosa med strukturo in formo in iz poetskega obrata v sonetu ipd. Naj navedem še nekatere dvojice, ki se mi ta hip
zdijo odmevne: Bistrica in Bela, Ciril Kostantin, mlaj in ščip. Laj in Ojdip, x in y. Najlepše pričevanje o levem in desnem in seveda še o središčnem je pa Spremenjenje na gori, ko tri božanske osebe žarijo kot živ ogenj. (Elijakristusmozes!) Vprašala bom nekaj zelo neumnega, v stilu, ki ga vsi pisci sovražijo. Namreč: kaj lahko sledi tekstu Ptice letajo po pokošenem? (Oprostite mi to »koledarskost«!) Vprašanje je in ni neumno. Lahko pa dokumentarno odgovorim. Po knjigi Varščine sem do kraja napisal še naslednje prozne tekste: Opazovalnica duhov, Erlkonig in Trijon. Vsi teksti so pisani v sedemkratni-
ku in arhetipsko. Trijon sem začel pisati, ko se je začela vojna v Sloveniji, in temu primeren je začetek teksta. Datum vojne se ujema z datumom iz Votivne pesmi, ko sem pobiral med partizanskim napadom hruške, namesto da bi se skril. Iz vsega tega sklepam, da bodo negotovi časi trajali še najmanj tri leta in pol. S temi besedami se tudi tekst Trijon začne.
Panonsko morje pravite s posebnim poudarkom. Z vsebinsko in »idejno« težo.
Danes dobiva to lastno ime težo črne sintagme.
Črno, belo, črno-belo, lepo, lepo in belo, rdeče, krasno in rdeče naj bi bili stopnjevani arhetipi? Morda jih bralec išče med besedami, ki so milostne in ponujajo privid?
Barvni odnosi so skriti tako v besede kot v stopnje dogajanja. Ti barvni izrazi so pa adekvat za arhetipske živali, ker so spet adekvat za temeljni refleks. (Prašičsvinja je ON in rdeč, bikkrava je ER in krasen in rdeč, Konjkobila je EL in lep in bel. Jelensrna je HU in lep. Koza je ABL in črno-bela. Kača je ATL in bela. Piščekoklja je AKL in črno.) Arhetipske živali so spet samo vhodi v sedem glavnih reinkarnacij ipd. Torej so barve le eden od načinov, nagovoriti čas. Jezik v tej prozi je »gost«. Je besednjak v stavkih tako bogat namenoma ali je pesniški izraz v prozi tak, ker ste predvsem pesnik.
Edo Torkar
Zakaj so moje zgodbe tako kratke
Dva človeka sta v meni: pesnik in kramar.
Prvi prešteva zvezde na nebu, drugi cekine v mošnjičku.
Prvi hoče imeti čiste račune s seboj, ljudmi, svetom in Bogom;
drugi krade, laže. goljufa in špekulira.
Prvi ščije proti vetru in gre z glavo skozi zid; drugi se obrača po vetru in ga lovi - ne v jadra, pač pa v svoje prazne žepe - in se hrepeneče ozira proti zlatemu pristanu, ki se kot fatamorgana blešči v daljavi.
Prvi teži k vzvišenosti in popolnosti; drugi kar zašije od zadovoljstva, če se mu posreči na bolšjem trgu prodati stare naramnice za nekaj tolarjev več, kot jih je pred četrt ure prav tam kupil. Zmeraj, kadar se sklonim nad prazen papir, da bi napisal pesem ali zgodbo, me moj dvojnik z druge strani mize vprašujoče pogleda izpod čela, kot bi hotel reči: »Pa se splača?« In odložim pero.
Jezik se gosti, ko tekst krčiš. Ko nastane iz 100 strani 10 strani, iz desetih petnajst, iz petnajstih tri, in iz treh sedemdeset. Votivno pesem sem pisal 15 let. Ptice nekaj manj, vendar so »požrle« več starejših tek-stur.
V teh »odlomkih«, azteško izklesanih, pa je spomin na prejšnja Življenja nekako izpostavljen. Zgodba, ki se odvija skozi vse te faze »živeti od nekdaj«, je zgodba, ki je zapisana v eter, v vesoljni spomin in tako je pred nami kot izbrani odlomki praspomina ali odtisov zračnih razsežnosti? Je ta prehod materialno obarvan s tiskarskim črnilom zato, da je bralec vedno znova izpostavljen možnostim lastnega dojemanja te resnice?
Te stvari vsak po svoje spoznava. Ne morem jih vsiljevati, ker tudi nisem organiziral šole meditacije in vračanja v preteklost. Bralec naj bere tekst kot besedje, okultist pa poteši radovednost ob sadovih lastnega dela.
Kaj vendar pomeni divendober? Meni prihaja na misel 20 razlag, vendar bi rada zvedela vašo edino in v kakšnem odnosu je ta ptica s ptico državažrd? Državažrd je palindrom. Je ujetost v krog, iz katerega ni rešitve. Divendober je moja skovanka ob angleški besedi dive-dapper. Beseda je podvojena, sestavljena iz latinskega diven in slovenskega dober. Zanimivo je, da je imel angleški jezik pri roki še irsko besedo za do-
ber in sicer tobar. Z divendober se vrnem v čas, ko je »nastajal« angleški jezik. (Golob ali pelikan ali žerjav. Neke vrste Duh, manifestiran iz uni-corna Jalbegarja.) Dvojna in »globoka« ptica je gotovo nekaj drugega kot zaprt krog. Vaš tekst Varščine pa ni samo tekst, ki se bere kot »izjava srca«, temveč je tekst, ki ima skrita življenja v barvah, številkah in razlagah. Je bivanje na tej Zemlji samo prehodno obdobje, ki ga pesnik zazna s svojimi notranjimi čuti?
Prav o tem se lahko »poučite« iz moje proze. Vendar je moja proza nastala iz arhetipskih pobud, iz enkratnega sedemkra-tnika in kako se to zrcali v jeziku. Predvsem v jeziku. Jezik je pa usoda ljudstva, kot je ljudstvo volja jezika. Zato se prav besedju tolikanj posvečam, ker čutim, kako drsi v kraljestvo mrtvih jezikov.
Sedem je število Boga, sedem je krogov v tibetanski mitologiji, sedem je torej sveto število. Je zato zadnji odlomek, ki nosi naslov Tina 14, tudi dvakratna sedem? Vem, da C 14 pomeni vse kaj drugega, pa vendar je tekst izpostavljen prav tej davnini, ki ji še ne morem ugotoviti dneva rojstva.
Tina 14 je bolj posnetek Ph 14. Vendar je poudarek na številu, ki je »imanentno« sonetu. Sedem je mogočno število, in ni treba, da v odgovoru prepisujem okultne predloge. Treba je samo verjeti.
Bralcem želim veliko užitka ob branju. Mogoče se bodo spraševali, po prvem branju, po misli, ideji ali pa ponovno začeli brati: enkrat, dvakrat, trikrat, kar tudi sama ponavljam, saj iščem sebe v kaplji besede, ki se ji pravi prozni tekst Valentina Cundriča.
Prevodna poezija
ZBIRKA LIRIKA
Pri založbi Mladinska knjiga je izšel nov letnik zbirke 'Lirika, edine knjižnice prevodne poezije pri nas. Tokrat so v njej predstavljeni: Edgar Allan Poe, Else La-sker-Schuler in Boris Pasternak.
Ljubljana, 3. decembra - Ob izidu novega-letnika zbirke Lirika pa smo Slovenci dobili tudi nov prevod Shakespearove tragedije Romeo in Julija. Prevedel jo je Milan Jesih, ki je dosedaj prevedel že več kot 40 dramskih del. Nove pesmi iz zbirke Lirika in odlomek iz Romea in Julije so na literarnem večeru predstavili dramski umetniki: Saša Pavček, Mojca Ribič in Boris Juh.
Zbirka Lirika je začela izhajati leta 1970, pod dolgoletnim uredniškim vodstvom Lojzeta Krakarja pa je do letošnjega leta izšlo 71 izdaj. Kljub temu da se delež kvalitetnega prevodnega leposlovja v našem prostoru neusmiljeno krči, delno zaradi nezani-manja bralcev, delno zaradi nebrižnosti založb, ki ta dela izpuš-čajo iz svojih programov, Mladinska knjiga nadaljuje svojo dvajsetletno tradicijo na tem področju.
Andrej Arko je dela Edgarja Ailana Poe ja prevajal že pred leti za zbirko Kondor, tokrat pa je nekaj Poejevih pesmi, med njimi tudi znanega Krokarja, prevedel za zbirko Lirika. Pred njegovim prevodom smo imeli že pet ali šest prevodov Poeja v slovenščino, saj prevajalce zaradi svojih pesmi, ki so izredno težko prevedljive - zlasti pesnitev Krokar - pomensko zastrte z odsekanim ritmom, vedno znova privlačijo in izzivajo. Njegova pesniška sporočila ostajajo zanimiva tudi danes, saj imajo še vedno izredno asociativno moč.
Pesmi Else Lasker - Schuler so v knjižni obliki pri nas popolna novost. Prevajalec Niko Grafenauer seje za prevod njenih pesmi odločil iz dveh razlogov: pesmi nemških ekspresionistov -mednje lahko uvrščamo pesnico Schulerjevo - so pri nas manj prevajane. Poleg tega pa je izredno zanimiva tudi življenjska usoda pesnice, ki je svojo prvo pesniško zbirko izdala šele pri 33 letih. V poeziji Else Lasker Schuler zasledimo tudi nekatere poteze nove romantike, subtilnost, izredno pretanjenost, židovski misticizem, arabsko umetno izročilo in mitologijo... Nekatere njene pesmi so tako rekoč neposredni zapis njenih ljubezenskih in drugih doživetij.
Prevajalec Tone Pavček se je z liriko Borisa Pasternaka začel družiti že v mladosti in še vedno mu pomeni ustvarjalni izziv. V mladosti mu je bil daleč, zaradi simbolizma, deloma futurizma. Pasternak je bil začetnik ruske moderne poezije, tisti, ki jo je dejansko prenovil. V svojih pesmih je bil vedno brezkompromisno odkrit, vzor zlasti v težkih ruskih časih, ko so ga skoraj izgnali iz domovine. Veliki mojster pesmi in ljubezni, ki jo je znal čutno in čustveno vnesti v svoje pesmi. • Mojca Peternelj
REDNA ZBIRKA MOHORJEVE DR UŽBE
Celjska Mohorjeva družba je pred kratkim predstavila nove knjige, ki so izšle v redni zbirki.
V letošnji zbirki je izšlo šest knjig, med njimi dve, ki izhajata že vsa leta: Mohorjev koledar 1992 in Slovenske večernice z naslovom Duhovnik v taborišču smrti, avtorja Franceta Puncerja. Ivan Sivec je napisal povest o Petru Pavlu Glavarju, duhovniku, čebelarju, pridigarju, In večno bodo cvetele lipe. Prikupno otroško slikanico, Zapiski veselega vrabčka, za katero je ilustracije prispevala dolgoletna sodelavka Mohorjeve družbe, slikarka Marija Mah-nič Mozetič, je ustvaril Vojan Tihomir Arhar. Izbor Slomškovih spisov Slomškovo berilo, ki ga je jezikovno posodobil Janko Čar, pa sta prispevala Jakob Emeršič in Vinko Škafar. In še priročnik Joža Mačka Za zdrave rastline, v njem lahko najdemo tako okrasne kot vrtne rastline.
Mohorjeva družba v zadnjih letih vsako leto poveča število izdaj, tako je v programu letošnjega leta izšlo več kot 40 naslovov, naslednje leto pa jih načrtujejo še več. Prihodnje leto bo za eno izmed treh sester Mohorjeve družbe (celovška, celjska in goriška) celjsko tudi slavnostno leto, saj bo praznovala svojo 140-letnico. Poleg redne zbirke vsako leto pri Mohorjevi družbi izide tudi nekaj izdaj, zlasti pomembne so tiste, ki govorijo o naših koreninah. Tako je lani izšla tudi grafično in oblikovno izjemno razkošna ter dragocena knjiga, Naprej zastava slave, v kateri najdemo več kot 400 zanimivih in aktualnih slovenskih domoljubnih razglednic in veliko faksimilov najvažnejših besedil, ki govore o slovenski suverenosti od pomladi narodov 1848 naprej. Knjigo omenjamo zato, ker je na letošnjem Knjižnem sejmu v Ljubljani dobila 2. nagrado za grafično kvaliteto. • M. P.
PESEM BREGA, PESEM ŽIVLJENJA
(Boris Pangerc: Pesem Brega - izšla pri Fontani, Koper 1991)
Pišem o tej zbirki zaradi silovite, usodne navezanosti avtorja na rojstni Breg (Tržaško) ter krčevitega hotenja, da bi njegova pesem (njegove pesmi) pomagala ljudem preživeti. Občutje ogroženosti (narodnostne in eksistenčne) je spočeto v prelepem, a kamnitem Bregu - izpove pa ga avtor proti koncu zbirke tako, kot da govori o vsej zemlji ("Naokrog povsod lebdijo/dimaste motnja-ve-/ drhti pustinja").
Kadar poje B. Pangerc o preteklosti, v besedah ni jokave nostalgije, ko je sedanjemu udobju treba dodati samo še otroško brez-skrbnost; avtor riše črno revščino sredi belega kraškega kamenja in silovito voljo Kraševcev do dela in življenja. Preteklost je dobesedno temeljni kamenje prgišče prsti, ljubezni in strasti. O domačem kruhu pravi: Ko ugrizneš, /zahrusta v duši čas, ki drvi -/ in v vsaki rezini Brega /je škrat,/ ki prekvaša grudo v ljudi,/ s koreninami iz krvi in žuljev.
Če bi vsak kraj imel pesnika, da ga veliča - bi bili ljudje bolj človeški in dobri, ali pa bi se še bolj divje spopadali za zemljo, za last? Dvoreznost...
Sredi zbirke zavriska iz pesmi sla po ljubezni, ki je uživanje in rojevanje (povsod, ne le v Bregu - morda je sredi kraškega sveta bolj pristno) - a tesno za vriskom sledi krik, strah..., da je vsak vbodljaj / lahko smrten."
Avtor preigrava čustva kot strune na citrah: vseh se dotika, a nekako trepetavo, bežno - dokler nenadoma redi zloženih verzov ne razmeče in po svoje zjedri smrt. Pesem LUNA IMA KORAVDE je tako nenavadno pretresljiva, kot bi bila iz nekega drugega pesniškega sveta. Usodna moč je v njej.
Od tod naprej so iz pesmi in z ljubljenega Brega - poniknile dobre, vedre vode; iz ljudi je odteklo upanje. Kras je postal podoben pokrajini na luni; brezup se z Brega razliva čez svet. Dokončno, usodno navezanost na rojstni kraj v dobrem in hudem čutijo predvsem pregnanci. Mogoče se bo kaj podobnega začelo oglašati v dušah ljudi, ko Zemlja skorajda ne bo več možno bivališče živim bitjem. Da bi iz moje pesmi vzhlepela čarna moč iz rodu vzbrstel da bi preživetja zubelj vroč.
Ne navajam teh verzov zaradi zvončkljanja besed - pač pa zaradi hotenja po darovanju pesmi, sebe, kar morda edino se lahko reši v siv nič utapljajoči se Breg ali svet kot celoto. Naj ponovim: Pišem o tej zbirki zaradi čudežne navezanosti avtorja na rojstni Breg ter dobrega hotenja, da bi pesmi pomagale ljudem živeti, preživeti.
N. .VI a u rer
ENCIKLOPEDIJA NEPOJASNJENEGA
Magija, okultizem in parapsihologija Urednik: Richard Cavendish, posebni svetovalec za parapsihologijo profesor J. B. Rhine; Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1991
"Enciklopedija nepojasnjenega" je prva knjiga na Slovenskem, ki obravnava nastanek in razvoj magije, okultizma in parapsiho-logije na tako obsežen in dokumentiran način. Zato je gotovo pomembno založiško dejanje, ker so vsi tisti, ki se zanimajo za okultno in magijsko dobili knjigo, ki jim nudi dosti zanimivih informacij.
Na ovitku knjige lahko preberemo, da je "Enciklopedijo nepojasnjenega" natisnila leta 1989 založba Arkana, ko pa pregledamo bibliografijo, pa na žalost ugotovimo, da ima avtorske pravice Rainbird Reference Books iz leta 1974! Iz tega se seveda, da sklepati, da je dejansko prva izdaja "Enciklopedije" (verjeno v trdi vezavi) izšla že leta 1974, in da je založba Arkana leta 1989 izdala broširano žepno izdajo (parperback). Zakaj seje Tehniška založba Slovenije odločila za prevod knjige, ki je prvič izšla že leta 1974 se ne da ugotoviti, kajti ob obilju literature o magiji, okultizmu, spiritualnosti itd. bi verjetno lahko izbrali boljšo in na osnovi novejših raziskovanj in spiritualnih smeri utemeljeno knjigo o magiji.
Naslov "Enciklopedija nepojasnjenega" in podnaslov "Magija, okultizem in parapsihologija" izražajo duha časa iz začetka sedemdesetih. Urednik Richard Cavendish je izjemen strokovnjak
za "belo" in "črno" magijo, profesor J. B. Rhine pa je začetnik znanstvenega raziskovanja parapsihologije. Cavendish je zbral znane strokovnjake, kot npr. Francisa Kinga, ki je strokovnjak za Crowleyja, Charlesa Bovvena, ki je strokovnjak za NLP itd. V začetku sedemdesetih je v Angliji prevladovalo proučevanje bele in črne magije, poltergeistov, medijev itd. Zato je razumljivo, da je "Enciklopediji nepojasnjenega" pozna pečat ukvarjanja z magijo v tistem času. Nekoliko površno bi lahko rekli, da je takrat veljal kot največja avtoriteta Aleister Crowley, ki so ga "odkrili" v šestdesetih in o katerem je takrat izšlo največ literature. Zato "Enciklopedija nepojasnjenega" najbolj obširno obravnava duhovne vire, ki so vplivali na Crowleyja (Tantra, Tarot, egipčanska religija itd.), precej bolj površno pa npr. Zen, Sufizem itd. Celo sodbe o posameznih osebah so povzete po ekscentričnem Crowleyju, čeprav je veliko vprašanje, koliko držijo. Če so avtorji in uredniki težišče svojega interesa usmerili v evropsko magijsko tradicijo in vire, ki so nanjo vplivali, potem vsekakor preseneča, da v "Enciklopediji" ni gesel, kot so npr. dr. Johna Deeja, Casanove, Ca-gliosta, Corneliusa Agripe, Paracelsusa, Rasputina itd. V Enciklopediji tudi npr. posebnega gesla o templarskem redu, o krščanskih mistikih itd. Sodbe o nekaterih ljudeh so milo rečeno precej enostranske npr. o Rudolfu Steinerju. Gotovo je bilo tudi prevajanje tako obsežnega dela poseben izziv za prevajalce. Toda to ne more biti opravičilo za posamezne ek-stravagance in šlamparije v prevajanju, ki bralca motijo, nepoučenega pa lahko zmedejo. Tako so npr. Tarot karte prevedene s Tarok karte, kar bi nekoga lahko zavedlo in bi mislil, da gre za običajne karte za tarok. Za medija v spiritualističnih seansah se uporablja slovenska beseda "srednik", ki je danes že arhaizem, ki današnjemu bralcu gotovo ne pomeni "medija". Gurdžijeva šola "četrta pot" je precej samovoljno prevedena kot "četrta steza". Tudi pri prevajanju izrazoslovja, ki izvira iz Crovvleva, je verjetno precej prevajalske samovolje, ki bo motila bralca, posebej tistega, ki je že prej bral slovenske prevode Crovvlevjevih del. "Enciklopediji" je dodan tudi "Dodatek", v katerem je Primož Škoberne povzel zgodovino magije, okultizma in parapsihologije na Slovenskem, ki je sploh pfVi poskus kratkega pregleda zgodovine teh področij in predvsem manj znanih ali celo pozabljenih osebnosti na Slovenskem. Pogrešamo kaj več podatkov o Svenga-liju, ki je bil po vojni menda zaprt, ker je ljudem, ki so mu prinesli pisma govoril, daje tisti, ki je napisal pismo izginil v Rogu! O Marku Pogačniku piše tudi zelo malo, celo njegovi knjigi o Benetkah in o Tiirnichu sploh nista omenjeni, čeprav jih je izdal v Italiji in Nemčiji.
Kljub vsem kritičnim pripombam pa "Enciklopedijo nepojasnjenega" priporočam vsem, ki jih zanima magija, okultizem in parapsihologija, ker je gotovo čtivo, ki je plod dela strokovnjakov. Tehniška založba bi laho izdala tudi dela drugih avtorjev, ki imajo drugačne poglede npr. Colina VVilsona, katerega knjiga "The Occult" (prvi in drugi del) je že več let mednarodna uspešnica. Poleg tega pa potrebujemo prevode klasikov magije Crowleyja in Gurdžijeva itd. in avtorjev, ki so tako ali drugače povezani s filozofijo "Nove dobe" ali "Dobe luči" in najrazličnejšimi duhovnimi in spiritualnimi gibanji ter različnimi terapijami (npr. Alexan-der, Feldenkreis itd.), da ne bomo več tako obupni zamudniki za sodobnimi duhovnimi in spiritualnimi tokovi v svetu. Interes bralcev je gotovo velik, zato tudi poslovni uspeh založbe ne bo izostal. )
Jože Novak
Ksenija Mlekuž
Vir
Biti v ponos
Moj ponos sem samo jaz, ker kar storim, ima vede ime. Samo sebi v veselje ponosim svojo dušo ponošeno od vas, ki si jo lastite v vek, v rod, v kri zajeto, v pločevinast sod. Odmev zamolklo kliče v črno noč, pustite me, pustite me pri miru.
Čas ponosnih nosnih lun kolačev zlatih je minil, je le še srh čez kožo, ki ga tostran proži mesečinast srp.
Kaj, da je po nas? Naspo se živi spanca, ko se mrtvi oglasijo, z rogovile krokar, netopir s podstrehe.
O snop trave, tebe teža ne teži, tako leže počez je tudi laž ležala v veri, da je prava.
Po nas, po vas, po njih pa ni sledi,
ko nosimo, nosite, nosijo navidez naloženo resnico, ki jc sinonim in zgolj nadomestilo, le opravičilo zu nekaj, kar ni. a bi moralo biti lahkotno pero v premeni svinčene uteži.
Kam seže prisega dana ujetim na begu, se mak rdeči, se redči megla.
Lega k izviru spat, iz vrča vile. iz kotla vrača lušči kristale zrcalnih leč. za kazen, za tlako, kes.
Lahkotna noč zajema iz vira vrtač in kotanj vrele studence zla, zibel se zvrne, skrije se bog.
Iz kota in dna sveta ruva pleve minulih zablod sodba, poslednja krvava za dar kriku mračnjaštva.
Kaj vodi vodo k vodi, mimo grobov na bregovih iz žar žare žarki bežeče svetlobe z oboda v svod.
Okopi meja in robovi jam, kamor vse kane v konec za kanec začetka, so rdeči od makovih kap, kapelj krvavih.
Tkalec
Od tu do tam poznan
je mimohod
besed, čudi in molka,
od tam do tu
se v živo nit
zajeda strah in sum,
pepelno siva slutnja.
Na votek nasukljana
preja diha
se zajeda v platno
in prešteva zanke.
Se en zamah, obrat,
pogled naprej, nazaj
in poslednja želja
se zarobi v rob prepada.
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Pogovor o gozdarskem zakonu
Razmere v gozdovih niso v čast lastnikom, stroki in državi
Poskus iskanja skupnih, za vse sprejemljivih (kompromisnih) rešitev je še poglobil razlike.
Ljubljana, 6. decembra - Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka je v ponedeljek pripravila v Ljubljani predparlamentarno razpravo o najbolj spornih vprašanjih novega zakona o gozdovih. Pogovora so se udeleželi gozdarski strokovnjaki, lastniki gozdov, naravovarstvenih ter predstavniki nekaterih v parlamentu zastopanih strank, predsedstva (Oman in dr. Plut) in kmetijskega ministrstva. Čeprav je predsednik poslanskega kluba Slovenske kmečke zveze -Ljudske stranke Marjan Podobnik v začetku dejal, da medsebojne obtožbe niso koristne in da naj bi se pogovarjali le o konkretnih dilemah novega zakona, pa je bilo v štiriurni razpravi slišati tudi obtožbe in marsikaj takega, kar ne prispeva k iskanju skupnih točk, ampak razlike še poglablja.
Poglejmo le nekatera najbolj zanimiva mnenja in predloge! Jože Hobič, v gospodarskem svetu SKZ-LS odgovoren za gozdarstvo:
Osnutek zakona o gozdovih za lastnike gozdov ni sprejemljiv. Strinjamo se, da je lastninsko pravico treba omejiti, vendar pa naj o gospodarjenju z gozdovi odloča lastnik. Gozdnogospodarski načrti, kakršne predvideva zakonski osnutek, niso akti svetovanja, ampak akti prisile. Ni uresničljivo, da bi tovrstne načrte delali za vsako parcelo posebej, izdelali naj bi jih le tedaj, ko bi to zahteval lastnik. Moti nas, da zakon obravnava tudi posamična drevesa in da imajo gozdna gospodarstva po zakonu prednost pri izvajalskih delih v državnih gozdovih. Ana Zavrl - Bogataj, svetovalka republiškega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
Ker je strokovni izbor drevja za posek najpomembnejši gojitveni ukrep, želimo v svetovalni obliki, z gozdnogojitve-nim načrtom, ki naj bi ga pripravila skupaj lastnik in gozdarski strokovnjak, uskladiti lastniški in javni interes. Uresničevanje gozdnogojitvenega načrta bo obvezno v tem, da bodo v primeru, če se ne bo izvajal, predvidene kazni. Načrtov bomo delali za vsako parcelo posebej, ampak za zaokrožene celote. Kar zadeva posamična drevesa oz. skupine dreves, ki so iz krajinskih in drugih razlogov zelo pomembna, želimo doseči le to, da bi bilo
poseganje v to drevje strokovno. Gozdnogospodarskim organizacijam smo dali (pod enakimi pogoji) prednostno pravico za dela v državnih gozdovih zato, ker ni realno, da bi 700.000 kubičnih metrov lahko posekali z malimi izvajalci. Strinjamo pa se, da bo zakonske določbe o tem treba še "prevetriti". Dr. Dušan Mlin-šek, priznani gozdarski strokovnjak: Da bi delali gozdnogospodarski načrt za vsako parcelo posebej, je tehnično neizvedljivo in strokovno neutemeljeno. Kar zadeva vprašanje, kdo naj bi delal v državnih gozdovih, bi morali pogledati na Zahod, kjer vsa dela (spravilo lesa pa tudi prodajo) oddajajo izvajalcem na licitacijah, ki niso "štacunarske", ampak na visoki strokovni ravni. Na ta način država tudi preprečuje, da ne prihaja do divjanja
Poslanski klub SKZ-LS
Brez regresiranja obresti bodo težave
Ljubljana, 6. decembra - Poslanski klub Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke je na seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki nekaterih ministrstev, obravnaval osnutek proračuna Republike Slovenije za prihodnje leto. Ocenili so, da proračun ni razvojno naravnan. Čeprav se vseskozi poudarja, da so kmetijstvo, obrt, malo podjetništvo in turizem najbolj perspektivne panoge v Sloveniji, pa jim proračun po mnenju poslancev kmečke zveze ne daje ustreznega mesta. Če za regresiranje obrestnih mer v kmetijstvu ne bo denarja, bodo velike težave v kmetijstvu in tudi pri oskrbi s hrano.
Ko so poslanci obravnavali ekološko problematiko prašičjih farm, so sklenili zahtevati od vlade, da naj izdela program za razselitev farm. Kmečka zveza je skupaj z Zelenimi Slovenije pripravljena pri tem programu vsestransko sodelovati. Kar zadeva Zakon o pokojninsko-invalidskem zavarovanju, bodo poskušali z amandmaji doseči, da bi v pokojninsko dobo ustrezno šteli tudi materinstvo. • C. Z.
ALPDOM RADOVLJICA Inženiring, p. o. Cankarjeva 1
Razpisna komisija razpisuje skladno z določili 38. čl. Statuta podjetja reelekcijo
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidat mora poleg zakonsko določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da ima visoko ali višješolsko izobrazbo tehnične, ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri,
- da ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in predloženim programom dela pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Alpdom Radovljica, Inženiring, p. o., Cankarjeva 1, 64240 Radovljica, z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo«.
Razpisna komisija bo o svojem predlogu obvestila vsakega udeleženca.
Alojz Grabner, gozdni posestnik in poslanec SKZ-LS: Kako naj verjamem, da je gozdarska služba res strokovna in sposobna, ko pa mi tisti, ki bodo po denacionalizaciji dobili nazaj gozdove, pripovedujejo, da so le-ti izropani, in ko iz prakse vem, kako se je v preteklosti odkazovalo. Ne verjamem, da bi bili gozdni prirastki res tako veliki, kot jih navajajo gozdarski strokovnjaki. Predlagam, da bi ustanovili posebno skupščinsko komisijo, ki bi si na terenu ogledala stanje slovenskih gozdov in ugotovila, kaj je res in kaj ni. Z osnutkom zakona se ne strinjam, saj postavlja kmete v vlogo izvajalcev. Daje nam velike obveznosti, nas celo kaznuje, sicer pa dopušča, da lahko v mojem nabirajo gozdne sadeže, lovijo divjad in podobno.
Dr. Marjan Kotar z Biotehniške fakultete: Še tako dober gozdnogojitveni načrt nič ne pomeni, če ne bo strokovnega odkazila, ki v tem primeru pomeni "...in beseda je meso postala". Odkazila ne moremo prepustiti lastniku. Na Biotehniški fakulteti smo se vseskozi zavzemali za to, da bi les odkazovali samo gozdarski inženirji. Raziskave so namreč pokazale, da že površno odkazilo zmanjša proizvodno sposobnost gozda za deset odstotkov.
cen pri gozdarskih storitvah in pri prometu z lesom. Pri nas se bo treba pripraviti na razmere, ko bo na Hrvaškem konec vojne in bodo veliki pritiski za odliv lesa iz Slovenije. Božidar Voljč (Zeleni Slovenije): Ker sedanje razmere niso v korist slovenskemu gozdu, se bomo Zeleni prizadevali za to, da bi zakon čimprej sprejeli. Za vse gozdove, ki so iz naravovarstvenih razlogov vredni zaščite, bi bilo dolgoročno najbolje, da bi bili državna last in sicer zato, ker je v državnih gozdovih lažje uveljavljati naravovarstvena prizadevanja kot v zasebnih. Kar zadeva posamična drevesa izven gozdnih sestojev
in obrežna, obvodna drevesa ena najbolj značilnih krajinskih posebnosti Slovenije, želimo, da Slovenija takšno posebnost ohranja še naprej. Gozdarska stroka je potrebna in je ni mogoče pregnati iz gozda. Na gozdnogojitvene načrte gledamo kot na usklajevanje interesov stroke in lastništva. Prisila, o kateri govori 13. člen, ni sprejemljiva. Ker bodo gozdnogojitveni načrti veljali za daljše obdobje, je drevje za posek treba v pomoč lastniku označiti. Podpiramo stališča kmečke zveze, da je v gozdovih preveč parkljaste divjadi. Dr. Franc Zagožen, kmetijski strokovnjak in poslanec SKZ-LS v republiški skupščini:
V kmečki zvezi nasprotujemo tistemu delu 13. člena, ki določa, da je izvajanje gozdno-gojitvenih načrtov obvezno. Javna gospodarska služba naj le svetuje in izobražuje, ne more pa odkazovati lesa. Davek od lesa je treba zajeti pri prometu z lesom, zakon pa naj bo do kršiteljev strog. Maksimilijan Mohorič iz idrijske gozdarske službe:
Lastniku ne zaupamo, da bi sodeloval pri gospodarjenju z gozdovi, gospodarjenje z divjadjo pa smo prepustili amaterjem • C. Zaplotnik
Kmetijstvo na Danskem
Kranj, 11. decembra - Aktivi kmečke mladine Naklo, Sloga Kranj, Cerklje in Tržič vabijo danes, v petek, ob osmih zvečer v zadružni dom na Primskovo na zanimivo predavanje z naslovom Kmetijstvo na Danskem. Predavala bosta kmetijska svetovalca Marija Strupi in Franci Pavlin. Po predavanju se bodo mladi pogovorili še o programu dela in o organiziranosti. • C. Z.
Za zdravje ljudi in živali
Trihineloza (II.)
Bolezen povzroča tanka, približno 3 milimetre dolga glistica Tric-hinella spiralis, ki živi v tankem črevesju vretenčarjev, razen pri ribah. Med sesalci so posebej dovzetni človek, opice, svinje, mesojedi in glodalci.
Samci po oploditvi poginejo, samice pa živijo 4 do 8 tednov in skotijo 200 do 1500 mladih živih trihinel, ki preko limfnega in krvnega sistema dospejo, do mišic, predvsem na prehodu k tetivnemu delu. Zlasti so napadene dobro prekrvavljene mišice, kot so trebušna prepona, medrebrno mišičevje, grlo, jezik in očesne mišice.
Bolezenska znamenja se začno od trenutka, ko se ličinka ali larvica vrine v mišično vlakno, ki začne degenerirati. »Mala trihi-nela«, saj zraste le do velikosti l mm, se v mišičevju zavije in je po 5 do 6 tednih že obdana s kapsulo, ki po 5 do 6 mesecih lahko poapni. V bistvu pa je to dom ličinke, kjer živi še nekaj let in čaka, da jo bo z zaužitjem mesa sprejel novi gostitelj.
V tej fazi je torej mogoča preiskava ali iskanje larvice v mesu ter izločanje trihineloznega mesa, saj se tako prekine življenjska veriga glistice. Omenili smo, da je človek ogrožen predvsem z zaužitjem trihineloznega svinjskega mesa. Svinje imajo namreč od domačih živali največ možnosti stika z glodalci, to je s podganami in mišmi, od katerih se lahko invadirajo, pri njih samih pa infekcija poteka v splošnem brez reakcij. Razen pri človeku, pri katerem se za življenja ugotavlja z različnimi imunobiološkimi metodami invadiranost s trihinelo, ni drugih metod dokazovanja bolezni.
Za preprečevanje širjenja bolezni se moramo v praksi držati naslednjih navodil:
- s trihinoskopijo izključevati okuženo meso
- ne uživati mesa t.i. črnih zakolov
- ne uživati nepregledanega mesa jazbecev, medvedov, lisic
- hranjenje sprejemljivih živali (svinja, pes), ki veljajo za nosilce trihinel, le s prekuhanimi odpadki živali
- neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel
- redna deratizacija, še posebno v bližini svinjskih farm, klavnic, farm za kožuharje itd.
Tone Plestenjak, dipl. vet.
Kranjska mlekarna
Izgube pri svežem mleku
Vlada se je pripravljena pogovarjati o izgubah pri svežem mleku šele tedaj, ko bodo na mizi tudi podatki o dobičkih pri ostalih izdelkih.
Kranj, 9. decembra - Kdo je kriv, da je hrana tako draga? Samo kmetje ali tudi predelovalna industrija in trgovina? f
Vsi, ki so udeleženi v "mlečni verigi", poskušajo dokazati, da niso krivi oz. da so drugi krivi bolj. Tudi v kranjski M-Mlekarni! Direktorica Ivana Valjavec poudarja: "Vse pogosteje poslušamo očitke, kako neverjetno draga je živilska predelovalna industrija in kako si ustvarja monopolni položaj. Primerjave pa zaradi pristranskosti ne povedo dovolj."
Ali primerjave iz Mlekarne povedo dovolj? Takole pravijo: za mlekarno je osnova za plačilo mleka vrednost tolščobne enote, ki jo za vsak mesec posebej določi republiški odbor za mleko. Lani decembra je bila tolščobna enota vredna 0,94 dinarja, letos decembra pa 3,04 tolarja (vmes smo namreč v Sloveniji zamenjali denar). Povečanje je bilo torej 223-odstotno, delno tudi na račun tega, ker se je vrednost republiškega nadomestila realno zmanjševala iz meseca v mesec. Če je februarja predstavljala več kot četrtino osnovne odkupne cene, je decembra pomenila že manj kot desetino.
Ker imajo mlekarne pri svežem mleku izgubo (v kranjski Mlekarni so jo decembra imeli okrog tri tolarje pri litru), so od republiške vlade oz. pristojnega ministrstva zahtevale, da ukine odredbo, ki določa razmerje med odkupno in drobnoprodajno ceno mleka. Z ministrstva so dobile odgovor, da o ukinitvi ne more biti govora vse dotlej, dokler bo k ceni mleka prispevala tudi republika. Širitev razmerja med odkupno in drobnoprodajno ceno pa tudi ni mogoča, ker je cilj avstrijsko razmerje - l : 1,8. Vlada se je pripravljena pogovarjati o problematiki šele tedaj, ko bodo na mizi hkrati z izgubami pri svežem mleku tudi dobički pri drugih izdelkih.
Poglejmo, koliko je v enem letu "poskočila" prodajna cena svežega pasteriziranega mleka, dostavljenega v kupčevo (trgovčevo) skladišče. Mlekarna je decembra lani dobila za liter 8,10 dinarja, letos decembra pa iztrži zanj 23,40 tolarja ali 188 odstotkov več. Zanimivo je, da kartonska embalaža predstavlja zdaj že četrtino cene (5,90 tolarja), medtem ko je pred enim letom samo 14 odstotkov. In koliko so se v enem letu, od lanskega do letošnjega decembra, podražili mlečni izdelki? Navadni jogurt je "poskočil" z 2,30 na 7,40 tolarja (za 222 odstotkov), sladka smetana s 6,60 na 24,50 tolarja (za 271 odstotkov), surovo maslo (kilogram) s 77,90 na 315 tolarjev (za 304 odstotke), poltrdi sir kranjska gauda s 57,80 na 288,80 tolarja (za 399 odstotkov), poltrdi sir jošt special z 59,90 na 303,10 tolarja (za 406 odstotkov), sir trapist triglav pa z 59,90 na 308 tolarjev (za 414 odstotkov)... Kot poudarja direktorica, so se siri trikratno oz. štirikratno podražili predvsem zaradi tega, ker lani niso imeli nobene cene; še vedno pa so se v enem letu podražili manj, kot so porasle drobnoprodajne cene. • C. Zaplotnik
MEŠETAR
Ker smo se septembra in oktobra navadili na to, da se živina, meso in mesni izdelki podražijo vsak teden, se nam zdi že nekako nenavadno, da se odkupna cena živine ni spremenila od 11. novembra dalje. Dejstvo, da cena miruje že en mesec, je dobro znamenje, da se bodo cene hrane umirile in da se bo umirila tudi rast življenjskih stroškov, drobnoprodajnih cen itd. Klavnice odkupujejo mlado pitano govedo ekstra kakovostnega razreda po 89,60 tolarja za kilogram (oz. za meso 160 tolarjev za kilogram), starejše govedo pa po 57,20 tolarja za kilogram oz. po 110 tolarjev za kilogram mesa.
• • •
Zveza hranilno-kreditnih služb Slovenije priporoča hra-nilno-kreditnim službam, da decembra uporabljajo za hranilne vloge na vpogled 217- do 326-odstotne obrestne mere (55 do 70 odstotkov revalorizacijske stopnje, ki je decembra 18,7 odstotka), za enomesečne vezave denarja 635-odstotno obrestno mero (18,7 odstotka na mesec), za večmesečne vezave denarja ustrezno višjo obrestno mero, za posojila kmetom pa obrestno mero, ki naj jo oblikujejo iz povprečne obrestne mere za hranilne vloge, povečane za 15 do 20 odstotkov.
• • •
V kranjskem gozdnem gospodarstvu veljajo od 2. decembra dalje nove odkupne cene gozdnih sortimentov. Poglejmo, kakšne so!
vrsta sort imen t a cena (SLT/m3)
hlodi - smreka I
hlodi - smreka II
hlodi • smreka III
celulozni les I
celulozni les II
celulozni les III
hlodi - bukev I
hlodi - bukev II
hlodi - bukev III
hlodi - hrast I (do 49 cm)
hlodi - hrast II (do 39 cm)
hlodi - hrast III (do 39 cm)
les za lesne plošče
4.392 3.416 2.355 2.066 1.657 1.234 4.225 3.328 2.480 6.565 5.120 3.100 1.472
Cene, ki jih navajamo, veljajo za neobeljen les, dosta-, vljen do kamionske ceste. Beljenje plačajo posebej in sicer 160 tolarjev za kubični meter, posebej plačajo tudi nakladanje, prevoz in razkladanje. Denar za les je najkasneje v 15 dneh. • • •
Po koliko so prašiči za zakol? Če tudi pri kmetih veljajo cene, kakršne so na živinskih sejmiščih po Sloveniji, potem je za kilogram treba odšteti 100 do 150 tolarjev oz. za dvesto kilo-gamov težkega prašiča 20 do 30 tisoč tolarjev. V Varaždinu bi jih dobili ceneje, po 70 do 75 dinarjev za kilogram, a kaj, koje do tja daleč in še vojna je tam.
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
Danes podelitev priznanj najboljšim športnikom Gorenjske
Končan izbor '91
S slovesno podelitvijo pokalov in plaket bomo danes zvečer ob 19. uri zaokrožili letošnji IZBOR športnika, športnice, športne ekipe, športnega podviga in športnega sponzorja Gorenjske.
Kranj, 13. decembra - Leto se nezadržno bliža koncu in marsikaj pomembnega se je zgodilo. Tudi v slovenskem in gorenjskem športu. Športniki so uspešno ponesli ime Slovenije po svetu, začeli z nastopi pod slovensko zastavo. In po nekaj letih smo se letos spet odločili razglasiti najboljše gorenjske športnike - seveda z veliko pomočjo bralcev Gorenjskega glasa in poslušalcev vseh gorenjskih radijskih postal j: Radia Kranj, Radia Triglav, Radia Tržič in Radia Žiri.
Pri izbiri najboljših smo imeli vsi skupaj težko nalogo. Toda spet se je izkazalo dejstvo, da so med najpopularnejšimi še vedno naši smučarji - predvsem alpinci in skakalci. Tako se je večino naših bralcev in poslušalcev, ki so glasovali po radiu odločilo, naj bo gorenjski športnik leta simpatični svetovni prvak v smučarskih skokih Franci Petek. Tudi Branko Mirt, Tomo Česen, Pavel Fende, Iztok Čop, Denis Žvegelj, Andrej Jerina, Domen Slana, Robi Kerštajn, Boris Urbane, Bojan Taneski. Igor Peharec, Filip Ben-ce. Jure Košir... so dobili precej glasov, toda daleč največ ste jih namenili Franciju Petku. Podobno je bilo pri dekletih, le da je
imela pri glasovanju naša najboljša smučarka Nataša Bokal dve resnejši tekmici za naziv Gorenjska športnica '91. To sta odlična mlada teniška igralka iz Kranja Barbara Mulej in mlada Ra-dovljičanka Alenka Kejžar. Vendar je ob koncu glasovanja Nataša zbrala daleč največ točk in prepričljivo zmagala. Med dekleti je bilo poleg omenjenih precej glasov še za Marijo Štremfelj, Ireno Avbelj, Nino Virnik, Polono Rob in Barbaro Brleč. Tudi pri izboru najboljše ekipe je v začetku kazalo, da bo konkurenca huda. Prihajale so glasovnice za vaterpoliste Triglava, za košarkarje Triglava, za padalce ALC, za rokometašice Kranja, za ko-
Smučarski sejem v Škofji Loki
Škofja Loka, 13. decembra - SK Alpetour iz Škofje Loke je organizator tradicionalnega sejma rabljene smučarske opreme, ki bo ta konec tedna v športni dvorani Poden v Škofji Loki. Danes, v petek, bo sejem odprt od 16. do 20. ure, v soboto in nedeljo pa od 9. do 19. ure. Vstopnine ni, organiziran pa bo bogat srečelov. • (vs)
Peto kolo uspešno za gorenjske ekipe
Jutri železarji v Kranju
Kranj, 10. decembra - V torek je bilo odigrano peto kolo državnega prvenstva v hokeju na ledu. Ekipa Acroni Jesenic je doma visoko ugnala Slavijo Beton, Bled Promolinea je povsem nadigral ekipo Cinkarne, gorenjski dvoboj v Kranju pa je pripadel Triglavu, ki je premagal mlado ekipo Jesenic.
Na tekmi v Kranju so sicer povedli Jeseničani, borbenim Trigla-vanom pa je uspelo iztržiti zmago. Končni rezultat je bil 4:3 (2:2, 10, 1:1). V dvorani Podmežaklja so domači strelci pošteno napolnili gol Slavije Beton Co., saj je bil izid kar 25:0 (4:0, 14:0, 7:0). Izkazali so se vsi, največ golov pa je dal Mlinarec. pet. Na Bledu naj bi bil po napovedih izid tesen, vendar pa so se Celjani uspešno branili le prve minute. Tako je ekipa Bleda Promolinee zmagala z rezultatom 12:2 (3:0, 5:1, 4:1).
Šesto kolo bo na sporedu danes in jutri. Jesenice gostijo ekipo Cinkarne danes ob 18. uri. Bled Promolinea igra v Ljubljani pri Olimpiji, tekma v Kranju, med Triglavom in Acroni Jesenice, pa bo v soboto ob 17.30 uri. • V. Stanovnik
Generalni pokrovitelj Ffr're
Kranj, drugi pokrovitelji pa so še: Alpetour - Potovalna agencija, Lokateks - Gorenjska predilnica, Zebra, trgovina na debelo, Tinex, gradbeni materiali. Marmor Hotavlje, Mlekarna Kranj, Slovenska hranilnica in posojilnica, Creina, kmetijska mehanizacija, U - sistem Bojan Udovič iz Prebačevega, Jeans Club Petrič, Sava Trade Kranj, Gorenjska banka Kranj in Adriatic zavarovalna družba.
šarkarice Odeje Marmorja, za nogometaše SPZ Triglav, največ pa za ekipi Acroni Jesenice in NK Živila Naklo. Ob koncu pa se je izkazalo, da je uspeh Živil -Nakla v jesenskem delu tekmovanja tisti, ki je odločil v korist nogometašev, ki so zmagali s precejšnjo prednostjo, saj so zbrali več glasov kot vse ostale ekipe skupaj.
Pri izbiranju športnega podviga je bilo delo naše komisije lahko, malce težje pa pri izbiri sponzorja leta, kjer je bilo izbire ne-
kaj več, saj naša podjetja že spoznavajo moč trženja preko športa. Naj odločitev ostane skrivnost do današnje prireditve...
Skrivnost pa seveda ni, kdo vse bo danes zvečer v dvorani Zadružnega doma na Primskovem.
Seveda zmagovalna ekipa nogometašev Živila Naklo skupaj s predstavniki sponzorja. Da pride, je obljubila tudi Nataša Bokal, pa tudi Francija Petka zvečer pričakujemo v naši družbi. Povabili smo tudi predstavnike Smučarske zveze Slovenije z Gorenjci ' na čelu (generalni sekretar Janez Bukovnik, direktor nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc...), pa Še mnoge sedanje in nekdanje športnike in športne delavce. Za popestritev večera bo poskrbel ansambel California, v naši družbi pa bo tudi popularna Gorenj-ka Helena Blagne. Obetamo si tudi nastop mlade plesne skupine, pa še za nekaj presenečnja smo poskrbeli. Eno bo prav gotovo žrebanje lepih nagrad med glasovalci za izbor športika Gorenjske. Vstopnine na bo, dvorana pa je dovolj velika za vse. ki imate radi šport in dobro glasbo. • V. Stanovnik
LIGAŠKI SPORED
» HOKEJ
Državno prvenstvo
Jesenice - petek, 13. decembra, ob 18. uri: Jesenice - Cinkarna Kranj - sobota, 14. decembra, ob 7.30 uri: Triglav - Acroni Jesenice
ROKOMET
Super liga - ženske
Kranj - sobota, 14. decembra, ob 18. uri: Kranj - Burja
Slovenska košarkarska liga - moški
Kranj - nedelja, 15. decembra, ob 19. uri: Triglav - K. Slovan
Slovenska košarkarska liga - ženske
Kranj - nedelja, 15. decembra, ob 16.30 uri: Kranj - Apis Mb. Škofja Loka - sobota, 14. decembra, ob 20. uri: Odeja Marmor - Jezica (ml.)
II. SKL zahod - moški
Kranj - sobota, 14. decembra, ob 20. uri: Kokra Lipje - I. Idrija
Super liga - ženske
Bled - sobota, 14. decembra, ob 17. uri: Bled - Nova Gorica SOL - moški
Bled - sobota, 14. decembra, ob 19. uri: Bled - Žirovnica II. SOL ženske - zahod
Radovljica - sobota, 14. decembra, ob 16.30 uri: Bled 2 - Žirovnica
Zadrege športnega plezanja
Za "pajke" ni prostora
Kranj, 10. decembra - Kranjski športni plezalci se že nekaj časa ubadajo s problemom, ki zlasti v zimski, mrtvi sezoni, kaže svoje zobe. Nimajo namreč svojega prostora, kamor bi postavili umetno steno. * Umetna stena bi omogočala kvaliteten trening ne samo športnim plezalcem, ampak tudi drugim "klasičnim" alpinistom. Pomanjkanje prostora in s tem tudi treninga na umetni steni se namreč že kaže v letošnjih slabših uvrstitvah posameznikov na raznih tekmovanjih.
Kljub temu daje v Kranju kar nekaj uspešnih športnih plezalcev, svoje umetne stene v dvorani nimajo. Težave pa so tudi pri sosedih, kamor so se nekaj časa zatekali na treninge. Vstopnine v športni dvorani v Domžalah in Škofji Loki so previsoke. Številni poskusi, da bi v Kranju našli ustrezen prostor za postavitev umetne stene, so se doslej izjalovili. Eden izmed najustreznejših prostorov je v Športni dvorani na Planini. Zal pa so tam termini in prostori tako zasedeni, da je upanje izredno majhno.
Kranjski alpinistični odsek pa se ukvarja še z eno težavo, kako zbrati ves ustrezni material za steno, saj predračun s postavitvijo znaša 60.000 tolarjev. Precej denarja bodo zbrali v prihodnjem tednu, ko bodo poskusno umetno steno postavili v pasaži Super-marketa v Ljubljani. Vsako popoldne od 15. do 19. ure, od torka, 16. decembra, pa vse do sobote. 22. decembra, (od 7.30 do 12.ure) bodo na njej prikazovali način plezanja. Vsi, ki jih to veseli in zanima, bodo lahko tudi sami "poplezali". Opremo bodo dobili na prireditvi. Kranjčani pa jih bodo tudi ustrezno varovali. Umetna stena je vsekakor ugodna predstavitvena poteza, kar so v Superma-rektu že spoznali, drugi pa si lahko podobno predstavitev zagotovijo na kranjskem alpinističnem odseku (Koroška c. 27). Ves denar, ki ga bodo na ta način zaslužili, bodo vložili v novo umetno steno, prostor pa, upajmo, da bodo našli. Da se ne bi ponovila zgodba izpred let. o odličnih kranjskih plavalcih brez ustreznega bazena... • M. Peternelj
Pestra tekmovalna sezona kegljačev na ledu
Jesenice - Slovenski kegljači na ledu, ki so že mednarodno priznani, nadaljujejo s tekmovalno sezono. V Ratečah so bili domačini organizatorji slovenskega prvenstva posameznikov v metu na daljavo. Pri članih je zmagal Jože Špolar (Planica), drugi je bil Milan Lasnik (Jesenice) in tretji Jani Jelovčan (Planica). Pri mladincih je zmagal Rudi Šapek ml, pred Željkom Rističem in Elvirom Musičem (vsj Jesenice). Ekipno je bila najboljša domača ekipa Planica, druga je bila ekipa Jesenic in tretja mladinska ekipa Jesenic. Vsi najboljši posamezniki so se uvrstili na evropsko prvenstvo v metu na daljavo, ki bo januarja. Na Jesenicah seje tudi začelo slovensko prvenstvo v bližanju in zbijanju. Po drugem kolu vodi Rudi Šapek pred Francijem Kraljem in Sandijem Lužnikom, vsi Jesenice. Poleg tega je bil na Jesenicah mednarodni turnir kegljačev na ledu. Zmagala je ekipa Zaka Bled pred Gradbincem Jesenice in Globasnico s Koroške. Kegljače na ledu sta s svojo prisotnostjo razveselila pomočnik republiškega ministra za šolstvo in šport Vlado Bobovnik in jeseniški župan dr. Božidar Brudar.       J. Rabič
Uspešni nastop jeseniških drsalk in drsalcev
Jesenice - Člani domačega kluba so uspešno organizirali mednarodni turnir prijateljstva v umetnostnem drsanju. Nastopilo je 76 drsalk in drsalcev iz šestih klubov Slovenije in Hrvaške. Tekmovali so v obveznem in prostem programu in prikazali veliko lepih likov. Tudi jeseniške drsalke in drsalci so bili uspešni, predvsem v mlajših kategorijah.
Rezultati: pionirji C - 1. Jernej Belec (Stanko Bloudek Ljubljana). 2. Grega Urbas (Jesenice), 3. Gregor Repar (Stanko Bloudek Ljubljana); pionirke C: 1. Tanja Sotlar (Jesenice), 2. Sanda Vidmar (Olimpija Ljubljana). 3. Katjuša Radinovič (Jesenice); pionirji B: 1. Andrej Gorkič (Stanko Bloudek Ljubljana), 2. Karlo Po-žgajčič (Mladost Riba). 3. Boštjan Horvat (Olimpija Ljubljana); pionirke B: 1. Alenka Mrak (Jesenice). 2. Mojca Jereb, 3. Petra Ve-hovec (obe Stanko Bloudek Ljubljana); pionirji a: 1. Janez Špoljar (Celje); pionirke A: 1. Tamara Panjkret, 2. Gorana Škalec (obe Medveščak), 3. Melita Čelesnik (Jesenice); mladinci: 1. Jure Kovač (Stanko Bloudek Ljubljana); mladinke: 1. Ana Ivančič, 2. Iva Ivančič (obe Mladost Riba). 3. Damjana Slaviček (Stanko Bloudek Ljubljana); člani: 1. Jan Čajvan (Stanko Bloudek Ljubljana), 2. Zoran Markovič (Mladost Riba); članice: 1. Mojca Kopač (Stanko Bloudek Ljubljana), 2. Melita Juratek (Mladost Riba), 3. Petra Klešnik (Stanko Bloudek Ljubljana); ekipni vrstni red za pokal prijateljstva: 1. Stanko Bloudek Ljubljana 254 točk, 2. Mladost Riba 219. 3. Medveščak Zagreb 174, 4. Jesenice 169. J. Rabič
Slovenski smučarski tekači v Kanadi
Na dve uvodni tekmi svetovnega pokala v smučarskih tekih sta pred dnevi v Kanado odpotovala naša najboljša smučarska tekača Joško Kavalar in Robert Kerštajn, v Kanadi pa se jima je pridružil Peter Klofutar, ki v ZDA študira računalništvo. Vendar je imel Klofutar težave, saj kot jugoslovanski državljan ni mogel dobiti kanadske vize. Vsi trije so člani športnega društva Planica, člani slovenske smučarske reprezentance in kandidati za olimpijske igre v Albertvillu. Tekme za svetovni pokal bodo v Silver Staru in Harvvood Hellsu. Ker smučarska zveza Slovenije ni mogla kriti stroškov bivanja in potovanja v Kanado, so se morali v športnem društvu Planica znajti sami. Tako bodo stroške bivanja v Kanadi krili slovenski izseljenci, stroške za letalske vozovnice pa je zbralo športno društvo Planica, za kar se vsem. ki so v akciji sodelovali in jo uspešno podprli, lepo zahvaljujejo. V akciji so sodelovali Do-minvest Jesenice, Elektro Žirovnica, Emona Ljubljana, Gradbinec Jesenice. Gradiš Jesenice, Gozdno gospodarstvo Bled, Integral Jesenice. Kemična tovarna Podnart, Kovinar Jesenice, Lek Ljubljana. LIP Bled. potovalna agencija Odisej, Pivovarna Union, Rožca Jesenice. Turistično društvo Kranjska Gora, Vodovod Jesenice, Zavarovalnica Adriatic, Zavarovalnica Triglav in ZTKO Jesenice.
Lojze Kerštan
Pričakovana uvrstitev košarkarjev »Da Leonardo«
Radovljica, decembra - V soboto, 7. decembra, so košarkarji v drugi slovenski ligi - zahod končali prvi del letošnjega prvenstva. V njej so nastopali tudi košarkarji KK "Da Leonardo" iz Radovljice. Z zmago vil. krogu, zadnjo soboto nad košarkarji iz Litije z izidom 98 : 90. polčas 48 : 45, so zasedli po pričakovanju sredino prvenstvene razpredelnice, na šestem mestu. Za njimi so se uvrstili klubi: Iskra iz Nove Gorice. Litija. Zagorje, Jesenice, Črnomelj in Novoles iz Novega mesta.
Mlado radovljiško moštvo je v prvem delu prvenstva doseglo šest /mag in doživelo pet porazov - ravno prav za utrditev mesta sredi razpredelnice, kar je razmeroma ugodno izhodišče za nadaljevanje prvenstvenih tekmovanj, ki se bodo začela že v soboto,, 14. decembra. Radovljičani bodo gostovali pri KK Novoles v Novem mestu.
Ob zaključku prvega dela državnega prvenstva v drugi ligi je treba pohvaliti prav vse radovljiške igralce, predvsem pa izvrstnega strelca Stojnška. borbenega Lotriča in Mirtiča ter obetajoče soigralce, ki se uspešno kalijo v spopadih na domačih in tujih igriščih, -jr-
Gorenjska liga v kegljanju
Kranj, 10. decembra - V šestem kolu gorenjske lige v kegljanju so bili doseženi naslednji izidi: Bled:Adergas 4785:4903. Elan:Ljubelj 4691:4911, Lubnik:Sava 4991:5088, TriglavSJenko 5034:4787, Jese-nice:Kranjska Gora 5033:4976. Po šestih kolih vodi Sava z desetimi točkami, pred Jesenicami z devetimi ter Kranjsko Goro, Ljubeljem in Triglavom s po osmimi. V sedmem kolu so pari: Adergas:Elan, Sa-va:Bled. Kranjska Gora :Lubnik. S.Jenko Jesenice, Ljubelj Triglav. T. Bolka
Skakalci obiskali Savo - Minuli ponedeljek popoldne je del naših repre-zentantov v smučarskih skokih obiskal enega svojih pomembnih pokroviteljev, kranjsko Savo. Direktor Sava Kranj Trade Janez Bohorič je ob sprejemu poudaril, da so se v Savi zavestno odločili pristopiti k sponzorstvu, uspehov smučarjev skakalcev pa si želijo tako zaradi tekmovalcev, kot zaradi promocije Slovenije in Save v svetu. Direktor naših nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc pa je dejal, da so smučarski skoki med najbolj gledanimi športi po televiziji, da pa upa, da se bo napis Save na skakalnih smučeh Čimvečkrat pojavil tudi na zmagovalnih stopničkah. Skakalce je pozdravil tudi generalni direktor Save Vilijem Žener, nato pa so jim pokazali del svoje proizvodnje. V. Stanovnik, foto: J. Cigler
Plezalni finale v Škofji Loki
Škofja Loka - Tako kot lani bo tudi tokrat ena izmed decembrskih nedelj v Škofji Loki v znamenju tekmovanja v prostem plezanju. Prihodnjo nedeljo, 22. decembra, se bodo zbrali najboljši slovenski plezalci na umetni steni v Športni dvorani na Podnu. Tekmovanje se bo s pollinalnimi boji začelo dopoldne ob 10. uri, finalni del, ki bo štel za zadnjo letošnjo tekmo v slovenskem pokalu, pa se bo začel popoldne ob 16. uri. V tem delu se bo pomerilo šest žensk in deset moških, ki bodo najboljši v dopoldanskem delu tekmovanja. Progo bo trasiral najboljši slovenski plezalec in športnik Slovenije za leto 1990, Kranjčan Tomo Česen, prireditev pa si bo ogledal tudi slovenski obrambni minister Janez Janša. D. Rupar
Vabila, prireditve
Tečaj smučarskega teka - ZVUTS Kranj bo tudi v letošnji sezoni organiziral tridnevni začetni in nadaljevalni tečaj smučarskega teka na Pokljuki. Tečaj se bo začel v četrtek, 19. decembra, in bo trajal do nedelje, 22. decembra. Namestitev tečajnikov bo v ŠPORT hotelu na Pokljuki. Cena tečaja je 2.400 SLT, v ceno pa je vštet penzion v hotelu, stroški vaditeljev in maže. Za tečaj se lahko prijavite do 17. decembra po telefonu 222-241 int. 621 od 8. do 15. ure.
Planinski izlet na Slivnico - PD Kranj vabi v soboto. 21. decembra, na planinski izlet na 1114 m visoko Slivnico na Notranjskem. Planinci si bodo ogledali Križno jamo pri Ložu in druge lepote kraškega sveta. Odhod posebnega avtobusa bo izpred hotela Creina ob 7. uri. Obleka in obutev morata biti primerni, obvezna pa je baterijska svetilka. Za izlet se lahko prijavite v pisarni PD Kranj, Koroška 27 (tel. 212-823) do srede, 18. decembra, do 16. ure. Izlet bosta vodila Slava Obradovič in Tomaž Planina.
Sprehodimo se po Pokljuki - To nedeljo, 15. decembra, bo na ?o-kljuki uvodna sprehajalno-tekaška prireditev, ki so jo organizatorji poimenovali "Sprehodimo se po Pokljuki". Teklo se bo na pet in deset kilometrov prosto, kakor bo kdo želel. Vsakdo si bo lahko izmeril čas in ga napisal na poseben kartonček. Start bo poljuben, med 10. in 11. uro na Ogoreljku. Vsi, ki bodo prispeli na cilj, bodo od organizatorja dobili značko in čaj.
VII. SNOUB Franceta Prešerna - V soboto, 14. decembra, bo Šport hotel Pokljuka organizator tekme v smučarskih tekih ob praznovanju. Tekma na dva- in trikilometrski progi se bo začela ob 9.30 uri, prijave pa sprejemajo do 8.30 v Šport hotelu na Pokljuki. Tekmovalci bodo nastopili v kategorijah mlajši pionirji in pionirke in starejši pionirji in pionirke, tehnika pa bo klasična. Prvi trije v vsaki kategoriji dobijo majice in medalje, razglasitev rezultatov pa bo po končani proslavi predvidoma ob 12.30 pri Ledenem baru. Dodatne informacije o tekmovanju dobite v Šport hotelu Pokljuka (725 -090) ali na ZTKO Kranj (211-176, Lampret).
Zimski turnir v malem nogometu za pokal "Poden 92" • Do srede. 18. decembra, sprejemajo v Športni dvorani Poden v Škofji Loki prijave aktivnih in rekreativnih skupin za nastop na letošnjem zimskem turnirju v malem nogometu. Igralni dnevi bodo ob sobotah in nedeljah od 8. ure dalje, igralo pa se bo v športni dvorani Poden. Prve tek; me naj bi se odigrale že v soboto in nedeljo. 4. in 5. januarja, igralni čas pa bo 2 x 15 minut. Prijavnina v znesku 1.800 SLT se plača ob prijavi ali nakaže na žiro račun: 51510-603-30715 (Za pokal Poden). Ob prijavi je treba napisati priimek in ime vodje ekipe, naslov, telefonsko številko in ime ekipe. Žrebanje bo v četrtek, 19. decembra, ob 18. uri v prostorih ŠD Poden. Najboljše štiri ekipe prejmejo pokale in denarne nagrade. Vrednost nagrad je 40 odstotkov od zbrane prija vn ine.
Začetek alpinistične šole v Kranju - Alpinistični odsek iz Kranja prihodnji četrtek. 19. decembra, ob 18. uri, vabi na prvo predavanje letošnje alpinistične šole. Predavanje bo v Bežkovi vili (Koroška 27).
Turnir kegljačev na ledu - Člani kluba za kegljanje na ledu Bled bodo to nedeljo. 15. decembra, z začetkom ob 7. uri na ledeni ploskv1 v športni dvorani organizirali mednarodni turnir z udeležbo domačih ekip in gostov iz Avstrije. Za vse obiskovalce bodo pripravili tudi srečelov.
Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom.
Uredništvo
Ni nam vseeno - za razvoj krajevne skupnosti in skrita kamera
Na zboru krajanov KS Brezje, dne 15. 10. 1991 in objavljeni članek Antona Tomana v Gorenjskem glasu dne 29. 10. 1991 si dovoljujem podati še drugo plat medalje, da bo zadeva bolj popolna in celovita.
Zbor krajanov prav gotovo ni bil tako slab, kot ga omenja komentator, čeprav ni dočakal normalnega zaključka. Vsekakor je prinesel prvi korak premaknitve in prebuditve krajanov. Potrdil je dejstvo, da na Brezjah zaostajamo za sosednjimi KS, kot so to Mošnje, Ljubno itd. Ker na poročilo po tem vprašanju ni bilo niti enega vprašanja. Po drugi strani pa pomeni, da imamo resnično "zlato jamo" na Brezjah, da nismo najbolj uspešni pri izkoriščanju danih možnosti ali pa smo netržni gospodarji.
Star pregovor pravi, da je najprej pomesti pred svojim pragom, to bi moral storiti tudi g. T°man, kot predsednik kulturnega društva v naši KS, ko je zgubil vse kulturno delovne člafte, ki so odšli v cerkev ali ne želijo več delati v društvu. Ostal je osamljeni odbor, kije že leto/dni v zamrznjenem stanju, kar pomeni, da kdo drug ne more poseči v to dejavnost, ker odbor še vedno obstaja. Ta žalost je toliko večja, ker je bil predhodni dolgoletni predsednik g. Dušan Kocjančič izredno delaven in zelo uspešen.
Gospod Toman, če mačku stopiš na rep, zamijavka, to je tudi povod za napisani članek.
Zgrešena politika in odločitve predhodne vodilne strukture, ko je ožemala predobre in ponižne krajane, da je temu res tako, naj opišem primer iz leta 1979/80, ko sem bil predsednik gradbenega odbora za razširitev in asfaltiranje ceste ČRNIVEC - NOŠE - BREZJE. Kot ponavadi, vedno sredi opravljenega dela zmanjka denarja, v našem primeru za asfaltno prevleko.
Na sestanku v gostišču Mlakar sta nam takratna prestavni-
ka KS Brezi/ dala predlog in pobudo ter možnost pridobitve brezplačne asfaltne prevleke za celotno traso ceste, seveda pod pogojem, da zglasujemo soglasje za odprtje nove lokacije smetišča na Črnivcu. Krajani smo bili odločno proti s poimensko podpisano listino. Odločili smo se za okoli 50-odstotno samoudeležbo financiranja pri rekonstrukciji ceste.
Končni rezultat je bil katastrofalni, ker sta soglasje za deponijo Črnivec samovoljno dala predsednika KS Brezje brez vednost krajanov. Krajani smo bili opeharjeni za večje vsote denarja in pridobljeno še današnjo ekološko nepopravljivo nadlogo.
Dom družbenih organizacij na Brezjah je bil zgrajen leta
1978. Ali je bil za tiste čase ustrezen projekt glede na potrebe in s kakšnimi verzijami je potekala izgradnja, je še vedno trn spotike velike večine krajanov. Se danes po 13 letih izgradnje je še vedno okoli 400 nr neizrabljene - nezasedene površine. Kakšna izguba in strošek za KS Brezje, ko ni namembnega tolarja in se financira iz drugih namembnih virov. Samo letos bomo za to neizrabljeno površino morali odšteti okoli 40.000,00 SLT oziroma za celotni objekt okoli 8.000,00 SLT torej 1/2 celotne vsote poravna PTT - Radovljica. Naša akcija o organiziranju otroškega vrtca, v domu bi bila že realizirana, če se ne bi zataknio že takoj na začetku v samem kraju. Posledica tega je bila časovna zamaknitev, med tem časom pa je tudi na občini zmanjkalo denarja. Na organiziranosti se še vedno dela in upam, da bomo prišli na zeleno vejo.
Na zboru krajanov se je takoj na začetku opazilo, da prisostvujeta dve stranki, poleg tega pa je bilo omenjeno, da imamo bogato in revno društvo. Podana je bila široka paleta odprtih, nerešenih in nerealiziranih zadev še posebno s poudarkom izpred 10 let. Zakaj Toman ni tega realiziral kot takratni predsednik, za-'kaj se mora sedanji svet ukvarjati s starimi grehi, ko ima novih zadev preveč pri že tako zmanjšanih finančnih sredstvih s strani občine, ter brez samoprispevka krajanov, ki se je iztekel z mesecem majem 1991.
Črnivec, 12. novembra 1991
Jakob Langus
Pismo LDS Škofja Loka
Gorenjski glas, 19. 11. 1991
Loški izvršni svet se je že lani opredeljeval o primernosti ravnateljev osnovnih šol v naši občini.
Prvikrat se je s tem srečeval že na 1. seji IS - 28. 6. 1990, ko so kandidirali za ravnatelje na osnovni šoli Blaž Ostrovrhar v Škofji Loki Kristina Sokolov; na OŠ Ivana Groharja Šk. Loka Bogomila Krvina in na OŠ Peter Kavčič Jože Peternel. Vsi ti kandidati so bili že prej ravnatelji teh šol. izvršni svet je vse potrdil. Pravtako je izvršni svet potrdil ponovno kandidaturo Valentina Bogataja za Glasbeno šolo v Škofji Loki.
Letos spomladi so kandidirali za ravnatelje na OŠ v Žireh kot edini kandidat prejšnji ravnatelj Slobodan Poljanšek, za OŠ Železniki so kandidirali kar trije: dosedanji ravnatelj Polde Nastran, nato pa še Miha Prevc in Jože Šmid. Za OŠ na Trati so bili kar štirje kandidati: Franci Brejc, Mira Ponikvar, Milena Kejžar in Franc Benedik. Kandidate za vse te tri šole je obravnavala komisija za volitve in imenovanja pri SO Škofja Loka ter predlagala skupščini v sprejem konkretne predloge. Zanimivo je, da kandidatura s strani komisije za nekatere poslance ni bila nikoli dovolj pojasnjena. Od komisije se je zahtevalo nova in dodatna pojasnila, za kar imajo poslanci seveda vso pravico.
Kako so potekale obravnave teh kandidatov, bo povedalo še Vrhovno sodišče, ker se je ena kandidatka pritožila. Rezultati glasovanja v skupščini so bili taki, kot je tudi LDS znano. Z veliko večino glasov oziroma soglasno je bil izvoljen Poljanšek za ravnatelja na OŠ v Žireh. Za OŠ Železniki in Trata pa ni bil izvoljen (?) nihče, ne glede na to, da je Prevc dobil od 50 možnih 27 glasov.
Toda po razlagi v skupščini bi moral Prevc dobiti v vsakem zboru več kot polovico glasov, a jih ni dobil v zboru združenega dela. Odvisno od tega, ali se sklicujemo na 5. ali 9. člen statuta občine. To in mogoče še kaj bo povedalo sodišče.
Vmes je prišel novi Zakon o organiziranju šolstva in s tem tudi sprememba volitev ravnateljev osnovnih šol. Po novem zakonu daje izvršni svet samo (ne)-soglasje k predlaganemu ravnatelju, ki ga izbere svet šole. In tu smo pri volitvah sedaj tako razvpitega primera, kako je v loškem izvršnem svetu Demos proti rdečim ravnateljem.
Ves spredaj navedeni tekst pojasnjuje, kako smo v tem času. letu in pol, obravnavali in tudi potrjevali ravnatelje. Kar* lepo število jih je. In ko je del izvršne-
?a sveta rekel »NE«, je LDS kofja Loka vprašal, da ne more verjeti, da bi šlo »...za tako nizkotno in podlo razmišljanje loškega izvršnega sveta...«, «in naj javno pojasnimo« ... «...svoje razloge za zavrnitev«.
Torej, ali bi utegnili biti res tako nizkotni in podli pri vsem tem, da je bilo že toliko ravnateljev prav s strani tega izvršnega sveta potrjenih. In sedaj nekaj
razlogov, zakaj sem se tako odločil:
1. Edini kandidat, ki se je javil oktobra 1991 za ravnatelja na osnovni šoli na Trati, se je prijavil na osnovi razpisa, objavljenega le v Gorenjskem glasu in še to, kar menim, da je lahko bilo narejeno tudi namerno, vsaj običajno ni, v prilogi Gorenjskega glasa. Ta razlog sem tudi povedal že na seji IS in predlagal ponovitev razpisa. Da je bil razpis nekako skrit, me prepričuje tudi to, da se je v primerjavi s prvim razpisom, ko so se javili na isto mesto ravnatelja na Trati kar štirje kandidati. Sedaj pa samo eden! Da se sedaj ne bi upali prijaviti? Se jim je kaj zamerilo ?
2. Predlagani kandidat naj bi po pisanju Zavoda za šolstvo Kranj imel vse potrebne odlike za to mesto. Po obsegu teksta, ki ga je napisal Zavod za šolstvo Kranj za posameznega kandidata, bi sklepali, da je najbolj primeren ravno Benedik, ker je o njem tudi največ pozitivno napisanega. Taisti Zavod tudi sam omenja, da Benedik enajst let ni bil aktiven v šoli. S tem je vredno primerjati ostale kandidate za to šolo, saj so bili ves čas v šoli - v razredu z učenci in v kolektivu. Ali niso ti še bližje tej nalogi? Naj obračam pisanje Zavoda kakorkoli, imam občutek, da je favoriziral na neki način ravno Benedika. Da je bil Benedik uspešen ravnatelj na OŠ Železniki, za tisti čas rad verjamem. Res pa je tudi. da je ZK skrbno bedela nad tem, kdo je lahko ravnatelj. Če ne bi bil »vzoren komunist« (tako citira LDS Slovenske novice), verjetno ne bi bil postal kasneje občinski sekretar ZK.
Kot oče treh otrok, ki gredo skozi loške šole, pa razmere v našem loškem šolstvu tudi nekaj poznam, zato mi ni vseeno, kdo bo vzgajal naše otroke, kdo bo pedagoški vodja šole ? Kakšna je bila dosedanja šola, kije vzgajala žal tudi po načelih in ciljih, ki so še vedno zapisani v statutu OŠ Trata z datumom 21. januarja 1986, oblikovanja »materialističnega pogleda na svet«. Ali se bo ravnatelj, kije bil pred dvema letoma še sekretar ZK in varuh te ideologije, lahko tako hitro spremenil in opustil to načelo in cilj vzgoje? Lahko bi se še spraševal.
Kako so in še vzgajajo naše otroke, bi lahko napisal kar nadaljevanko. Vsa zgodba - žal resnična - je nastala, ko sem lani junija predlagal možnost, da bi tisti otroci v šoli v naravi na morju, ki bi to želeli, lahko šli k maši v nedeljo dopoldne. V Škofji Loki ni nastal samo piš. Bil je pravi vihar.
Ali želite nadaljevanko, kako sem doživljal vzgojo šole na svoji koži in preko naših otrok hit et nune, da ne bo preveč zgodovine.
/O   ljubljanska banka
GORENJC FORMUULT/
IHRANKA
PRODAJA IN NAKUP TUJE GOTOVINE
V LB - Gorenjski banki d. d., Kranj odslej lahko tudi kupite vse tuje konvertibilne valute.
Nakup lahko opravite v naši ekspozituri v Kranju, Bleiweisova 4 (nasproti avtobusne postaje), medtem ko tujo valuto lahko prodate v katerikoli ekspozituri naše banke na Gorenjskem.
Nakupni in prodajni tečaj se oblikujeta glede na ponudbo in povpraševanje, zgornji limit za nakup pa je 1.000 DEM oz. protivrednost v drugi valuti.
Gorenjska banka d. d., Kranj
r senzacijskah
razprodaja i
L
• smuči • smučarski čevlji
• snovvboardi      • vezi
Kdaj: od ponedeljka do petka, od 9.-18. ure, —- g - -
v soboto od 9.-12. ure CLI\lw Kje: ELAN - Brnca/Furnitz mmmmmmimmm Karntnerstrasse 48 (ob cesti Podkoren - Beljak)
J
Vmes bom pa povedal še, kako so mi že naslednji dan pozno zvečer in ponoči želeli skaliti mir grozilni glasovi po telefonu na temo ravnateljev. Žal nisem bil edini. Še drugi, očitno po pravih slih informirani, verjamem, da samozvani varuhi predlaganega kandidata, kako je bilo z glasovanjem na izvršnem svetu, so imeli telefonske »pogovore« pozno v noč. Taki grozilni klici so zame samo signal za še večjo pozornost, da si ne bi predstavljal, kako daleč smo že od nekdanjih partijskih časov in metod. Lahko pa bi povedal tudi še kaj o za-
hvali na isto temo.
Čeprav sem že dolg, pa še samo eno pojasnilo.
LDS piše, kako so imeli globoko upanje v loško vlado. Papir prenese vse, tudi tako sprenevedanje, da ne rečem hinavščino. Kje pa je bilo njihovo upanje, ko so ob izvolitvi tega izvršnega sveta poslanci LDS v loški skupščini glasovali proti - posebej proti meni in posebej proti temu izvršnemu svetu?
Da ne bi pozabili na pregovor: Za lep dan mora biti lepo jutro' Škofja Loka. 9. decembra 1991 Vincencij Demšar
Peter Čolnar
DREVESA V GOZDU
Po vojni sta živela s punčko v Mariboru. Nekoč sta z ženo Punčko za nekaj kaznovala, tako da ni smela v kino. Zaprla sta Jo doma v drugem nadstropju.
Ko sta odšla, je stopila punčka na balkon in začela vpiti:
»Na pomoč! Na pomoč! Usmilite se partizanske sirote! Ne dajo mi jesti, zaprli so me...«
Mimoidoči niso vedeli, kaj se dogaja in so otroku verjeli. Poklicali so gasilce, ki so se s pomočjo lestev povzpeli na balkon lr> »rešili« partizansko siroto.
Koroša je imel kasneje precej težav, da je dokazal, da dekličine obtožbe ne drže. Morda mu sploh ne bi verjeli, če ne bi bil tudi aktivni partizan, saj je bil med vojno komisar kozjanskega odreda.
Dekle so morali dati kasneje v kazensko poboljševalni dom, kjer je preko časopisa spoznala svojega brata, ki jo je odpeljal k Sebi domov.
Bilo je še precej podobnih usod. Predvsem starejši otroci so D'li izredno močno prizadeti in prav gotovo nikoli ne bodo brez Posledic svojega prestanega gorja...
Piškoti
V Gluhonemem zavodu je bilo okoli 30 sob. V vsaki je bilo P° nekaj postelj, na katerih so ležali po štirje otroci. Zanje so skrile prostovoljne sestre hrvaškega Rdečega križa, uradni zdrav-n'k pa je bil dr. Franc Pernuš.
Upravnik zavoda je bil sicer ustaš, vendar se ni za delo z otroki preveč zanimal. V zavod so nosili obleko, hrano in druge potrebne stvari.
Ljudje, ki so hoteli skrbeti za otroke, je Lojze pošiljal k dr. Pemušu, ki jim jih je dajal.
Po prvem transportu otrok je Lojze telefoniral v Bizjakovo tovarno. Govoril je z direktorjem Peterneljem. Povedal #nu je, da nujno potrebuje najboljše piškote.
Čez dva do tri dni sem zopet telefoniral Peternelju, kaj" je s piškoti.
»Bizjak je rekel, da so keksi luksuz.«
Bizjak tedaj še ni vedel, za kaj gre. Ko ga je Lojze kasneje dobil, mu je rekel:
»Pojdite pogledat na Ilico 83, da boste videli, kdo rabi piškote.«
Zvečer se je ves presunjen oglasil:
»Seveda jih boste dobili. Vse boste dobili, kar potrebujete...«
Za otroke v prenočišču je povedal tudi Breslerju. Napisal je nalog za vojno preskrbovalni zavod za 400 kg živil t. j. zdroba, moke, masti in druge hrane, ki je sicer v Zagrebu sploh ni bilo mogoče dobiti. Po hrano je šel Čukov hišnik Očič. Kmalu je stvari pripeljal. Ko je živila prevzel, ni oddal naročilnice in tako je čez čas odšel še enkrat po 400 kg živil.
Mati
Ob nekem transportu so pripeljali otroke naravnost v Gluhonemi zavod. Bilo je okoli pete ure zjutraj. Lojze jih je šel dopoldne pogledat.
S hodnika je stopil v manjšo sobo v prvem nadstropju, kjer so bile tri postelje. Desno od te sobe je bila večja, v kateri je zagledal neznano sestro RK, kije bila kar predobro oblečena. V oči
sta mu padla dva otroka ob njej, ki nista bila ostrižena (vse otroke so sicer sestre ostrigle ob dezinfekciji).
»Kako pa, da ta dva nista ostrižena? Saj smo včeraj vse ostrigli...«
»Čista sta...,« ga je zmedeno gledala ženska.
»Gospa, vseeno je, če sta čista, vendar neostrižena preveč zbodeta v oči. Saj ste videli, da sem ju še jaz opazil, ko nič ne vidim...«
»Sestra« je bila vsa prestrašena. Bila sta njena otroka. Po vaseh so ustaši jemali otroke in da bi ju rešila, ju je sama skrila v zavodu.
»Veste, sem od slovenskega Rdečega križa. Če bosta ostala otroka tu, ju morate ostrici.. Ali potrebujete kaj denarja?«
Rekla je, da ga ne potrebuje. Ko je prišel čez dva dni zopet pogledat v zavod, je ni bilo več. Svoja otroka je odpeljala na varnejše mesto.
Jastrebarsko
Jastrebarsko je v bližini Zagreba. Tam je bil nekakšen dom, v katerem je bilo okoli 50 otrok. O tem je pripovedovala Jana Koch, ki je imela z otroki tesnejše stike.
Nekega dne'je prišla k Lojzetu neka nuna iz doma v Jastre-barskem. Vprašal jo je, kako je z otroki.
»Dobro, fino. To so otroci zagrebške gosposke...«
»Ne zanimajo me ti otroci, zanimajo me tisti, ki so v domu.«
»Ah, ti...« je nuna omalovažujoče zamahnila z roko, kot da so to nekakšna manjvredna bitja. Spremil jo je do vrat in jo zmerjal kot kakšno smrkljo. (V Jastrebarskem sta bila namreč dva domova - v enem so bili nezakonski otroci zagrebških mogotcev).
Konec leta 1942 so partizani v napadu zasedli Jastrebarsko in ga nekaj dni držali.
TISKARJI? TISKARJI!
Potrebujete kvaliteten stavek? Z resolucijo 600 ali 3200 dpi? Na papir, paus, film?
Pokličite 620-050! Vaše želje in zahteve vam izpolnimo kvalitetno, hitro in po konkurenčnih cenah. Stavek izdelan pri nas vam prihrani čas in denar.
PERLA, grafični Inženiring d.o.o. škofja Loka. Poljanska cesta 3 _tel. 064/ 620-050_
AVTOMEHANIKA
(A)Husqvarna
T0M0S - HUS0VARNA
SERVIS in trgovina
C
MILAN KRMELJ, GORENJA DOBRAVA 7
GORENJA  VAS 64224, 064/68-051
GLAS
PRODAJA IN SERVISIRANJE VOZIL HONDA
ZAGOTOVLJENI NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • POPRAVILO VETROBRANSKIH STEKEL • OPTIČNA NASTAVITEV KOLES oz. PREME
Delovni čas od 7. do 18. urtj
SREČO ZIBERT, Britof 173, Kranj, ®064/242-167
KRANJSKA GORA
Podjetje Kompas hoteli Kranjska Gora, Borovška 100, objavlja prosta dela in naloge:
VODJE GOSTIŠČA JASNA - nedoločen čas Pogoji: V. stopnja gostinske smeri, pasivno znanje dveh tujih jezikov, tri leta ustreznih delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela, poskusno delo dva meseca, izpit iz higienskega minimuma in varstva pri delu
VODJE STREŽBE - za nedoločen čas
Pogoji: V. stopnja zahtevnosti gost.-turistične smeri, aktivno znanje dveh tujih jezikov, izpit iz hig. minimuma in varstva pri delu, tri leta ustreznih delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela, poskusno delo 3 mesece
VODJE KUHINJE - nedoločen čas
Pogoji: V. stopnja zahtevnosti kuharske smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela, poskusno delo tri mesece, izpit iz higienskega minimuma in varstva pri delu
VEČ NATAKARJEV Z VEČLETNIMI IZKUŠNJAMI
Rok prijave 8 dni od objave. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Podjetje Kompas hoteli Kranjska Gora, Borovška 100.
NAŠIM ZAVAROVANCEM SLOVENSKI JAVNOSTI
V zvezi z nedavnimi zapleti z zelenimi kartami vam iz Adriatica, zavarovalne družbe d.d. Koper, sporočamo naslednje:
V Adriaticu se od samega začetka poslovanja zavedamo, da nam bodo naši sedanji in bodoči sklenitelji zavarovanj zaupali le, če in dokler bodo zadovoljni s kakovostjo in ceno naših storitev, z ažurnostjo reševanja zavarovalnih primerov in obsegom kakovostne ponudbe.
2.
Adriatic je do ustanovitve Slovenskega nacionalnega biroja zelenih kart zakonit in polnopraven član Združenja zavarovalnih organizacij Jugoslavije, od katerega imamo odobrenih 235.000 številk za zelene karte.
Zato z vso odgovornostjo izjavljamo, da ni bilo prav nobenega razloga za izvzetje veljavnosti Adriaticovih zelenih kart. Se posebej, ker mednarodne škodne primere rešujemo hitro in smo dobri plačniki. S tujimi zavarovalnicami smo v zelo dobrih odnosih, servis mednarodnih škod pa opravljamo tudi za druge domače zavarovalnice. Kot zakonite in identične bi torej morale veljati zelene karte vseh zavarovalnic (ali nobene).
4.
Vsem lastnikom naših zelenih kart, ki so imeli neljube nevšečnosti in so izgubljali dragocen čas, se še enkrat opravičujemo, čeprav, ponovno poudarjamo, za diskriminacijo ni bilo nobenega formalnega razloga.
5.
Zaplete, do katerih je prišlo, smo odpravili takoj, prvi med zavarovalnimi hišami. Upamo, da smo s korektnim odnosom in povračilom vseh stroškov zavarovance prepričali o naši visoki poslovni morali Z obžalovanjem pa ugotavljamo, da so nekateri - iz konkurenčnih ali osebnih razlogov - skušali Adriatic očrniti pred javnostjo.
6.
Dobro ime Adriatica in kakovost naših storitev bomo še naprej gradili na profesionalnem, poštenem in korektnem odnosu do naših zavarovancev in vseh, ki bodo to še postali. Prvo leto našega obstoja nas prepričuje, da smo na pravi poti. Verjamemo, da bo tako tudi v letu 1992. Naj bo srečno, zdravo in uspešno. Za nas vse.
u.
Adriatic
zavarovalna družba d .d. assicurazioni s.p.a.
P.S.: stare zelene karte lahko še naprej brezplačno zamenjate z novimi v vseh naših poslovalnicah, pooblaščenih agencijah in na mejnih prehodih, vse dodatne informacije pa dobite tudi na centrali v Kopru, Ljubljanska 3a, tel: 066 33 135.
REZULTATI ŽREBANJA NAGRADNE IGRE
999
100 NAGRADNIH ARANŽMAJEV ZA ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE ALBERTVILLE *92
1. Miran Hočevar, 61000 Ljubljana, Levstikova 22; 2. Robi ČišiČ, 62204 Miklavž, Ptujska 53; 3. Irma Perko, 64294 Križe, Sebenje 44; 4. Andrej Radšel, 62000 Maribor,, D. Mravljaka 34; 5. Rado Petavs, 61380Cerknica, Videm 44; 6. Sonja Lah, 62000 Maribor, Žnidaričeva 1; 7. Štefka Arslamovski, 62000Maribor, Bevkova 1; 8. Nada Kastelic, 61292 Ig, Želimlje 21; 9. Marjana Česnik, 66000 Koper, Kozlovičeva 29; 10. Ivanka Jenko, 64000 Kranj; 11. Vesna Slane, 68330 Metlika, C.b.e. 92; 12. Barbara Bensa, 65102 Solkan, Vojkova 2; 13. Smiljka Čeh. 62250 Ptuj, Štuki 5/b; 14. Marija Kmeta, 63000 Celje, M-Škapinova 14; 15. Natalija Novak, 62256 Juršinci, Gabmik 5/a; 16. E. Golčer, 63210 SI. Konjice, Škalce 96; 17. Nataša Koprivnikar, 61261 Dobrunjc. 13. julija 63; 18. Marko Kump, 61113 Ljubljana, Gl. ploščad 3; 19. Peter Roje, 65290 Šempeter, Na.pnstavi 6; 20. Anica Verbič. 61354 Horjul. Podolnica 29; 21. Milena Jančič, 62321 Makole, Ložnica 12/a; 22. Dušan Saje, 66250 II. Bistrica, Rozmanova 5; 23. Sonja Kraljic, 61108 Ljubljana, Ižanska 270; 24. Milena Šenica, 68351 Straža, Ob Krki 5; 25. Mateja Vadnjal, 61000 Ljubljana, Medvedova 1; 26. Pavel Malek, 62000 Maribor, Leona Zalaznika 19; 27. Jani Ulčar,
61110 Ljubljana, Ob potoku l;28.FranckaGros.64000Kranj,Bičkova 6; 29. Rozina Bonin, 66320 Portorož, Seča 105; 30. Božidar Mole.
61111 Ljubljana. Tržaška 121/1; 31. Marija Medvešek, 61420Trbovlje, Golovec 23; 32. Irma Tomažič, 65271 Vipava, Vrhpolje 77; 33. Katica Jeranovič, 62000 Maribor, Bratov Greifov 11; 34. Tatjana Malec, 66000 Koper, Garibaldijeva 5; 35. Tončka Rakovee, 64000 Kranj. Šempetrska l/a; 36. Barbka Bregar, 68213 Veliki Gaber94; 37. Milena Dodič. 66310 Izola. M. Škapin 2; 38. Mirko Turšič, 61382 Begunje. Selšček 38; 39. Primož Merljak, 65211 Kojsko, Gonjača 12; 40. Ivan Perdih, 61433 Radeče, Pot na brod 6; 41. Zdenja Čemažar, 65282 Cerkno, Gor. Novaki 29; 42. Franc Mole, 61000 Ljubljana, Tržaška 121; 43. Nana Caric, 61240 Kamnik, Kam. zas. odreda 9/a; 44. družina Kokole, 61411 Izlake, Narof 31; 45. Vida Legan, 61113 Ljubljana. Hošiminhova 13; 46. Mateja Urh, 64247 Zg. Gorje, Sp. Gorje 208; 47. Tatjana Volčanšek, 61241 Kamnik, Jamova 3; 48. Ivica Zagode, 63310 Žalec, Ložnica 10;49. VladkaRagolič,62000Maribor,Košaki, Dol 67; 50. Renata Plut, 68000 Novo mesto, Vidmarjeva 58; 51. Vika Jakopin. 61330 Kočevje, Mahovnik 42; 52. Petnnja Mam, 61234 Mengeš. Glavarjeva 13/a; 53. Janja Retel, 68000 Novo mesto, Trdinova 5; 54. MilanMočmik,64226 Žiri,Igriška 6; 55. Pavla Kunej.61000 Ljubljana, Petrovičeva 21; 56. Tomaž Oražem, 61225 Lukovica, Šentvid n.h. pri 19; 57. Miro Vrečko, 63230 Šentjur, Pod vrbco8; 58. l^onida Kraševec, 61386Stari trg, Pudob 11 /a; 59. Marjeta Črnevšek, 62393 Mežica, Breg 10; 60. Boštjan Braiuša, 62000 Maribor, Gonška 23/c; 61. Jasna Štcfabec, 62000 Maribor, Razlagova 5; 62. Franjo Mlinaric, 62000 Maribor, Medvedova 21/c; 63. Tanja Hostnik, 61275 Šmartno, Črni potok 38-; 64. Janez Planine, 68270 Krško, C. k. ž. 11; 65. Gordana Šeško. 68270 Krško, 4. julija 62; 66. Ciril Papež, 68362 Hinje, Hnb 8; 67. Nežka Beras. 61260 Ljubljana Polje, Novo Polje, Cesta 10/47; 68. Simona Ličer.65230 Bovec,Trg25; 69. VeraGradišek,63335 Solčava. Robanov kot 41; 70. Matevž Vidmar. 61270 Litija, Luka Svetca 1/30; 71. Mojca Grošelj, 61410 Zagorje, Ul. talcev l/a; 72. Alenka Urh. 64247 Zg. Gorje, Sp. Gorje 208; 73. Ivan Koman, 61000 Ljubljana. Gerbičeva 50; 74. Drago Bratun, 61000 Ljubljana, Mašera Spasičeva 15; 75. Tjaša Preskar. 68270 Krško, Šolska 12; 76. Silvo Kretič, 61000 Ljubljana, Sp. Rudnik V/6; 77. Marija Mihelčič, 68330 Metlika. C. b. e. 14; 78. KJavdija Mohorko, 63000 Celje, Mariborska 42; 79. Sara Remec. 66280 Ankaran, Kolomban 10; 80. Cvetka Sebanc, 68000 Novo mesto, Slančeva 8; 81. Meta Penšek, 61000 Ljubljana, Šišenska 32; 82. Alenka Penko, 66250 II. Bistrica, Snežniška 3; 83. Mojca Lindič, 61330 Kočevje, Omerzova 42; 84. Marija Skender, 61000 Ljubljana, Topniška 70; 85. Tomaž Bajt. 61380Cerknica. Dolenja vas 118; 86. Ivan Robič. 64240 Radovljica, Gradnikova 8; 87. Regina Hrovatič, 68000 Novo mesto. Stranska vas 50; 88. Sonja Gorišek, 61310 Ribnica, Trg V. Vlahovića 8; 89. Kristijan Kraševec, 62331 Pragersko, Stari log 38; 90. Miha Markovič, 61360 Vrhnika, Verd 235; 91. Jasmina Kolar, 66320 Portorož, Seča 183; 92. Emilija Menzinger. 61000 Ljubljana. Stari trg 9; 93. Stanislava Bronič, 61260 Ljubljana Polje, Hladilniška pot 1/b; 94. Alenka Hvala, 61000 Ljubljana, Orlova 16; 95. Antonija Grahek, 68000 Novo mesto. Prešernov trg 15; 96-Stržinar, 61360 Vrhnika, Stemenova 13; 97. Matjaž Vrtovšek, 68294 Boštanj, Dol. Boštanj 17; 98. D. Majer, 61000 Ljubljana, Celovška 185: 99. Mitja Zagore,68311 Kostanjevica, D. Prekopa 7/a; 100. Tine Jeršin. 68311 Otočec. Jelše 6.
Srečne potnike na ZOI v Albertville 1992 obveščamo, da bodo napotke o potovanju prejeli po pošti od našega poslovnega partnerja Kompas Holidavs na svoje domače naslove.
1000 OLIMPIJSKIH MAJIC ALBERTVILLE '92
Nagrajenci / majicami Knorr Albertville 1992 bodo nagrade prejeli ft* svoje domače naslove.
KRANJ
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ p.o.
KOROŠKA c. 53 c. p. p. 102
•PROJEKTIRA •SERVISIRA •IZDELUJE •PRODAJA •INSTALIRA •SVETUJE
• ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj obvešča svoje stranke in poslovne partnerje, da bo s 16. decembrom preselil skupne službe in oddelek elektronavijalnica na Primskovo, v ulico Mirka Vadnova 11, v komunalni coni.
• Trgovina in RTV servis ostaneta na isti lokaciji na Koroški cesti 53 c v Kranju.
Imamo tudi spremenjene telefonske številke in sicer na novi lokaciji M. Vadnova 11, N. C. 216-161, 216-271 in telefaks 216-194.
• Telefonske številke na Koroški cesti pa so naslednje N C. 216-172, 216-183 in trgovina dir. 216-850.
Vabimo vas, da se tudi v prihodnje poslužujete naših konkurenčnih storitev.
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ p.o.
KOROŠKA c. 53 c. p. p. 102
•PROJEKTIRA • SERVISIRA •IZDELUJE •PRODAJA •INSTALIRA ^SVETUJE
fffa aIpleS Železniki
Celo prav majhen popust pri večjem nakupu pomeni velik prihranek.
e pa je popust 20 %, je treba to priložnost izkoristiti.
Obiščite salone pohištva in vprašajte za pohištvo Alplesa.
Če boste naše pohištvo kupili decembra in ga plačali z gotovino, bo nakup cenejši kar za 20 %.
KRANJ Nova trgovina
MINI METRO (Bivši DEKOR)
MAMLJIVO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE!
z malo sreče bo vaša želja morda izpolnjena
Udeležen bo vsak kupec!
ZADNJO SOBOTO V MESECU JE TRGOVINA ODPRTA VES DAN.
In kakšne so nagrade?
1. nagrada: glasbeni stolp
2. nagrada: kar trije radiokasetofoni
3. nagrada: avtomat za črno kavo -capucin z dvojnim nastavkom
4. nagrada: garnitura kuhinjske posode
5. nagrada: poslovni kovček SAMSON1TE
Žrebanje bo 30. 12. 1991 v naši trgovini. Rezultati bodo znani takoj in tudi objavljeni v časopisu Gorenjski glas.
SUPijo TRG INA V O
AvtomarkeT..
TRGOVINA - UVOZ     I Z V O 7 LJUBLJANA
Avtomobili:
FIAT, ALFA ROMEO, RENAULT, PEUGEOT, FORD. OPEL, VW, T0Y0TA, SUZUKI, HONDA v prodaji na Gorenjskem sejmu od 13. 12.- 22. 12. 1991 -HALA A
Obiščite nas na sejmu
ali v AVT0MARKETU. Titova 393. 61321 LJUBLJANA - ČRNUČE tel.
371- 176. 374-964, h.c.
372- 383, vsak delavnik od 8. do
16. ure, v soboto informacije od 8. do 13. ure.
1		■E1L0U1		Eli					m	
HITRO SE BLIŽA ČAS OBDAROVANJ, KI PRIDE VEDNO PREZGODAJ.										
Božiček, dedek Mraz, že kaj mislita na nas?
sprašujejo otroci v veselem pričakovanju. Ob vse daljših večerih jih spet vabi čarobna moč pravljic in pripovedk, ki na skrivnosten način bogatijo njihova mlada srca in bujno domišljijo.
Praznični izbor darilnih knjig in knjižic, ki smo vam ga tokrat pripravili kot predlog za darila vašim najmlajšim in tistim, ki že gulijo šolske klopi, je prava zakladnica pisateljskih in slikarskih mojstrovin za otroke. Izberite! To so najlepša darila,trajne vrednosti.
Naročite jih še danes!
PRAVUICE ZA LAHKO NOČ
Petindvajset najlepših pravljic z različnih koncev sveta - tudi o Rdeči kapici pa o volku in sedmih kozličkih. 190 str., 87 barvnih ilustr., trda vezava
Cena: 1.269 SLT (3 obroki) it. knjige (5)
SLIKANICE S KASETAMI
Zbirka petih čudovito ilustriranih pravljičnih knjig za otroke je posneta tudi na zvočne kasete, »ilustrirane« s prijetno otroško glasbo. Naslovi: JANKO IN METKA, prir. F. Bevk; il. R. Piščanec
• ZMAJ DIRENDAJ, K. Kovic; il. J Reichman • PETERKLEPEC, F. Bevk; il. M. Manček • MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON, E. Peroci; M. Stupica
• RDEČA KAPICA, J. in W. Grimm; il. M. Stupica.
DARILO - miniaturni kovček za 5 kaset!
Cena zbirke: 2.120 SLT (1-5 obrokov)
Carlo Collodi
OSTRŽEK
Knjiga čudovitih doživljajev lesene lutke, ki zaživi kot deček. 216 str., 60 barvnih ilustracij, trda vezava
Cena: 960 SLT (2 obroka) št. knjige (?)
ZBIRKA ČEBELIC
Devet knjižic ilustriranih pravljic, pripovedk in pesmic za prvošolčke. Knjižicam smo kot darilo priložili slovensko zastavo (20 x 40 cm).
Cena zbirke: 666 SLT
št. zbirke (3)
it. zbirke
®
ŠOPEK MALIH SLIKANIC
MODRI MEDVEDEK, M Manček • MODRI TRAKEC, ljudska
• O, JEJ, KROKODIL, V Taufer
• MOŽ Z DEŽNIKOM, E Peroci
• KODELJICA V VESOLJU, M Remec
Vse knjižice so ilustrirali naši priznani slikarji.
Cena zbirke: 490SLT
Št. zbirke (7)
ZGODBE ZA VSAK DAN V LETU 1-4
POMLAD • POLETJE • JESEN • ZIMA
- 365 novih dogodivščin Disnevevih pravljičnih junakov za vašega malčka. Skupaj 640 str., 1000 barvnih ilustracij, trda vezava
Cena   kompleta:  2.489 SLT (1-6 obrokov)
it. kompleta @
A. A. Milne
MEDVED PU in HIŠA NA PUJEVEM OGLU
Christopher Robin in njegova druščina v tej knjigi že dolga desetletja razveseljujejo mlade bralce po vsem svetu. 262 str., ilustr., trda vezava
Cena: 748 SLT it. knjige (S)
NAROČILNICA GG 2200
naročam knjige in zbirke, katerih Številke v tej naročilnici sem označil(a) z znakom X:
!. ® ® ® ® ® ® ®
' Knjig« bom ptacal(a):
| □ po povzetju, ob prevzemu pošiljke
□ v 2 zaporednih mesečnih obrokih brez obresti | □ v 3 zaporednih mesečnih obrokih brez obresti • □ v 4 zaporednih mesečnih obrokih z 9% obrestmi I □ v 5 zaporednih mesečnih obrokih z 12% obrestmi I □ v 6 zaporednih mesečnih obrokih s 15% obrestmi Na|man|*l obrok )• (v vseh primerih) 400 SLT
založba mladinska knjiga
I
pnirnek
Izpolnjeno NAROČILNICO nam, prosimo, pošljite čimprej na naslov: ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, Prodaja po pošti, Titova 3, 61000 LJUBLJANA. Pod enakimi pogoji lahko knjige kupite ali naročite v vseh knjigarnah, pri naših založniških poverjenikih in po telefonu 061/102-407 (24 ur dnevno). Cene veljajo do 31. 12. 1991.
poŠta
podpis
Naro čilnica zavezuje založbo in naročnika. Morebitne spore I rešuje pristojno sodišče v Ljubljani.
rGLAS 28. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 13. decembra 1991
NAJ BO
leasing VASA ROKA
Krona leži v jarku. Treba se je le skloniti in jo pobrati.
1
ii
UPORABNIKI:
Opremo, ki jo potrebujete za vašo dejavnost, vam ni treba kupiti z lastnimi sredstvi ali izposojenim denarjem. Sami jo izberete pri proizvajalcu, mi vam jo kupimo in damo v dolgoročni investicijski zakup. Tako se investicija plačuje sama s tem kar proizvaja. Ob koncu leasinga opremo odkupite in postanete njen lastnik.
PROIZVAJALCI:
Z leasingom vam
omogočimo novo obliko ponudbe.
Povečujemo vam krog uporabnikov
in tako ustvarjamo nova tržišča.
Najboljše ne prihaja samo. Prihaja v družbi z nami.
leasing
C*
NOV NAČIN RAZMIŠLJANJA
GOSTOL LEASING do.o. Novo Gorico Prvomajsko 37 tol7fox065 22-776
64228 Železniki, tel 064/66-155. fax: 66-154.66-380
Odprlo vsak dan od 8 do /°. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure
center
alples
Poleg celotnega asortimana iz Alplesove proizvodnje z brezplačno montažo in prevozom do 60 km vam je na voljo tudi pohištvo vseh drugih priznanih
proizvajalcev ter nasvet arhitekta. Poleg pohištva in stanovanjske opreme, bele tehnike, keramike, vrtnih garnitur nudimo vse od akustike, video tehnike, električnega orodja in
pripomočkov do kristala, okrasnih predmetov, daril in umetnin.
Decembra še posebej ugodni popusti za plačilo z gotovino.
Posebna akcijska ponudba božičnih in novoletnih daril.
Prepričajte se sami!
64228 Železniki, tel : 064/66-155, fax: 66-154,66-380
Odprlo vsak dan od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure
u u
ipo
center
^5
SREČNE IN VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE FRAZMKE
želi vsem razstavljavcem, obiskovalcem in prijateljem PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ
i; *v
KRANJ, 13.-22.12.19*1
4&
4>
Sejem z najdaljšo novoletno tradicijo pri nas.
Ugodni nakupi! Popusti! Velika izbira!
Darila za Božička, dedka Mraza in novo leto vsak dan ob 17.00 uri
Blago široke potrošnje, avtomobili, traktorji - velika izbira - vse na enem mestu. Na sejmu bo ponudba novoletnih dreves
Varujmo gozdove, zato pojdite po novoletno drevesce na sejem Sejem je odprt od 9. do 19. ure.
PROST VSTOP!
4Si
gostilna senero KRANJ, STARA CESTA 25 Dnevno vam nudimo divjačino, ribe In vse vrste ostalih jedi po naročilu. Obenem pa vas vabimo, da preživite prijeten sobotni večer ob duetu Sezam. Sprejemamo rezervacije za poslovna kosila, zaključene družbe in ohcetl. Rezervacije po telefonu 222-233. Se prip0ročgmo!
MALI OGLASI
^217-960
Prodam klavirsko HARMONIKO Hoh-ncr. 120-basno, /elo dobro ohranjeno. g t:i-H7l_2314.1
Prodani IMA NI NO Petroff! flp 81-655. popoldan _23229
Prodam   slar   dunajski KLAVIR 216-602 23236
/a hitro in solidno popravilo vaših gospodinjskih aparatov se priporoča SERVIS
/hPlC! "g 57-695_23277
/a darilo ob upokojitvi se krajanom Kokre iskreno. ZAHVALJUJEM. Luslek Jo-tek 23326
Starejšo H ISO dam v najem, Kranj - Naklo flf 213-338 23061
APARATI STROJI   CR- MATERIAL
LOKALI
AKOM L l.ATORJb Vesna in Topla za Yugo 101. dobite v Agroi/.biri Cirče « za 1800 SLT. Možnost plačila na dva «ka. Garancija dve leti. flr 324-802
___21522
Novo PEČ za centralno kurjavo ugodno Prodam. g» 51-792 22580 podamo STROJ za čiščenje talnih povr-z vrtečimi krtačami s takojšnjim vse-savanjem. Širina 50 cm. ^ 323-133 ali J23-666, Hribar_22646
Hidravlični STISKALNICI, prodam. Mo-^njtredit.^ 241-414_22955
ELEKTROMOTOR 7.5 kw, 2.800 obra-j"v_Hr 241-414, dop._22956
prodam KASETAR Technics, Pioneer, "tn. g 312-450__22958
Prodam RADIATOR, olje, 3 KW in ŠTE-yjEC 380. g- 41-077_23025
Prodam trajnožareci ŠTEDILNIK s peči-
^kupperhusch. g» 48-636_23043
Pioneer HI-FI STOLP. 2x80 W. poceni
Prodam. ^ 218-434_ 23089
Prodam mi/arsko tračno ŽAGO 'SJ ^041, zvečer__23091
Prodam UNIMOG 406 z nakladačem in Plugom «8» 725-087 23094
Prodam COMMODORE 64 za 10 000 g 631-009_23105
Oljni OORILEC Bremer, ugodno progam. Ig 31 1-387_231 15
C'RKULAR Universal s priključki, prodam. Qt 214-072 23135
°VERLOCK Pfaff entlarico, novo, prodam. «J5f 215-650 23138
Pioneer vrhunski glabeni STOLP, ojače-yalec A 656. kasetofon CT 656, Tuner F 445. zvočniki Elac EL 50, prodam 400
dem
cene]e od novega, flf 691-117 ___ 23146
Ugodno prodam šivalni Stroj BAGAT in ttrmbakomuiacijsko Peč 3 kw. flf j-Sl_-138_ 23149
Registerska BLAGAJNA Digitronka, no-^a. ugodno prodam. "g 43-393       23157
Prodam Sony OJAČEVALEC in Akai
gramofon. & 328-286       23166
Prodam nov CTV Gorenje Ekskluziv 712,
garanciji. <g 217-188 "_23172
^TblOREKORDER malo rabljen, profan "g 802-581_23189
Pralni STROJ Gorenje, starejši prodam
^632-638_23194
K°mbin,rani ŠTEDILNIK, starejši ugod-
J^Prodam. g 632-638_23195
Poceni prodam trajno žareči ŠTEDILNIK Tobi fljf 632-638 23196
Prodam nov. 50-literski ZMRZOVaT Ni K R. Končar g 312487 23224
^TdeOREKORDER Akai. 3 glave, prodam, "g 49-521 23232
POPRAVILO TV anten in montaža "A" *_anala g 57-420 23233
^godno prodam rabljen PRALNI STROJ. Končar. 242-728_23239
Lilo mizarsko KOMBINIRKO, 5 opera-^prodam. flfr 41-695_23240
Prodam barvni TV. ^ 51-779, Tomazin L__23246
Llgodno prodam PEČ ža centralno ^TADLER 50.      79-922_23254
TISKALNIK Schneider 40l NL.Q z vgrajenimi našimi črkami prodam. W62l-097_23266
Prodajam vrhunsko AUDIO VIDEO OPREMO z računi.     327-270 23284
Prodam barvno TV Iskra Color. stara 4 'eta, za 300 DEM Podrepšek, Groh nas. {ISk. Loka_23285
Prodam TERMOAKUMULACIJSKO P|C.4 KW.      47-168_23298
Prodam mizarsko KOMBINIRKO in VI-
°EOREKORDER Sharp ^ 75-553
„___ 23300
Prodam   RAČUNALNIK Commodore H ž vso ostalo opremo flj 620-670 ____,_23316
GLASBILA_
P° ugodni ceni prodam 80-basno HAR-MONlKO. flr 632-310 22986
Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž in ladijski pod) za zunanje in notranje oblaganje sten in stropov ter kupim smrekove hlode. Habjan. Lenart 20, Selca W 64-103 22735
Prodam 750 kosov MODULARNIH BLOKOV, vhodna VRATA Lip Bled, STIROPOR, debeline 5 cm in armaturni MREŽI, 6x6. flp 50-656_22996
Ugodno prodam APNO, CEMENT, CIR-KULAR.g 217-452_23032
Prodam smrekove in hrastove PLOHE in nova garažna VRATA, *g 327-347 23058
Prodam OKNA SUS Jelovica, dimenzije 100 x 120, levi, 3 kose. 100 x 140, en levi en desni. nove. ^ 620-160 23154
Prodam 2 kub. m. suhih borovih PLOHOV in I kub.m. bukovih suhih PLOHOV, g* 403-188 ali 403-189 23207
Prodam hrastov lamelni PARKET, I. kla-se, 50 kvad. m. & 50-865_23218
Prodam suhe smrekove PLOHE in DESKE ter smrekovo HLODOVINO Roz-man. Prebačevo 33. g1 41-335 23235
Prodam 20 kub. m desk - slavonski hrast, flf 78-606 23273
Prodam 725-291
bukove   suhe   PLOHE, flf 23295
Prodam borove DESKE, debeline 25. Orehovlje 13, Kranj 23315
Oddam POSLOVNI PROSTOR, 30 kvad m. v HotemažahU3I2-385 23051
Mizarsko DELAVNICO z dvema prostoroma, 120 kvad. m., s stroji in orodjem, dam v najem. Informacije 14.12.1991, ves dan Šk. Loka. Jegorovo predmestje 13, T.
Margoč_23080
Oddam ali prodam LOKAL, 40 kvad. m. ^ 50-026 23099
V Kranju z okolico iščem poslovni PRO-STOR. g1 213-236_23101
Najamem, LOKAL za gostinsko dejavnost na območju Lesc. Radovljice ali Ble-da. g 74-768_23164
V ŠK. Loki Podlubniku oddam PROSTO-RE primerne za garažo, skladišče, obrt ali poslovne prostore, flfr 622-781       23186
V Kranju oddam v najem mizarsko DELAVNICO z vso opremo in centralnim ogrevanjem ^ 310-577 23249
Oddam najemniški TRGOVINSKI LO-KAL, 20 kvad. m., z odkupom inventarja v centru Kranja. ^ 323-165, 13. do 15. ure_ 23253
V Kranju v souporabo nudim opremljen pisarniški prostor s faxom. ^ 325-729 dopoldan. 23272
Vpeljano trgovino v najetem prostoru oddam v najem. ^ 326-286, po 18. uri
_23275
Iščem samostojni OBJEKT za delavnico v okolici Kranja. ^ 328-685 23281
IZOBRAŽEVANJE KOLESfl
INSTRUIRAM angleščino za SŠ. ® 212-091 23049
INSTRUIRAM matematiko za vse stopnje ® 310-803 23211
IZGUBLJENO
Izgubil sem URO japonske izdelave na relaciji Likozarjeva ulica - Trgovska Sola -ulica Gorenjskega odreda. Poštenega najditelja čaka lepa nagrada! flj 213-960 __ 23030
KUPIM
Ugodno prodam AVTOMATIK A3 ML. Partizanska 50, Šenčur 23076
OBLAČILA
Prodam pele PLAŠČ Bizam, nov, srednja postava.      211-882_23171
OTR. OPREMA
Prodam športni otroški VOZIČEK McLaren in zložljivo POSTELJICO. ^ 128-685_ 23282
Ugodno prodam kombiniran otroški VO-Z1ČEK Chicco. tt 328-254_23318
Ugodno prodam otroški VOZIČEK A ico. flP 44-554 23330
Kupim več BIKOV, težkih 100 kg. 49-002 _ 22834
Kupim MOTOR za Jugo 45, star do 3 leta g* 46-572_23151
Kupim par PAVOV, g 422-646    23159 OSTALO
TROSILNIK hlevskega gnoja Tajfun, ku- _
pim.flp 70-227 _ 23317
OBVESTILA
POLAGAM. BRUSIRAM in LAKIRAM parket ter POLAGAM tople pode, itiso-ne, tapisone in pluto, flp 622-065 18481
Iščem EKIPO za izvajanje notranjih in zunanjih ometov, flf 321-221, int. 2568 _23020
IZOLIRAM cevi centralne kurjave z aluminij pločevino in mineralno volno, hitro in poceni, reg. obrt. ^ 061/485-360, zvečer_'_21051
Prazniki se bližajo, praznujte jih v dvoje. Pokličite AFRODITO, ženitno posredovalnico iz Kranja, flf 324-258 ali 51-245
do 22. ure._21651
V mirnem koncu mesta Vam varujem OTROKE, "g 217-238_22887
Študent išče DRUŽBO za najdaljšo noč. g1 310-628_22889
RTV SERVIS Baltič, Sr. Bitnje 65, popravilo radio - tv - video aparatov vseh vrst. 325-589_23082
Za posojilo 20.000 DEM vam nudim visoke obresti in garancijo. Možno tudi part-nerstvo. flfr 217-891_23137
Imate TEŽAVE s pritiskom ali sladkorno?« 802-581_23190
OBRTNIKI! Vodim poslovne knjige in vam sestavim davčno napoved, g 49-367_23191
Ženska zimska oblačila V and S Trzin vrši v prostorih Tekstilindusa, obrat 2, dne 13. in 14.12.1991 od 9.-18. ure akviziter-sko skladiščno PRODAJO. Plašči, 6.600SLT, jakne 5 100 SLT. kostimi 6.100 SLT. pelerine 3.580 SLI. Vse na 3 obroke. Vabljeni! 23208
Božične JASLICE, lahko posamično, prodam. 4D> 218-062 23053
Prodam 21 631-758
ZLATA   za   zobe U 23055
Prodam staro poslikano kmečko SKRI-NJO. g» 64-115_23090
Prodam suha DRVA. Praproše I, Podnart _23122
Kupim stoječa DRVA, lahko jelša flf 421-676_23131
Prodam novo tuš KABINO. flf 76-303 _23183
Prodam   15   m jesenovih   DRV g 329-891, popoldan ali 241-528, dopoldan 23263
Prodam SLADKOR 40,00 SLT. «47-491
50 kg vrečah po 23279
HIŠO / VRTOM, cea 1	200 kvad  m. v
okolici Kranja, prodam	flr  21 K-1 11. po
17. uri	23065
GARAŽO v Sor lije vem n	is., prinlaiii «
218-254 od 5. do 6 ure	2.1108
V Šorlijevem naselju prodam ali oddam GARAŽO Triplex J 212-706 23140
Oddam   GARAŽO   na Planini 325-256 23184
Komunalno opremljeno PARCELO v Ži-reh. prodam, flj 622-906 23217
Komunalno opremljeno PARCJiLO v Ži-reh. prodam, flfr 622-906 23226
Zazidljivo parcelo 490 kvad. m v vikend naselju nad Trstenikom prodam g 213-826_23267
PARCELO z gradbeno dokumentacijo. 600 kvad m., v bližini Kranja, prodam. g 216-964_23283
Na Povijah, 5 km od Kranja, prodam TRAVNIK. 18.000 kvad.m. z malo gozda Možno na obroke, menjam tudi za stanovanje ali avto z doplačilom, g 061/314-506 23299
Zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. kupim. V 328-002_23312
PARCELO - gozd, primerno za vikend. prodam. g1 066/61-480_23313
PARCELO, 1000 kvad m., s starejšo hišo, primerno za obrt, v okolici Šk. Loke, prodam. ^ 328-002_23319
PRIREDITVE
GLASBO za ohceti in silvestrovanje nudi duo g 421-498 22097
DUO igra na ohcetih in manjših zaba-vah. *jg 46-137_22972 -
RAZNO PRODAM STORITVE
Prodam dobro ohranjene
PEKARSKE
STROJE
(mešalec za testo, stroj za rezance ipd.)
PEKARNA BERGER,
VVidmangasse 24, Beljak -Villgch
Tel. 9943-4242-24777
J & J TV VIDEO - HI-FI
SERVIS
popravljamo vse vrste TV, VIDEO in HI-FI naprav. Kranj, Smledniška 80, tel.: 329-886
CVETLIČARNA KAKTUS
tel.:401-249 z Brega ob Savi
vam nudi:
- rezano cvetje
- ikebane - aranžmaie
- žalne vence
- zemeljske substrate
- lončnice
Se priporočamo!
Prodajamo božična DREVESCA, tudi večje količine, 403-167. Kalan Janko, Zg. Besnica 74_23324
PRIDELKI
Prodam    večjo    količino krmilnega
KROMPIRJA.  Dolinar, Sveti duh 47, _
Škofja Loka__23045 w
Krmilni KROMPIR, prodam Voglje ^ SPORT 49-252 23216
Moški PLAŠČ, koža, rjav, številka 52-54. ® 802-581 2.1188
Kalupe za jaslice in JASLICE, prodam flf 242-331 23192
Na razpolago še nekaj M RLŽ1C za Braun aparat g 802-581_23193
Prodam PRTLJAŽNIK za smuči in je-klenko. g 215-941 23197
Prodam usnjeno moško JAKNO in moški plašč       215 941 23198
Prodam OMARO za šivalni stroj in KI-PERBUSCH.      2IS-94I_23199
Prodam KROMPIR za krmo flfr 312-293 23201
Prodam AI.MUMINIJASTE PLOŠČE ra-zličnih dimenzij in različno ORODJE za vrtalni stroj. ^ 214-531 23202
Prodam  rabljeno otroško SPALNICO, barvni TV Grunding, AVTORADIO - ka-setar in POLNILEC akumulatorjev, 328-202_23297
STAN, OPREMA
Po ugodni ceni prodam raztegljiv KAVČ in 2 FOTELJA, g 632-310_22987
Prodam OMARO za dnevno sobo in plinski ŠTEDILNIK Kekec. flfr 310-749 _23036
Otroško POSTELJO z jogijem, 190 cm in pisalno MIZO, poceni prodam ^ 324-488_23047
Prodam'3 leta staro KUHINJO Marles, s štedilnikom in jedilnim kotom ^ 622-525_■_23170
2 POSTELJI z omaricami, prodam, 5.000 SLT. -g 633-752_23174
Ugodno prodam SPALNICO in el. ŠTEDILNIK, g 324-688_23222
Ugodno prodam skoraj novi zložljivi PO-STELH. Nova vas 1, Radovljica 23252
Prodam dobro ohranjena notranja VRA-TA, 5 kosov. V 621-500, Sk. Loka 23259
Poceni prodam pomivalni PULT z dvema koritoma in odcejalnikom 83-950
23292
Mikrovalovne PEČICE PRAVI JAM 74-331
vseh vrst PO-22731
VODOINSTALACIJE 218-427
9
22835
Izdelujemo zložljive podstrešne stopnice z dvojnim pokrovom, po licenci "Wipro" po naročilu in notranjo opremo. Kranj, Jezerska c. 8, tel.: 242-772
Lastniki vozil CITROEN. Peugeot, obnavljam odmične osi flf 216-705 23077
MONTAŽA centralnih 65-817. zvečer
kurja
9
21093
prodaja uvoženih  ^ ^':^^^^^^^JiJ^'\i^^
runj
Janka Puclja 9 Kranj
POSREDNIŠKO PODJETJE d.o.o.
Tel.: 064/325-981 Fax: 064/325-981
KUPUJETE ALI PRODAJATE RABLJENI AVTOMOBIL?
NUDIMO VAM BOGATO IZBIRO RABLJENIH.
PRODAJA TUDI NOVIH UVOŽENIH TER DOMAČIH
AVTOMOBILOV.
Vse informacije lahko dobite po tel. 064/325-981 od 8. do 17. in sobota od 8. do 12. ure.
Ni naključje, da nam vse več podjetnikov in obrtnikov zaupa vodenje poslovnih knjig.
Pokličite tudi vi računovodski servis
ExpIeo G&A
(Staneta Žagarja 39, Kranj, tel. 242-594 od 9. -12. In 16.-19. ure)
POSESTI
Prodam GARAŽO na Planini, flt 324-328_20274
V Ljubljani ali Kranju z okolico, kupim zazidljivo PARCELO ali opuščeno H ISO. ® 45-550 22997
Prodam 631-939
GOZD pri Škofji Loki.
23040
Prodam moške DRSALKE Adidas, št. 38. 327-239_23056
SMUČI 150 cm in PANCERJE, št. 39, prodam, g* 43-230_23185
Prodam smučarske PANCARJE, št. 40in 41 flf 43-I2I_23228
Prodam SMUČI, dolžine I60 cm. ® 43-12!_ 23241
Poceni prodam 2 para SM ~č l z okovjem. ^ 50-702 23294
'Na Jezerski cesti 63/a v Kranju (na Primskovem) je 29. novembra Francka Pucelj odprla MARKET URŠKA. V njem vam nudi vse prehrambeno blago, čistilna sredstva in kozmetiko, radijske sprejemnike in otroška kolesa BMX. Do novega leta vam nudi pri nakupu nad 500 SLT 5 % popusta. Market URŠKA je odprt vsak dan od 7.30 do 19.30, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure.
Odslej celovita ponudba v Lescah     omejena količina vozil:
PRODAJNI SALON
PRODAJA REZERVNIH DELOV
POOBLAŠČENI SERVIS
Renault 5/3 vrata Renault 5 plus Renault 5 diesel
• Renault 19
• Renault 21
• Renault trafic takojšnji dobavni rok
renault mvftmmi&ntpkž]
LESCE, ALPSKA 62     064/75-650 in 74-860
RB
Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure
osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporočila lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave za torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš!
GOSTILNA ANKELE IZ PODLJUBELJA vas vabi v soboto, 14 12. 1991, ob 16. uri na otvoritev razstave GOSTILNA ANKELE SKOZI STOLETJA, potem bo v gostilni ob topli peči klepet in obujanje spominov.
SMUČARSKI KLUB RADOVLJICA organizira 13., 14 in 15 de-
cembra SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME v dvorani TVD Partizan v Radovljici, Gorenjska c. 26. Na sejmu boste lahko prodali ali kupili tudi opremo za druge zimske športe. Vstopnine
ni!
ZDOMCI IN IZSELJENCI!
Vsi, ki se boste v republiki Sloveniji mudili med bližajočimi se prazniki, boste zadeve s področja upravnih notranjih zadev lahko uredili tudi med prazniki!
V sekretariatu za notranje zadeve občine Kranj, Slovenski trg 1, soba 186, bo organizirano dežurstvo v času od 8. do 12. ure, v naslednjih dneh: 26. 12., 27. 12., 28. 12., 2. 1. in 4. 1. Pri nas se lahko oglasite tudi vsak delavnik od 7.30 do 15. ure.
DOBRODELNI PLES - Kranj, 13. decembra - Odbor za pomoč Hrvaški in kranjski župan Vitomir Gros vabita Kranjčane na dobrodelni ples, ki bo prihodnji petek, 20. decembra, ob 20. uri v hotelu Creina. Na prireditvi bosta nastopila ansambla Ca lifornia in Strmina. Izkupiček od vstopnine (350 tolarjev) in sre-čelova bodo namenili pomoči beguncem iz Hrvaške.
NEMŠKI KONZULAT OBVEŠČA - Pretekli teden je začel z de-lom generalni konzulat Nemčije v Ljubljani, ki ima prostore na Prešernovi 27 v Ljubljani. Telefon je (061) 153-309, uradne ure pa so od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. Konzulat prosi stranke, da svoje prošnje vlagajo pismeno, osebno pa lahko danes, 13. decembra, med 9. in 11. uro. O konzularnih dnevih bo javnost pravočasno obveščena.
JUTRI SVEČANOST NA POKLJUKI - Radovljica, decembra
- Jutri, v soboto, 14. decembra, ob 12. uri bo na Goreljku na Pokljuki svečanost pri grobišču junaško padlega 3. bataljona Prešernove brigade. Občinski odbori oziroma krajevne organizacije ZB NOV bodo organizirali posebne prevoze na Pokljuko. Iz Kranja bo avtobus odpeljal ob 10. uri izpred hotela Creina, z Jesenic pa ob 9.15 izpred zdravstvenega doma.
Spremenjene telefonske številke
UNZ Kranj - 223-171.
Postaja milice Kranj - 92, 221-064, 223-845. Postaja prometne milice Kranj - 222-321.
KROVSKO KLEPARSKA dela opravimo kvalitetno. fr 79-043 23096
IZOLIRAM cevi za centralno kurjavo, poceni fr 79-043 23097
OBLIKOVANJE krošenj. podiranje drev ja, fr 06I/263-437 23100
RTV SERVIS Porenta. Breg ob Savi 75. fr 401-347_23165
ODMRZUJEM vodovodno instalacijo, fr 327-323 23225 POLAGANJE keramičnih ploščic in marmornatihstopnic.fr 49-521 23231
STANOVANJA
Ugodno prodam GARSONJ E RO na Planini, primerno za odvetniško pisarno ali mirno obrt fr 326-162 23009 Lepo GARSONJERO / balkonom, cen-lralnim ogrevanjem v okolici Kranja. Prc»daln fr 061/343-592_23027
Oddam 1-sobno STANOVANJE, oprem-Ijrtio, \ Šk. Loki. za 140 DEM v proti-vrednosli. Šifra: UGODNO_23028
Lepo GARSONJERO z balkonom, cen-tralnim ogrevanjtrri, v okolici Kranja, prodam. fr 061 '343-592 23029
GARSONJERO \ Lescah. 31.5 kvad. m., s svojim vhodom, primerna za vikend, prodam najboljšemu ponudniku. fr 74-338 23068
r/akoj seljivo manjše 2-sobno STANOVANJI ■ Sk loki oddam V najem. ^J? 061. "21-738_23070
Vnajem dam STANOVANJE razgleda-nim ljudem, fr 212-406 23079
Zamenjam družbeno 1-sobno STANOVANJE s telefonom, v Krškem za podobno V Kranju. Poleg železniške postaje. Ši-Ira. BOLJŠA BODOČNOST 23085
Zamenjam družbeno 1-sobno STANOVANJE Zg vcčjc.fr 329-961_23095
Opremljeno SOBO oddam moškim stanovalcem. Sintar. c. na Klanec 31, Kranj _23167
2-sobno STANOVANJE, 60 kvad. m. v Podlubniku, prodam. fr 622-615 23213
Prodam STANOVANJE. 52 kvad.m., na Planini, fr 327-003_23230
STANOVANJE. 1-sobno s kabinetom, telefonom, kabelsko anteno, drugo nadstropje, na Planin i III. menjam za 3-soh-iio oziroma 2-SObno z dvema kabinetoma, po možnosti atrijsko, ni pogoj fr 329 29(1 ' 23296
Poceni prodam stanovanjsko HIŠO z vrlom, na Murovi cesli na Jesenicah ali jo zamenjam za stanovanje z doplačilom na podiočju Jesenic. Bleda ali Radovljice fr 8 I 638 23308
VOZILA DELI
Eno novo zimsko GUMO za 126 P 20"b ceneje, prodam fr 323-158 22941
Prodam 2 zimski GUMI na plališčih. I65\I3 za I ADO. 3.000 SI Ifr 211-002
23057
Prodam HAVBO in MASKO za Jugo in 2 Zimtki GUMI za / 750. fr 632-238
23083
SUNBEAM, neregistriran, poceni prodam za dele fr 242-718_23087
Po delih prodam MOTOR za Golf diesel 1600. letnik 1984. g 725-165 23113
GRELCE za nafto BOSCH za avtomobi-le. prodam. fr 214-072 23126
Prodam nove VERIGE in vlečno KLJUKO za K4. V 43-526. popoldan 23129
Prodam 2 zimski GUMI s platišči za Golf, cena 4.000 SLT. fr 242-768 23142
Prodam nov AVTORADIO RDS sistem. 360 DEM. fr 311-001 23168
Prodam GUME z aluminijastimi platišči. 190x55x365. fr 801-477 23286
Prodam levo prednjo LUC in prednje STEKLO za ŠKODO Favorit, fr 68-194
Prodam ATS PLATIŠČA. 7x15. z guma-ini zaGOl I A. prodam, fr 211-904
23329
VOZILA
GOLF JXD. letnik 1988. prodam fr 401-128 ali 48-275 23059
Novo LADO Rivo 1.300, prodam. fr 213-338 23062
Prodam R 4. letnik 12/1989. registriran do 12M992. ali menjam za FIAT 750. Milje 26. Visoko 23063
Prodam 126 P. letnik 1980. registriran do 9 1992 Drulovka 48/a. Kranj 23064
SUZUKI Svvift 13 GTI, nov, prodam, fr 323-085 23066
MAZDA 626 LX, letnik 1986, prodam fr 323-085_23067
Z 128. letnik 1989/90. december. 14 000 km, za 4.400 DEM in JUGO 55 Koral, letnik 1988/89, december, 11000 km, za 5 500 DEM. prodam.fr 83-848 23069
Prodam GOLF. starejši letnik, registriran do 1992. fr 73-848 23072
Prodam Z 750, letnik 1980. fr 46-350 Prodam R 4, letnik 9/1988, bele barve. Jezerska c. 78, Kranj, fr 242-684 23074
Prodam ŠKODO 105 L, za 1.100 DEM. Ljubno 27, Podnart 23075
Prodam ali menjam HYUNDAI fr 692-051, od 19. do 20. ure 23078
Prodam Z 101, letnik 1979. Finžgarjeva 4/a. stanovanje 27, Lesce 23084 ŠKODO Coupe poceni prodam za dele. fr 242-718, od 17,-19_23086
GOLF diesel S Paket, letnik 1984. prodam, fr 695-051 23088
Prodam Z 101, letnik 1977, obnovljen, registriran fr 51-424 23092
R 5 Campus, letnik 6/1990, 15.000 km, prodam, fr 84-482_23098
Prodam SAAB Karavan, letnik 1974, registriran. ^ 79-043 23103
Dve PLATIŠČI za Opel Kadeti, prodam, fr 061/612-706 23104
Prodam ali menjam R 18 EU, letnik 84. Slapar, Sebenje 43. Križe, fr 50-040, int. 32. služba_23111
Prodam Z 101, letnik 1980, registriran do 7/1992, za 1.200 DEM in barvni TV Sharp stereo, nov, za 1.300 DEM fr 327-385_23112
GOLF JOL diesel, 4 vrata. rdeč. letnik 1990. prodam oz. vzamem v račun R 4. cena 16.500 DEM fr 323-708       23114
Prodam JUGO 45A, letnik 1985, cena 23.000 DEM. Uf 52-288 23116
Ugodno prodam R 4 GTL, prva registracija januar 1990, garažiran. fr 65-767, po IS. uri_23117
Prodam JUGO 45, letnik 1984, 59.000 km fr 691-260 int. 79. Peternel    23118
Prodam GOLF benzinar, letnik 1986. temno rdeči, cena 8.800 DEM. Struževo 87, Kranj_23121
VOLVO 343 GL. letnik 11/1982, prodam ali zamenjam za manjši avto. fr 328-079
Prodam golf JGLD letnik 1985. Telefon fr 401-157 po 12. uri.
Prodam Z 101. letnik 1979. ali 328-821
325-377 23127
Prodam SUZUKI Svvift GTI; letnik 1991, rdeče barve, cena po dogovoru fr 73-956_23128
Prodam \VEBASTO za kombi in črnobelo TV Iskra fr 214-315_23132
FIAT Tipo 1.4 DGT IE. prodam ali zamenjam za cenejši avto. fr 45-665 23133
Prodam garažiran JUGO 45, letnik 1984. fr 70-780 23136
VOLVO 244, letnik 1978 in R 4 TL. le-tnik 1979, zelo ugodno prodam, fr 78-798, v soboto 23144
Prodam Z 850, letnik 1985. 39 000 km. garažiran. prodam, fr 061/340-821 _23180
Prodam 126 P, letnik 1987. Zalog 78. Cerklje_23181
Prodam novi R 5, pet vrat, temna stekla. kovinskabarva.fr 620-160 23182
K-4 TL prodam ali menjam za TV, HI-FI. fr 324-928_23200
Prodam R 4 GTL. letnik 2/1987 za 3.000 DEM, fr 323-254_23203
Prodam GOLF, letnik 1980, plačilo po dogovoru. fr 57-391, služba ali 58-109, doma 23204
Prodam Z 101, JUGO 1.1 GX, letnik 1987. fr 324-797 23205
VW 1.200. letnik 1974, prodam za 1.500 DEM in FICKA celega ali po delih. fr 51-878_23206
Nujno prodam Z 101 GTL, letnik 1987, cena po dogovoru. fr 325-540 23209
LADO Samaro, letnik 1989, ugodno pro-dam. fr 327-736_23212
Ugodno prodam dobro ohranjen POLO-NEZ 1.500, letnik izdelave 1981. Je tehnično brezhiben, registriran do 11/1992. Plačilo po dogovoru. Rabič. BI. Dobrava 34_23215
Prodam GOLF diesel. letnik 1984. Odar, Novi svet 8. Sk Loka_23219
Prodam Z 750, letnik 1980, 56.000 km, ogled v soboto 14.12. na Kočni 5, BI. Dobava_23221
GOLF benzinar, letnik 1989, izvozni model, metalne barve, ugodno prodam. V račun vzamem cenejši avto. fr 329-295
Ugodno prodam VW 1300, letnik 1969, registriran do 6/1992. fr 49-422 23237
Prodam KOMBI Z za 600 DEM fr
215-135_23238
Prodam GOLF. letnik 12/1982, garaži-ran. 83.000 km. fr 46-387_23243
TALBOT Samba, karamboliran, prodam, fr 45-102_23245
Opel Kadett 1.4 S, letnik 1991, 5 vrat, z dodatno opremo, prodam ali menjam za cenejše vozilo z doplačilo, fr 631-072
Ugodno prodam Z 1300. fr 310-577
Prodam Z 750, starejši letnik, registriran do 7/1992. cena po dogovoru. Gregorčiče-va 15, Cirče_23251
CITROEN GS, več rabljenih rezervnih delov, ugodno prodam, fr 691-260, int. 50, Andreja, dopoldan 23256
Prodam dobro ohranjeno V1SO 11 RE, staro 5 let, g 41-690_23260
Prodam LADO Nivo, letnik 1986, 55.000 km. fr 325-556_23261
Z 101, letnik 1986, garažiran, prodam. fr 061/614-235_23262
Prodam GOLF diesel, letnik 1987, 65.000 jcjp.fr 50-665_23264
Ugodno prodam OPEL Manto, letnik
1978. fr 212-072_23265
Prodam JUGO 45, letnik 1987, dodatno opremljen, za 3000 DEM tolarska protivrednost. Bečanova 12, Tržič 23269 Prodam R 4. letnik 1989, registriran do
novembra 1992. fr 217-060_23270
Prodam JUGO 45. letnik 1989. ^§ 52-365
Ugodno prodam GOLF, bele barve, letnik 1982, dodatno opremljen. fr 83-286
Prodam Z 101 comfort, letnik 1981 fr 633-697
VW Passat Karavan diesel, letnik 1987, prodam ali menjam za cenejši avto. fr 214-191 23287
HONDO CBR 1000 F. letnik 1988, ugodno prodam, fr 327-270 23288
AUDI 80, letnik 1979, 85.000 km. pro-dam. fr 327-270 23289
Prodam Z 128. letnik 1985 in Z 101, le-tnik 1980 fr 325-213 23290
Prodam JUGO 45. letnik 10/1990. Zasavska c. 51/h_23291
Prodam LADO Nivo 1.600, 4 WD. letnik 1988, 25.000 km. fr 83-197, int. 2 ali popoldan, fr 85-406 23293
Prodam JUGO 45, letnik 1982. Alpska 76. Lesce, Rezek _23302
Kupim malo karamboliran JLIGO, vozen in registriran za 1.800 DEM. fr 81-242 _23304
Ugodno prodam R 4 GTL. letnik 1990. fr 622-807_23305
Prodam R Campus 5. letnik 1988. Škufca Ladop, Poljče 33. Begunje, fr 73-793
Prodam Z 101 GT 55. letnik 1987, dobro ohranjena, fr 422-143 23310
Prodam R 4, star eno leto, po ogodni ce-ni. fr 622-1 11, popoldan_23311
Prodam zelo dobro ohranjen. 2 leti star GOLF diesel, bele barve. 29.000 km. garažiran, za 14.500 DEM. fr 312-026
Ugodno prodam garažirano LADO 1600, letnik 81. Zg. Duplje 20 a
Prodam R 5. letnik 3/1990, zelenomodre barve, prevoženih 25.000 km, garažiran, cena 10.000 DEM. fr 801-122, int. 177, Mež.narec, Moste 39, Žirovnica 23320
Prodam Z 101, starejši tip, ugodno fr 218-458_23321
Prodam R 4 GTL, letnik 1988, ohranjen, cena 5.000 DEM. fr 70-557_23322
GOLF, letnik 1977, registriran do 6/1992, dobro ohranjen, za 2.500 DEM ter VW Hrošč, letnik 1970, registriran do 3/1992, za I 400 DEM, fr 218-142 23323
Prodam avto LADA Samara 1300, garažiran, v dobrem stanju, letnik 1987, regi-strirana do 2/1992. fr 85-444. popoldan
Prednji ODBIJAČ za Golf JX, prodam, fr 211-904 23328 Z-101 GTL 55. letnik 86 registriran do 15.11.92, cena po dogovoru. Kržišnik, šut-na 3. fr 44-597 23331
ZAPOSLITVE
Iščem DELO na dom. Na voljo imam prostor. fr 73-057 22960
Honorarno zaposlim DEKLE za pomoč pristrezhi.fr 214-420, popoldan 22961
Rabim AKVIZITERJE za prodajo čistil. fr 73-094_23021
Zaposlim KV TRGOVKO. Šifra: TR-GOVKA 23031
BEAUTY CENTER v bližini Kranja za-posli KOZMETIČARKO za samostojno delo. Prijave in informacije na fr 212-451, v nedeljo 23052
Ekskluzivno! Tehnični artikel iz uvoza
(ZRN), ki si ga želi vsako gospodinjstvo . Provizija 42%. fr 802- 080 23106
Honorarno zaposlim OPERATERJA-KO za vnos podatkov MDS Rekorder. Ga-šperšič. Pot na Jošta 34, Kranj        23110
Kava bar Lev Preddvor sprejme v redno delovno razmerje, mlado, simpatično in vestno DEKLE za strežbo. fr 45-360 _23124
Kava bar in diskoteka Primadona Trebija sprejme v redno delovno razmerje več mladih, simpatičnih in vestnih DEKLET za strežbo, fr 45-360 23125
VOLNA & PLETENINE
Kranj, Cankarjeva 4
NOVO
v naši ponudbi GUMBI, ZADRGE, ELASTIKE, IGLE (navadne in za stroje), HLAČNE NOGAVICE...
UNIKATNI, ročno izdelani ženski puloverji za svečane priložnosti
UGODNE CENE! OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE
GOSTILNA "Toporš"
Golniška 11 a, Mlaka, tel. 216-560
obvešča, da od 1. 12. 91 nudi
• dop. malice
• kosila
• jedi po naročilu
Za obisk se priporoča Štefan Klinar
Želite dodaten ZASLUŽEK? Prodaja zanimivega artikla, niso knjige. fr 43-526, popoldan 23130
Zaposlim samostojnega AVTOKLEPAR-JA. Šifra: KRANJ_23163
Ce ste ostali brez zaposlitve ali imate pro-sti čas. poizkusite kot zastopnik DZS. Tedenska izplačila provizije, fr 622-343. danes od 10. do 12 ure_23169
OZG - Zdravstveni dom Tržič takoj zaposli ZOBOZDRAVSTVENO ASISTENTKO ali srednjo medicinsko sestro za nedoločen čas. fr 50-141. tajništvo ZD Tržič_23301
Iščemo KUHARJA za honorarno DHlO v Pizzeriji v Kranjski Gori. Uvajanje zagotovljeno, fr 329-820. od 20. ure dalje
Prodaja zanimivega ARTIKLA Plačilo takoj, fr 241-795 23307
ŽIVALI
Nemškega OVČARJA, rodovnik, pro-dam. fr 76-341_22905
Prodam PRAŠIČE za zakol, krmljeni z domačo krmo. Kurirska pol 11. Kranj -Primskovo 23022
Prodam Z Comfort, letnik 1981, ® 218-614. petek, sobota od 15 do 18. ure
Prodam Z 101, dobro ohranjeno, letnik 1980. fr 31 1-031 22894
Prodam ARO 4x4. letnik 1988 in zimske GUME. fr 212-716 22950
PUCH 250 SGS, letnik 1953. brezhiben,
prodam, fr 241-414__22957
JUGO Koral 55. letnik I I'1988. registriran do 11/1992, prodam. Novak, Cankar-jeva 2. Radovljica_22983
Subaru Karavan Leone 1.8, 4 WD, pro-dam. fr 58-177_23023
ALFO 33. 1.3 S. model 1987, ugodno pro-dam. g 242-760_23024
Prodam R 4. letnik 1977, vozna, registrirana do 1.6.1992, celo ali po delih fr 216-860_23035
Prodam FIAT DUNA DS. letnik 7/1990, 13500 DEM Cetinski, Dežmanova 4, Lesce_23037
Prodam R 4 GTL. letnik 8/1983 fr 802-624_23039
Prodam GOLF. letnik 1980. prevoženih
55000 km. fr 66-019_23041
Ugodno prodam osebni avto ŠKODA 100 L. letnik 1970. z dodatno opremo, garažiran. v voznem stanju fr 81-487 23046
Poceni prodam  R 4. letnik   1989 fr
621-812_ 23048
Prodam JUGO 45, letnik 1991 Šturm. Begunjska 9. Kranj 23054
Prodam Z 128. letnik 1989. za 4.600 DEM. •211-351
brother STREICHER_A
SEJMU V KRANJU
S l V A I. N
PLETILNI      IN OVVERLOCK
brother
B 530 OVVERLOCK neto ATS
4.990.-
PRODAJA, SERVIS IN NADOMESTNI DELI       od 13. 12. dO 22. 12,
ZA VSE ŠIVALNE, PLETILNE SMO NA
IN 0WERL0CK STROJE     Qr lili |
OLdlVlU V LJUBLJANI
OD 3.12. DO 31.12.
VSEH ZNAMK IN VRST
CELOVEC (CENTER 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.: 9943-463-513648
Prodam EORD Taunus, letnik 1976, registriran celo leto ali menjam za manjši av-to fr 82-5 H)_"_23150
Prodam CiOLF JL, letnik I979 in brejo TELICOsimentalko. fr 633-653 23153
JUGO 55. letnik 1989, ugodno prodam" fr 43-393_23156
Prodam DAIHATSU Charade diesel, letnik 1991. fr 401-143 23158
Avto OPEL Kadett 1.4 I, letnik 1990, za-lelen. prodam fr 613-028 23160
Prodam R 4, letnik 1989, 28.000 km. prvi lastnik, garažiran od prvega dne. fr 325-224_23162
Prodam ali menjam  BMW 320, cena 5.000 DEM. Gorazd Bizjak, Begunje 133 _23175
Prodam BMW 1802. malo vožen, odlično ohranjen, fr 631-622 23176
R 4 GTL Furgon, letnik 1989. prodam. 5 0(10 DFM.fr 217-604 23177
Prodam FORD Kombi ali menjam za osebni KARAVAN.fr 45-550 23178
Keyboards, synthesizer - Yamaha. Casio. Technics. Roland ojačevalci -zvočniki mikrofoni-kitare-koncertne in električne Vamaha. Aria, Shiro. Bloktlaute Moeck. flavte Vamaha Velika izbira-nizke cene
Celovec. Burggasse 23. tel.: 9943/463-57991
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete
IVANKE ŽIBERT
Dolnove mame - rojene Dolhar
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in svete maše. Posebno zahvalo smo dolžni Polovčevi mami, g. župniku iz Predoselj, pevcem za zapete žalostinke, gospodu Tomšiču za poslovilne besede, dr. Pegamovi in osebju bolnišnice Golnik. Zahvaljujemo se sodelavcem Iskra TSD, števci, orodjarna, TEL, Kov. galanterija, firme Dolnov in vsem poslovnim partnerjem. Lepa hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Suha, Visoko, Mače, Kranj, Ilotcmaže, Orehek, Šutna, Stražišče, 7. decembra 1991
br°uain KRAVO za meso ali menjam za P*Jo. Kupim ilo deset dni starega TELE-^imentalca. Olševek 22. fr 43-353
f'odatn PRAŠIČA ža zakol, težkega 200 »Cirče 23. Krani 23033 Pr,
vas 3(1 Vk* M-O M
Mam 20 kg težke PUJSKE, fr 79-690 Pr°dam polovico BIKA.
Pri k
061/621-126
r°dam PRAŠIČA ZA ZAKOL, domača r">a. Golniška I, Kokrica
f[°dam PRAŠIČA, težkega 150 kg, TE-'CK() simentalko in polovico mlade ^y_EDI. Strahmj 65, Naklo 23042
S^dam 14 mesecev staro TELIČKO fr ^29X 23044
^^eniam mlado težko, jalovo KRAVO. Sprejo. Rudno H. fr 66-053 23050 A°«ni prodam psičke KRAŠKEGA OV-!^RJA. fr 51-259 23060
^odam PRAŠIČA. Nova vas 6, Radovlji-23071
Pi
P()NY žrebiček, star IX mesecev, rjavo bele barve, prodam za 950 DEM fr 691-117_23145
Prodam TELICO za zakol ali menjam za
brejo. Praše 14, Mavčiče_23147
Prodam brejo TELICO ali menjam /a |a-
lovo. Virmaše 42, Šk. Loka_23148
Prodam črno-bele BIKCA, starega 1 te-den. Gorice 11. Golnik_23152
Prodam mlado, težko KRAVO za zakol. Sp. Brnik 60 23155
Prodam PRAŠIČA ali menjam za TELETA, fr 421-872 23161
Prodam PRAŠIČA, 160 kg, domača krma, fr 79-619_23173
Kupim več TELET, težkih 100 kg fr 422-719 23179
Prodam 2 PRAŠIČA za zakol. Mihelič, Černivec 11, Brezje 23187
Prodam PRAŠIČA težkega 150 kg~fr 65-026 23210
Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Nasov-če 15, Komenda 23214
Prodam PRAŠIČA, fr 421-530, Veleso-vo42 23220
Bitnje
23227
Prodam KOBILO, fr 73-917	23242
Prodam SVINJO, težko okoli	150 kg. fr
64-150	23244
Prodam PRAŠIČA za zakol	Češnjevek
11, Cerklje	23247
Prodam 2 TELIČK breji in eno KRAVO, brejo, vse simentalke. Vinko Rozman,
Smlednik 10_23255
Prodam I Sfl kg težkega PRAŠIČA ali polovico. I rboje 30. Kranj_23257
SA R PLANINCE, mladiče, ugodno prodam, rodovnik, fr 49-326 23258 Prodam KRAVO z drugim teličkom in dve teleti po 200 kg Strahinj 7, Naklo
23268
Prodam PRAŠIČA- domača krma1 Vele-sovo 45 23271
Prodam BIKCA /g. Hitii"jo 30 23276
Prodani PRAŠIČA /a zakol, Mače 3, Preddvor 23278
Prodam III IČKO si.iro 8 tednov, za rejo. Zupan. Kupljenik 16. Boh Bistrici
Prodam PRAŠIČA za zakol 97. 2abnica
r°dam PRAŠIČA za zakol. !*Poldan
78-754, 23081
Nlam TELETA si.nentalca. Zg. Brnik
■ Cerklje
23102
r°dam BIKCA in TELIČKO črno-bele Eiiime, stara 6 dni. Hraše 30, Lesce 23107
,r°dam polovico BIKA. Voglje, Na < il 23
vasi 109
/odam SIMENTALCA ^»'og 51. Cerklje
30 kg za rejo. _23134
za zakol, prodam. Pokopališka gJCokrica Kranj_23139
r°dam mlado KRAVO za zakol ali me-nJarn za brejo. Rakovec Ivan. Dolenja
OPRAVIČILO
V torkovi izdaji smo pri obvestilu V SPOMIN Angeli Žlebir pomotoma izpustili kraj - Dvor-je pri Cerkljah - SE OPRAVIČUJEMO!
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
JANEZA HVASTIJA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za denarno pomoč, darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna zahvala teti Mari za pomoč v težkih trenutkih njegove bolezni, sosedoma Ušla-karjevima, dr. Mohorju za lajšanje bolečin, nosačem, ter gospodu dekanu za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala sodelavkam in sodelavcem Iskra Terminali za izrečeno sožalje, denarno pomoč in darovano cvetje.
Vsi njegovi
Kranj, Šenčur, 7. decembra 1991
ZAHVALA
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto je spoznanje, da se ne vrneš več.
Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi dragega moža, atija, sina, bratranca, nečaka, zeta, svaka, strica
VLADIMIRJA SILARJA
ekonomskega tehnika iz Kidričeve 15, Kranj
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, pevcem, trobentaču, gospodu župniku, vrtcu Janina, Upravi carinske službe, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje. Še posebej iskreno hvala njegovim sodelavcem Intereurope filiale Kranj, Podjetju Števci za denarno pomoč in vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih.
Žena Martina, hčerka Špela, mami Vera, oče Miro
*'   Kranj, 7. decembra 1991
ZAHVALA
Za tolažilne besede, pisne in ustne, pozornost, sočustvovanja in podarjeno cvetje, ob prerani izgubi naše drage žene in mame
NADE MATOVINE
izrekamo sorodnikom, sosedom, gospodu župniku, prijateljem, znancem, sodelavcem Iskre TEL in VGP Kranj in sošolkam 4. č. SSEDU Kranj in vsem ostalim svojo zahvalo.
Visoko, 8. decembra 1991
		
		ZAHVALA
		Ob boleči izgubi našega dragega moža, brata, očeta, starega očeta
	M       j \	JAKOBA
		MALIJA
	mm ♦ m	po domače Frjančkovega a ta iz Sp. Veterna
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, nam izrekali sožalje, darovali cvetje, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem, prav vsem, še enkrat prisrčna hvala.		
Žalujoči: Vsi njegovi		
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre, tete in
FRANČIŠKE DOLENC
rojene Demšar
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz Save, Živil, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju inštituta Golnik, UK.C Ljubljana ter dr. Jenko - Burgarjevi za dolgoletno zdravljenje. Hvala osebju doma v Tržiču za nego in skrb, pevcem za poslovilne pesmi, prav lepa hvala g. župniku za lep pogrebni obred. Vsi njeni Zg. Bitnje, 6. decembra 1991
ZAHVALA
23. oktobra je nenadoma in mnogo prezgodaj ugasnilo življenje ljube mamice, sestre in tete
BERNARDKE - MARIJE MAROLT
Čas neusmiljeno teče dalje, a bolečina je vsak dan hujša. Svojci se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja ter vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pa velja direktorju LB Radovljica, delavcem LB, sošolcem iz gimnazije, sosedom in posameznikom za denarno in drugo pomoč, patru Stanetu z Brezij za lep pogrebni obred, ter sestri Ivanki z njenimi varovanci in pevcem Zupan za zapete pesmi. Vsem skupaj in vsakemu posebej še
enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Andreja, sestra Helena z družino in sorodniki
Bled, 26. oktobra 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, strica, tasta in svaka
JOŽETA PROSENA
se zahvaljujemo :orodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, sosedom iz Kranja, Adergasa in Dupelj, zdravnikom, Kristini Rešek. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Jožica, sin Matjaž z ženo Olgo, sin Jože z Andrejo, vnuki Žiga, Eva in Ana,
bratje in sestre z družinami
Kranj, Adergas, Dvorje, Besnica, Ljubljana, Jesenice, Duplje
ZAHVALA
V globoki žalosti in srčni bolečini smo izgubili in jo položili v prerani grob, ljubljeno ženo, mamo, babico, prababico in teto
MANCO ŠENK
Francetovo mamo iz Potoč
'zražamo iskreno zahvalo za vso nesebično pomoč v najtežjih urah maminega in našega življenja, *a darovano cvetje, ki je pokrilo mamino gomilo, ter za spremstvo na njeni zadnji poti, dobrim sorodnikom, sosedom, posebno zahvalo pa smo dolžni izraziti dr. Mitji Moharju iz ZD Kranj, pravnikom in vsemu osebju bolnišnice Petra Držaja - intenzivni oddelek kirurgije. Najlepša hva-'a gospodu zlatomašniku Francu Rozmanu in preddvorskemu župniku gospodu Marjanu Zupan-cu za lepo opravljeni cerkveni obred in ganljive besede spodbude domačim. Enaka zahvala velja tudi zvonarjem iz Potoč in Možjance, nosačem, pevcem iz Nakla za zapete ganljive pesmi, Prga-v°vim, sodelavcem Jelovice Preddvor, Iskra OTC in PRO ter gospodu Gučku in gospodu Jeriču za vsestransko pomoč. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Franc, sin Francelj in hčerka Slavka z družinama.
Potoče, 4. decembra 1991
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustil naš dragi brat in stric
ANDREJ TREVEN
iz Žabnice
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu podarili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Bajžlju, dr. Jerajevi, partonažni sestri in Inštitutu bolnišnice Golnik za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevskemu zboru za zapete pesmi, govorniku za lep govor, gasilcem in sosedom, ki ste nam ob težkem trenutku stali ob strani. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči sestri Angela in Roza ter ostalo sorodstvo in družina Jelovčan
Radovna, St. Oselica, Žabnica
Slovenija in svet
Počakajmo na ponedeljek
Po neuspehu mirovne misije odposlanca generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Cvrusa Vancea v Jugoslaviji je prihod mirovnih sil OZN odložen, ker se ne spoštuje zadnji ženevski mirovni sporazum. Zato bo predvsem za priznanje Slovenije odločilen ponedeljkov sestanek zunanjih ministrov Evropske skupnosti v Bruslju.
Počakajmo torej do ponedeljka in marsikaj glede našega mednarodnega priznanja bo jasnejše. Zunanji ministri Evropske skupnosti so v Bruselj povabili tudi predsednika mirovne konference o Jugoslaviji lorda Carringtona in tudi odposlanca generalnega sekretarja OZN De Cuellarja Vancea, zato utegnejo izreči tudi za nas marsikatero odločilno besedo. Posebno zato, ker se na zadnjem vrhunskem sestanku v Maastrichtu o Jugoslaviji niso posebej pogovarjali in obremenjevali notranjih odnosov v skupnosti, pa tudi poročilo predsednika arbitražne komisije konference v Haagu Francoza Badinterja navaja k sklepanju, da je treba o nas kaj reči, saj gre za razpad Jugoslavije in ne za odcepitev te ali one republike.
Kljub znakom, da se položaj nagiba Sloveniji in njenemu mednarodnemu priznanju v prid, je razplet položaja lahko nepredvidljiv in za nas neugoden. Nemški zunanji minister Genscher je v sredo ponovil odločenost svoje države, da bo predlagala mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške in da bo tudi sama storila tak korak. Tudi avstrijska vlada je napovedala priznanje, čeprav v torek o tem ni sklepala, italijanski zunanji minister De Michelis pa je v sredo slovenskemu zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu zatrdil, da se italijanska politika ni spremenila. Za nas neugodno je najnovejše stališče Francije, ki terja najprej izdelavo meril za priznanje novih evropskih držav, šele nato pa odločanje o priznanju. Slovenski politiki so prepričani, da bo do mednarodnega priznanja Slovenije prišlo še letos. To je povedal v pogovoru s časnikarji v ponedeljek v Celovcu tudi slovenski premier Lojze Peterle.
Dogovor z Rusko federacijo
V sredo je bil v Moskvi podpisan protokol o gospodarskem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo. Slovensko delegacijo je vodila namestnica zunanjega ministra Vojka Ravbar. Slovenija si je s tako imenovano vezano menjavo z Rusko federacijo zagotovila precejšnje količine nafte, energetskih in drugih surovin, tkanin in podobno, Slovenija pa bo v Rusko federacijo prodala izdelke, po katerih je veliko povpraševanje. To so zdravila, obutev, konfekcija, oprema za pekarne itd. Na tuje je te dni odšlo še nekaj slovenskih delegacij. Delegacija ministrstva za zdravstvo pod vodstvom dr. Katje Boh je bila v Bonnu pri nemškem zdravstvenem ministrstvu. Govora je bilo o nemški pomoči beguncem v Sloveniji. V Bonnu sta bila tudi podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk in ministrica za delo Jožica Puhar. Obiskala sta nemška ministrstva za gospodarstvo, finance in zunanje zadeve. • J. Košnjek
Ponovni zaplet z vodstvom hotela Creina
Odstavitev direktorice v nedeljo
Kranj, 12. decembra - V hotelu Creina v Kranju, znanem po kar številnih zamenjavah vodilnih, je delavcem preteklo nedeljo znova prekipelo. Zlorabe položaja in brez pravih obrazložitev ustanovljena mešana družba, so prelile čez rob potrpljenje delavcev, ki so se kljub strahu po sankcijah - grenkih izkušenj jim v tej smeri ne manjka - odločili napraviti konec z reorganizacijo utemeljeni samovolji.
Kot sta predstavnika delavcev predsednik sindikata Marjan Jeram in računovodja (sedaj tudi v. d. direktorja) Lojze Čimžar povedala, so 10. oktobra registrirali mešano družbo Creina I, katere ustanovitev je direktorica Linda Podbevšek Kalan izsilila brez prave obrazložitve. V družbo, v katero so nameravali prenesti 60 odstotkov družbenega premoženja sedanjega hotela, so vključili najbolj donosne enote (Vinote-ko, posteljni del itd.), od skupno 56 delavcev pa je z minimalnimi vložki po 4.000 tolarjev vključilo 38 delavcev. Kot glavni motiv ustanovitve je bilo iskanje poti, po kateri naj bi se izognili plačilu družbene lastnine v republiški razvojni sklad, vendar se je pozneje pokazalo, da si direktorica z vložkom 5.000 tolarjev in predstavništvom družbenega kapitala želi prilastiti 96-odstotno pravico odločanja. Po njihovih bese-
dah bi bil tak položaj zanje katastrofalen, saj je Linda Podbevšek Kalan že v "samoupravnih časih slovela" po skrajno slabem odnosu do delavcev. Na dan so "privrele" tudi različne druge kršitve: izsiljena dodelitev trisobnega stanovanja (povsem mimo pravilnika in le dan pred sprejemom novega stanovanjskega zakona!), udeležba na tečaju nemščine v Ljubljani in Radencih brez sklepa pristojnih organov, obračuni dnevnic in stroškov prenočevanja po "prilagojenih" računih. Že na seji skupščine novoustanovljene družbe so ustanovitelji sklenili dati direktorici nezaupnico, ki pa jo je uspela zadržati, zato so 9. decembra sklenili, da jo odstavijo, odstranijo z delovnega mesta in začno disciplinski postopek. Kljub poskusom, direktorice (ki je v ponedeljek sporočila, da je na bolniškem dopustu) nismo uspeli dobiti. • Š. Žargi
rwwwvww
NOVINARSKI VEČER
v petek, 20. decembra, ob 18. uri v dvorani Doma krajanov na Visokem v kranjski občini
Podelili bomo priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti Visoko
Po prireditvi bo veselo srečanje z ansamblom Gašperji
Pokrovitelj: Zavarovalnica Triglav d. d. Ljubljana, Območna enota Ljubljana
ti
2000 VISEČIH, STENSKIH IN STROPNIH SVETILK SEDAJ DO 50% CENEJE. VELIKA AKCIJA PRALNIH IN POMIVALNIH STROJEV
KUHINJSKI IN GOSPODINJSKI STROJI NAJBOLJŠIH ZNAMK PRODAJA • SERVIS • NADOMESTNI DELI •
ELEKTRO.
CELOVEC - CENTER
Pernharlgasse 8 Tel. 9943-463-57966 in Ankersholenstrasse 2
32. Novoletni sejem
Kranj, 13. decembra - Danes se v Kranju začenja 32. NovOj letni sejem. Na tej prvi in najstarejši slovenski sejemski priredit* tokrat sodeluje po podatkih uprave sejma skoraj 200 razstavljal cev z bogato, pestro in predpraznično sejemsko ugodno ponu* bo. Sestavljajo različni galanterijski izdelki, tekstil, bela tehnik^! različni aparati, orodje, pohištvo, obutev in še posebno vsestrajf ska in pestra izbira avtomobilov. Vsako popoldne do 22. decefl| bra na sejmu napovedujejo tudi obisk Božička in nakupe dedM Mraza. Gozdarji pa so obljubili, da bodo na sejmu tudi novoM ne jelke. S tovrstno ponudbo želijo, da ne bi ljudje nestrokovflfl sekali oziroma iskali smrečice v gozdovih.
Sejem bo vsak dan odprt od 9. do 19. ure. Vstopnine 1 obisk sejma tokrat ne bo. Prav tako ne bo tudi posebnih kupon?, za prost vstop, saj so na Miklavževih nakupih, kjer so zabeleži', več kot 50 tisoč obiskovalcev, te kupone nekateri bolj ali ma"' spretno razmnoževali. # A. Ž.
Severjeve nagrade
V nedeljo, 15. decembra, ob 18. uri bodo v Škofji Loki podeli'1 letošnje Severjeve nagrade. Prireditev, na kateri bo govorila let0' šnja dobitnica Borštnikovega prstana, Mira Sardoč (Severjev° nagrado je dobila 1. 1972) bo na Loškem odru. Po slovesni pode' litvi bo igralski ansambel Male drame iz Ljubljane uprizoril k<J! medijo v dveh dejanjih "Prva klasa". Igrajo: Iva Zupančič, Juffl Souček in Danilo Benedičič. • M. P.
Se
Mi Pa obč Jui
DECEMBRA
20%
do A popusta i ..... D NA BLI .1
ti POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO ti BREZPLAČENPREVOZDO 50 km PRI NAKUPU NAD 40.000 SLT
VRATA   •   OKNA   •   OBLOGE IZ MASIVNEGA LESA • FURNIRANE OBLOGE • POHIŠTVO • ŽAGAN LES • OPAZNE PLOŠČE
LESNI BRIKETI ZA KURJAVO
PO UGODNIH CENAH
lip $ bled
lesna industrija
64260 bled, ljubljanska c. 32
telefon: (064) 77-661, telegram: lip bled telex: 34525 yu lipex. teletax: 78378
Obiščite nas v trgovini Lip Bled na Bledu tel. 064/77-161
POLEQ /ZBORA PRAKTIČNIH PARIL PO ZELO UCfODNIH CENAH
OO 20. DECEMBRA
ŠE 15%
ZNIŽANJE CEN
za skoraj celotni prodajni program I iz zalog Mzrkurj&vLh prodajam, ia takojšna-plačila nad Zoooslt.
PA ŠE ZA DODATNIH 5% CENEJE !
KAKO? Vpraiajta proda/alhz i/t prodajalce,
MERKURJEVi'N prndajalnah.