Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izctaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljub* Ijaua št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sara jevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prntra-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299? Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Gospodarski problem vzhoda Belgrad, julija 1931. — W. Jeseni lanskega leta so zaporedoma zborovale meddržavne agrarne konference v Sina ju, Belgradu, Bukarešti, Varšavi, Ženevi. Vsaka izmed njih je po svoje obravnavala tiv.koče, ki so se pojavile ua evropskem vzhodu med poljedelskimi državami Ravno na teh konferencah se je sprožila misel, da bo treba rešiti te kraje s pomočjo carinskih ola jšav za izvoz in razprodajo poljedelskih pridelkov. Križali so se razni načrti. Eni so predlagali, da naj se ustvari neke vrste evropska rešilna komisija, češ, kriza je evropska in težave, s katerimi se borijo vzhodne države, so le del splošnega gospodarskega hiranja v Evropi. Drugi so bili mnenja, da ne kaže čakati na skupno akcijo Evrope, ampak, da je mnogo bolje, če se prizadete države same pobrigajo in se v bedi naslonijo druga na drugo v obliki pokrajinskih carinskih zvez (Jugo-slavija-Rom unija ali gosoodarska Mala untun-ta). Zapet drugi načrti so nosili očito politično obeležje. Velesile, ki imajo, kakor pravijo, avoje interese na Balkanu, so izrazile svojo pripravljenost pomagati, toda ne vsem vzhodnim državam ampak samo onim, s katerimi jih vežejo posebni politični obziri. Nadalje se je go-rorilo o kreditih, s katerimi bi zop-adni kapital priskočil na pomoč vzhodnemu kmetu, o začasnem odkupu žetve, o ugodnostnih (preferenčnih) curinah, ki bi nadomestile dosedanji veljavni sistem »nujvišje ugodnosti«. Človekoljubna čustva, gospodarski računi, politične spletke, vse to se je tekom zadnjih mesecev /."-»kucuvalo v nerazrešljivem kaosu. Lahko rečemo, da so človekoljubni oziri igrali najmanjšo vlogo. Sedaj, po preteku skoroda enega leta, odkar se je vršila prva agrarna konferenco, lahko potegnemo črto in napravimo bilanco. To je tem lažje, ker so nekatere vzhodne države med tem že sklenile nove trgovinske pogodbe z zu-padnimi velesilami. Iz njih nam bo najlažje razbrati, kaj je ostalo od vseh agrarnih konferenc in v katero smer se razvija evropski vzhod v gospodarsko-političnem oziru. Mod velesilami so Francija, Nemčija in Italija, ki imajo mnogo političnih in gospodnrskih interesov na evropskem vzhodu: bodisi, da jih vežejo politične pogodbe, bodisi da morajo nadzirati svoj denar, ki je bil tam investiran, bodisi da morajo braniti tamošnji trg v prilog svoje lastne industrije. Ker med temi tremi velesilami nikakor ne obstojajo iskrena soglasju, je umljivo, da pri svoji »vzhodni politiki« zasledujejo vsuka svoj cilj s svojimi lastnimi sredstvi, ki imajo čestokrat nnnicn iz]x>drin:iti tekmeca. Razvoj gospodarske politike pri vzhodnih državah je torej v mnogem navezan na zadržanje teh velesil. Tekom zadnjih mesecev je vsaka izmed njih sklenila posebne trgovinske pogodbe z eno ali drugo med vzhodnimi držuvami, ki odkrivajo tudi izrazito nasprotujoče si cilje. Pred seboj imamo pogodbo med Nemčijo in Romunijo, med Italijo, Avstrijo in Madjarsko in načrte pogodb med Francijo in nekaterimi podonavskimi državami. Značilno je pri vseh teh pogodbah, da so prevzele načelo prednostnih carin, to se pravi, da dovoljujejo za gotove, imenoma navedene pridelke ugodnosti, katerih nobena druga država ne bo uži-rala. Nemčija je napravila prvi uspešni poizkus v Romuniji in s tem hočeš nočeš iztrgala to državo iz gospodarske in bržkone (udi iz politične sitnosti Male antante. To je treba povedati, akoravno boli. V nemško-romunski pogodbi nudi Nemčija Romuniji in sicer za ječmen in za koruzo carine, ki so 50 oziroma 60 odstotkov nižje, kakor drugod. Romunija sicer ni v besedah dovolila izrecne ugodnosti nemškim industrijskim pridelkom, ampak sc je zadovoljila s splošnim občutnim znižanjem carin nn vse uvozne produkte. Pri tem pn se ne sme pozabiti, da bo četudi nn zunaj izgleda, da bodo odslej vse države deležne teh ugodnosti, vendarle Nemčija glavna užitkarica. ker so pridelki bili namenoma tako izbrani, da jih dejansko more dobavljati edinole Nemčija. Najlepše je, da romunska vlada tega niti ni prikrivala in je uradno priznnln, da je bilo treba jemati poseben obzir na nemš-ko industrijo. Na splošno rečeno, je preferenčni princip navidezno le malo uporabljen, akoravno je dejansko upeljan nu zelo široki podlagi. Nemško-romunska trgovinska pogodba izraža jasno način nemškega prodiranja proti vzhodni Evropi, ki obstoji v tein. da se raztrgajo dosedanje politične skupine in druga za drugo ločeno podjarmijo. V tej zvezi se mora še omeniti, da je Nemčija januarja meseca tudi Jugoslaviji ponudila približno enake ugodnosti in seveda z istimi nameni. Potrebno je, da smo pozorni na ta pravcc nemške gospodarske politike. I tali ju zasleduje zopet čisto druge namene. Italijanska politika izhaja iz stališča, da poljedelske države potrebujejo kreditu, s katerim bi se olajšal izvoz. To tendenco najdemo izraženo v trikotnem omrežju trgovinskih pogodb, ki so se sklenile na spodbudo in pod vodstvom Italije med njo, Avstrijo in Madjarsko. Te pogodbe obsegajo predvsem žito. moko in živino, nn drugi strani pa les, tekstilne izdelke in papir. Madjarska jc dobila v to svrho zelo cenene kredite in sicer iz carinskih dohodkov samih, z drugimi besedami rečeno, bodo te države sicer pobirole carino, toda dohodki bodo takoj šli iz carinaren nazaj v roke izvoznikom v obliki cenenih posojil. Med tem, ko nemška pogodba še Vzhodni pakt med Rusijo, Poljsko in Francijo? Varšava, 10. jul. ne. Polttradna Gazeta Pol-ska objavlja na uvodnem mestu članek, ki bo brez dvoma vzbudil tudi v inozemstvu precej senzacije. Člankar predlaga, da naj bi se Poljska in sovjetska Rusija pobotali in sicer na ta način, da bi Sovjeti spremenili svojo dosedanjo politiko na za-padni meji. Sovjeti so ravnokar podaljšali svojo pogodbo z Nemčijo, kar je neugodno vplivalo na gotove miroljubne kroge na Poljskem. Ista Nemčija pa je sklenila z Romunijo trgovinsko pogodbo, ki je vzbudila nejevoljo ne samo v krogih Male antante, ampak tudi v Moskvi. Ali bi ne bil to razlog, piše poljski uradni list, da Rusija revidira svojo politiko napram Nemčiji, ki je Rusijo samo izkori- ščevala? Saj je znano, kako je nemška delegacija pri pogajanjih z Romunijo pristala na to, da pregovori Sovjete, naj priznajo Bcsarabijo Romuniji. To vendar ni lojalno napram Rusiji. Nadalje piše list, da ima sovjetska Rusija ravno sedaj, ko se bori z izvedbo petletke, veliko interesa na tem, da živi v miru s svojim zapadnim sosedom, ne pa, da pomaga Nemčiji gojiti napadalne načrte na poljsko mejo. Poljska bi bila pripravljena pristati na sporazum, da celo na neke vrste vzhodni Locarno med Poljsko in Rusijo. Obe državi bi našli pri tej svojo korist, ker bi odstranili vsak nepotreben strah za varnost medsebojnih meja. Člankar pristavlja, da bi sovjetska Rusija lahko stavila gotove pogoje in izrazila tudi gotove pridržke (Besara- bija). 'Gazeta Polska tte verjame, da bi se Rusija ravno sedaj, ko mora zbrati vse svoje sile za gospodarsko obnovo države, hotela žrtvovati za nemške revizijonistične želje, še manj pa za nov naval nemštva proti vzhodu. V diplomatskih krogih, kjer se je ta članek bral z velikim zanimanjem, posebno še, ker njegov pisec ni daleč od zunanjega ministrstva, smatrajo, da poljska vlada skupno s francosko pripravlja formalen predlog za prijateljsko in garancijsko pogodbo med Sovjeti in med dvema državama. Novi francoski poslanik v Moskvi De Monzie ima, tako domnevajo nekateri diplomati, izrecno misijo, da izvrši vse predpriprave za nameravani »vzhodni pakt«. nje italijanskega ljudstva Rim, 10. jul. V sporu med Vatikanom in Italijo ni nikakih novih momentov, ki bi določno kazali, v katero smer se spor razvija. Vesti o končnem prelomu med Cerkvijo in državo, ki bi imel za posledico odpoved konkordata in lateranske pogodbe, so vsekakor še preuranjene. Sv. Oče je v svoji okrožnico dobrohotno še enkrat ponudil roko v spravo iti ni verjetno, da bi jo režim odklonil. Fašistični tisk seveda nadaljuje gonjo proti Cerkvi in je zdaj obrnil ostrino proti osebi sv. Očeta samega. Giornale dltalia« zopet skuša sugeri-rati senzacijo o pretveznem nesporazumljenju med sv. Očetom in kardinali. Ta list in za njim cela vrsta drugih, se spravlja zopet na »Slovenca«!, ki je trdil, da je okrožnica jugoslovanskih škofov proti preganjanju Cerkve na Primorskem zadala prvi moralni udarec lašizmu. -Giornale d'Italia« navaja nova »razkritja«, da bi dokazal, da ima okrožnica Pija XI. politično ozadje in da so jo narekovali interesi tujca. List fantazira, da je primorska duhovščina s posredovanjem jugoslovanskega poslaništva pri sv. stolici poslala belgrajski vladi spomenico, v kateri je zahtevala, da belgrajska vlada pristane na konkordat z Vatikanom pod pogojem, da sv. stolica podpre iredentistično gibanje slovanske duhovščine tla Primorskem. V tej spomenici so primorski duhovniki svetovali jugoslovanski vladi, naj svojo protiitalijansko propagando v inozemstvu nasloni na prostozidarstvo in socializem! 2e pred lateransko pogodbo so primorski duhovniki predložili sv. Očetu spomenico o žalostnem položaju Slovanov v Italiji. Vatikan je odgovoril, da ne more pomagati. Drugo spomenico je primorska duhovščina poslala v Vatikan po rešitvi rimskega vprašanja. Medtem se je versko politično gibanje proti Italiji, ki je računalo na pomoč Vatikana, razvijalo dalje in 28. maja t. I. se je vršil v restavraciji -Tivoli v Ljubljani sestanek -Prosvete Tabor-. Predsednik Jugoslovanske Matice dr. Lavo Cermelj je imel pro-gramatičen govor, v katerem je trdil, da se je tudi Vatikan postavil proti fašizmu in da je treba to razpoloženje Vatikana izrabiti v boju za odrešitev Pritnorja. To je dokaz, trdi Giornale cfltalia«, kako nastop sv. Očeta radi preganjanja katoliške akcije v Italiji služi terorističnim in vojaškim načrtom Jugoslavije; tu ne gre več za vero, temveč za politično akcijo, za akcijo sovraštva in vojne... Drugi fašistični listi so postregli tudi danes s posebno senzacijo. Povzpeli so se do trditve, da je okrožnica sv. Očeta proti fašističnim nasiljem plod spletkarjenja francoskc diplomacije, ker je bila vsa časopisna gonja proti fašizmu zaman in jc ostala tudi borba italijanskih izseljencev brez uspeha, so pričeli francoski politiki misliti na sv. sto-lico, ki bi se dala morda izrabiti v politične namene. Tako je francoska diplomacija v začetku tega leta napela vse sile, da bi razdrla prijateljske od-nošaje med fašistično Italijo in Vatikanom, ki jih je upostavila rešitev rimskega vprašanja. • • • Zadnja gesta fašističnega tiska nas nikakor ni presenetila. Po pravici je Mussolini smatral rešitev rimskega vprašanja, ki je prinesla spravo med Cerkvijo in državo v Italiji, za največji uspeh svoje državniške karijere. Italijanski narod jc globoko veren, je katoliški in papeštvo. katerega moč se je še do nedavnega izražala tudi v posvetni oblasti. ima na italijansko ljudstvo velik vpliv. Le na takšnih tleh je mogla v kratkem časti zrasti tako močna katoliška stranka, kakor jo je osnoval don Sturzo. Vladavina, ki se je spravila s Cerkvijo in si poleg tega nadela krščansko krinko, je svoje postojanke v državi nedvomno silno utrdila. Toda prav tak je resnica, da bi se režim, ki bi se vrgel v slepo borbo zoper Cerkev, sam obsodil na smrt. Nastop nekaterih fašističnih tajnikov, ki so na tajnih zborovanjih sami protestirali proti preganjanju Katoliške akcije, kaže, kako usoden učinek bi mogla imeti na fašistične vrste, ki se že danes krhajo, odprta borba proti Cerkvi. Zato mora fašizem dokazati svojim masam, da se ne bori proti Cerkvi kot takšni, še manj proti veri, temveč proti sovražnikom Italije in italijanskega ljudstva. Fašističnemu tisku se je po dolgoletni sistematični gonji, ki je temeljila na doslednem zavijanju resnice, posrečilo povprečnega italijanskega či-tatelja, pa naj bo fašist ali ne, prepričati, da sta za Lalijo dva največja sovražnika Francija in Jugoslavija. Prikaži Italijanu, da je katerokoli akcijo vpri-zorila Francija ali Jugoslavija, in že ga imaš na svoji strani. In zakaj bi fašistični tisk, zvest svojim makijavelističnim načelom, ne izrabil tega ne- zdravega razpoloženja med italijanskim narodom tudi v borbi proti sv. Očetu? »Ne proti Cerkvi, ne proti veri, temveč proti tujcu, proti sovražniku Italije se mi borimo!« V tem tiči razlaga za najnovejšo gesto fašističnega tiska, ki bi rad svojim neinfor-miranim čitateljem natvezil, da je svečan protest sv. Očeta, ki ga vsebnje okrožnica na vse katoliške škofe, »plod političnega spletkarjenja v Parizu in v Belgradu«. »Tu ne gre za vero, ne za Cerkev, temveč za politiko,« to je geslo fašističnega tiska. Zato je bila okrožnica jugoslovanskih škofov proti preganjanju Cerkve na Primorskem »zgolj političen akt«, ki ga je narekoval »framasonski in pravoslavni Belgrad«, zato so »jugoslovanski škofje našuntali sv. Očeta, da je izdal omenjeno okrožnico,« zato namerava Vatikan priskočiti izseljenim Primorcem na pomoč, da se pripravijo na zadnji udar za osvoboditev Primorske, zato versko-politični sestanki v ljubljanskem »Tivoliju« ... Vse je namenjeno pač za »domačo uporabo« in čeprav je bedasto ko noč, vendar učinkuje na italijanskega čitatelja, ki je obsojen na branje samo fašističnih listov. Zato pač ni vredno polemizirati s fašističnimi listi in zavračati podtikanja na račun jugoslovanskih škofov in našega lista. (Pripomba »Slovenca«.) Lateranska pogodba se odpove? Berlin, 10. jul. AA. Iz Rima poročajo, da je postal odnošaj med Vatikanom in italijansko vlado po zadnji papeževi okrožnici tako napet, da zahteva rimsko časopisje, naj vlada odpove lateranske po- godbe. Vladni krogi izjavljajo, da je nastal po papeževi okrožnici popolnoma nov položaj. Avtoritativni krogi izjavljajo, da bo italijanska vlada lateransko pogodbo v kratkem odpovedala. Mussolini — angel miru in ljubezni Fašistična Italija je za popolno razorožitev, če . . . Italija kažipot na potu miru in sprave - Razorožitvena konferenca bo 2. II. 1932 Rim. 10. julija. AA. Snoči ob 18. uri je predsednik vlade sprejel v palači Venezia ameriškega ministra zn zunanje zadeve Stimsonn. Imela sta dolg, prisrčen razgovor. Nato je Mussolini sprejel zastopnike inozemskega časopisja, ki so prišli v Rim s Stimsonom. Mussoliui je novinarjem izjavil sledeče: Obisk g. Stintsona, čeprav ni uradnega značaja, je velik dogodek, ker je to obisk državnega tajnika največje države na svetu. Pri svojem obisku je Stimson izgovoril veliko besedo, ki se ji pridružuje tudi Mussolini: »Če bo Evropa mirna, bomo prišli do gos[>odarske obnove.« Italija bo prispevala na vse strani, kolikor bo mogla, da bo podprla Hoovrovo iniciativo, ki je najpomembnejši politični dogodek po vojni. Nn rnzorožitveno konferenco morajo priti vsi narodi z iskrenostjo in lojalnostjo. Tako pojde tja Italija. Na vprašanje nekega francoskega novinarja, ali ima Italija kakšno formulo za to rnzorožitveno konferenco, je Mussolini odgovoril, da je italijanska formula ta, da se bo zadovoljila tudi z najmanjšim oboroževanjem. Italija je pripravljena, da sprejme, če treba I udi samo 10.000 pušk. Seveda pa je pogoj, da nobena druga država ne bo bolj oborožena, ker bi to pomenilo, da se hoče kdo s palico boriti proti revolverju. Italija misli, da se javno priznava prednostne carine, jih italijanska oblika popolnoma zanikava ter na drugi strani odpira vrata k najširši prcferencijnlni politiki in sicer v tako zviti obliki, do bo iz pravnega stališča zelo težko ugovarjati. Smer italijanske gospodarske politike gre z.n tem, da ustvari ozko gospodarsko sodelovanje in medsebojno kreditno podpiranje vseh onih držav ali skupin, ki stojijo pod okriljem italijanske zunanje politike. Francija jc uvedla zopet novo metodo. Njej je veliko nn tem ležeče, da sc ohrani politična konstelacija neizpremen jena. Zato najdemo v njenih trgovinskih pogodbah z vzhodom uveljavljeno načelo direktnega podpiranja zaveznic. Pod poru se vrši na ta način, da l>o francoska carinarnica sicer pobirala carino na uvoženo vzhodno žito. dohodke |wi bo takoj vrnila, pa ne več izvozniku, kakor to dela italijanski sistem, temuč kmetu samemu. Monopol-ska prodaja žita lx> to opcracijo le olaišala. Praktično pomeni francoski sistem naravnost siibvcncijonirnnje vzhodnega poljedelstva potom francoske državne blagajne. V tem primeru nc gre več za kredite z nizko obrestno mero, ampak za darila. To so tri različne smernice za gospodarsko politiko treh velesil na evropskem vzhodu. Skupno itn njo željo opustiti dosedanji princip »največje ugodnosti« in ga nadomestiti s prefe-renčnimi carinami, toda razlikujejo se med seboj po načinu, kako ga uvajajo. Nemčija odkrito. Italija s |>omočjo cenenih posojil, Francija s poplačevanjem carin. S političnega stališča hoče Nemčija razdirati. Italija zbirati in krepiti, Francija pa ohranjevati. Neprevidno bi bilo prikrivati, dn bo sčasoma tudi Anglija hotela uveljaviti svoje stališče, ker mora braniti interese svojih na žitu tako bogatih dominionov. /.nnimivo bo vedctT, v kakšni obliki se bo pojnvilu angleška trgovinska politika na vzhodu Evrope, bo z razorožitvijo končala gospodarska, politična in moralna kriza, ki pretresa ves svet. Mussolini je optimističen glede razorožitvone konference in zagotavlja, da od Italije ne bo prišel niti eden predlog za odgoditev te konference. Zvečer je minister za zuiutnje zadeve Orufrtdi priredil večerjo na čast ameriškim novinarjem in ostalim zastopnikom tujih listov, ki so prispeli v Kini o priliki Stimsonovega prihoda. Zunanji minister Grandi je pozdravil novinarje z dobrodošlic*), v kateri je na glasil, dn Italija slavi prihod Stimsonov v Italijo, ker v njem vidi vernega prijatelja miru in onega izmed najbolj daljnovidnih državnikov sveta. Njegovo bivanje v Italiji jo velikega pomena iti podčrtuje veliko gesto Hoovra, ki je nepozabljiva. Hoovrova gesta pomeni stvaren korak naprej k realizaciji ne samo gospodarske, nego tudi duhovne in politične obnove vsega sveta. Prišel je treuutok za narode, ko se ne bodo več smatrali zn osirotele neprijatelje, temveč za zaveznike pri delu na mir. To je tista pot, po kateri hodi fašistična Ita. lija in ki jo je Mussolini jasno začrtal kot politiko Italije. Amerika in Italija se nahajata na isti črti pri ustvarjanju istih smotrov. Predsednik Hoovar je prvi izpregovoril veliko besedo, narodi pa morajo iskreno iti po tej j»oti. Ta diplomacija zahteva odkritost, čustvenost, zdrav razum in idealizem. V imenu novinarjev mu je odgovori vele-jioslanik Garret. ki je proslavljal sodelovanje med Ameriko in Italijo. Ženeva. 10. julija. A A. Društvo narodov je povabilo Združene države Severne Amerike na razorožitveno konferenco, ki bo 2. februnrja leta 1932. Po poročilu iz Washingtona bo vlada Zdrt' ženih tlržav t« povabilo sprejela. Potovanje N j. Vet. kralja Kruševac. 10. jul. I. Danes jc Nj. Vel. kralj potoval skozi Kruševac. Čim je občinstvo zagledalo kraljev avto. jo začelo navdušeno klicati kralju in domovini. Kralj jo bil gost g. Jo-ličiča, nakar se je odpeljal z avtom v Kopaonik. Dnnnj, tO. jul. tg. Proračunski odbor avstrijskega parlamenta jo danes sprejel prolon-gncijo trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavija Klic po zemlji Španska zemlja služi lovu aristohratov na prepelice in gojitve bikov za areno Kolon strada za 5 — 8 Din na dan Madrid, julija 1931. Listi *o pisali, da je preti nekaj dnevi prišel v Madrid korenjaški kmet iz kastilje, poiskal palačo predsedništvu vlade ter vprašal za urad, kjer se deli zemlja .Slišal je namreč v svojih oddaljenih kastiljskih brdih, da se je zgodilo v Španiji ne-kaj novega, za kmeta ugodnega. Cele rodove nazaj so njegovi očetje delali tlako na posestvih nekega nepoznanega plemiča. Gojili so samo eno željo, da bi postali lastniki zemlje, katero so obdelovali. »Nekaj novega« torej v njihovih očeh ni moglo pome-uiti drugega, kakor, da se l>o delila zemlja. Ka-diljski kmet se je vrnil sicer razočaran domov, toda njegov pojav izraža veliko revolucijo, ki se je izvršila med kmetskim ljudstvom v Španiji, odkar je nastopila republika. O španskem kmetu se je navadno trdilo, da je zaprt in otopel. ln res, za politiko, za volitve in za parlamentarne boje mu ni bilo mar, ker je vedel, da se njegova usoda ne bo prav nič izpremenilu, naj pride na krmilo ta ali ona stranka. Španijo je vladalo vedno plemstvo in meščaustvo. Beseda kmetov ni prišla nikdar do veljave. Tu in tam se je v prošlosti španski kmet dvignil iz svoje brezbrižnosti, posebno v Kastilji in v Andaluziji, toda ti sporadični upori so se razblinili brez vsake posledice. Vlade, najsi bo katerokoli barve, so se zadovoljevale s tem, da so te kmetske upore pripisovale na rova.š anarhističnih in komunističnih idej ter jih temu primerno tudi zatrle. Kako daleč je segala ta vladna nepoučenost, dokazuje izjava grota Rouianonesa, da si on ni nikdar predstavljal, da sploh morejo vladati v Andaluziji tako .škandalozne razmere in da je šele sedaj po revoluciji našel čas, da se v vprašanje a so v Andaluziji. V provinciji Granada živi v enem kraju 70.000 ljudi, porazdeljenih na 17 vasi in mest. Vsu zeuilja pa je last teh španskih pleme-nitašev, ki jo uporabljajo izključno za gojo prepelic, katere parkrat v letu lovijo! Kmetje živijo v nečuvenili razmerah. Socialne zaščite ni, socialnega delavnika ni, kontrole nad njihovimi plačami ni. Kakor hitro mine sezona, nastane neznosna brezposelnost in gladovanje. V Andaluziji živijo čestokrat kmetje v stanovanjih, ki so slabša od hlevov. Dnevna plača znaša od 5—8 Din, s katerimi mora kmet preživljati sebe in svojo družino. Zato ni čuda, da se jo španski kmet trumomu selil v Južno Ameriko. Španska trgovinska statistika odkriva na-naravnost nečuvenc stvari. Tako je Španija za stotine milijonov pezet plačala za uvožene pridelke, katere bi bila prav lahko dobila od svoje lastne bogate zemlje. 176S I. je sicer Carlos 11, poizkusil kultivirati nekatere najbolj zapuščene Nemčija dobi posojilo mora pa se odpovedati Anschlussu in gradbi križarh Pariz. 10. julija, tg. Predsednik Nemške državne banke dr. Luther. ki bi moral danes popoldne odpotovati iz Pariza, je ostal še nadalje tukaj, kjer nadaljuje svoja pogajanja s francosko Narodno banko. Današnjih razgovorov se je deloma udeležil tudi finančni minister Flandin. Pogajanju gredo, kakor se čuje, za dvema kre- iitnima akcijama, in sicer na eni strani za podalj-fnje' 100 milijonskega dolai-skega kredita, ki so ga obljubile velike ameriške banke ob sodelovanju dirancoske Narodne banke. Ta kredit, ki zapade 15. julija, naj bi se podaljšal do 15. avgusta. Pričakuje se, da Francija temu podaljšanju ne bo delala težkoč. Glavni namen Luthrovega pogajanja pa je druga tečka, in sicer predrazgovori o novem velikem kreditnem jtosojilu, ki bi ga Nemčija rabila, da si opomore od nepreslanega pomanjkanja deviz. Govori ne o 400 ali celo 500 milijonih dolarjev z a Sabo testih mesecev. Vendar pa ne gre za to, spraviti tako ogromno vsoto direktno v Nemčijo, temveč le za principielno otvoritev kredita, da se s leni '.agotovi nemški državni banki svoboda kretanja toliko časa, da se odstrani nezaupanje do Nemčije, ki vlada v tem trenutku. Bančni krogi imajo pri tem pred očmi dejstvo, da je odpomogla pomanj-Icanju deviz pri krizi francoske Narodne banke otvoritev 300 milijonskega dolarskega kredita, ne da bi bil ta v resnici dvignjen. Tudi v tem slučaju pričakujejo mednarodni finančni krogi, da bo že pripravljenost za otvoritev kredita omejila beg ieviz iz Nemčije. Tehnična izvršitev kredita, katere se udeležujejo vse velike narodne banke, po- Velika narodna slavno si Belgrad, 10. jupja. AA. V nedeljo 12. t. m. bo na Cetinju lepa narodna svečanost. Odkrili bodo spominsko ploščo na hiši, kjer se je rodil Nj. Vel. kralj Aleksander. Na marmornati plošči je vrezana kraljevska krona, pod njo pa so vklesane besede: »V tej hiši se je rodil Aleksander I. Kara-gjorgjevič, dne 4. (17.) decembra 1888.« Svečano odkritje spominske plošče se bo izvršilo ob 11. dopoldne. Svečanosti bodo prisostvovali zastopniki vseh oblasti in mnogoštevilne delegacije iz Belgrada in vje ostale kraljevine. Ploščo bo odkril ban zetske banovine dr. Uroš Krulj. Po svečanem odkritju bodo imele sokolske župe iz vse države telovadno akademijo. Proces proti Levakoviču in tov. Belgrad. 10. julija. 1. Danes se je nadaljevalo zasliševanje Levakovičn mlajšega, ki je vse zanikal. Pravi, da ni niti našel Rosica niti ga je komu priporočal, da bi bil sposoben ubiti Kovnčeviča. Isto tako zaaiika, d« je nagovarjal MttUerja, da naj zastrupi podpolkovnika in da mu ukrade karabin in bombo. Nadalje pravi, da ni nagovarjal Petra-noviča, da »o mora ubiti podpolkovnik Kovačevič in Berič, na kar lahko priseže. Nato sta bila kon-frontirana Levakovič starejši in mlajSi. Konfrontacija ni prinesla nobenih novih momentov, le Levakovič mlajši je ponovno vse zanikal im s t«m oporekel Levakoviču starejšemu. Ne priznava svojega delovanja v nobeni stvari. Po odmoru je bil zaslišan Ivan Rošič, ki priznava, da je ubil Beriča, vendar se izgovarja, da je bil pijan. Priznava, da ga je sovražil, ker je bil prepričan, da je bil radi njega obsojen na 40 dni zapora- V mrojih iapo-vedbah se zapleta v protislovja. Zanika, da je govoril z Levakovičom mlajšim o teroristični akciji in o tibojn Beriča in Kovačeviča. Razprava je bila nnto prekinjena in se bo nadaljevala jutri. Jutri bodo zaslišani obtoženci: Terihajl, Šcub. Lukar. Papač in Mfllier. pokrajine v Andaluziji, kjer so se potikali večinoma sami roparji. V to svrho je pozval kolo niste iz inozemstva. V par letih se je pustinja spremenila v razkošne cvetoče njive in travnike. Za njim se ni storilo ničesar več v tem pravcu iu Carlosov pogumni poizkus se lahko smatra za zadnje koristno delo špansko monarhije. Republikanska vlada 9 to ji torej pred težavnim problemom, da izvede agrarno reformo. Inozemskih kolonistov danes ne bo več treba, kakor v časih Carlosa III., ker čaka ne samo na tisoče, ampak na milijone dobrih domačinov na trenutek, da bodo smeli obdelovati svojo zemljo. Kolikor je prišlo v javnost, je sedanja republikanska vlada že izdelala neke načrte za izvedbo agrarne relorme in za ustvarjanje malih kmetij, torej kmetskega stanu v pravem pomenu besede. V to svrho je treba dvojnih operacij: razlastiti se morajo velikanska velepose-stva in najti se morajo sredstva, da se bo ta neizkoriščena zemlja v bodoče izrabila, ker si nobena civilizirana država dandanes ne sme dovoliti luk-susa, da bi vzdrževala neobdelana zemljišča. Pod vplivom socialističnih ideologov 90 se pojavili načrti, ki nekoliko spominjajo na sovjetsko Rusijo. Agrarna reforma bi namreč ne porazdelila vseh veleposestev, ampak bi jih samo dala v najem poljedelskim organizacijam v svrho obdelovanja, če bo republika izvedla agrarno reformo, bo storila največje delo, kar jih je sploh kdaj storila kakšna španska vlada za blagor naroda in za upostavo socialnega reda na osnovnih temeljih dejanskega krščanstva. (Na vaše vprašanje, če je članek, Kaj nas uči španijac, bil zapisan od člana Jezusove Družbe, vam morem odgovoriti samo to, da ste njegov podpis napačno brali in da dotični gospod ni član te družbe, niti ni bil pooblaščen, da v njenem imeuu podaja kake izjave. Toliko v vednost vašo in vaših bralcev.) —x— vnroča namreč gotove težkoče, ki obstojajo predvsem v zadržanju Federal Reserve Bank, ki po zakonu ne more kar tako dovoliti kredite, in zaradi česar bi bilo treba pritegniti kak privatni ameriški bančni konzorcij. Ostale narodne banke so v principu vse za kreditno akcijo. Francoska Narodna banka se bo udeležila kredita s 25%. Vendar prevladuje v Parizu mnenje, da vplivajo na nemško devizno krizo bistveno le politični faktorji in zaradi tega ne bo mogoče rešiti te krize brez sodelovanja politikov. Nem i k a rlada mora dati jasen dokaz. da h oh /nktiino aktivno sodelovali iiri zagotovitvi mini v Evropi. Kako naj se lo dokaže, še ni jasno, toda zdi se, da bo tudi Francija zahtevala ukinitev (/radij r nove križarke in odpoved avstrijsko-nemike carinske zveze. Journče Industrielle piše: Prilika za uresničenje francoskih želja je tukaj. Nemška vlada sigurno ne bo dobila posojila brez Francije, na Franciji pa je vrsta, da odmeri garancije, ki jih zasluži njena poinoč Nemčiji. Kakor piše »Chicago | Tribuneje Kemtiia pripravljena dati garancijo atede Anschlussa* in graditve o ki opni h kriiark, če bo Francija sodelovala pri posojilu. Iterlin, 10. julija, ž. V tukajšnjih političnih krogih vlada veliko razburjenje zaradi tega, ker ie, kakor izgleda, britanska vlada osvojila stališče svojega francoskega poslanika v Parizu, t. j. da Velika Britanija skupno s Francijo zahteva od Nemčije politično garancijo glede graditve oklopnih kriiark, carinske unije : Avstrijo in »Anschlussa-?. Občni zbor Narodne banke Belgrad, 10. julija. 1. V nedeljo 12. t. m. se bo vršil izreden občni zbor delničarjev Narodne banke. Po novem zakonu Narodne banke bodo na tem občnem zboru podana poročila o delu banke za prvih šest mesecev 1931. Avstrijski predsednik ostane Dunnj, 10. jul. ž. Med strankami se vodijo pogajanja za odgoditev izvolitve predsednika republike. Razlog leži v tem, ker so izdatki za volitve zelo veliki, in hi se lahko za to leto prihranili. Izgleda, da se bodo stranke sporazumele in bo odločitev padla v najkrajšem časn. 6 oseb v goreči hiši Names(n'k finančnega ministra Belgrad, 10. jul. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja ie na predlog predsednika ministrskega sveta postavljen za zastopnika finančnega ministra g. Ni-kola Uzunovič, minister brez listnice, za čas, ko bo finančni minister dr. Gjurič bival v inozemstvu. Spor radi Grorešanda Kopenhaijen, 10. julija, tg. Po vesteh iz Osla je norveška vlada sklenila, da okupira vzhodni del Gronlanda. Zopef fjrnh . . . Pariz, 10. julija. AA. »Havas« poroča iz Berlina: V severni Nemčiji je propadla velebanka. Za njeno sanacijo jc treba 300 raiPjonov frankov. Pasivne postavke zoaSajo 600 milijonov! Trgovinski minister je odredil kazensko preiskavo, ker je banka zašla v konkurz zaradi lahkomiselnega in nepravilnega poslovanja. Naivečii hitrostni rekordi Lordon, 10. julija. AA. Kaye Don je z motorno ladjo »Miss England« postavil nov svetovni hitrostni rekord. Vozil je s hitrostjo 110 milj na uro in tako izboljšal prejšnji rekord za približno 1 7 milj na uro. Tako ima Anglija svetovni hitrostni rekord na vodi, na kopnem in v zraku. Zračni hitrostni rekord znaša 357,7 milj na uro. Dosegel ga je letalski poveljnik Orlebar. Rekord na kop-j nem znaša 245.7 milj na uro. Postavil ga je v Day-; toni s svojim avtomobilom sir Malcolm Campbell. Se vedno . . . Berlin, 10. julija. AA. Število brezposelnih še vedno znaša skoro 4 milijone. Ogromne povodnii Kanton, 10. julija. AA. V pokrajini Kvantung so bile ogromne povodnji. Več tisoč ljudi je utonilo. Ogromni kompleksi poljedelske zemlje so pod vodo. Belgrajske vesti Belgrad, 10. julija. 1. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je nastavljena v šoli za dojilke v Beigradu dr. Terezija Roklicer. Prijedvor, 10. julija, ž. Na potu v Bihač je umrl nagle smrti v vlaku frančiškan fra Serafin Jurič iz samostana Pelričevca pri Banjaluki. Pokojnik je bil poznan kot odličen ljudski pridigar. Belgrad, 10. julija. 1. Uprava železniške šole v Nišu obvešča, da bo v novem šolskem letu sprejela 50 učencev. Predavanja se bodo pričela dne 1. septembra t. 1. Kranj, 10. julija. V poročilu o velikem jiožaru na Mlaki, ki ga je »Slovenec- priobčil 9. t. m., je bilo omenjeno tudi dejstvo, da bi ogenj kmalu zahtevni človeško žrtev. Vaš dopisnik pa je izvedel naknadno še naslednjo vest, kako bi pri reševanju pohištva iz Semenove hiše kmalu postalo žrtev ognja 6 oseb. Kakor znano, je pričelo goreli pri Semenu. Ker ni nihče pričakoval, da bo požar preskočil kar nn sredo vasi, so vsi vaščani hiteli reševat k Semenu. Gasilcev je bilo tedaj le še malo zbranih. Ko so iz goreče Semenove hiše nosili |x>hištvo in ga večji del tudi oteli, se je. v tem nevarnem trenutku nahajalo v sobi naenkrat šest oseb, oba brata Sušni k, dalje Janez Kopač in že v prvem poročilu omenjena Kopač Marija ter dva druga delaven, ki žgela opeko pri posestniku Škoficu, ki .ie tudi pogorel. Reševalci, ki so se nahajali v goreči hiši, so ravno zgrabili nekaj predmetov pohištva in jih privlekli do sobnih vrat, ko jim je izhod nenadoma zaprlo gorečo tramovje, ki se jo na več mestih /.rušilo v vežo. Marija Kopač je v tem trenutku vzkliknila, da jc boljše iti skozi ogenj, kot pa ostali v sobi in čakati na sigurno smrt. Skočila jo nato skozi plnmone iz hiše na proslo. Pri tem je dobila, kot že omenjeno, močne opeklino. Naravnost dramatični prizori p« so se po njenem odhodu odigravali v antoi, kjer ie bik) vsled oonja odrezanih od sveta še 5 ljudi. V oknih je bfln povsod nameščena železna mreža, ogenj pa je sika! od vseh strani in hud dim jih je vedno bolj dnždl, ter jim obetal grozno emiri v plamenih. Nesreča je tudi hotela, da je medtem začelo goreli sredi vasi ter so ljudje in gasilci hiteli proč od Semenove hiše k novemu ognju. Nesrečniki niso mogli pričakovati od zunaj nobene pomoči. Z zadnjimi močmi so odhiteli fantje iz sobe v kuhinjo, kjer so s poslednjimi napori izbili železno omrežje, ki je bilo zazidano v betonskem okvirju okna, ter so se po vseh štirih izkobacali iz goreče hiše. Pred rešitvijo so bili nekateri teh nesrečnih tako zolo obupani, da so hoteli napraviti samoutnor iz strahu pred smrtjo v plamenih, če bi poteklo le še par minul, bi bili vsi napori nesrečnikov zaman, in goreča hiša bi bila njihov skupen grob. Že danes čutijo v grlu in prsih posledice hudega dima in so vsi opečeni po telesu. Tudi mnogo vaščanov ima težke opekline, ki so jih dobili pri reševanju. Ljudstvo je Se vedno čisto obupano in se včeraj kar niso jnogli zbudili iz otopelosti, v katero jih jo vrgla ta velika katastrofa. Pogorelci so posedali okrog hiš in žalostno motrili grozno pogorišče ognja, šole danes po znčeli prihajati v Kranj in nakupovali najpotrebnejše stvari, škoda, ki jo je požar povzročil, jo po informacijah, ki smo jih dobili mnogo večja, kot so' jc prvotno mislilo. Poaovt-lci zaslužijo splosno sočutje, pa tudi oomoč. Gospodarska kriza in M UD (Dalje.) Padec cen srebra Peti izvor motenja: Padec cen srebrn, čigar posledica jc bila znatna /.manjšava kupne moči dežel, v katerih tvori srebro valutno podlago, potem po je liiln ta kupna moč že zmanjšana radi političnih razmer v posameznih teh dežel. Tudi to vprašanje je zelo zamotano. Znaki gospodarskega propadanja v Indiji in na Kitajskem so očividni. Uvoz tujih izdelkov v to dežele je zelo padel. Izvoz japonskih tekstilnih izdelkov na Kitajsko je znašal leta I9J9 679,954.000 kvadr. jardov, v letu 1950 lo 599,268.000 kvadr. jardov. Torej je nazadoval za 12%. Izvoz ameriškega tekstilnega blaga na Kitajsko jo padel od 393.974 kvadr. jardov v prvin desetih mesecih leta t929 na 269.605 k v. jardov v istem razdobju leta 1930. Torej za 32%. Najbolj je pa bil prizndet izvoz angleške tekstilne industrije. Ta je namreč znašal v prvih desetih mesecih leta 1929 16,551.900 kvadr. jardov, v istem razdobju leta 1930 jhi le 6,363.600 kvadr. jardov. Torej razlika /.u 63%. Kur tiče Indijo je znašal uvoz blaga za notranjo porabo leta 1929 povprečno mesečno 208,568.000 rupij, dočim leta 1930 lo 160,503.000 rupii. Nazadovanje za 23%. Na čem temelji ta pojav? Deloma na bojkotu, ki je imel precejšnji uspeli; na splošnih političnih krizah; na nacionalističnem gibanju v Indiji; na komunističnem pritisku in na uporih na Kitajskem, katere so jiovzročili razni generali. Gotovo moramo vpliv vseh teli okol-nosti uvaževati, toda najvažnejši vzrok nazadovanja, vzrok, čigar pomen moremo komaj preceniti, je bil padec cene srebra. Leta 1920 je veljala unča srebra $914 d., leta 1929 samo 21«/« d. in letu 1930 le I47/.. d. Strokovnjaki so mnenja, da je povzročilo ta velikanski padec srebra dejstvo, da so vedno bolj in bolj vpeljavali za valutno podlago zlato. Posledica pa jc bila za tako veliko deželo, kakor je Kitajska, čije valuta je postavljena na srebrno podlHgo, katastrofalna in njena kupna moč jo silno padla. V Indiji, is to ta ko ogromni deželi, je bila valuta zgrajena sicer ua zlati podlagi, vendar pa so bile velike množine narodne kupne moči nakopičene v srebru. Potoni valutne politike je bila prej zmanjšana kupna moč ene milijarde ljudi. Na kakšen način bi mogli zadovoljiti politične nemire na Daljnem Vzhodu? S kakšnimi mednarodnimi naredbami moremo razvozlati te valutne težkoče? Ta vprašanja gotovo presegajo pristojnost mednarodnega urada dela. Nekaj pa je. kar spada v njegovo kom-petenco: Temeljitejši pretres brey;]>oselnosti na Ja[>onskem, v Ameriki in Angliji, ki so posledica gospodarskih razmer v prvih dveh deželah. Ravno s tem pa moremo nazorno dokazati. da je rešitev toga vprašanja nadvse nujna. Previsoki produkcijski stroški šesti izvor motenja: Previsoki produkcijski stroški v gotovih državah in deželah. Ti stroški izhajajo iz fizičnih, geografskih in drngih razmer. Označbo fizične, geografske in drupe razmere moramo pravilno razložiti. S tem menimo gospodarske pogoje — politično razmere in socialno stanje dotičnih dežel. Zopet smo postavljeni pred vprašanja, katera je mednarodni urad dolu obravnaval že na svojih konferencah ali se jih vsaj dotaknil, namreč da jc neprimerno, če hočemo naložiti deželam, katere imajo manj ugodnosti od narave same ali pa kot dedinje svoje zgodovine, previsoke delovne pogoje. .Moremo li deželi, ki je revna nn naravnih zakladih, na kreditih, prisoditi iste delovne jiogoje, katere so sprejele kot za nje prikladno najbolj bogate dežele? taksisti rajo ie kapitalistični in lo proletarski narodi? To jc bila moralna stran vprašanja. Zdaj pa gospodarska stran. V času kriz. kakršna je sedanja, se vsiljuje vprašanje, če no povzročajo obče razmere produkcije v marsikaterih deželah previsokih produkcijskih stroškov in s tem v zvezi s tekmovalnimi razmerami na svetovnem trgu brezposelnost r« delojemalce dotičnih dežel. V kateri smeri naj iščemo odpomoč: Morebiti v izjemah splošne socialne zakonodaje, ki bi gotovi deželi nekoliko omogočale, da bi svoje nopovoljnejše fizične in geografsko razmere izenačile z jačjo pritegnitvijo delo\nc sile? Ali v smeri medsebojno mednarodno pomoči, ki bi bila primerna, da bi pospeševala gospodarski razmah dotičnih dežel in dvignila življenski položaj njihovih delojemalcev na j stopnjo, ki bi odgovarjala temu, kar označuje i naša cliarta dela kot pravično? Manjka natančna potil n ga, da bi mogli za-j vzeti stališče napram temu problemu. Če hočemo dobiti to i>odlago, se bomo nio-I rali najprej pečati z gotovimi temeljitejšinii i preiskovanji produkcijskih stroškov v iioedini ! obrtni panogi in s preiskovanji produkcijskih stroškov za posamezne proizvode. Ravno na tem polju bi bilo sodelovanje gospodarsko organizacije Društva Zvezo narodov velikega pomena. Dunajska vremenska napoved. Najprej oblačno, ki polagoma poneha. Temperatura naraste. Zagrebška vremenska napoved. Jasno in zmerno toplo. Spremenljivo z malimi oblaki, stalno. Da Vam bo POTOVANJE s parobrodom, autom, vlakom i. t d. PRIJETNO vzemite seboj na pot 1 steklenico >ALGA« Vas obvaruje vsake slabosti! »ALGA< dobiva se povsod 1 steklenica Din 16 —. S pogoriiča v Mlaki pri Kranju. Velika nesreča pri žaganju drv Komaj dobil zaslužek, se je že smrtno ponesrečil Ljubljana, tO. julija. Davi ob pol 8 se je pripetila v severnem delu Ljubljane pretresljiva nesreča pri žaganju drv. Ta nesreča je zahtevala življenje enega delavca, dalje se je pri tej nesreči en delavec težko, a za življenje k sreči nenevarno poškodoval. en delavec pa je dobil lažje poškodbe. Nesreča je vzbudila med prebivalstvom globoko sočutje z nesrečnimi žrtvami. Trgovec s premogom in z drvnvi g. Dominik Čebin ima v Pokopališki ulici štev. 4 svoje Frančiškansko brv betonhajo Ljubljana, tO. jidija. Včeraj so dokončali pri gornji brvi ob Frančiškanskem mostu vsa pripravljalna dola. Zgradili so pomožni mostdček z levega brega na desni in položili po njem tir, po katerem bi dovažali betonsko mešanico. Položena je bila tudi vsa železna armatura, ki bo držala vso betonsko konstrukcijo. Davi ob 4 zjutraj so začeli delavci z vso naglico. Vse jutro in dopoldne so vozili betonsko mešanico z vozičkom, jo razmetavali, tlačili in gladili. Ob |x>l " popoldne je bil ves lok zabetoniran, manjkali so le še o/ki pasovi ob tečajih. Za ta beton uporabljajo seveda le najboljši cement, ki ga mešajo v razmerju I : 4 z izpranim prodnatim peskom. Vse betonske mešanice so porabili za lok približno 50 kubičnih metrov. skladišče. Danes je dal trgovec poklicati Žagarje, da bi mu sežagali tri skladovnice metrskih drv v polena. Delo je oddal tvrdki Žitnik na Ižanski cesti. Ta tvrdka je poslala s cirku-larko delavca Viktorja Lahajne.rja in Ivana Laipajneta ua delo. Čebinov poslovodja Pavel Turk pa je tema dvema dal za pomoč še domačega delavca Ivana Urankarja. Vsi trije so z delom pričeli davi ob 7. Poslovodja Turk je delavcem še naročil, naj bodo previdni in naj žagajo tako, da bodo najprej sežagali vrhnje plasti vseh treh skladovnic, nato pa šele nižje plasti. Ali delavci so si hoteli delo najbrž nekoliko olajšati, da bi jim ne bilo treba jemati drv še z druge in tretje skladovnice, ter ,so sežagali najprej vso prvo skladovnico, ostali dve pa so pustili nedotaknjeni. Ko so približno ob pol osmih hoteli načeti drugo skladovnico, se je pripetila nesreča. Druga skladovnica je namreč izgubila ravnotežje in s z velikim lirutsce.ni podrla na delavce in jih pokopala pod seboj. Delavci niso utegnili zaklicati nn pomoč. Vendar pa je hrušč slišala žena poslovodje ga. Angela Turk, ki je stekla k drvam. Takoj je spoznala, kaj se jc pripetilo. Pričela je klicati na pomoč in pa takoj sama pričela razmetavati polena. Prihiteli so še drugi ljudje in v nekaj minutah so bili vsi trije delavci odkopani. Prizor je bil j grozen. V mlaki krvi je ležal nezavesten Ivan | Lapajnc, poleg njega pa Ivan Urankar. Delavec j Viktor Lahajnar pa se je sam pobral. Lapa jnetu ! so težka drva razbila črepinjo in ga poškodovala po vsem telesu. Tako mu jo bil udrt prsni koš in ranjeni in zmečkani vsi udje. Delavcu Ivanu Urankarju so drva luido poškodovala : glavo in ga ranila po rokah in nogah. Levo nogo ; mu je povsem zmečkalo. Delavec V. Lahajnar, ki je stal nekoliko vstran, ko .se je nesreča pripeti In, pa je dobil lažje poškodbe po rokah, I nogah in hrbtu. V bližini Cebinovega skladišča j se nahaja posestvo lesne tvrdkc Ilirije (Skrbeč in Bartol). Odtoin so telefonirali po reševalni avto. ki je najprej prepeljal nezavestnega La-l>ajneta v bolnišnico. Drugi reševalni avto pa je pripeljal v bolnišnico Urankarja. Čebinov de-i lavec Ivan Urankar je star 32 let in stanuje tam, kjer se je nesreča pripetila, t. j. v Pokopališki ulici 4. Delavce Viktor Lahajnar pa je odšel sam v Okrožni urad. kjer so ga zdravniki I obvezali. Najhujše ponesrečeni Ivan Laipajne se vse ; dopoldne ni zavedel in je ob četrt na dve popoldne izdihnil. Lapajnc je šele davi nastopil službo pri Žitniku. Baje je iskal dela dalj časa. Niti v bolnišnici niti drugim oblastem niso znani njegovi točni podatki. Ker ima razbito glavo, tudi ni možno sklepati vsaj približno na njegovo starost. Tudi ni točno -/.nano, odkod je doma. Baje je doma Iz šont Jnrja pri Mirni peči na Dolenjskem. Če ima kakšne sorodnike ali znance, ki bi vedeli o njem kaj natančnejšega povedati, naj se zglase v bolnišnici. Lapajne-tova tragedija je resnično tragedija bednega delavca. Komaj jc dobil zaslužek, že mu vzame nesrečen slučaj življenjel 1 Pogled iz velike Karlovicc, ki jo poglabljajo. Piav dobro se vidi tir, po katerem vozijo grušč iz jame. rešeto. Tam sta tudi edini znani poniikovalnici Velika in Mala Karlovica. Veliko Karlovico so lansko leto začeli umetno poglabljati in so ji znižali dno za poldrug meter, to pa zato, da bi jezero hitreje odtekalo in da bi izsušili vet" ozemlja. Radi tega je na nekaterih krajih res zrastla sladka trava, dočim je bila tam preje kisla močvirska trava. Drugod pa jc prehitro usahnila voda, tako da ne raste sedaj tam niti trsje pa tudi ne kisla in ne sladka trava. Kmetje tega izsuševanja, ki letos radi pomanjkanja denarnih sredstev ni napredovalo, niso nič kaj vesela, ker jim prinaša močna denarna bremena, ki so samo lansko leto znesla vsoto 2 milijona dinarjev. Kaže se pa tudi še druga slabo stran izsuševanja. Radi razširjenih odtokov vode odteka jezero v začetku mnogo hitreje, tako da nastopajo v Planini pri Rakeku, kjer voda zopet prihaja na dan, precejšnje jioplave, ki uničujejo rodovitno polje, in tamkajšnji Ponikovalnica Velika bubnarica; v ozadju vidimo do 2 metra in pol visoko trsje. Sistematsko urediti odtekanje vode iz Cerkniškega jezera pa najbrže nikdar ne bo mogoče, saj je jezero na pravem rešetu poni-kovulnic, od katerih so zlasti znane Rešeto, Vodonos, Retje, Mula in Velika ponikovalnica, Mala in Velika bubnarica ter Sikedenjca. Rešeto je n. pr. velik kompleks -jionikovninic, skozi katere teče globok jarek, ki se vije v silno stisnjenih S-krivul juh. Pobočja jarkov pa se bele vsa v snegu vodnega mahu. Izredno globoki sta Velika in Mala bubnarica, kje.r segajo špranje med skalami do S melrov globoko pod tamkajšnje dno jezera. Skedenjea je pa vsa pokrita na debelo s polomljenim suhim t rs jem, ki leži ponekod po pol metra debelo. Jezero s svojimi ponikovalnicnnii je zlasti sedaj, ko si je mogoče ogledati vsako poniko-valnico od blizu, zelo zanimivo. Užival pa bo seveda le tak turist, ki ima smisla za čudovite igre narave. Vlak povozil otroka Konjice, 0. julija. Včerajšnji vlak, ki odhaja iz Konjic okrog 16, je blizu Prežigala povozil 4-letnega Izidorja Ceg-narja. Odrezalo mu je levo nogo pri gležnju. Do nesreče je prišlo tako-le: Mati je delala na polju in vzela s seboj tudi otroke. Ti so se nekaj časa igrali ob Dravinji v njeni bližini in dva sta pri vozičku pozneje zaspala. Izidor pa se je neopaženo oddaljil in zašel na železniško progo, kjer je med tračnicami tudi zaspal. Strojevodja je skušal takoj, ko je zagledal ležečega otroka, vlak ustaviti, a bilo je že prepozno. Sreča v nesreči je bila ta, da je otrok ležal in spal v sredi ined tračnicami. V spanju se je najbrž premaknil in položil levo nogo čez tračnico. Odpeljali so ga nato v Loče, kjer ga je tamkajšnji zdravnik obvezal. Potem so ga pa z avtoin prepeljali v celjsko bolnišnico. Njegova noga pa je pokopana na tukajšnjem pokopališču. Prizor z vvaterpolo tekme med Dirijo in SKU (Karlovec), ki se je vršila preteklo sredo v kopališču Ilirije. Zmagali so domači t 5:1. Elektrifikacija Kočevja Važna seja kočevskega občinskega sveta Kočevje, 9. julija. Snoči se je vršila seja mestnega občinskega odbora, ki je sklepala o najvažnejšem vprašanju, ki je že dolga leta bilo eno bistvenih vprašanj ne samo Kočevja samega in bližnje okolice, marveč vsega kočevskega okraja. Vprašanje elektrifikacije mesta Kočevja je bilo odprto že dolga leta, vendar se dosedaj ni mogel odločiti še noben občinski odbor, da bi se izjavil za načrt, ki bi bil v splošno korist vsega prebivalstva. Na današnji seji je odločitev padla in se bo mestna občina, kakor celokupni okraj pridružil banovinski elektrifikaciji, čeprav je eksistirala druga možnost priključitve na tukajšnjo že obstoječo elektrarno, ki jo je 1. 1920 zgradila Trboveljska premogokopna družba na našem rudniku. Sejo je otvoril župan, višji finančni svetnik M. Kostanjevec, ki je uvodoma izrazil svoje zadovoljstvo, da se je izpopolnil odbor v toliko, da je zasedel podžupansko mesto g. ing. France Stiglic. Nato je prešel na prvo točko dnevnega reda: elektrifikacija mesta Kočevja. K tej točki je podal pred zbranim plenutnom obširen in izčrpen referat odvetnik dr. Janko Lavrič, ki je izvajal v bistvu sledeče: V Kočevju je nujna potreba po močni in mestu primerni luči. Dosedanja elektrarna, ki ima le isto-smerni tok, ne zadošča več. Zato je mestna občina bila prisiljena, da gleda na to, da se priključi kaki večji elektrarni, ki bi bila v stanu oddajati mestu dobro luč po zmerni ceni. V to svrho sta se ponudili dve strani. Na eni strani Trboveljska premogokopna družba, na drugi strani banovina po svojih kranjskih deželnih elektrarnah. Obe stranki sta stavili svoje ponudbe, katere referent točno navaja. Njemu se zdi ponudba kranjskih deželnih ;lektraren mnogo ugodnejša, zlasti če pomislimo na da bi v slučaju priključitve na Itoji v ilovnatih gloliokih jarkih nekaj temnozelenih luž, polnih žab in mladih ribic. Tam naletiš tu in taan tudi na čaplje, ki se goste z mastnimi žabjimi kraki. Ogromne vodne množine, ki so zbrane v jezerski kotanji, pa proti koncu pomladi odtekajo vedno hitreje skozi nešteto ponikovalnic. Zivpadni rob jezera je vseskozi prevrtan kakor kmetje so si morali nabaviti čolne, kajti voda poplavlja tam celo mesto. Zato je važno vprašanje, če se iasuševanje Cerkniškega jezera sploh izplača, zlasti še zato, ker pri dosedanjem hitrem odtekanju pogine mnogo več rib kot doslej. Sklep i seje magistralnega gremija Ljubljana Dohodarstvenemu uradu za klobuk Ljubljana, tO. julija. Kljub temu, da smo v dvajsetem stoletju, sc zdi, du je Ljubljana še vedno obdana z visokim srednjeveškim zidom, skozi katerega vodijo izhodi in ceste mimo zeleno pobarvanih hišic mestnega dohodurstvenega urada. Avto-mobilista, kmečki voz, ženico s košaro in študenta z aktovko v roki ustavijo ob teh prehodili možje, ki "jih r^fnju zeleni našitek na njih obleki. Ni je skoro stvari iu predmeta, ki bi smel v mesto, ne da bi njegov lastnik moral plačati svoj obolus mestni občini. Ne zamerimo občini, če skuša z mitnino uruvnovesiti svoj napeti proračun. Je pu vendarle vsak predpis in tako tudi predpis mestnega dohodarstvenega urada pisan za možgane, ne pu za šikaniranje vsleh slojev ljubljanskega prebivalstva. Da je postopanje dohodarstvenega uradu in razlaganje predpisov včasih naravnost smešno, to vemo vsi Ljubljančani. Da pa prehaja žc naravnost v ubsurdum, je pa skusil včeraj in danes na lastni koži slikar Miha Maleš, ki je po vsej Sloveniji žu znan podobar in restavrater cerkvenih slik. / g. dekanom v Trebnjem sta sc zmenila, du bo renoviral veliko oltarno sliko župne cerkve. (j ipetro\ dolgu in 4 metre široka oltarna © Nova maša. V nedeljo 12. t. m. ob 0 dop. bo daroval novo sv. mašo v Marijanišču g. P. Gabrijel Huinek iz reda Cistercijanov. 0 Nova skupina ameriških Slovencev v Ljubljani. Z monakovskhn brzovlakom je davi dospelu \ Ljubljano skupina 83 ameriških Slovencev, ki so prišli obiskat svojo domovino. Skupino vodi g. Avgust Hollander, poslovodju tvrdke Mihelič v Clevvelaudu. Ameriški Slovenci so se podali t. julija iz Amerike s par-n i kom »Pariš« tvrdke Transutlantique. Rojaki so si ogledali v Parizu koloni ju lilo razstavo, nato pa se podali skozi Švico in Avstrijo v domovino. Na Jesenicah so jih zastopniki tamkajšnjih oblasti prisrčno sprejeli. Došli rojaki so si ogledali Ljubljano, nato pa odpotovali vsak v svoj domači kraj. 0 Odhod zdravstvene komisije v Celje. Včeraj dopoldne je odšla zdravstvena komisija, o kateri smo poročali včeraj in predvčerajšnjim, pod vodstvom ministrskega načelnika dr. Milovatioviča v Celje. Iz Celja se je komisija odpeJUOa v Novo Celje, kjer si je ogledala posestvo, ki ga je pred kratkim kupila dravska banovina in kjer namerava urediti veliko bolnišnico za duševne bolezni mesto dosedanje neprimerne na Studencu. Pomočnik bana dr. Pirkmajer in načelnik dr. Dolšak se tega ogleda nista udeležila, ker sta bila zadržana v Ljubljani. 0 Trofeje, dobljene na pevski turneji Grafike po Češkoslovaškem, so razstavljene v izložbi »Elite v Prešernovi ulici. 0 Avstrijskemu konzulatu je dopoelala avstrijska Leonova družba na Dunaju poizkusili zvezek časopisa Kirchenkuust-. Konzulat vabi vsakogar. ki se za lo zanima, da si ta zvezek ogleda. 0 Českoslovcnska obcc v Lublani zajiždi v dodeli, dne 12. t. m. do Kranjke navštžvou k českč Besede v Kranju, ktera porada toho dne odpoledne > Českou potit« ve volne prirodč »Na Laborah« v Kranju, s bohatym programom, — Zveme všechny čieny k ličasti pri tomto zajezdu — narodni kroje vitany. — Slavnost se porada v pripade nepHzni-veho počasi v Narodnim dome v Kranju. Odjezd turistickym vlakem, krom toho dopolednim i prv^m odoolednim vlakem. — Informace jednatel Klapa-leli v Češke prumyslove bance. © Odprite Janežieevo ulico. Prejeli smo: Že lansko leto je bilo sklenjeno pri občinski seji, da sc odpre Janežičeva ulica. Drevje so tudi posekali in sedaj se že vidi s Karlovške ceste na prulski most. Saj je bilu ta cesta že pred 20 leti določena in je komaj nad 100 metrov dolga. Pripeljali so že okoli 15 voz starega materijala in trhlega lesa od podrtil hiš; menda bo to za zboljšanje zraka v .latiežičevi ulici? Tramvajsko križišče in postajališče so tudi že napravili na križičšu Karlovške ceste in Janežičeve ulice, vendar pa morajo Prulčani hoditi še vseeno na tramvaj do Sv. Jakoba trga ali pa skozi Privoz. Vsled tega naj vendar enkrat vsaj za silo odpro vrata, da bo vsaj za pešce prehod, ker je to prepotrebno in ni zvezano z nobenimi stroški, ljudstvu bi pa bilo v veliko korist. Tako kratko ulico, v kateri se lahko vrže kamen iz enega konca ulice na drugi in je še potrebna, bi bilo jkič nujno čim preje odpreti. sliku je srečno priromala, varno zavita, po železnici na glavni kolodvor ljubljanski. M. Maleš pošlje izvoščka nn kolodvor, nuj mu jo pripelje. Ta res naloži ogromno sliko in jo pelje iz skladišča glavnega kolodvora v mesto. Ko hoče pasirati mitnico, ga ustavijo in ne puste slike naprej. Izvošček pusti sliko v resnici na mitnici iu gre s|ioročit Malešu, naj pride sani gori intervenirat, češ da slike ne puste v mesto kar tako. Na mitnici pa zve Maleš, da mora plačati za sliko, če jo misli samo rcnovirati in jx>-tem poslati nazaj, toliko kavcije, kolikor je slika vredna. Nastalo je novo vprašanje, kako naj se slika oceni Zato je pustil Maleš sliko raje na mitnici in letal danes od Poneija do Pilatu, dn bi mu pustili sliko brez niitnine v mesto. Letal je vse dopoldne okrog in končno dobil na ravnateljstvu izjemno dovoljenje, da sme začasno »uvoziti« v mesto jiroti kavciji 31 Din, ki pa bo zapadla, če slike j>o šestih mesecih no bo iz mesta »izvozil«. Knj bi se zgodilo, če bi bila .slika vredna tO.(KM) Din in kdo bi kreditiral Malešu samo za kavcijo tako vsoto. Kdo bo pa povrnil zgubljeni čas in jezo? — Ko se. bom vračal s planin iu bom v Kamniku pojedel kranjsko klobaso, bom pošteno pazil, da mi je na mitnici nc otipljejo. Sicer bom mogoče moral plačati initnino. ©Muslimani, stanujoči v Ljubljani se opozarjajo, da se je rok za popis oseb muslimanske veroizpovedi jKKlaljšal do vštetega 26. julija t. 1. Popis se vrši ob delavnikih od 9. do 14. ure in ob nedeljah od 9. do 11. ure v domovinskem uradu mestnega načelstva v Ljubljani, Mestni trg St. 2-11, soba št. -Ki. Listine, ki jih mora vsakdo predložiti, so razvidne iz razglasa, ki je nabit na občinski deski in ki je bil objavljen začetkom tega meseca v tukajšnjih dnevnikih. © Najvišja ujiornba vode v Ljubljani. Običajno moramo smatrati za najbolj vroč dan v letu tisti dan, ko jioleti mesto porabi največ vode. Tak dan je bil 30. junij. Ljubljana je tedaj porabila po jx>datkih mestnega vodovoda 17.8TI kub. metrov vode. Tudi ostale poletne dni povprečno Ljubljana ne porabi dosti manj vode. Letos se je povprečno vpornbn vode znatno dvignila nad lansko, tako tla dosega povprečna količina j>orabe letošnjega poletja skoraj lanski maksimum. Vzrok dviganja jiorabc vode je pač: porast mestu, dvig snage prebivalstva in pa skrbnejše škropljenje cest. © Dve nesreči. Pri javnih skladiščih nn Dunajski cesti se je danes ob II dojioldne pripetili! hujša nesreča. 32 letni delavec javnih skladišč Matevž Kalan je jiadel pod konja iu se resno poškodoval no glavi. Matevž Kalan stanuje v Zbiljah 18 pri Medvodah. — Žrtev lastne neprevidnosti je jiostal danes dopoldne 65 letni Valentin Gregorc. trgovski zastopnik tvornice /.aluzij Petru Kobala v Kranju. Ta se je peljal s kolesom po Celovški cesti. Peljal pa se je jio levi strani, mesto po desni. Blizu Kosove gostilne, to jc konec tramvajske jiroge, pa mu je privozil naproti Magistrov avtobus. Gregorc se mu ni mogel pravočasno izogniti in se je zaletel s kolesom v avtobus. Padel je na tla in obležnl precej hudo ranjen. Dobil jo hude notranje poškodbe. Gregorc stanuje v Jaršah 11 in je pristojen v Mengeš. Oba ponesrečenca je pripeljal v bolnišnico reševalni avto. © Uboge plinske svetilke. Dela pri regulaciji Ljubljanice imajo poleg raznih prijetnih posledic tudi mnoge neprijetne, zlasti pa že dosedaj lepo število nesreč. Dva voznika, ki vozita gramoz k delom na Krakovskem nasipu, sta imela te dni dva karambola s plinskimi svetilniki. Ali ne bi bilo dobro, ko bi j>odjetje Dukič pri tempu svojega dela tudi malo pazilo? © Nočno služlio imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6. in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Cerkveni vestnih Na praznik Karmelske. Matere Božje dne 16. t. m. bo v karmelski cerkvi na Selu: ob pol 5 tiha sv, maša, ob pol 6 slovesna sv. maša; ob 8 mašuje prevzvišeni g. knezoškof dr. Rozman. — Popoldne ob 16 pridiga in pete litanije. — Na karmelski praznik se v karmelski cerkvi dobi popolni odpustek kakor o porcijunkuli. — 15. in 16. iu-lija bo od 16.30 do 18.30 izpostavljeno Najsvetejše. 15, julija bo med tem časom prilika za sv. spoved. Včeraj se je vršila seja ljubljanskega magistr. gremija, iz katere posnemamo sledeče sklepe: Odkloni se prošnja izvoščka Plantariča Alojzija za podelitev koncesije avtotaksija. Odloži se jirošnja tvrdke Medič-Zankl za podaljšanje termina za odstranitev barake in skladišča ob Jegličevi cesti. — Ugodi sc prošnji Evalda Popoviča in se mu zniža pri-znavalna najemščina za javni svet, ker je bilo precej sveta že porabljenega za javno cestišče. — Poštna uprava namerava postaviti poštni urad na Dolenjski cesti, kateremu bi bilo vpkijučena tudi občina Rudnik ter del Ljubljane desno od Guberie-vega kanala in Ljubljanice. Mestna občina bi bfca pripravljena, dati na razpolago uradne jirostore v tnitniški hiši na Dolenjski cesti. — Francetu Do-viču, posestniku ob Vilharjevi ulici, se odproda kozolec, ki stoji na svetu gradeče se carinarnice, za znesek 8400 Din. — Dovoli se časnikarski agenciji A vali da sme postaviti radio-anteno na dve smreki tivolskega gozda iz razloga, ker je sprejemanje poročil v njenih sedanjih prostorih vsled tramvajske mptnje onemogočeno. Sobo za sprejemanje pa je Avala najela v hotelu Tivoli«. Oddaja raznih del. Na poročilo mestnega gradbenega urada se odda dobava cestnih robnikov najnižji ponudnici, tvrdki inž. Lenarčič, ki bo za triletno dobo dobavljala robnike po 10% do 20% nižji ceni kakor doslej. — Oddajo se mizarska dela za stopnišče adaptiranega magistrata tvrdkania škafar na Rimski cesti in Produktivni mizarski zadrugi ua Viču, vsakemu polovico. — Za prestavitev železnega čevljarskega mostu in postavitev novega mostu na istem mestu je bila oddaja dela razpisana. Oler-lalne licitacije so se udeležile tri ljubljanske stavbne tvrdke. Delo za prestavitev mostu nad bivšo prisilno delavnico in za postavitev novega čevljarskega inostu sc odda najcenejšemu ponudniku tvrdki inž. Dukič in drug in sicer prestavitev mostu za Din 152.704, postavitev novega mostu pa za 339.732 Din. — Na predlog tujsko-prometnega odseka in na njegovo iniciativo bo založila in izdala mestna občina ob priliki letošnje razstave mest ličen prospekt Ljubljane. Delo je bilo razpisano potoni ofer-talne licitacije ter sta ponudbe vložili Delniška in Jugoslovanska tiskarna. Delo se odda najcenejši ponudnici Jugoslovanski tiskarni za sedembarvni offset-tisk za ceno 29.925 Din. In/. Dukiču, kot posestniku novo adaptirane vile ob vogalu Ceste v Rožno dolino in Ceste na Rožnik, se dovoli položitev bazaltoidnega tlaka iz plošč z granitnimi robniki. — Ob Prešernovem spomeniku se odstrani ograja in zelenje. O prestavitvi spomenika bo sklepala občinska uprava v svoji plenarni seji. Stavbna dovoljenja. Na poročilo gradbeno-pravnega referenta se izdajo sledeča stavbna dovoljenja: Kalošu Bogu-slavu za enonadstropno hišo ob Lampetovi ulici; zakoncema Zori in Rudolfu Štrus za enanadstrop-no hišo ob Korytkovi ulici; Ivanu Cižmanu, Batisti Emilu, Petru Zlatnarju, Štafuli Filipu, Josipu Zgon-cu, Josipu Jugu, Mariji Plevelj, Josipu Grosu, Grlju Josipu, Francetu Dobovišku, Ivanu Žagarju, Ani Forčesiti, Ivanu Dobniku, Pavlu Otiču, Alojziju Šabcu za visokopritlične odnosno enonadstropne hiše v koloniji Stavbne zadruge Železniška družina v Spodnji Šiški; Josipu Ivancu za trinadstrop-110 vogalno hišo v Slomškovi ulici in Resljevi cesti; Smolnikarju Ivanu in Ivanu Puciherju, policijskima stražnikoma, za pritlični hiši ob Soški ulici; Ivami Golobu za enonadstropno hišo na Mivki; Antonu Japlju za pritlično hišo na Poti na Rakovo jelšo; Luizi Jurtnan za gradnjo provizoričnega pritličnega trgovskega poslopja, enonadstropne hiše in garaže ob Dunajski cesti; stavbeniku Danijelu Bat-telino za dve enonadstropni hiši v Podmilšakovi ulici; Stavbni zadrugi Bajtar« za visokopritlično hišo na Ljubljanskem polju; Antonu Komanu za enonadstropno hišo za Bežigradom ob Lavričevi ulici; Turku Jakobu za pritlično hišo ob Ižanski cesti; Zori Rapetovi za enonadstropno hišo ob vogalu Dravske in Vodovodne ceste; Katici Subotič za enonadstropno hišo ob Ilajdrihovi ulici; Ludo-viku Drekslerju za enonadstropno hišo ob Vodovodni cesti; Matiji Pernetu za visokopritlično hišo ob Janševi ulici; Mariji Maurer za enonadstropni prizidek in garažo na dvorišču hiše št. 5 na Jegličevi cesti; sodnemu svetniku Josipu Janši za enonadstropni prizidek na Jegličevi cesti št. 3; Egonu Planinšku za provizorično vrtno lopo ob Ljubljanici višje mestnega kopališča; Francetu Pengovu za provizorično lopo na dvorišču ob Karlovški cesti št. 19; Vincencu Pogačniku za napravo ob-! cestne ograje v Hradeckega vasi št. 34; Janezu Sku-| bicu za adaptacijo dvoriščnega poslopja v Knezovi I ulici št. 11; Maksu Kogovšku za prizidke in adap- Zapuščinska razprava za i dinar 50 par Da ne bo kdo mislil, da je to kak podlistek, se moram zavarovati vnaprej s trditvijo, da se je ta storija izvršila uradoma in prav tako kakor tukaj navajam. Pa začnimo s stvarjo, kakor se je izvršila. V našem lepem kraju je umrl državni uradnik ne ravno visokega jDoložaja. To ni nič posebnega, ludi to ni vzbudilo posebnega interesa, daje zapustil ženo in mlajšo hčerko, ki še ni izpolnila 21 let, Ker je ta uradnik umrl, se je, kakor zahteva /akon, vršila zapuščinska razprava. Sestavil se je zapisnik, ki pravi: V zapuščinski stvari po dne... umrlem. Navzoči notar kot sodni komisar, sodni cenilec, dve priči, zapustnikova vdova ter še en sodni uradnik. Podpisani notar kot sodni komisar je priče opomnil na resnico in ugotovil, da je zapustnikovo stanovanje obstojalo le iz ene sobe in da je ta soba zaklenjena. Nato je to sobo z enim od štirih od policijskega ravnateljstva mu vročenih ključev odklenil in začela se je cenitev. Saj veste, kaj se navadno najde pri takem zapustniku. Nekaj perila, hlače, jopič, telovnik, kopalne hlače, brisača, 5 parov nogavic, 3 srajce, v skupni vrednosti 647 dinarjev. Potem so prišle na dan druge premičnine. Sveženj krp brez vrednosti, pasji bič, nekaj orodja, en zaje za čevlje, razne drobnarije v predalu umivalnika, nekaj plaket in cenilca sta dobila tako vrednost 232 Din. Pa s tem zapuščinska razprava oziroma cenitev še ni bila dovršena. Na vrsto je prišla sobna oprava in se je našla omara, umivalnik z ogledalom, postelja in kar spada zraven, miza, obešalnik, stoli, ena cvetlična postavka, žimna metla namizen prt, platneno zagrinjalo. No, cenilca sta našla, da pridemo le do 2.720 Din, če bi se »o prodalo. Tu se sedaj začne. Zapustnikova vdova ie trdila da so vsi ti predmeti mena last In zastop-nik mladoletne hčerke, ki naj brani njene interese v tej zapuščini, je rekel da. Sodni cenilec je zahteval pristojbino 50 Din. .... Zapuščinska razprava sc je če/ nekaj dni nadaljevala. Notar kot sodni komisar ugotovi, da sc bo delovalo po postavi, ker ni nobenega testamenta. K dedovanju torej prideta vdova, ki dobi eno četrtino in hči, ki dobi tri četrtine. Notar kot sodni komisar pojasni, kakšne so pravne joosledice, če se kdo priglasi za dediča, na kar se vdova odpove vsemu vprid mladoletni hčerki. Zastopnik mladoletne hčerke pa pravi, naj se njemu da uprava tega premoženja, da bo vse skupaj prenesel kam drugam in tako obvaroval dedinjo škode. Postopanje postaja že bolj zamotano. Je že tako v našem lepem kraju, da živi ta ali oni ločen od svoje žene in družine ter si zbere za spremembo drugo družico. Tako je bilo tudi v tem slučaju. Javil se je advokat, ki zastopa to drugo družico in napove svoje terjatve. Pokojnik je ostal na dolgu na hrani za en mesec, kar znaša 600 Din. Za trud je ostal na dolgu 100 Din, za zdravila 100 Din, na pogrebnih stroških 1.200 Din. Da torej ne bo ta upnica na slabšem, predlaga kot zahteva paragraf, da se zapuščina loči od premoženja dedičev, dokler ne bo terjatev krita. Vršila se je tretja zapuščinska razprava. Za stopnik upnice domneva, da tnora imeti pokojnik denar naložen v neki banki. S tem se je ta razprava sklenila. Četrta razprava se je nadaljevala nekaj dni kasneje, ker se je našel en razložen posleljnjak, cenjen na 150 Din. Sodni cenilec je zahteval za to cenitev 10 Din. S tem je bila tudi ta četrta zapuščinska razprava končana. Peta razprava je bila nekoliko daljša. Navzočih je bilo precej oseb. Prvič notar kot sodni komisar, odvetnik kot zastopnik upnice, vdova zapustnika, kolizijski kurator mladoletne. Tudi ta razprava se začne z ugotovitvijo, kdaj je pokojni umrl. Slo je sedaj za posteljnjak. Vdova je dejala, da je tudi ta posteljnjak njena last, zastopnik upnice pa je trdil, da ta posteljnjak spada v zapuščino pokojnega. Notar svečano ponovi, da je dovoljena ločitev zapuščine od premoženja dedičev in da se je za kuratorja postavil poseben uradnik, katerega ima navzočim čast predstaviti. Interesi so torej križani in eden od navzočih prijavljene terjatve upnice prizna, drugi jih oporeka. Ta, ki naj skrbi za to. da se premoženje ne bo zmešalo z imetjem dedičev, predlaga celo, da je treba za tc stvari preskrbeti jjosebno shranovališče in ker ni drugače prostora na rapolago, naj se najame v to svrho Ranzingerjevo skladišče. S tem je bila tudi ta peta zapuščinska razprava končana. Kot sem navedel, je bilo stanovanje pokojnika zapečateno in vsi predmeti skrbno popisani. Nihče naj se jih torej ne dotakne. Pa ne da se pomagati. Kar naenkrat je prišla policijska ovadba, v kateri se trdi, da so zmanjkali različni predmeti kot ku-; hiujska kredenca, šaliovna mizica, dve košari, servis za juho, za črno kavo, za pivo, za likerje, radio-aparat, spodnje hlače, prstan, album za fotografije, neka obleka itd. Ti predmeti so se naibrže nahajali tam, kjer je pokojnik zadnje čase živel. Ovadba je šla seveda na sodnijo in začelo se jc tudi tu postopanje. S tem pa položaj nikakor ni bil razjasnjen. Zapuščina je imela polno upnikov in upniki so imeli že izvršljive terjatve ter so predlagali izvršbo. Posledica je bila, da so se popisani predmeti zarubili. Zapuščinske razprave pa so Šle lepo svoja pota in tako siiiq prišli do šeste. Zopet navzoč notar kot sodni komisar ter interesni zastopnik mlade deklice — dedinje. Ta je namreč zvedel, da je zapustnik uajbrže imel 7—10.000 Din premoženja in mora biti ta denar naložen že v kaki hranilnici ali banki. No, in tako se je začelo dopisovanje ali denarni zavodi so drug za drugim na krajših in daljših dopisih kakih 15 po številu poročali, da o kaki vlogi zapustnika pri njih ni niti najmanjšega govora. Tako je zapuščina bila naenkrat za 7—10.000 Din manjša. Pa seveda kura; torji ne delajo zastonj. Tisti gospod, ki naj bi pazil, da sc premoženje dedičev ne zmeša z zapuščino, je imel samo na poštnini 72 Din stroškov. Zapuščina je končno doživela sedmo razpravo. Zopet je bil navzoč notar kot sodni komisar in zastopnik interesov dedinje nedoletne deklice. Notar kot sodni komisar je zopet podal vse posledice, ki jih ima zakon, če se kdo prijavi k dedščini in nato je zastopnik nedoletne dedinje prijavil, kakor pravi strokovni izraz, prisego nadomestujočo napoved ! premoženja in navajal: Zapuščinsko premoženje i znaša 1.50 Din. Ker so različne preproge, kuhal-' niki, prtovi, hlače in spodnje hlače, posteljnjakuin tacijo hiše v Verovškovi ulici št. 16; Filharmonični družbi in Glasbeni matici za napravo novega stopnišča v prvo nadstropje; Rapetu Blažu se podaljša za dve leti stavbno dovoljenje za napravo dvoriščnega stanovanjskega |:>oslopja; tiskarni Blaznikovih dedičev za adaptacijo hiše Breg št. 10 in 12. Uporabna dovoljenja. Poleg tega se izdajo uporabna dovoljenja sledečim stavbnim gospodarjem: Pekovskemu društvu za dvo- odnosno tronadstropno stanovanjsko hišo poleg mitnice na Dunajski cesti; Josipini Boh za enonadstropne vile v Tobačni ulici; profesorju Silvu Kranjcu za enonadstropno hišo ob Costovi ulici; Marjeti Poženel za pritlično leseno hišo ob poti proti mestnemu kopališču ob Ljubljanici; Albinu Pavšiču za enonadstropno hišo istotam; Dragotinu Hribarju za enonadstropno skladišče ob Zaloški cesti; Davorinu Stoparjti za enonadstropno hišo v Kobaridski ulici; Josipu Kolbeznu za enonadstropno hišo ob Zarnikovi ulici; mestnemu nadoficialu Francetu Kovačiču za enonadstropno hišo ob Api-hovi ulici; sodnemu svetniku dr. Lajovicu in bratu za trinadstropno hišo ob Dvorakovi ulici — hišo sta kunila oil zavarovalnega uradnika g. Josipa Vilharja. Mmrfbor □ Odličen gost v Mariboru. Včeraj je prispel v Maribor inž. dr. Reich, višji kmetijski svetnik in šef kmetijskega šolstva Cehoslovaške republike ter glavni tajnik kmetijske akademije tei sotrudnik odličnih strokovnih kmetijskih listov evropskega slovesa. Na priporočilo članov neke češke ekskurzije, ki se je mudila lansko leto v Mariboru, si je odlični gost ogledal dr. Meranovo vinogradništvo v Pe-krah, nadalje Robičevo posestvo v Limbušu, bano-vinsko drevesnico in trfnico v Pekrah. V spremstvu ravnatelja Vinarske in sadjarske šole Josipa Priola se je peljal skozi Sv. Lenart v Slov. goricah v Gornjo Radgono, kjer si je ogledal šampanjske kleti in vinograde Clofarja Bouvierja, nakar se je odpeljal proti Kapeli, kjer je obiskal tamkajšnjo banovinsko drevesnico in trtnico, dalje si je ogledal tudi vinograde v Železnih dverih pri Jeruzalemu ter se je nato [ireko Ormoža, Sv. Barbare v Halozah vrnil nazaj v Maribor. Zelo pohvalno se je izrazil o tem, kar je videl, zlasti pa o banovinskih trtnicah in drevesnicah v Pekrah in Kapeli ter odlično urejeni Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. □ Slovesna otvoritev iu blagoslovitev vodovoda pri Sv. Križu nad Mariborom. V nedeljo dne 19. julija 1931 se bo obhajala na vrhu prijaznega Kozjaka pri Sv. Križu nad Mariborom izredna slovesnost. Otvoril in blagoslovil ter uradno kolaudi-ral se bo nov vodovod za vas Sv. Križ nad Mariborom. Slavnost se vrši po sledečem sporedu: Ob 8 kolavdacija po zastopnikih okrajnega načelstva in Zdravstvenega doma. Ob 9 na cerkvenem trgu slovesni sprejem gostov in zastopnikov oblasti ter kor-poracij. Nato sprevod z godbo do rezervoarja. Tam se bodo vršili pozdravni govori. Nato bo sv. maša v župnijski cerkvi s sodelovanjem godbe in pevskega zbora. Po slovesni sv. maši veselica z godbo in petjem v gostilni in vrtu gospe Verdovnik. K sla,v-. nosti so vabljeni vsi domačini in sosedje, župani irr1 odborniki občin sosednih župnij, prav posebno p*. Mariborčani, ki itak radi posečajo planinsko točfecf pri sv. Križu. □ Proslava 30 letnice mature. I< včerajšnji notici pod gornjim naslovom dodajemo, da so med jubilanti poleg že navedenih še sledeči gg.: Ernest Vargazon, vpokojeni načelnik iz Ljubljane, Anton Trinkaus, župnik v Patnečah, Štefan Medved, pisarniški ravnatelj v Mariboru, Ivan Persoglio, rudarski inžener v Hrastniku, Rudolf Polak, bančni uradnik v Ljubljani, Franc Letonja, župnik pri Sv. Antonu na Pol lorju, Vinko Kraner, župnik v Sp. Kun-goti, Franc Vuk, župnik na Koroškem, Ivan Kitak, žel. uradnik v Mariboru ter Anton Jug, ravnatelj v Ljubljani. □ Avto jc povozil 9 letnega sina posestnice Vladimirja Skrbinška iz Jarenine. Deček je zadobil težke poškodbe na glavi in levi nogi. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Celje & Smrtna kesa. Na Bregu je umrla v četrtek 9. t. m. popoldne ga. Poderžaj Jerčka, lllet-na soproga posestnika in gostilničarja na Bregu. Pogreb pokojnice se bo vršil danes ob 5 popoldne izpred hiše žalosti na okoliško pokopališče. Naj v miru počiva! drugo, kar se najde po sobah, last zapustnikove vdove, se ne da nič pomagati in torej znaša zapuščina tiepobitno 1.50 Din. Zapuščinski dolgovi pa znašajo, kot je navedel zastopnik interesov mladoletne dedinje, te-le zneske: terjatev dotične upnice na pogrebnih stroških, prehrani, honorarju za zdravnika, postrežbi tid. terjatev zastopnika za-, puščine, ki naj bi bil skrbel, da se ta ue zmeša i s premoženjem pokojnega v višini 72 Din, kolikor je ta izdal za poštnino, se ne prizna in se ta kurator s tem zavrača na pot civilne pravde. Ponovno se še ugotovi, da znaša zapuščina končno in ne-pobitno 1.50 Din. Zastopnik interesov je, kakor je napisal v aktu g. notar kot sodni komisar, omenil, da se je ta zapuščina, obstoječa iz gotovine 1.50 Din, porabila za tekoče izdatke in za prehrano nedoletne dedinje ter je predlagal, da se zapuščinska obravnava zapuščinsko oblastno in glede mladoletne dedinje tudi nadskrbstveno oblastno odobri ter, ker ni od čiste zapuščine 1.50 Din plačati po čl. 6, točka 5. taksenega zakona nobene takse, prisodi postavnemu dediču nedoletni hčerki, ker se je ta na podlagi postave priglasila za dedinjo do cele zapuščine. Hkrati se je skrbnik odrekel jiosebnemu rekurzu, da bi se sklep, s katerim se dedščina 1.50 Din prisoja dedinji, izpodbijal oziroma razveljavil v II. instanci. Gospod notar kot sodni komisar pa jc na kolekih in na poštnini predložil račun per 97 Din. Sedaj ie vzel stvar ponovno v roke zapuščinski sodnik, ki je razpravo pregledal, odobril in tudi la končnoveljavno ugotovil, da znaša čista zapuščina, za katero je trajala zapuščinska razprava od julija 1930 do julija 1931, 1.30 Din ler je to zapuščino prisodil nedoletni dedinji v last, medtem, ko je dal predpisane sklepe stipkati še v sicer napolnjenem in obremenjenem prepisnetn oddelku svojega sodišča. Tako se je ta zapuščinska razprava v vrednosti 1.50 Din končnoveljavno že v prvi instanci končala, in je bilo meni dano popolno zadoščenje. Z odličnim spoštovanje in pozdrav vsem, ki bodo to čitali 1 Paragraf. Dnevna kronika Ceneč. Koledar Sobota, 11. julija: Pij I., Olga, Savin, uiu- Osebne vesli — Nova maša. V nedeljo, 12. julija, opravi v svojem domačem kraju v Robu pri Vel. Laščah svojo prvo slovesno daritev novomašnik salezijanske družbe gosp. Alojzij ž k r 1 j. Govoril bo ravnatelj salezijanskega zavodu na Ha kov ni ku v Ljubljani g. dr. Franc Volčič. = Poročila sta so v št. Ilju v Slovenskih goricah Ciril Mar, posestnik iz Sv. Tomaža pri Ormožu in gdč. Katarina Stelcerjeva, posestnica v ftf. Ilju. Poročne obrede je opravil domači župnik, duhovni svetnik Evald Vračko. Novoporočencema naše najiskrenejše častitke! Novi grobo«« "J" V Ljubljani je včeraj umrl g. Ivan Bajda, orvi aranžer Mestnega pogrebnega zavoda. Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Železnica do Bakarshe luke Ljubljana, 10. julija. V nfedeljo bo slovesna otvoritev nove železniške proge, ki bo zvezala luko Bakar z železnico Zagreb—Sušak. S tem sc bo izpolnila stara želja Bakra, z novo železnico pa se bo tudi znatno povečal promet ter zlasti za Slovenijo važne Inke — ki ji ljudje v šali pravijo kar »Slovenska luka«. Luka Bakar spada v luški sistem na severu našega Jadrana in ki obsega luke Sušak, Bakar in Martinščico. Z zgraditvijo nove proge je izvršena prva etapa zveze z glavno progo Zagreb—Sušak. Druga etapa pa bo zveza na luko Martinščico, lako da bodo vse tri luke spojene z glavno progo Zagreb—Sušak, Razdelilna postaja za vse tri luke bo sedanja postaja Bakar na progi Zagreb—Sušak, ki je deloma že povečana in se bo po potrebi šc povečala. Ta postaja je 262 m nad morjem. Nova proga je dolga 10 km in je veljala približno 30 milijonov Din. Zaradi višinske razlike 262 m nad morsko gladino, sc proga spušča strmo navzdol s padcem 25°/oo. Nova proga se odcepi od stare proge približno 2 km nod postajo Bakar-postaja pri naselju Vitoševo in stopi nato na strmo pobočje bakarskega zaliva. Nato ga zopet zapusti in napravi velik lok na južni strani bakarskega polotoka, kjer je tudi edina medpo-staja na tej progi. Nato se proga zniža ponovno na omenjeno pobočje in vodi potem v velikem loku okoli mesta Bakar navzdol in doseže morsko obalo približno v prvi tretjini bakarskega zaliva na severni strani. Pozneje je nameravano podaljšanje te proge do Kraljeviče na znano ladjedelnico. Ta proga bo dolga 5 km in bo veljala 14 milj. Din. Projekt za to progo se že izdeluje. S tem, da je bakarska luka dobila železniško zvezo z glavno progo, pa postane še bolj občutna potreba, da dobi luka tudi primerne luške naprave, ki ji do 6edaj manjkajo. Na vsak način bo potrebno še mnogo dela, Novo progo so pričeli graditi že 1. 1927, dogradili pa so jo šele seda/. Šlo je torej prav počasi, ampak samo, da se srečno proga dovršila. Nova proga bo seveda tudi velike važnosti za Slovenijo, zlasti ko se bo snkrat uresničila še važnejša proga, namreč Ko-ievje—Sušak, ki naj nam jo Bog in oblasti hitro iajo! Uboj župana Beriča pred državnim sodiščem Belgrad, 9. julija. Danes se je nadaljevalo in končalo zasliševanje Ivana Levakoviča starejšega. Na vprašanje sodnika Kurteviča pojasnjuje obtoženec, da je dobival denar iz Budimpešte iii sicer 200 pengov, od Perčeca z Dunaja pa enkrat 2.400 Din, enkrat pa 200 šilingov. Nadalje priznava, da je dobival pisma iz Karlovca zato, ker je bil Karlovac blizu Reke in je bila možnost najboljše zveze z ilegalno organizacijo v inozemstvu. Na vprašanje, koga je prvič slišal, da je treba ubiti Beriča, odgovarja obtoženec, da je to slišal od Ivana Levakoviča mlajšega in sicer po sestanku s Papcetn, ki ga pa ni videl. Vedno pa je govoril. da bo Karlo Kovačevič ubit. Priznal je, da je bila uvedena stalna obmejna služba in da so jim tudi obmejni uradniki tujih držav šli na roko. O Levakoviču mlajšem se zelo slabo izraža, Pravi, da je hotel Karla Kovačeviča ubiti zato, da bi na ta način obrnil pozornost na njegov slučaj odpusta iz službe, nikdar pa ni bil proti državi ali narodnemu edinstvu. Nato je bil zaslišan Levakovič mlajši, ki je izjavil, da se sploh ne čuti krivega. Levakoviča starejšega obtožuje, da je zahteval smrt Kovačevičevo in so radi tega imela več sestankov, med katerimi je Levakovič starejši zahteval, naj Sterihal vodi napadalce, česar pa ni hotel storiti. Ko se je Levakovič starejši vrnil z Dunaja, jim je očital, da so kukavice iti rekel, da bo napad sam izvršil, samo če dobi bombe. Nagovoril je Miillerja, ki je bil podpolkovnikov sluga, naj tnu preskrbi bombe, za katere mu bo plačal 500 Din po komadu. Na vprašanje sodnika, če je nagovarjal Miillerja, da ubije Kovačeviča, jc rekel, da to ni res, temveč je izjavil, da ima Levakovič starejši pač svoje vzroke, ila to trdi. Predsednik je nato ugotovil, da sta izjavi Levakoviča starejšega in mlajšega zelo različni, nakar je Levakovič mlajši zatrjeval, da govori resnico. Prihodnja razprava se bo nadaljevala jutri. Ostale vesfi — Sprejem gojenk v kmetijsko-gospodinjsko šolo Kmetijske družbe v Ljubljani. S. I. oktobrom 1931 se otvori trideseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani. Teoretični del obsega verouk, vzgojeslovje, računstvo, knjigovodstvo in kmetijsko gospodarstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, živinorejo in živinozdravstvo, poljedelstvo in kmetijsko kemijo. Praktično se vežbajo v kuhanju, šivanju (ročnem iu strojnem), krojnem risanju, pranju, likanju, v mlekarstvu in sirarstvu, v vrtnarstvu itd Gojenke sc vadijo tudi v ravnanju z bolniki m bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 450 Din. Vsaka gojenka naj vzame s «eboi v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo- vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev, nekaj belih in barvanih nočnih srajc ali jopic za ponoči, iri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest tiarov nogavic, 10-12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 servijete. Ce ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. predložiti zadnje šolsko izpričevalo; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S ieini podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo na Kmetijsko družbo v Ljubljani vsaj do 31. julija 1931. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih jjokrajin. — Ukinitev dovoljenj za nove trafike. Kot izvemo iz Belgrada, je izdal direktor Uprave državnih monopolov naredbo, da se za mesta in večje trge popolnoma ukinejo dovoljenja za nove trafike. Z veliko zadovoljnostjo jiozdravljajo vsi trafikanti to naredbo, ki je bila že skrajno potrebna, kajti v mestih in večjih trgih so rastle trafike kakor gobe po dežju, in če bi šlo tako naprej, bi imelo to za posledico propast vseh revnejših trafikantskih slojev, posebno pa takih, ki so vojne žrtve. — Tri sestrice na mrtvaškem odru. V noči od 1. na 2. julij je povila zakonska žena Ivanka Ciliha v Sv. Lovrencu pri Veliki Loki trojčke — Iri deklice, katere so krstili na imena Ivanka, Terezija iu Marija. Vse tri deklice so kmalu po rojstvu umrle in so skupaj ležale na mrtvaškem odru. — Slovensko lovsko društvo v Ljubljani obvešča svoje člane, da je na našo intervencijo izjavila tvrdka E. Vajda iz Cakovca, da vzdržuje cene za ustreljene srnjake tudi nadalje v isti višini, kot so navedene v zeleni prilogi letošnje junijske številke »Lovca«. — Odbor. — Abiturijenti državne gimnazije v Kranju iz leta 1906 praznujemo letos 25 letnico mature. V Ljubljani bivajoči sošolci smo se sporazumeli, da se snidemo dne 2. avgusta zvečer med 19. in 20. uro na vrtu hotela »Union« v Ljubljani ter določili program tudi že za naslednji dan. Tovariše, ki se nameravajo udeležiti tega sestanka, prosimo, da se priglasijo najkasneje do 22. julija Jožetu Jenku, direkcija državnih železnic Ljubljana. — Učiteljski zadružno-knjigovodski tečaj v Ljubljani. Z ozirom na to, da se prične tečaj šele 1. avgusta in traja do 14. avgusta in ker je na mer-kantilne tečaje naval, podaljšuje sekcija JUU — Ljubljana termin za prijavo v zadružno-knjigovodski tečaj do 20. julija t. 1. Sekcija povrne udeležencem potne stroške, plača prenočišče in preskrbi brezplačno vse tiskovine in potrebščine za tečaj. Prehrana je v menzi cenena. Učitelji in učiteljice, izrabite ugodno priliko sedaj, ko Vam je tečaj na razpolago! — JUU, sekcija v Ljubljani. — Na velikem kopališču ob Savi na Ježici, katero je z velikimi žrtvami zgradil g. Štirn, bo v nedeljo popoldne igrala priznana delavska godba ■ Zarja« pod vodstvom kapelnika g. Dolinarja. — Pošten najditelj. Te dni je znan g. trgovec iz Dobrepolj v avtobusu, ki vozi iz Ljubljane čez Grosuplje in Dobrepolje na Struge, izgubil listnico s približno 17.000 Din in mnogo vrednostnimi papirji. Ves iz sebe je trgovec domov prišedši pogrešil izgubljeno ter je svojega uslužbenca s kolesom poslal za avtobusom. Avto-sprevodnik gosp. Anton Lenič je lfstnico vestno in pošteno izročil razveseljenemu izgubitelju. Avtopodjetju Pečnikar je le častitati, da ima tako vestno uslužbenstvo. — V Službenem listu Kraljevske banske upravo dravske banovine št. 40 od 10. julija t. 1. je objavljen »Zakon o državn. prometnem osebju . — Razpis službe ekonoma. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi S 31. zakona o banski upravi v javni ženski bolnišnici v Novem mestu službo ekonoma v staležu bano-viuskib uradnikov s kvalifikacijo v zmislu j? 20. zakona o bolnicah, odnosno g 45, odst. 2. zakona o uradnikih. Prosilci za to službo morajo izpolnjevali splošne pogoje za sprejem v državno, odnosno banovinsko službo ter morajo imeti najmanj 5 let bolniško-ekonomske ali računsko-upravne službe. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolko-vane pron nje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi ]>riloganii je vložiti najkasneje do 30. julija 1931 pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. — Božjastna žena zadušila otroka. V vasi Obrovac v Vojvodini je odšla Katarina Johann na vse zgodaj po opravku k sosedi in pustila štiri mesece starega otroka v zibelki samega. Otrok se je zbudil in pričel kričati. Prihitela je stara mali Marija Ebenhofer, 55 letna žena, ki trpi na božjasti. Vzela je otroka v naročje in ga pričela ujčkati. Ravno tedaj pa jo je z nova napadla njena stara bolezen in pri kuhinjskih vratih je padla v krčih na Ila. Padla je tako nesrečno, da je prišel otrok pod njo in ga je tako zadušila. Ko se je malo pozneje vrnila otrokova mati domov, je bil otrok že mrtev. — Boj za nasip. Že pred dvema dnevoma smo poročali pod naslovom »Vas v nevarnosti :, da bi se morali prebivalci vasi Rače preseliti drugam, na svet, ki jim ga je ponudila petrovaradinska občina. Pogajanja pa so se razbila. Sedaj je prišlo že tako daleč, da so se prebivalci v skrajnem obupu vrgli pred traktorje in tako preprečili za ves teden nadaljevanje del pri gradnji nasipa. Vodna zadruga Župan ja-Mitrovica je poklicala med tem orožništvo na pomoč. Orožniki so skušali sprva 7, lepimi besedami pregovorili kmete, da bi popustili v svoji trmoglavosti, ker pa ni vse skupaj nič pomagalo, so posegli po orožju iu jo pri tem par kmetov dobilo lažje rane. Tudi aretirali so jih veliko in jih odpeljali v Srem. Mitrovico. Ko jo prišel ing. Kuchs, ki vodi dela pri nasipu, so ga kmetje kljub lomu, da je bil v varstvu orožnikov, napadli s kamenjem. V Srem. Mitrovico je dospela večja deputacija kmetov iz Rače, da bi dosegla, da bi njihove rojak o izpustili iz zaporov. Okrožni inšpektor h šabca, neki inženjer in vodja milro-viške orožniške postaje so se podali v Kačo, da proučijo razmere. Do sedaj se delu nn nasipu še niso pričela. — Drzen slepar aretiran. Že dolgo so se množile pritožbe čez drznega sleparja, o katerih dejanjih smo tudi že mi poročali dn ki se je klatil po vsej državi ter je izvabljal iz lahkovernih ljudi na zvit in prebrisan način znatne zneske. Ta slepar se je izdajal za zastopnika tvrdk Zendeger el Ko. in tvrdke Elektron v Ljubljani ler ponujal razne žarnice in električne aparate naprodaj. Teh tvrdk pa v Ljubljani ni. Slepar, ki se je izdajal pod imenom Stehr Jovan, Vojnovič ali Jovan Duj-novič. je zbiral naročila in zahteval znalne ure od raznih strank. Tako je slep ar il po vsej Srbiji. Vojvodini. Slavoniji, na SuSaku, v Karlovcu, v Varaž-dinu, v Sloveniji pa. kakor je znano do sedaj, v Celju, Trbovljah in lliiibenbtirgu. V Smederevcm si je dal pri tiskarni Martovič tiskati n.Naš dom znaša Din 12.—, kdor lorej naroči -Naš domt in knjigo Gruda umirat, dobi oboje za Din 24.—, dočim stane igla snma za nenaročnike Din 25.—). — Na kmetih je dandanes lako, kakor da gruda umira, vse beži od nje in oni, ki morajo še na njej ostati, delati iu živeti na njej,, da gruda, ki umira, ne umrje! Je rešitev v ljubezni do grude, v medsebojni ljubezni vseh onih, ki morajo na njej živeti. — Drama, polna dejanj, izredno vpliva na gledalce. Društva, sezite po tej tako aktualni igri! Naročila sprejema uprava Naš dom!:, Maribor, Koroška cesla 5. — Društvo gozdnih posestnikov opozarja, tla ni izdalo nobenemu uslužbencu pravice nabirati člane, pobirati članarino, ali izdajati kakršnakoli potrdila. — Društvo gozdnih posestnikov. — Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provianta velemesarija Slamič na Go-sposvelski cesti. f^flfMSIL^etovnlh tvrdk Zeiu-Ikon ^^^^^^^^^^^Rodeuslock. Voigtlander. VVelta, Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte cenik! — Novo mesto V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji, prenavljajo veliko operacijsko dvorano. Strop so nekoliko zvišali, v dvorano samo pa bodo namestili nove in najmodernejše operacijske aparate. — Bolnišnica si bo s tem pridobila šc večji sloves med ljudstvom. Umrl je mož... Vodstvo bolnišnice Usmiljenih bratov v Kandiji sporoča, da je v Brnu na Češkoslovaškem pred kratkim umrl zopet eden požrtvovalnih delavcev reda Usmiljenih bratov, g. p. Lan-gus Horak, bivši generalni tajnik in sedanji prior Usmiljenih bratov v Brnu. Imenovani gospod je bil za časa svetovne vojne tudi prior v Gorici, kjer je požrtvovalno stregel trpečim vojakom. Pokojnik je bil zelo naklonjen Slovencem. R. I. P. Žužemberk Smrtna kosa. V sredo popoldne je mirno zaspal v Gospodu, previden s svetimi zakramenti, Jarc Stanko, gimnazijalec 4, razreda v starosti 18 let. Pokojni je bil vzor dobrega in marljivega dijaka. Bodi mu lahka zemlja domača! Semenj. Na sejem dne 9. t. m. je bilo prignane prilično dosti lepe živine. Vsled slabe kupčije je bilo prav malo zaključkov. Nič bolje ni odpravila kramarija. Trotoar. Čuje se, da nameravajo nekateri gospodarji v trgu pred svojimi hišami napraviti trotoar. Namen sam je zelo hvale vreden, ker bi s tem trg precej pridobil na svoji vnanji obliki. Želeti bi le bilo, da se la akcija nekaterih izvede j skupno s trškim predstojništvom v tem smislu. ' da bi se delalo po enotnem načrtu. Kranj Češke Beseda v Kranju porada v nedčli, dne 12. t. m. o druhč hodine odpoledni »Na I-aborah Čcskou pout s bohatym programom — v pffpadč neprlznivčho počasi v Narodnim domč v Kranju. — Zveme všechny členy a pfiznivce ku učasti — narodni kroje vitany. Trbovtie Smrtna Icona. V četrlek 9. julija .ie po petmesečni bolezni mirno v Gospodu zaspal g. llotešek Ignacij, v starosti 45 let. Zapustil je ženo in I nepreskrbljene o!roke. Pokojni je bj 1 računovodja strojnega obrala TPD, načelnik prostovoljnega rudniškega gasilnega društva, poslovodja trboveljske gasilske župe, prisednik tehničnega odseka Jugoslovanske gasilsko zveze. Pogreb se bo vršil danes v soboto ob IS od hiše žalosti. Bodi mu zemlja lahka, ostalim i>a našo sožalje. Hrastnik Otroci na počitnicah. V četrtek je g. Žalcr odpeljal s tremi avtomobili 120 delavskih otrok na postajo, odkoder so sc z vlakom odpeljali na razne kraje Prlekije in Slovenske krajine. Med otroci jc vladalo veselo razpoloženje in so glasno prepevali. Delavski tabor se vrši v nedeljo pri Sv. Jc-dertu. Odhod iz Hrastnika ob 6 zjutraj. Skupina iz Hude jame bo pripravila cenen prigrizek. Delavske družine se vabijo. Ptuj Društvo »Ljudska kuhinja in otroško zavetišče bode imelo redni občni zbor v četrtek dne 16. t. m. zvečer ob 8 v Narodnem domu Pred občnim zborom pa bo predaval o veleakiualnem vprašanju: »Racijonalizacija dela in delavci« društveni predsednik g. Janko Verbajnšak, kaplan na Dolu pri Hrastniku. Mnogobrojni obisV. od strani ptujskega občinstva pa bo v dokaz, da se tudi starodavni Ptuj začne probtijati v socialnem pogledu in na korist stebra vsega blagostanja — delavstva. Murska Sobota Nova lekarna. V hiši g. I. Halma (bivši »'železni dvor«) je otvorila gdč. mag. pharm. Darinka Žmavec iz Ljutomera novo lekarno. Lekarna je daleč naokrog ena najlepših. Slovo. Zapustil nas je g, sodnik Ivanec. Po-| stavljen je za predstojnika sodišča v Rogatcu. Vsem nam je težko po njem, ker jc bil radi mirnega značaja v Soboti ena najbolj priljubljenih osebnosti. Starci umirajo, Drug za drugim sta zapustila solzno dolino 761etna Titan Frančiška in 82letni Marič Mihael. Zadnji čas sc smrt sploh pogoste oglaša. $t. Vid nad Ljubljano Blagoslovitev nove motorne brizgalne. Prostovoljno-gasilno društvo si je letos nabavilo novo motorno brizgalno s 36 KS, ki je izdelek domače tvrdke Strojnih tovaren in liv, v Ljubljani in isto blagoslovi v nedeljo 12. julija. Prireditev se vrši s sledečim sporedom: Dopoldne: 1. Ob 149 sprejem gostov in zbirališče vseh udeležencev ter sodelujočih pred gas. domom. 2. Ob 9 odhod v sprevodu skozi vas Poljane k 6V. maši. 3. Ob % 10 sv. maša. 4. Po sv. maši slovena blagoslovitev nove motorne brizgalne. 5. Po blagoslovitvi pozdravi in slavnostni govor nato obhod v sprevodu po Št. Vidu do gas. doma, kjer se izvrši defilacija. Po defilaciji razhod. — Popoldne: Ob 3 vaja z novo motorko. Po vaji velika vrtna ljudska veselica na senčnatem vrtu ge. Fr. Cirman p. d. »pri Johanu« z bogatim srečolovom, šalj. pošto, petjem, itd. Pri celodnevni prireditvi sodeluje pol-noštevilna želez, godba »Sloga«, iz Ljubljane in Št. Vidski pevski zbor. — Za okrepčila bo poskrbljeno. Grosuplje Nedelja, 12. julija bo, kakor se zdi, prav zanimiva. Vrši sc namreč kolesarska tekma za državno prvenstvo: štart in cilj je Grosuplje (pri mostu na držav, cesti Ljubljana—Novomesto). Tekma se začne ob 5 zjutraj in sc vrši po cesti čez vas Mlačevo—Krka—Stična (oz. Ivančna gorica)—Višnja gora—Grosuplje. Tekmovalci pridejo danes zvečer. Baje bo njih število precej veliko (precej jih pride zlasti iz Savske banovine). — To nedeljo bo tudi nova sv. maša v naii podružnici sv. Mihaela. To je prva nova maša, upajmo pa da ne zadnja, zlasti če pride do prepotrebne ustanovitve lastne župnije v Grosuplju. Novo mašo daruje g. p. Antonin Skubic iz reda oo. cister-cijanccv iz Stične. Radio Programi Kadio-Liuhljana i Sobota, 11. julija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnev ne vesti — 13.00 Čas, plošče — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Dr. L. Čampa: Časnik in časnikarstvo — 20.00 Slovenska glasba, salonski kvintet — 21.00 Prenos z Bleda (Park hotel Kazino na Bledu) — 22.00 Čas, dnevne vesti — 22.15 Harmonika solo, g. Stanko. Nedelja, 12. julija; 9.00 Kmetsko predavanje. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.30 Versko predavanje: pater prior Valerijan Učak. — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas. napoved in dnevne vesti. — 12.15 Plošče. — 13.00 Vremenska napoved. — 15.30 Prof. F. Pcngov: O reji plemenitih kožuharjev. — 16,00 Salonski kvintet. — 17.00 Kratz et Neal: Veleturist I, del, veseloigra (Lj, oder). — 20.00 Radio koncert pevskega kvarteta »Glasbena Matica« s predavanjem v proslavo Davorina Jenka. Predava o Davorinu Jenku g. nad-svetnik Skalar, Pesmi Davorina Jeaka poje kvartet »Gl. Matice« gg. Pelan, Završan ml. in st., ter Skalar. — 20.45 Cello solo, s spremljcvanjcm klarineta. — 21.30 Harmonika solo, g, Pristovec. — 22.15 Salonski kvintet. Dragi programi i j Nedelja, 12. julija. Belgrad: 12.30 Koncert radio orkestra. 17.3C Narodne pesmi. 18.00 Narodne pesmi na dudo 20.00 Vokalni koncert. 21.50 Večerni koncert. 22.40 Ciganska glasba. — Zagreb: 11.30 Orkestralni koncert. 18.00 Komorna glasba. 20.30 Radio orkester — Budapest: 11.30 Koncert opernega ork. 16,10 Ciganska glasba. 18.30 Orkestralni koncert. 20.30 Operetna glasba. — Dunaj: 10.30 Orgle. 11.05 Simfonični orkester. 13.05 Vokalni kvartet. 19.00 Dunajski humoristi. 19.40 »Valčkov sen«, opereta, O Strauss. 22.15 Večerna glasba. — Milan: 10.45 Nabožna glasba. 12.30 Pestra glasba. 19.05 Pestra glasba. 20.55 »Iris«, opera. - Praga: 19.55 Poljud na glasba. 21.00 Operne arije. 22.15 PloSče. — Langenberg; 19.20 Na kratkih valovih. 20.00 Letni časi«, Haydn (meš. zb., soli ork.), nato plesna glasba. — Rim: 13.00 Pester koncert. 21.00 One reta. — Berlin: 20.30 Orkestralni koncert. 22.30 Pl csua glasba. — Katovice: 20.15 Koncert. 22.30 Vokalni konccrl. — Stuttgarl: 19.30 Klavirski koncert, 20.00 Orkestralni koncert. 22.50 Ples. glasba. Življenje v praških kavarnah Praga ima na stotine kavarn; samo na Vaciavskem trgu jih je 28. To niso majhne kavarnice in slaboglasne beznice, marveč dvorane, ki zavzemajo po cela nadstropja velikih novih hiš, v katerih je prostora za več sto oseb. Tu se razvija zelo zanimivo življenje. Meseca junija, ko dela dijaštvo izpite, ne najdete v vsej Pragi kavarne, kjer ne bi videli po dijaštvu zasedenih miz, a ne za zabavo, marveč zaradi učenja. Tu vidite ves dau dijake in dijakinje, sklonjene nad debelimi knjigami, zvezki, načrti, tako zatopljene v učenje, da ne opazijo nič, kar se godi okrog njih. Praga postaja vedno važnejše mednarodno dijaško središče. Na praških visokih šolah najdete študente iz skoraj vseh dežela. Toda Praga se temu še ni dovolj prilagodila. Dijaške gospodinje nimajo rade, če so dijaki ves dan doma. Marsikatera gospodinja odda dijaku sobo samo pod pogojem, da ga čez dan vsaj nekaj ur ne bo doma, da se more soba pospraviti. To je za dijake, posebno za časa izpitov, zelo nerodno. Svojega dragocenega časa ne sme izgubljati, a doma ne more ostati, ako se noče zameriti gospodinji; poiskati si mora torej kje drugod kak kotiček, kjer se more mirno učiti. Tu mu prihajajo na pomoč praški parki in pa kavarne. V praški kavarni more dijak naročiti čašo sode ali črne kave in potem ostati v kavarni ves dan pri knjigah. Praga se je v to že vživela in ne prihaja na um nobenemu »plačilnemu« ali kateremu koli drugemu natakarju, da bi vas grdo gledal, ker ste se za .sedeli. Nasprotno so »plačilni« pravi očetje dijaštva, ki Na kongres je došlo približno tisoč duhovnikov dežela. Spomenica je napravila na Wilsona velik vtis. Ob ugodnem trenutku je polkovnik Hous predsedniku predložil spomenico, da bi jo podrobno proučil. Kmalu nato je uvrstil Wil-son poljske zahteve, kakor jih je označil Pa-derevvski, med svoje točke na 14. mesto. Ko čez Sočo še m bilo mostu Stotnik Kastelic poroča v svojih spominih: Dne 18. oktobra 1. 1846 se je pripetila v Gorici velika nesreča. Bivši moj součenec, bogoslovec Janez Rekar, moj dobri prijatelj, mi je pisal od tam: Dve stotniji 19. lovskega bataljona, stanujoči na desnem bregu Soče, sta prišli v Gorico k cerkveni paradi. Ko sta se vračali, se je prepeljala prva stotnaja na brodu srečno čez Sočo. Pri vstopu druge stot-nije — blizu 100 mož — se je pa vsililo na brod tudi do 80 civilistov. Na brodu sta bila tudi dva konja. Komaj so se začeli pomikati od brega, sta postala konja nemirna, brcala sta in spravila ljudi v strah. Nemirno so se umikali sem in tja. dokler se ni začel že itak luknjasti stari brod na eni strani potapljati. Sirdar Vallabdhai Patel, predsednik indijske narodne skupščine, je iz Londona z letalom dopo-toval v Berlin. po najboljši možnosti skrbe za to, da se morejo dijaki mirno učiti. Vrhu tega jim prinašajo vse »sveže« liste, kakor hitro dospo. V nobeni evropski državi kavarne niso v toliki meri javne čitalnice kakor v Pragi. Velike kavarne imajo na stotine listov iz vsega sveta. Prvi natakar skrbno pazi na to, da so listi vedno »sveži« in da jih gostje nemudoma dobe v roke, čim izidejo. Če prihajate češče v eno ter isto kavarno, boste čez tri ali štiri dni dobili svoj list že na mizi, kakor hitro pridete in sedete. Kavarna je večini praškega prebivalstva nekak drugi dom; tu zjutraj študirajo, čitajo liste, opravljajo trgovske posle; tam se vrše sestanki, tam po kosilu počivajo ob črni kavi, tam se medsebojno obiskujejo. V kavarni imajo stare dame svoje pogovore, tam pletejo in kvačkajo, mladina pa, seve, koketira in dela svoje načrte. Zvečer postaja kajpada zabava splošna in glasnejša; poleti se tu ustavljajo tisočeri mestnih izletnikov, ki se vračajo iz okolice, pozimi pa obiskovalci gledališč. Življenje Pražanov se v veliki meri razvija v kavarni. Na to se kmalu navadi tudi inozemsko dijaštvo in za mizami v »Slaviji«, >.-Foeniksu«, »Passagei«, xRokokou«, Walde-ku itd. itd. najdete vedno tudi Jugoslovane, Poljake, Ruse, Bolgare, Nemce, Estonce. Lo-tiše, Litvance, Švede itd., ki so zatopljeni v češke in nemške učbenike. Med njimi pa se neslišno šeta »gospod plačilni«, ki vse vidi in sliši in skrbi za to, da se vsak gost v kavarni počuti domačega. Veliki oltar na 8. evharističnem kongresu v Ldle-u. iz vseh Witson in Paderewshi O priliki poznanjskih slavnosti — odkritje spomenika predsedniku Wilsonu — so varšavski listi objavili pogovor z mojstrom Paderewskini, ki je bil začasa svetovne vojne vodja poljskega revolucionarnega gibanja v Ameriki. Paderewski pripoveduje, kako je pridobil predsednika Wilsona za poljsko stvar. Veliki poljski umetnik je prvič obiskal Wilsona, ko sta Avstrija in Nemčija napovedali poljsko samostojnost. Predsednik Wil- Hoover vojnemu bogu Marsu: »Le doli navlako, za take stvari nima Evropa več denarja!* (Hoover je sporočil evropskim velesilam, da bo imel moratorij le potem resničen uspeh, ako se bodo izdatki za obroževanje resnično znižali.) Siameški sestri in davčna uprava Davčni urad v San Franciscu ima rešiti težko vprašanje. Poslal je bil siameškima dvojčicama Daisy in Violetti Hilton vsaki svoj lastni plačilni nalog za pridobnino. Ti dve sta pa vložili ugovor, češ da sta dve osebi v eni sami in da si služita tudi kruh na gledališkem odru le kot fizična enota. Zato jima gre tudi samo enkratni davek. Dvojčici pa imata sijajne dohodke: do 150.000 Din na teden. In je res: če ne bi bili skupaj zraščeni, bi teh dohodkov ne bilo. Davčni komisar je pre-udarjal sem in tja, kako bi rešil zapleteno vprašanje, slednjič pa se ga je enostavno otresel na ta način, da se je sklical na svojo nekompetenco. Stolipinov izrek V našem člančiču o »Spominih Stolipi-nove hčere«, ki smo ga priobčili dne 4. t. m., se je vrinila bistvena pomota. Prave Stolipi-nove besede, ki jih je izrekel v dumi na interpelacijo levičarsikh strank, so se glasile: »V a m je potreba velikih pretresov, mi potrebujemo Veliko Rusijo. Duhovitost v kopališču. On: Milosti jiva gospodična, vi ste edina zanimiva oseba, ki sem jo tu našel...« Ona: >Res? Potem pa imate večjo srečo nego jaz!« »Včeraj ste rekli, da milostljive ni doma,« — se je razsrdil sluga z računom, »danes pa trdite, da ni doma gospoda. Kdo pa prav za prav tu plačuje račune?« Služkinja skomigne z rameni: »Tistega, ki bi plačal, ni nikoli doma...-' Gandi-jeva soba. Mahatma Gandi, vodja indskega narodnega gibanja, se udeleži velike indijske konference v Londonu. Začasa konference bo stanoval v sobi, ki jo vidimo na sliki, pri neki svoji pri-stašinji v londonskem predmestju. »Grof Zezzelin* in njegovi polarni potniki. Proti koncu tega meseca odplove veliki nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« v polarne predele. Celokupno vodstvo ekspedicije bo v rokah izkušenega dr. Eckenerja (zgoraj levo), predsednika mednarodne družbe za raziskavanje arktičnih kraiev. Znanstveno vodstvo je poverjeno prof. Samojloviču (na sredi), znanemu ruskemu geografu in voditelju Krasina pri reševanju Nobilejeve ekspedicije. Ameriško geografsko društvo bo zastopal Ellsvvorth (desno), strokovnjak za polarno plovbo. Dalje se udeleže ekspedicije (spodaj od leve na desno): po-ročnik-komander Smitli. ameriški oceanograf in zemeljski magneti!«; stotnik Bruns, dr. Eckenerjev asistent, in erogeodet inž. Basse. son je zavzel v pogovoru s Paderewskim nasproti temu nemško - avstrijskemu predlogu odklonilno stališče, ker je načrt sploh nasprotoval ameriškim nazorom o demokratični svobodi. Paderewski se je skladal z Wilsono-vimi načrti in si s tem pridobil predsednikove simpatije. Paderewski pripoveduje, da se je Wilson na mestu postavil na stališče, da mora dobiti Poljska kot samostojna država svoboden izhod na morje. Polkovnik Hous je kasneje pozval Paderewskega, naj nemudoma sestavi spomenico o poljski samostojnosti. Stvar je bila tako nujna, da je Paderewski na podlagi tostvarne literature sestavil spomenico v teku ene noči. To je bilo v odločilnem trenutku, predno je Wilson objavil svojih znamenitih 14 točk. Hous je Wilsonu redno vsako jutro poročal. Naučil se je glavnih delov Paderewskijeve spomenice na pamet ter jih pri južini in obedu prednašal Wilsonu. Novo telovadno kolo, ki se ne more prevrniti kakor prejšnje (desno) in nudi večje možnosti za športne vaje. Kar se je zlomila brodu ograja in vseh 180 ljudi se je pogreznilo v valovje Soče. Vojakov je utonilo 31, civilistov pa 60, med njimi ženske in otroci. Ta nesreča je povzročila v Gorici veliko grozo. — V tem času je bila vojaška koncentracija v Gorici pod poveljstvom pod maršala grofa Nugenta, ki je imel že čez 70 let. Umrl je v visoki starosti na Trsatu pri Reki, kjer je tudi pokopan v rodbinski rakvL Leteča tipharica Novozgrajeni observatorij na Jungfraujochu. Observatorij leži v višini 3500 metrov in je najvišja vremenska opazovalnica v Evropi. Znamenita londonska tipkarica miss Amy Johnson, ki je lani s majhnim turističnim le-ialom čisto sama poletela iz Londona v Avstralijo, se peča sedaj še z drznejšim načrtom. Poleteti namerava iz Londona čez Sibirijo v Tokio. Že lani se je bila po tej poti odpravila na Kitajsko, toda pristati in ostati je morala v Moskvi, ker so bile vremenske razmere skrajno neugodne. Sedaj hoče uporabiti vse svoje tedanje izkušnje in temu primerno urediti svoj j>olet na Japonsko. Najnevarnejši del poleta bo oni nad Sibirijo, ki jo mora preleteli v vsej dolžini. Zato posveča v svojih , pripravah temu delu največjo pozornost So-| vjetska vlada ji je že izdala dovoljenje za po-1 let in pristanek. itssm Mi Bilanca Narodne banke V nedeljo se bo vršil izredni občni zbor delničarjev Narodne banke, kjer bodo razpravljali o računskem zaključku banke za dan 28. junija 1931. '/.a občni zbor je deponiranih že 30.247 deklic s 3000 glasovi. Bilanca izkazuje, kakor smo že poročali, 2291.5 (773.5) milijona dinarjev zlate in devizne podlage. Pri fbni je upoštevali, da zlata podlaga na kancu leta 1930. še ni bila valorizirana. Nadalje znaša državni dolg 1852.9 (4020.9) milijona Din. Od lega pa je treba odšteti državni delež pri dobičku Narodne banke v znesku 80.0 milj. Din, od tega pa zopet državni delež pri stroških za izdelavo bankovcev v znesku 3 milijonov Din, torej 27.6 milj. Din, zaradi česar se vsota drž. dolga reducira na 1825.4 milj. Din. Depot kovanega denarja je znašal 30.3 milj. Din. Osiale postavke so nospremenjene in izkazane v pred par dnevi objavljenem izkazu. Račun dobička in zgube kaže te-le postavke (vse v milijonih Din, v oklepajih podatki za leto 1980.): upravni si roški 19.1 (41.3), od tega posebni izdatki 10.5 (20.6), materialni izdatki pa 8.6 (20.7), amortizacije 3.3 (7.1), odpisi dubioz 5.2 (6.9), tantieme po starem zakonu 3.25 (4.1), državni delež pri dobičku 30.6 (38.7), čisti dobitek za delničarje 20.4 (25.8), od tega so uporabi za vplačilo glavnice 13.5, v drugo polovico leta |>a srenese 6.9. Skupni dohodki so znašali 81.9 (123.95): dohodki od meničnih obresti 31.85 (68.4), dohodki od obresti lom-bardnih posojil 7.6 (16.0), obresti državnega posojila 1 milijardo Din 4.2 (7.1), razni dohodki 38.3 (32.5). Iz teh podatkov je razvidno, da je letos dobiček Narodne banke relativno večji kakor lani in bi po rezultatih prvega polletja moral znašal i za celo leto 1931. 164 milijonov v primeri s 124 milijonov Din za leto 1930. Zaradi tega in pa, ker so so zmanjšali upravni stroški, predvsem materialni, se je zvišala tantiema, nadalje je državni delež pri čistem dobičku znašal le 8 milijonov Din manj kakor za celo leto 1930. Tudi čisli dobiček, ki je na razpolago delničarjem, je znatnejši in le za 5 milijonov Din manjši kakor za celo I. 1930. ^GENERAL-O/^ GEM E, 51AJL Najjačja amerikanska suma Poučno potovanje živinorejcev S sodelovanjem slovenigraškega kmetijskega referenta je živinorejska zadruga v Slovenjgradcu organizirala veliko poučno potovanje v Avstrijo, ter v naslednjem objavljamo poziv odbora zadruge: Poučno potovanje živinorejcev priredimo letošnje jeseni v organizatorično najnaprednejše kraje Avstrije. Tozadevno je tudi že poročal v svojem letnem poročilu nedavno predsednik okr. kmetijskega odbora, g. ing. Vrhnjak, posestnik iz Pameč. Potovanje je le zasnovano v prvi vrsti za funkcijonarje, delujoče člane rodovniških komisij, voditelje in tajnike živinorejskih organizacij — živinorejskih in bikorejskih zadrug, rodovniških odsekov, kmet. podružnic in kmet. podružnic sploh — ki so že upostavile smotreno rejsko delo ali pa, ki bodo tako delo v živinoreji čimprej organizirale. Za potovanje živinorejcev iz slovenjgraškega političnega okraja bo okr. kmet. odbor preskrbel tudi nekolikšno podporo ter naj bi za kritje ostalih stroškov ubožnejšim živinorejcem — izletnikom, bodočim aktivnim funkcijouarjeni po možnosti skrbela tozadevna organizacija. Na svoje stroške ili na stroške kake gospodarske organizacije se taravno potovanju pridruži lahko vsak, za živinorejo vneti posestnik. Vse kmet. in živinorejske organizacije slovenj-jraškega političnega okraja vabimo, da sjioroče najpozneje do 20. julija t. 1. naslove onih njihovih 'utiKcijonarjev ozir. predstavnikov, ki se hočejo poučnega potovanja z delno podporo okr. kmet. odbora ali na svoje stroške udeležiti. Pripominjamo vendar, da bodo podpore deležni le priglašenci, za katere organizacija jamči, da bodo delali živinorejsko organizatorično. Na svoje stroške se naravno iahko priključijo potovanju tudi zanimanci iz vseh okrajev marijadvorskega okoliša bivše Štajerske, iz mozirsko-gornjegrajskega, prevaljskega in mari-Oorskega okraja, ker se potovanje vršli le v izrazito marijedvorski okoliš Avstrije. Tudi ti naj pošljejo event. prijave najpozneje do 20. t. m. Na poznejše prijave se vsled sestavljenja potnih listin bržčas nc .ttbo.fiioglo ozirati. • Za poučno potovanje je določen naslednji pro-(HtiMi: Nedelja. 20. septembra 1031: Prihod v Breze na Koroškem. Zborovanje živinorejcev s predavanjem marljadvorska živina r. posebnim ozirom na rejske prilike in delovanje rejskih organizacij. Ponedeljek, 21. septembra 1931: Breže—Hirt (pivovarna, vzorno posestvo), Molbling (govedoreja, prašičjereja), llnsdort (kontrolna postaja, vzorni hlevi), Silberegg (obed, veležganjarna, vzorno posestvo), Oasselhof (mlekarstvo, gnojišča, prašičjereja), Gosseling, Pliemitschhof in Thalsdorf (ko-košjereja, govedoreja in prašičjereja), Langsee (jezero — pokrajine), Breže. Torek, 22. septembra 1931: Breže— Zvvatzhoj (lesna industrija in ekonomija), Orades (plemenski sejem), obed. ekonomija in žganjarna Maierhofen-Nagele, St. Štefan (rejsko središče), Breže. Sreda, 21. septembra 1931: Breže—St. Salvalor (velika razstava zveze živinorejskih zadrug) ekotio-nomija Hofl-Rauhemvald in Guldendorf (rejsko središče), Breže. ^ Četrtek, 24. septembra 1931: Breže—leuinarkt (jubilejna razstava gornještajerske tnarijadvorske rejske zveze), Breže. Navedeni program se bo po potrebi spremenil. O priliki razstav se bo lahko izvršil tudi nakup plemenske živine. — Vse prijave in tostvarne dopise 'e poslati na naslov: 1-r. VCernig, Slovenjgradcc. L" I Indeks cen Narodne banke. Pravkar smo prejeli indeks cen na debelo za mesec junij 1931, ka-ierega je objnvil odsek za gospodarske študije Narodne banke. Indeks kaže, da so cene v juniju v primeri z majem ponovno popustile in je znašal celokupni indeks 73.8 (cene v lolu 1926. so vzete za podlago .kot 100). Vsi indeksi posameznih skupin so popustili, in sicer: rastlinski proizvodi od 80.5 v maju na 77.8 v juniju, živalski od 73.2 na 71.7, mineralni od 77.5 lia 77.4, industrijski od 73.0 na 71.7. Zaradi lega je skupni indeks padel od 75.4 v maju na 73.8 v juniju. Prav tako izkazujeta padec v primeri z majem indeksa cen izvoznih in uvoznih proizvodov. Tako je znašal indeks izvoznih proizvodov v juniju 73.7 (74.5 v maju), indeks uvoznih proizvodov pa 70.1 (70.4). 40. redni občni :bor Zadruge hotelirjev, fjo-slilniiarjev, kavurnarjev, izkuharjev in žganjfloi-nikov o Ljubljani se bo vršil v četrtek dne 16. julija ob 15 v gostilniških prostorih g. Fr. Kavčiča ua Pri vozu št. 4 po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo o delovanju zadruge. 4. Poročilo o računskem zaključku zn leto 1930. in poročilo revizorjev. 5. Proračun m leto 1931. 6. Volitve: a) načelnika. b) načelnika namestnika, c) osem odbornikov, d) štirih namestnikov, e) dveh pregledoval-cev računov. 7. Slučajnosti. — l'o končanem občnem zboru zadruge se bo vršil ravnotam ob 16 občni zbor Bolniške blagajne članov zadruge s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora. 2. Statistično poročilo. 3. Računski zaključek za leto 1930. 4. Raznoterosti. Borza Ljubljana, 10. julija 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so bili čvr-slejši tečaji Curiha, Dunaja, Londona. Newyorka In Prage, dočim so druge devize bile slabejše. Promet je bil znaten posebno v devizi Praga. Vse zaključene devize t izjemo Trsta ie dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2273.68—2280.52, Berlin 1339.56—1343.58. Bruselj 788.39—790.75, Budimpešta 986.72—989.68, Curih 1095.75—1099.05, Dunaj 793.86—796.26, London 274.87—275.69, Nevvvork ,-,637.04—5654.04. Pariz 221.34—222, Praga 167.21 do 167.71, Trst 295.73—296.63. Z agreb, Amslerdam 2273.68—2280.52, Dunaj 793.86—796.26, Berlin 1339.56—1313.58, Bruselj 788.39—790.75, Budimpešta 986.72—989.78, London 274.87—275.69, Milan 295.73—296.63, Newyork kabel 5648.04-5665.0-1, ček 5637.04-5651.tM, Pariz 221.24—222.00, Praga 167.21—167.71, Curih 1095.75 do 1099.05. Skupni promet brez kompenzacij 4.3 milj. Din. Uelf/rad. Amsterdam 2273.68—2280.52, Berlin 1339.56—1343.58, Bruselj 788.79—790.75, Budimpešta 986.72—989.68, Curih 1095.75—1099.05, Dunaj 793.86—796.26, London 274.87—275.69, Newyork 5637.04—5654.04, Pariz 221.34-222, Praga 167.21— 167.71, Trst-Milan 295.78-296.63. Curih. Belgrad 9.1075. Pariz 20.20, London 25.08, Nevvyork 515.45, Bruselj 71.95. Milan 26.99, Madrid -17, Amsterdam 207.50, Berlin, 122.29, Dunaj 72.45, Stockholm 138.20, Oslo 138.06. Kojicnhagen 138.00, .Sofija 3.7325, Praga 15.26, Varšava 57.75, Budimpešta 90.02, Atene 6.68, Carigrad 2.445, Bukarešta 3.07, llelsingfors 12.97. Dunaj. Dinar notira deviza 12.56^, valuta 12.55. VREDNOSTNI PAPIRJI Danes je bila za državne papirje tendenca zo-zet nazadujoča. V Zagrebu je prišlo do zaključkov samo v vojni škodi ter dolarskih papirjih. Tečaji so za vojno škodo popustili, čvrslej.ši pa so bili za dolarske obveznico DHB. Bančni papirji beležijo običajne zaključke v delnicah Union in Jugo banke po nespremenjenih tečajih. Nadalje je bila zaključena Poljo banka po 53 in 53.50. V ostalih bančnih papirjih ni bUo sprememb. Nekaj več prometa je bilo v industrijskih papirjih, med katerimi beležijo zaključke Vevče po 120, Drava po 135, Osiješka Sečerana po 245 ili Danica po 65. V ostalem ni bilo sprememb. Ljubljana. 8% Bler. pos. 90.50 bl„ 7% Bler. pos. 80.50 bi.. Celjska jh>s. 150 d., Ljublj. kred. 120 d., Praštediona 950 d.. Kred. zavod 195 den., Vevče 120 d., Stavbna 40 d.. Ruše 145 d. Zagreb. Dri. papirji: T/o inv. pos. 84.50—85.50, agrarji 47—49, vojna škoda ar. 389-390 (390, 389), kasa 388—390, 7. 388-389 (389), 12. 891-396, 8% Bler. ]K)s. 90—90.50 (90), 7% Bler. pos. 79.75—80.25 (80), 7% pos. Drž. hip. banke 80.25—81 (80.50), 6% begi. obv. 62—63.50. — Bančne delnice: Ravna gora 61—75, Hrvatska 50—60, Katolička 33—35, Poljo 53.50—55 (53, 58.50), Kreditna 121—126, Union 163—165 (1(53), Jugo 07—t« (67), Lj. kred. 120—123, Med.junarodna 68 den., Narodna 6350 d.. Obrtna 36 d., Prašaediona 957.50-965, Srbska 190 do 192. Zemaljska 120—122. — Industrijske delni- j ce: Nar. šum. 25 den.. Gultmann 112—117, Slavo- ' nija 200 d.. Danica 65—70 (65), Pivara Sar. 210 bi., Drava 235—236 (285), sečerana Osjek 248—258 (245), Nar. ml. 12—15, Brod. vag. 50 bi., Vevče 120 do 123 (120), Isis 41-46, Ragusea 300—340, Oce-ania 190 den., Trbovejlska 254—265. Belgrad. Narodna banka 6700—6900, 7% inv. pos. 86 bi., agrari 46.75—49, vojna škoda 389—390 (389, 388.50, '388.75 ; 300 kom.), 12. 400—401 (400; 500 kom.), begi. obv. 61.75—62.50. 7% Bler. pos. 80 (1000 dol.), 7% pos. D11P 79—80. Notacije drž. papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. jtos. 79.75—80. Ne\vyork: 8% Bler. pos. 88.50—90, 7% Bler. pos. 79.50—80, T/o pos. Drž. hip. banke 76.875—79.628. Dunaj. Don. sav. jadr. 92.90, \Viener Bank-verein 14.90, C-reditansIalt 16, Escompteges. 150.15, Živno 81, Alp In e 14.60, Trboveljska 31.50. Rima Murany 42.30. Žitni trg čvrsta tendenca na žitnem trgu traja nadalje in so se cene učvrstile. Za naše kraje se največ trguje baranjsko in sremsko blago, ki je letos izvrstne kakovosti. Tako se je danes trgovalo sremsko blago po 175, baranjsko 84 lig %% pa do 180. Moka (stara) stane po kvaliteti od 285—320, novo blago pa bo prišlo na trg čez 14 dni. V ječmenu letina ni bila nič kaj dobra, tako glede količine kakor v kakovostnem oziru. Hektolitrska teža znaša 63—64 kg. pivovarski ječmen pa nekaj več. Za pivovarski ječmen zahtevajo 165—170. za ostali ječmen 100—105. Za oves zahtevajo 150. Konferenca jugoslovanskih, Sitnih- bor:. Danes so vrši v Belgradu v prostorih tamkajšnje borze konferenca jugoslovanskih blagovnih borz, ki bo razpravljala o novo nastalem položaju na naših borzah z zakonom o monopolu izvoza in uvoza pšenice ter moke z dne 27. junija. Za ljubljansko borzo se udeleži te konference njen tajnik dr. M. Dobrila. Novi. Sad. Pšenica: sr. nova 78/79 kg 1 (37 A do 172A. sr. nova 79/80 kg 172'A—178, slav. nova 78/79 kg 170—172'A. Oves: bč. 165—170. Ječmen: bč., sr., slav. novi 64 kg 97A—100. Vse ostalo ne-izpremenjeno. — Promet: pšenica 28V- vagonov, ječmen I vagon, koruza 12 vagonov, moka 10 vagonov. Tendenca: neizpremenjena. Sombor. Pšenica: sr. 78 \07A—\7VA. Oves: bč., sr., slav. 160—165. Ječmen: bč., sr., slav. novi 02A —95. Koruza: bč. 95-97, avgust 96—98, ladja Donava .Sava 96—98. Moka: bč. 00 260—280, 2. 245—260, 5. 235-280, 6. 225—235, 7. 175—190, 8. 120—125. Otrobi: bč. 115—120. V6e ostalo neizpre-menjeno. Tendenca: mirna. — Promet : 99 vagonov. Budimpešta. Tendenca: negotova. Promet: miren. — Koruza: julij 13.54—13 65, zaklj. 13.5-1 do 13.55; avgust 13.58—13.65, zaklj. 13.58—13.60; september 13.65: inai 11.98—12.08. zaklj. 12.07—12.08. »Kralj kilometraže" General Zastopstvo za Dravsko banovino: S. I. Rožman Št. Vid nad Ljubljano Telefon Št. Vid št. 2 REDEK ŠPORTNI DOGODEK. Jutri pride v tretjič v Ljubljano svetovno : znano moštvo splitskega Hajduka. Pride, da j prvič nastopi proti Primorju v Ljubljani. Dose- : daj jc igral le dvakrat in obakrat proti Iliriji. | Njegovi nastopi so zadivili gledalce, toda zmage ni dosegel. Le lani je proti oslabljeni Iliriji do- j segel ničlo zmago 1:0. Ta rezultat je znak, d it Hajduk ua tujih tleh ni tako nevaren kakor doma. Tega se mora moštvo Primorja zavedati v borbi z renomiranim nasprotnikom. Hajduk bo s svojo igro zadivil navzoče gledalce. t-zicijo nu četrtem mestu. Ni izključeno, dn I10 llajdukova tekma s Haš-kom razveljavljena, potem pride lahko Primorje celo nn tretje mesto. Zmaga v revanžni tekmi napram Gradjunskemu y Ljubljani mu bo to pozicijo celo utrdila, laku jc približno teoretična slika pred to važno tekmo. Zatorej je računati, dn bodo zlasti ugilni igralci Primorja tako zaigrali, da bo zmaga sigurna. Kot prvi IkkIo morali popraviti neuspehe našega nogometu v Splitu. Drugo nedeljo pa čaka ista naloga Ilirijo. Žc danes so prijatelji nogometa radovedni, kateremu klubu 1k> revan/ bolj uspel. Pričakujmo najboljše. I>omače moštvo nastopi v isti sestavi kakor prošlo nedeljo. Sistem igre, ki ga je sedaj uvedel dr. Buljevič, mora prinesli uspeh. Glavna opora bo zopet, kakor že dolgo vrsto let, krilska vrsta — na čelu s Slamičem, — kateri je ravno letos v izvrstni formi. Svojo igro jo tako izpopolnil, da je enako dober v napudu kakor tudi v obrambi. Nu tem mestu žc dolgo let nismo imeli takega igralca. Nič slabša nista stranska krilca Pišck in Zemljak. Težjo nalogo imata ravna tu dva igralca. Zemljak bo ime! težko delo s prodornim Kragičem. Nič lažjo Pišck, ki bo moral držati sijajnega tehničarja Benčiča. Žc danes lahko rečemo, dn l>o Hajduk jutri težko zmagal. Tekmo bo sodil Fabris iz Zagreba. V tem pogledu pa Zveza ni imela posebne sreče. Kajti v vseh dosedanjih tekmah naših klubov, katere jc sodil Fabris, uismo bili zadovoljni. Vedno je znal favorizirati tuje moštvo. Kuj takega seveda v nedeljski tekmi ne bomo pustili. Tekmo naj odločijo moštva sama, brez pomoči sodnika. Tekma sc prične na igrišču Primor ja ob 17.45. Tudi predtekma bo zanimiva. Kolesarska zveza, pododbor Ljubljana. Na zadnji pododborni seji se je soglasno sklenilo, da se priredi dne 19. jul. t. I. skupen celodnevni pododborov izlet v Kamniško Bistrico Zbirališče toc no ob pii! šestih zjutraj nn Dunajski cesti pri gostilni Kačič. V slučaju slabega vremena se vrši izlet 8 dni pozneje. — Prijatelji kolesarskega športa vljudno vabljeni. TK Skala obvešča članstvo, da se za nedeljo, dne 12. t. m. določeni skupni izlet na Ojstrico pre- Pravni nasveti Odprava odraslega sina z doma. J. P. H. Vedno ste delali na očetovem domu in pričakovali, da bo oče Vam izročil dom; poleg tega ite v prejšnjih letih tudi za sebe kupčevali; ko ste pred kratkim prosiil očeta za denar za potrebno obleko in obutev. Vara pa denarja ni dal, čei, da bi si denar lahko sami prihranili in da je že čas, da bi se kam z domače hiše spravili. Sedaj hočete na očetov račun vzeti pri trgovcu obleko in čevlje ter dom zapustiti. — Dokler oče živi, nimate nobene pravice zahtevati od njega izročitev posestva. Če nimate z očetom izrecnega dogovora glede plače ali izrecne obljube glede izročitve doma, ne morete od očeta sedaj, ko nameravate pustiti dom, nič zahtevati za Vaše delo. Ker ste polnoleten, ni oče dolžan plačati za Vas računa pri trgovcu. Očividno ste 6C tedaj z očetom sprli; ker je itak starejši brat doma, zato je Vaša delavna moč odveč doma. Pojdite torej z doma in sc z lastnim delom postavite na lastne noge. Po smrti očeta imate šele pravico do svojega dednega deleža. Zid in kurnik ob meji. J. U. L. Sosed jc napravil v razdalji 20 cm od meje ob vašem vrtu nad 2 metra visok zid, za zidom pa jc postavil kokošnjak, ki je oddaljen 6 metrov od vaše h i»e. v kateri imate gostilniško obrt. Bojite sc, da se bo iz kurnika širil smrad proti vaši hiši in da bodo petelini kalili nočni mir. Kaj storili? — Ni razlogov, da bi mogli pri opisanem polo/aju sosedu braniti postavitev kokošnjaka in rejo ko koši. Ker je kokošnjak za zidom in 6 metrov od vaše hiše, se vam pač ni bali smradu. Če bi bit pa sosed tako malomaren, da bi kokošnjak lako slabo oskrboval, da bi se smrad širil do vase hiše, v kateri jc gostilna, boste pa tedaj poklicali na pomoč županstvo, ki ima vršiti tudi zdravstveno policijo v občini. Če bo petje petelinov res takšno, da bo moten nočni mir, danes šc ne morete vedeti; zato so tudi nasveti o protiukrepih šc prezgodnji. Odprava polnoletnika. G. V. L. Vaš sin, ki služi pri vojakih, ima po umrli materi delež, ki je naložen v hranilnici. Ker je postal polnoleten bi rad denar dvignil. Ker pa nc more sam k sodišču, je prosil vas, da ga dvignete. Kako vam je ravnati? — Sin naj pošlje na sodišče prošnjo, naj se mu denar nakaže na njegov sedanji naslov Prošnjo bo kolkovati s kolkom za 5 Din. Kupčija sklenjena pri pijači. A. B. L. Vprašate, če je veljavna kupna pogodba, ki jc bila sklenjena v gostilni ori pijači. — Samo okolnest. da jc bila kupčija sklenjena v gostilni in da se je pri tem pilo, ne dela kupčije neveljavne. Postava določa, da morata pri vsaki pogodbi oba pogodnika izjaviti privoljenje v pogodbo povsem prosto, resno, določno in razumljivo. Če jc tore eden ali drugi od pogodnikov vsled prekomerne zavžite pijače v takem stanju, da nc more več trezno misliti, da je razburjen, ter v tem stanju sklene pogodbo, potem jc taka pogodba nična in neveljavna, čc jc dal za dajatev tako protidaja-tev, ki po imovinski vrednosti očividno ni v razmerju z vrednostjo dajatve. loži na 26. t. m., ker bo ta dan otvoritev skalaške »Luške koče« (1 uro pod Korošico), ter bo skupni izlet združen s to otvoritvijo. Odbor. nfn —i, iiiMtau—BMi Pretužnega srca naznanjamo vseni sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra sestra, leta in svakinja, gospodična posestnica in trgovka previdena s svetimi zakramenti, danes mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojne, nepozabne bo v nedeljo, dne 12. julija ob 5 popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Škofja Loka, dne 10. julija 1931. Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. MALI OGLASI Vaška drobna vrstica 1-SO Din «11 vsaka beseda SO par. Najmanjši ogla* - S Din. Oglasi nsd devet vrstic s« računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. IIIIHIJU Kovaškega vajenca z vso oskbro v hiši, takoj sprejmem. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 7791. Učenca a primerno šol. izobrazbo sprejme na 3 letno učno dobo A. Suinik, železoma, Ljubljana, Trgov, vajenca s primerno šolsko naobr., iprejmem takoj v špecerijsko trgovino. - Viktor Šober, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 4. Čevljar, pomočnik kateri je sposoben tudi iinejšega prikrojevanja po meri, dobi stalno službo pri Jos. Pogačar, Kamnik. Učenca v trgovino z mešanim blagom z oskrbo, sprejme večja trgovina na Gorenjskem. Starost od 14 do 15 let. Starejli ne pridejo v poštev. Ponudbe na upravo Slovenca« pod Gorenjsko« št. 7797. Železno posteljo z žičnim vložkom in mo-drocetn, ali brez, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7832. Podleskovo seme (colchicum autumnale) v vsaki množini kupuje ■ »Gospodarska zveza« v Ljubljani. !!i Kozarce (Romerglaser) kupim. Ponudbe z veličino in količino na upravo »Slov.« pod »Kozarci« št. 7830. Kupijo se tri ženske narodne noše z aubami. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod šifro »Narodna noša« št. 7806. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. II. nadstr. Smo kupci za trofazni električni motor Pouk Čamernikova šoferska šola 36 Ljubljana, Dunajska c (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana Prosoeiu št. 16 zastonj Pišite ponjl Stanovanja Dvoje stanovanj v bližini Streliške ulice oddam mirnim strankam za mesec avgust. Eno: dve sobi, kabinet in kuhinja; drugo: dve sobi, kuhinja in kopalnica. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št, 7699. III Dva skobelnika (Hobelbank), nova, prodam, večjega za 600 Din, •nanjšega za 500 Din. — Franc Mušič, mizar, Mengeš. Zobata kolesa zn vodno napravo, kupim. Ferdo Laznik, Radeče. Stanovanje sobo in kuhinjo, v novi hiši, oddam. Virant, Ižanska 70. Soba lepo opremljena, zračna, z elektriko in parketom, se takoj odda. Dvofakova ulica 3, III. nadstr., levo. Odda se s 1. avgustom prazna ali opremljena soba v lepi mirni vili v bližini mesta, osebi krščan. naziranja. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 77%. Na Bledu na vrtilni tok 220 Voltov J i"«"1 s'alno stanovanje od 20 do 25 KW. - Po- nairaie v Gradu, obsto|e-nudbe na upravo lista 1 če po ^nožnosti iz 2 ®ob, »Slovenec« pod št. 7723. j kuhinj in shrambe. Na-| slov v upravi »Slovenca« pod št. 7738. Pianino črn, skoraj nov, ceno prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7715. Posestva Hiša visokopritlična in davka prosta ob Dunajski cesti, Stožice 92, naprodaj. Izjava Hišo ob dolenjski progi, vzamem v najem ali tudi , w ___________ kupim. Dopise na upravo i PtujrT obžalujem žaljivke Podpisani Ignac Muzek, v Spodnjem Bregu Parcela za Bežigradom se proda. Poizve se Tavčarjeva ul. št. 6, trgovina. Hišo v Ljubljani kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« ,Hiša v Ljubljani' št. 7828. •Slovenca« pod »Plačam 1 takoj« št. 7825 1113M2 Prevzem trgovine V prometnem trgu Notranjske se vsled bolezni proda trgovina z mešanim in manufakturnim blagom. Trgovina je zelo dobro vpeljana in stoji na s katerimi sem žalil g. Ignaca Emeršiča, gostilničarja istotam ter se mu zahvaljujem za odstop od obtožbe. — Ptuj, dne 24. junija 1931. Ignac Muzek. Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala na javni ustmeni licitaciji, ki se bo vršila dne 30. julija t. I. ob 11 dopoldne, eno mostno tehtnico, nosilnosti do 5000 kg. Interesen- najbolj prometni točki. - | tom so tehtnica in draž- Prevzame se lahko takoj, potreben kapital 200.000 Din. Resne ponudbe je poslati na upravo »Slov.« pod »Sigurna bodočnost« št. 7841. Poziv beni pogoji na vpogled v ekonomatu Tobačne tovarne med uradn. urami. Vinotoč Rupena, Košaki toči dalje po Din 8.— liter. Kopalne čevlje Več stavbnih parcel pet minut od cestne železnice se proda pod 35 do 40 Din za m2. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7714. Anton Ivane in Julka Grebene, bivša posestnika vile v Majšpergu št. 34 pri Ptujski gori, a sedaj neznanega bivališča, naj se takoj javita v lastnem interesu radi izpraznitve od •,„ Din j dobile prostorov pismeno novim , . „L|m Marjbor _ lastnikom na znan. naslov Aleksandrova cesta 19 v Beograd, ker se bode , pošlna j., točaa drugače izročila radi de- ; __________.._ ložacije cela zadeva pri- j ja svefc hruške Ifuria očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN je mast 1 ■ Priporočajte pevsed dnevnik^^* SLOVENEC* Ajdo za seme najlepšo sivo in črno pri Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta it 5. Oobite v lekarnah, drc-4erijah ali naravu ost i2 tvoruice in glavnega skladišča M HRNJAEt ichnnmr -- mah Varujte se potvorb minami Rl. proso, a|do in tefinel kopit« najceneje pri A. VOLK, LJUBLJANA Realieva cesta 2*. Veletrgovina lita in moka. stojnemu sodišču. kitajte in širite »Slovenca«! kg po Din 4.50, omote po 30 kg f r a n k o vsaka železniška postaja pošilja: G. DRECHSLER, Tuzla -Bosna. i Trgovski lokal ali že vpeljano špecerijsko trgovino vzamem v najem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod .Trgovski lokal« št. 7827. Prostori za obrt v cvetočem industrijskem kraju, centralna lega, se oddajo v najem. (Prostori so v prvem nadstropju.) Dopisi na upravo »Slov.« pod -Obrt« it. 7842. Stanovanje 3—4 sobno, z elektriko, vodovodom in drugimi pritiklinami iščem v mestu Ljubljana. Ponudbe z navedbo stanarine na upr. pod »Stanovanje« št. 7631. Stanovanje 2 sobi, kuhinja, predsoba, logia z autogaražo ali posamezno, v bližini Sv. Krištofa se odda za sept. Pismene ponudbe z navedbo cene na upravo • Slovenca« pod Telefon v hiši« it. 7731. + Umrl je nai predobri oče, stari oče, tast. gospod Matija Janhovič v 77. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 12. t. m. ob pol 5 popoldne iz hiie žalosti Ižanska cesta 8. Ljubljana, dne 10. julija 1931. 2alujoče rodbine: Jankovič, Jamnik, Novak, Borštnar. I« Uradna važnosti, da stalno «aila«'MJata gospodarska ln druga poroill(«dn«*sllni „ Slovencu" In pregledata tudi si«!«« oglasn' dal. Trgovcu In obrtniku, pi> tutfl poljedelcu Ja najboljil ivetovalec »«>■ venec". Narola sa pri upravi « Uul»IJam ali pri njenih podružnicah In «a»to Direkcija rudnika Velenje razpisuje za dan 20. julija 1931 ob 11 nabavo: 10.000 hom. hrajnthov Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije Državnega rudnika Velenje. t VI 17.077/31-1 BiBBiEKBaHffiaHSBsnfi&afl&imsssa Pohištvo! SPALNICA iz črešnje, javorja ali bukve, vložki iz afrikanske breze, moderni slog, fina izdelava, obstoječa iz 2 omar, 2 nočnih omaric, 2 postelj, psyhe z brušenim kristal ogledalom, mize in 2 stolov ter KUHINJA, lino belo emajlirana. obstoječa iz kredence. 130 cm Sir., mize, 2 stolčkov, zaboja za premog in klopice za vodo. Cela gornja oprema za skupno ceno 8000 Din franko postaja Celje. Tovarna pohištva FRANJO VEHOVAR. CELJE. Za pohištvo prevzamem enoletno jamstvo. Proti primernemu jamstvu na 12 mesečne obroke. — Izvršujem najluksurioznejše pohištvo po načrtih kakor tudi vsa stavbna dela. Razpis Naznanjamo pretužno vest, da je nai blagi soprog, predobri in ljubljeni oče, stari oče, tast in stric, gospod BAJDA IVAN I. aranžer Mestnega pogrebnega zavoda v petek, dne 10. t. m., po daljiem trpljenju, previden ? tolažili svete vere, mirno in Bogu vdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 13. julija 1931 ob 3 popoldne izpred hiše žalosti, Prečna ulica 2, na pokopaliiče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. julija 1931. Žalujoče rodbine: Bnjda, Gabršek, Ullrich. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje oler-talno licitacijo za zgradbo novega železobetonskega mostu čez Gradaičico pred trnovsko cerkvijo. Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu Nabrežje 20/ septembra do četrtka, dne 16. jultja 1931 do 11 dopoldne. Istotam se dobe razpisni pripomočki od 13. jo-lija dalje. MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI, dne 8. julija 1931. 2upan: Dr. Dinko Puc I. r. Z ozirom na časopisna razpravljanja o določilih Zakona o likvidariji agrarna reforme na ve- leposestvih od 19. junija 1931, katera razpravljanja deloma ne odgovnrjajo ciljem in duhu zakona,s|>oročam,da imamod 1.I925ozir.l.l927 informacijsko oziroma gospodarsko pisarno za šumsko gospodarske In agrarno reformne zadeve Ljubljana, Zrinjskega c. 15. Telefon 22-91. Ing. ANTON SODNIK, nrtor. Anin. iuženjer in so.ini izvedence 18*58* ''S »N^ ■•s; « o o £ to ^ r> » rfO s I05 sla ? -- "G .r Ctcji; J "£ o -fi ■ ?„ n — K Ž - * 52 > iu > era c n ™ 5 iS a . >» . | i ' „■«0« O o = — I c 'X s 1 M o o §> g C * 3 B c5 -M 3 « ■'O ■g «5 o> .. n , > N _ Ol i > ® n N , M » .S D . Ci > a » Otfrid v. Hanstein: 85 > CM •S i N d ** ~ 9 - N .5 1 t-i i; -Q ■= 5 a sBO Ecq ■=■ JOS 5 _" §j «>-=-(. c,C5 > S.k5 Ž« da'? 2 gcn I Strahotno potovanje ne luno >Zunaj sva bila nema — ali gluha — ali gluhonema!« -Kada bi se pogovorila, kričala sva na vso moe, pa nisva slišala niti besedice!« Egon se je nasmehnil, onadva pa toga seveda nista niogla videti, ker je imel pokrito potapljaško čelado. >Nekaj važnega smo pač iiozabili, vendar pa smo prav zdaj že nekaj odkrili.« >Odkrili?c »Gospoda, vidva sta pravkar nepobitno dokazala, da mesec res nima prav nobenega ozračja. Govorila sta; ker pa ni /.raka, tudi ni zračnih valov, ki s svojimi nihaji prenašajo glas. Zato se tudi najmočnejši pok ne sliši, in če bi tudi ves mesec razgnalo, bi ne slišali niti najrahlejšega glasu. »A taka je ta stvar?« »Gospoda, navaditi se moramo, da se ne bomo nobene reči ustrašili. Še eno uro nismo na mesecu, pa smo žc tri stvari dognali: da ima vsemirski mraz, da je brez ozračja in je zato tudi izključeno, da bi sploh kako živo bitje, ki je vsaj malo podobno temu, kar si pod besedo »živo bitje« predstavljamo, moglo na mesecu živeti, naj si bo človek ali žival ali rastlina ali pa tudi le pracelica. Prav vzvišena je resnica, da smo trije zemljani edina živa bitja na tem izmrlem svetovnem telesu, nekdanjem planetu Luna. Pojdimo zopet ven, da še kaj doživimo. Trojica niti za hip ni pomislila, da je zapisana smrti, niti se niso brigali za vprašanje, ali se ne bi utegnila najti kaka rešitev. Docela jih je prevzelo navdušenje za neizčrpna raziskavan ja. Seveda je topot vzel vsak pločico ebenovine in pisalo s seboj. Postali pa so zopet lahkomiselni, kajti pustili so težke usnjate rokavice v kabini ter se zadovoljili s tem, da so si na rokah umetno kožo podvojili. Če si bodo torej želeli svoje vtise povedati, si bodo kar napisali, ker je govorica na mesecu neznana. Zopet so ostrmeli. Pogledali so naokoli, pa zdelo se jim je, da je obzor čisto drugačen, dosti bolj omejen ko na zemlji. Korus je skomignil z rameni, okorno stresel svojo spaeeno glavo, nato pa svojo palico uporabil kot skakalno palico, se ob nji pognal in z enim samim skokom priletel na skalo, kot hiša visoko. Američan skoči za njim, nato pa še Egon. Tudi tu obzor ni imel več ko dvanajst kilometrov premera. Egon je razumel, da ga s pogledi vprašujeta. Saj drugače biti ne more! Mesec je mnogo manjši od zemlje, zato je tudi njegovo obliko krogle ali skoraj krogle mnogo lažje spoznali in obzor je bolj omejen.« Pogledali so naokoli. Pristali so na mesečevem severu. Natančno kraja niso mogli določiti, ker niso imeli mornarskih instrumentov in bi jih tudi komaj megli prav uporabljati. Nedaleč, morda petinšestdeset kilometrov proč, je morala biti zelo visoka gora. Egon je to lahko videl na mesečni karti, ki mu je bingliala na vrvici. Opazili so tudi. da je zapadno od n i i h na ledoviu znatno temnejše, da se vlačijo globoke sence, rob ledu pa ima nenavaden, modrikasto-rdečkast blesk. Egon vzame daljnogled v roke, ogleduje zemljo in jo primerja z uro. Cele ure so potekle, preden je dognal, da bi mu morja in zemeljske celine, ki so se skozi daljnogled čisto razločno videle, lahko služile kot ogromna ura; prav počasi so namreč menjavale svojo lego, ker se je zemlja vrtela. Po njih bi lahko spoznal, koliko je ura. nko bi se mu njegova uslaivila. Toda bila je izdelana s tako neverjetno skrbnostjo, da ni potrebovala prav nič olja. kajti maščoba bi takoj zmrznila in uro ustavila. Pogledal je zopet okoli sebe in se pod čelado kratko in žalostno nasmehnil. Za božjo voljo, kakšna nedolžna in lahkomiselna otroka sla bila njegova spremljevalca! Mlada časnikarja sta bila poskakala s skale ali bolje z orjaške ledene klade. Vzbudil se jima je športni duh. Zabavala sta se s tem, da sta manjše kose ledu metala kvišku in od veselja skakljala kakor dve žogi, ko sta videla, da so kosi zleteli dve sto in več metrov visoko, skoraj izginjali izpred oči, nato pa prav lepo počasi padali na mesec kakor kosmiči bombaža. Delala sta silne skoke in bi igraje posekala najdrznejše rekorde Zemljanov več ko enkratno. Egon prekine njune igre, čeprav so bile jako zanimive in napiše na tablico: »Pojdimo v raketo, da se najemo!« Mislil je na bolj resne opravke ko na jed in pijačo, pa vedel je, da bosta prva športnika na mesecu ti človeški potrebi še najlaže razumela. Tako so torej bili zopet v kabini, potem ko so zračno zatvornico skrbno zaprli. Sneli so svoje potapljaške čelade. Umetna koža se je obnesla prav vir borno in ni bila niti najmanj obrabljena. Za Jugoslovansko tiskarno t Muhljanl: Karel Cefc. izduialel]. Ivan Itakuvoc. Urednik: Dr. Alojzij Kuhar. S pogorišča v Mlaki pri Kranju. Velika nesreča pri žaganja drv Komaj dobil zaslužek, se je že smrtno ponesrečil I jubljana. 10. julija. Davi ob pol H se je pripetila v severnem delti Ljubljane pretresljiva nesreča pri /upanju drv. Tn nesreča je zahtevala življenje enega delavcu, dalje se je pri tej nesreči en delavec te/ko, a za življenje k sreči nenevarno »oškodoval. en delavec na je dobil lažje poškodbe. Nesreča je vzbudila mod prebivalstvom globoko sočutje /. nesrečnimi žrtvami. Trgovec s premogom in /. drv uri g. Dominik Čebin iuiu v Pokopališki ulici štev. 4 svoje Frančiškansko brv betonfaajo Ljubljana, tO. julija. Včeraj so dokončali pri gornji brvi ob Frančiškanskem mostu vsa pripravljalna dela. /gradili so pomožni mosliček / levega brega na desni in položili po njem tir, po katerem bi dovužtili betonsko mešanico. Položena je bila tudi vsa železna armatura, ki Imi držala vso betonsko konstrukcijo. Davi ob 4 zjutraj so začeli delavci z vso naglico. Vse jutro in dopoldne so vozili betonsko mešanico / vozičkom, jo razmetavali, tlačili in gladili. Ob pol "v popoldne je bil ves lok /ubelonirun. manjkali so le še ozki pasovi ob teču jili. /a ta beton uporabljajo seveda le najboljši cement, ki ga mešajo v razmerju 1:4/, i,/pranim prodnatim peskom. Vse betonske mešanice so porabili zu lok približno 50 kubičnih metrov. skladišče. Danes je rl.tl trgovec iioklicati Žagarje. da bi mu sežagali tri .skladovnice metrskih drv v |Kilena. Delo jc oddal tvrdki Žitnik na Ižanski cesti. Ta tvrdka je poslala s lirku-larko delavca Viktorja luhujncrja in Ivana Lapujncta na delo. Čebinov poslovodja Pavel Turk pu je tema dvema dal /a pomoč šc domačega delavca Ivana lirankarja. Vsi trije so z delom pričeli davi ob 7. Poslovodju I urk jc delavcem še naročil, naj bodo previdni in naj žagajo tako. da bodo najprej sežagali vrhnje plasti vseh treh skladovnic, nato pu šele nižje plasti. Ali delavci so si hoteli delo najbrž nekoliko olajšati, da bi jim ne liilo treba jemati drv šc / druge in tretje skladovnice, ter .so sežagali najprej vso prvo skladovnico, ostali dve |si so pustili nedotaknjeni, ko so približno ob pol osmih hoteli načeti drugo skladovnico, so je pripetila nesreča. Druga skludovnica jc namreč izgubila ravnotežje in s / velikim hroščem |io-drln na delavce in jih jioko|>ala pod seboj. Delavci niso utegnili zaklicali 1111 pomoč. Vendar pa je hrušč slišala žena poslovodje ga. Angola l urk. ki je stekla k drvam. Takoj jc spoznala, kaj se je pripetilo. Pričela je klicati na pomoč in pa takoj suma pričela razmetavati polena. Prihiteli so še drugi ljudje in v nekaj minutah so bili vsi trije delavci odkopani. Prizor je bil grozen. V mlaki krvi jo ležal nezavesten Ivan Lapajnc, poleg njega pu Ivan Urankar. Delavce Viktor Luliajnar pu se je sam pobral. Lapajnetu so težka drva razbila črepinjo in ga |H>škodo-valu |xi vsem telesu. Tako mu je bil udri prsni koš in ranjeni in zmečkani vsi udje. Delavcu Ivanu Urankarju so drva hudo poškodovala glavo in ga ranila po rokah iu nogah, l evo nogo mu je povsem /mečkalo. Delavec V. Lahajnar, ki je stal nekoliko vstran, ko se je nesreča pripetila. pa jc dobil la-žje poškodbe |K> rokah, i nogah in hrbtu. V bližini Čebinovega skladišča sc nahaja posestvo lesne tvrdkc Ilirije (škrbec iu Bartol). Odtam so telefonirali po reševalni avto, ki je najprej prepeljal nezavestnega I.a-pajneta v bolnišnico. Drugi reševalni avto pa jc pripeljal v bolnišnico Urankarja. Čebinov delavec Ivan Urankar jc star 52 let in stanuje lam, k jer se jc nesreča pripetila, t. j,- v Pokopališki ulici 4. Delavec Viktor Lahajnar pa je j odšel sani v Okrožni urad, kjer so ga zdravniki j obvezali. Najhujše ponesrečeni Ivan lapajnc se vse dopoldne ni zavedel in je ob četrt na dve popoldne izdihnil. Lapajnc je šele davi nastopil službo pri Žitniku. Baje je iskal dela dalj časa. Niti v bolnišnici niti drugim oblastem niso znani njegovi točni podatki. Ker ima razbito glavo, tudi ni možno sklepati vsaj približno na njegovo starost. Tudi ni točno znano, odkod je doma. Baje jc doma iz šent Jurja pri Mirni peči na Dolenjskem. Če ima kakšne sorodnike ali znance, ki bi vedeli n njem kuj natančnejšega povedati, naj se /glase v bolnišnici, [.a |»a j neto v a tragedija je resnično tragedija bednega delavca. Komaj jc dobil zaslužek, že uiu vzame nesrečen slučaj življenje! Pogled iz velike Karlovice, ki jo poglabljajo. Prav dobro se vidi tir, po katerem vozijo grušč iz jame. rešeto. lam stu tudi edini /.liani poiiikovnlnici Velika in Muhi Karlovica. Veliko Karlovico s() lansko leto začeli umetno poglabljati in s<> ji znižati dno /a poldni g meter, to pa zato. da bi jezero hitreje odtekalo in (lil bi i/snšili ver ozemlja. Radi tega jc na nekaterih krajih res zrastla sladka trava, dočim je bila tam preje kisla močvirska trava. Drugod pu je prehitro usahnila voda, tako da lic raste sedaj tam niti trsje jni tudi ne kisla in ne sladka trnvn. Kmetje tega izsuševanja. ki letos radi pomanjkanja denarnih sredstev ni napredovalo, niso nič kuj veseli, ker jim prinaša močna denarna bremenu. ki so samo lansko leto znesla vsoto milijona dinarjev. Kaže se pa tudi š(. druga slaba stran izsuševanja. Radi ru/šir jenih odtokov vode odteka jezero v /ačetku mnogo hitreje, tako da nastopajo v Planini pri Rakeku, kjer voda zopet prihaja na dnu, precejšnje poplave, ki uničujejo rodovitno polje, in tamkajšnji Ponikovalnica Velika bubnarica; v ozadju vidimo do 2 metra in pol visoko trsje. Sistematsko uredili odtekanje vode i/. Cerkniškega je/eru pu najbr/e nikdar ne lx> mogoče, saj je jezero nu pravem rešetli poili-kovulnic, od katerih s<> /lasti /nune Rešeto. Vodonos, lletje. Mala in Velika |M>nikovalnica. Mala in Velika bubnarieu ler Skedenjca. Rešeto je n. pr. velik kompleks poiiikovuluic. skozi katere teče globok jarek, ki sc vije v silno stisnjenih S-krivuljall. Pobočja jarkov pa se bele v s,i v snegu vodnega mahu. Izredno globoki sta Velika iu Mala biibiuiricu. kjer segajo špranje med skalami do H metrov globoko |Kxl tamkajšnje dno je/eru. Skedenjca je pu vsa pokrita na debelo s polomljenim suhim trsjein, ki leži ponekod po pol metra debelo. Je/ero s svojimi |>onikovalnicnini je /lusti seilu j. ko sj je mogoče ogledati vsako |K>niko-vulnico od blizu, zelo zanimivo. I žival pa bo seveda le tak turist, ki ima smisla za čudovite igre nurave. VIah povozil otroka Konjicc, 0. julija. Včerajšnji vlak. ki odhaja i/ Konjic okrog lo. je blizu Prežigala povozil 4-letnega Izidorja Ceg-narja. Odrezalo mu je levo nogo pri gležnju. Do nesreče je prišlo tako-le: Mati jc delala na polju in vzela s seboj tudi otroke. Ti so se nekaj časa igrali ob Dravinji v njeni bližini in dva sta pri vozičku pozneje zaspala. Izidor pa se jc neopaženo oddaljil in zašel na železniško progo, kjer je med tračnicami tudi zaspal. Strojevodja jc skušal takoj, ko je zagledal ležečega otroka, vlak ustaviti, a bilo je že prepozno. Sreča v nesreči je bila ta, da je otrok ležal in spal v sredi ined tračnicami. V spanju se je najbrž premaknil in položil levo nogo čez tračnico. Odpeljali so ga nato v Loče. kjer ga je tamkajšnji zdravnik obvezal. Potem so ga pa z avtom prepeljali v celjsko bolnišnico. Njegov.i noga pa je pokopana na tukajšnjem pokopališču Prizor z vvaterpolo tekme med Ilirijo in SKU (Karlovec), ki se je vršila preteklo sredo v kopališču Ilirije. Zmagali so domači s 5:1. Eieklriiikacija Kočevja Važna seja kočevskega občinskega sveta Kočevje, 9. julija. Snoči sc je vršila seja mestnega občinskega odbora, ki jc sklepala o najvažnejšem vprašanju, ki je že dolga leta bilo eno bistvenih vprašanj ue samo Kočevja samega in bližnje okolice, marveč vsega kočevskega okraja. Vprašanje elektrifikacije mesta Kočevja je bilo odprto že dolga leta, vendar se dosedaj ni mogel odločiti se noben občinski odbor, da bi se izjavil za načrt, ki bi bil v splošno korist vsega prebivalstva. Na današnji seji je odločitev padla in se bo mestna občina, kakor celokupni okraj pridružil banovinski elektrifikaciji, čeprav je eksistirala druga možnost priključitve na tukajšnjo že obstoječo elektrarno, ki jo je I. 1920 zgradila Trboveljska premogokopna družba na našem rudniku. Sejo je otvori! župan, višji finančni svetnik M. Kostanjevec, ki je uvodoma izrazil svoje zadovoljstvo, da se je izpopolnil odbor v toliko, da je zasedel podžupansko mesto g. ing. France Stiglic. Nato je prešel na prvo točko dnevnega reda: elektrifikacija mesta Kočevja. K tej točki je jiodal pred zbranim plenumom obširen in izčrpen referat odvetnik dr. Janko Lavrič, ki je izvajal v bistvu sledeče: V Kočevju je nujna potreba po močni in mestu primerni luči. Dosedanja elektrarna, ki ima le isto-smerni tok, ne zadošča več. Zato ie mestna občina bila prisiljena, da gleda na to. da se priključi kaki večji elektrarni, ki bi bila v stanu oddajati mestu dobro luč po zmerni ceni. V to svrho sta se ponudili dve strani. Na eni strani Trboveljska premogokopna družba, na drugi strani banovina po svojih kranjskih deželnih elektrarnah. Obe stranki sta stavili svoje ponudbe, katere referent točno navaja. Njemu se zdi ponudba kranjskih deželnih dektraren mnogo ugodnejša, zlasti če pomislimo na ■o, da bi v slučaju priključitve na KDL bila elek-rificirana tudi vsa kotlina od Orosuplja preko Vel. lač iu Ribnice do Kočevja in od tu še najircj do Kolpe. S tem bi bilo ustreženo prebivalstvu v teh krajih, ki bi na ta način prišli do cenene in dobre luči. Pri vsem vprašanju gre torej za vprašanje elektrifikacije celotne Dolenjske. Ponudba od strani I l'D je nejasna, ko govori o popustu 5 oziroma 10%. Za njegov predlog govori cena toka. ki je za skoraj I Din pri vsaki kilovatni uri nižja, kakor pri Trboveljski premogokopni družbi. Zato stavlja ob koncu svojega referata občinskemu odboru sledeči predlog: Občinski odbor sprejme ponudbo za dobavo toka, preureditev električnega omrežja in vodovoda, kakor jo je stavila banska uprava, da Kranjske deželne elektrarne preurede omrežje in modernizirajo vodovodno napravo tekom letošnjega leta ter dobavijo trofazni tok najkasneje do konca oktobra 1932 leta pod pogoji, kakor jih vsebuje ta ponudba. Po končanem referatu sc je vnela dolga pa živahna debata, v katero ie posegla večina odbornikov. Takoj v početku sta se izjavila za ponudbo trboveljske družbe odbornik g. Verderber in svetnik g. Qauselmayer. Odbornika šol. upravitelj g. Al. Peterlin in šolski nadzornik g. Bož. Betriani sta v svojih izvajanjih povdarjala prednosti ponudbe KDE, ki pride v poštev kot znatno boljša in ugodnejša za občino, kakor za celotni kočevski okraj. Oba se strinjata s predlogom g. dr. Lavriča. Dr. Sajovic. banski svetnik, poudarja, da se ne strinja niti z eno niti z drugo ponudbo, pač pa naglasa prednosti, ki jih ima ponudba banovine napram trboveljski. Ker so nekateri odborniki predlagali glasovanje po listkih, je župan g. Kostanjevec njihov predlog odločno odbil in odredil javno glasovanje, pri katerem so se izjavili za priključitev na Trboveljsko premogokopno družbo sledeči gospodje: K. Ganselniayer, dr. Ivan Sajovic, G. Verderber, R. Erker in Dornig. S tem je bilo postavljeno razmerje 5:5. Treba jc bilo odločitve g. župana, ki je na to izjavil, da mora radi narodno-gospodarskih ozirov glasovati za ponudbo banovine. S tem je predlog dr. Lavriča zmagal in odločitev jc padla: zmagale so Kranjske deželne elektrarne. Po suhem cerkniškem jezeru SC H I G H T □ \/ RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Cerknica. 10. julija. 1 Že slavni Valvazor je v svojem odličnem popisu vojvodine Kranjske opisal natančno vse zanimivosti in čuda Cerkniškega jezera. Njegovo delo o Cerkniškem dosega le še eno. vsi ostali popisi pa se povečini naslanjajo na Val-vuzorja in lastne kratke izkušnje. Zato ni čudno, da je Cerkniško jezero do danes nerešen problem /a geologa iu povečini neznano čudo za naše izletnike. Večina tistih, ki pride gledat Cerkniško jezero, gre do nasipa pri vasi Dolnje Jezero. Tam vidi obsežno lužo in s toni je Cerkniško jezero odpravljeno. Pa pustimo krasote Cerkniškega jezera tedaj, ko popluv-Ija površino K) kvadratnih kilometrov, in si ga oglejmo raje sedaj, ko je usahnilo. Skoro (Mi vsej dolžini je nagosto za rušilo s tišjem in bičjem, ki sega do višine 2 metra iil pol. I o trsje raste spomladi iiznud vode iu kmetje se vozijo v čolnu po jezeru in kose trsje, ki raste i/, vode. Potem, ko jezero vpade. pa izgleda tako |>oko.šeno trsje kakor meter visoko strnišče. V večjih globinah, kjer trsje ne rast«' več, pu raste celo |>ed debel vodni mah, ki je temnozelene barve. Ko pu voda vpade, ga pa solnce. povsem obeli, tako da izgleda pokrajina, pokrita s tem muliom. prav tako. kakor du bi zapadel sneg. Sedaj teče |x> jezerskem dnu le še majhen potonikoval-liici nekako v sredi jezera. Som in tja stoji v ilovnatih gloliokili jarkih nekaj temno/členili luž. |iolnili žab in mladih ribic, lam naletiš tu in tam tudi na čaplje. ki se goste / mastnimi žabjimi kraki. Ogromne vodne množine, ki so /brane v jezerski kotanji, pu proti koncu |>omlndi odtekajo vedno hitreje sko/i nešteto |M>nikovuhiic. /tnndni rob jezeru je vseskozi prevrtan kukor I kmetje mi sj morali nabaviti čolne, kajti v<<» I da |>oplavlja tam celo mesto. Zato je važno vprašanje, če sc i/suševanje Cerkniškega jezera sploh izplača, /lasti še zato. ker pri dosedanjem hitrem odtekanju pogine mnogo ve< rib kot doslej. Majdica se lišpa. Majdica se pripravlja z mamico za izprehod. Obleče čisto oprave in v resnici dražestno izgleda. Med potjo vsi znanci občudujejo njeno novo oblekeo. »Saj ni novo, samo sSchichtovim Radionom je oprana" odgovarja ona vsa ponosna in vsi se z odobravanjem smejejo mali Majdici. Ljubljana Dohodarstvenemu uradu za klobuk Ljubljana, (0. julij«. kljuli temu, isan z;i nni/gano, ne pa z.ii šikaniranje \slch slojev ljubljanskega prebivalstva. Du jc postopanje dohodu rstvonegn urada in razlaganje predpisov vču^ili narav iux»t sttiosiuv, Ui vv-mo vsi I jubljančiini. Da pu prehaja že naravnost v nbsurdum, je (ja skusil včeraj iu danes no lastni koži slikar Mihu Mnloš, ki je jh> vsej Sloveniji že z na n |toilolinr in res ta v rotor cerkvenih slik. Z g. dekanom v Trebnjem sta s-c zmenita, da bo renoviral veliko oltarno, sliko /upne cerkve. b metrov dolga iu i. metre široka oltarna • Nova maša. V nedeljo 12. t. in. ob 0 dop. bo daroval novo sv. mašo v Marijanišču g. P. Gabrijel Huuiek iz reda Cisteccijauov. © Nova skupina ameriških Slovencev v Ljubljani. / motuikov skitu brzov lakom jo davi dospela v l jubljauo skupina S"* autertških Slo-veucov, ki s<> prišli obiskal svojo domovino. Skupino vodi g. \vgust tlotlander. poslovodja tv rdke Mihelič v Ctevv olainlu. Ameriški Slovenci so se (Kidali t. julija iz Wori.kc s par-nikoin Pariš tvrdke I rausattuntKjue. Rojaki so si ogledali v Parizu kolonijulno razstavo, nato pa se podali skozi Švico iu Avstrijo v ilo-iiKivino. Na Jesenicah so jih zastopniki tamkajšnjih oblasti prisrčno sprejeli. lX>.šli rojaki so si ogledati Ljubljano, nato pa odpotovali vsuk v wiij domači kraj. Q Odhod zdravstvene komisije v Celje. Včeraj dopoldne je odšla zdravstvena komisija, o kateri smo poročali včeraj iu predvčerajšnjim, pod vodstvom ministrskega načelnika dr. VHkvvanoviča v Celje. Iz, Celja ^ je komisija odpeljala v Novo Celje, kjer si je ogledalu posestvo, ki ga je pred kratkim kupila dravska banovina in kjer namerava urediti veliko bolnišnico za duševne bolezni mesto dosedanje neprimerne ua Studencu. Pomočnik bana dr. Pirkmajer in uačehiik dr. Itolšak so tega ogleda nista udeležila, ker sta bita zadržana v Ljubljani. tv Troleje. dobljene na pevski turneji Grafike po Češkoslovaškem, so razstavljene v izložbi »tlite v Prešernovi ulici. © Avstrijskemu kouzulatu je doposlala avstrijska Leonova družba na Dunaju poizkusni zvezek časopisa Kirchenkunst . Konzulat vabi vsakogar, ki m- za to zanima, da si la avewk ogleda. ■ Československa obcc v Lublani zajiždi v dodeli, dne 12. t. m. do Kranjke navštčvou k Češke Besede v Kranju, ktera porada toho dne odpoledne -Českou pout ve volne prirodč »Na Laborah« v Kranju, s bohalvm programom. — Zveme vSechny členv k učasli pfi tomto zaje/jdu — narodni kroje vitany. — Slavnost se porada v pripade nepr./.ni-veho počasi v Narodnim domi- v Kranju. Odjezd turistickymvlakem, krom toho dopolednim i prvym odpoleclnim vlakem. — lnformace jednatel Klapa-iek v českč prumvslovi bance. T Odprite .laneiieevo ulic«. Prejeli smo: Zo lansko letu je bilo sklenjeno pri občinski seji, da -e odpre Janciičeva ulica. Drevje so tudi posekali in -edaj se že vidi s Kar lovske ceste na prulski 11)061. Saj je bila la cesta že pred 20 leli določena in je komaj nad 100 metrov dolga. Pripeljali so že okoli 15 voz starega materijala in trhlega lesa cd podrtil hiš; menda bo to za zboljšanje zraka v Janežičevi ulK-iV Tramvajsko križišče in |Kistaj.ilišče so tudi že napravili na kriiičšu Karlovške cesto in Janeiieeve ulice, vendar pa morajo Prulčami hodili še vseeno n:i tramvaj do Sv. Jakoba trga ali pa skozi Privez. Vsled tega naj vendar enkrat vsaj za .silo odpro vrata, da bn vsaj za pešce prehod, ker je to propol robno in ni zvezano z. nobenimi stroški, ljudstvu bi pa bilo v veliko korist. Tako kratko ulico, v kaleri se lahko vrže kamen iz. onega konca ulice na drugi in je š.- potrebna, bi bilo pač nujno čim preje odpreti. slika jo srečno priroiušda. varno zavita, po železnici «ii glavni kolodvor ljubljanski. M. Maleš pošlje iz.voščka na kolodvor, naj mu jo pripelje. Tu res naloži ogromno sliko in jo polje iz skladišča slavnega kolodvora v mesto. Ko hoče pasirad mitnico, gn ustavijo in ne pusto slike naprej, tzvašček pasli sliko v resnici na mitnici iu gre sporočit Malešu, naj pride sam gori intervenirat, češ dodutkih mostnega vodovoda t~.^7l kub. metrov vode. Tudi ostalo j>olotne dni povprečno Ljubljana no. porabi dosti manj vodo. Letos so jo po v p tečna v poraba vode znatno dvignila nad lansko, tako du dosega povprečna količina porabe letošnjega poletja skoraj lanski maksimum. Vzrok dviganju porabe vode je pač: porast mosta, dvig snago prebivalstva in pa skrbnejše škropljenje cest. ©, Dve nesreči. Pri javnih skladiščili na Dunajski cesti so jo danes pb H dopoldne pripetila hujša uesreču. "52 letni delavec javnih >klitdišč Matevž Kabin je pmlol (toil konja in se resna poškodoval na glavi. Matevž Kalan stanuje v Zbiljuh 18 pri Medvodah. — Žrtev hustne neprevidnosti je ixistal danes dopoldne G"> letni Valentin Cregoie, trgovski zastopnik tvornicc žaluzij Petra Kobala v Kranju. Ta sije peljal s kolesom po Celovški costi. Peljal pa sc jc po levi strani, mesto po desni. Blizu Kosovo gostilno, to je konec tramvajske progo, pu mu je piivozil naproti Magistrov avtobus. Cregorc se mu ni mogel pravočasno izogniti in se je zaletel s kolesom v avtobus. Padel je na tla in obležal precej hudo ranjen. Dobil jc hude notranje poškodbe. Cregorc stanuje v Jaršah 11 in je pristojen v Mengeš. Oba ponesrečenca je pripeljal v bolnišnico reševalni avto. © l lioge pliuske svetilke. Dela pri regulaciji Ljubljanice imajo )>oleg raznih prijetnih posledic tudri mnoge neprijetne, zlasti pa že dosedaj lepo število nesreč. Dva voznika, ki vozila gramoz k delom na Krakovskem nasipu, »ta imela te dni dva karambola s plinskimi svetilniki. Ali ne bi bilo dobro, ko bi podjetje Dukič pri tempu svojega dela tudi malo pazilo? 1^1 Nočno službo iina parov nogavic. 3 srajce, v skupni vrednosti M7 dinarjev. Potem so prišle na dan druge premičnine. Sveženj krp brez vrednosti, pasji bič, nekaj orodja, en zaje za čevlje, razne drobnarije v predalu umivalnika. nekaj plaket in cenilca sta dobila tako vrednost 232 Din. Pa s leni zapuščinska razprava oziroma cenitev se ni bila dovršena. Na vrsto je prišla sobna oprava in sc jc našla omara, umivalnik z ogledalom, postelja in kar spada zraven, miza, obešalnik, stoli, ena cvetlična postavka, žimna metla namizen prt, jdatneno zagrinjalo. No, cenilca sta' našla, da pridemo le do 2.720 Din. če bi se to prodalo Tu se sedaj začne. Zapustnikova vdova ie trdila da so vsi li predmeti njena last. In zastopnik mladoletne hčerke, ki naj brani njene interese v tej zapuščini, je rekel da. Sodni cenilec jc zahteval pristojbino 50 Din. . . Zapuščinska razprava se je čez nekaj dni nadaljevala. Notar kot sodni komisar ugotovi, da sc bo delovalo po postavi, ker tli nobenega testamenta. K dedovanju torej prideta vdova, ki dobi eno če- j trtino in hči, ki dobi tri četrtine. Notar kot sodni komisar pojasni, kakšne so pravne posledice, čc i se kdo priglasi za dediča, ua kar se vdova odpove vsemu vpnd mladoletni hčerki. Zastopnik mlado- ' letne hčerke pa pravi, naj sc njemu da uprava tega premoženja, da bo vse skupaj prenesel kam drugam in tako obvaroval dedinjo škode. Postopanje postaja ie bolj zamotano. Je ze tako v našem lepem kraju, da živi ta ali oni ločen od svoje žene in družine ter si zbere za spremembo drugo družico, l ako je bilo tudi v lem slučaju. Javil sc je advokat, . ki zastopa to drugo družico in napove svoje terjatve. Pokojnik je ostal na dolgu na hrani za cn | mesec, kar znaša W)0 Din. Za trud jc ostal na dolgu 100 Din, za zdravila 100 Din, na pogrebnih stroških 1.200 Din Da lorej ne bo ta upnica na slabšem, predlaga kot zahteva paragraf, da sc zapuščina loči od premoženja dedičev, dokler ne bo terjatev krita. Vršila se je tretja zapuščinska razprava. Za 1 stopnik upnice domneva, da mora imeli pokojnik j denar naložen v neki banki. S tem se je ta razprava sklenila. Četrta razprava se je nadaljevala nck.ij dni kasneje, ker se je našel en razložen posteljnjak, I cenjen na 150 Din. Sodni cenilec jc zahteval za to cenitev 10 Din. S tem je bila tudi ta četrta za- | puščinska razprava končana. Peta razprava ic bila nekoliko daljša. Na- | vročili je bilo precej oseb. Prvič notar kot sodni komisar, odvetnik kot zastopnik upnice, vdova zapustnika, kolizijski kurator mladoletne. Tudi tu razprava se /ačne z ugotovitvijo, kdaj je pokojni umrl. Šlo je sedaj za posteljnjak. Vdova jc dejala, | da je tudi ta posteljnjak njena last, zaslopnik up- I nk« pa je trdil, da ta jrosteljnjak spada v zapu- I Ščino pokojnega. Notar svečano ponovi, da je dovoljena ločitev zapuščine od premoženja dedičev in da se jc za kuratorja postavil poseben uradnik, katerega ima navzočim čast predstaviti. Interesi so lorej križani in eden od navzočih prijavljene ter: jatve upnice prizna, drugi jih o|>oiek.i. Ta, ki naj skrbi za to, da se premoženje ne bo zmešalo z | imetiem dedičev, predlaga celo, da je treba za te stvari preskrbeli posebno shratiov.ilišče in ker ni drugače prostora na rapol.igo, naj se najame v to svrho Ranzingerjevo skladišče. S tem je bila ludi ta peta zapuščinska razprava končana. Kot sem navedel, jc bilo stanovanje pokojnika zapečateno in vsi predmeti skrbno popisani. Nihče naj sc jih lorej nc dotakne. Pa ne da se |iomagati. j Kar naenkrat je prišla policijska ovadba, v kateri , se trdi, da so zmanjkali različni predmeti kot kuhinjska kredenca, šahovna mizica, dve košari, servis za juho, za črno kavo, za pivo, za likerje, radio-anarat, spodnje hlače, prstan, album za fotogra-(ijc, neka obleka ild. I i predmeti so se najbrže nahajali tam, kjer jc pokojnik zadnje čase živel. Ovadba jc šla seveda na sodni jo in začelo se jc tudi tu postopanje. S tem pa položaj nikakor ni bil razjasnjen. Zapuščina jc imela polno upnikov in upniki so imeli že izvršljive terjatve ler so predlagali izvršbo. Posledica jc bila, da so se (»pisani predmeti zarubili. Zapuščinske razprave pa so šle lepo svoja pota in lako smo prišli do seste. Zopet navzoč notar kot sodni komisar ter interesni zastopnik mlade deklice — dedinje. Ta jc namreč /vedel, da jc zapustnik najbrže imel 7—10.000 Din premoženja in mora biti ta denar naložen /c v kaki hranilnici ali banki. No, in tako se jc začelo dopisovanje ali denarni zavodi so drug za drugim nn krajših in daljših dopisih kakih 15 po številu poročali, da o kaki vlogi zapustnika pri njih ni niti najmanjšega govora, lako jc zapuščina bila naenkrat za 7—10.000 Din manjša. Pa seveda kura-torji ne delajo zastonj. Tisi i gospod, ki naj bi pazil, da sc premoženje dedičev nc zmeša z zapuščino, je imel samo na poštnini 72 Din stroškov. Zapuščina je končno doživela sedmo razpravo. Zopet jc bil navzoč notar kot sodni komisar in ?a- • stopnik interesov dedinje nedoletne deklice. Notar kot sodni komisar je zojvet podal vse posledice, ki 1 jih ima zakon, če sC kdo prijavi k dedščini in nato jc zastopnik nedoletne dedinje prijavil, kakor pravi strokovni izrar. prisego nadomcslujočo naftoved premoženja in navajal: Zapuščinsko premoženje j znaša 1.50 Din. Ker so različne preproge, kuhal- I niki. prlovi. hlače in soodnic hlače, posteljnjaki in drugo, kar sc najde po sobah, last zapustnikove vdove, sc ne da nič pomagati iu torej /naša za-puščma ncpobiluo 1.50 Din. Zapuščinski dolgovi pa znašajo, kot je navedel zastopnik interesov mladoletne dedinje, te-lc zneske: terjatev dotične upnice na pogrebnih stroških, prehrani, honorarju za zdravnika, |iostrežbi lid. terjatev zastopnika zapuščine, ki naj bi bil skrbel, da sc la ne zmeša s premoženjem pokojnega v višini 73 Din, kolikor je ta izdal za poštnino, se ne prizna in se ta kurator s tem zavrača na pot civilne pravde. Ponovno sc še ugotovi, da znaša zapuščina končno in nc-pobitno 1.50 Din. Zastopnik interesov je, kakor jc napisal v aktu g. notar kot sodni komisar, omenil, da se je la zapuščina, obstoječa iz gotovine 1.50 Din, porabila za tekoče izdatke in za prehrano nedoletne dedinje ter je predlagal, da se zapuščinska obravnava zapuščinsko oblastno iu glede mladoletne dedinje tudi nadskrbstveno oblastno odobri ter, ker ni od čiste zapuščine 1.50 Din plačati po čl. 6, točka 5. laksenega zakona nobene takse, prisodi postavnemu dediču uedoletni hčerki, ker se jc !a na podlagi postave priglasila za dedinjo do celc zapuščine. Hkrati se je skrbnik odrekel posebnemu rekurzu, da bi se sklep, s katerim se dedščina 1.50 Din prisoja dedinji, izpodbijal oziroma razveljavil v II. instanci. Gospod notar ko* sodni komisar pa jo na kolekih in na poštnini predložil račun per 97 Din. Sedaj jc vzel stvar ponovno v roke zapuščinski sodnik, ki je razpravo pregledal, odobril in tudi ta končnoveljavno ugotovil, qa znaša čista zapuščina, za katero jc trajala zapuščinska razprava od julija 1910 do julija 1931, 1.50 Din ler je to za-puščiuo prisodi' nedoletui dedinji v last, medtem, ko jc dal predpisane sklepe »tipkati šc v sicer napolnjenem in obremenjenem prepisnem oddelku svojega sodišča. I ako sc je la zapuščinska razprava v vrednosti 1.50 Din končnoveljavno že v prvi instanci končala, iu ie bilo meni dano |xjpoluo zadoščenje. Z. odličnim spoštovanje in pozdrav vsem, ki bodo to čitali Paragraf. Dnevna kronika een. julija. Danes se jc nadaljevalo in končalo zasliševanje Ivana Levakoviča starejšega. Na vprašanje sodnika Kurteviča pojasnjuje obtoženec, da jc dobival denar iz Budimpešte in sicer 2 pengov, od 1'erčeca z Dunaja pa enkrat 2.100 Din. enkrat pa 200 šilingov. Nadalje priznava, da je dobival pisma i/ Karlovca zato, ker je bil Karlovac blizu Reke in je bila možnost najboljše zveze / ilegalno organizacijo v inozemstvu. Na vprašanje, l;oga je prvič slišal, da je treba ubiti Beriča. odgovarja obtoženci, da je to slišal od Ivana Levakoviča mlajšega iu sicer po sestanku s Papcem, ki «a pa ui videl. Vedno pa je govoril. da bo Karlo Kovačevič ubit. Priznal jc, da je bila uvedena stalna obmejna služba iu da so jim ludi obmejni uradniki tujih držav šli ua roko. O Lcvakoviču mlajšem -e zelo slabo izraža. Pravi, da je hotel Karla Kovafeviča ubiti zato, da bi na ta način obrnil pozornost na njegov slučaj odpusta i' službe, nikdar pa ni bil proti državi ali narodnemu cdinslvii. Nalo jc bil zaslišan Levakovič mlajši, ti jc i/javil, ila se sploh ne čuti krivega, levakoviča starejšega obtožuje, da je zahteval smrt Kovačevičevo iu so radi tega imela več sestankov, med katerimi ;c Levakovič s ta reji i zahteval, naj Sterihal vodi napadalce, česat pa ni hotel storiti. Ko se je Levakovič starejši vrnil / Dunaja, jim je očital, da so kukavice iu rekel, da bo napad sam i/vršil, samo ie dobi bombe. Nagovoril je Miillerja, ki je bil podpolkovnikov sluga, na i mu preskrbi bombe, za katere mu bo plačal 500 Din po komadu. Na vprašanje sodnika, če jc nagovarjal Miillerja. da ubije Kova-čeviča, je rekel, da to ui res, temveč ie izjavil, ila ima l evakovič starejši pač svoje vzroke, da lo trdi. Predsednik ie nato ugotovi), da sta izjavi Levakoviča starejšega in nilai-ega zelo različni, nakar je Levakovič mlajši zatrjeval, da govori resnico. Prihodnja razprava sc bo nadaljevala jutri. Gslcle vesli — Sprejem gojenk v kmetijslio-gospodiiijsko šolo Kmetijske družbe v Ljubljani. S. I. oktobrom 1031 sc otvori trideseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev, Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv Frančiška / ivod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Polianah v 1 jubljani. Teoretični del obsega verouk, vzgojeslovjc. računstvo, knjigovodstvo m kmetijsko gospodarstvo, vrtnarstvo m sadjarstvo, živinorejo in z.ivinozdravslvo, poljedelstvo in kmetijsko kemijo. Praktično sc veibajo v kuhanju šivanju t ročnem in strojnem), krojnem risanju, pianju, likanju, v mlekarstvu in sirarslvu, v vrtnarstvu itd. Gojenke sc vadijo ludi v ravnanju z bolni ki « bolno živino. Tista, ki uo sprejeta v zavod, nlača mesečno za hrano, stauovauje, razsvetljavo, to je sploh za vse 150 Din. Vsaka gojenka naj vza-ue s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko m iicrtlo- vsaj eno nedeljsko obleko, dve ob eki za delo. dva para čevljev. n* Par vrtnih čevljev, nekaj •>elih iu barvanih nočnih srajc ali jopic za ponoči, tri barvana s|ioduja krila, dve beli spodnji krili, štiri 'niče šest parov nogavic, 10 12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje Jierilo za posteljo: dva para rjuh iu štiri prevleke za bkuine, 1 brisače, -t servijetc. Ce ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: L dovršili 10. leto; 2. predložili zadnje šolsko izpričevalo; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali, varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; o. zavedati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim naloie, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, uekolkovane prošnje za sprejem naj se v pošlje jo na Kmetijsko družbo v Ljubljani vsaj do 31. julija 1931. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin. — Ukinitev dovoljenj ?a uove trafike. Kot izvemo iz Belgrad«, je izdal direktor Uprave državnih monopolov naredbo, d« se za mesta in večje trge popolnoma ukinejo dovoljenja za nove trafike. Z veliko aadovoljaostjo pozdravljajo vsi trafikanti (o naredbo, ki je bila že skrajno potrebna, kajti v mestih in večjih trgih so rastle trafike kakor gobe po dežju, in če bi šlo tako naprej, bi imelo lo za posledico propast vseh revnejših trafikantskih slojev, posebno pa takih, ki so vojne žrtve. — Tri sestrice ua mrtvaškem odru. V noči od 1. ua 2. julij jo jioviln zakonska žena Ivanka fcUha v Sv. Lovrencu pri Veliki l-oki trojice tri deklice, kalore so kl'*UU na imena Ivanka, Terezija in Marija. Vse tri deklico so kmalu po rojstvu umrle in so skupaj ležale na mrtvaškem odru. Slovensko lovsko društvo v Ljubljani obvešča svoje člane, da je na našo intervencijo izjavila tvrdka E. Vajda \t Cakovca, da vzdržuje cene za ustreljeue srnjake tudi nadalje v isti višini, kot so navedene v zeleni prilogi letošnje junijske številke Lovca . — Odbor. — Abiturljenti državne gimnazije v Kranju Iz leta 1906 praznujemo letos 25 letnico maiure. V Ljubljani bivajoči sošolci smo se sporazumeli, da se snidemo dne 2. avgusta zvečer med 19. in 20. uro na vrtu hotela -Union« v Ljubljani ter določili program tudi že za naslednji dan. Tovariše, ki se nameravajo udeležiti tega sestanka, prosimo, da sc priglasijo najkasneje do 32. julija Jožetu Jenku, direkcija državnih železnic Ljubljana. — Učiteljski *«druioo-knUgovedski tečaj v Ljubljani. Z ozirom r.a to, da se prične tečaj šele 1. avgusta in traja do 14. avgusta in ker je ua mer-kantilne tečaje naval, podaljšuje sekcija JUU — Ljubljana termin «a prijavo v zadružno-knjigovodski tečaj do 20. juliia t. 1. Sekcija povrne udeležencem potne stroike, plača prenočišče in preskrbi brezplačno vse tiskovine in potrebščine za tečaj. Prehrana je v menzi cenena. Učitelji in učiteljice, izrabite ugodno priliko sedaj, ko Vam je tečaj na razpolago! — JUU, sekcija v Ljubljani. , — Na velikem kopališču ob Savi na Jezici, katero je z velikimi žrtvami zgradil g- Stirn, bo v nedeljo popoldne igrala priznana delavska godba Zarja« pod vodstvom kapelnika g. Dolinarja. — Pošten najditelj. Te dni je znan g. trgovec iz Dobrepolj v avtobusu, ki vozi iz Ljubljane čez Grosuplje in Dobrepolje na Struge, izgubil listnico 5 približno 17 000 Pin in mnogo vrednostnimi papirji. Ves iz sebe je trgovec domov prišedši pogrešil izgubljeno ter je svojega uslužbcnca s kolesom poslal za avtobusom. Avlo-sprevodnik gosp. Arton Lenič je Itetuie.o vaslno in pošteno izročil raaveseljenemu izgubitelju. Avtopodielju Pečnikar je le čustitati, da ima lako vestno usluiljenstvo. — V Službenem listu Kraljevske batiske uprave, dravske banovine št. 40 od 10. juliju t. I. je objavljen 'Zakon o državn. prometnem osebju . — Rsiipi* sluihe ckanania. Kraljevska banski uprava dravske banovine ratpisuje nu osnovi S 91. zakona o banski upravi v javni ženski bolnišuici v Novem mestu službo ekonoma v slaležu bano-vinsklh uradnikov s kvalifikaciju v zmislu j 20. zakona o bolnicah, odnosno S 45, odsl. 2. zakona o uradnikih. Prosilci za lo službo morajo Izpolnjevati splošne pogoje za sprejetn v državno, odtiosno banovinsko službo ler morajo Imeli najmanj 5 let bolniško-ekonomskc ali ručunslco-upravne službe. Lastnoročno jiisane In s kolkom za 5 Din kolko-vane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno •kolkovanimi prilogami je vložili najkasneje do ilU. julija l!»at pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. — Božjastna zena zadušila otroka- V vasi Obrovac v Vojvodini je odšla Katarina Johann na vse zgodaj po opravku k posedi in pustila Štiri mesece starega otroka v zibelki samega. Utrok se jc zbudil in pričel kričati. Prihitela je stara uiali Marija Ebenhofer, 55letna žena, ki trpi na božjaMi. Vzela je otroka v naročje in ga pričela ujČkati. Kavno tisJaj j>a jo je z nova napadla njena stara bob zrn in pri kuhinjskih vratih je padla v krčili na Ila. Padla je tako nesrečno, da je prišel otrek pod njo in ga je tako zadušila. Ko se je malo |>ezneje vrnila otrokova mati domov, je bil otrok že mrtev. — Kaj ia nasip. Že pred dvema dnevoma sino poročali pod naslovom »Vas v nevarnosti.-, dn bi se morali |>rebivalrj vasi Rače preseliti drugam, na svet, ki jim ga je ponudila j>elrovnradinska občina. Pogajanja pa so se razbila. Sedaj je prišlo ie tako daleč, da so se prebivalci v skraineni obupu vrgli pred traktorje in tako preprečili za v -teden nadaljevanje del pri tjradnji nasipa. Vodna zadruga fcupanja-Mltrovioa jo poklicala med tem oroiništvo na jioinoČ. Orožniki so skušali sprva z lepilni besedami jiregovorili kmete, dn bi jiopu-stili v svoji trmoglavosti, ker pa ni vse skupaj nič pomagalo, so posegli po orožju in je pri tem par kmetov dobilo lažje rane. Tudi aretirali so jih \ oliko in jih odpeljali v Srem. Mitrovico. Ko je prišel ing. Fuchs. ki vodi dela j»ri nasipu, so ga kmetie kljub temu, da je bil v varstvu orožnikov, napadli s kamenjem. V Srem. Mitrovico je dospela večja deputacija kmetov iz Rače, da bi dosegla, da bi njihove rojake izpustili iz zaporov. Okrožni inšpektor i* Sabca. neki inženjer in vodja milro-viško oroiniške postaje so se jiodali v Raco. da proučijo razmere. Do sedaj se dela na nasipu še. niso pričala. — Drzen -Itpar aretiran. Že dolgo so se množile pritožbe čez drznega sleparja, o katerih dejanjih smo ludi žo mi (»oročali in Iti se je klali! jto vsej državi ler je izvabljal iz lahkovernih ljudi na zvil in prebrisan n»8|n znatne zneske. Ta slepar se je izdajal za zastopnika tvrdk Zendeger e! Ko. in tvrdke Elektron v Ljubljani ler ponujal razne žarnice In električne aparate naprodaj. Teh tvrdk pa v Ljubljani ni. Slepar, ki se je Izdajal jiod imenom Slelir Jovan. Vojnovič ali Jovan Duj-novie, jc zbiral naročila in zahteval znatne are od raznih strank. Tako je sleparil po vsej Srbiji. Vojvodini. Slavoniji, na Sušaku, v Karlovcn, v Varaž-ditiu. v Sloveniji |>n. kakor je znano do sedaj, v l<» na >h I iu j,- bil le iiiii v Kruševeu aretiran. Samo ljubljanska |»i-licija ima nad 20 tiralic iz različnih krajev za tem slejiarjvm. Vetjrluo. ilu ic *lejjKH' šc kje drugje slepiiril \ Sloveniji m naj /.'lo prUadele strank1 prijavijo škothk. — Po treh letih prijel. Pred približno tremi leti je občinski notar Cedomir Avirovič v bau.d ki občini Oorloy.it poneveril večjo vsoto In nalo brez sledu izginil. Bečkereško okrajno glavarstvo je takoj odredilo strogo preiskavo. Aretiran je bil tudi občinski blagajnik MIlan Predle, I i so ga pa pozneje zopet izpustili. Posebno usodepolua pa je bila poneverba notarja Avirc>viia za mlailega notarjevega namestnika Kaurič«. Kaurič je slišal o aretaciji blagajnika I redičf in se je Kil, ko ,o ga pozvali k zasliševanju v občinsko UUo, da bo njega zadela enaka usoda- V največjem razburjenju sc ie Kaurič podal v sosednjo sobo In sc tam ustrelil. Poznejša preiskava je dognala, da Kaurič s [ione-verbami v občinskem uradu ni imel ničesar opraviti in da ni zakrivil nobene nerednosli. /a Avirovi-četu je sprva manjkala vsaka sled. če< nekaj mesecev se raznesla vesi, da je pobegnil v Rusijo. Zato je vse prebivalce Banata silno izueuadila \est, da se je Avirovič te dni jiojavil v Pattčcvu. kjer ga takoj spoznali in aretirali. Povedal jc. da sc jc nekaj časa zadrževal pri svoji materi ua Hrvat- i skeiu. nato pa ie pobegnil m» Dunaj. Ker mu je j medlem zmanjkalo denarja, je Avirovič sklenil, da j se vrne v Jugoslavijo. Izletnikom v Pariz iu »i>loh ua francosko priporočamo; Francoščino brez učitelja Malokateri 1 jesik je danes /a nas Slovence laku važen kakor j francoski, /lasti preprostejše ljudstvo, ki odhaja v Francijo iu v Belgijo za delom, je primorauo učiti se lega jezika, ako hoče napredovati in sploh med tujimi ljudmi živeti. Vprav za te preproste ljudi, ki ne morejo obiskovati šol ali tečajev, da se nauče francoščine, jc izdala Jugoslovanska knjigarna knjižico Francoščina brez učitelja . Priredit je knjižico znameniti učitelj francoskega jezika dr. Stanko Leben ua lak način, da je vsakomur, ki se resno iu marljivo bavi z učenjem, brc/, pomoči učitelja možno osvojiti si znanje francoskega je/*.ka. Nazornost, jasnost in preprostost, ki govori iz dr. l.chno-ve knjige, so uajsijajnejši učitelji tudi takemu, ki se z učenjem jezikov po knjigah še nikoli ni bavil in ki je s knjigami vobče imel manj |)osla. To dragoceno knjižico iiiijtopleje priporočamo najprej našim izseljencem v Francijo in Belgijo ter takim, ki se nameravajo še Ija izseliti. Koristila jim bo mnogo več nego bodo za njo izdali, kajti Francoščina brez učitelja velja le 2S Din. Naroča sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Pii moleujih v želodcu in črevib, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, nervoznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže o!a:šanje z dnevno čašo naravne »Franz-JoseU grenčicc. Sloviti zdravniki hvalijo taborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josel« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polnokrvnim. korpu-lentnim ljudem, trpečim na protinu in hem.ero-idih. »Frans-Josel grenčica sc dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskh trgovinah. tiruilu umira, kinetska drama v peti'i dejanjih. po francoskem romanu K. Kazina z dovoljenjem napisal dr. Ivan Pomik, jo izšla v založbi Našega domu v Mariboru, Korošku cesta 5. Naročniki Našega doina dobijo to knjigo za Din 12.—, osi al i za Din 25. . (Celoletna naročnina za Naš dom znaša Din 12.—, kdor torej naroči Naš dom in knjigo Gruda umira , dobi oboje z:i Din 24.—, dočim slane igra sama za aienaroiuike Din 25.—). — Na kmetih je dandaues lako, kakor da gruda umira, vse beži od nje in oni. ki morajo še na njej ostati, delati in živeti na njej., da gruda, ki umira, ne umrje? Je rešitev v ljubezni do grude, v medsebojni ljubezni v>eh onih, ki mu rajo na njej živeli. — Drama, polna dejanj, izredno vpliva ua gledalce. Društva, sezile po tej tako aktualni igri! Naročila gprej»ma uprava Naš dom , Maribor, Koroška cesta 5. — Društvo gozdnih posestnikov opozarja, ila ni izdalo nobenemu uslužbencu prafire nabirali člane, pobirati članarino, ali izdajali kakršnakoli potrdila. — Društvo gozdnih posestnikov. — Za pomladanske i/lete vam uudi najbogatejšo izbiro provianta velemesarija Slamic na Oo- > sposvetski cesti. FOTOAPARATE vetovnih (vrJk ZeiM.,k0U ^^^^^^^^^^^^^^todensloek VoigtlUn ler. NVella, Cerlo itd. ima vodno v zalogi .lugiudovau ska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte cenik! — Št Vid nad Ljubljano Blagoslovitev nore motorne brizgalne. Pio-slavolino gasdno društvo si ie lc'os nabavilo novo niolorno brijjalno s 36 KS, ki je izdelek domače tvrdke Strojnih tovaren in liv, v Ljubliani in iito blagoslovi v nedeljo 12. julija, Prireditev se vrši s sledečim sporedom Dopoldne: I. Ob '-49 spre jem gostov iu zbirališče vseh udeležencev ter sodelujočih pred gas. domom. 2. Ob u odhod v sprevodu skozi vas Poljane k sv. maši. 3. Ob H tO sv. maša. 4. Po sv. maši slovcna blagoslovitev nove motorne brizgalne. 5. Po blagoslovitvi pozdravi in slavnostni govor nato obhod v sprevodu po il. Vidu do gas. doma, kjer sc izvrši dcfilaeija. Po defilaciji razhod. — Popoldne: Ob 3 vaja z novo motorko. Po vaji velika vrtna ljudska veselica na senčnatem vrtu ge. Fr. Cirman p. d. »pri Johanu« z bogatim srečolovom, šali. pošto, peljem, itd. Pri celodnevni prireditvi sodeluje pol-noštevilna želez, godba »Sloga«, iz Ljubljane in Šl. Vidski pevski zbor. — Za okrepčila bo poskrbljeno. ISlovo mesto V bolnišnici usmiljenih bratov v Kaudiji, pre-navijajo vebku operacijsko dvorano. Strop so nekoliko zvišali, v dvorano samo pa bodo namestili nove i» najmodernejše operacijske aparate. — Bolnišnica si bo s tem ptidobil« sv večji sluves med ljudstvom Umrl jc orni... Vodstvo bolnišnice Usmiljenih bratov v Randiji sporoča, da je v Brnu na Češkoslovaškem pred kratkim mnrl zopet eden požrtvovalnih delavcev reda Usniiljeuih bratov, g. p. Lan-gus Horak, bivši generalni tajnik In sedanji prioi Usmiljenih bratov v Brnu. Imenovani gospod jo bil ah čas.i svetovne vojne tudi prior v Gorici, kjer je požrtvovalno slrcgel trpečim vojakom 1'okojnik je bil ;«lo uakloaieo Slovencem. 1. P. Žužemberk Smrlna kosa. V sredo popoldne iu mirno zaspal \ Gospodu, previden s svetimi / t\ aniculi, Jarc Stanko, gimuazijalee t. razreda v starost-18 let. Pokojni jc bil vzor dobrega in marljivega dijaka. Bodi mu lahka zemlja domača! Semenj. Na sejem dne '). t. in. je bilo prignane prilično dosti lepe živine. Vsled slabe kupčije je bilo pra\ raulo zaključkov. Nič bolje ni odpravila krumaiija. Trotoar. Cuje se. da nameravajo nekateri go.spodavii v trgu pred svojimi hišami napravili trotoar. Namen sam ie zelo hvale vreden, ker bi s tem trg precej pridobil na svoji vnanji oblik' Želgti bi le bilo, da se ta akcija nekaterih izvede skupno s trškim predstojništvoni v leni smislu da bi sc delalo j>o enotnem načrtu. Grosuplje Nedelja, 12- julija bo, kakor se zdi. prav zanimiva, Vrši se namreč kolesarska tekma za i državno prvenstvo; start in cilj je Grosuplje (pri mostu na držav, cesti Ljubljana —Novomesto). j Tekma sc začne oh 5 zjutraj in se vrii po cesti j čez vas Mlačevo—Krka—Stična (oz. Ivančna gorica)—Višnja gora—Grosuplie Tekmovalci pridejo danes zvečer, Baje bo njih število precej veliko (precej jih pride zlasti iz Savske banovine). 1 o nedeljo bo tudi nova sv. maša v naši podružnici sv, Mihaela. To i« prva nova maša, iipainiT pa da nc zadnja, zlasti če pride do prepotrebne ustanovitve lastne župnije v Grosuplju. Novo mašo daruje g. p. Anlonin Skubic iz reda oo cister-cijancev iz Stične. Češka Beseda v Kranju porada i nedeli, dne 12. t. m. o druhč hodinč odpoledni Na Lahorah Českou pout s bohatym programom — v pripade nepfianiveho počasi v Niirodnim ilome v Kranju — Zvemc všeehny členy a pfizaivce ku učasti — narodni kroje vitany. Trbovlje Siurlua /v("i, V čolilek ti. julija je i>-> petmesečni bolezni mirilo \ Gospodu zas|ial g. Ilolešek Ignacij, v starosti 15 let. Zapustil je ženo in I nepreskrbljene otroke. Pokojni je bil računovodja strojnega obrala 1YI>, načelnik prostovoljnega rudniškega gasilnega društva, poslovodja trboveljsko gasilske župe, pnseduik tehnljncga udseka .luge-slovanske gasilsko zveze. Pogret) se bo vršil danes v soboto ob Itt od hiše ž:do«iii. ISodi mu zemlja lahka, ostalim i>a našo sožalje. Hrastnik Otroci na počitnicah. V četrtek ie g. Žalct odpeljal s tremi avtomobili 120 delavskih otrok na postaio. odkoder so se /. vlakom odpeljali na razne kraje Prlekije in Slovenske krajine. Med olroci je vladalo veselo razpoloženje in so glasno prepevali. Delavski tabor se vrši v nedeljo pri Sv. Je-derlu. Odhod iz Hrastnika ob 6 zjutraj. Skupina iz Hude iame bo pripravila cenen prigrizek. Delavske družine se vabijo. Pfui Društvo -Ljudska kuhinja in otroško zavetišče bode imelo redni obim zbor v četrtek diu-16. t. m. zvečer eb 8 v Narodnem domu 1're.i občnim zborom pa bo predaval o vcleaktualnemi-vprašanju: Racionalizacija dela in delavci- društveni predsednik g. Janko Yerbajnšak, kaplan na Dolu pri Hrastniku, Mnogobrojni obis*. od str., ni ptujskega občinstva pa bo v dokaz, da se tudi starodavni Ptuj začne probiiiati v socialnem p-gledu in na korist stebra vsega blagostanja delavstva. Murska Sobota Nova lekarna. V hiši g. I. Halma (bivši železni dvor ) je otvorila gdč. mag. pharm. Darinka Žmavec iz Ljutomera novo lekarno. Lekarna je daleč naokrog vua najlepših. Slovo. Zapustil nas jc g, sodnik Ivanec. Postavljen je za predstojnika sodišča v Rogatcu. Vsem nam je težko po njem, ker jc bil radi mirnega značaia v Soboti ena najbolj priljubljenih osebnosti. Starci umirajo. Drug za drugim sta zapusliln solzno dolino 761etna Titan Frančiška in R2lctu, .Marič Mihael. Zadnji čas sc smrt sploh pogoste oglaša. Radio Programi Kadio-Liublfanai Sobota, 11. julija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesli — 13.00 Cas, plošče - 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Dr. L. Campa: Časnik in časnikarstvo — 20.00 Slovenska glasba, salonski kvintet — 21.00 Prenos z Bleda (Park hotel Kazino na Bledu) — 22.00 Čas, dnevne vesti — 22.15 Harmoniki solo, g. Stanko. Nedelja, 12. julija; 9.00 Kmelsko predavanje. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.30 Versko predavanje: pater prior Valerijan Učak. — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas. napoved in dnev- I nc vesli. — 12.15 Plošče. — 13.00 Vremenska napoved. — 15.30 Prol. F. Pengov: O reji plemenitih kožuharjev. — 16.00 Salonski kvintet. 17.00 Kratz el Neal: Veleturml 1 del, veseloigra (I i. i oder). — 20.00 Radio koncert pevskega kvariela I -Glasbena Matica« s predavanjem v proslavo Da-I vorina Jenka. Predava o Davorinu Jenku g. nad-j svetnik Skalar. Pesmi Davorina Jeaka poje kvartet Gl. Matice gg. Pelan, Zavrsan ml. in si. ter Skalar. — 20.45 Ccllo solo, s spremljcvanjcm klarineta. — 21.30 Harmonika solo, Prislov ec — 22.15 Salonski kvintet. Drugi programi t Nedelja, 12. julija. Bclgrad: 12.30 Koncert radio orkeslia. 17.3< Narodne pesmi. 18.00 Narodne pesnil na dudo. 20.00 Vokalni koncert. 21.50 Večerni koncert. 22.4') Ciganska glasba. Zagreb: 11.30 Orkestralni kon-ceil. 18.00 Komorna glasba. 20.30 Kadio orkester — BudapcM: 11,30 Koncert opernega ork. 16.10 Ciganska glasba. 18.30 Orkestralni koncert. 20.30 Operetna glasba. Dunaj: 10.30 Orgle. 11.05 Sini fonični orkester 13.05 Vokalni kvartet. 19.00 Du najski humoristi. 19.41» Valčkov sen . opereta, O Slrauss. 22.15 Večerna glasba. Milan: 10.45 Na božna glasba 12.30 Peslra glasi.,. 19.05 Pestra glasba 20.55 (ris-. opera. Praga. 10.55 Poljud na glasba. 21. (X) Operne «• i je. 22.15 1'loščc. - -l.angenberg: 19.20 Na kratkih valovih. 0,00 Letni časi , llavdn (meš. ?b.. soli ork.), nato plesna glasba Rimi 13.00 Pester koncert. 21.00 Opereta. Berlin: 20.30 Orkestialni koncert. 22.30 Plesna glasba. — Kalovice: 20.15 Koncert. 22.30 Vokalni koncert. Stulfgnrti |O ",0 Klavir-ki kn--cert. 20.1X1 Orkestralni koncert. .'2.50 Ples. gla in. »Grof Zezzelin* in njegovi polarni potniki. Proti koncu fega meseca odplove veliki nemški zrakoplov Grof Zeppelin v polarne predele. Celokupno vodstvo ekspedicije bo v rokah izkušenega dr. Eckenerja (zgoraj levo), predsednika mednarodne družbe za raziskavanje arktičnih krajev. Znanstveno vodstvo je poverjeno prof. Samojloviču (na sredi), znanemu ruskemu geografu in voditelju Krasina pri reševanju Nobilejeve ekspedicije. Ameriško geografsko društvo bo zastopal Ellsvvoiih (desno), strokovnjak za polarno plovbo. Dalje se udeleže ekspedicije (spodaj od leve na desno): po-ročnik-komander Smitli. ameriški oceanograf in zemeljski magnetik; stotnik f3runs, dr. Eckenerjev asistent, in eroeeodet inž. Basse. V Življenje v praških kavarnah Praga ima na stotine kavarn; samo na Vaclavskem trgu jih je 28. To niso majhne kavarnice in slaboglasne beznice, marveč dvorane, ki zavzemajo po cela nadstropja velikih novih hiš, v katerih je prostora za več sto oseb. Tu se razvija zelo zanimivo življenje. Meseca junija, ko dela dijaštvo izpite, ne najdete v vsej Pragi kavarne, kjer ne bi videli po dijaštvu zasedenih miz, a ne za zabavo, marveč zaradi učenja. Tu vidite ves dan dijake in dijakinje, sklonjene nad debelimi knjigami, zvezki, načrti, tako zatopljene v učenje, da ne opazijo nič, kar se godi okrog njih. Praga postaja vedno važnejše mednarodno dijaško središče. Na praških visokih šolah najdete študente iz skoraj vseh dežela. Toda Praga se temu še ni dovolj prilagodila. Dijaške gospodinje nimajo rade, če so dijaki ves dan doma. Marsikatera gospodinja odda dijaku sobo samo pod pogojem, da ga čez dan vsaj nekaj ur ne bo doma, da se more soba pospraviti. To je za dijake, posebno za časa izpitov, zelo nerodno. Svojega dragocenega časa ne sme izgubljati, a doma ne more ostati, ako se noče zameriti gospodinji; poiskati si mora torej kje drugod kak kotiček, kjer se more mirno učiti. Tu mu prihajajo na pontoč praški parki in pa kavarne. V praški kavarni more dijak naročiti čašo sode ali črne kave in potem ostati v kavarni ves dan pri knjigah. Praga se je v to že vživela in ne prihaja na um nobenemu »plačilnemu ali kateremu koli drugemu natakarju, da bi vas grdo gledal, ker ste se zavedeli. Nasprotno so plačilni:: pravi očetje dijaštva, ki po najboljši možnosti skrbe za to, da se morejo dijaki mirno učiti. Vrhu tega jim prinašajo vse »sveže« liste, kakor hitro dospo. V nobeni evropski državi kavarne niso v toliki meri javne čitalnice kakor v Pragi. Velike kavarne imajo na stotine listov iz vsega sveta. Prvi natakar skrbno pazi na to, da so listi vedno »sveži« in da jih gostje nemudoma dobe v roke, čim izidejo. Če prihajate češče v eno ter isto kavarno, boste čez tri ali štiri dni dobili svoj list že mi mizi, kakor hitro pridete in sedete. Kavarna je večini praškega prebivalstva nekak drugi dom; tu zjutraj študirajo, čitajo liste, opravljajo trgovske posle; tam se vrše sestanki, tam po kosilu počivajo ob črni kavi, tam se medsebojno obiskujejo. V kavarni imajo stare dame svoje pogovore, tam pletejo in kvačkajo, mladina pa, seve, koketira in dela svoje načrte. Zvečer postaja kajpada zabava splošna in glasnejša; poleti se tu ustavljajo tisočeri mestnih izletnikov, ki se vračajo iz okolice, pozimi pa obiskovalci gledališč. Življenje Pražanov se v veliki meri razvija v kavarni. Na to se kmalu navadi tudi inozemsko dijaštvo in za mizami v »Slaviji«, Foeniksu,:, Passagei , »Rokokou«, Walde-ku itd. itd. najdete vedno tudi Jugoslovane, Poljake, Ruse, Bolgare, Nemce, Estonce, Lo-tiše, Litvance, Švede itd., ki so zatopljeni v češke in nemške učbenike. Med njimi pa se neslišno šeta gospod plačilni , ki vse vidi in sliši in skrbi za to, da se vsak gost v kavarni počuti domačega. Hoover vojnemu bogu Marsu: Le doli navlako, za take stvari nima Evropa več denarjal-(Hoover je sporočil evropskim velesilam, da bo imel moratorij le potem resničen uspeh, ako se bodo izdatki za obroževanje resnično znižali.) Siamešhi sestri in davčna uprava Davčni urad v San Franciscu ima rešiti težko vprašanje. Poslal je bil siameškima dvojčicama Daisy in Violetti Hilton vsaki svoj lastni plačilni nalog za pridobnino. Ti dve sta pa vložili ugovor, češ da sta dve osebi v eni sami in da si služita tudi kruh na gledališkem odru le kot fizična enota. Zato jima gre tudi samo enkratni davek. Dvojčici pa imata sijajne dohodke: do 150.000 Din na teden. In je res: če ne bi bili skupaj zraščeni, bi teb dohodkov ne bilo. Davčni komisar je pre-udarjal sem in tja. kako bi rešil zapleteno vprašanje, slednjič pa se ga je enostavno otresel na ta način, da se je sklical na svojo nekompetenco. Stotipinov izrek V našem člančiču o »Spominih Stolipi-nove hčere«, ki smo ga priobčili dne 4. t. m., se je vrinila bistvena pomota. Prave Stolipi-nove besede, ki jih je izrekel v dumi na interpelacijo levičarsikh strank, so se glasile: »V a nt je potreba velikih pretresov, mi potrebujemo Veliko Rusijo.« Duhovitost v kopališču. On: Milostljiva gospodična, vi ste edina zanimiva oseba, ki sem jo tu našel.. .<: Ona: Res? Potem pa imate večjo srečo nego jaz!« •Včeraj ste rekli, da milostljive ni doma, — se je razsrdil sluga z računom, danes pa trdite, da ni doma gospoda. Kdo pa prav za prav tu plačuje račune?« Služkinja skomigne z rameni: Tistega, ki bi plačal, ni nikoli doma .. . Gandi-jeva soba. Mahatma Gandi, vodja indskega narodnega gibanja, se udeleži velike indijske konference v Londonu. Začasa konference bo stanoval v sobi, ki jo vidimo na sliki, pri neki svoji pri-stašinji v londonskem predmestju. Leteča tipkariea Novozgrajeni observatorij na Junglraujochu. Observatorij leži v višini 3500 metrov in je najvišja vremenska opazovalnica v Evropi Znamenita londonska tipkariea miss Amy Johnson, ki je lani s majhnim turističnim le-talom čisto sama poletela iz Londona v Avstralijo, se peča sedaj še z drznejšim načrtom. Poleteti namerava iz Londona čez Sibirijo v Tokio. 2e lani se je bila po tej poti odpravila na Kitajsko, toda pristati in ostati je morala v Moskvi, ker so bile vremenske razmere skrajno neugodne. Sedaj hoče uporabiti vse svoje tedanje izkušnje in tentu primerno urediti svoj polet ua Japonsko. Najnevarnejši del poleta bo oni nad Sibirijo, ki jo mora preleteti v vsej dolžini. Zato posveča v svojih pripravah temu delu največjo pozornost. So-: vjetska vlada ji je že izdala dovoljenje za po-1 let in pristanek. -.V etiimilllu Veliki oltar na 8. evharističnem kongresu v Lille-u. Na kongres je došlo približno tisoč duhovnikov iz vseh dežela. Sirdar Vallabdhai Patel, predsednik indijske narodne skupščine, je iz Londona z letalom dopo-toval v Berlin. Spomenica je napravila na Wilsona velik vtis. Ob ugodnem trenutku je polkovnik Hous predsedniku predložil spomenico, da bi jo podrobno proučil. Kmalu nato je uvrstil Wil-son poljske zahteve, kakor jih je označil Pa-derevvski, med svoje točke na 14. mesto. Ko čez Sočo še ni bilo mostu Stotnik Kastelic poroča v svojih spominih: Dne 18. oktobra 1. 1846 se je pripetila v Gorici velika nesreča. Bivši moj somčenec, bogoslovec Janez Rekar. moj dobri prijatelj, mi je pisal od tam: Dve stotniji 19. lovskega bataljona, stanujoči na desnem bregu Soče, sta prišli v Gorico k cerkveni paradi. Ko sta se vračali, se je prepeljala prva stotnija na brodu srečno čez Sočo. Pri vstopu druge stot-nije — blizu 100 mož — se je pa vsililo na brod tudi do 80 civilistov. Na brodu sta bila tudi dva konja. Komaj so se začeli pomikati od brega, sta postala konja nemirna, brcala sta in spravila ljudi v strah. Nemirno so se umikali sem in tja, dokler se ni začel že itak luknjasti stari brod na pni strani potapljati. son je zavzel v pogovoru s Paderevvskim nasproti temu nemško - avstrijskemu predlogu odklonilno stališče, ker je načrt sploh nasprotoval ameriškim nazorom o demokratični svobodi. Paderewski se je skladal z Wilsono-vimi načrti in si s tem pridobil predsednikove simpatije. Paderevvski pripoveduje, da se je Wilson na mestu postavil na stališče, da mora dobiti Poljska kot samostojna država svoboden izhod na morje. Polkovnik Hous je kasneje pozval Paderevvskega, naj nemudoma sestavi spomenico o poljski samostojnosti. Stvar je bila tako nujna, da je Paderewski na podlagi to s t varne literature sestavil spomenico v teku ene noči. To je bilo v odločilnem trenutku, predno je W i is on objavil svojih znamenitih 14 točk. Hous je VVilsonu redno vsako jutro poročal. Naučil se je glavnih delov Paderewskijeve spomenice na pamet ter jih pri južini iu obedu prednašal VVilsonu. Novo telovadno kolo, ki se ne more prevrniti kakor prejšnje (desno) in nudi večje možnosti za športne vaje. Kar se je zlomila brodu ograja in vseh 180 ljudi se je pogreznilo v valovje Soče. Vojakov je utonilo 31, civilistov pa 60, med njimi ženske in otroci. Ta nesreča je povzročila v Gorici veliko grozo. — V tem času je bila vojaška koncentracija v Gorici pod poveljstvom podmaršala grofa Nugenta, ki je imel že čez 70 let. Umrl je v visoki starosti na Trsatu pri Reki, kjer je tudi pokopan v rodbinski rakvi. U/flson in Puderewshi O priliki poznanjskih slavnosti — odkritje spomenika predsedniku Wilsonu — so varšavski listi objavili pogovor z mojstrom Paderevvskim, ki je bil začasa svetovne vojne vodja poljskega revolucionarnega gibanja v Ameriki. Paderewski pripoveduje, kako je pridobil predsednika Wilsona za poljsko stvar. Veliki poljski umetnik je prvič obiskal Wilsona, ko sta Avstrija in Nemčija napovedali poljsko samostojnost. Predsednik Wil-