mmm* aa mcwxWIm. mattar January 1«, IMS, «i Um »«al ufftaa »t Cfctcaau. Illl—ia. aaHrr Um kd uf Cmwm. of March I. 1ST». Volitoe v Fordovih Viednükl in upravnüki prostori: 2657 South Lawndak» Ave. Office of Publication: 2687 South Lawndalv Ave. Telephone, Rockwell 4004 PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, ilu petek, is. maja (may it), mi Subscription $6.00 Yearly ŠTEV —NUMBER M NCUJO IN FRAN- JO NARAŠČA emike čete prihajajo v Irak iz Sirije 0OSEVELT OKRCAL PETAINOVO VLADO London. 16. maja. — Zunanji jmster Anthony Eden je infor-tol parlament, da je Francija jila dogovore z Anglijo, ker je volila Nemčiji rabo svojih leite v Siriji, nad katero ima indat. S teh letališč letala tvažajo nemške čete v Irak. iitični krogi vidijo v Edenovl klaraciji korak, kateremu lah-slcdi napoved vojne Franciji, jro gotovo je, da bodo angle-bombniki začeli bombardira-etalske baze v Siriji. Washington. D. C.. 16. maja.— edsednik ßoosevelt je sinoči [ormalni izjavi napadel nazna- 0 premierja Petaina, da mora incija kooperirati z Nemčijo Ivropi in Afriki. Izjavil je, mu je stališče, ki ga je zavze-PeUinova vlada, nerazum- rO. _ . loosevelt je podal izjavo kma-potem, ko so člani ameriške reine straže prišli na franco-e parnike, ki se nahajajo v Kriških lukah. Med temi je Normandie, eden največjih rnikov, ki se nahaja v newyor-luki od začetka sedanje vojne, «edon, 15. maja.—Hitler na-trava poslati vojaške čete v rijo, francosko kolonijo, v zve-pripravami za napad na rae glase sem dospela poro-iz zanesljivih virov. Francki je sklenila dogovor z nčijo, se ne bo upirala izkr-iju nemških čet. "o podjarmljenju Grčije so mci zasedli več strateglčnih kih otokov v bližini turškega rrfja. Poročila omenjajo, da ^niki z nemškimi četami in inim materialom vozijo skozi rdanelsko ožino. Možno je, da & Turčija kmalu na vrsto, «v ji je Franz von Papen, "»k» poslanik, ko se je vrnil Vrlina v Ankaro, zagotovil, j» ne preti nevarnost nemške-»unka. Koliko so vredna na- zagotovila, je znano, jonski krogi so napoveda-konec odpora v Ira-bo potlačena na vsej teden, toda Angležem nevarnost s strani Nemči-bo Hitler poslal armado v in odredil napad na Irak. j*0- Egipt, 15. maja.—Iz za-»J'vih virov poročajo, da bo-M«*niki parniki, naloženi z ■vm m bojnim materialom •ngleiko oboroženo silo na frontah, pripluli v Rde-■¡Jfr odprto, ne tajno, kot nevtralne države, če-J® Hltler proglasil severni 2f morJa m vojno cono in ,ld ,M"1" parniki, ki se ZV> V U'J coni- napadeni in I«ti viri trdijo, da * njso dospeli-v vodov-tiKia nekaj jih ¡J* Taaisi!.. 15. maja.-čez '«"»v («solina v sodih ao petplavile n* obrežje te . ponije po angle-n'Mu na komunikadj-£ * v Severni Afri-»Tjjolin j,- imela dobiti ita-F* «alika nla Drugo bla-xlre''vo, rake- ■'•'«i pottane kralj? tZ z* di- bnnraj hbi,i 1 * lUn 'talijan-S*voJ ustoll- th, U kot hrvi** kralj. '" v> omenjeni voj Acceptance lor mailing at special rate of postage provided for inr section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on June 4, 1918. tovarnah j Uradniki avtne unije napovedujejo zmago Detroit, Mlch.. 15. maja.—Volilni sistem, katerega je razvil federalni delavski odbor v zadnjih petih letih, bo ponovno de-monstriran prihodnji teden, ko bodo delavci v tovarnah Ford Motor Co. glasovali o reprezen-taciji pri kolektivnih pogajanjih. Volitve se bodo vršile prihodnjo sredo, 21. maja, in udeležilo se jih bo čez 80,000 delavcev, uposlenih v tovarnah te kompanije. Takrat pride odločitev, ali bo Fordova protiunijska trdnjava, ki se je 40 let uspešno upirala organiziranju delavcev, padla ali ne. f Avtna unija CIO trdi, da ima večino delavcev na svoji strani in da bo zmagala. Če bo večina onih, ki se udeleže volitev, glasovala za njo, postane predstavnica vseh delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Od oktobra 1935 do avgusta 1940 je delavski odbor odredil 3370 volitev, pri katerihj je bilo oddanih 1,244,536 glasov. Teh se je udeležilo 90 odstotkov upravičencev, kar je rekord. Javnih volitev se običajno udeleži okrog 50 odstotkov volilcev. w V Fordovih tovarnah so že nabiti letaki z volilnimi instruk-cijami in regulacijami. Besedilo je v več jezikih in med drugim poudarja, da so volitve tajne. Na volilni dan bodo postavljene volilne koče v tovarniških oddelkih po navodilih reprezentantov delavskega odbora. Med delavce bodo razdeljene glasovnice 8 tremi četverokoti. V enem bo ime avtne unije CIO, v drugem unije adf, tretji pa prašen. Križ, napravljen v slednjem, bo pomenil, da delavec, ki ga naredi, noče, da bi ga reprezenti-rala prva ali druga unija. Ko bodo volitve zaključene, bodo glasovnice preštete po članih delavskega odbora v navzočnosti predstavnikov unije CIO in ADF ter kompanijaklh uradnikov. Delavec dobi glaaovnico, ko se identificira kot volilni upravičenec. V Fordovih tovarnah dela mnogo zamorcev iz južnih držav. Ti nimajo nobene izkušnje z volitvami, ker jim je bila volilna pravica na jugu zanikana. Volitve pri Fordu bodo prve, ki se jih udeleže. Ruski poslanik pri državnem tajniku Vprašanje trgovine • sovjeti Washington, D. C» 15. maja.— Sovjetska Ruaija je včeraj v bi stvu vprašala Ameriko, ali hoče še trgovati z njo. Ruski posla nik Konštantin Umansky se je včeraj prvič po enem letu ogla sil v uradu državnega tajnika Hulla in ga pozval, naj pojasni stališče ameriške vlade glede tr-kovinakih odnošajev a sovjeti. Kaj mu je Hull odgovoril, ni bilo razkrito. Mnenje prevladuje, da mu ni ničesar ali prav malo obljubil. Nedavno je predsednik Roosevelt ustavil pošiljanje strojev v Rusijo, katera je slednja naročila in jih tudi plačala Predsednik je takrat dejal, da Amerika ne more pošiljati materiala, ki ga potrebuje za svojo lastno obrambo, Rualji. New York. 15. maja—List Herald Tribune je objavil vest iz Washingtona, da bo Amerika preklicala restrikcije glede pošiljanja strojev in industrijskih produktov v sovjetsko Rusijo. Zadevna dovoljenja bodo kmalu izdana. voda Spoleti, vojvoda Aosti in celo kralj Viktor Emanuel. Tem bodo baje Hrvatje ponudili kro- HESSOV BEG V ANGLIJO SE VEDNO ZAGONETKA Premier Churchill poda izjavo v parlamentu POJASNILA NACIJ-SKE STRANKE London. 15. maja.—Rudolf Hess, velika glava v nacijski stranki, je pobegnil iz Nemčije v Anglijo kot upa poln mirovni emisar, da sklene mir ali vsaj uatvari pogoje za končanje vojne med Nemčijo in Veliko Britanijo, po izjavi nekaterih angleških voditeljev. Njegov beg je še Vedno zavit v meglo in vsa doslej objavljena pojasnila ao v konfliktu. Eno pravi, da je hotel obiskati na Škotskem, kjer se je spustil na tla, vojvodo Ha-miltona, svojega starega znanca, da z njegovim posredovanjem pridobi angleško vlado za sklenitev miru z Nemčijo. V Londonu so namignili, da je Hitlerjev zaupnik orisal notranji položaj v Nemčiji, ogromno škodo, ki so jo povzročile angleške bombe v nemških mestih iiTindustrijskih središčih in silno trpljenje nemškega ljud8tva. Hess se je sestal s Hamiltonom v bolnišnici v Glasgowu, v katero so ga odpeljali, ker si je pri skoku z letala poškodoval nogo. O čem sta govorila v bolnišnici, ni znano. Hess je pred nekaj tedni poslal pismo Hamiltonu, toda vsebina ni bila objavljena. Slednji ni odgovoril, temveč izročil Hes-sovo pismo avtoritetam. Kaj ao te atorile z njim, je zagonetka. Ta bo morda rešena danes, ko bo premier Winston Churchill podal deklaracijo v parlamentu. Premier bo najbrže na kratko omenil stvari, katere mu je Hess zaupal v razgovoru. Namignje-no je bilo, da je angleška vlada dobila važne informacije od Hessa. , Časopisi, člani parlamenta in javnost se silno zanimajo za Hessov slučaj. Sugestije se slišijo, naj Hess nastopi na radiu in govori ne samo Nemcem v Nemčiji, temveč tudi Angležem v vseh krajih britakega imperija in Američanom. \ Berlin. 15. maja.—Visoki nacijski uradniki so ainoči izjavili, da je pomožni "firer" Rudolf Hess političen nesposobnež in da fc odletel v Anglijo z namenom in v veri, da lahko konča vojno ter se vrne v Nemčijo v dveh dneh. Ti mu pripisujejo mesi-janski kompleks, zaeno pa »o poudarili, da ne bodo odobrili mirovnih pogojev, ki jih Heas morda predloži angleški vladi. Oni so zanikali poročila, da je Hess prinesel s seboj važne dokumente, razkrivajoče vojaške tajnosti. Dalje trdijo, da Heas ni izdajalec Nacijski krogi se silno trudijo, da pojasnijo Nemcem ozadje Haasovega bega v Anglijo, in u ver jen i so, da bodo uspeli. Prvi korak je bil storjen včeraj, ko se je Hitler sestal z voditelji nacij-ske stranke. Domneva je, da ao ti dobili navodila, kako naj vrše svoje dolžnosti, da pomirijo ljudstvo, ki ga je novica O Hea-sovem begu vznemirila. Naznanjeno je bilo, da je bilo sedem Nemcev obeojenih v zapor od štirih do šestih let, ker ao poalušal» radijska poročila iz tu-jefemstva. To se smatra v Nemčiji za izdajstvo. Med obeojend je ena ženaka. Izgleda, da hočejo naciji onemogočiti zunanjo propagando, ki izkorišča Heaaov beg v «voj pri lag. Domače vesti Nov grob na aapedu Kemmerer, Wyo.—Dne 12. maja je tukaj umryi naša stara ha-seljenka Liza Zlibornik, stara 87 let in rojena fcekje na Koroškem. Stari naadjenci se je gotovo spominjajo Še iz Subleta, kjer je živela dolga leta in je vedno bila vesela in zabavna v družbi. Bila j* članica društva 28 ABZ in tu zapušča sina in hčer. 6e en grob na aapedu — Seattle, Wash.—Pred dnevi je L tukajšnji bolnišnici umrla a Korene, st*ra 52 let, ki zapušča moža, pat sinov, dve hčeri, 82-letno mater, dva brata, petero sester in druge sorodnike. Ia Minnesota Duluth, Minn.—V bolnišnici v Nopemingu je po dolgi bolezni umrla Mary Laboda iz Evele-tha, ki zapušča moža, dva sino-va in hčer. Lisasalake vesti La Salle, 111,—Zadnje dni je tu umrl Frank Zaverl, star 64 let in rojen v Radečah pri Krškem. Bil je član društva 08 SN-P J in zapušča odrasle otroke. Nov grob v Chlcagu Chicago.—Dne U. maja t. m. je v bolnišnici umrla Katarina Cuculič, stara 52 let in rojena v Cerensovcih v Prekmurju. Zapušča moža, tri linove, hčer in brata. Is Pennsylvanlle Herminie? P*,—V pittsburški bolnišnici je umrla za neko vratno boleznijo deklica Gloria Hribar, star 12 let. Zapušča starše, dva brata in agatro. Clevelandake vesti Cleveland —Dne 12. t. m. ja v bolnišnici umr!# feoee Machu- ta, roj. Marolt, stara 25 let. Rojena je bila v Clevelandu in tu zapušča moža, dva otroka, mater in očima, tri brate in dve sestri.-Dalje je 13. t m. v bolnišnici umrl Frank Malečkar, star 59 let in doma z Ostrožne-ga brda pri St. Petru na Krasu V Ameriki je bil 34 let in tu zapušča ženo, dva sinova in brata. Kompanija kapitulirala pred unijo Plače zvišane za detet odstotkov New York.—Dogovor glede mezde, delovnih ur in pogojev za 45,000 delavcev, uposlenih v 24 tovarnah Westinghouse Electric & Manufacuring Co., je bil dosežen po več mesecih poga Janj med reprezentanti kompa nije in unijo United Electrical, Radio & Machine Workers, včlanjeno v Kongresu industrijskih organizacij. < Kompanija se je končno podala in podpisala dogovor z unijo, ki določa med drugim zvišanje plače "za deset odstotkov. Skupna izjava o dosegi dogovora je bila podana v New Yorku in Pittsburghu V Imenu unije je izjavo podpisal James J. Mat-les, organizatorični direktor, v imenu kompanije pa W. G. Mar shall, podpredsednik. Provizije dogovora ao bile predložene v ratifikacijo krajevnim unijam UERMW Če bodo odobrene, kar Je gotovo, bodo uključene v po-pogodbe med unijami in upra vitelji tovarn._ Jeklarji glasujejo o reprezentaciji Buffalo, N. Y—Prve volitve glade reprezentacije delavcev pri kolektivnih pogajanjih ae bodo vršile v tovarnah Bethlehem Steel Co. v Lackawanni pod nadzorstvom federalnega delavskega odbora. Ta j« odredil volitve kmalu po stavki, ka tero je oklkala jeklarska unija CIO v februarju Okrog 14,000 delavcev «e bo udeležilo volitev. STAVKA PROTI GENERAL MOTORS CORP.ODVRNJENA Unijo izvojevala zviia-nje plaie RUDARSKA POGAJANJA OBNOVLJENA Washington. D. C» 16. maja.— Korporacija General Motors je danes sprejela predlog federalnega posredovalnega odbora glede aklenitve nove pogodbe i avt-no unijo CIO in s tem je bila stavka, ki je imela izbruhniti danes, odvrnjena. W. H. Davis, načelnik federalnega odbora, jc naznanil, da je korporacija pristala na zahtevo unije gleda zvišanja plače za deset centov na uro. Washington. D. C.. 15. maja.— Preteča stavka v tovarnah kor-poracije General Motor«, ki je imela izbruhniti danes zjutraj, je bila odložena za 24 ur. Zadevno naznanilo je bilo objavljeno po konferenci mod reprezentanti avtne unije CIO, kor-poracije in člani federalnega posredovalnega odbora, ki ja bilu zaključena ob treh zjutraj. Philip Murray, predaednik Kongresa induatrijskih organizacij, in William S. Knudsen, ao-direktor federalnega urada za produkcijo bojne opreme, ata intervenirala z namenom, da ae konflikt izravna na miren način. Knudaen je prej konfariral z uradniki korporacija in člani posredovalnega odbora. Korporacija ima za $700,000,000 vlad-nlh naroČil. Avtna unija je po telefonu in struirala predsednike krajeV nlh unij v Detroitu In drugih mestih, kjer ima korporacija svoje tovarne, naj čakajo na oklic stavke. Ta bo izbruhnila, če se pogajalci ne bodo mogli zediniti. Unija zahteva zvišanje plače za deaet centov na uro, zaprto dulavnico in izboljšanje delovnih pogojev. New York, 15. maja.—Operatorji iz južnih držav, ki ae Še vedno upirajo zahtevi rudarske unije glede zvišanja plače za dolar na dan, ao ae aestall na privatni konferenci In potem naznanili obnovo pogajanj z unijo, Ta ae bodo pričala danes. John L. Lewi«, predaednik rudarske unije, je zapretil z oklicem stavke, če operatorji ne bodo pristali na stavljene zahteve. Možnost je, da bo okrog 330,000 rudarjev n« severnem premogovnem polju spet odložilo orodje. Ti so se vrnili na delo po štiritedenski stavki, ki se Je pričela 1. aprila, ko je potekla veljavnost stare pogodbe. Lewis je zapretil, da bo stavka oklicana 21. maja, če ne bo do takrat dosežen sporazum z operatorji Iz Južnih držav. Springfield. 111.. 15. maja.*-Ray Edmundson, predsednik II-llnoiskega rudarskega distrlkta UMWA, Je sinoči izjavil, da bodo rudarji sledili Lewiau, če bo oklical stavko zaradi konflikta, ki je nastal mod nJim In operatorji iz Južnih držav, Boaton. Maas.. 15. maja.—Einest A. Johnson, tajnlk-blagaj-nik sveta stavbnih unij Ameriške delavske federaciji je naznanil konec stavke v tukajšnjih ladjedelnicah. Stavka, ki Je ustavila obr«t v ladjedelnicah, je bila oklicana v znak protesta proti upoštevanju rellfnih delav- Holandska vlada plača odškodnino? Nemike avtoritete kontrolirajo denarstvo FRANCOSKA VLADA ODOBRILA DOGOVOR Z NEMČIJO Washington. D. C.. 15. maja.— Tukajšnji diplomatični krogi so bili informirani, da bo po nemških nacijih kontrolirana holandska vlada plačalu svojim državljanom odškodnino za uničeno imetje v vojnem času. Dasi uradno poročilo o obsegu škodo še ni bilo objavljeno, se domneva, da so Nemci v petih dnevih "blitzkriega" v maju preteklega leta, ko ao udarili po Holandski, povzročili ogromno šk»>do. Samo privatna laatnina. razdejana v vojni, je predatavljala vrednost čez $500,000,000. Vlada še ni pojaanila, kje bo dobila denar za plačltev odškodnine. Ker nemške avtoritete kontrolirajo holandako denarstvo, finance in vse trgovinske aktivnosti, bo odškodnina morda plačana z nemškimi markami. Tiskarne so zaposlene s tiskanjem bankovcev v Nemčiji, Holandijl in vseh drugih deželah, ki so prišle pod Hitlerjevo oblast. Koliko zlata ima Nemčija, je uradna tajnoat. Znano je le, da bankovce ne krijejo zaloge zlata. Papirnati denar kroži v Nemčiji in vseh državah, ki so pod nacijsko dominacijo. Znano je, da je holandska vlada poalala skoro vse svoje zlato v Ameriko in Anglijo tik pred nacijsko okupacijo Hplandije, Holandska imovina, "zmrznjena" v Združenih državah, «naša $1,622,000,000. V tej je uključe-no zlato v vrednosti $700,000,000. Po nacijih kontrolirana ho 1'andska vlada skuša dobiti vtt zlato, ki ao ga Holandci shranili. Državna banka je odredila re-kvizicijo bančnih not v amerl ških dolarjih, švicarskih frankih in švedskih kronah. Ta denar mora biti zamenjan za holand-ske bankovce. Vlada je pozvala državljane, naj prodajo vse zlato in druge dragocenosti, ki Jih |x>sedujejo. Večina aplikacij za plačltev odškodnine bo vložena v Rotier-damu, ki Je bil tarča silnega nemškega bombardiranja iz zra ka na dan, ko se je holandska armada podala. Nemške bombe so razbile in porušile 20,000 pri vatnih rezidenc in 11,000 trgov ski h poslopij. Kanadski rudarji dobili zvišanje Halifax, N. S„ Kanada —Dva najst tisoč rudarjev, članov uni je United Mine Workers, se Je vrnilo na delo v premogovniki štirih kompanij na podlagi pravkar podpisano pogodb«» z uradniki distriktne organizacije UM WA v Novi Skoti ji. Mezde ru darjev ao bile zvišane na bazi priporočila posebnega tribunala, ki je posegel v spor med rudarji In Tnagnatl. John L. Lewis, predsednik UMWA, je čestital uradnikom distriktne organize cije, ki so priborili rudarjem zvišanje mezde. Proiivojne demonstracij* v Washingionu Washington, D C, 15 maja — Petato ženak Je včeraj demonstriralo proti zapletu Amerike v vojno na strani Velike Brltanl je. Te ao članice organizacije Women United Skušale ao pri ti v Belo hišo, da vidijo predaed 1 nlka Roosevelta, a niso uapele. Hartford. Cona.. 15. maja,— Dva dni trajajoča stavka pri Colt Patent Fire Arms Mfg Co, ki izdeluje strojnice In puške, je bila ainoči končana Unija ADK je naznanila dosego sporazuma In da «e bodo vsi sta v kar j i vrnili na delo. Chicago, 15. maja —Grupa raz-' našalcev telegramov pri Waat- ern Union Telegraph Co. je včeraj zaatavkala v znak protesta proti upfialltvi deklet In nezaže-Ijeni konkurenci Stavkarji zda, konfertrajo glede vstopa v unijo CIO «li v unijo ADF, toda odločitev le nI padi«, S C Ha«t-Inga, pomožni upravitelj kompa nlje, je naznanil, da je bilo eamo devet deklet upoalenih. Poglobitev kooperacije med drkavama AMERIŠKI KROGI RAZOČARANI Vichy, Francija. 15. maja.— Kooperacija med Francijo in naoijako Nemčijo je v polnem razmahu. Člani miniatrakega sveta ao sinoči na svoji seji, kateri Je predsedoval premier Pe-tain, odobrili »¿uročilo admirala Jeana Darlana, podpredsednika vlade in zunanjega miniatra, o rezultatu pogajanj med nJim, diktatorjem Hitlerjem in drugimi nemškimi voditelji v Berlinu. Doznava ae, da bo Darlan dane« odpotoval v Pariz, kjer bo nadaljeval razgovor« z nacljaki-mi voditelji. Predatavnik Petal-nove vlade je namignil, da aa bo razgovorov udeležil tudi Joachim von Ribbentrop, nemški zunanji miniater. Izgleda, da bodo pogajanja rt-zultirala v sklenitvi mirovne pogodbo med Francijo in Nemčijo. Ta bo nadomestila pogoje promirja, ki zahtevajo obnovo na vsako štiri mesece. Mirovna pogodba, če bo aklanjan«, bo dala Franciji prost« roke v zadevi zavzetja novega atališča napram Nemčiji. Merodajni francoaki krogi ao izjavili, da dogovor, do«eš«n med Darlanom In Hitlerjem, ob-«ega poleg goapodaratva tudi druga polja. Kaj js Francija dala Nemčiji in kaj j« dobila od nje v zameno, jt Še tajnoat. Doznava se, d« ae bo več francoskih vojnih ujetnikov, ki zdaj delajo na nemških kmetijah, vrnilo domov. Meja mad okupirano in neokuplrano Francijo bo potisnjena bolj na Nwr in možno Je, da bo Pari« prišel v nezasedeno cono. Pričakuje aa tudi, da je nadaljnja nemška koncesija Franciji v zameno za večjo koofieracijo redukcij« stroškov vzdrževanja nemške oborožene sile v okupirani Franciji. Washington, D. C.. 15. maj«.— Poročilo iz Vichyja, da J« Pe-tainova vlada odobrila Hitlerja-ve (sigoje glede poglobitve kooperacije z Nemčijo, Je razočaralo tukajšnje uradne kroge. Odobritev pomeni, da Je Francija obrnila hrbet Združenim državam in Veliki Britaniji v prilog "novemu redu", ki fa nacij-ska Nemčija snuje za Vso Evropo V Washlngtonu ugibajo, sli dogovor določs Izročitev frsneo-skih bojnih Isdij Nemčiji. Možnost j«, da francoske koncesije nacljern uključujejo tudi odatop pomorskih in letalskih bsz v francoskih kolonijah v Afriki. Admiral William Leahv, ameriški poslanik v Vlchyju, ae je ali-no trudil, da preprešl poglobi-tev koo|M*racije med Francijo In Nemčijo, toda njegovi napori, kakor vae kaže, so se izjalovili. 86% Američanov za ob-rambo Juine Amerike Princeton, N. J., 15. maj«— Najnovejše glasovanje ameriških volilcev, ki ga je Izvršil Zavod za javno mnenje (Gallup Poli), pokazuje, kako je razpoloženje Američanov za vojno v slučaju Invazije Južne Amerike naraatlo v treh letih od 32 na M odstotkov, Danes je glaaovalo HfiS za takojšen vstop v vojno za obrambo Južne Amerike, če bi bila Invadirana po tujem sovražniku, proti pa \4*X. V zadnjem februarju Je bilo glaaova* nje o tem vprašanju v enakem razmerju, v septembru 1939 je bilo MS za in ,47* nroU, v marcu KMJJ p« 32'i sa in S** proti. sobot. w daily except Saturday* Sundays and Holidajrs. PROSVETA J i PROSVETA THE ENLIGHTENMENT • LAMM' IM LASTMIHA BIOVKMBaS MASODNB rtiUroKMt JBUNOTB kr IlttiM NaUMMl Ur|M al mí NarW»»» M Unlm 4ft*"* <>«»•• itn M •»*> « " I. fT.M » Mto M«. UM » rà tatet - U M M. luto rr'- ralw i for tte Ualtai »Mi» t _ «•4 CM»* HM P~ f'. Ck*m— »»< CtaM 17 M Sff f' t—rnm mmmuitm UM p*t ,mt. _ 1 ------■—.. »o dotovoni - Rokoptal doplaov la ana« rutmaiViMnk^m mm vrêèmim H^émi MUnmnm vmbtam puvmU. Ormmm. p«ml Ni» a« vrwH pcétll.Uliu w y aluteju. *• » pritaW **»»»« a á « ■ a t ^Éi m iti«* •• i§vimitl< Ilii®lil|ll ll J irr-"-'"1 »rtteta. will M k* ntalMi OltaK „ iwkM »Ur«, K—«ta . »«M »*»»■•< Mta tW. »mm^mUé * -If M4 Nwlti M T*, I« •»■ PROSVETA M47-M S» l—^ta A«.. CktaM». uauu or ras rsoeaATse _____jjjjiirrffffff...........»»i«*«««««.......I v adtapaj« •»• lUi)' ,wnl. 4* Ma ta • M I» iz naselbin tM "Invazije? Anglije Zadnjo soboto (10. maja) Je bila Izvršena "invazija" Anglije. Izvršil jo ja sam Rudolf Heas — drugi za Hitlerjem (prvi je general Goering) na čelu nacljske Nemčije. Ko je Hitler pred dvajsetimi meseci začel napadati na desno in levo, je naredil svoj politični testa-ment, v katerem je določil Goeringa za avojega naslednika, ako pa se Goeringu med tem kaj zgodi, ga nasledi Heas. To dokazuje, da je bil Hesa za Goerlngom najbolj v čislih pri diktatorju Hitlerju. Kaj pa je napotilo Hessa, da je v letalu pobegnil v Anglijo, še ni docela pojasnjeno, ko to pišemo da je pa Hessov beg Iz Nemčije največja senzacija v vseh dvajsetih mesecih vojne, nI nobenega dvoma ne glede na to, kaj ga je prineslo tja. Senzacija ja, pa če se je resnično Iprl i Hitlerjem zaradi razlogov, Izvlrajočih iz vojne in potem pobegnil na Angleško, da si reši življenja pred maščevalnim Hitlerjem, ali če je fabrt-ciral "beg" v sporazumu s Hitlerjem z namenom, da nalaže Angleže, kako je v Nemčiji že vir pri kraju in da se ni treba bati nobene prava invazije — kakor ugibljejo nekateri. V Berlinu lakonično "pojasnjujejo," da se je Hesau že dolgo časa mešalo. To je prekleto slabo pojasnilo. Sest dni prej je Heat ie sedel na svojem čaatnem meatu v berlinskem rajhstagu In z drugimi vred poslušal Hitlerja, ko se je bahat, kako ja razbil Jugoslavijo in Grško. Ali bi pustili Hesaa tja, če bi bil na sumu, da se mu mala? Iz Londona pa poročajo, da ae Hess obnaša popolnoma normalno. Naj bo kakor hoče — senzacija je, ki je dala Angležem slino moralno podporo. Namesto Hessa bi bili Angleži pravi nord, če ne bi tega dogodka zdaj izrabili do dna za svojo propagando proti nacijem. Vaakdo si lahko mlall, kakšno propagando bi bruhal Goebbels v Berlinu, če bi kateri angleški minister pribežal tja v letalu. Morda ae Is tega dogodka Izclmi resnica, da ao se nacijskl "flrarjl" grdo april med seboj; morda bo to začetek njihovega konca--- Stalinovo "prijateljstvo" NIČ manj senzacionalna, kot je Hessov beg na Angleško, so eskspade boljševiikega diktatorja Stalina. L Dne 28. marca Je Stalinov režim "toplo" pozdravil vojaško revo!to v Bclgradu In čeatltal generalu Slmovlču, ki je strmoglavil Cvetkovi-fevo vlado, katera ja dva dni prej kapitulirala pred Hitlerjem. Oaem dni kaaneje — 5. aprila — Je Stalinov režim podpisal pakt nenapadalnosti in prijateljstva s Simovlčevo vlado Jugoslavija. Drugi dan po tem podpisu so Hitlerjeve horde vdrle v Jugoslavijo od treh strani ln samo v Bclgradu z bombami lz zraka ubile čez 16.000 ljudi. V dvanajstih dneh je bila Jugoslavija razbita ln razmeaarjena. In kaj ja v tem času delal "prijatelj" Jugoslavije v Kremlu? Molčal Ja kot grob; njegovo časoplaje je tudi molčalo, dokler ni bila Jugo-slavij« dokraja razmeaarjena. Zadnji teden ja pa Stalin po svojih organih naznanil, da Jugoslavije ne priznava več — ker je več ni. Jugoslovanakl poalanik v Moskvi je bil obveščen, da lahko gre, saj ne zaatopa ničesar več — — Komur ni zdaj jasno, da se je diktator Stalin ves čas od sklenitve "prijatejjske" pogodbe do odalovitve predstavnika "prijateljske" države — krvavo norčeval is Jugoklavije, ta je zrel za umobolnico Cala lata so komunisti v Jugoslaviji blufall delavce in kmete, da je Jufoalavija /avarova-na pred Hitlerjem, kajti ščiti Jo batjuška Stalin Hrvaški komuniatlčnl tednik v Ameriki Ja takisto blufal pod debelim naslovom, da je Jugoslavija varna pred vojno, ker Jo "čuva sovjetska armada na Karpatih . . " Tako ao falotje blufall uboge na umu. ki ao rea verjeli. Upajmo, da Je vaaj večina delavcev ln kmetov — val ne bodo nikdar! — v Jugoalavljl «daj otdravcla na umu in odvrglu silno alapoto. s katero m Jo odeli Stalinovi blufačt. Upajmo tu-it, da Ja med Jugoslovani v Ameriki vedno .nanj teh slepcev Hlufaraka ura aa mora en-«trat »iteči — — — . "' Pevakl featlval v Waukeganu Chlcago*—Soda j, ko ae naši pevski zbori v čikaškem okrožju pripravljajo na svoj pomladan-aki festival, ki bo to nedeljo, 18. maja, v Waukeganu, uhajajo če-stokrat mlali v ataro domovino v nekdaj prelestno in sedaj v srce ranjeno in na tri dele razkoaano Slovenijo. Tako majhna Je bila po legi ln po številu prebivalstva, toda aedaj ao jo moderni roparji razrezali kar na tri kose in si razdelili plen. Ce pri tem oetane za daljšo dobo, ja gotovo to, da J« slovenska kultura zado-bila smrtni udarec. Gotovo je to, da se naša pe-aem, najdražji del slovenske kulture, danea ne razlega po rodnih krajih. Razlegajo se le bolečine razkoaanega malega r^arodlča, ki ao mu povrhu mogoče še topovi in bombe uničile tudi marsikatero vas in vaelco, kot tudi mesta ln mesteca, Pesem naših rodnih krajev pa se je skrila na eni strani pred laškim in na drugi pred nemškim fašizmom. Lahko pa računamo, da bo prej ali alej zopet zadonela in prinesla tlačenim bratom in sestram onkraj morja tudi avobodo. JoŠ bit če dana vnem, ki hrepene po avo-bodil V Ameriki, v tej veliki in v primeri z evropako bfc/iHco rea čudoviti deželi, lahko se ¿oni aio-venaka pasem ki< P«*sem vseh drugih priseljena; narodnosti. Lahko koraka »poredno * angleško-ameriško pesmijo brez vsakega zapostavljanja. Zatorej pohitimo to nedeljo od vaeh strani in iz vaeh naaelbin srednjega za pada na naš pevski festival v Waukegan, kjer bo zopet donela naša pasem krepko in čudovito. Sava in Prešeren iz Chicaga, Naprej iz Milwaukeeja in waukeganski zbor SND bodo poskrbeli za cel niz pesmi, ki bodo vas ln nas zarajale in duševno obogatile.— Sava ae od pol je z buaom opoldne od Delavskega centra. Ce želi kdo od njenih prijateljev iti z nami, lahko to Stori, ker je še za neka J oseb prostora. Vseka kor na svidenje na pevskem festivalu v nedeljo popoldne Waukeganu. Savan. Veatl la Bridgeporia Brldgeport, O.—Priredba 15-letnica angleško poslujočt^u dru štva Cardinals 640 SNPJ dne 10 maja je dobro izpadla. Udelež bo so Imeli dobro. Taffyjeva godba Domovina lz Barbertona ja bila. zelo dobra. Veliko je bilo mladine in tudi starejših n manjkalo. Bila je aama plesna zabava Skoda, ker ob 15-letnicl niso imeli kakšnega programa, o ka terem ao nekateri poaetniki mi ■lili, da bo. Ampak s tem so težkoče, posebno tukaj in v teh čaaih. Od tukaj jih do sedaj še ni šlo veliko v armado, toda se vrzel ža pozna. To amo videl na priredbi društva Cardinals ko amo nekatere pogrešali, ki so aa vadno udeleževali priredb. Člani društva 640 so bili prid no na delu za uapeh priredbe Tudi podpiaani jim Je šel na roko kolikor mogoče pri oglašanju Pri vsem tem sem tudi upal, da bo naa več starejših na priredbi kajti ml naglašamo, da Je mladi na naša bodočnost, ki že zavze- skupnost sedaj se bulj kot je bila kdaj prej. Po konfe- Ckica#o. — Nedeljski koncert renči bo prosta zabava, da ae bo-1 mesanega zbora Save v dvorani mo malo poveaelili in pogovorUi SNPJ je vseboval trinajst točk: na prijazni Skoffovi farmi. dve izrazito delavaki, pet popu-Cital sem izjavo odbora Jugo- i^ih in deloma klaaičnih, tri slovanske pomožne akcije, ki je L aoloapevu, dve v oktetu in spe-bil pred kratkem ustanovljen. Loigro. * Stvar je dobro zaanovana, toda Mešani zbor Sava, ki šteje kot napreden delavec se bojim, I okrog 35 moči, je zapel Prisego ma naša mesta. Posebno neka-1da je tukaj pomanjkljivost. Smo |rdeči zastavi in Prezgodne cvet- ¿^¡JIMAJA Kako segrevamo jedi Na svetu ni moža, ki hi zmerom hajal h kosilu ali k večerji. Zato mo * gospodinje na to zamudo pripravil" ** morajo v takšnem primeru tudi znati L* * ti. Na srečo je mnogo jedi, ki «o Jj^ boljše kakor takoj, ko jih skuhamo^ * —■♦» vam bodo skušali dati nekaj nJ. ^ JV o pogrevanju. mestu nasvetov _?k0r°Jfit Vrstezclja * daj° PoljubaoH ™iHani in čUnice društva 640 vsi zato. da pomagamo P° ™4ü» lice, aoliat Carl Chunch (bas), ki «ledajo vedno, da delajo z nami; skromnih močeh našemu ljud- ga je na glaaovir spremljala vati ne da bi pri tem izgubile ka i ^r"^ ko ¡1 kako drugo društvo Utvu vsUri domovini kjer zdaj M«^en je pa, po^l Out of ^ Narobe, n?ek$teri ceTotrdeia^ cm p i inrxleüioin rw» trpi pod peto tega alt drugega the Deep, Still wie die Nacht, . t npetf„to nmi. ... ra*' aa J« ^te^^art^^ diktaErj. Toda vprašaje je. Ln the Hoad to Mandalay in do- ^uÄ^el^-tt«^ vT o^,ro. Udeležili sU ae ^J^Jo ljudje osebno tn ^{•Miel splolno priznanje, ^va- je ^ jq ^ 2r7t tv"u?i ]|u>< / I-vtarievi družini i» Komu bo prišlo v roke: diktator- ^^ Zimski maj, Rožma- ' 1 . . 'J zavi1' v mrezit^ U f n % AUcezrocvh)od It^T-££tudimilä/xäx^ffiä • mm _______ ,n «.^fco «tudi leolekuti. \m, Marge Botičnik. France» . t U F^ni Dru8o je, kot jaz vidim, da bi Saitz, Ed Drarier, E. Dreahar, F. PreWind^r' Heigh^ W vä l^ mOTala ta «^anizacija «d,«!-1 Vid^r, A. Garden) je zapel okusa. dobi reg» Vsaki gospodinji je pogreta omaka trn v pu L^^tu^^'fJeracite ti za k^ načrt za bodofe JUigQr Serenado in Fos- daietâi- ^ če ^ zmagÄ demokra' terjevo Jeannie with the Light Uli Ä cM. ali ne. Načrt bi moral W B¿„ Hair. Zbor je zaključil ti. Prej tako okusna in sočna omaka je postik v pol ure neokusna in ae zgostila. Draga Mina dinja, to se vam je pripetilo samo zato karste omako pregrevali v pokritem loncu. Take » se na robu pokrivače nabrale vodne kaplji« TJio^JTr moffdl ui I dogajajo stvari na ahodih—na razgibanosti in sozvočja. u uu nr dn^rno iH tiT^fnede Primer na shodu v Chicagu- Drugi dal sporeda je vseboval lj^ ll maja' Tdr v i o^ ^ ^ ^Jf "l*^™ "Snubače", ki ga jej vodo in jo nei________ _ piasi zbol jšu j e ObJsta še bila I ^ ^ I ?? .f K t na Br l^Hleraciiski seii 27 aprila Predni »tv,ri storili ve,ike ^ "je» pevovodja Jacob Muha. Koline ie viKiîl sejo' br M^ vi<*- Vidim' da >e br Vince"M Glavno vlogo Je imel« mladenka haàié t ie ^ igraT na ha - bi govoril EIaine Turpln, kl je pokazala r,?^!, , » L l 'II on "" "kaSkem 8hodu' 20 kar 80 dobrfen del zmožnoati v mimiki ra ^ml^nih ^ rX' iS «otovo morali biti vzroki" i» P®tj"- Vlogo očeta je igral A. Z M lma hud orehTad ki ^ In pod kakinim načrtom za bo- Garden, »nubače ao markirali iwvai^i m ^li^^ico ako se člo-1 Jug°*lavijo bi se zopet lah- pranjj Vidmar, Ernest Dreshar, virr"miekrnili skupaj? Za monarhijo J h Turpin in Darwin Tas-dbLJLZZlokreva U» diktaturo sigurno ne. lahko ch,v^ ^ vasoi.vce so pa! p tZ, » i. 11 P" bi " strnili skuP*' za demo- predstavljali Edward Drasler, Pri >• kratično Jugoslavijo po vzorou John ¡^k in u,0 Vider, ki so maja padlo MevUo bolmkov no /xlruŽBnih držav. v demokra-Lpretno reiili 8voje vlogo. Klan- ?<*± državi kolekUti in peti sla- Jurija ^ ^ A. Go- garaka IZ" natha" T^l™ • ^ ^«m naspro-1 šte, do"iim go ■ ustali Savani so- človeku, smltl. Ne more ležati ne atati. Noči kot dneve prebije ltndiTatin<1 JeTes žS^ kt I vr«la V prah in drla ^ kjer ^l^ da je zboV Sava mnogo pri more dihati. Je res taloatno HO- uko nfl |n zatirana> miftdimi močmi, ki obe jo segrevajte takole: Postavite posodo z omako v lonec z vroq epdkrito segrevajte tako dolgo, i ten deželi, v kateri živimo, m (delovali za kulisami.^! ravno prikladno. In napredna . Večinoma vse koncertne točke masa tudi ne bo svojih načel bile dobro predvajane in vse! mo najprej segreti omako; šele ko je ta vrob denarno vanjo spet meso. Nikdar ne sme« segrevati omake in mesa skupaj. Ce pa hočemo iz katerega koli vzroka segrevati v zapitih posodah, potem mor zavezati na spodnjo stran pokrivače moka krpo, pokrivačo samo pa dobro pritrditi • posodo, tako da ne vdira vanjo zrak. Vse vrste pijač segrevamo s tem, da ji postavljamo v vročo vodo. Samo čaj smem shraniti v posebnih čajnicah, ki so poseba praktične, ker jih lahko postavimo tudi mizo. y maja. Dostikrat ga tako duši, I ¿koija "Morali "bi strogo paziti I ^ti^ da ne more glasu dati iz sebe. na one nazildnjaSke voditelja, da Savln pevovodja j« Jacob Mu-Pomoc pa ni, razen male olajia- le b, iU, o edje pri po-L panuZT Mary Muha, tar mo^fda mula^at^ave' možnem delu' ^T im" pr«^n,k pa John Rak. Za Tv' uL "i ' vrnkom ki' izkuinie iz mdnie vojne' kot tU" ples sta igrala Gradiiek in Omcr « ZI k, di 041 raznlh drU,?ih neZgod' in za. Udeležb» je bila obila. ' Jim ga kdo svetuje. Ampak, ko hQie bit. j na jagnem predno ta bolezen zagnze v pljuča, daruje aU deluje_ to je> all gre' menda ni pomot. Pomoč je kamor da aU ne, To pi smotrden°de°aven narTki n" "a, ^Tfu ^ ^ «Z!-Pri n» je že smo traen, aeiaven naroo, ki na opazoValec in ne muhm nikogar vsp dr_vi_ 7el_no Dne 8 mflia vadno prve posledice prezremo, ža)iti Ce je kdo za pravidno ^ vse d^ zeleno Dne 8_ ma potem pa je prepozno. To vem - . ' uLi^^t ne sm meli velllc0 SIano' KlPa m sam do sebi ker tudi sam to do- m0C Prav,cno bodočrw^t ^ napravite posebne škode. Span sam po seoi, Ker iuoi sam vo a» ^mo Jugoslovanov, marveč vseh . , £ ... ;ti bro okušam. Jože Strauss ji .i1iH,1av ki 8P nahaiaio tv>d De- sk J cvetju, eden od prvakov pri društvu 13 sem iaz T^i Za železno okrožje >e t0 nena" in vsa njegova družina je pv\ I sem vedn^delkr^svo^^ lovnega ljudstva, odkar sem spo-Dne 11. in 12. maja smo tukaj Unal, da je zatirano in. teptano; imeli velik mraz in je slana po- in tttko želim deiati tudi, dokler morila večinoma vse sadje, trto me j^o nosiie n0ge po tem zve-in zgodnji Sadež po vrtovih. To- riienem 8Vetu. rej ako ljudstva ne tepe ta nad- Na 7adnji seji okrožna federa-loga, ge pa druga. « dje SNPJ sem bil izvoljen, da Kot je bilo že poročano, se vrši kaj napišem o pravilih za bodočo konferenca okrožne Prosvetne konvencijo jednote. Toda ker matice v nedeljo, 25. maja. Pri- nisem veščak ali prerok, mi je četek ob 10. dopoldne na farmi težko. Vidrova razprava o en-br. Joaepha Skoffa pri Bartonu. dowmentu v obligatni Prosveti Po tej konferenci bodo zastopni- je precej dobra. In še par dru-ki društev SNPJ tudi ukrepali | gih ima še precej dobre nasvete, glede skupne vožnje na ohijski I ampak večina jih je, ki si pred-dan SNPJ v Glrard 4. julija. To- stavljajo SNPJ kot nekakšno rej še enkrat opozarjam vsa dru* penzionistično organizacijo. Tu-štva Proavetne matice in federa- kaj je pomota, ker vse stane de-cije SNPJ, naj pošljejo Svoje za- narja. Ko bo prišlo vprašanje stopnike na to zborovanje. Jaz doklad, bo vse navdušenje šlo v sem Izvršil svojo nalogo glede vrečo. Tudi obljube onih, kl ho-busov, drugo pa je ležeče na dru- če jo biti delegatje, da bodo vse štvih. storili, bodo šle v vrečo. Oblju- In tudi drugače je važno, da se be je lahko dajati, toda težje je zberemo na tem zborovanju in vprašanje financ in ali je stvar sprejmemo aklepe, kl bodo v ko- izvedljiva. O tem bom drugič riat našemu gibanju in SNPJ, podrobneje piaal. kajti časi so resni ln je naša| Joaeph 8noy. 13 Raa v a Hm krila 4 vadno zgodnja pomlad. Dne 27. aprila je zborovala minnesotska federacija SNPJ v Buhlu. Zastopniki so razpravljali, kako bi se izboljšala podpora in operacije, toda so težave. Nekateri člani so dokazovali, da tega ni mogoče, ker je članstvo proti vsakemu zvišanju asesmen-ta. To ja resnica. Ako pomislimo 20 let nazaj, koliko manjši asesment je bil takrat v primeri z današnjim. In ako so cene na trgu višje, je treba tudi več pla čati. Jednota pa plača eno ceno, za kolikor si pač zavarovan. Prav tako je kot naša vera uči: tam pomagaj, kjer boli. Nekateri priporočajo, naj se atarim članom plačuje asesment na račun njegove police, to je tistim, ki so že 30 let v jednoti. Ko tak član umrje, ae dedičem pa toliko manj izplača. To priporočilo je gotovo dobro. Nisem pa za to, da bi se vsem članom, ki ao v jednoti 30 let, na tak na čin plačeval asesment, ker med njimi je mnogo takih, ki jih ne tarejo finance. To naj bi velja lo samo za tiste, ki ne morejo plačevati asesmenta. Potem bi lahko rekli, da smo bratje in sestre. Par besed o delegatih, ki si sami določajo dnevnice. Vidi mi, da sami aebi ne bodo napra vili slabo in glasovali za nizke dnevnice. Rečem aamo to, da članstvo da delegatu zaupnico, da zastopa društvo po svoji uvidevnosti in glasuje za koristi članstva. Ampak bratje in aeatre, alt je to v našo korist, če glasu je za visoke dnevnico in za velike plače glavnim uradnikom? . Ni dolgo, ko sem čitala dopis v Prosvett, v katerem član pra vi, da ima rajši eno ženako kot deset moških Izrazil ae je. da je težko ženako Izvoliti v glavni odbor, ker noben odbornik ni pripravljen odstopiti svojega mesta, ln to poaebno ne upravni odborniki, kl že mnogo let dela-(Dalja aa I. strani.) , Turška enciklopedija1 I Pred letom dni je zboroval v Ankari lik rarno-znanstveni kongres pod predsedstva prosvetnega ministra, pri čemer so se med dni gim odločili, da bodo izdali nov turški slovi prevod islamske enciklopedije z novo turščia in posebno turško enciklopedijo. Od tega zbi rovanja dalje je družba za raziskavanje ta škega jezika pripravljala vse potrebno za udi jo novega slovarja. Literarna fakulteU m karskega vseučilišča je začela prevajati lslu sko enciklopedijo, te dni pa je prosvetno ma strstvo dobilo potrebne? kredite za izdajo turtt enciklopedije. Komisija, ki se je «tvorila z i menom, da pripravi to izdajo je prosila drza nega poglavarja, da bi se to delo imenovalo njegovim imenom, na kar je.pristal, in takoi bo nova enciklopedija imenovala "Inenija enciklopedija". Obsegala bo štirinajst do i« najst zvezkov, izhajala pa bo deset do petnsj let. Vodja redakcijske komisije je glavni i rednik carigrajskega lista "Jeni Sabah Ji cin. Jalcin je povedal te dni neke podrobnolli novem delu. Velika publikacija bo po njaf vih navedbah čisto v znsmenju liberalizma! in 20. stoletja, na katerega se opira turški dul Znanstvena podlaga nove enciklopedije francoski "Larousse 20. stoletja". Iz tegai m kega dela bodo v skrbnem prevodu P0*™'" kar je mednarodnega značaja in nunlnarod« zanimivo, razen tega pa bo seveda tudi (*s imel mnogo prostors v turškem delu. Jo* francoske enciklopedije bodo prevzeli tudi m terial iz velikih enciklopedij Italije in AnjW Redakcijska priprava bo trajala dve leti. po» izide že prvi zvezek. Inenijeva enciklopaj pa naj bi bila samo priprava za še večjo \*m enciklopedijo, ki jo bodo izdali pozneje. Voronov na dražbi Koliko govora in pisanja je bilo n^ prof. Voronovu, ravnatelju laboratorija ^ peri mentalno kirurgijo in sploano biowj vseučilišču v Parizu! Vse je govorno jevalnem dtoktorju, ki zna človeka ohrsn. žega do 140. leta. S to alavo si jt russi nabral velika bogastva, med katera j» grad Grimaldijev ob iUlijansko^rtP*» Takoj ob začetku vojne med obema je ta poaast doživela nekaj pa mogli popraviti. Kakor stnisj p* ^ ^ vse posestvo aedaj na prodaj m n> *** kem sodno izdražili.' Pred dvaj««tim¡ W (Iz Prosvete. 1« "iaja 1«» . Domače vesti. V New Yorku j* ^ Dolinar za srčno kapjo. Ai^1 Delavski vesti. Splošna stavka » širi na vaa atrani. ^ ^ Inozemstvo. Skupščina v la novo ustavo^Jugoslavije. 10 aovalo proti Sovjetske ftuaije. Priprave ia 3. internacionale v Moskvi r ovice mladoturško revolucijo utrl tisočletno namansko carstvo, ter postal diktator in reformator Turčije. Meato deloma obdaja razpadajoče obzidje. Zarito je v akalne bregove ugaslih ognjenikov in od daleč nalikuje o« gromnim kumonitim kvadrom, razmetanim po peščeni kotlini. Poeabno je važno po praaturi karavanski poti, ki drži na Jugo-vzhod akozl Adano v Sirijo in še daleč tja v Perzijo in Indijo. Po tej eeati amo nadaljevali pot v Čai, kjer amo zavili na ae-ver skozi divje gorovje Kmir v Asiaije. Na skalni stezi amo morali z vso previdnostjo voditi velblode, da niso zdrknili v prepad, ki je zdaj pa zdaj zazeval pred nami. Pri tom izredno mučnem prehodu smo se spustili nizdol v pečeno ravan Hadži Amar. Pustinjo spremlja rečica do izliva v Sakarijo, ob kateri leži vas Hudži Ali Oglu, ki nam je nudila prenočišče za slabo Ameriški pomorščaki paradlrajo po ulicah Sydneyik. avstralske-ga meeta. . tožilec v tajnem delu razprave čital 34 tipkanih strani obsegajo-čo obtožnico. Nato je bila spet javna razprava, ki bo trajala še jutri, saj je v tej zadevi 220 prič, katerih izpovedbe pa bodo delno le prečitane. Prvi je bil zaslišan Franc Majcen. Zasliševanje je trajalo skoraj dve in pol ure. Predsednik dr. Turato ga mora po dvakrat, trikrat spraševati, da dobi odgovor. Majcen se pri vsakem vprašanju skuša izmikati. Ob njegovih odgovorih prevladuje vtis, da hoče sebe razbremeniti in prevaliti glavni del krivde na Grašiča in Vabiča. Sodelovanje sicer priznava, vendar se sklicuje na to, da so ga drugi k temu nagovarjali ter da ni prihajala pobuda z njegove strani. Zasliševanje je šlo do vseh podrobnosti, ki so velikega pomena pri končnem razčiščen ju te velike afere in pri ugotovitvi glavne krivde. Zasliševanje se je nadaljevalo popoldne, ko so bili zaslišani Grašič, Vabič in še ostali obtoženci. Vsi skušajo sebe razbremeniti na račun drugih. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s 2. strani.) jo pri jednoti. Priznavam vse to, je pa sto .razlogov, da to ne drži. Zato so konvencije, da spreminjajo to in ono in volijo glavne odbornike. Menda se vedno kaj najde, kar je potrebno spremembe. Mislim in upam, da bodo dele-gatje spoznali in priznali, da je veliko genskega članstva v jednoti in da ni več kot pruv, da so zastopane tudi v glavnem odboru. Potem bomo zopet lahko rekli, da smo bratje in sestre, ker sami možje Še niso ljudje, kot pravimo, treba Je tudi žensk, da «no ljudje. In genske največ pripomorejo pri društvenih priredbah za lep uspeh. Prodajajo vstopnice, kuhalo, strežejo in veselje delajo. Želim, da bi se še katera oglasila v tem smislu. Dne 10. maja je zborovalo naše žensko društvo, tfa seji je bil prečitan tudi apel br. Cainkarju za pomoč ljudem v stari domovini. Društvo je darovalo 5 dolarjev. Tukaj bi rada omenila, kako je članstvo prizadeto. Vzemimo, da bo gotovo tudi SNPJ kaj prispevala iz svoje blagajne, potem prispeva društvo, kjer sem jaz članica, prav tako društvo, kjer je mož Član in končno tudi angleško poslujoče društvo, kamor spada moja hči. In potem so še klubi. In tako se bo dalo petkrat iz enega žepa. Ubogi član in delavec WPA! Ko je društvena doklada, se član ne more ubraniti. S tem hočem reči, da bi se gl. odborniki ne smeli vtikati v stvari, ki jih članstvo ne odobrava, čeprav je vse prostovoljno. Ivana Ossnich, lito. La Fpllette napadel Stimeona in Knoxa New York, 15. maja.-^Philip Lo Follette, bivši governer Wis-consina, je v svojem govortji na shodu, katerega je aranžirala tukajšnja podružnica odbora America First, udrihal po vojnem tajniku Stimsonu in morna-ričnem tajniku Knoxu. Dejal je, da sta republikanska klovna, ki divjata v "newdealskem" taboru in streljata kozle v kampanji, da potisneta Ameriko v vojno. La Follotte je pozval predsednika Roosevelta, naj ju takoj odstavi. Slab prijatelj "Jože: "O, Tone! Ali si živ?" Rekli so mi, da si že mrl!" Tone: "Lep prijatelj si, še moj pogreb nisi prišel!" Sidney H tli man prišel v Chicago i C h ic a g o, 15. maja.—Sidney Ilillman, sodirektor federalnega urada za produkcijo bojne opreme, je sinoči dospel sem z letalom. Tu se bo sestsl z voditelji delavskih unij in direktorji kor-poracij in konferiral s njimi glede koordinacije naporov v zvezi s produkcijo bojnega materiala in veibanja delavcev, da Amerika poveča število izurjenih delavcev. Razgovori se bodo vršili v uradu federalne socialne zaščite v Mcrchundiec Martu Hude skrbi imam "Sanjalo se mi je, da so pri čeli prodajati cviček na nakaz nice . . Rooeevelt dobil poročilo o angleških potrebah • VVaahtnglon. D. C . 15. maja^ Prodaednik Jlooeevejt Je sinoči dobil poročilo o angleških vojnih potrebah v obsegu pomoči, ki naj Jo Anglija dobi od Ame rlke. Poročilo mu Je izročil James' V. Porestall. mornarIčni poeftajmk. Adm in ta t reci Jaki krogi so uverjerv. da Amerika lahko takoj p>Šlj<» Angliji dvesto bom brit kov težkega kalibra Ti labko od lete iz Amerike narav-noat v Anglijo. Iz m mikih h stre Mali: "Zakaj pa jokaš. Met kar Metka "Oh, muha me Uko gloda." POLOM ¿MILE ZOLA (8e nadaljuj«.) Njihove velike sence so čudno plesale po steni te skalne votline. Nazadnje ae niso mogli več premagovati; vrgli so se nad umazano juho ter Si razdelili meso, z negotovimi, drhtečimi prsti, ne da bi si vzeli toliko časa, da bi ga mogli raz-rezati z noiem. Toda kljub gladu jim je prišlo slabo; vjlasti pomanjkanje soli je bilo neznosno. Njihov želodec se Je branil obdržati to prazno pesno godljo in te na pol skuhane kose mesa, sluznate in dišeče po glini. Skoraj takoj po zavžitju so začeli bruhati. Pache ni mogel več jesti, Chouteau in Loubet sta zmerjala to satansko kljuse, ki sta ga sta s takšniifi trudom spravila v lonec, pa jima je zdaj povzročalo klanje v "trebuhu. Samo Lapoulle se je obilno najedel; toda ponoči, ko ae je z ostalimi tremi vrnflf pod jagnede od prekopu, bi bil skoraj poginil. Na potu je Maurice brez besede prijel Jeana za roko in ga potegnil s seboj na neko pred pot. Tovarill so ga navdajali s srditim studom, in sklenil je bil prenočiti v tistem gozdičku, kjer je prespal že prvo noč. Misel je bila dobra In Jean Jo je zelo pohvalil, ko se je Iztegnil po visečih, zelo suhih tleh pod streho gostega listja. Tu sta ostala do svetlega dne In sta celo spala, krepko, globoko spanje, kar jima je dalo zopet nekaj moči. Naslednji dan Je bil četrtek. Toda onadva nista več vedela, kako živita; bila sta le srečna, ko sta videla, da se po vsej priliki dela zopet lepo vreme. Vzllc Mauricevemu odporu ga je Jean pregovoril, da sta se vrnila na obrežje prekopa, pogledat, če njihov polk ie ne odhaja. Zdaj so se vsak dan vršili odhodi jetnikov, v kolonah po tisoč do dvanajststo mož, ki so jih pošiljali v nemške trdnjave. Prejšnji dan ao videli pred prusko stražo vrsto častnikov, ki so imeli peljsti od Pont-a-Mousaona dalje z železnico. Vse Je navdajala vročična, divja želja, zapustiti to strašno "taborišče bede". Ah, da bi prišla tudi že onadva na vrato! In ko sta našla 106. polk še vedno utaborjen na obrežju, v vedno večjem neredu in topljenju, ae jih je polastil pravcat obup. Vendar pa sta Maurice in Jean aumila tisti dan, da bosta dobila jesti. Od jutra že ae je razvila med jetniki in Bavarci pravcata trgovina čez prekop: metali ao jim denarja, zavitega v ruto, oni pa ao vračali ruto z grobim črnim kruhom ali z navadnim, jedva posušenim tobakom. Celo tistim vojakom, ki niso imeli denarja, ae je posrečilo delati kupčije, a tem, da ao jim metali svoje bele paradne rokavice, po katerih ao kazali posebno poželenje. Tako so vsled tega barbarskega aredstva menjave frčali razni avežnji nad prekopom semlntja. Ko je vrgel Maurice v svoji ovratnici srebrnjak za pet frankov na drugo atran, je Bavarec bodiai po nerodnoatl bodisi v hudobni šali zalučll kruh, ki bi mu ga bil moral vrniti zanj, tako, da je padel v vodo. To je povzročilo med Nemci ogromen smeh. Se dvakrat al je Maurice zabil v glavo, da al kupi kruha, In obakrat se je kruh pogreznll v prekopu. Nato ao pritekli častniki, prlvabljent od smeha, ter pod strogo kaznijo prepovedali vojakom, prodajati jetnikom karkoli; kupčija je ponehala in Jean je moral miriti Maurica, ki je kazal tem roparjem pesti ter kričal, da naj mu vrnejo njegove srebrnjake. Vzllc toplemu solncu je bil tudi ta dan strašen. Dvakrat so dali rogovi znamenje za zbiranje ln ao napotili Jeana, da je tekel k skednju, kjer je menil, da bodo deliU živila. Toda obakrat je izkupil v gneči le nekaj sunkov a komolci. Prusi, ki so bili tako vzorno organl- ROMAN IZ VOJNE L. 18T0J1 a ■ • r 3> ; Preložil VLADIMIR LEVSTIK leeaeaeaee» zirani, so kazali do premagane armade prej ko slej surovo brezbrižnost. Na pritisk generalov Douaya in Le bruna ao pač1 poslali par koštru-nov in nekaj voz kruha; toda varstvene odredbe so bile tako slabe, da so bili že na mostu ko-štruni uropani in vozovi oplenjeni, tako da vojaki, kar Jih je taborilo sto metrov dalje, še vedno niso dobili ničesar. Jedli so samo falotje in cestni roparji. Zato je Jean, ki se je bil naučil te čarovnije, peljal naposled Maurica k mostu, da bi tudi onadva prežala na živila. Ura je bila že ena, ln tovariša še nista imela ničesar v želodcu, čeprav je bil dan lep in ob-žarjen od solnca. Nenadoma pa jih je doletelo veselje, da sta zagledala Delaherchea. Nekaj Sedancev je z velikim trudom dobilo dovoljenje, posesti jetnike ter jim prinesti živil; in Maurice je bil že večkrat izrazil svoje začudenj* kako da ne dobi nobenih novic o sestri Ko sta oddaleč spoznala Delacherche-a, ki si je bil naprtil jerbas in Je nosil pod vsako pazduho hleb kruha, sta mu planila naproti; a vseeno sta prišla že prekasno; napravila se je takšna gneča, da je izginil jerbas in eden izmed kruhov; duha ne sluha ni bilo po njih, ne da bi si bil mogel suknjarnar razložiti, kako so mu jih Iztrgali. "Ah, uboga prijatelja," je zaječijal osuplo in zmedeno, on, ki je prišel semkaj v svoji težnji za popularnostjo, s smehljajem na tistih in z dobrodušnim, neošabnim obrazom. Jean se je bil polastil poslednjega kruha in ga je branil; in dočim sta z Mauricem sedela na robu ceste ter ga požirala v velikih kosih, jima je pravil Delaherche, kar je bilo novic. Njegovi ženi je bilo dobro, hvala Bogu, veliko skrb jim je delal samo polkovnik, dasi mu je gospa Delaherche še vedno drugovala od jutra do večera. "Kaj pa moja sestra?" je vprašal Maurice. "Vaša sestra, saj res! ... Spremila me je, ona je nosila ta dva kruha. Ali morala je ostati onostran prekopa, straža je nikakor ni hotela pustiti čez . . . Ssj veste, da so Prusi ženskam atrogo prepovedali stopiti na polotok." Nato je govoril o Henrijeti ln o njenih brezuspešnih poizkusih, priti do brata ln pomagati mu. Slučaj jI je bil v Sedanu naklonil sreča-nje z bratrancem Gilnterjem, stotnikom pri pruski gardi. Sel je s svojim trdim, suhoparnim obrazom mimo nje in se napravil, kakor da je ni spoznal.' Ona sama je izprva pospešila korak, čuteča se razburjeno, kakor da vidi enega izmed morilcev svojega moža; nato so se ji lzprevrgle misli, da aama ni vedela kako, in obrnila se je ter mu bridko in očitajoče povedala vse o Weissovl smrti. Ko je slišal vest o tej strašni smrti svojega sorodnike, je samo prazno zamahnil v zrak, češ, to je usoda v vojaki; tudi njega samega bi bili lahko ubili. Jedva da se je stresla kaka mišica na njegovem vojaškem obrazu. Ko mu je nato pripovedovala o svojem ujetem bratu ter ga proaila pomoči, da bi mogla poactiti Maurica, je odklonil vsakršen korak. Povelje je bilo strogo, in on je govoril o nemški volji kakor o veri. Ko ga je ostsvlls, jo je navdajalo jaano čustvo, da se zdi on tu v Franciji 8am sebi kakor sodnik, poln nestrpnosti ln ošabnosti dednega neprijatelja, vzrastel v sovraštvu do plemena, ki ga zda^ kaznuje. ^ "Naposled," je saključll Delaherche. "jedla sta nocoj vendarle; hudo mi je aamo zato, ker se zelo bojim, da ne bom mogel dobiti novega dovoljenja." (Dalje prihodnjič) le dolgo nisem lovil in sem on-uraj teh hribov doma. Pri tej hi-|i sem nekaj dolžan pa sem gospodinji sulca prinesel, d* mi dolg zbriše. Bog vam daj zdrav-■ po pravici sem se vas prestrašil! Ljubljanski sodnik bi mi najmanj leto dni prismolil." Hotel sem ga vprašati, kako je mogel toliko pred mano do krčme priti, pa ni bilo časa. Krčmarica je stopila k nama, otirala si je roke z belim predpasnikom in me veselo povabila: "Je že pečen! Kar hitro v uto za hišo." In smo šli. Sulc je bil še go-rak. Kar dober je bil. Federalni zakladnik Henry Mergenthau (desno) in pomožni zakladnik John L. Sullivan. ka. Čudno je le, da jo krčmarji vrno v vodi, s povešenimi roka-bolj cenijo kot pivci I mi brez giba. Vsi ¿ipi so mu spla- I Tedaj poči nekaj v grmu pod vali po vodi in videti je bilo, da mano v vodi kakor prelomljena | ga odnese pivi val, ki je bil ko-veja. Pogledam tja in kar srce maj pol pedi visok. Prepustil mi je zastalo: Neki preklani rogovilež je otipaval z dolgimi rokami med koreninami in rušami, kje bi kaj živega zatipal. O, ti moj ljubi bog! Ribji tat je bil, natanko tak, kot ga lovski zakon predvideva! Ribji tat, ti poosebljena slika moje mladosti! Nedolžna poezija, preganjana in ziuiledovana! Vsa moja mlada leta so ostala v tem hipu pred menoj in kar smilil se mi je lovski tolovaj. Spomnil sem se vsega strahu, ki sem ga kot ribič prestal, tiho sem se opa-jal v njem in končno zakašljai Dvoje preplašenih oči je pogledalo izza grma in pe uprlo vame. Jaz pa sem se gori na bregu razšopiril kot da sem njega dni vsako ribico potegnil iz vode z ribiško izkaznico. Lastnik ribolova bi se prav gotovo tako ne napihnil;' "Kaj pa v??", se zaderem nanj kot kmečki župan nad revno vdovo. "E, e, kopljem se,, gospod," je zajeclj&la lz grma tista ribja smrt, da se mi je močno zasmi-ila. "Takih povesti pa mi ne ver-JamemoTadl," se zaderem nanj zviška kot sodnik na starega ta-u, ki mu obeta, da ne bo več kradel. To je slaba vest: bil je dolgin, koščen korenjak v najboljših letih, na kako žegnanjsko soboto bi me na vasi lahko z eno roko tako upihnil, da bi do sodnega dne pobiral kosti svojega rojstva—zdaj pa je stal. prav kla- Ribja zgodba I Napisal Franc Lipah lz svojih mladih let se najrajši spominjam tztikanja ob vodi in po rečnem dnu in bregovih. Vsak dan je bilo kaj novega ln zanimivega. Vendar moram priznati, da me je ribolov najbolj zanimal. Začel sem s piškurji in kaplji, pozneje sem to panogo narodnega gospo-dastva že toliko razširil, da se Je med plenom že našel kak kal-nič (belica), platnica in marsikatera ščuka. Ščuke smo lovili na medene zanke in ko aem to pozneje pravil nekemu dolenj akemu ribica, je zmajeval s gla vo in ni hotel verjeti v te zan ke. Imeli smo različne svijače in priprave, samo — bog poma Kaj! — lovskega dovoljenja ne. Ribiških paznikov—ki ao v mla dosti istotako brez kart lovili kot mi—in orožnikov niamo radi sre-tavali. Pravijo, da ae cigani z orožniki ne žele od blizu videti l»a vendar vedno po njih apraftu jejo. to je alaba vcat Kadar sem srečal na cesti orožnika, sem poeta I rdeč in škilil sem Izpod čela. če me bo opazil ali celo za-grabil. Toda vse pride na dan in sta rt grehi prilezejo na svetlo kot delavnice ob slabem vremenu Pred nekaj leti sem bil povabljen na večerjo k znanemu ljubljanskemu zdravniku in ribiču. V družbi je bil navzoč tudi upokojeni državni tožilec. Ko Je bilo govora o slovenski drami, me zdravnik ošine hudomušno z očmi in reče: "Ti ai začel svojo gledališko afero s tem, da si meni ribe kradel!" To pa že moram reči, da bi bil v tem trenutku rajši v ljudski kuhinji na večerji. Vendar al hitro opomorem in se začnem izgovarjati, ds je bil celo Shakespeare v mladosti kaznovan radi lovske kraje, ker ao ga pač zasačili. MoJe ribokraje ni jemati dobesedno kar pod paragrafi, saj je bila bolj mladoatno Športnega značaja. Res pa je, da se me Je v nedolžni mladoati marsikatera riba prijela, prijazno skočila k meni na suho in zelo tiho z menoj domov šla. Kaj pa Je hotela?! Zato moram—po tolikih letih priznati, da omenjeni zdravnik ln ribič ni izrekel nič takega, da bi ga šel lahko tožit. Tega bi sebi nikoli ne priporočal, kaj hočeš. ljuba duša. je že tako! Toda pustimo mladoetne spomine, sleherni med vami jih ima! Z ribami pa sem ae pozneje še pečal, se zanje zanimal in Jih opazoval v vodi, kako jim kaj tekne. To mojo slabost je opazila krčmarica na deželi, kjer sem bil na počitnicah. Kaj bi dolgo pravil! Povabila me je. naj pridem prihodnji večer na sulca. Vprašam jo, kje ga bo dobila In od kdaj njen mož ribari. Da ni to meni prav nič miri in da naj Sotovo pridem, če bi ga rad po-uail, mi je odgovorila kratko. Ljudskih običajev ne kaže zanemarjati, si mislim in obljubim priti. Drugo popoldne se kopljem v raki, malo za ribami oprezujem in jim mečem komarje, ki so bili salo ješči, ko je kazalo na dež. Pili so ml kri po mili volji, posebno, ko sem malo zadremal, tako da se ml je sanjalo, da sem na davkariji. Začel sem jih loviti in nedolžne ribice so se poganjale za njimi, meni pa je brnel po glavi Hamletov stavek: "Mogoče, da kdo ribari a črvom. ki je jedel kralja ..." Krmil sem jih torej z lastno krvjo. Lahko bi pozneje alučaj-no Jedel ribo, ki je pojedla takega komarja. Seveda le v pri meru. če bi potem le živela in ne končala tako kot tisti pes v Dalmaciji, ki me je pred let oklal. potem pa čez dva dni klavrno poginil. Zlobni jeziki so trdili. da se je Iztegnil radi za-Btrupljenja. Pri teh ribogojakih premišljevanjih se spominjam krčmarice in njenega sulca. Sonce se je že preevj nagibalo, vode mi je bilo le dovolj, komarjev še bolj. zato akočlm v obleko ln jo mahnem proti krčmi. Steza v travi ob vodi mi je bila prav prijetna. Voda je življenje, si mislim, večno mlada, nemima, nikoli ena- s^m ga lastnim dvomom in strahu ter se odmajal kakor tisti, ki ima v žepu vso pravico, moč in denar. Ko sem stopal dalje ob vodi, sem se na tihem smejal in videl sem, da sem sicer dobro zaigral strogost, s paragrafi podloženo, vendar pa da bi ne mogel biti surov z nobenim človekom pod soncem. V naprej bi se mu opravičil, če bi ga rporal kaznovati in še bi ugibal, da ga ne bi preveč. V taki modrosti jo zavijem na cesto in ni potem več dolgo trajalo, ko sem stal v veži prijazne krčme. Komaj hočem sesti, prihiti meni krčmarica s škarjami v roki. "Kaj boš pa s škarjami?" vprašam. "Kje imaš kaj kosmatega na koži, da ga pokadim." Gledam in nič ne razumem Ona pa brni: , "Hitro, da ga pokadim! Ves se trese od strahu, ni te spoznal nakaza. Je mislil, da si ti tisti ki ima ribji lov!" Rekši mi šavsne s škarjami nekaj dlake z razgaljenih prsi in zbeži z njimi v kuhinjo, jaz pa za njo. v Kaj vidim? Tam je sedel ribji krvolok in obdelovali so ga s sadjevcem. Po stari vraži so ga začeli kaditi z mojimi lasmi, k sem mu strah prizadel, da mu v pete ne zleze. Reva se je bridko nasmehnil ko me je zagledal: "Nisem vas spoznal. Tod okrog Ker je bil velik uspeh—zalo je 60-DNEVNA DOKAZNA POIIMA NENOSTI M SERVE PLINSKIH HLADILNICAH ZA NEKAJ TEDNOV PODALJŠANA Da bo lahko imel vsakdo pošteno priliko ugodnosti, ja ta izredna ponudba podaljšana za nekaj tednov. Potrudite ae sedaj, dokler ni prepozno! Mi telimo dokazati vam, kaj vse lahko napravi Servel sa vas. Prepričajte se, kako Servel obvaruje hrano za več dni. Poučite ae na licu mesU zakaj plinska hladilnica nadkriljuje vse druge v obratnih stroških in ohranitvi jedili Servel je povsem drugačna hladilnica, ki ste jo Se kdaj imeli. Servelov zmrzovalni sistem nima nobenih premikajoči!» edink. ki bi se pokvarile ali iara-bile. Servel je stalo» TIH in nc dela šuma. Prepričajte ae sami, pozlatite se te naše ugodne ponudbe sedaj t Pojdite v vaš hliftnJI Peoples Gas urad ali teteSsnirajte Wabash 8000 m recite, da ieiite Servel plinsko hladilnico sa 80 dni na preiakušnjo ne vaflrm domu. AH pa vprašajte bl«*njr ga Servel trgovca. . Ponudba kmalu poteče, torej hitite SEDAJ. Piaaveto"? I'odpirajJ. Tudi rešitev Stroga najemnica pravi med drugim svojemu podnajemniku: "Vedite, da ne trpim, da bi moji podnajemniki sprejemali ženske obiske!" "Tako? Ali so pri vas dovoljeni samo moški obiski ?" "Seveda so." "No dobro, potem bom pa na jel to stanovanje za svojo pri ; ateljico!" ZASTOPNIKI prosvetT — društveni ^^ ' Naši aaatavljfiii lektlu J ---iki u Sotaiss» dStiu Lonia Barboriek u y ia okolico Aatoa JsakeTiek,tt(w- ia okolico. ^ Andrej Hrt« u Hy, Mu-vo Minnesota. Fraak K lun iz ("hiah-i». Chiaholm ia okolic«. ^ Fraak Cvetsa is TI* «a h vse erednje-vzhodno Pa*, * Aatoa Zornik i, Herabu » vao zapadao PaaasyWaaJJ^' Jae Patente! i« Libr.r, K, padno Pen no. * John Zornik u Detrdt i. Poleg vseh teh p» ali naročnik saai MUaanJ« ae direktno listu ^ prosveta 1857 So. LawndaU A»«, Cki^ • Servel ~ plinska hladilnica oetaaa tiha. adril deli časa. Poalraaite Serval aa 10 dal na domu I Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vključno 260 FOTOGRAFU NAPISALI NAJBOLJŠI AMBBI&KI VBTNAll SKI VBfiCAKI IN IZDAL E. L. D. SEYMOUR, B. S. A. Ena anma knjiga, Id thi nudi vsebino cele vrsto vrtnarskih knjig. Ta knjiga Je bolj popolna, MJ setanhin. halj rnsumljiv» in bolj uporablji va, kai katerakoli druga vrtnarska knjiga. OndUl sa bosta le veaeU boat«, ko boete videli, kako naUnfe« (THE GARDEN ENCYCLOPEDIA pouči o vsaki najminjii podre nostt v obdelovanju vrta. Knjiga Ja bila skrbno aestavljena. lak« g jsš tutm"*—prav nlC. kar Ja aanlmivo in potrebno za vrt. Kar ji 'v knjigi, J« bilo vse skrbno preiakufieno, tako da Je vse papoh*| las«, prlproato, pa natančno Te Je nova vrtnarska priročna knjip. 'popolna, praktična, priljudna in lahko razumljiva., I'reUkuH ja kar najbolj natančno sami. Prepričali ae boste, da noijie nae lake knjige ni kot Je THE GARDEN ENCYCLOPEDIA Cena NAROČITE FBI KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING! 316 Weit 18th Street, . New Toit, TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarska obrt spadajoča Mi Tlaka vabila sa veselica In abode, visltnlce. časniks. k koledarja, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, ilovubs češkem, angleškem jeziku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJU TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ' i • • ★ I Vsa pojasnila dala vodstvo tiskarne.—Cone šmarne, unljsko dalo »m Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2857 59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. Oil TEL. ROCKWELL 4804