Digitalizacija Današnja priloga našega glasila prinaša tako Imenovani »Projekt Digitalizacija«, ki predstavlja globalno usmeritev DO Iskre Telematike do leta 1995, torej prinaša v poljudni besedi, sliki In diagramih usmeritev te naše delovne organizacije za celo desetletje vnaprej. Že takoj moramo bralce te priloge opozoriti, da gre tu za usmeritev, načrte In razmišljanja delavcev Telematike o bližnji pa tudi daljši prihodnosti njihove delovne organizacije v okviru Iskre in vsi ti njihovi načrti, osnutki In zasnove seveda še nimajo ne materialne ne družbene potrditve In Jih šene moremo zategadelj jemati kot že potrjene in sprejete plane. Kljub po vedanemu pa predstavlja »Projekt,digitalizacija« vsekakor velikanski napor vseh umskih in ustvarjalnih sil v Telematiki, da sl že danes, ko smo že sorazmerno globoko v tako Imenovani »Informacijski družbi« poskušajo z vseh vidikov, realnih možnostilntudl vizij najti svoj prostor pod soncem tako pri nas kot v svetu. In prvi plod takšnih razmišljanj In spoznanj Je dokaj konkretno In tudi poljudno zajet prav v tem projektu, kakšrnlh bi morali Imeti seveda v Iskri še mnogo več že zdaj In ta hip, kajti planiranje In razmišljanje na kratke korake je danes Izredno kratke sape in lahko tudi usodno, kersvetov-nl tehnološko inovativni Izziv poganja svetovni razvoj z doslej nesluteno hitrostjo. In kdor v tem zaostaja je neusmiljeno obsojen na stagnacijo in nazadovanje. Prav vzpodbudnost tega projekta, njegov način interpretacije in tudi pobude v njem naj bodo torej izziv tudi ostalim Iskrinim delovnim organizacijam, ki delajo, snujejo In razmišljajo v istem prostoru In hkratnem času. Zato tudi pričakujemo, da bomo lahko v našem glasilu v kratkem objavili tudi podobne projekte naših drugih delovnih organizacij ali programskih skupin. D D.Ž. ______Pred 10. kongresom ZKS Krepiti vpliv članstva na osrednje organe ZK Z načinom dela centralnega komiteja ZK Slovenije moramo še bolj krepiti iniciativnost ter odgovornost vsega članstva in organizacij ZK za oblikovanje in preverjanje politike in stališč ZK Slovenije in ZK Jugoslavije. K temu naj prispeva tudi konferenca ZK Slovenije, kot oblika dela CK ZKS. Osrednji organi ZK Slovenije svojega dela še niso organizirali tako, da bi lahko pravočasno reagirali na probleme, ki nastajajo v samoupravni družbeni bazi, v samoupravnih skupnostih in, ki dobivajo svoj izraz v aktivnostih in pobudah komunistov v delegatskem in skupščinskem sistemu Zato se mora centralni komite ZK Slovenije bolj uveljaviti kotaktiven in odgovoren subjekt oblikovanja političnih stališč in organiziranja enotne akcije vseh komunistov. To velja ne le za delo komunistov v“ Sloveniji, temveč mora, če to terja potreba po idejni in akcijski enotnosti, dajati CK ZKS tudi pobude organizacijam zveze komunistov in drugih republik in pokrajin. S kar največjo pripravljenostjo pa je potrebno sprejemati tudi njihove pobude. To je tudi pogoj za ustvarjalnejšo vlogo Zveze komunistov Jugoslavije. S prenosom dela usklajevalne vloge predsedstva CK ZKS za delovanje komunistov v inštitucijah političnega sistema neposredno na centralni komite ter tistega dela, ki pomeni usklajevanje subjektivnih sil' za delovanje v inštitucijah političnega sistema na ustrezne organe socialistične zveze, se bo centralni komite lahko usmeril k načrtnemu delovanju komunistov v političnem sistemu. Tesneje se bo delovno povezal s svojimi delegati in delegacijami v institucijah političnega sistema, predsedstvo CK ZKS pa bo lahko bolj razvilo svojo politično-izvršilno vlogo v sami zveži komunistov. Temu je treba prilagoditi organiziranost in kadrovsko sestavo CK ZKS in predsedstva CK ZKS. Razvijanje vloge, aktivnosti in delovnega povezovanja komisij zveze komunistov, marksističnih centrov, medobčinskih študijskih središč in politične šole, od osnovnih organizacij ZK, do centralnega komiteja ZK Slovenije z organi zveze komunistov mora dodatno krepiti vpliv članstva na oblikovanje pogledov in usklajevanja stališč v osrednjih organih Zveze komunistov Slovenije. Bolj moramo uveljaviti tudi vlogo in odgovornost izvršnih sekretarjev, kot organizatorjev in usklajevalcev dejavnosti pri uresničevanju stališč in usmeritev predsedstva CK ZKS. Zato, da bomo lahko uveljavljanje oblik in metod delovanja zveze komunistov v prihodnje bolj presojali z vidika spreminjanja stanja na posameznih družbenih področjih, bomo bolj razvili tudi odlike akcijskega povezovanja v zvezi komunistov in avtoriteto njihovih usmeritev in stališč. Zato ni potrebno spreminjati nekaterih obstoječih oblik v trdnejše »organe«, katerih pomanjkljivosti so znane. Bolj je potrebno vsebinsko doreči bistvena vprašanja, glede katerih se morajo osnovne organizacije ZK obvezno povezovati. Uveljaviti je potrebno tudi prakso, da bodo po ustrezno zastavljeni poprejšnji razpravi v osnovni organizaciji ZK sklepi in dogovori, sprejeti v posameznih oblikah akcijskega povezovanja, predvsem v stalnih akcijskih konferencah, bolj zavezujoči. Zato bomo oKrepili predvsem odgovornost občinskih komitejev, mestnih komitejev, medobčinskih svetov in centralnega komiteja za vzpodbujanje in organizacijo dogovarjanja in nadzor nad izvajanjem sklepov akcijskih oblik povezovanja komunistov. S takim "delovanjem bomo v zvezi komunistov učinkoviteje premagovali svojo pogosto ujetost v ozke lokalistične interese, zaprtost v posamezne organizacije združenega dela, občine, regijo in republiko. Za učinkovito in odgovorno delovanje zveze komunistov je potrebna visoka stopnja obveščenosti o vseh družbeno pomembnih vprašanjih. Zato bomo medsebojno informiranje v zvezi komunistov krepili hkrati, kot del javnega informiranja in, kot notranjo potrebo organiaacij zveze komunistov. Nujen je doslednejši boj komunistov za odprtost virov informiranja, za vpliv na njihovo vsebinsko zasnovo, programsko politiko in raven strokovnosti dela ter za podružbljanje uredniške politike v vseh sredstvih javnega obveščanja in v založništvu. To je eden izmed pogojev za vzpostavljanje takšne komunikacije med zvezo komunistov in celotno družbeno strukturo, ki preprečuje birokratski pluralizem socialističnih samoupravnih interesov v nenačelno politizacijo interesov pa tudi nenačelno sprejemanje, ali popuščanje samoupravljanju, socializmu, bratstvu in enotnosti ter neuvrščeni politiki nasprotnim, ali celo sovražnim stališčem. Bistveno bolj organizirano in z boljšo kadrovsko zasedbo bomo delovali v družbenih organih sredstev informiranja, lokalnih in specializiranih sredstev javnega obveščanja in založbah, med delegati v skupščinah časnikov in RTV, v samoupravnih interesnih skupnostih in v uredništvih, v svetih za kulturo in v tiskovnih svetih na ravni občinskih in republiške organizacije socialistične zveze ter še bolje skrbeli za nenehno idejnopolitično in strokovno usposabljanje vseh novinarjev, še zlasti članov ZK. V sami zvezi komunistov bomo začeli razvijati tak informacijski sistem, ki vsakega člana in osnovno organizacijo spreminja v dejaven subjekt oddajanja in sprejemanja informacij in mu odpira možnost svobodnega dostopa do vseh podatkov, ki so bistveni za družbeno akcijo in odločanje komunistov. V tak informacijski sistem sodi poleg kvalitetnejšega lista Komunist, okrepljene revialne publicistike in knjižnega založništva tudi računalniško pripravljen in v vsakem času dostopen pregled razvoja stališč KPJ — ZKJ in revolucionarnega delavskega gibanja v zgodovini in danes, do bistvenih družbenih vprašanj. Tak sistem informiranja bo tudi pomemben vir podatkov za aktiviste drugih družbenopolitičnih organizacij in delegate na vseh ravneh. 1___________Iskra Kibernetika Enostavna rešitev - velik dohodek Z izumom Draga Skubica in Mihajla Vrbice iz Tovarne števcev je Iskra v petih letih ustvarila po oceni 143 milijonov din dohodka V naši zavesti je vse bolj trdno zasidrano spoznanje, da se bomo iz težav laže izvlekli z lastnim znanjem. O tem sta prepričana tudi razvijalec Drago Skubic in konstrukter Mi-hajlo Vrbica v tehničnem razvoju v Tovarni števcev. Dokazala sta, da so tudi enostavne in izvirne rešitve lahko za kolektiv pomemben vir dohodka. Kot avtorja izuma, ki sodi med najuspešnejše inovacije na področju števcev, sta okusila tudi zaviralne momente, vendar je okolje v Tovarni števcev zadnje čase vse bolj naklonjeno ustvarjalnemu delovanju. V paleti izdelkov Iskrine tovarne števcev so tudi merilne garniture, v katerih je poleg števca jalove energije in časovno-krmilnega mehanizma še števec delovne električne energije s kazalnikom maksimuma. Kazalnik maksimuma je instrument, ki meri povprečno maksimalno (konično) moč v merilni periodi. Vgrajuje se v števce električne energije, namenjeneza merilnegarnitu-re. Merilne garniture bogatijo celovito ponudbo, saj Iskra z njimi povečuje konkurenčnost v svetu. Pred leti je jugoslovansko elektrogospodarstvo kazalnike maksimuma uvažalo, zato so v Tovarni števcev iskali ustrezno domačo rešitev. Že leta 1980 bi morala steči serijska proizvodnja tega mehanizma, a so v poskusnem delovanju odkrili nekatere pomanjkljivosti. Iskanja je bilo treba nadaljevati. Naloge sta se uspešno lotila mlada in ustvarjalna strokovnjaka Drago Skubic in Mihajlo Vrbica. Z večletnim prizadevnim delom sta poenostavila konstrukcijo kazalnika maksimuma in z izvirno rešitvijo dosegla zanesljivo delovanje. To je pri obračunu konične moči zelo pomembno, saj se prekoračitve obračunavajo progresivno. Sedanji kazalnik maksimuma, ki ga Iskra že pet let izdeluje brez težav, ima malo sestavnih delov. Posamezni elementi opravljajo več funkcij, vsi zobniki so iz plastike. Mehanizem je zelo zanesljiv ter enostaven za izdelavo in vzdrževanje. Omembe vredna je tudi izvirna rešitev mehanizma z gibljivo osjo, ki Razvijalec Drago Skubic zagotavlja konkurenčnost kazalnika. Vsi poznani tuji izdelki so bolj zapleteni in zahtevajo specialna znanja iz finome-hanike. Zato je Iskra ta izum zaščitila s patenti v Jugoslaviji in naKitajskem, načelo torne sklopke pa tudi v Nemčiji. Z dvema inačicama kazalnika maksimuma je pokrita celotna paleta Iskrinih števcev — do 100 raznih izvedb. Najbolj Konstrukter Mihajlo Vrbica pomemben učinek opisanega izuma pa je v tem, da našemu elektrogospodarstvu ni treba uvažati dragih merilnih garnitur. Iskra zdaj celo izvaža števce s kazalnikom maksimuma in notranjo časovno bazo v Veliko Britanijo in Egipt. Alojz Boc Foto: Ivan Okršlar Samoupravni akti so premalo Pri nas za inventivno delo lahko trdimo, da so v njem skrite velike rezerve. Člmprej jih moramo aktivirati v prid stabilizacijskim prizadevanjem in zmanjševati zaostajanje za razvitim svetom. Uveljavljati moramo moralne in materialne pravice naših ustvarjalcev. Delovna organizacija mora prisluhniti delavčevi pobudi za spremembe v delovnem procesu, ki pomenijo osnove za boljšo kakovost Izdelkov, lažje in bolj humano delo ter pocenitev proizvodnje. Delavec mora imeti občutek, da je dobrodošla vsaka koristna pobuda, da ni prepuščen sam sebi, ali celo izpostavljen raznim pritiskom. Delovni obisk J Inštitut za kakovost in metrollio: »Vzroka sta lahko le dva!« Že tretje leto zapored se delež storitev za Iskrine tovarne v Iskrinem Inštitutu za kakovost in metrologijo zmanjšuje. Vzroka sta lahko le dva: ali se je v Iskri zmanjšal interes za storitve, ki so preventivnega značaja pri zagotavljanju kakovosti, ali pa je kakovost Iskrinih izdelkov tako V Inštitutu so štirje oddelki — za elektromehaniko, elektroniko, elektromagnetne motnje In oddelek za etalone in merilno opremo. V teh oddelkih je devet laboratorijev in sicer za široko potrošnjo, napajalne naprave, stikalno tehniko, za vplive okolja, elektronske elemente, elektronske naprave, zanesljivost, za merilno opremo in laboratorij za etalone. V okviru skupnih služb so organizirane poslovodna funkcija vodenja ter poslovna In računovodska operatlva. dobra... Nedvomno ni v Iskri nikogar, tudi v IKM ne, ki ne bi z veseljem sprejel te druge možnosti, žal pa v mnogih primerih le ni tako, na kar z vso ostrino opozarjajo številne reklamacije. Delež storitev za Iskrine tovarne v celotni realizaciji Inštituta za kakovost in metrologijo je Zaposleni V IKM je skupno 65 zaposlenih. Struktura je takšna: imajo enega magistra tehnike, 18 diplomiranih Inženirjev, 8 inženirjev in 20 tehnikov. Ne-kvaltflciranege kadra v IKM nimajo. znašal lani že manj kot polovico, točneje 45,79. V času, ko govorimo o nujnosti povečanja kakovosti in zanesljivosti Iskrinih izdelkov ter o zmanjšanju reklamacij na domačem in tujem tržišču, takšen padec storitev gotovo ni v skladu z načrtovano politiko celotne Iskre. Med delovnim obiskom družbe-no-političnih in poslovodnih delavcev z ravni SOZD Iskra v tem Iskrinem inštitutu smo slišali trditev, da politika do kakovosti v Iskri prehiteva dejanski položaj. Iskra si je prav v zadnjih letih zastavila za cilj, da mora kakovost njenih izdelkov dosegati raven izdelkov Aleš Razpotnik'v laboratoriju za etalone Uradni naziv IKM Iskra-Inštitut za kakovost In metrologijo Ljubljana, p.o., 61000 Ljubljana, Tržaška 2 svetovno priznanih firm ter tako presegati kakovost sorodnih jugoslovanskih proizvajalcev. Mnogo je Iskra naredila tudi pri uvajanju integralnega zagotavljanja kakovosti, še pred uvedbo IEC Q sistema v Jugoslaviji paje zastavila s svojimi programi zagotavljanja kakovosti, npr. s sistemom IS 9000, s katerim naj bi omogočili profesionalno kakovost naših elementov. Toda žal se je v večini primerov vse ustavilo že pri željah, pobudah, pri politiki do kakovosti. Eden izmed krivcev, verjetno kar največji, je tudi tržišče, ki je v minulih letih sprejemalo vse, kar smo proizvajali, ni pa daleč, čas, ko bo prav trg narekoval kakovost. Inštitut za kakovost in metrologijo je najmanjša delovna orga- Organiziranost IKM nizacija v Iskri, ki na področju elektrotehnike, elektronike in telekomunikacij opravlja znanstvenoraziskovalno delo. To področje dela zajema kakovost, zanesljivost, varnost, metrologijo, elektromagnetno kompatibilnost, klimatsko in mehansko odpornost, hkrati pa opravlja tudi preskušanja in atestiranja različnih elektrotehničnih izdelkov in njihovih sestavnih delov. Inštitut ima vsekakor bogate izkušnje, ki si jih je pridobil z več kot četrtstoletnim delom. Za formalni začetek delovanja Inštituta štejejo ustanovitev sektorja za meritve in kvaliteto leta 1964, v tedanjem Zavodu za avtomatizacijo. V tej organizacijski obliki je Inštitut deloval do konca leta 1974, ko je nastal sedanji IKM, kot samostojna organizacija skupnega pomena v Iskri. Prelomnica v delovanju IKM je bilo tudi minulo leto, v katerem je Inštitut dosegel največje uspehe v svojem razvoju: investicija v okviru paketa IFC je veljala 1,3 milijone dolarjev, najbolj pa so se z njo opomogli prav na področju merilne in preskusne opreme. Lani so pridobili tudi nekaj novih prostorov, jih obnovili tako, da imajo zdaj skupno 1500 m* delovnih površin. Z nakupom tuje najsodobnejše opreme se je IKM dvignil na višjo stopnjo razvoja. Pridobil si je tudi nova znanja, na poslovnem področju pa je povečal število domačih in tujih parnterjev. Ob tem se velja spomniti tudi na plaketo in diplomo Jugoslovanske ljudske armade, ki jo je pred poldrugim mesecem JLA podelila laboratoriju ML-18 v Iskrinem Inštitutu. Priznanje je laboratorij prejel za »dosežene rezultate in prispevek k razvoju metrologije ter učinkovito delovanje sistema standardizacije in metrologije v obroženih silah SFRJ"-V Inštitutu so na takratni slavnosti ob prejemu plakete in diplome poudarili, da to ni le zgolj priznanje za delo v preteklem obdobju, pač pa še bolj spodbuda za delo v prihodnje. Metrologija kot infrastruktura za doseganje boljše kakovosti terja z razvojem elektronike vedno večja vlaganja, v Iskri in tudi širši družbeni skupnosti pa bi morali pravilneje ovrednotiti to dejavnost in omogočiti nadaljnji razvoj tega strokovnega jedra. Med obiskom v IKM je bilo dosti govora prav o vlaganjih v Iskri, pr' čemer so gostitelji opozorili na skupno pobudo z razvojniki, da bi Delovanje novega sodobnega vibracijskega stroja s klimatsko komoro je razloztl vodja oddelka za elektroniko Mitja Borko. Ta naprava omogoča kombinirano izpostavljanje temperaturnim spremembam, vloai In vibracijam. ” V laboratoriju za elektronske naprave preskušajo tudi varnost kasetolonov. Na sliki sta vodja laboratorija Todor Lazarevič in Milan Kumer morali ob investicijah v proizvodnjo del denarja nameniti tudi za nakup opreme za razvoj in opreme za preskušanje kakovosti. Odstotek naj bi bil od naložbe do naložbe različen. Spodbudna pobuda iz Inštituta je tudi ta, da prav zdaj razmišljajo o formiranju tako imenovane banke podatkov o kakovosti in zanesljivosti Iskrinih izdelkov. Takšna banka bi Iskri omogočila pred' vsem mnogo bolj sistematičen pristop k zboljšanju kakovosti in zanesljivosti. Pomembna novost v delu IKM je tudi v tem, da strokovnjaki iz Inštituta ponujajo nov model sodelovanja z Iskrinimi proizvodnimi organizacijami. Gre za to, da bi se IKM vključil v celoten proces zagota- Le 10 do 15% V IKM ocenjujejo (podatkov o preverjeni kakovosti je v Iskri Se vedno zelo malo), da je med nekaj tisoč Iskrinimi Izdelki preskušenlh le 10 do 15%. vljanja kakovosti nekega izdelka — od začetnega sodelovanja z razvojnimi oddelki do takrat, ko izdelek zapusti proizvodno dvorano. Pogoj za uspešno delovanje takšne inženiring službe so tudi ustrezno organizirane službe kakovosti po proizvodnih organizacijah. Seveda ne gre za nikakršno podvajanje nadzora: IKM mora biti Iskrino osrednje preskuševališče in tudi končni arbiter kakovosti, seveda ob najtesnejšem sodelovanju s posameznimi službami kakovosti. Ob vseh teh uspehih, načrtih in pobudah pa se v IKM z grenkobo ozirajo na odnos nekaterih v Iskri do kakovosti in ob tem na že omenjene deleže storitev za Iskrine tovarne v Inštitutu. Kot že rečeno, ta delež pada že tretje leto zapored in je lani dosegel v celotni realizaciji IKM celo manj kot 46%. To je bil proporcionalno gledano tudi najnižji delež Iskre v celotnem srednjeročnem obdobju 1981—85. Zunanjih naročil je bilo za skoraj 44%, ostalo pa je bila notranja realizacija. Boris Kramer je goste seznanil z mehansko-vzdržljivostnlmi preskusi Ob zaključku obiska družbenopolitičnih in poslovodnih predstavnikov z ravni SOZD Iskra je član KPO Inštituta za kakovost in metrologijo Anton Simonič izkoristil to priložnost ter se zahvalil Iskrinim delovnim organizacijam, ki so pred dvema letoma podpisale sporazum o varčevanju deviznega posojila v višini 1,3 milijone dolarjev, s katerimi je Inštitut kupil v tujini merilno in preskusno opremo. »Ta oprema je že pod streho IKM, zdaj pa naj obvelja dogovor, da bo to res tisti projekt, ki se bo najhitreje oplajal, pogoj za to pa je seveda, če bomo ta sredstva vsi koristno uporabljali,« je poudaril Anton Simonič. Besedilo in fotografije Lado Drobež Pogovorov so se udeležili Z ravni SOZD Iskra Avguštin Ciuha, Miloš Pavlica, Tone Orožim, Mojca Sirk In Lotar Kozina, iz IKM pa Velibor šušulič, Anton Simonič, Peter Palma, Boris Kramer, Mitja Povoden, Igor Likar In Stane Brulc. 4. stran št. 13., 7. april 1986 stran 5 Iskra Avtoelektrika Z gradnjo novih prostorov večje možnosti za prodor na tuje trge Investicijska dejavnost v novogoriški Iskri — Avtoelektriki je ta čas izredno šnega zdravstva in zobozdravs-razgibana in živahna. Težki gradbeni stroji so zaorali ledino zahodno ob obstoj- *va: v ta nam®,n bomo porušili ecih proizvodnih hal, da pripravijo temelje za nov industrijski obrat, ki ga ravno stavbo in obstoječo koie- Avtoelektrika v tem trenutku še kako potrebuje za razširitev in posodobitev svoje samico. Nadomestna koiesami- proizvodne dejavnosti. V zaključni fazi je objekt za novo preizkuševalnico, na ca pa b0 na dv.eh l°kaciiah'pred Predmeji je ze pod streho nov obrat, pripravlja se gradnja nove ambulante, dveh stavbo kolesarnic, prostorov za strokovne službe, pridobivanje tehnične dokumentacije Da je prostorska stiska v tem za nadaljnja vlaganja itd. Eden izmed delavcev v področju investicij, ki spremlja tre!]u.tku r5s pereča ^aai po^e že gradbena dela je tudi Boris Žigon, zato smo ga zaprosili, da nam kaj več pove o nih siužb |0Cjranih izven tovar_ novostih, izredno pomembnih za 3400 članski kolektiv Avtoelektrike. niškega kompleksa. Zato smo že Najprej se pomudiva pri že obstoječem novem objektu, ki prav te dni dobiva končno podobo. V kakšne namene bo služil? Ta novozgrajeni objekt je praktično prva faza naložbe TOZD — Inštitut za avtoelektriko, v njem pa bo preizkuševalnica trajnih tekov raznih izdelkov, pripravljenih v tej TOZD. Posebna pridobitev v tem objektu je hladna komora za preizkus vžiga motorjev tudi pri minus 40° Celzija. Naši kupci, tako domači kot tuji postavljajo namreč iz dneva v dan vse hujše pogoje glede kvalitete in trajnosti naših izdelkov. Poslej bo ta možnost kontrole mnogo večja, zato je odveč poudarjati, kako velika pridobitev je ta objekt za celotno našo delovno organizacijo in za nadaljnje delo TOZD — Inštitut. Doslej je bila ta temeljna organizacija kar nekoliko zapostavljena v primerjavi z naložbami v ostale temeljne organizacije. Zašli so v veliko prostorsko stisko, ki je še vedno prisotna kljub tej novi pridobitvi, zato bomo morali v najkrajšem možnem času začeti z gradnjo druge faze objektov za TOZD — Inštitut. Gradbeni stroji, ki so pred kratkim zaorali zemljo, šd oznanili pričetek gradnje izredno pomembnega objekta. Nam ga lahko predstavite? Kot je verjetno vsem članom kolektiva poznano, odločili smo se za povečanje in modernizacijo proizvodnih zmogljivosti al-ternatorjev in elektronskih sklopov predvsem za kupce s tujo trdno valuto. To povečanje zahteva tudi gradnjo novih proizvodnih prostorov. Te prostore bomo zgradili med tovarno malih in novozgrajeno tovarno velikih zaganjalnikov. Objekt bo imel 2080 kvadratnih metrov površine moderne zasnove ter ugodniti mikro-klimatskih pogojev. Strojna oprema bo delno prenešena iz sedanjih proizvodnih prostorov tovarne generatorjev in elektronike, nekaj najnujnejše pa bomo tudi dokupili. Novogradnja objekta za proizvodnjo elektronskih sklopov bo postavljena med tovarno električnih rotacijskih strojev in energetskim objektom. Gradnja bo etažna — pritličje in eno nadstropje. Objekt bo imel 2528 m2 funkcionalne površine, v kletnih prostorih pa bo večnamensko zaklonišče za približno 200 oseb. V mirnodobnem času bo služilo za garderobne prostore. Ta objekt, kot celota, je instalacijsko zelo zahteven, saj zahteva namembnost proizvodnega programa posebno klimo (na primer napetostni regulator v hibridni tehnologiji, mikroelektronski regulator itd.). Značilnost novega tehnološkega procesa pa je visoka stopnja avtomatizacije. Prostore, o katerih smo govorili, bo uporabljala tovarna generatorjev in elektronike, vzporedno z njo pa bodo vidne tudi druge pridobitve, kot so razširitev obstoječe plinske postaje, povečanje zmogljivosti hladnega preoblikovanja in termične obdelave v tovarni malih zaganjalnikov, v strojno opremo tovarne delovnih sredstev ter v opremo TOZD — Inšti- tut. Po končani naložbi in selitvi v nove prostore pa bo obstoječe prostore koristno uporabila tovarna delovnih sredstev za razširitev svojih proizvodnih programov. Kdaj bo objekt po sedanjih predvidevanjih nared? Pričeta intenzivna investicijska dejavnost bi morala biti — glede na terminski plan — končana do konca letošnjega leta. Roki so precej »stisnjeni«, zato bo potrebno veliko napora in intenzivnega dela, da bi naložbo pravočasno, oz. v roku zaključili — tudi zaradi iz dneva v dan višjih gradbenih stroškov. Poleg te, vsekakor najvažnejše gradnje, so v teku tudi druge Investicijske naložbene dejavnosti? Proizvodni program in intenzivna proizvodnja v tovarni električnih rotacijskih strojev narekujeta razširitev proizvodnih prostorov. V kratkem bomo pričeli z dograditvijo le-teh. V letošnjem letu bomo zgradili tudi novo ambulanto za potrebe splo- začeli z izgradnjo poslovnega prostora za strokovne službe v velikosti približno 500 m2. Predvidevamo, da bo ta objekt vsaj delno omilil sedanjo prostorsko stisko. Doslej je tekla beseda le o gradnji v tovarniškem komplekšu tu v Šempetru pri Gorici. Omeniti pa moramo še eno gradnjo v ajdovski občini, v partizanski vasici Predmeja. Tam je že pod streho nov obrat, kjer bo že jeseni stekla poskusna proizvodnja za potrebe tovarne električnih rotacijskih strojev. Tako se bo ta obrat priključil ostalim trem, ki jih imamo na Ligu na Kambreš-kem, v Rutu nad Baško grapo in v Soči v dolini Trente. Iz tega razgovora je moč zaznati, kako široko paleto dejavnosti imajo v področju investicij. Upamo in želimo, da bi potekale brez težav in brez zastojev, kar naj velja tudi za pridobivanje tehnične dokumentacije za nadaljnja vlaganja v delovno organizacijo do leta 1990 in še dlje. Marko Rakušček Usmeritev Telematike do leta 1995 Projekt Digitalizacija je globalna usmeritev DO Iskra Telematika do leta 1995, ki temelji na analizah, elaboratih in dokumentih, kot so: Tržne možnosti javnih in zasebnih sistemov, Tržne možnosti telefonskih terminalov, Plan razvoja PTT Jugoslavije do leta 2000, Plan razvoja SRS do leta 2000, Sanacijski program DO Iskra Telematika, strateški projekti Javni telekomunikacijski sistemi, Zasebni telekomunikacijski sistemi in Telefonski terminali, investicijski program Iskra'2000 in investicijski elaborat Digitalni javni telefonski sistemi. Upoštevana so aktualna gibanja razvoja telekomunikacij in računalništva v svetu in doma. V. d. glavnega direktorja DO Iskra Telematika Vito Osojnik, dipl. ekon. Generalna skupščina Združenih narodov je zato razglasila leto 1983 za svetovno leto komunikacij. S tem so se začele aktivnosti za pospešen razvoj komunikacijske infrastrukture, ki so se osredotočile prav na razvijanje svetovne mreže telekomunikacij in bodo trajale do leta 2000. Ves svet si torej prizadeva zgraditi takšno mednarodno komunikacijsko mrežo, ki bo dostopna vsakemu prebivalcu našega planeta in bo ustrezala zahtevam in potrebam 21. stoletja, ki se naglo približuje. Razvoj teleinformatike torej ni zgolj tehnološka tekma za prestiž, temveč logičen, nujen in nezaustavljiv zgodovinski proces, ki že zajema tudi naš družbeni prostor. Žal pa se kot družba nanj vse prepočasi odzivamo. Na razvoj teleinformatike (integracijo računalniških in telekomunikacijskih sistemov) trenutno vplivajo predvsem trije odločilni dejavniki: digitalizacija telekomunikacijskih sistemov, mikroelektronika in računalniška sistemologija. Menimo, da slika 1 sama po sebi dovolj pove in da posameznih detajlov ni potrebno razlagati: Uvod TELEINFORMATIKA JE INFRASTRUKTURA PRIHODNOSTI, KI JO GRADIMO ŽE DANES V prejšnjem stoletju so bile vodne poti in železnica najpomembnejše komunikacije, ki so spodbujale družbeni in gospodarski razvoj. V tem stoletju sta to vlogo prevzela cestni in letalski promet. Kaže pa, da bodo telekomunikacije poglavitni infrastrukturni sistem stoletja, ki je pred nami. Vsi narodi in države sveta, pa naj bodd bogati ali revni, se vse bolj zavedajo vloge komunikacij v sodobni družbi. Še posebej razvite telekomunikacije, kot so krajevne, medkrajevne in mednarodne telefonske zveze, teleks službe, pomorske in kopenske mobilne zveze, prenos podatkav, tekstov in slik, satelitske zveze itd., se uvrščajo med temeljne vzvode nadaljnjega družbenogospodarskega napredka vsake dežele. Projekt Digitalizacija Usmeritev Teiematike do leta 1995 1990 = 1980 fcXGlT l — TRANZISTORJI Digitalizacija 1960 1970 1980 1985 1990 Razvoj telekomunikacij Sl. 1 (vir: YUTEL informacije) Postopoma bo prišlo do integracije vseh že znanih in vrste novih teleinformatskih storitev. Bistvene integracijske elemente prikazuje slika 2, ki tudi ne zahteva kakšnega posebnega komentarja: 18$ ovijenji I. Si. 2 (vir: YUTEL informacije) Na rob slike 2 povejmo le to, da po letu 1995 ne bo več telefonskih central, ločenega teletekst sistema, ločenega podatkovnega prenosa itd., temveč bo vse to prevzel enoten sistem, ki bo predstavljal integracijo vseh individualnih mrež in tudi terminalnih dejavnosti. Tak sistem bo znal pomniti, procesirati in prenašati govor,.podatek, tekst (dokument) in sliko. Najkasneje bo prišlo do integracije pri sliki. Novi komunikacijski mediji bodo temeljito spremenili način dela in življenja družbe in vsakega-posameznika. Zato moramo tudi Slovenci zajeti v svoj družbeni razvoj področje teleinformatike kot infrastrukturno razvojno nujnost, ki bo ob vhodu v informacijsko družbo omogočila nove medsebojne produkcijske, izobraževalne in samoupravne odnose ter nove dimenzije v kakovosti življenja in dela. Informatizacija bo v družbeni in gospodarski praksi pomenila bistven prispevek k produktivnosti dela in rasti družbenega proizvoda, s tem pa k izpolnjevanju sprejetih izhodišč gospodarske stabilizacije. ISKRA IMA REALNE OSNOVE ZA PROIZVODNJO TELEINFORMATSKIH SISTEMOV Teleinformatika je v skladu s svetovnimi tehnološkimi gibanji tudi v Iskri največji in najpomembnejši programski sklop. Vanj sodijo telefonski sistemi, multipleksni telefonski sistemi, elektrooptični komunikacijski sistemi in kompletni računalniški sistemi. Pri tem je prednost Iskre tudi v lastni proizvodnji elementov in v dejavnosti na področju mikroelektronike. Mnogi nosilci ♦elekomunikacijskih sistemov doma in v tujini (PTT, elektroenergetika, RTV, narodna obramba in drugi, ki vzpostavljajo svoja telekomunikacijska omrežja in avtomatizirajo poslovanje) so opremljeni z Iskrinimi izdelki. Pomemben korak pomeni uspešen lastni razvoj in proizvodnja modularnih digitalnih, popolnoma elektronskih telefonskih central Sistema Iskra 2000, ki so namenjene za gradnjo zasebnih, specialnih in spodnje ravni javnih telefonskih omrežij. Kažejo se tudi prvi premiki v novi etapi sodelovanja s firmo BTM: pričelo se je osvajanje javnega digitalnega Sistema 12. V niz izdelkov, od telefonskega aparata do telefonskih central, ki so danes že izdelani v popolnoma elektronski izvedbi, pa je potrebno vgraditi tudi popolno digitalno tehniko, ki bo omogočila nadaljnji razvoj v smeri integriranih komunikacij in storitev. Osvajanje digitalnega javnega Sistema 12, nadaljnji razvoj in digitalizacija Sistema Iskra 2000 in predviden razvoj digitalnega telefonskega aparata — vse to sodi v projekt digitalizacije, ki poteka v Iskri Telematiki. DIGITALIZACIJA JE MOST DO TELEINFORMATIKE Uvajanje digitalnih central pomeni prelomnico v razvoju telekomunikacij in komuniciranja sploh, saj je z njimi omogočen prenos govornih sporočil v binarni obliki, kar trenutno prispeva predvsem k visoki kakovosti (nepopačenosti, slišnosti) pogovora na velikih razdaljah, v nadaljevanju pa bo seveda najbolj pomembno to, da se bodo digitalne centrale razvile v teleinformatska vozlišča, prek katerih bodo potekale vse doslej znane in nove teleinformatske komunikacije in storitve: prenos govora, podatkov, teksta in slik oziroma teleteks, teletekst, telefaks, videokonferenca, videoteks itd. Tehnološki razvoj torej omogoča in narekuje enoten koncept proizvodnje naprav in sistemov za krmiljenje in urejanje informacijskih tokov. Skupni imenovalec tega procesa je digitalizacija, in sicer kot pogoj za povezavo različnih telekomunikacijskih sistemov in medijev v enotnem — teleinformatskem omrežju. CILJI ISKRE TELEMATIKE SO DRUŽBENI CIUI Iskra Telematika želi s projektom Digitalizacija doseči predvsem dva glavna cilja — prvi je družbeni, drugi pa ekonomski. Pod prvim si predstavlja svoj odločilen prispevek k razvoju slovenske in jugoslovanske 8. stran teleinformatike, pod drugim pa dolgoročno maksimiranje lastnega dohodka in čistega dohodka ob upoštevanju realne cene družbenih sredstev in predvsem na osnovi usmeritve v izvoz. Kazalci razvitosti slovenske teleinformatike glede na družbeni proizvod nam jasno kažejo, da močno zaostajamo tudi za deželami, ki so na približno enaki stopnji gospodarskega razvoja. Pri tem pa ni kritično samo stanje na področju novih telematskih storitev — še slabše je s "klasičnimi« storitvami, kot so telefonija, informatika in računalniška omrežja. Pri teh smo se znašli prav na repu v. Evropi. Zato bo potrebno najprej vsem krajevnim skupnostim zagotoviti optimalno število telefonskih priključkov, 'ne samo zaradi večje kvalitete življenja krajanov, temveč tudi zato, da bomo dosegli večje možnosti za razširjeno reprodukcijo telefonskega in zatem teleinformatskega prometa. Saniranje telefonskega omrežja bo na začetku temeljilo na optimalnem kombiniranju analognih in digitalnih komutacijskih in prenosnih sistemov, vendar s ciljem postopne izgradnje javnega digitalnega telefonskega omrežja IDN (Integrated Digital Netvvork). ki mora biti perspektivno odprto za postopno uvajanje integriranih govornih in negovornih storitev, torej za izgradnjo omrežja ISDN (Integrated Services Digital Netvvork). Iz projekta Digitalizacija je razvidno, da bo Iskra Telematika pomemben del svojih proizvodnih kapacitet namenila sanaciji in nadaljnji izgradnji domačega omrežja (do leta 1995 namerava najmanj 40 % svoje proizvodnje prodati na domačem trgu). Svojo dohodkovno (in devizno) eksistenco si bo Iskra Telematika seveda še naprej zagotavljala predvsem na tujih tržiščih. Večino svoje proizvodnje bo torej usmerjala v izvoz, še posebej na konvertibilno področje. Do leta 1995 namerava izvoziti za 650 milijonov dolarjev na konvertibilna tržišča in za 750 milijonov dolarjev v dežele SEV. Pri tem bo letna stopnja rasti konvertibilnega izvoza znašala 16,5 %; v dežele SEV pa 8 %. Za samo delovno organizacijo pomeni projekt Digitalizacija eksistenčno vprašanje — tega dejstva se je potrebno v celoti zavedati. Če do predvidenega programskega in kadrovskega prestrukturiranja ne bo prišlo, potem Iskra Telematika nima prihodnosti, več tisoč njenih delavcev pa bo že leto 1990 dočakalo brez dela. 1. Kratkoročna sanacija domače telefonije STANJE V ISKRI TELEMATIKI Iskra Telematika je neposredno dedič matične tovarne Iskra v Kranju, ki je nastala tik po drugi svetovni vojni in se je v štirih desetletjih razvila v eno največjih slovenskih in jugoslovanskih industrijskih organizacij ter v najpomembnejšega proizvajalca izdelkov elektromehanske in elektronske industrije. S telefonijo se je kranjska Iskra srečala leta 1948 in je že tedaj začela razvijati nove generacije izdelkov te gospodarske veje. Specifičnost proizvodnje telekomunikacijskih sredstev in pravcata revolucija na področju informatike v zadnjih letih pa sta zahtevali korenito reorganizacijo tedanje Iskre Elektromehanike. Iz nje so leta' 1982 nastale tri delovne organizacije, med njimi Iskra Telematika, ki združuje proizvodnjo telekomunikacij in računalništva. Iskro Telematiko sestavlja 8 proizvodnih temeljnih organizacij združenega dela, tozd skupnega pomena (RR) in tri delovne skupnosti. Temeljne organizacije so programsko, razvojno, tehnološko in organizacijsko medsebojno zelo povezane in pri trženju telekomunikacijskih sistemov predstavljajo celoto. V delovni organizaciji združuje delo 4500 delavcev. Proizvodni program Iskre Telematike je zelo bogat, saj zajema celo paleto elektronskih telekomunikacijskih sredstev — od telefonskih terminalov, zasebnih ali takoimenovanih naročniških central do velikih javnih central ter izdelke posebnega dopolnilnega programa. Vendar pa je potrebno povedati, da je nekaj glavnih oziroma nosilnih programov že prešlo v zadnjo fazo življenjske krivulje in jih je nujno potrebno obnoviti ali zamenjati ter se s tem prilagoditi zahtevam domačega in predvsem tujega trga. Poslovni rezultati področja telefonije so bili do leta 1982 zaviti v povprečje tedanje Iskre Elektromehanike, kar je imelo velik vpliv na tržne usmeritve: prodaja je bila v glavnem naravnana na domače in klirinško tržišče. Z ustanovitvijo samostojne delovne organizacije so nastale povsem nove razmere, ki so zahtevale streznitev in drugačne usmeritve, še pčsebej kar se tiče konvertibilnega izvoza. Mlada in seveda ne dovolj konsolidirana Iskra Telematika je pričela radikalno povečevati konvertibilni izvoz, in to ob zaostrenih pogojih gospodarjenja ter po dolgoletnem neinvestiranju v nove tehnologije, znanje in opremo. Ti in drugi objektivni in subjektivni razlogi pa so pripeljali do velikih motenj v njenem poslovanju in do izgube v letu 1984 (v višini 1,5 milijarde din). V maju 1985 je bil izdelan in nato tudi najširše sprejet sanacijski program. V njem je bila poleg ukrepov za ureditev tekočega poslovanja začrtana tudi srednjeročna programsko razvojna, tržna, tehnološka in kadrovska usmeritev delovne organizacije. Pri izvedbi sanacije se Iskra Telematika srečuje z nekaterimi velikimi problemi (pomanjkanje visoko strokovnega kadra, reorganizacija DO, uvajanje novih tehnologij, velike zaloge itd.), vendar v splošnem kljub temu lahko ugotovimo, da so bili sanacijski ukrepi v letu 1985 dobro izvajani, saj je poslovanje potekalo brez večjih motenj, proizvodne zmogljivosti pa so bile bolje izkoriščene. Rezultat boljšega dela in ugodnih tržnih možnosti so izredno dobri poslovni rezultati v letU 1985: 81 milijonov dolarjev izvoza, od tega za 22 milijonov dolarjev na konvertibilno tržišče, 50 milijard din celotnega prihodka, samo 15 milijonov dolarjev konvertibilnega uvoza, poslovanje brez (predvidene) izgube itd. V načrtih za leto 1986 je predviden še večji konvertibilni izvoz — 25 milijonov dolarjev, naJdiring naj bi izvozili za 50 do 60 milijonov dolarjev, bolje pa zadovoljevali tudi potrebe domačega trga. Usmeritev Telematike do leta 19S* STANJE V DOMAČEM TELEFONSKEM OMREŽJU Iskra Telematika pokriva velik delež (okrog 60 %) potreb jugoslovanske PTT, in to tako na področju javnega, tranzitnega kot tudi ruralnega omrežja. Njen razvoj je vsekakor odločilno povezan z razvojem telefonskega omrežja, zato načrtov jugoslovanske PTT ni možno gledati ločeno od načrtov proizvajalcev — in seveda obratno. Osvojitev proizvodnje elektronskih central tipa Metaconta z analognim multipleksom, ki jo je Iskra uresničila v sedemdesetih letih, je vsekakor veliko prispevala k posodobitvi jugoslovanskega telefonskega omrežja, zlasti v smislu vpeljave elektronskih komponent in avtomatizacije. Tu smo dosegli raven, s kakršno se ne morejo pohvaliti tudi nekatere bolj razvite dežele. Kljub temu pa moramo ugotoviti, da je jugoslovansko telefonsko omrežje — predvsem v smislu gostote — zelo nerazvito. Danes ima SFRJ 11,2 priključka na 100 prebivalcev, kar jo uvršča na predzadnje mesto v Evropi. Za sanacijo tega stanja si je jugoslovanska PTT ob upoštevanju investicijskih možnosti zastavila dva cilja: — postopno digitalizirati omrežja (do leta 1993), — povečati število priključkov s sedanjih 2,5 milijona na 8,5 milijona in s tem doseči gostoto 33 priključkov na 100 prebivalcev (do leta 2000). Omenjena gostota omrežja, ki naj bi jo v Jugoslaviji dosegli do leta 2000, v Zahodni Evropi pa je taka že danes, je vsekakor eden osnovnih pogojev za razmišljanje o nadaljnjem razvoju teleinformatike. KAJ LAHKO PTT IN ISKRA TELEMATIKA STORITA ZA SANACIJO DOMAČEGA TELEFONSKEGA OMREŽJA? Poudarili smo že, da razvoja domačega telefonskega omrežja ni mogoče obravnavati ločeno od razvoja proizvodnje opreme. Glede na več kot polovičen delež Iskre v jugoslovanskem telefonskem omrežju pomenijo načrti in cilji slovenske in jugoslovanske PTT za Iskro Telematiko naslednje: — postopno osvajanje in prehod na proizvodnjo popolnoma digitalnih telekomunikacijskih sistemov, — povečanje proizvodnje (saj mora Iskra glede na svoj delež in načrte PTT do leta 1995 instalirati v domačem omrežju več kot milijon priključkov, do leta 2000 pa 1,5 milijona, kar pomeni v letu 1995 proizvodnjo najmanj 200.000 javnih digitalnih linij samo za domači trg). Iskra Telematika bo potrebe domače PTT vsekakor zadovoljevala po najboljših močeh, saj želi obdržati sedanji delež na domačem trgu. Prvi korak k digitalizaciji in povečanju proizvodnje je že naredila z lastnim Sistemom Iskra 2000, ki ima vgrajen digitalni multipleks. Ta del programa je usmerjen predvsem v izvoz na konvertibilna tržišča, vendar pa bo deloma namenjen tudi za domače potrebe, in sicer za naročniška in posebna omrežja ter za področje manjših vozliščnih in končnih central v javnem omrežju. Sistem Iskra 2000 bo v letu 1988 v celoti digitaliziran. Naslednji pomemben korak do uresničenja zastavljenih ciljev je osvajanje licenčne tehnologije in proizvodnje javnih digitalnih central Sistema 12. Ta sistem bo do leta 1992 v celoti nadomestil elektronske centrale tipa Metaconta, omogočil večjo proizvodnjo in s tem seveda optimalno zadovoljitev potreb domačega trga. KAKO Sl ISKRA TELEMATIKA V TEM OBDOBJU ZAGOTAVLJA LASTNO DOHODKOVNO (DEVIZNO) EKSISTENCO? Poudarki nastopu na domačem trgu izhajajo predvsem iz odgovornosti Iskre Telematike za razvoj domačega telefonskega in teleinfbrmatskega omrežja, ki bo imel v prihodnje vse večji vpliv na razvoj vsega domačega gospodarstva in družbe kot celote, s tem pa seveda povratno tudi na Iskro Telematiko samo. Ti poudarki so torej v prvi vrsti (ali pa bi vsaj morali biti) širši družbeni interes, medtem ko si mora delovna organizacija svojo dohodkovno (in predvsem devizno) eksistenco poiskati na tujih tržiščih. Pri tem bo imel največji pomen konvertibilni izvoz. Prek 50 % svojega prihodka od prodaje izdelkov in storitev Iskra Telematika že zdaj dosega z izvozom, pri čemer je struktura (70:30) močno v korist klirinškega. Vendar v zadnjih letih polagoma dosega boljše razmerje, saj povečuje konvertibilni izvoz po stopnji 50 % letno. Do leta 1990 namerava doseči izvozno razmerje 50:50. To pomeni, da bo izvoz na kliring obdržala na približno sedanji ravni (60 do 70 milijonov dolarjev letno), povečevanje izvoza do leta 1990 pa bo • usmerjeno na konvertibilno področje. Šele z izvozom Sistema 12 se bo povečal tudi klirinški izvoz. Z zadovoljevanjem potreb domačega trga (tistega dela, ki ga obvladuje Iskra) in z obsegom klirinškega izvoza v vrednosti okrog 60 milijonov dolarjev si bo Iskra Telematika zagotovila dohodkovno uspešnost, z naglim povečevanjem konvertibilnega izvoza pa devizni priliv. Sicer je že danes devizno suficitna, toda potrebe v bodočnosti — predvsem osvajanje novih tehnologij, nakup licence in zahtevne opreme itd. — zahtevajo še bolj agresiven nastop na konvertibilnih trgih, kjer se — zlasti v državah v razvoju — kažejo zelo dobre možnosti. Seveda ima Iskra Telematika poleg uvoza materiala tudi druge devizne obveznosti, vendar bi bila ob 100 % razpolagalni pravici nad deviznimi sredstvi, ustvarjenimi z lastnim konvertibilnim izvozom, sposobna pokriti skoraj vse svoje devizne obveznosti in potrebe — tudi za osvajanje novih tehnologij, tujih (Sistem 12) in domačih (Sistem Iskra 2000), nakup prepotrebne opreme, šolanje kadra itd. F 2. Digitalizacija CIUI PROJEKTA Že v samem uvddu smo definirali dva glavna oziroma končna cilja projekta Digitalizacija: 1. Odločilen prispevek Iskre Telematike k razvoju in izgradnji slovenske in jugoslovanske teleinformatske infrastrukture 2. Dolgoročno maksimiranje dohodka in čistega dohodka Iskre Telematike, ob upoštevanju realne cene družbenih sredstev in predvsem na osnovi usmeritve v izvoz. Iz spremljanj aktualnih gibanj tehnološkega razvoja v svetu — takoimenovane tretje tehnološke revolucije — in primerjave s stanjem pri nas izhaja spoznanje in pobuda Iskre Telematike: v naši družbi moramo takoj začeti povezano in učinkovito aktivnost za osvojitev lastne proizvodnje, razvoj in izgradnjo teleinformatske infrastrukture, ki naj z vidika telefonije (v sinhronizaciji z razvojem drugih telekomunikacijskih in informatskih sistemov) obsega tri logične stopnje v obdobju do leta 2000: 1. (kratkoročno) Sanacija oziroma usposobitev domače telefonije (proizvodnje in omrežja) za nadaljnji razvoj, in sicer z optimalnim kombiniranjem analognih in digitalnih komutacijskih in prenosnih sistemov. 2. (srednjeročno) Osvojitev lastne proizvodnje in postopna izgradnja javnega digitalnega telefonskega omrežja — IDN 3. (dolgoročno) Uvajanje integriranih govornih in negovornih storitev — ISDN (v skupnem nastopu in sodelovanju vseh domačih proizvajalcev, nosilcev in uporabnikov teleinformatske infrastrukture) Osvojitev proizvodne tehnologije in izgradnja javnega digitalnega telefonskega omrežja IDN sta temeljna tehnološko-infrastrukturna nuja. Omogočata lasten nadaljnji razvoj in proizvodnjo teleinformatske opreme (digitalnih central), nista pa še končni cilj. Tako digitalizacija z vidika proizvajalca telekomunikacijske opreme pomeni bistveno osnovno tehnološko usposobitev, z vidika teleinformatske infrastrukture (in ostalih proizvajalcev, zlasti periferne opreme, kjer se obetajo največji komercialni učinki) pa začetek — osnovni gradnik teleinformatike. Digitalizacija je torej v prvi vrsti tehnološki, ne pa tudi že celovit teleinformatski projekt, in ga je potrebno tako tudi razumeti in obravnavati. Na tej (drugi logični) stopnji torej že pridobimo digitalne, vendar še vedno »samo« telefonske centrale in sisteme, ki seveda pomenijo večjo kakovost, nove funkcije, prihranke energije in prostora, sodobnost in konkurenčnost, niso pa še teleinformatske vozlišče, vendar to z razvojem in vključevanjem (integracijo) ostalih informacijskih sistemov in storitev postajajo. Digitalizacija sama po sebi torej ni zgolj enkraten komercialni projekt (npr. tipa »yugo«), temveč je seme, nujna tehnološka osnova za številne bodoče take (teleinformatske) projekte. V tej fazi torej ne moremo računati na kratkoročne spektakularne dolarske učinke (razen seveda vzporedno, že zaradi same sodobnosti in perspektivne pomembnosti digitalnih telefonskih sistemov, ki se je kajpak zavedajo tudi v tujini), zato pa velja toliko bolj poudariti izjemen pomen digitalizacije za dolgoročni gospodarski in družbeni razvoj. Z digitalizacijo bomo (še vedno pravočasno, če se potrudimo) postavili osnovni temelj za lastno proizvodnjo in izgradnjo domače teleinformatske infrastrukture, s tem pa (p)ostali gospodarji in oblikovalci lastne — samoupravne socialistične poti v informacijsko dobo. V nasprotnem primeru nam bodo kvaliteto življenja in dela krojili drugi. Pričujoče osrednje poglavje projekta Digitalizacija v nadaljevanju dokazuje, da je Iskra Telematika že naredila prve pomembne korake in da ima ob ustrezni družbeni pomoči realne možnosti za realizacijo projekta. Digitalizacijo svojega telekomunikacijskega programa bo izpeljala delno z lastnim znanjem, delno pa z nakupom tujega. Glavni interni cilji Iskre Telematike, ki bodo omogočili uresničevanje obeh že omenjenih končnih ciljev projekta, so naslednji: 1. Do leta 1995 izvoziti za 650 milijonov dolarjev na konvertibilno tržišče in za 750 milijonov dolarjev v dežele SEV (konvertibila in kliring) 2. Na konvertibilnih trgih povečati letni devizni suficit s 7 na 60 milijonov dolarjev 3. Vpeljati najnovejše tehnologije, procese in obdelave, prestrukturirati proizvodnjo in s tem zmanjšati tehnolpški zaostanek za industrijsko razvitimi deželami 4. Prestrukturirati kadrovski potencial na višjo raven, potrebno za obvladovanje sodobne proizvodnje in razvoj elektronskih digitalnih telefonskih central in opreme 5. Opustiti proizvodni program analognih telefonskih sistemov (Crossbar in Metaconta) in ga nadomestiti z novimi — digitalnimi telekomunikacijskimi sistemi (Sistem Iskra 2000 in Sistem 12), podvojiti obseg proizvodnje priključkov — namesto sedanjih 350.000 priključkov izdelati prek 700.000 priključkov letno, vpeljati proizvodnjo večnamenskih terminalov in povečati proizvodnjo telefonskih aparatov na 1,1 milijona kosov letno — do leta 1995. Usmeritev Teiematike do leta 1991 ANALIZA TRŽNIH POTREB IN MOŽNOSTI Iskra Telematika ima že danes ključno mesto med jugoslovanskimi proizvajalci elektronike. S svojimi glavnimi proizvodnimi programi pokriva več kot polovico domačih potreb, poleg tega pa je tudi največji izvoznik telekomunikacijskih izdelkov. Če delovna organizacija želi to svoje mesto obdržati, se mora seveda kar najhitreje prilagoditi aktualnim tehnološkim gibanjem v svetu in doma. V njih je značilno odmiranje analognih telekomunikacijskih sistemov. Nadomeščajo jih digitalni sistemi, ki so temeljni gradnik teleinformatske infrastrukture bodočnosti. Teh gibanj se seveda zavedajo tudi kupci oziroma uporabniki telekomunikacijskih izdelkov, saj je iz njihovih planov razvidno, da po letu 1992 niti v Jugoslaviji ne bodo več vključevali analognih, ampak samo še digitalne sisteme. Domači trg O vlogi Iskre Teiematike na domačem trgu, ki naj prispeva k usposobitvi jugoslovanskega telefonskega omrežja za nadaljnji razvoj teleinformatike, smo že dovolj zapisali v 1. poglavju tega projekta. Oglejmo si še njene sedanje tržne deleže v Jugoslaviji: — javni sistemi 60 % — zasebni sistemi 65 % — funkcionalna omrežja 75 % — telefonski aparati in garniture 85 % Plan vključevanja analognih in digitalnih priključkov jugoslovanske PTT do leta 1995 je naslednji: , V 000 priključkih Legenda: i I analogni digitalni Vir: Plan razvoja PTT Jugoslavije Cilj Iskre Teiematike je tudi v prihodnjem obdobju obdržati sedanje tržne deleže. Dosegla ga bo z naslednjimi ukrepi: — agresiven nastop s Sistemom 12, predvsem na segmentu velikih tranzitnih in glavnih central, — izkoristiti prednosti Sistema Iskra 2000, predvsem na segmentih: malih in srednjih končnih ter vozelnih central, zasebnih centrai, kapacitete od 50 do 8000 priključkov, omrežnih central za funkcionalna omrežja (SNZ, JLA, elektroenergetika itd.) in kontejnerskih central za javno in namenske mreže, — dopolnjevati svoje sisteme s kompatibilnimi napravami, ki jih je možno zagotoviti na osnovi OEM pogodb s tujimi in domačimi partnerji (na tej osnovi bo možno domačemu trgu v najkrajšem času ponuditi integrirane govorne in podatkovne Romutacijske naprave, inteligentne terminale itd.). Izvoz na konvertibilno področje V letu 1985 je Iskra Telematika dosegla skupen izvoz v/ vrednosti 81 milijonov dolarjev, od tega 22 milijonov dolarjev na konvertibilnem področju. To pomeni 53 % jugoslovanskega izvoza komutacijske opreme in 97 % jugoslovanskega izvoza telefonskih aparatov. Ob tem velja poudariti, da je Iskra Telematika doslej edini jugoslovanski izvoznik javnih komutacijskih sistemov na konvertibilno tržišče. V zadnjih štirih letih je svoj konvertibilni izvoz povečevala po stopnji 50 % letno, v naslednjih štirih letih ga namerava po 30 % letno, predvidevanja do leta 1995 pa kažejo rast po stopnji 16 % letno. Ti podatki izvirajo iz tržne analize konvertibilnih tržišč, kjer je Iskra Telematika pomembno prisotna, to pa so za področje komutacijske opreme predvsem: Turčija, Irak, Iran, Zimbabve, Egipt, Sirija in Belgija, za telefonske aparate pa: Turčija, Velika Britanija, Italija, ZDA, Zimbabve, Egipt in Belgija. Za prodajo komutacijske opreme so možnosti naslednje: V 000 priključkih Legenda . I I analogni VMk digitalni Vir: Analiza tržnih možnosti javnih in zasebnih sistemov Iskfa Telematika je že danes največji Iskrin izvoznik v dežele v razvoju (ca. 16 milijonov dolarjev v letu 1985). Pri tem ne gre samo za prodajo končnih izdelkov in polizdelkov, temveč tudi za prodajo in prenos tehnologije in znanja (Zimbabve), vključene pa so tudi skupne naložbe (TTE — Turčija). Takih oblik trženja oziroma prodora na tržišča držav v razvoju se bo Iskra Telematika še lotevala. Zaradi načina plačila (konvertibila) in programske specifike (sistemi) daje v svoji tržni strategiji tem trgom največjo prednost. Bolj skromni so rezultati na trgih razvitega Zahoda, saj so za javne sisteme praktično zaprti, izjemno zahteven pa je tudi prodor z zasebnimi centralami in terminali (visoke tehnične zahteve, močna konkurenca, umetna zaščita lastnih proizvajalcev, drago trženje itd.). Zato je strategija Iskre Telematike na teh trgih naslednja: — ohranjati in polagoma krepiti tržne pozicije na izbranih trgih (Italija, Belgija) za področje garnitur in zasebnih central, predvsem zaradi stika z zahodno konkurenco in referenčnih nagibov, — osredotočiti sredstva za agresivno trženje aparata ETA 800 na Izbranih trgih (ZDA, Velika Britanija, Italija), — pospešiti in utrditi industrijske povezave s proizvajalci profesionalnih elementov in podsestavov (tiskano vezje,-releji, konektorji, napajalne naprave itd.) — take povezave naj bi se usmerjale predvse'm v kooperacijske odnose, s tem pa bi bila zagotovljena potrebna količina in kakovost gradnikov za sisteme. Izvoz v dežele SEV Iskra Telematika je največji Iskrin izvoznik v dežele SEV (ca. 60 milijonov dolarjev v letu 1985). To tržišče je zanjo izrednega pomena zaradi dolgoročnosti, akumulativnosti in obsega. Na segmentih, ki jih pokriva (predvsem v Sovjetski zvezi, Poljski, ČSSR in Bolgariji), kaže tržna analiza tele možnosti: V 000 priključkih 300 Legenda:mi} analogni HH digitalni Vir: Analiza tržnih možnosti javnih in zasebnih sistemov. Strategija trženja v deželah SEV je naslednja: — obseg prodaje ustaliti med 50 in 60 milijoni klirinških dolarjev letno, — obdržati tehnološki naskok (Sistem Iskra 2000), — prodreti na konvertibilne trge v SEV (Bolgarija, Poljska) — akcije so se že začele, — trženje usmeriti tudi na področja izven PTT in namenskega sektorja (Sovjetska zveza — zasebni sistemi, ČSSR'— funkcionalna omrežja), — diverzificirati programsko paleto. Sinteza tržnih potreb in možnosti na domačem, konvertibilnem in klirinškem trgu dokazuje nujo po intenzivnem nadomeščanju analognega programa z digitalnim: V 000 priključkih Legenda: i______J analogni EM! digitalni Usmeritev Telematike do leta 199 PROGRAMSKA IZHODIŠČA Proizvodni program Iskre Telematike lahko v grobem razdelimo na tele segmente: — javni telekomunikacijski sistemi — Sl 2000/004, mala zasebna centrala s telefonskimi in sekretarskimi funkcijami, kapacitete do 32 priključkov, bo v redni proizvodnji ieta 1987, — Sl 2000/014, zasebna centrala, kapacitete od 32 do 250 priključkov, bo v proizvodnji že v letu 1986, - zasebni telekomunikacijski sistemi — Sl 2000/024, zasebna centrala. 200 do 4000 priključkov, bo v proizvodnji že leta 1986, — terminali. Za gradnjo teh izdelkov ima Telematika organizirano lastno proizvodnjo tiskanega vezja, elementov ter mehanskih konstrukcij in delov. V spodnjem prikazu je razviden sedanji proizvodni program ter njegov srednjeročni in dolgoročni razvoj: FFU3RAM SEDANJI PROCV. FFDGRAM PROZV PFOGRAM V OSVAJANJU PRIHODNJI PROCV. FFCGRAM JAVNI TELEKOMU- NIKACIJSKI SISTEMI CROSS8AR -METACONTA 100 10 CN 10 CM • 1-500 A - 1-500 A/1000 -SISTEM 12 -SI-2000/214 /224 Z O ZASESTi TELEKOMU- NIKACIJSKI SISTEMI •CROSSaAfl -EPABX -Sl-2000/020 /121 • C - 7 - Sl 2000/014 /024 /124 - KOMBINIRANI (HIBRIDNI7 SISTEMI co TERMUAU -ISCOM SUPER -I3COM STANDARD - APARAT NTA 03 -TELEFONSKI APARATI DRUŽIN: ETA 30 ETA 80 -Sl 2000/004 • ISICOM 80 -JATENA -TELEFONSKI APARATI DRUŽIN: ETA 800 ETA 90 - TELEMATSK1 TERMINALI PLAN PROIZVODNJE IN KAPACITETE Glede na tržne potrebe in možnosti ter v skladu z zastavljenimi glavnimi cilji.mora Iskra Telematika podvojiti proizvodnjo priključkov s sedanjih 350.000 na več kot 700.000 letno, poleg tega pa bistveno povečati proizvodnjo telefonskih terminalov —1.1 milijona kosov letno Plan proizvodnje telefonskih priključkov: V 000 priključkih Težišče povečanj^ proizvodnje je predvsem na digitalnem Sistemu Iskra 2000. Letna proizvodnja 120.000 priključkov v letu 1986 se mora v letu 1987 podvojiti, do leta 1989 pa potrojiti (na 360.000 priključkov) V proizvodnjo bodo vpeljane nove centrale tega sistema: — Sl 2000/124, centrala za posebna omrežja. 200 do 4000 priključkov, bo v proizvodnji leta 1986—1987. — Sl 2000/214, mala javna končna centrala do 350 naročnikov bo v proizvodnji do konca leta 1986. — Sl 2000/224, kapacitete do 6000 naročnikov za male vozelne, končne in kombimrane^centrale javnih omrežij bodo v proizvodnji leta 1986—1987. Z investicijo ISKRA 2000 so proizvodne kapacitete usposobljene za proizvodnjo digitalnih telefonskih central, vendar po letu 1988 ne bodo več zadoščale. Zato bo za uresničenje planiranega obsega proizvodnje Sistema Iskra 2000 potrebno koristiti tudi kapacitete, vgrajene za Sistem 12. Proizvodnja Sistema 12 se bo predvidoma pričela v drugi polovici leta 1987. * Plan proizvodnje terminalov: , V 000 kosih V drugi polovici leta 1986 se bo pričela proizvodnja novčičnega telefonskega aparata JATENA in telefonskega aparata z monolitnim integriranim vezjem ETA 800, v letih 1988 — 1989 pa še aparata ETA 90 in večnamenskega telematskega terminala. S tem se bo začel razvoj digitalne teleinformatske periferije, ki bo naročnikom ponudila številne nove možnosti in storitve KADRI IN ORGANIZACIJA Teleinformatika sodi med vrhunske tehnologije, ki temelje na inventivnem znanju kot novem viru družbene reprodukcije in ekonomije. Zato bo k doseganju zastavljenih ciljev Iskre Telematike vsekakor odločilno prispevala kakovost reševanja zelo zahtevnih kadrovskih vprašanj. Delovna organizacija ima premalo strokovnjakov celo za obvladovanje sedanjih programov, z osvajanjem novih pa se bo problem še bolj zaostril. Nujna je torej sprememba kadrovske strukture oziroma prestrukturiranje znanj na višjo raven, in to v vseh delih poslovnega procesa: od raziskav in razvoja prek tehnologije, projektiranja, proizvodnje, kontrole, trženja do poprodajnega servisa in drugih aktivnosti. Pri vključevanju v svetovni tehnološki razvoj se mora Iskra Telematika uravnavati po kadrovskih zgledih, ki ta razvoj omogočajo: dvig strokovne izobrazbe in funkcionalnega znanja vsakega zaposlenega, intenzivnejše uvajanje računalniške informatike, bistvena sprememba v razmerju med strojno in programsko opremo v korist programske, povečanje deleža visoko strokovnih kadrov (VŠ, VS, MG, DR) vseh strokovnih smeri, zlasti pa ključnih, zmanjšanje ' števila režijskih delavcev za pomoč proizvodnji, kontrolirano zmanjševanje števila zaposlenih, predvsem nekvalificiranih delavcev itd. V tem srednjeročnem obdobju, ko Iskra Telematika začenja veliko tehnološko prestrukturiranje (osvajanje Sistema 12, razvoj Sistema Iskra 2000, razvoj terminalov), mora v republiki priti do ukrepov, ki bodo najmanj 3500 delavcem delovne organizacije omogočili programsko, razvojno in ekonomsko perspektivo ter s tem socialno varnost, to pa tudi glede na dejstvo, da je 40-letni razvoj Iskre v Kranju omogočil Sloveniji odprtje okrog 20.000 delovnih mest samo v okviru SOZD Iskra. Ob tem se je potrebno zavedati, da bo morala Iskra Telematika postopno zmanjševati število zaposlenih (povprečno 1 —2 % v naslednjih desetih letih), vendar predvsem na račun subjektivne fluktuacije nekvalificiranih delavcev, ki ne bodo nadomeščeni z novimi. S spodnje slike je razvidno potrebno spreminjanje kadrovske strukture do teta 1995: LEGENDA Q PK (ozki profil) 40— 1986 stran 15 Usmeritev Telematike do leta 1995 Iz grafikona so razvidne tele spremembe: — povečanje števila VŠ, VS, MG in DR kadra od 11 na 30 %, — povečanje SS kadra od 21 na 28 %, — zmanjšanje KV kadra od 30 na 23 %, — zmanjšanje PK kadra od 38 na 19 %. V okviru delovne organizacije bodo za dosego predstavljenega cilja uresničeni naslednji ukrepi: 1. Iskra Telematika veliko štipendira. Z najmanj 50-% povečanjem števila štipendij letno bo iz tega vira v naslednjih petih letih dobila najmanj 800 novih sodelavcev ustreznih strokovnih profilov (150 do 180 letno). 2. Z dodatnimi ukrepi (sistem napredovanja, sistem nagrajevanja, dopusti itd.) bo motivirala svoje delavce za izobraževanje ob delu in iz dela. Tako naj bi se število delavcev, ki se izobražujejo v rednih institucionalnih oblikah, vsako leto povečajo za 20 % glede na predhodno leto in bi lahko najmanj 500 delavcev razporedili na zahtevnejša dela. Trenutno se v tej obliki izobražuje 350 delavcev, ki naj bi šolanje končali po dinamiki 30 do 70 letno. 3. Prestrukturiranje znanj poteka tudi z internimi in verificiranimi oblikami izobraževanja vseh profilov, predvsem in najprej priučenih delavcev, ki jih je preveč glede na potrebe tehnologije visoke stopnje zahtevnosti. V to usposabljanje, ki ga organizira in izvaja interni izobraževalni center, bo v naslednjih petih letih vključen vsak delavec Iskre Telematike. To bo glede na trenutni obseg zahtevalo bistveno več finančnih sredstev (najmanj 100 % več, brez upoštevanja inflacije). 4. Delovna organizacija bo razvojne naloge iz projektov, kot so Sistem Iskra 2000, Sistem 12 in drugi, približala strokovnjakom iz drugih jugosiovanskih centrov. Tako bo organizirala razvojne enote v Ljubljani, Beogradu, Splitu, Prištini in še kje ter s tem vključila v svoje razvojne projekte najmanj 100 visoko strokovnih sodelavcev. 5. Nadaljevala bo s politiko motiviranja (reševanje stanovanjskih vprašanj itd.) za pridobitev in ohranitev deficitarnih oziroma ključnih kadrov. Za ta namen bo v prihodnjem obdobju planirala najmanj 100 % več sredstev. Zgoraj navedeni ukrepi so sistemskega in dolgoročnega značaja. Iskra Telematika jih izvaja že drugo leto. Vendar pa te aktivnosti še ne bodo dovolj za potrebno spremembo kadrovske strukture in oplemenitenje znanj. Zato Iskra Telematika zahteva ustrezne ukrepe tudi v okviru SOZD Iskra in širše družbene skupnosti: 1. V SOZD Iskra oziroma v okviru slovenskega projekta Teleinformatika je potrebna združitev razvojno raziskovalnih potencialov (finančnih in kadrovskih) okrog ključnih teleinformatskih projektov. 2. Izobraževalna in raziskovalna skupnost sta dolžni v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami izpeljati aktivnosti, ki bodo omogočile bistveno večji priliv kadrov računalniške, telekomunikacijske, elektro in drugih visoko strokovnih smeri, kar je združeno delo pripravljeno dodatno financirati. 3. Z Elektrofakulteto, Inštitutom Jožef Stefan, PTT in drugimi se je potrebno v okviru skupnih interesov dogovoriti za prevzem določenih razvojnih del in nalog oziroma za kadrovsko pomoč Iskri Telematiki v določenem daljšem obdobju. Pomembne kadrovske in materialne rezerve ima Iskra Telematika tudi na področju organiziranosti. Bolje mora zaposliti zaposlene in opremo oziroma združiti kadrovske in materialne potenciale v kar najbolj enotno, povezano in učinkovito aktivnost za doseganje zastavljenih poslovnih ciljev na najbolj perspektivnih programih. Predvidena nova organiziranost v enoviti delovni organizaciji sama po sebi seveda nikakor ne pomeni čudežne rešitve številnih problemov, zagotovila pa bo sprostitev iz obstoječih birokratskih spon, zasidranih odnosov in togosti sedanjih organizacijskih enot. Ta sprostitev je eden osnovnih pogojev za hitro in učinkovito prestrukturiranje znanja, kadrov in materialnih resursov okrog najpomembnejših programov oziroma projektov, ki bodo dali največje dohodkovne učinke. V novi samoupravni organiziranosti ne bi smeli zgraditi novih »zabetoniranih« oblik, temveč bi morali vanjo vgraditi lastnosti, kot so fleksibilnost, dinamičnost itd. S tem bi zagotovili pogoje za nov ustvarjalni, delovni in samoupravljalski polet, ki ne bi izhajal iz formalizmov okostenelih organizacijskih enot, temveč iz samoupravno organiziranih projektnih principov, ki bodo živeli in se uravnavali v skladu z razvojem, življenjem in opuščanjem izdelkov. Samoupravljanje se bo torej uresničevalo okrog programov in projektov, ki morajo postati odločilna motivacija in sredstvo za doseganje glavnega cilja — dohodka, šele ta pa je seveda bistveni element samoupravnega razpolaganja, delitve in odločanja, skratka — temeljni kamen za uresničevanje ustavne vloge delavca v združenem delu. J POTREBNAVLAGANJA Predvidena skupna vlaganja za povečanje obsega proizvodnje digitalnih telefonskih naprav znašajo: Skupaj Že vloženo V mio din Dodatna potrebna vlaganja — osnovna sredstva 31.100 ■4,600 26,500 — obratna sredstva 6,500 500 8.000 Skupaj 39 600 5.100 ________34.500 Struktura vlaganj v osnovna sredstva: A Gradnje in instalacije B: Oprema iz uvoza v devizah v dinarjih C: Domača oprema, orodja D Ostalo v devizah v dinarjih Skupaj ' 31.100 mio din (od tega _____________43,0 mio $) Dinamika vlaganj v osnovna sredstva: V mio din I laza 1985 1986 1987 II faza 1968 1989 1990 III. faza 1991 1992 1 Gradnje 375 _ 980 200 1200 900 - - 2. Opreme iz uvoza — od tega v mk> 2253 840 3650 1750 2580 2180 1680 1600 USS 7.9 1.5 6.5 3.1 4,6 3.9 3.0 2.5 3. Domače oprema 407 450 1600 1200 670 320 600 300 4 Ostalo — od tega v mio 95 180 1200 1170 915 1185 350 270 USS - - 2.5 2.7 2.5 2,0 0,3 Skupaj 3130 1470 7430 4320 5365 4585 2630 2170 4,179 mio din 15.653 mio'din 32.5 mio $ 4 4Š9 mio din 5.466 mio din 5,796 mio din 10.5 mio S 1.277 mio din Vlaganja v osnovna sredstva po projektih Analiza občutljivosti je pokazala, da je projekt najbolj občutljiv na stopnjo osvajanja nove tehnologije, izdelane in prodane količine, -cene vhodnih materialov in fiksne stroške (obresti, nakupi deviz itd.), manj pa na spreminjanje potrebnih vlaganj. Interna prizadevanja Iskre Telematike so usmerjena v aktiviranje vseh sil za hitrejše osvajanje nove tehnologije, izpolnjevanje količinskega plana proizvodnje in optimizacijo vhodnih materialov. K uspehu podviga bo bistveno prispevalo učinkovito premagovanje nepotrebnih administrativnih ovir pri obravnavi posameznih investicijskih programov in pri uvozu opreme in materiala. Pridobivanje In delitev celotnega prihodka DO Iskra Telematika v letih 1986—1995 V milijardah din Element/leto 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 Prihodki na dom. trgu 15,3 18.7 19,9 22,2 25,9 27,4 28,9 30,0 30,7 31,1 Prihodki na tuj. trgu 14,5 17,0 20,3 26,1 29,4 32,5 33,4 35,4 37,2 38,9 Ostali prihodki 6.7 7,1 7.4 7,8 8,2 8.6 9,0 9.5 10,0 10,5 Celotni prihodek 36,5 42.8 47,6 56,1 63,5 68,5 71,3 74.9 77.9 80,5 Porabljene sredstva 28.1 32,4 35.3 40.1 43.1 45,1 45,7 48 49,2 5C.5 amortizacija 1.0 2,3 2.3 5,1 5.8 6,3 6.7 6.7 6,8 6.8 obresti za obr. sredstva 4.6 4,7 4,9 6,1 5,3 5,5 5,7 5,9 6.2 6,4 Dohodek 8.4 10,4 12,3 16,0 20,4 23,4 24,6 26,9 28,7 30,0 Čisti dohodek 5,7 6.8 7.5 9.4 12.4 14,8 16,0 18.4 20.4 21.4 Osebni dohodki 4.6 4,9 5.2 5.5 5.8 6.2 6,6 6.9 7.4 7,8 Akumulacija 0.4 U 1.4 3,0 5,5 7.7 6.4 10,3 11.9 12,4 Bilanca Izvoza In uvoza DO Iskra Telematika v letih 1986—1995 Investicijska vlaganja se nanašajo na posamezne projekte v skladu s programom osvajanja proizvodnje digitalnih central oziroma digitalizacije: Vlaganja v osnovna sredstva v mio din od tega v mio $ I faza 1. Projekt ISKRA 2000 (v zaključni fazi) 4,600 9.4 II faza 2. Projekt Sistem 12, ki bo v realizaciji leta 1987—1989 12.500 20,5 3. Projekt Večnamenski terminal, ki bo v realizaciji v letih 1989-1990 9.200 7.4 III laza 4 Projekt Povečanje m modernizacija proizvodnje digitalnih central, v realizaciji 1991 — 1992 4,800 5.7 Skupaj osnovna sredstva 31,100 43,0 EKONOMSKI UČINKI - Zaradi primerljivosti podatkov z rezultati poslovanja v letu 1985, srednjeročnim planom 1986—1990, delno pa tudi s sanacijskim programom (ki vsebuje samo prvo fazo digitalizacije), so vse analize in ekonomika izdelane po cenah iz leta 1985 (povprečje), prav tako pa tudi ovrednotenje še potrebnih vlaganj. Poleg tega je potrebno poudariti, da je tako v prihodkih kot tudi v stroških upoštevana samo eksterna realizacija, medtem ko interni tokovi v ekonomiki projekta niso upoštevani. Leto 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 Izvoz v dežele SEV v mio (US * CI) 50,0 53,0 50,0 65,0 Tt.tl JM.O J0,5 J5.0 96/1 100 Izvoz konvertlblle v mio US$ 25,0 30,5 50,0 65,0 70.0_ 750____77/1 62.0 80.0 9<0 Uvoz konvertiblla vmloUSS 15,0 16.0 22.0 24,0 26,0 26,0 29,0 30,0 31,0 32.0 VIRI FINANCIRANJA IN POSEBNI POGOJI Za realizacijo projekta Digitalizacija je potrebno do leta 1995 zagotoviti še 34.500 milijonov din, od tega 43 milijonov dolarjev. Predvideni viri financiranja so naslednji: v mio din 1. Lastna sredstva in združena sredstva SOZD 9.500 2. Inozemski krediti 4.000 3. Sovlaganje tujih partnerjev 2.000 4. Krediti domačih bank 10.350 5. Komercialni krediti izvajalcev 1.650 6. Manjkajoča sredstva 7.000 Skupaj predvideni viri financiranja za osnovna in obratna sredstva 34.500 Delitev celotnega prihodka Iskre Telematike do leta 1995 je podana v tabeli. Poleg tega je bila izdelana tudi analiza občutljivosti druge faze projekta. Dinamični kazalci uspešnosti naložb kažejo na atraktivnost 1 projekta, saj interna stopnja donosnosti znaša 18,5 %, neto sedanja vrednost druge faze projekta je 5 milijard din, doba vračanja kot statični kriterij pa je krajša od 7 let. Manjkajoča sredstva je možno pridobiti z: — usmerjanjem dela sredstev iz cene telefonskega impulza v digitalizacijo; — združevanjem in sovlaganjem sredstev jugoslovanske in slovenske PTT in drugih velikih uporabnikov; — oprostitvijo plačila carine za uvoženo opremo in drugimi davčnimi olajšavami. r Usmeritev Telematike do leta 1995_ Že v prejšnjem poglavju je bila predstavljena občutljivost projekta. Delovna organizacija vse notranje sile usmerja na tista področja in v tiste akcije, ki bodo pripomogle k zmanjšanju negativnih vplivov, vendar vse še zdaleč ni v njenih močeh. Za uspešno realizacijo projekta in za njegovo kasnejšo učinkovitost je potrebno Iskri Telematiki olajšati sedanje pogoje gospodarjenja v naslednjih smereh: 1. Skrajšati administrativne postopke za odobravanje investicijskih programov (hitrejše osvajanje tehnologije). 2. Povečati delež pravic do razpolaganja z deviznimi sredstvi do višine lastnega konvertibilnega izvoza (manjši stroški nakupa deviz za uvoz materiala in opreme ter odplačila tujih kreditov). 3. Priporočiti bančnim organizacijam financiranje projekta kot projekta infrastrukturnega pomena (ugodnosti glede rokov vračila in obrestne mere). 4. Vsaj 50 % kratkoročnih virov sredstev v sedanji strukturi virov sredstev je. potrebno konvertirati v dolgoročne kredite (manjši fiksni stroški oziroma večja akumulacija, ki bo namenjena za financiranje projekta). 5. Zaradi pomena projekta poiskati možnosti za oprostitev ali znatno znižanje carinskih dajatev za uvozno opremo in oprostitev carine za material, vgrajen v izdelke, namenjene izvozu na konvertibilno tržišče (večja konkurenčnost izdelkov). 6. V okviru domačega kreditnomonetarnega sistema je potrebno zagotoviti možnost za kreditiranje izvoza teleinformatskih sistemov v dežele v razvoju (ustanoviti ustrezen sklad na ravni republike). 7. Oprostitev republiškega (in občinskega) davka iz dohodka vsem tistim OZD, ki bodo ta znesek namensko vložile v projekt Digitalizacija. 8. Sklenitev SaS republiških SIS in organizacij PTT prometa o namenskem usmerjanju določenega deleža iz sedanje in bodoče cene telefonskega impulza za realizacijo projekta Digitalizacija. 9. Uresničiti predlagane ukrepe na področju kadrov in organizacije. 3., Teleinformatika POGLED NAPREJ Z osvojitvijo in nadaljnjim lastnim razvojem programa digitalne telefonije se bo Iskra Telematika usposobila za gradnjo domačega digitalnega teleinformatskega omrežja, poleg tega pa bo omogočen njen dolgoročen uspešen nastop na tujih, zlasti konvertibilnih trgih. V domačem proštom bomo torej pridobili realno podlago za razvoj in uresničevanje končnega cilja — teleinformatike, sama delovna organizacija pa si bo z izvozom zagotovila trdno eksistenco in socialno varnost svojih delavcev. V Sloveniji že potekajo aktivnosti za pripravo projekta z delovnim naslovom Teleinformatika, ki tudi z vidika Iskre Telematike pomeni logičen razvoj tega področja. Prišlo bo do povezave vseh obstoječih in bodočih telekomunikacijskih in informatskih sistemov in storitev, to pa seveda terja skupen in enoten nastop proizvajalcev, nosilcev in uporabnikov s področij, kot so: telefonija, računalništvo, mikroelektronika, elektrooptika, elektrozveze, PTT, AOP, elektroenergetika, RTV itd. V enotno aktivnost bo potrebno usmeriti zdaj razpršene kadrovske, materialne, finančne in druge potenciale proizvajalcev,-uporabnikov, inštitutov in fakultet. V teh aktivnostih bo imelo največjo vlogo inventivno znanje, pa ne samo tehnično in tehnološko, temveč v enaki ali morda celo večji meri menežersko (vodstveno), organizacijsko, tržno, psihosociološko in drugo znanje. Gibanje v opisani smeri je potrebno že danes in se v resnici že tudi začenja: pričakovati je skorajšnjo integracijo proizvajalcev v okviru Iskre, nujna pa bo tudi v okviru SR Slovenije in verjetno še širše. Vpliv teleinformatike na gospodarsko prestrukturiranje, stabilizacijo in nadaljnji družbeni razvoj bo izjemen — to je jasno že danes, čeprav vseh konsekvenc še ni mogoče predvideti. Zato mora družbena skupnost temu področju nameniti vso potrebno pozornost. Avtorja in organizatorja izdelave projekta Digitalizacija: Slobodan Rajič, dipl. ekon. Kazimir Mohar Strokovni sodelavci pri izdelavi projekta: mag. ekon. Miroslav Marc, dipl. inž. elek. — tržne analize in devizna bilanca Peter Mihelič, inž. str. — tehnologija, proizvodnja, investicije Blaž Kavtič, dipl. ekon. — tržna strategija Brane Račič, dipl. pravnik — kadri in organizacija dr. Branislav Popovič, dipl. inž. elek. — programsko razvojne usmeritve Anton Mohar, dipl. inž. elek. — program javnih sistemov Georg Wirth, dipl. inž. org. dela — program zasebnih sistemby Franc Žepič, dipl. inž. elek. — program terminalov Franc Fajmut.dipl. ekon. — plan delitve prihodka Podlistek ■ SeiiS&lE^ Naših štirideset let Piše: Dušan Željeznov Četrti direktor Iskre dr. Štefan Šoba Velika stavka »Položaj delavstva je bil iz leta v leto slabši zaradi tega,« so zapisali Iskraši v spominski zbornik, »ker je bilo v Kranju vedno več brezposelnih, tisti pa, ki so bili zaposleni, so vedno huje občutili bič, ki ga je vihtel tujec nad njihovo glavo. Ogorčenost delovnih množic, njihova zavednost ih borbenost se je stopnjevala in privedla končno avgusta 1936 do velike tekstilne stavke, katere pobuda je izhajala prav iz Kranja, kjer je bil položaj tekstilnih delavcev najtežji. V drugih krajih, na primer v Mariboru v tekstilni tovarni »Hutter in drug«, v litijski predilnici »Mauthner« so delavci že imeli svoje kolektivne pogodbe, dočim kranjsko delavstvo ni imelo nobenih izgovorjenih pravic. Stavka se je pričela 22. avgusta točno ob 14., hkrati v vseh podjetjih in delavci so si dali znak s sirenami. Še istega dne so zastav-kale vse tovarne v Sloveniji na ta način, da so delavci zasedli tovarne, izgnali vodilno osebje, ki se je pred delavstvom kompromitiralo iz tovarn ter zasedli tudi upravne prostore. Stavka je trajala pet tednov, do 28. septembra 1936, bila pa je zlomljena posili žandarme-rije in policije. Ukaz za zlom stavke je dal Korošec, takratni notranji minister na zahtevo inozemskih predstavnikov in pa zato, ker mu stavka politično ni bila po volji. V tej borbi ni namreč videl samo kruhoborstva, temveč tudi zagrizeno politično prebujenost delavskega razreda. Voditelj stavke je bil Ivan Tominc, ki je bil eden od voditeljev delavskega gibanja v Kranju in je pozneje padel kot partizan. Dne 28. septembra 1936 je ob 1. ponoči pripeljal iz Ljubljane vlak z ugaslimi lučmi gojence žandarme-rijske šole v Beogradu ter celotno ljubljansko policijo, oboroženo s puškami, solzilnimi bombami, palicami in gumijevkami. Direktor »Jugočeške« jih je najprej pogostil z alkoholnimi pijačami v času, ko so v drulovškem gozdu čakali na znak za napad. Vlak se je namreč ustavil kaka dva kilometra pred postajo, da bi ga delavci ne opazili. Ob 3. zjutraj je pijana drhal žan-darmerije in policije navalila na tovarno. Delavci so napad že priča- ■ *' ib' ' '<* \ A / .. V$:. .’ SiAVM s LA, i' Odkritje spominske plošče ob 20-letnicl stavke kovali in to tako, da so okrog moških stopile žene v mnenju, da bodo prvi naval surovosti na ta način odvrnile. To pričakovanje pa je bilo naivno, saj so napadalci mlatili okrog sebe kot besni, ne glede koga imajo pred seboj. Udarjali so s puškinimi kopiti, palicami in gumijevkami, pokalesosolzilne bombe, vse to pa je spremljal divji krik pijanih napadalcev. Napad se je izkazal dobro preračunan in se mu delavci z golimi rokami seveda niso mogli*uspešno upreti, predvsem ker so jih pred tovarnami nasilno delili in usmerjali H Kranj 1920 po raznih poteh, da se ne bi združili z drugimi stavkujočimi v večjo množico, ki bi utegnila postati zelo nevarna. Stavka je bila s tem zatrta, kljub velikemu pomenu za nadaljnjo borbo delavskega razreda. Takoj po končani stavki je bilo na mestu odpuščenih 45 naj-zavednejših in najborbenejših delavcev. Prišli so v tako imenovano »črno knjigo« in mnogi od njih niso našli zaposlitve v vsej Sloveniji. Prisiljeni so bili, da si ustanovijo svojo tekstilno zadrugo, ki je bila sprva v Stražišču v neki leseni baraki. Z izredno samopožrtvovalno-stjo in voljo svojih članov je zadruga uspevala in se preselila v Otoče v zidano stavbo, kjer obratuje še danes. Kranjski dekan Škrbec pa je tudi po svoji plati hotel izkoristiti to stavko v klerikalng-politične namene. V začetku je pošiljal v tovarno svoje kaplane, da so maševali. Ko pa je vsa stvar pred delavci dobila značaj komedije, je dekan to opustil in se z odkritimi kartami pridružil vsem nasprotnikom te stavke. Po stavki so industrialci naZbor-nici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani sklenili z delavci kolektivno pogodbo, ki so jo zastopali delavski zaupniki in Delavska zbornica. S sprejetjem kolektivne pogodbe se je v tovarnah, kjer so bili delavci najslabše plačani, položaj le nekoliko spremenil v korist delavstva. Važnejši uspeh stavke in sprejema kolektivne pogodbe pa je vsekakor v tem, da so pričeli kapitalisti resneje računati na delavsko enotnost, ki je nastala prav v času stavke in prestavila besedo v dejanja. Po vsem tem so tudi vodilni uslužbenci, zlasti češki mojstri postali hinavski in osladno priliznjeni.« Iskra Avtomatika S šestimi projekti v razvoj železi infrastrukture Mednarodna železniška magistrala, ki poteka čez Jugoslavijo, omogoča najkrajšo povezavo držav zahodne Evrope z vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom, kakor tudi srednjo Evropo z jadranskimi lukami. Od ureditve, oz. modernizacije magistral je v veliki meri odvisen nadaljnji.gospodarski razvoj celotne Jugoslavije, uspešna mednarodna menjava blaga in razvoj turizma v vseh državah, ki jih ta proga povezuje. To ugotovitev zgovorno potrjuje tržnaanaliza.da že sedaj obstaja povpraševanje po dodatnih, mednarodnih, zlasti tranzitnih prevozih za 1,5 mio ton blaga letno, čemur sledi tudi večje povpraševanje v potniškem prometu od zmogljivosti magistrale. Na območju Železniškega gospodarstva Ljubljane, torej na območju naše republike predstavlja del magistralne smeri enotirna proga Jesenice — Ljubljana (64 km) in dvotirna proga Ljubljana — Zidani most — Dobova (112 km). Čeprav sta bili zgrajeni že v prejšnjem stoletju, stadanes to elektrificirani progi, opremljeni s sodobnimi signalnovarnostnimi napravami in z daljinskim vodenjem prometa na progi Ljubljana — Jesenice. Še nekaj podatkov: po enotirni progi Jesenice — Ljubljana letno prevažajo 3,1 mio ton blaga iz mednarodne menjave in za cca 2 mio ton za potrebe lokalnega gospodarstva. V potniškem prometu prepeljejo 2 milijona potnikov (57% mendarodni promet). Na odseku Ljubljana — Zidani most — Dobova pa letno prepeljejo milijonov potnikov, v blagovnem prometu pa 14 mio ton blaga, pri čemer je mednarodni promet udeležen s polovico vsega tovora. Kar z drugimi podatki pomeni, da vozi na progi Jesenice — Ljubljana dnevno povprečno 74, ob konicah pa do 90 vlakov, na progi Ljubljana — Zidani most — Dobova pa dnevno povprečno 200 vlakov, oz. 210 ob konicah. Pri takem obsegu prometa je izkoriščenost proge že presegla mejo gospodarnega v škodo kakovosti transportnih storitev ter vzdrževanja proge. Kako torej naprej? Kako razvoz-Ijati gordijski vozel, ki ga spletajo neugodne gospodarske razmere in pomanjkanje sredstev ter hkrati zagotoviti povečanje zmogljivosti magistralne proge od Jesenic do Dobove? Kakšna naj bo gospoda-rsko-poslovalna usmeritev železnice v stabilizaciji našega gospo-oarstva in z njo razvoj železniške infrastrukture v Sloveniji in Jugoslaviji? Kakšna je problematika pri uresničevanju dolgoročnega plana v železniškem gospodarstvu Slovenskega in jugoslovanskega prometa? — To je le nekaj izhodišč, tem torkove okrogle mize, ki sta jo v prostorih Železniškega gospodarstva Ljubljane organizirali Gospodarska zbornica Slovenije in Splošno združenje prometa in zvez Slovenije. V petek, 28. marca je bil v prostorih sejne sobe Centra sistemov za avtomatizacijo V Stegnah slavnosten podpis pogodbe o dolgoročnem po-slovno-tehničnem sodelovanju med firmo TEKFEN (Turčija) in delovno organizacijo Iskra Avtomatika. Pogodbo so ob prisotnosti najožjih sodelavcev podpisali: Rudi Pirc, v.d. glavnega direktorja delovne organizacije Iskra Avtomatika in Janez Vipotnik, glavni direktor delovne organizacije Iskra Commerce, za TEKFEN pa gospod Cmer Sunman. Z omenjeno firmo Avtomatika uspešno sodeluje na področju avtomatizacije železniškega prometa in energetike v Turčiji že cca 5 let. V tem obdobju sta se oba partnerja dodobra spoznala ter utrdila medsebojno zaupanje. Prav dopolnjevanje na programskem področju železniškega in cestnega prometa, energetskih objektov in cevovodov (plin nafta, voda) je privedlo do enotne odločitve o podpisu dolgoročnega sodelovanja. Tako bosta na osnovi omenjene pogodbe partnerja sodelovala pri izvajanju investicijskih del v Turčiji in Jugoslaviji, kot tudi v deželah bližnjega in daljnega vzhoda. Za Avtomatiko, kot posredno za celotno Iskro pomeni to pomemben prispevek k realizaciji dolgoročne poslovne strategije v smeri tržnega prodora s kompleksnimi sistemi. Š. D. ■ > Drago Podlogar V okviru omenjene problematike so z referati sodelovali tudi udeleženci (bilo jih je okrog 100). Med drugimi tudi Drago Podlogar, svetovalec za izvoz sistemov Iskre Avtomatike, ki je osnovne ugoto- Problem Sreda, 26. marca. V prostorih jedilnice poslovne stavbe Centra sistemov za avtomatizacijo v Stegnah, se je nekaj po 13. zbrala skupina mladih, strokovnih in vodilnih delavcev delovne organizacije Iskra — Avtomatike, da bi na temo izkoriščenost znanja, počutje na delu in perspektivah mladega, strokovnega kadra, obravnavala naslednja področja dela: organizacija, delitev dela in vodenja, pogoji dela in opremljenost, organizacija pripravništva in usposabljanja, motiviranost in učinkovitost, razvoj kadrov in napredovanje ter fluktu-acija. Tako sama priprava tribune mladih, kot izbor tem ni bila slučajna. Kljub temu, da so bili v Avtomatiki, kot je razvidno iz poročila področja za kadrovske zadeve delovne skupnosti, doseženi vzpodbudni rezultati nat področju štipendiranja, izobraževanja, pridobitve strokovne izobrazbe, oz. usposabljanja in dela s pripravniki, so nekateri podatki — predvsem 48% fluktuacija kadra v 1985. letu, opozorili na to, da bo potrebno detaljneje pristopiti k analizi, predvsem notranjih razlogov za prenehanje delovnega razmerja. Tako so v že omenjenem področju konec februarja, oz. v začetku marca izvedli anonimno anketo s ciljem, ugotoviti, kaj mladi kader misli o možnostih za kvalitetno strokovno delo v delovni organizaciji. Anketo je izpolnilo cca 60% anketiranih delavcev, ki so se zaposlili po 1.1. 1980. leta, kot pripravniki z visokošolsko izobrazbo. Odgovori na 7 skupin vprašanj so pokazali na moteče faktorje za kvalitetno strokovno delo kot: preveč časa izgubljamo z manj zahtevnimi nalogami, ki bi jih lahko opravljal nekdo z nižjo izobrazbo, slabo definirane naloge in slaba opremlje- 20 stran št. 13., 7. april 1986 vitve iz razprave, na katere se navezuje strategija razvoja slovenske železnice, ocenil takole: »Kot dolgoletni partnerji Železniškega gospodarstva Slovenije, dobro poznamo probleme, s katerimi se sooča slovensko železniško gospodarstvo. Dobro nam je znano, da se njegove zmogljivosti nahajajo na robu potreb, ki jih diktira naraščajoči promet in, da bo v bližnji prihodnosti potrebno z učinkovitimi ukrepi izboljšati infrastrukturo slovenskih magistralnih prog ter povečati njihove zmogljivosti. Vse to velja tudi za tiste odseke celotne jugoslovanske magistralne proge na relaciji Jese-nice-Sežana-Dimitrovgrad. Gjevg-jelija, ki tudi že postajajo ovira za hitro in tekoče odvijanje prometa na jugoslovanski železniški magistrali, ki predstavlja pomembno povezavo med srednjo Evropo in državami bližnjega vzhoda. Razvojni program Železniškega gospodarstva Slovenije ne samo podpiramo, temveč se tudi intenzivno pripravljamo na naloge, ki so povezane z realizacijo tega programa. Na okrogli mizi smo predstavnike železniškega gospodarstva in republiških inštitucij, ki se ukvarjajo z razvojem železniškega gospodarstva, seznanili z novimi razvojnimi programi, s katerimi se v Avtomatiki pripravljamo na sodelovanje pri izvajanju novih razvojnih konceptov železniškega gospodarstva Slovenije in Jugoslavije. Tu gre za šest najpomembnejših razvojnih projektov in sicer: 1. Multimikroračunalniški distribuirani teleinformacijski sistemi Tl — 30, MIN — 30, AD — 30 2. Sistem za avtomatsko vodenje vlaka (AUTOMATIC TRAIN CO-NTROL) 3. Sistem za vodenje procesa na ranžirnih postajah 4. Popolna elektronizacija osnovnih signalno-varnostnih sistemov tribuna mladih nost, neustreznost prostorov, preveč sestankovanj, itd. Torej so tudi odgovori na anketo pokazali, da lahko le na osnovi izmenjave mnenj — pogovara med mladimi kadri in vodilnimi, oz. strokovnimi delavci delovne organizacije, zagotovimo hitro in učinkovito izboljšanje stanja. Kot vmesna opomba samo to: glede na dokaj visok odstotek odziva na anketna vprašanja, je bila udeležba mladih na tribuni presenetljivo nizka. Vsekakor je laže odgovoriti na vprašanja anonimne ankete, kot z javnim nastopom opozoriti na slabosti. Pa vendar! Led le ni tako debel, da ga ne bi mogli prebiti. To so dokazali tisti, ki so se na tribuni smelo oglasili, pokazali na naoake, oz. pomanjkljivosti in dooili pojasnila. Predvsem v želji, da ne bi zagnanost in volja, s katero pridejo diplomirani kadri visokošolskih ustanov (kar pa velja tudi za druge z nižjestopenjskimi šolami), splahnela v razočaranje, da jim gospodarstvo ne nudi, oz. ne zaupa nalog, ki so jim dorasli. »Kadrovska politika delovne organizacije: intenzivno štipendiranje, študij ob delu, organiziran pristop vključevanja pripravnikov v delo itd. je usmerjena v uspešno apliciranje znanja v razvoj in s tem v proizvodne programe delovne organizacije. Rezultat teh naporov, ki se pokažejo šele v nekaj letih je, da se kadrovska struktura v Avtomatiki popravlja. Zavedamo se, da so kadri največje bogastvo naše delovne organizacije. Kajti še tako dobra oprema in dobri pogoji dela ne pomagajo, če ni znanja, idej, če ni dobrega strokovnega kadra«, je že v uvodu poudaril Jože Godec, vodja delovne skupnosti za skupne zadeve. Prav v času težkih gospodarskih razmer in prestrukturiranja naše družbe dobiva vloga ustvarjalne uporabe znanja vse večji pomen. Zato je toliko bolj pomembno, da s takšno obliko neposredne izmenjave mnenj nadaljujemo, v prepričanju, da bo udeležba številnejša in aktivnejša. Kajti od tega, kako uspešno bomo, ne samo opozarjali, temveč tudi reševali težave, je odvisna tudi uspešnost poslovanja. Š. D. 5. Železniška avtomatska telefonija (aplikacija programa »Iskra 2000« za železnico) 6. Fiber optični kabel. Ob tej priložnosti smo tudi potrdili svojo pripravljenost za sodelovanje pri nadaljnjem razvoju »Informacijskega sistema za upravljanje transportnih sredstev«, ki ga razvija Prometni institut ŽG Ljubljana in, katerega bi nato skupaj z njim ponudili tudi železniškim gospodarstvom v drugih republikah Jugoslavije ter v deželah tretjega sveta. Udeležence okrogle mize smo tudi informirali, da pri razvoju teh sistemov Iskra sodeluje z vrhunskimi zahodnimi firmami, s katerimi skupaj nastopamo na tretjih tržiščih. Pri tem smo poudarili naslednje: Naša poslovna strategija je bila in bo: delati vrhunske tehnične sisteme za integralni železniški transport, ki morajo ustrezati domačim potrebam, hkrati pa morajo biti konkurenčni na tretjih tržiščih. Izvajanje takšne poslovne strategije je že rodilo dobre rezultate, saj smo se s svojimi najmodernejšimi sistemi uveljavljali v konkurenci z vrhunskimi svetovnimi firmami na zahtevnih tržiščih v Turčiji, Bolgariji in Grčiji ter si s pridobljenimi referencami utiramo pot še na druga tržišča. Dosedanje sodelovanje med Železniškim gospodarstvom Ljubljana in Iskro pri razvoju naših sistemov za železnico je bilo zelo plodno. Z vgradnjo prvih sistemov na območju železniškega gospodarstva Slovenije smo pridobili pomembne reference, ki so nam služile pri nadaljnjem prodoru na tretja tržišča. Takšnega sodelovanja z Železniškim gospodarstvom Ljubljana si želimo tudi v bodoče in prepričani smo, da bo to sodelovanje rodilo nove sadove.« S. D. iHf JHB , t— i EEtS št. 13., 7. april 1986 stran 21 I/ slovo Anici Novak Ni te več med nami, mnogi pa e spominjamo, kako si pred 30. ieti prišla v naš kolektiv, kot mlado dekle, polno upanja, pričakovanj in delovne volje. Tvoje delo se je pričelo v oddelku kondenzatorji v skromnem delovnem okolju, kjer se je že takrat zahtevala velika natančnost in pravljena, kot dobra sodelavka pomagati vsakomur, kjer koli je bilo potrebno. Za vse to se ti naš kolektiv iskreno zahvaljuje. Vemo, da tvoj trud ni bil namenjen samo delu v službi, ampak si imela še veliko obveznost v svoji družini, kot žena in mati, kateri si posvetila svoje življenje. Ko si si ustvarila družino, si imela veliko odpovedovanja,da si dosegla izpolnitev svoje želje po lastnem domu, vendar pa si sadove svojega truda premalo časa uživala, ker te je zahrbtna bolezen prezgodaj odtrgala od tvojih dragih. Ob misli, da si bila z nami 30 let, se težko sprijaznimo z dejstvom, da si odšla hitro in skoraj brez slovesa in, da se bomo morali zadovoljiti le z lepim spominom nate in na tvoje delo. Draga Anica s temi besedami se poslavljamo od tebe, tvojim domačin pa izrekamo iskreno sožalje. Tvoji sodelavci iz TOZD SEM Mileni Podbregar prizadevnost pri delu. Že na začetku si se izkazala za zelo prizadevno in vestno delavko. S svojim delom si si pridobila zaupanje sodelavcev in napredovala v laboranta. V želji po pridobivanju novega znanja so ti bila pozneje zaupana administrativna dela v pripravi dela in pozneje še zahtevnejša v nabavni službi. To delo si vedno opravila korektno in natančno, da smo se vsi sodelavci lahko zanesli nate, ker smo vedeli, da ga boš izpeljala. S svojim ravnanjem si bila vedno za zgled drugim in bila pri- Ko smo zvedeli, da te hoče kruta bolezen iztrgati izmed nas, smo ostali brez besed. Upali smo, da bo tvoja močna volja do življenja močnejša od bolezni, toda tudi tokrat je zmagala. Iztrgala te je iz naše sredine, kjer smo te imeli radi zaradi tvoje vesele narave. Čeprav nisi bila dolgo med nami, smo te cenili in spoštovali, kot dobro sodelavko. Še bolj pa nas je bolelo, ker smo vedeli, da zapuščaš majhne otroke, še tako potrebne matere. Ni besed, s katerimi bi lahko izrazili bolečino in zapolnili praz- nino, ki je nastala brez dobre matere, sodelavke in žene. Sodelavci iz TOZD TIV Sašu Gvardjančiču Kako se zahvaliti sodelavcu, ki je s svojim delom pripomogel k postavljanju temeljev današnje največje jugoslovanske elektronske industrije? Kako se vsaj površno oddolžiti neutrudnim prizadevanjem za boljši jutri, ki so za današnjega, v povprečju mladega Iskraša, domala neznana? S spoštovanjem zremo na prehojeno pot našega dolgoletnega sodelavca, ki je Iskri posvetil svoja najplodnejša in najbolj ustvarjalna leta, ki je svoje življenje poistovetil z desetletji razvoja svojega delovnega okolja. Z delom v »Telekomunikacijah«, ki so današnji Iskri prispevale srčiko industrije elektronskih komponent in aparatov, ki so izšolale najodgovornejše kadre za večino ključnih Iskrinih programskih področij, si pričel kmalu po ustanovitvi, leta 1954. Od kontrolorja v elektriški meril-nici si se s trdim, neutrudnim in vseskozi uspešnim delom povzpel najprej do glavnega mehanskega kontrolorja; živahen, vseskozi v gibanju pa si kmalu našel mesto med tržniki. V nekdanji Iskrini PSO, današnji Iskri Commerce, si se nadvse uspešno izkazal kot, šef branžne prodaje in pozneje po ustanovitvi današnje DO Iskra Široka potrošnja kot vodja sektorja prodaje zabavne elektronike. Nato si v najtežjem času poprijel za delo, ki mu drugi niso bili kos in ga učinkovito opravil. Za nas ostajaš vodja sektorja prodaje gospodinjskih aparatov, ki je svoje področje preprečljivo obvladoval do najmanjših podrobnosti. Dober tovariš, cenjen strokovnjak za trženje, sodelavec ki si je poklicno pot utrl z lastnim delom, delavec, ki ni postavljal lastnih interesov pred družbene — tak je lik našega Saše, od katerega se z bolečino poslavljamo ob 40. obletnici Iskre, ki ji je posvetil življenje. Sodelavci iz TOZD Prodaja Široke potrošnje Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, sina in brata Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, brata in strica Dušana Hafnerja, delavca v TOZD RTC, se iskreno zahvaljujemo sodelavcem v Iskri, predvsem sodelavcem v TOZD RTC, za izraze sožalja, denarno pomoč, darovano cvetje, obljubljeno pomoč za šolanje otrok in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Marijanu Korenu za ganljive poslovilne besede žalujoča žena z otroki in oče Ob smrti mojega dragega očeta Ivana Stariča se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Delavska restavracija, 00 sindikata in < Samskemu domu Iskra za izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti sin Stane Starič Franca Bajžlja se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem Iskre Te-lematike, TOZD Terminali in Elementi ter njegovim sodelavcem iz Iskre Kibernetike za izraze sožalja, za pomoč v najtežjih trenutkih, darovano cvetje in vence, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi prezgodnji zadnji poti vsi njegovi Kotiček za Iskraše Drobni nasveti Izključimo televizor Televizijski sprejemnik na daljinsko upravljanje ostane pogosto vključen tudi čez noč, kar pa ni varno. Če je namreč sprejemnik nenehno pod električno napetostjo se lahko vname požar. Zvečer, ko nehamo gledati spored, sprejemnik izključimo. To ne škoduje sprejemniku tako, kot mislijo nekateri ljudje. Kadar pa za daljši čas odpotujemo pa poleg televizorja izključimo tudi anteno. Kable potegnemo iz vtičnice pa naj bo že televizor navaden, ali pa na daljinsko upravljanje. Tudi kadarse pripravlja k nevihti, je bolje, da televizor izključimo. Svetloba pred ogledalom Ko se ličimo, potrebujemo dobro ogledalo in ustrezno svetlobo, da izberemo prave barve in, da naličeni obraz ni videti pretirano napleskan. Kam namestimo svetilko, ki osvetljuje naš obraz med ličenjem? Luč naj bo vsekakor med ogledalom in obrazom. Luč nas ne sme slepiti, čeprav je obrnjena proti obrazu. Luč mora biti v višini oči. Nekatera kozmetična ogledala imajo že vgrajene svetilke, tam je svetloba zagotovo ustrezna. Ker pa uporablja eno ogledalo običajno več ljudi, ki so različno veliki, je včasih bolje, da se odločimo za navadno ogledalo, ob straneh ogledala pa pritrdimo na zid dve premični svetilki, ki ju lahko po želji obračamo in usmerjamo svetlobo tako, da je najustreznejša. Kako zabijamo žeblje? Ko zabijamo žeblje v les, se les včasih razcepi. Okvaro je potem težko, ali sploh nemogoče popraviti. Preden začnemo zabijati žeblje, jih zato rahlo potolčemo s kladivom po konici. Konica je potem bolj topa in ne razcepi lesa. Pri čiščenju madežev z BENCINOM ne ostanejo kolobarji, če damo v bencin malo soli. * Vodeni madeži na lakiranih tleh izginejo, če jih drgnemo z denaturiranim špiritom. Madeži na žimnicah: zmešano rižev škrob z vodo in nanesemo na madeže. Čez dva dneva očistimo, oščetimo, ali omočimo z vodikovim okisom in čez nekaj časa speremo z mlačno vodo. Madeže v emajlirani posodi po čaju, ali kavi očisti vroča sol s kisom. Sol s špiritom čisti razne madeže na obleki. Vinske pa tudi češnjeve madeže čistimo z vročim mlekom, potem speremo. Madeže od borovnic čistimo s kislim mlekom, prav tako vinske madeže. Sok citron in pomaranč zdrži precej dolgo, če ga damo v kozarec in mu pridamo toliko sladkorja, kolikor ga sprejme. Vkuhano sadje zapremo z okroglim kosom pergamentnega papirja, ki ga prej namažemo z beljakom. Napnemo ga čez kozarec in ni ga treba več zavezovati. Jabolka zavita v bezgovo cvetje, dobijo duh po ananasu Pri želodčni kislini vzamemo žličko belega vina namesto sode. Pik komarja, ali ose tremo s sladkorjem, ali soljo. Pri migreni kuhamo nastrgan hren. Čebula, vložena 4—5 dni v kisu, je sredstvo za odpravo kurjih očes. Čez noč privežemo košček namočene čebule na kurje oko. To ponavljamo toliko časa, dokler se kurje oko ne , zmehča. Kuharski recepti v škatli Kam shranimo recepte, ki se nam zdijo dovolj dobri, da jih želimo večkrat uporabiti? Če jih prepisujemo v zvezek, nimamo takšnega pregleda, kot če recepte prepišemo na kartončke in jih vložimo v ustrezno veliko škatlo. Škatla naj ima tudi pokrov, da se listki z recepti ne zamastijo. Med snopiče listkov vložimo malo višje listke z napisom za pripravo katere vrste hrane veljajo recepti. Skupaj zberemo recepte za pripravo mesnih jedi, zelenjavnih jedi, prilog, sladic... Iskra Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o. TOZD — Tovarna antenskih naprav — Antene, n. sub. o., 61360 Vrhnika, Idrijska 42 Ugoden nakup 20% popusta Iskrinim delavcem nudimo ugoden nak-up vseh tipov anten in antenskega pribora do 30. aprila 1986. Prodaja na Vrhniki, Idrijska 42 od 6. do 14. ure. Nadaljnje informacije lahko dobite po telelonu: (061)752-616. stran 23 Izjava o statusni spremembi Delavci vseh temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije, ki je poslovala pod firmo ISKRA COMMERCE, Ljubljana, , n.sol.o. Ljubljana, Trg revolucije 3, so na referendumu dne 24.12. 1985 odločili, da organizirajo dve enoviti delovni organizaciji. V sodnem registru Temeljnega sodišča v Ljubljani sta delovni organizaciji vpisani s firmo: — ISKRA COMMERCE, p.o. Ljubljana, Trg revolucije 3 — ISKRA SERVIS, p.o. Ljubljana, Rožna dolina C. !X/6a Zavod SR Slovenije za statistiko je delovni organizaciji razvrstil takole: — ISKRA COMMERCE šifra podskupine 070320 matična številka v registru 5044944 — ISKRA SERVIS šifra podskupine 0,90132 matična številka v registru 5091969 Pri Službi družbenega knjigovodstva v Ljubljani imata delovni organizaciji registrirana naslednja žiro računa: — ISKRA COMMERCE 50101-601-18610 , — ISKRA SERVIS 50101-601-12979 Izjavljamo, da se od 31.3.1986 dalje v vseh razmerjih do poslovnih in drugih partnerjev upoštevajo zgoraj navedene spremembe. ISKRA COMMERCE p.o. V.d. individualni poslovodni organ JANEZ VIPOTNIK, l.r. ISKRA SERVIS p.o. Individualni poslovodni organ MIRO STEGNAR, l.r. Po Krasu od Divače do Sežane 41 V™g|| ANTIKVAR , NASILJE NORVEŠKI KRALJ LUKNJICA V KOŽI (MNOŽ.) MITOL. SPISOV LIU NOVV SLOV. SUKAR GRAFIK (MEŠKO) URADNI SPIS KROŽNA PAST ZA ZVERI MOŠKO OBLAČILO ZA POD SUKNJIČ DOLGO- REPE PAPIGE OSMRTNI- ANTON TROST KOVINSKA VOJAŠKA OBLEKA ► X SESTAVIL RUDI MURN LETOVIŠČE V BELGIJI TRENJE NAPEV PESEM ESTONEC KOROŠKI LJUDSKI PLES TINE KOS TOVARNA ŽIVLJENJ- SKA TEKOČI- NA TURŠKI VEUKAŠ NEMŠKI NOBELOVEC 1933 NEKDANJA SREDNJA ŠOUA KRAJŠA PREKINI- TEV VOŽNJE 1 NEKDANJA FIZIKALNA ENOTA ZA DELO ) ŽILA UTRIPAL- BALERINA Planinska sekcija DO Iskra Kranj bo priredila v soboto 12. aprila zanimivo potepanje po Slovenskem Krasu; od Divače do Sežane. Z vlakom, ki leta odhod Iz Kranja ob 5.40 se bomo peljali do Divače. Nato bomo izvedli planinsko-turistlčno potepanje čez kraško pokrajino. Obiskali bomo Gradišče, Škocjan, reko Reko, jame Okroglico, Ledenico in Vilenico ter skozi naselja Kačiče in Lokev prispeli v Sežano. Z vlakom se bomo pred večerom vrnili v Kranj. Lahke hoje bo 5 do 6 ur. Oprema pohodnikov naj bo lahka s seboj vzemite baterijske s ve-tilke. Za vodstvo bodo poskrbeli S. Vilfan, E. Erzetič in L. Zelnik. Informativne prijave sprejema V. Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 2822. Udeleženci naj pravočasno kupijo povratno karto za vlak. Iskra ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.