Letnik III. (LVIIl.t V Ljubljani. 28. mal. travna 1905. List 17.
DANICA.
CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE.
H.	nedelja po Veliki noči.
.laz sem dobri pastir.
(Ivan K».)
Neizrečeno lepe besede; besede, s katerimi naznanja naš Gospod in Izveličar Jezus Krist vso svojo ljubezen do nas ljudi, so: Jaz sem dobri pastir." (Iv. 10, 11.) Prvi kristijanje, prve ovčice Kristove črede, so tako cenili to ime dobrega pastirja, da so Krista slikali večidel le kakor pastirja, ki nosi na ramenu ovco.
Iz treh izrekov današnjega sv. evangelija pa spoznavamo Kristovo največo ljubezen do nas. Prvič pravi: „Jaz sem dobri pastir; dobri pastir da svoje živenje za svoje ovce." (Iv. 10, 11.) Drugič: „Jaz sem dobri pastir ... in poznam svoje ovce in one poznajo mene." (Iv. 10, 14.) Tretjič govori Jezus: „Jaz sem dobri pastir ... In imam še druge ovce, katere niso iz tega hleva: tudi tiste moram pripeljati in bodo poslušale moj glas." (Iv. 10, 14. 16.)
O tem nekoliko danes — dobremu pastirju v slavo; svojim neumrjočim dušam pa v prid.
*
I.	Prvi Gospodnji izrek iz današnjega sv. evangelija se glasi: „Jaz sem dobri pastir; dobri pastir da svoje živenje za svoje ovce."
Sv. Avguštin pripoveduje to-le dogodbo: Nekedo je padel v vodnjak. A v vodnjaku
je bilo toliko vode, da bi bil moral vtoniti. Slučajno je prišel sem človek, pogledal noter in čude se je klical: Kako si vender padel v vodnjak? Kako moreš biti tako neroden? Nesrečnež je odgovoril: Ne poprašuj tako dolgo, kako sem padel v vodnjak, nego prosim te, kar najhitreje mi pomagaj iz vodnjaka !
Enaka je z našim nebeškim dobrim pastirjem. Ni namreč prišel ta naš nebeški dobri pastir do nas z besedo: Kako to, da ste padli tako globoko? Kako da ste tako zabredli v greh, človeški otroci? Brez očitkov je umrl za človeški rod; ker, kakor je rekel: „Dobri pastir da svoje živenje za svoje ovce."
2. V drugo pravi Jezus v današnjem sv. evangeliju: „Jaz sem dobri pastir... in poznam svoje ovce in one poznajo mene."
Zakaj je Krist ostal še 40 dni po svojem vstajenju na zemlji; na zemlji v bližini tistih nevrednih človeških otrok, ki so ga spravili v smrt? — Vzrok temu čujemo v nave denih besedah sv. evangelija: „Jaz sem dobri pastir ... in poznam svoje ovce in one poznajo mene." Krist je pred svojim vstajenjem bil po besedah sv. Avguština v družbi vsakoršnih ljudi, dobrih in slabih; po svojem vstajenju pa se je prikazoval le svojim zvestim prijateljem, le svojim zvestim ovčicam. — In kedo je prvi videl Izveličarja po vstajenju? Bila je ona Marija Magdalena, ki ga je tolikanj ljubila v svoji skesanosti. Kedo je videl vstalega Izveličarja za Marijo Mag-
daleno? Sveti Peter, tisti apostol, ki se je tako izpotaknil ob njegovem trpenju; a mu kakor v nadomestilo potem izkazoval toliko vernost v svoji ljubezni. Na to ste videli vstalega Izveličarja oni zvesti ovčici, učenca potujoča v Emavz in pozneje so ga vstalega vgledali oveseljeni njegovi apostoli in učenci - do sedaj tako zapuščeni. — Tako je vstali naš Gospod po svojem vstajenju v prvi vrsti hotel odlikovati te. ki so mu bili v vdanosti najbliži.
1 Tretjič govori Krist v današnjem sv. evangeliju: „Jaz sem dobri pastir... In imam še druge ovce, katere niso iz tega hleva: tudi tiste moram pripeljati in bodo poslušale moj glas."
Krist. naš dobri pastir, gre ko je preteklo teh 40 dni v nebesa v svoje veličastvo pri Očetu. Za njim so ostali na zemlji njegovi goreči apostoli, ki so razširjali njegovo sv. vero po vesoljnem svetu. Po apostolih in njihovih naslednikih so prejela luč sv. vere vsa ljudstva na zemlji; vsa ta, ki niso bila v njegovem hlevu, so bila sem pripeljana in so slušala njegov glas. Tako je izpre-obračal sv. Pavel nejeverska ljudstva na sv. vero: tako je delalo po sv. Pavlu na tisoče krščanskih odposlancev. Tako nasledniki sv. apostolov pri vseh narodih. Tako sta zasvetile na slovanskem nebu, dragi mi, ljubi nam verski luči. sv. brata Ciril in Metod. Tako izpreobračajo še dandanašnji v tujih delih sveta vneti misijonarji nejevernike vabeč je v Kristovo sv. cerkev. Nebroj takih — med njimi tudi naših rojakov — nam navaja cerkvena zgodovina.
Mohameda, mogočnega turškega poglavarja. je pregovarjal nekedaj njegov svetovalec. naj se pomiri s kristijani, ker ti bi se vtegnili v eno vojsko zediniti ter ga napasti z združeno močjo. A Mohamed se je posmehnil ob tem svetu in je rekel: Slišal sem nekedaj basen od volkov, ki se jim je napovedalo, da pride zoper nje veliko število psov. A načelnik volkov je šel na ogled: kakošni da bi pač bili ti njegovi sovražniki. psi. In videl je pse raznih barv in razne velikosti. A vsi ti so se neusmiljeno
trgali med seboj. Načelnik-volk je rekel na to: Nikar se ne bojte teh psov; ti needini med seboj se nam gotovo ne ustavijo v združbi a posamezne pa jih, kakor pridejo, končamo.
*
* *
Glejte, dragi, ta povest o needinih pseh nam dostikrat kaže zelo nevarno šego kristijanov. Needini med seboj pač niso ovčice dobrega pastirja, ki je posebno še po svojem vstajenju visoko dvigal krščanski mir in svojce pozdravljal miru jim želeč.
Kakor tak stopa med zbrane apostole ter jim hoče tudi v današnji krasni priliki naslikati mirovno njihovo poslovanje med čredo vernikov, ki jo združijo kedaj krog sebe.
Zedinjene ovce so to. ki je pozna nebeški pastir in koje poznajo njega. In tu sem; v to skupino se morajo zediniti še vse one, ki niso iz tega hleva: tudi te so pripeljati — da poslušajo pastirjev glas.
Dragi! Blagor vsem tistim, ki slušajo glas Jezusa, dobrega pastirja; blagor vam. če ga slušate, ker te — ker vas — ima dobri pastir že uvrščene med svojo vsekedar poslušno čredo — v nebesih. Amen.
Velikonočnice.
L
.Oni pa so šli. in so grob obdali 7. varuhi, in kamen zapečatili.*	(Mat. 27, 66.)
Nor je riti a nad Judejo in objela loge in dobrave.
Tiho. tiho vsepovsodi. mirno, niti vedno nagajivi vetrie ni igral se z oljčnim listjem. Bleda luna si je zakrila obličje s temnimi oblaki. Vsepovsodi kakor tiha žalost . . .
Tam ob grobu, trudno, plaho stopa straža, zvesto čuva. pazi. če je pečat eel na kamenu. ozira se in posluša, če-li kedo prihaja, da bi v Kradel Njega.
Tiho vse . . .
Kje so učenci, nekedaj tako goreči in zavzeti zanj? Kje apostol Peter je goreči, kje je ljubljenec Njegov, apostol Ivan?
Ni jih! — Strah prevzel je vse. Skriti, plaho se zapirajo in čakajo s trepetom, kedaj li pride druhal po nje in jih pelje pred Pilata. da jih obtoži zarote in obsodi v smrt. kakor 1'čenika.
Ni jih! . . . kakor bi ga bili vsi zapustili: kakor bi si ga hoteli izbrisati iz spominja.
Tiho, tiho vse povsodi . . . Plaho stopa straža in napeto čaka. gleda, pazi! . . .
II.
.Vstal je, ni ga tukaj!*
(Marko 16, 6.)
Ha noj litra zarija je vsplavala nad vrhovi. Nebo žari skrivnostno, veličastno. Veje palm in oljk trepetajo pričakovaje. Vsepovsod i neko pričakovanje . . .
Straža se zavija v plašč — mraz pre-iresa trudne ude. trudnost hoče objeti zaspane oči — samo korak še premaguje spanje.
Iti tedaj votlo bučanje. stresa se zemlje ogrodje — blišč neznosen, veličasten, vse nebo žari. gori kakor plamen bi objel vso zemljo — in angelj je odprl grob s pečatom zapečačen in odvalil je ogromno skalo.
Veličasten in častit Zveličat* je vstal z groba, premagal, stri okove smrti, ni ga oviral pečat ni straža, ki se je kakor mrtva zgrudila na zemljo.
Aleluja! Aleluja!
Log okoli in dobrave, drobne ptiee. cvetke nežne iz goščave, vse veselo poje. vsklika: Aleluja!
Poj! Le poj! oj duša moja! Aleluja. Aleluja!
III.
.Nikar se ne bojte!*
(Mat. 28, 5.)
Korakov trudnih stopajo žene po stezi proti grobu. Strah navdaja vse. bodo li mogle zadnjič k ljubljenemu f'Ceniku, da ga mazi-lijo. da mu skažejo zadnjo čast. I 'mrl je strašne smrti Učenik njihov, na križu zdihnil dušo svojo;, njih up. tolažba njih, telo Njegovo zapira velik kamen. Kedo jim odpre grob. kedo odvali kamen, da Ga mazilijo? In bo li to dovolila straža?
V	skrbeh in žalosti se bližajo grohu. In spokornica Marija hiti naprej. Zavest, da je 011 bil. ki jo je rešil grešnih spon. pridobil zopet jo za Boga. ta zavest ji pospešuje korake.
In ko prispe do groba, odvaljen je kamen in grob ne skriva leenika. grob je prazen. — In tedaj: v obleki solnčni. solnčm-ga obraza, blesteč, pogled nanj neznosen je očem — sodi poslanec božji poleg groba: >Nikar ne bojte se! Ve iščete dezusa križanega. ni ga tukaj: vstal je. kakor jo rekel.«
Tedaj (la ni! de vstal! — Veselih nog. z upapoliiini srcem hite brž v mesto povedat novico veličastno in skrivnostno: < lospod je vstal .
IV.
.Sure.vit, sicut di\it Vstal je, kakor je rekel *
(Mat 28. ti.)
Log in polje, travniki, dobrave, ptice, eujte. čujte vi Zemljani: Vstal je. aleluja!
V	sprevodu veličastnem veselo ljudsko srce poje: Zveličat* gre iz groba aleluja!
Zvonovi trepetaje pevajo. po okolici odmevajo: aleluja. aleluja. In jaz. in jaz pa naj molčim? — Naj v strahu trepetam, bežim naj. skrivam naj se. ko vso prepeva: Vstal je. aleluja?
Ne. ne! Ni mogoče! Srce mi je prepolno radosti, veselja. In b» srce mi v notranjosti peva: Vstal je kakor je rekel, aleluja, aleluja!
In povsodi. vsepovsodi: radost nova. upi novi in ljubezen nova vstaja v steih prenovljenih: aleluja. aleluja!
V. S. Pavletov
Šest nadlog ali zla sedanje dobe.
III. Nečislanje in preziranjc avktorilete.
(Konec.)
Poglejmo na vzroke upornosti do oblasti in avktoritete. Prvi vzrok temu je duh časa. duh kritike, ki prodira celo v zavode, v hiše skozi najozkejše sprane, ki prodira v najbolj oddaljene samostanske celice.
Sedanji tisok. zlasti časopisi veliko pripomorejo. da propada avktoriteta. Kaj vse se
pač piše dandanes. in kako se piše? Slabosti človeka, ki zavzema očitno službo, se vlečejo v javnost ter se cesto generalizujejo na vse tovariš«« njegovega stanu. Kolikrat se v tisku prelomi osma in četrta božja zapoved!
V vstavnem živenju je osigurana poslancem v zbornici prostost govora ali besede. Kolikrat se pač zlorabi ta prostost na škodo posameznikom in celim stanovom in javne morale! Prostost besede pač ne obstoji v tem. da bi smel vsakedo govoriti, kar <e mu poljubi. Ta prostost bi morala obstati le v tem. da se varujejo in branijo čuti. prepričanje. živenje in oseba mirnih ljudi. Vsakemu naj se brani in da. kar je njegovega, namreč živenje. zdravje, imetje in dobro ime. Prostost temelji v tem. da se ne zlorablja nobena predpravica vstavnega živenja. Iz-v e s t n o se sme trditi, da zloraba govorniške prostosti je največ pripomogla u a propast veljave sploh — posebno pa š e avktoritetc svetne in d u h o v s k e go s po s k e.
Že otrok v domači hiši. deček v šoli. vajenec pri mojstru, delalec pri delodajalcu že ti s,, nočejo danes pokoriti avktoriteti. Teh zlegov pa ne morejo odpraviti niti vlada, niti sodnija. niti redarstvo. niti vojaštvo, niti združenje državljanov, ako se ne bodo očetje, matere in varuhi zares pečali z vzgojo svoje mladine, in sicer ne le potom nioralizacjjc t. j. zapovedi in prepovedi — nego z izgledom lastnega živenja. Ako nihče otrok ne poučuje načel in naukov sv. vere. dolžnosti do naroda in do bližnjega, potem ni čuda. da *»e navzauiejo pogubljivih nazorov hudobnega in zapeljivega sveta, tilede domače vzgoje treba bode pač vrniti se na stare tradicije ali izročila. Treba je otroke učiti, naj ljubijo lloga in domovino, in naj imajo v či-slih sodbo in meticnje starejših in izkuše-iiejših. Treba je tako mladini podati nravno podlago za prihodnost. V srednjih šolah bodi manj učečih vradnikov. pa več vzgojevajočih učiteljev. V visokih šolali pa naj profesorji manj politikujejo in sc manj prikupujejo strastem mladini. Prižigajo naj jej tem bolj luč vedo. resnice iu pravili pravnih načel. Pač res je: Kjer je pahnjena najvišja avktoriteta s prestola, tam s,, Sc zgrudile vse avktori-
tetc in vse oblasti. V družino in v šolo naj se vpelje pristna verska vzgoja iti na tisoče zlegov bode odstranjenih, ki danes morijo in tlačijo človeško družbo.
Župnik Alojzij Knmnicr.
Romarjeva pisma.
XIV.
,Ieruza'em 17. aprilja l'.K)4.
O i z v a n re d n a s r e ča. d a se m p r i -r o m a 1 n a K a 1 v arij o!
Tu je torej visel Sin božji med dvema hudodelnikoina, kakor da bi bil sam največji hudodelnik. Narava se je zgražala nad strašno krivico. Pri belem dnevu je nastala noč in v tej grozni noči jc umirajoči Odrcšenik svojo zapuščenost izražal s klicem: Kli. Kli lama sabaktani! — Moj Bog. moj I log. zakaj si me zapustil?« —Toda ininoloje vse trpenje. Nedolžni obsojenec je glavo nagnil in umrl.
Ljudstvo se gnete v svetišču, kjer seje pred toliko in toliko stoletji vršila krvava daritev na križu. Vse je tiho. < hI stropa visijo svetilke, ki razsvetljujo temni prostor z raznobarvenimi lučicami.
Trije oltarji stoje drug poleg drugega. Prvi nas spominja, da so tukaj pribijali <io-spoda na križ. Drugi kaže kraj. kjer je visel Izveličar med nebom in zemljo kakor posredovalec med zemeljskim prokletstvom in božjim usmiljenjem. Tretji oltar nam predočuje žalostno Mater božjo, ki je šla za svojim Sinom na <iolgoto ter sprejela mrtvega v svoje naročje. Ljudstvo polj n huje tla svetih krajev, najbolj pa oni nad vse častitljivi prost« »r. na katerem je bil zasajen križ v zemljo. Žal. da prav ta oltar ni katoliška last. V posesti ga imajo nezedinjoni tirki. zato vedno stoji ali kleči kak pravoslaven duhoven poleg njega.
O grških, z drugo besedo o ruskih duhovnih mi jo pripomniti, da se vedejo precej oblastno. Videl som jih v Jeruzalemu in v Bctlchemu ler sklepal iz njihovega nastopanja. da imajo velike pravice v ondotnih svetiščih, gotovo večje nego katoličani. Baz-kolniki znajo pa tudi lastiti privilegije.
Ako jih ne dosežejo po pošteni pot i, pomagajo si z zvijačo. Odtod one neprijazne razmer«' med frančiškani in pravoslavnimi duhovniki. O prijateljskem medsebojnem občevanju ni govora. Spomnil sem se I čenikovih besedi: *lz tega spoznajo vsi. da ste moji učenei. ako se bote ljubili med seboj. Kedaj se to zgodi?
Pravijo, da je že marši kak grški svečenik obogatel v Palestini. Ni čuda. da gredo po izgledu višjih tudi cerkveni strežniki za dobičkom. Kn izgled. Prišel sem v cerkvi božjega groba do grškega stranskega oltarja sv. Longina. tistega vojaka, ki je prehode! (iospodovo stran s sulico. Pred oltarjem je gorelo nekaj drobnih svečic. Takoj se me je lotil mlad grški strežnik, prižgal brez mojega naročila svečico ter jo postavil na oltar. Mudil sem se nekaj časa ondi. potem pa odšel dalje p<> eerkvi. Ali fant je prihitel za mano in tirjal pol franka za svečieo. Ni treba dostavljati, da se mu je ta nakana temeljito ponesrečila.
Po opravljeni pobožnosti na Kalvariji sem šel po strmih stopnicah navzdol in se obrnil proti božjemu grobu. I »ožji grob s«' nahaja v posebni, prosto stoječi kapeli. Nad njo se vspenja kupola, sloneča na šestnajstih čveterovoglatih stebrih. Kapela je zgrajena iz sivkastega kamena ter ima znotraj dva oddelka. V prvem oddelku, ki je kake tli metre dolg in širok, stoji bel steber. To je kos onega kamena, ki so ga zavalili pred Kristov grob in o katerem so se pobožne žene vpraševale: Kedo nam odvali kamen od groba? Iz prvega oddelka je vbod v pravi božji grob. Vratiea vanj so tako nizka, da se moraš pripogniti. ako želiš stopiti naprej. Pa saj se bliža vsak po kolenih kraju, v katerem je ležalo Gospodovo truplo. Skale, ki je bil v nje vsekan grob. so p ni v tiste, le da so zakrite z mrainorjem. Ker ne dohaja od nobene strani svetloba, gori v grobu mnogo svetilni«-. Luč oskrbujejo katoliški, grški, armenski in koptovski duhovniki.
Pad bi poročal kaj več, toda ni časa Pavnokar se odpeljemo v Betlehem.
Župnik Josip Lav ti žar
Zgodovinske črtice iz Bele Krajine v turški sili.
(Dalje.)
Mi predobro občutimo, kako malo se zmenijo za reve naše dežele in njih posledice, ker se v toliko letih ni storilo ničesar za naše dežele, da smo se morali braniti sami. In kakošni so bili napori, da ne pridemo krutemu Turku v pest. Turek se hvali, da se mu mora vkloniti vsa zemlja, kaj drugega nam torej preostaja, nego da ga spodimo iz dežele ali pa jo popustimo Turku in se mu pod vržemo. Prvo je težavno, naša moč je v primeri z njegovo silo prav mala. Drugo je še težavniše. kaka grozna revščina bi nas pač čakala potem. Najtežje je pa. da bi namreč mi. ki nosimo ime Kristovo. bili podložni zaničevalcu in so v ra ž n i k u te g a n a j s v e t e j š e g a i m e n a.
Da ostanemo torej združeni z rimsko cerkvijo in ne bomo prisiljeni. podvreči se dušmaniiiu s sosednimi napadenimi deželami, k 1 i č e m o glasno na pomoč. Naj vsaj kedo sliši tužni naš klie in prid«' na pomoč s svetom ali dejanjem, da ne bodemo tako zapuščeni kakor dosedaj in naj nas"reši iz rok s«»vraga. V takih okolnostih smo. da nas more rešiti popolnega pogina le neinudna pomoč.
Ce s«' s]ovražnik polasti naše dežele. — čegar nas obvaruj dobrotljivi Bog — odprta mu je pot in zadržati ga ne morejo ne vode ne gore, da ne v dere v laške in nemške dežele: bati se je celo za Kini. saj so v nekaj letih prodrli od Carigrada do nas in še dalje. Vedno s m o mislili, da jih bodo zad rža va la visoka p o gorja, po katerih ne vodijo ne ceste ne steze: silne reke. katerih ni mogoče preplavati ali prebresti. Toda vse to jih nič ne ovira, nam nič ne pomaga. Pazložili smo vestno svoje žalostim stanje, da se nam ne bo očitalo, češ: zamolčali smo nesrečo, ki preti nam in drugim deželam.
Koga naj bi pač pred vsim klieali na pomoč, če ne sv. cerkve najvišjega poglavarja, ki je postavljen, naj pase ovčiee iu varno
kuni čolnič sv. Petra, da se ne potopi. Zlasti t u d i telo zato. da s o v r a g a ne v trdimo v veri. kako se jim ni Lati krščanskega meča. in kako da ni sile zoper Turka, ki bi ga zadržala in rešila k ršča n s ko k r i.
Pomisleka vredna je grozna nečast. ki se dela Bogu. V prah teptajo sv. zakramente, rušijo hiše božje, morijo služabnike božje in tisočine ljudi. Pomisli naj se. kako kruto je ločil sovrag može. žene, otroke, sorodnike. Bogu bodi potožcno — nage. bose, lačne in žejne z zvezanimi rokami kakor hudodelce je odgnal nedolžne v večno sužnost. Kako nečloveško oskrunjajo uboge žene in device, da prežalostno vpijejo na pomoč! Kako brezsrčno delajo s st ar ci in otroci* sekajo jih v kosce, čo jih ne morejo tirati seboj. Oj. kako se preliva krščanska kri! Kaj vse trpe ubogi ljudje, katerim je vse pobral. požgal. kar so imeli. Brez strehe in zavetja lic vedo. kje bi se skrili pred grozovitim sovragom. Ismiljenja vredne so matere. katere morajo z majhnimi otročiči bežati v črni noči. v dežju in nevihti, a kar je najhuje. da se nimajo pokriti s čini! Oj, to je mraz. to trpenje. strah, revščina, to so brit-kosti. bolečine, to je nepopisen jok. Človeško srce tega ne more iimeti. nihče ne popisati. nihče ne dopovedati. Ako nam sedaj ne pride pomoč z velikansko vojsko, pozneje se ne nadejamo, da nas še kedo utrne. Požrešni in Lesni m-prijatelj ne pozna odloga, razširja in bo razširjal dalje svojo moč. če se mu krepko z vso silo ne postavimo v bran. ::
Tako so pisali kranjski stanovi v imenu kranjskih prebivalcev papežu. Najhujša beda jih je prisilila na tako poročilo, iz katerega odseva tužna slika Bele Krajine. Živa in goreča beseda prošnje za pomoč ni bila brez uspeha. A vs»» to ni pomagalo, da ne bi še leta bila trpela v ognju turške sile. Slovenski svet se je pobrigal bolj iskreno l.ego kedaj za svoj skrajni hramhni del. za Belo Krajino: zakaj, če je podlegla ona. visoki Gorjanci so bili le prenizki, da bi zadržali Turka. Zado-hila je Bela Krajina v tem času prav po-
menljiv. času primeren grb.* ki nam označuje pomen in poklic Bele Krajine v teh burnih časih. Njen grb je bil zvon s kembeljem na polju: češ naj bi zvonila skrajna kranjska meja in dala znamenje, kadar se ji bliža sovražnik. Napeljali so za tedanje čase mogočo b r z o j a v 11 o zvezo: določili so mesta za gromade in kresove. Prvi. ki so zaznali o bližajočem se Turku, so zažgali na takih gričih in gradovih, odkoder se je videlo daleč na okoli gromade. kresove. To so posnemovali od gore do gore po vseh slovenskih pokrajinah. Se sedaj se imenujejo nekateri vrhovi >grmade — značijo nam kraje, kjer so zažigali turške kresove-. Ce seje Turek bližal s I'etri nje ali od Siska sem Metliki. Beli K r a j i 11 i. naznanjale s o t o g o r e č c grmade na Mehove 111. na Gorjancih. Ilmeljniku. Št. Petru ob Žužemberku. na Vrlin ob Trebnjem, Primsko-vem, pri starem Višnjegorskem gradu, na Magdalenski gori pri Šma ri j ah in 11 a ljubljanskem gradu. Ob prihodu Turkov proti Vinici ob Kolpi so zažigali gromade na Plešivici ob Adlešičih, na Prelibejski gori. pri Knežji lipi. pri K r i e d ri clis t e i 11 u poleg Kočevja, pri sv. Ani nad Ribnico, na O rt ene kil ali Gromadi. po veliko! oškem pogorju, pri sv. Ahaciju nad Turjakom, na griču pri So v nek 11 in na ljubljanskem gradu. Notranjsko je <1 obilo znamenje o preteči nevarnosti iz Si le rta bora. Go-renskeinu seje dalo znamenje z ljubljanskega gradil. Ko so z a žarele gromade. zazvonili so zvonovi in med tužno njih petje se je mešal glas in ji o k 111 ožn a rje v in topov. Pohiteli so tedaj ljudje spravljati na varne kraje svoje imetje, žene. dekleta in otroke 1*11 slabotno starost. Ti varni kraji, ta zavetišča so bila: mesta, gradovi, zlasti se tabori. Graditi so jih jeli po oni stiski L 14U9.
♦ Schumi, Archiv I st «6, K7.
* 1'arapat. Letopis 1»71 in »Ir.
Indijski Oberammergau.
Neki ameriški časnik poroča, da se od L 1899. vselej veliki teden predstavlja trpenje (iospodovo v mestecu Skva ležečem blizu Vankuvera na bregu reko Frazera. V marsičem posnemajoče znamenite predstave v Oberammergau se vprizoritve v britanski Kolumbiji vender bistveno razlikujejo od bavarskih.
Prvič: uloge. kijih je več nego 300, izvršujejo edino le Indijci: drugič: te igre ne teže za gmotnim dobičkom. Vstop nanje je brezplačen in ni združen z nikakoršnimi stroški. Namen teb iger je zgolj verski: izpre-obračanje Indijcev na krščanstvo.
Kdečekožci. ki se jih tu spominjamo, se prištevajo seheltskemu rodu. Misijonarju Ci-ruze je prišla v glavo misel vidno piedočiti tem paganom zgodbo trpenja Zveličarjevega zato. da bi jih pridobil za krščanstvo.
Prva predstava Kristovega mučenja je bila napovedana na veliki teden leta 1899. P>rzo kakor veter se je raznesla ta novica in na tisoče belcev in rdečekožcev različnih rodov je privrelo v Skva. Predstava je naredila pretresljiv vtisk. Precej potem je na stotine Indijcev sprejelo Kristovo vero. Sedaj je že ves selieltski rod krščanski.
Lanska predstava je nadkriljevala vse prejšnje, tako je bila umetno dovršena in številno obiskana. Vprizoritev se pričenja s koralnim petjem. Konec prvega prizora tvori pesem: O križ. naša edina nada!« Poj o po latinsko, po angleško in po indijsko, dek gora oklepajočih ta velikanski naravni amtiteater ponavlja pevcev glasove in šum voda reke Frazera se jim slovesno pridružuje. Pred-stavitelj Krista vojvoda seheltskega rodu duri po imenu igra zelo izrazito in jako tragiško vprizarja muke Zveličarjeve. Prvi prizor sc vrši na vrtu Gecemani. Trije mladi Indijci oblečeni v rdečo, modro in škrlatno obleko predstavljajo 11-i učenec, duri (Krist) kleči nekoliko stran od njih in šepeče tiho molitev. Nato je prizor, ki v njem Juda izdaje Krista. Tolpe prelepo oblečenih Indijcev, štejočih se za Žide in Rimljane, vjamejo Krista in ga vlečejo pred Pilata rogaje se mu gredoč. Potem je nastop Krista pred Pilatom, skoro
najlepši prizor vse predstave. (> bičanju Krista so Indijci jokali. Genij i vo je videti plakajo-čega Indijca tem bolj, ker so solze pri njih zelo redke: oni menijo namreč, da se jok spodobi le ženskim. Zelo je zanimal Indijce nastopni prizor: Kristu se posmehujejo rimski vojaki devajoči mu na glavo trnjev venec. Globoko se zadirajo trni. toda nobena mišica ne zatrepeče na licu igrajočega. Nato se vrši prizor, ko Pilat pokaže narodu Krista klicajc: Glej človek!« Naposled prihaja na vrsto križanje. Doslej je igral Krista vojvoda duri: poslej ga nadomešča po naravi izdelan človeški kip. (iroza obhaja Indijce gledajoče, kako iz dveh dolgih brun narejajo križ in kako nanj pribijajo Krista. V dno duše jih razburja čin rimskega vojaka prodršega z mečem desno stran Zveličarjevo. V tem začne legati večerni mrak na to znamenito gledališče vprizorjeno pod milim nebom, dokaje odhajajo ginjeni gledalci. Tiho se porazgub-Ijajo po svojih bornih kočah, da sc pripravijo tamkaj na slovesno praznovanje vstajenja Gospodovega.	n.
Iz domovine.
Kd&j so se pričele šmarnice na Slovenskem? Pij VII. je dne 21. sušca 1H15 potrdil in z odpustki oblagodaril pobožnost. ki jo je že dobrih sto let poprej uvel v svoj i'šoli neki italijanski jezuit. Marijinim častilcem se je majniška pobožnost prikupila in tovarištvo Jezusovo jo je tekom is. stoletja razširjalo po Italijanskem. Francoskem in po Nemškem. Iz Italije so jo dobili goriški in tržaški Slovenci sredi minulega stoletja.
V naši š k o f i j i so bili prvi šmarničarji ljubljanski bo gos love i. Leta 1851. je sprožil tedanji četrtoletnik Jernej Len če k misel, da naj bi se v semeniški kapeli slavile šmarnice. Načelništvo semenišča je vsli-šalo prošnjo bogoslovcev in tedanji spiri-tual Jurij Vole je vsak dan velikega travna leta 1 So 1. s svojimi semeniščniki vred proslavljal Marijo, liogoslovsko semenišče ljubljansko je torej Ognjišče, kjer je zažarela prva iskra in sčasoma vnela srca vernikov ljubljanske škofije na spomladansko vseinesečno
proslavo Marije IVviee. Leta 1852. so uveli šmarniee v A 1 o j z i j e v i s e e. V Marijinem letu 1H54. s«* je pobožnost. ki jo je duhovniška mladina dotlej zasebno gojila, zanesla med ljudstvo. Omenjenega leta'so se jele obhajati šmarnicevdveh župah na deželi hkrati in sieer v Gradu, kjer jih je vprizoril župnik Simon Peharee iti v Horjulu, kjer jim je bil začetnik goreči častilee Marijin, kapelan •Innez Volčič: on je dal majniški pobožnosti ime štnarniee . Proglašenje brezmadežnega spočetja Marijo Deviee je povzdig-nilo slavo Marijino in največ pripomoglo, da so se razširile šmarniee |»o vsej deželi. L. I8ftu. so se vdomačile v Ljubljani: v stolni in frančiškanski eerkvi. pri nunah in pri Sv. Flori-janu: leta 1857. v Trnovem: leta lsuo. se je obhajala majniška pobožnost že po vseh ljubljanskih eerkvah. Dri Sv. I'etru so nekaj let prenehale šmarniee. a jih je zopet uvel župnik Mati ja Hočevar nastopi vsi leta I8«tt. Zgled Ljubljančanov radostno okleni vsili se šmarnie je vplival na zunaj. Leta 1857. se je pričela majniška pobožnost v Novem mestu in v Po-stojini. leta 185*. v Š k olj i Loki. leta 1859. v Železnikih in v Moravčah, leta ist>2. v Kropi.
Kakor v ljubljanski širile so se štnarniee brzo tudi po sosednjih vladikovinah. L. 1*55. so jih slavili v Kalobju na Štajerskem. Det let pozneje so jih uveli v semeniški cerkvi sv. Alojzija in v predmestni eerkvi Matere božje v Mariboru. O lavantinski škotiji je leta INKI. pisala Zgodnja Danica«, iz katere so nabrane te črtice, da se obhajajo šmarniee. če ne pri slehrni. gotovo pri vsaki drugi župni eerkvi.
Celovčani so se seznanili z majniško pobožnostjo leta 1859.. ko so se vprizorile šmarniee v eerkvi sv. Duha.	S.
Zrnje.
Gospod je res vstal. Sv. Avguštin pravi: Izveličan ne bodeš. ako veruješ, da je Jezus Krist umrl. To verujejo tudi pagani in j udje. Temveč, ako veruješ, da je Krist vstal tudi od mrtvih, potem smeš upati vstajenja v večno življenje.«	o. Kazimir.
Indijanci, ki niso več grešili. Indijanski misijonar nam sporoča sledeče: Indijansko družino sem poučil v sv. veri in jo krstil. Potem si*m jih pripravil še za sv. izpoved in sv. obhajilo. Z vidnim kesanjem so se obtožili svojih grehov in prav pobožno prvič prejeli Jezusa v zakramentu. Do nekaj tednih, ko se je bližal večji praznik, je prišel poglavar te družine do mene in prosil za vse podložne. da bi jih zopet obhajal. Mene je to prav veselilo, zato sem mu rekel, naj le pridejo na sv. izpoved. Poglavar me nekaj čudno gleda, kakor bi me ne razumel in potem pravi: Oče. kaj vender misliš o nas? Kedo si bo neki upal zopet grešiti potem, ko je veliki duh" prišel v njegovo sive. f O.
Zakaj otroci bolj vbogajo očeta nego mater? Nemški pisalee Jean Pavel odgovarja na to vprašanje tako-le: Otroci zato očeta bolj in hitreje vbogajo. nego mater, ker oče kratko in odločno zapoveduje, mati preveč milo in popustljivo ter z mnogimi besedami. Medtem, ko jim pridiga mati. imajo že časa. da dobe kak izgovor. Otrok se ne sine navaditi. da bi se jim moralo povedati vse po dvakrat ali eelo po večkrat. Na ta način namreč nekako izgubljajo spoštovanje do starišev in niso več pripravljeni jih vbogati. kakor so dolžni. Ob vsej strogosti pa. s katero se kaj zapoveduje otrokom, naj vender vlada ljubezen, ne osornost. S takim ravnanjem si stariši pridobe svoje otroke, otroei pa jih bodo radi vbogali in jih ljubili.
P. G.
.Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono 50 vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako hi hil petek praznik, izide .Danica" dan poprej V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivane
Pichlerjeve tabakarni na Kongresnem trgu.