Političen list za slovenski narod. P» poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman velj d: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velji 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velj i tristopna petit-vrsta: 8 kr., ie se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniBtvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. &tev. 277. V Ljubljani, v soboto 1. decembra 1888. r^etiiiU ■i Virihus unitis l Kot solnca rajskomili žar, Ko v jutru izza gor prisine, Vedri, jasni noči temine, Ljubeč gore in holmce zlate, Ljubeč livade, loge trate — Tako, presvetli naš vladar, Vedri, jasni to čarno geslo, Ki vdolbel si je v krono, žezlo, Bodočnost nam krasnejše dnove Oznanjajoč in upe nove Ljubo sadeč v sreč vsegdar! Hitčl je čas in tonil v morje Neskončno . . . Štirideset krat Vzcvetela zorna je pomlad, Odkar zasinil svetli zor je Imena Tvojega v naš svet. Oj lepa, dolga vrsta let! A v letih dolgih teh sovražna sila Zastave naše ni je upognila! No drzno orel razprostiral Na njej je Sira krila svoja In v mirnih časih, časih boja Ponosno v svet se je oziral. Saj je bliščalo raz zastavo Domovju v bran, domovju v slavo Jekleno slovo, ki zarisal, Ki sam si vanjo car je vpisal — Viribus unitis ! Naj krona v zlatu je bliščala, Bila ni krona zlata ta, Bila je krona trnjeva In trnja v sebi ni skrivala. — A ž njo si Ti ovil glavo! Zakaj ? Ker srce plamenelo Ljubavi Ti je do rodov In v tej ljubavi koprnelo Miru nebeški blagoslov Privesti v mesto spet in selo. Ti ž njo si bil ovil glavo! Zakaj ? Ker v lepi duši, mladi Pri cvetu cvet Ti je cvelel, Cvelela nada Ti pri nadi, Ki vse izpolniti si htel V krepostni, modri svoji vladi Kaj storil v srečo našo, svetli car, si. Kako nam dober, blag Ti bil vsegdar si I Ti bil pripravljen si pomoči, Pomoči revnim v nizki koči In rane celiti ljubeče Oj rane bridke in skeleče. Le čul o bedi si — »Družimo Moči!« si del, »Solze otrimo!« In kot dobrolno si govoril, Tako, tako, vladar si storil! Oj hvala, car! Dokler nam srca bodo bila, Nevtrudna bodo Ti darila Zahvalni dar! Viribus unitis! Krepko ta glas bo v svet donel, Donel v prihodnje večne čase . . . Sin veren vsak bo čul te glase! Da čul . . . In v slednji, slednji sili Za Te, vladar, za dom premili Brat brata zvčsto bo objžl In plameneč v ljubavi sveti Samo za Te, za dom živeti, In plameneč v ljubavi sveti Za Te, za dom če treba, umreti Krepko bo v desno meč prijSl! Hi(6l je čas . . . Izvršil prvo si nalogo, Vresničil nad si mnogo, Osrečil nas! Izvršil si preblago delo Privel si sveti mir v deželo, Oj sveti mir, vž čegar krili Omiki zorni je zavetje, In slave se procvita cvelje, Bode slobcde časi mili. Ukrotil si uporne roje Sovrage Avstrije in svoje, Trd 116 domovju stalo si priboril, Oj večno, večno Avstrijo si storil! Bilč ni lahko delo to, A Tebi je bilo lahkč. Saj v krono in pa v zlato žezlo Narisal, modri si vladar, Narisal si prečudno veslo In močno in krepk6 vsegdar, Ne veslo, no mogočno geslo — Viribus unitis! Iri tu, oj car . . Junak močan je, Če veže v službi ga dolžnost, A če ljubavi se krepost Ž njo druži, tu nad vse srčftn je! • Naj še tako besni vihar, Viharja bati se nikar! Na veke, car, sovražna, besna sila Ne bo zastave naše uklonila! Na veke ne! Zastavo ščitil Bo z bratom brat tako radostno, Oj z bratom brat z roko krepostno Jo s slave nove venci kitil. Saj brate bode vse objemal In srca bode vsem razvnemal En glas, mogočno eno geslo, Ki vdolbel si je v krono, žezlo — Viribus unitis! Bili so burni, burni časi . . . »Ustava! Sloboda!« Tak6 Grmeli so uporni glasi Od Tise sšm, preteč strašno! Bili so burni, burni časi . . . A časov burnih ljuta sila, Vladar naš, Tebe ni strašila. Še enkrat solznega očesa V mladostni gaj si se ozrl, V mladostni gaj — na cvete krasne, Ki ondi so cveteli Ti, V mladostni gaj — na dn6ve jasne, Ki so kot sen hiteli Ti, Še enkrat ... In otrl, otrl Z očesa si ros6 slovesa In mož krepak in mož prevrl V6 roko palico vladarsko, Na glavo vzčl si krono carsko. — Viribus unitis! To slovo, cesar naš, svetilo V viharnih Ti je, krepkih dneh, To slovo sveto Te vodilo I v časih mirnih, ko v prospčh Cesarstvu, narodom premilo Nadčje si vresničevftl, Cesarstvo, nas osrečeval. Faustus, ^Vabilo na naročbo._ »SLOVENEC", edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Doni<>l,jub" vred velj A za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... (i „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa veljii: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta... . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 . Naročuje se lahko vsak dan, a list se dobi Se-lc Politični pregled. V Ljubljani. 1. decembra. Iotran$t> dežele. Deželni šolski sveti so izročili domobranskemu ministerstvu na podlagi § 2. domobranske postave sezname onih srednješolskih profesorjev, ki so neobhodno potrebni za opravljanje javne službe in tedaj v slučaji vojske prosti službovanja v črni vojski. Državnozborski pristojbinski odsek je v svoji predvčerajšnji seji sprejel predlog poslanca Stejskala, naj vlada poizveduje, koliko bi imela manj dohodkov, ako bi bili prepisi nepremičnin do 1000 gl. prosti pristojbin in bi se pri zemljiščih od 4000 gl. do 8000 gl. pobirala 1V2°/o pristojbina. Klub združene levice je sprejel nova klu-bova pravila večinoma na podlagi onih prejšnjega nemško-avstrijskega kluba. Odbor je začasno ostal dosedanji, in sicer do dne, ko se bo sešel državni zbor po božičnih počitnicah. Predvčerajšnjim je v hrvatskem saboru skušal dokazati sekcijski načelnik Stankovič, kakove dobrote vživa Hrvatska od poravnavne postave. Za proračun so potem še govorili Srb Gyurkovič,^ sekcijski načelnik Klein in poročevalec Miškatovič. Ko je večina potrdila proračunsko predlogo kot podlogo nadrobni razpravi, vstala je opozicija s svojih sedežev ter zapustila dvorano. Tnanje držav® Papež Leon XIII. je poslal francoskemu škofu v S t. Flouru piemo, v koiem mu toplo priporoča, naj pospešuje razvoj katoliških rokodelskih društev. Dotični odlomek piSma slove: „Gotovo je vsakomur znano, v kakove zanjke vabijo sovražniki katoličanstva pred vsem one, ki žive le od dela svojih rok, in kako zlorabijo delavsko revščino in bedo, da bi v delavcih zatrli vero in vzbudili po-željivost. Zaradi tega, kakor sami izprevidite, ne morete storiti ničesa času primernejšega, kakor da z združenimi močmi in vneto iščete primerna sredstva, s katerimi morete obvarovati svoj narod teh škodljivih vplivov in pogubnih vabil. Ne pozdravljamo tedaj samo vaše vnetosti, s katero vežete tako plemenite namene z ljubeznijo do sv. Stola, marveč želimo tudi iz vsega srca, da bi se ta (delavska) društva, katerih je že mnogo v Franciji, pomuoževala dan za dnevom in proslavljala z dobrim glasom svojega blagonosnega delovanja." z dnem narocbe. Vredništvo in opravništvo „Slovenca" in „Domoljuba". Mej nemškimi reptilijskimi listi in „Pester L!oydoin" je navstal ljut boj zaradi nemško-avstrijske zveze. Neki pritlični francoski listič je pred tremi tedni pisal, da je grof Taaffe velik nasprotnik tej zvezi. Čudno, Bismarckova glasila so slastno zgrabila to novost ter začela ljuto udrihati po Taaffeju, da, prizanesla niso celo prestolonasledniku Rudolfu. Ta vihar zoper Avstrijo je po splož-njem mnenji uprizoril knez Bismarck, ker se dunajsko ministerstvo ni hotelo zadosti pokoriti njegovim zahtevam. Mej tem se je ponudila nemškemu časopisju še lepša prilika, da dokaže resnico svojih trditev — novi list „Schwarz - Gelb" je pisal zoper zvezo z Nemčijo. Sedaj so imeli črno na belem 1 „Kolu. Ztg." nam pove, kaj prav za prav skeli Bis-mareka, ko pravi: »Zadnji čas so se ukrepili v Avstriji nasprotniki nemško - avstrijske zveze." Tedaj državnozborska konservativna večina jih v oči bode. Kar je pa najbolj čudno pri vsem tem, je to, da zagovarja Taaffeja zoper te napade „Pester Lloyd", ki se sicer trdno drži liberalnih načel. Mej tem in „Nordd. Allgem. Ztg." je postala praska posebno zadnje dni vroča. „P. LI." očita pred vsem „Nordd. Allg. Ztg.", da je molčč prezrla pobalinski napad v „Deutsches Tagbl." na našega prestolonasled-] nika, potem pa piše po besedah : „ Ali ima list g. ! Pindterja res tako slabe pojme o mogočnosti in ve-j ljavi Avstro - Ogerske, da si domišlja, Avstrijan mora molčati k njeni trditvi, da more monarhija obstati le tedaj, ako je v zvezi z Nemčijo, inače pa se mora pogrezniti v nič, ako jej zaveznica odtegne svojo naklonjenost? Rudečica nam zaliva obraz vsled jeze, ker si upajo nekateri ljudje tako tolmačiti avstrijsko-nemško zvezo, kakor da stara habsbuiška monarhija je kruh milosti pri mladi Nemčiji in da mora gladu poginiti, ako jej ga ta odbije." Srbski kralj je razveljavil dosedanje volitve, ker je pokazala preiskava vsled došlih pritožb, da so naprednjaški uradniki vzlic izrečnemu vladnemu povelju pritiskali na volitve. Včeraj je kralj imenoval volilne komisarje iz treh deželnih strank. Napred-njaška stranka je postavila za Belgrad 6 kandidatov, mej tem Garašanina. Bolgarsko sobranje je zadnji teden potrdilo postavo o novih merah in težah po mete.skem sistemu in zakon o deželni zdravstveni upravi. Jako važno predlogo je vložil naučni minister. Ta postava namerava pospeševati nabiranje starin, katerih je veliko po deželi, in tako pripomoči, da se kmalu ustanovi državni muzej. Postava se ozira tudi na ostalo narodno blago, kot: pesmi, napeve, običaje itd. Ukaz v tem oziru je vlada izdala sicer že lansko leto a brez vspeha, upajmo, da bo imela postava več veljave! Iz Londona se poroča, da je bolgarski princ Ferdinand prašal carigrajsko vlado, ali bi ga hotel sprejeti turški sultan. Turčija je odgovorila, da se to ne more zgoditi, ker ne namerava premeniti svoje dosedanje politike nasproti Bolgariji. Francoski pravosodnji minister je dne 28. novembra izročil zbornici prošnje štirih poslancev, da se dovoli sodnijsko postopanje zoper Gilly-ja. Zbornica je odstopila te prošnje odseku. — Vojni minister zahteva, da se na vsak način reši izredni vojni proračun do novega leta. Dela, ki se bodo izvršila prihodnje leto, bodo stala 500 in ne 912 milijonov, kakor so pisali razni listi. Izvirni dopisi. Z Vipavskega, 23. novembra. (Uboga vipavska dolina in vzroki izseljevanja vBrazi-lijo.) (Dalje.) H splošni revščiui pripomore pa tudi mnoge razvade in nove potrebščine, katerih naši ljudje niso nekdaj poznali. Med te razvade se šteje žganjepitje, preširne in drage tuje noše in v nekaterih vipavskih občinah preobilno kadenje in žvečeuje duhana (tobaka). Poznam občino na Vipavskem, v kateri je sploh znano, da več pokadi in požveče duhana, kakor plačuje državnih in deželnih davkov! Da, nahajajo se celo takošne družine, v katerih vso prek kadi iu žveče duhan, oče in sinovi, da včasih, če tudi še v redkih slučajih, celo šibki spol, kar znaša od 50 do 100 gold. — precejšen prostovoljen davek! — vsako leto in to v ubogih družinah, ki niti za toliko vina v teh slabih letinah ne prideljujejo! Kje pa so druge resnične potrebščine poleg teh navideznih? — Vse to iu drugo daje rodoljubu pomišljevati, kako tem razvadam priti v okom. Mar bi ne bilo umestno, napraviti družbe „proti puhanju in žvečeuju" vsaj po nekaterih krajih naše Slovenije? Res je sicer, da je spoznala lani duhovščina vipavske dekanije za prav, da tukaj ni treba vpeljati družbe treznosti radi žganjepitja, ker pri nas se le — kar je povsod neizogibno — nahajajo bolj redki slučaji te manije žganjepitja ali „temperanclersko dražbo" z ozirom na tobak bi bilo dobro marsikje vpeljati, kajti celo paglavci že znajo puhati in žvečiti tobak, ki uiso še prav ljudski šoli odrasli. Kajti kam pride sedanji že tako pokvarjeni rod, ako se čeloma vdii že v zgodnji mladosti tej razvadi razdevajoči vselej mošnjico in deloma tudi zdravje? Pa seveda bi ne bilo to všeč državnemu finančnemu ministru, ki stavi v proračun dohodkov od duhana vsako leto od 70 do 80 milijonov, katere prejema za tobakov dim, kateri ljudje spuščajo v zrak. Pa saj nekaj bi se moralo v tem oziru storiti, da bi ne slabel sedanji rod po takošnjih prerazšir-jenih razvadah. Menda bi to ne bil noben pravi „Cigarren- ali Tabak-Krieg", to je vojna zoper državne dohodke, ako bi se vsaj v nečem smelo omejiti to razvado. Pa predaleč sem zabredel v narodno „zlogospodarstvo". Ko dobite ta dopis v roke, bodo menda naši primorski izseljenci pripravljeni že v drugič odpluti iz Trsta, kakor je namenjeno za 25. novembra opoludne. Slišal sem,' da jih ima oditi na lloydovem parniku ta dan zopet kacih 400 do 500 oseb iz samega Primorja in raznih občiu, posameznikov in celih družin; kajti očete brez družin in žen ne sprejmejo na parnik, kar je prav pametno. Še več jih je hotelo iti, ali ker se žene temu izseljevanju ustavljajo, morali so marsikateri možje ženski sili odjeujati, ker samim možem ne dajo potnega lista, če ne gre tudi žena z družino vred v novi svet.*) Kateri so pa pogoji, utegnil bi kdo vprašati, za izseljence, ki se podajo v pokrajino „Minas Geraes" v brazilskem cesarstvu? Evo vam jih na kratko prevedene iz laščine: »Izseljenec, ki ni sam plačal prevožnine, stopil bo na suho ua cvetličnem otoku („Isola dei Fiori"), v zalivu, Rio de Janeiro imenovanem, ter bode odpotoval dva dni po njegovem prihodu na obširno deželno kmetijo („Fattoriau), za katero je bil odločen do njegovega odhoda od tam. V tej kmetiji se mu bo izročila hišica za njegovo bivališče ter mera zemljišča, da seje žito na svoj račun. „Fazendeiro", to je podjetnik istega obširnega posestva ali lastnik zemljiškega posestva, bo previdel izseljenca z jestvinami in z vsem drugim blagom, katero bo on potreboval, po bolj zmerni ceni, kakor *) V dotični spremniei stoji, da je ta izselitev po vsem prostovoljna, in da se sme nihče k izselitvi siliti, in da moro biti izseljenec za pokrajino „Minas Geraes", ki je veča nego francoska dežela, kmetovalec! (agricoltore). Pis. Kako živi' naš cesar. Jutri je v istini svet dan za vso državo, za vse pokrajine širne Avstrije, koder plapolajo peroti avstrijskega orla, osebito pa za nas Slovence. Cesar naš objemlje z jednako ljubeznijo vse narode svojega velicega cesarstva, in močno vez naj-vernejše udanosti izražajo danes in jutri milijoni stanovnikov monarhije naše do ljubljenega vladarja povodom njegovega 401etnega vladanja. Kedor je bil k»terikrat v srečnem položaji priti v dotiko s cesarjem, ni pač mogel dosti najti besedi, s katerimi bi mogel umestno se načuditi včlikemu vladarju. Točnost, natančnost, pravičnost in vestnost cesarja našega znane so skoro vsakemu podaniku, in vztrajnost njegova kakor neumorna delavnost v izpolnjevanji njegovih vladarskih dolžnostij. Dneve in tedne si cesar ne privošči ni pokoja, ni odmora. Na vse zgodaj prične Nj. veličanstvo svoje delo pri pisalni mizi iu dela do poznega večera. Bedni obedi trajajo le nekoliko minut. Dasi se cesar oblači z neko vojaško natančnostjo, vendar potrebuje za to samo nekoliko trenotij. Vzlic svoji prevdarnosti in i premišljenosti je cesar uren v svojih ukrepih, hiter | v svojih činih, in vse delovanje njegovo označuje ! povsem neka vzorna plemenitost. Človek bi skoro ne verjel, da isti knez, kojega kot vrhovnega armad-nega poveljnika dičijo v vseh slučajih vojaška jekle-nost, moška eneržija in stroga disciplina, goji v prsih svojih globoko čutečo in rahlo srce. Ne trese se mu roka, kedar podpisuje kot pravični najvišji i sodnik smrtno obsodbo; toda prešine ga bol, ako doleti kako občino ali posamičnega velika nesreča. Že od uekdaj prenašal je cesar naš vse večjo dogodjaje hladnokrvno; toda oko se mu porosi v gledišči, ako se na odru igrsi kak ginljiv prizor. ' Pri reševanji vseh velikih diplomatičnih vprašanj I javlja cesar vselej zelo skrbipolno resnobo, a smeje | se prisrčno, kedar se mu pripoveduje kaka dovtipna ; šalica. Za armado, vede, krasne umeteljnosti, in-1 dustrijo, trgovino iu obrt zanimlje se vladar nad 1 vse ob vsaki priliki. On je idejal rodbinskega očeta, in na tej podlagi vporablja Nj. veličanstvo vsako priliko, da zbira krog sebe člene cesarske rodbine in tudi najmlajše potomce. Poseben oddelek bi tii moral pričeti, ko bi hotel pisati o dobrotljivosti in radodarnosti cesarjevi. Zares potrebnim deli darove Nj. veličanstvo s polnimi rokami. In javna tajnost je, da dobri vladar često brez izjeme še sam poviša podporne svote, katere mu dvorni uradniki predlože v potrdilo. Glede velikosti teh vsot, koje vsak dan dvorni plačilni urad nakazuje, noben človek še pojma in slutnje nima, raaven dotičnega dvornega uradnika. Ko je naš cesar nastopil dodščino po umrlem cesarji Ferdinandu, naročil in ukazal je takoj, da se založe mnoge ustanove. Želja cesarjeva se je izpolnila, in založenih jo bilo veliko število ustanov v blagor mnogim zavodom, dijakom in mladih umetnikov. Zajedno odredilo je Nj. veličanstvo, da se imajo skoro vsak dan kabinetni pisarni doposlanim prošnjam za podporo, koje prosijo občine, društva in zasebniki, odslej nakazavati večje svote in podpore. Milijone in milijone brojijo darovi, katere je izplačalo Nj. ve- (Dalje v prilogi.) Priloga 277. štev. »Slovenca" dn6 1. decembra 1888. v sosedni deželi Ut ga ho tudi založil z denarjem, kolikor ga bo pnir.eboval. {Wiar bo izseljence povrnil k (.tfidelki prvo žetve. Vsak glavar družine bo iuiel knjižico, v katerej bo zaznam vana cena podanega mu blaga, kakor tudi denarni zu.-ski, katere hode dobival. (Koneo prih.) Iz Šempetra na Dolenjskem, 28. novembra. Tudi nuša vas stopila je dostoiuo v kolo druzih krajev praznujočih 40letuico cesarjevo. Slavnostni odbor, kojemu so duše bile gg. Boj anec st. in ml., naduč.telj Franke iu učitulj Miroslav Jazbec, dosegel je najlepši vspeh. Malo iu veliko je moralo storiti svojo dolžnost. Šolarji donašali so zelenih vejic m okrašeuje šulske sobe iu podobe presvetl. cesarja; mladeriči stavili so mlaje, raz katere,' vihrajo trobojnice in cesarske zastave. Da sh vse raduje, pričali so na predvečer mnogi kresovi, pokanje topičev in harmonično pritrkovanje. Drugi dan t. j. v nedeljo 25. t. m. korakala je šolska mladina z učiteljema spremljajoča jih novomeška godba v farno cerkev. Po sv. maši in pridigi zapeli so otroci cesarsko pesem in se potem zopet vračali v šolo, tukaj nagovoril je jeden gg. učiteljev šolsko mladino s primernim govorom, kojemu je sledilo petje in deklamacije od strani šolarjev. Slednjič bila je vsa šolska mladina pogoščena. Med pogo-ščenjem svirala je zopet novomeška godba. Po eni uri popoludne bil je banket pri županu F. Bojancu, pri katerem nas je tudi počastil g. vladni svetovalec J. Eckel. Prvo napitnico govoril je g. Eckel, tej sledilo je veliko druzih navdušenih. Iz Št. Petra na Notranjskem, 29. novembra. Današnji dan je nam prebivalcem šempeterske du-hovuije otožen. Prinesel nam je nemilo ločitev od dosedanjega, vsem priljubljenega duhovnika č. g. župnika J. Podboja. Bili so med nami komaj nekaj mesecev nad štiri leta, vendar v tem malem času si nabrali dovolj častnih zaslug, bodisi v svojem poklicu ali zunaj. Vseh dobrih naprav tega moža Vam, dragi čitatelji, ni zmožna moja roka popisati. Usojam pa se Vas prositi malo prostorčka, da v imenu priprostega prebivalstva te duhovnije zapišem nekoliko vrstic v slovo blagemu možu. — S solznimi očmi gledamo danes za Vami, svojim toliko skrbnim pastirjem. Srce boli brez izjeme vsakega, bodi otrok, odrasel ali sivi starček, ko se spominja na Vašo ločitev od nas. Spoznali ste lahko, da smo Vas srčno radi imeli v svoji sredi; radi pa tudi med nami imeli do konca Vašega življenja. Res mogoče, da Vam naše postopanje ni bilo povsem všeč, ali ljubili ste nas neprestano. V pravi pohlevni ljubezni ste nas učili in svarili, tako, da je marsikateri nerodnež lahko spoznal svojo zmoto. Iz globočiue svojih src se Vara zahvaljujemo za ves trud, kateri Vam ni bil tukaj v mali meri odločen. Večna hvala Vam pa bodi izrečena za trud, kateri ste v to porabili, da se je sozidalo primerno hlevsko poslopje, prenovila se cerkev iu v delo se naročile iu že polovico plačale nove podobe križevega pota. Gotovo je bilo treba šteti okoli dva tisoč goldinarjev, ali nam se ni ukazalo, da bi morali plačati le vinar v to ogromno svoto, čeravno uaša cerkev nima nikakega premoženja. Znali ste obračati stvar previdno ter iskati novce ne samo v krnetskih žuljih; segali ste do veljakov. Celo naš blagi cesar so na Vašo prošnjo ' podarili 200 gld Bodite, blagi duhovni oče, od nas vseh pozdrav- j Ijeni. Daj Bo«, da bi dolgo let delovali v prijazni Planini. Hrašovec. | Dnevne novice. (Presvetli cesar) pripeljal se je danes zjutraj ob 6. uri 1 m. v Ljubljauo; vlak je stal štiri minute, potem pa se odpeljal proti Trstu. Kakor smo že poročali, snide se danes presvetli cesar s cesarico v gradu Mirmnaru. Na peronu su bila g. dež. predsednic baron \V i n k I e r iu g. župan G ras seli i. (Iz državnega zbora.) V včerajšnji seji je vlada predložila začasni proračun za prvo četrtletje 1889. Trgovinski minister jo odgovoril na interpelacijo Siegmnndovo o pomanjkanji vozov za prevažanje premoga na državnih železnicah. Letos se ob jednem prevaža mnogo žita, kuriva in sladkorja. Tudi se je razširil trg za češki rujavi premog ter več vozov porabilo za gradbene namene. Že spomladi in poleti je vlada izdala naredbe, ki bi zadostovali pri normalnih razmerah, ter podpirala železnične uprave. Naročilo se je 1354 vozov, mej temi 1010 za premog. Potem se je nadaljevala debata o § 17. kmetskega dednega prava. Knez Al. Liechtenstein je umaknil svo) dostavek k § 17. Posl. Neusser je trdil, da § 17. ovira postavo, ker po njegovem muenji razkosovauje zemljišč ni bilo škodljivo. Dr. Pattai dokazoval je nasprotno, da se namrtč zemljišča ne sinejo prepuščati samovolji posestnikov. Govoril je tudi proti Židom in eocijaluo-demokratski stranki. Ugovarjal mu je dr. Menger. Govorila stu tudi dr. Gregorec iu baron M ose on. (V novo obrtno šolo v Ljubljani) oglasilo se je toliko učencev, da vodstvo ne more vseh vspre-jeti. V oddelek za lesni obrt oglasilo se je petindvajset učeucev, torej več, nego na beijaški šoli, ki je mej najlepšimi in največjimi, v vseh štirih letih. V oddelek za vezauje iu šivanje čipek se je oglasilo do 60 učenk. (Deželni muzej) se bo jutri dopoludne ob polu 11. uri s 1 o v e s u o odprl. (»Narodni Dom'.) Prihodnji ponedeljek, 3. due decembra, ob 6. uri zvečer so bo vršil v 1 i pevski sobi narodne čitalnice ljubljanske izredni | občni zbor društva .Narodni Dom". Ker utegnejo biti njegovi sklepi važne pomembe za pri-hodnjogt društva, vabi odbor še enkrat po tej poti vse društvenike, da se poluoštevilno vdeleže njegovih razprav. (Bralno društvo) se je osnovalo, kakor smo že povedali, v Kostanjevici na Dolenjskem. V stalni odsek so izvoljeni gospodje: Viktor Rosina, predsednik; Anton S trav s, podpredsednik; Jože Rohr-mann, tajnik; Ivan Gregorič, blagajničar; Henrik Frankovič, knjižničar; Mihael Novak in Damijan Pavlič, odbornika; Lavoslav Abram in Otinar Sever, namestnika. Temu za Kostanjevico prepo-trebnemu društvu želimo vspešno in dolgotrajno delovanje. (Predavanje dr. Holuba v Postojini.) V četrtek, 20. decembra t. 1., ob 7. uri zvečer, bode v Posto- ličanstvo iz privatne blagajnice tekom svojega 40- i letuega vladauja. Smelo smemo reči, da še nikoli . ui kak vladajoč knez z dobrim srcem razdelil toli j denarja za državo svojo in podanike, kakor cesar Franc Jožef I. Vsled tega prija srcu njegovemu, da se 40letnica njegovega vludanja vrši brez potratnih troškov, iu da so to dnevi tihe radodarnosti za uboge in sirote. Nj. veličanstvo jo dalje skrbelo za to, da se na dvoru vedno vse vrši dostojno, veličajno in primerno njega pomenu, vsled česar se zopet na leto milijoni potrosijo v korist ljudstvu. Sam za svojo lastno osebo cesar jako malo potrebuje. Ob vsaki j priliki odlikuje se vladar s svojo zmernostjo, in zdravniške naredbe celo takrat izvršuje strogo, ko bi Nj. veličanstvo moralo prisostvovati kaki svečanosti. To seveda se pripeti jako redko, iu sicer zaradi tega, ker cesarju ui povšeč, da se preloži kaka slavnost, pa tudi radi tega, ker je izbornega zdravja. Cesar je pred leti zelo rad pušil po obedu viržinko, ko mu pa njegov telesni zdravnik to odsvetuje, pri tej priči položi prižgano smodko ua mizo, iu od te d6be ne puši več viržiuk. Zabava cesarjeva so čitanje, gledišče in lov. ■ Nj. veličanstvo prebira vsak dan marljivo zanj pri- j rejeui politični pregled iz časopisov ino- in tuzem- ■ skih, dalje dianajske uovirie in najnovejše pojave na ■ slovstvenem polji. V „burgteatru" in dvornem opernem gledišči pride cesar vselej v dvorno ložo, da vidi kako novo igro. Zlasti so všeč Nj. veličanstvu predstave dobrih veselo-iger. Z lovom bavi se cesar vsled priporočbe zdravnikov. i Do kiicega razvoja iu procvitauja povspela se je Avstro-Ogerska tekom 40letnega vladauja Nj. veličanstva, klike premembe so se dogajale v teh štirih desetletjih 1 Država postala je za vlade cesarja Franca Jožifa velika iu silna. Slovenci pa ohrauirao dobremu vladarju, pre-milemu cesarju našemu, ki se je v teh slavnostnih dnevih umaknil v tiho morsko zatišje grada Mira-mare na obalih sinje Adrije, hvaležen spomin v svojem srci i v bodočih letih njegovega vladanja in trudimo se po skromnih svojih močdh pripomoči do blagra in časti lepi domovini naši, imajoč pred očmi go slo cesarjevo: „Z združenimi močmi I" A. S. jiui v dvorani hotela „pri ogerski kroni" predaval afrikanski potovalec dr. Em i I Hol u b o dogodkih in preiskavanji zadnjega svojega potovanja po Afriki. Vstopnina i gld. Vstopnice prodaja gosp. Peter Kraigher, trgovec v Postojini. Na pismena vprašanja odgovarja gosp. Jan. Ružička v Postojini. Vstopnice dobivale se bodo tudi zvečer pri blagajnici. (Blagoslovijeuje šolske zastave) C. kr. vadnica v Ljubljani dobi tudi svojo — zastavo, ter je v to svrho dovolil c. kr. dež. šol. svet potrebno svoto. Blagoslovljenje vršilo se je danes ob 8. uri povodom cesarjeve štiridesetletnico v cerkvi Jezusovega Srca. (Imenovanje.) G. Blaž Bonča iz Radovljice je imenovan začasnim živinozdravnikom na Štajerskem. (Napad na soduika.) Včeraj smo sporočili, da je neznan človek ranil z nožem g. dr. Al. Glo-bočnika, voditelja okrajnega sodišča t Kaplji. Ta človek je neki kmetski mladenič, ki se je hotel maščevati nad nekim drugim, a se je zmotil v osebi. (Za uovo otroško bolnišnico) »Elizabetišče" položil se bode jutri ob 7» 10- ur' temeljni kamen, in sicer v Streliških ulicah. (Uradniške premembe.) Višji davčni nadzornik g. F. Jerman na Krškem je premeščen v Ljubljano. Na njegovo mesto pride g. Lončar iz Radovljice. V Radovljico gr^ začasno davini kontrolor g. Kalan s Krškega. Davčni višji nadzornik v No-vem-Mestu g. Tratnik je šel v pokoj. V Novo-Mesto pride kot višji davčni nadzornik g. Tavčar iz Postojine, v Kočevje pa g. Zajec iz Ljubljane. (Družba sv. Mohora.) Nekdo, ki je imel ravno čas, je pre.ačuuil naslednje: V dekaniji Kranj ima družba sv. Mohora 1414 udov. Izmed teh jih pride na Duplje, Trstenik in Zapoge 2%: na Cerklje, Pre-doslje in Kovor 5°/0; na Šentjurij, Smlednik, Pre-dvor, Križe, Tržič, Podbrezje in Besnico 4% ; na Kranj, Naklo in Goriče 5%; na Mavčiče 6°/0; na Šmartno, Velesovo in Kokro 8%. Iz tega se lahko vsak nekaj nauči. Torej na noge za leto 1889! (Predrznost.) V Trbovljah je neki R. Burga dne 27. novembra iz predrznosti vtaknil glavo med dva rudarska vozova. V tem trenotku se jeden premakne ter Burgi pretisne glavo, vendar je ranjenec delal še dve uri in potem nezavesten se zgrudil. (Mrtvega) so našli danes zjutraj pod Tivolijem J. Šiškarja, ki je bil v službi v tovarni gospoda Toniesa. Telegrami. Gradec, 30. novembra. Govori se, da se bo sešel štajerski deželni zbor dne 27. decembra k izrednemu zasedanju. Dunaj, 1. decembra. Zbornica poslancev: Predsednik Smolka jo nagovori nastopno: Danes bomo doživeli predvečer onega znamenitega dne, kateri je pred 40 leti nastopil vlado naš cesarski gospod. Vladar želi, da se praznuje ta dan brez vsake slovesne in posebno brez dragocene izjave, marveč da se porabijo tem izjavam namenjeni izneski v dobrodelne svrhe. Ravno zbornica poslancev, prosto voljeno narodovo zastopstvo, mora po mojem mnenji izraziti veliki pomen tega dneva. Ginjenim srcem se spominjam 3. dne decembra 1848, kateri dan sem na čelu odposlancev prvega državnega zbora kot njegov predsednik najudaneje čestital cesarju k vladnemu nastopu. In te moje želje so se hvala Bogu izpolnile. Vlado našega cesarja, ki je danes po 40tik letih v najboljši moči moške dobe, imenovati moramo jako blagonosno, kajti ali je mogoča večja sreča, kakor prisrčno razmerje neomakljive ljubezni in zvestobe, ki vlada mej našim najmilostivejšim gospodom in njegovimi narodi; tudi največji mogotci se morajo uklanjati raznim slučajem človeške osode. Odločilno pa je, da se pridobljeno obdrži in plodonosno porabi v blagor državi in narodu; ravno v tem oziru pa more cesar ponosom in radostjo zreti na štiridesetletno vladno dobo, kajti danes stoji na čelu države mogočen vladar, katerega iščejo in čislajo kot veljavnega in zvestega zaveznika in ki ga čuva neomejena ljubezen narodov (Odobravanje). Vsemogočni naj da cesarju še mnoga leta ravno tako blagonosno živeti vzvišenemu poklicu, varuje naj ga in blagoslovi. Naš cesar in kralj naj živil (Zbornica navdušeno trikrat zakličo: „hooh I"). Predsednik potem izjavi, da so najbolj ustreže cesarjevi želji, ako nadaljuje zbornica sojo. Za delavca in delavko, ki si morata z rokami služiti svoj vsakdanji kruh, je bolezen velika izguba ter morata zaradi tega skrbno gledati, da se je ubranita ali pa, ako se že prikaže, da jo hitro odpravita. Sredstvo, ki se je pri delavcih zaradi svojo nizke ceno (na dan iznašajo troški ne popolnoma 3 kr) in pri tem prijetnega in gotovega učinka skoraj povsodi vdomačilo kot domače zdravilo , to so lekarnarja R i c h. lirandta švicarske krogljice. Dobivajo se v lekarnah škatljica po 70 kr. ter so se v 10. letih izkazale kot izvrstno sredstvo v vseh slučajih, kjer se je pokazalo vsled slabega prebavljanja in brane utrujenost udov, slab tek ali pomanjkanje tega, vrtoglavica, zaprtje in tiščanje v želodci itd. itd. Zahtevajo naj so pa vedno s posebno pozornostjo na krstno ime lekarnarja Riharda lirandta švicarsko krogljico, ker se prodajajo mnogi mamljivo ponarejeni svaljčki. Prezreti so ne sine, da ima vsaka pristna škatljica kot etikoto bel križ vru-dečem polji in zaznamovanje lekarnarja Rih. Brandta švicarske krogljice. Zavrnejo naj se vse drugačne škatljice. (17) Vremensko »poročilo. S p Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celzija 30. 7. u. zjut. 2. u. po]3. 9. u. zvee. 727-7 730 1 733-3 72 11-8 62 sl. jzap. sl. jjzap. sl. jjzap. oblačno jasno oblačno 5-50 dež — - —- ~ " - ■ jj—r — Srednja temperatura 8'4° C., |za 6-8° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 1. decembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl. 85 ki. Sreberna „ 5% „ 100 ., „ 16% „ 82 „ 40 , avstr. zlata renta, davka proeta . . . 109 „ 55 „ Papirna renta, davka prosta......97 „ 65 , Akcije avstr.-ogerske banke ...... 874 „ — , Kreditne akcije ....................303 „ 30 . London.............121 . 80 „ Francoski napoleond....................9 „ 66 „ Cesarski cekini......................5 „ 77 „ Nemške marke . ........59 „ 72V». Someščanje! Občinski svet deželnega stolnega mesta je za praznovanje štiridesetletnega vladanja Nj. ces. in kralj, apostolskega veličanstva, določil splošnjo razsvetljavo mesta, da bi stanov-ništvo priliko imelo vsaj v skromni meri pokazati svojo vernost in udanost nasproti ljubljenemu vladarju. Ker je pa Nj. ces. in kralj, apostolskega veličanstva izrečna volja, da v dan 2. dec., t. j. ob obletnici dne, ko je Nj. veličanstvo zaselo cesarski prestol, izostanejo ne samo vse oflcijalne slavnosti, nego sploh vse svečane naprave, ki prizadevajo troške, sklenil je občinski svet, da je opustiti nameravano razsvetljavo mesta in zato nabirati darove za ustanovitev posebne ustanove, katere obresti bode vsako leto v dan 2. decembra podeliti ljubljanskemu obrtniku, ki je ubožal. Na ta način misli mestni zastop najprimerneje ustreči presvetlega cesarja velikodušnim namenom in pozivlje čestite someščane, da po svoji moči pospešujejo uresničenje te plemenite svrhe. Mestna blagajnica ima nalog, darove sprejemati in potrjevati. Razven tega bode magistrat za lagodnost čestitega občinstva pošiljal posebne podpisane pole po hišah. V Ljubljani, dne 30. novembra 1888, (i) Župan: Grasselli. Št. 8060. (1) Prodaja deželnega gledišča. S privoljenjem c. kr. deželne sodnije z dne 10. novembra 1. 1888, št. 9550, bode prihodnjo sredo, namreč 5. decembra 1888, ob 10. uri dopoludne, pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani prostovoljna javna prodaja deželnega gledišča. Iz dražbenih pogojev, kateri se lehko izvedo vsaki dan v uradnih urah pri c. kr. deželni sodniji in tudi pri deželnem odboru, navede se sledeče: Prodal se bode stavbeni prostor, namreč pogorišče na Kongresnem trgu z vsemi podrtinami glediščnega poslopja, toda nikakor ne pod ceno 20.000 gold. — Vdeležniki dražbe morajo vložiti pri dražbeni komisiji 2000 gold. jamčevine v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih. Po končani dražili shrani so jamčevina kupca pri deželni sodniji , jamčevine drugih ponudnikov pa se precej vrnejo. Kupec gledišča mora v osmih dneh potem, ko mu deželni odbor naznani, da je prodaja od cesarja potrjena, .deželnemu odboru celo kupno ceno plačati, sicer izgubi jamčevino in ostane odgovoren za kupnino, ako mu deželni odbor ne privoli več obrokov za vplačanje kupne cene. Brez Najvišjega potrjenja bi prodaja ne bila veljavna. — Dokler kupec kupnine popolnoma ne plača, nima pravice, brez privoljenja deželnega odbora svoje pravice komu drugemu odstopiti. Odstotno pristojbino mora kupec sam plačati in od dneva nastopa posesti tudi davke, priklade in vsa druga javna bremena na-se vzeti. — O dražbenih pogojih naj se vsak sam pouči, ker za velikost in meje prostora in za vrednost stvari nikdo ne jamči. Od deželnega odbora kranjskega. Velika izbira daril sv. Miklavža za odrašene in otroke, praktični, poučni in koristni predmeti, po nizki in pošteni ceni pri J. GrlONTINIJU (1) v XJublja.nl. Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne politovane in likane-. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke) ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. ^AAAAAAAAA/U (glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozainenterijo, to jo s čopi in dolgimi fninžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton Obreza, tapecirar in dekoratžr v Ljubljani, Šclcnburgovo ulico št. 4, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje. :*XKKKHXHKKX; Izvrstna polenovka (Stockfisch) dobivala so bo po prav nizki ceni skozi ves advcnl pri Mariji Brus popi,j Stefe pred Škofijo. (3) xxxxxxxxxxxxxxxxxx X Krata Eberl, x X izdelovalca oljnatih barr, ilrncžcT, lakov X X In napisov. X X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X S f.i" R>l j»»j», X ^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. X ** priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot X znano reelno fino delo in najnižje cene. ' * Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem JU lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše m nego vse te vrste v prodajalnah. Oenilte nn. zahtevaujo. txxxxxxxxxxxxxxxxx toooooo* Varujte svoje konje mokrote in mraza! Glavna zaloga prve in največje tovarne a razpošilja svoje jako solidno in trajno izdelane težke, masivne plahte po nastopnih čudovito nizkih cenah: Konjske plahte najboljše vrste, 190 cm. dolge, 130 cm. široke, s sivo podlago in živimi bordurami, goste in gorke, komad samo B «■ . .-»O kr. 1*3 Iste, 2 m. dolge, P/j m. široke, komad samo gl. J.SO. Elegantne, žvepleno-rumene lija-karske plahte s štirikratnimi širokimi, črno-rudečiini ali modro-rude-čimi bordurami, blizo 2 metra dolge in l'/a metra široke, komad samo p*- ss £»]■«■. .»<» i«*, -»u Krasne, zlato-rumene (loufole-plalite za gospodo, ki se morejo porabiti tudi kot jako lične preproge, komad « i «i. i«>. Na stotine priznalnih pisem. ■ „Vaši uzorci so došli ter Vas prosimo sedaj, da nam pošljete 24 komadov po gld. 1.50, 12 komadov i\ gld 2.50 in 17 komadov po gld. 3.50. Oskrbuistvo vordernberSkega rudnika". Razpošilja se v vse kraje po pošti, železnici ali ladijah proti poštnemu povzetju ali poprej poslani gotovini. Naslov: (7) A. trANS, Dunaj, III., Seidelgassc 4. tfESSSSSEHSS^ Razglas. Dne 2, januarja leta 1880. ob 10. uri dopoludne vršilo se bode v deželnem dvorci I. žrebanje] 4°|0 obveznic kranjskega deželnega posojila pred sestavljeno komisijo po predpisu navodila o žrebanji obveznic deželnega posojila. (i> Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dn6 27. novembra 1888. ! Vsi stroji m kmetijstvo! poHebiio »odaiijo <>. Škoporeznice po najnovejših sistemih. Izdelovanje v 30 raznih velikostih in jumčeno izvrstnih sestavah; najcenejo in pod jako ugodnimi pogoji jih prodaja IG. HELLER, Dunaj, II. Praterstrasse Nr. 78. Obširni katalogi na zahtevanje zastonj in franko. — Na vsako vprašanje se radovoljno odgovarja. Jamči se za najboljši materijal in izborro delovanje strojev. Posredovalci se vsprejmo ter dobro plačajo, isto tako pošteni agentje. (5) Ustanovljena let i 1847, Tkano sukno najflnojše in najmočnejšo vrste, platno od bele preje in polbeljeno platno za črevljarje in sedlarje, modro platno, lino sivo platno, močno dvojno platno za požarne hrambe, belo platno za posteljno perilo, dainast in dvojtkanino (evilili), platnen in volnat kanafas, beljeno polplatno, gorsko platno, močno platno za vreče, kakor tudi izgotovljene vreče, platnene robce od oksforta in širtinga, dvojtkaninske in daniastne oprtače, servijete in namizne garniture od ilamasta priporoča po najnižjih cenah (3) društvo tkalcev v Vali pri Dobruški na Češkem. Cenilniki in obrazci na zahtevanje zastonj in franko. Naše platno jo po katoliško-obreduih predpisih popolnoma pripravno za «*<> n:i_jiii>jili cenah. (98) iftif Črnilniki gratis in franko. "•(S mladeničem, kateri stopajo v vojaško dobo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1889. leta, mestni magistrat javno naznanja: 1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so so porodili v letih 1869, 1868, 1867 in 1866, se morajo zglasiti tekom meseca decembra letošnjega leta pri podpisanem uradu, ako ne, vsakega zadene kazen po § 42. vojinskega zakona. 2. Kar je mladeničev, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, ti naj seboj prineso dokazila o starosti in pristojnosti. 3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci. 4. Oni, kateri si mislijo izprositi začasno osvoboditev od vojaščine ali pa druge zakonito dopuščeno olajšave pri spolnjevanji vo-jinske dolžnosti, morajo tokom meseca januvarija 1889. leta izročiti podpisanemu uradu rodbinske listine in druge potrebno svedočbe. 5. Dolžnosti oglasa ne more izogniti se nihče z izgovorom, da za to dolžnost ni vedel. Mestni magistrat ljubljanski 16. dan novembra 1888. Gospodom šolskim predstojnikom učiteljem priporoča Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napelji, kislem riganji, koliki, pro-"'kMk'iPa hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, ^^ojuSmSa glavobolu (ako ima svoj izvir v že-lodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-^^jffhJigfeMl obloženji želodca z jedili ali pijačami, ^^Jfigl boleznih vsled glist, boleznih na vra-"^-^■Sffi^lll n'°' 'n jetrah. ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 40 kr., dvojni steklenici 70 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol Brady, JEremžir [na Moravskbin]. Marijaceljske kaplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedeno so v navodu o rabi koji je pridejan vsaki steklenici. Pristne dohiti so skoraj v vsaki lekarni. Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklonica v rodeč papir, ua kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu t ga tudi še povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru. Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lok.vJos. Svoboda. — Postojina: lek. Pr. Baccarcich, — Škofjaloka: lok. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Roblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Rizzoli, lek. Bergmann. — Kamnik: Ick J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek. (41) trgovina z železnino in orodjem mostni trg- 1<>„ ♦♦♦ vsa vrtnarska orodja, kako/ di orodja T za sadjerejo in obdelova 3 sadnih ^ dreves, in sicer: drevesno terguljo, T škarje za gosenice, ročn . lopatico, T drevesno žago, sadni trgač, drevesne T škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, T cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno T ščetko; orodja so vsa na lep« po« V ploskimi leseni plošči vrejena, po T prav nizki ceni. (39) V ni nikakor sredstvo,ki skoraj raztrga črevesa in sili naravno njih delovanje! Marveč ta esenca je polajšcvalna pa vendar gotova, uspešna pomoč, ki lc podpira naša notranja telesna delovanja in tedaj ne škodi črevesom nikdar, čo bi sc še toliko časa zavživala. Ona ozdravlja vse obolelosti želodčeve in telesne, vraniene in jetrne bolezni, kakor posebno zlato žilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dolgotrajajočo drisko vsled pokvarjenih čreves, in jo povrhu najuspešnejšo sredstvo zoper gliste pri otrocih. — Izdelovatelj io pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. SO kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. V steklenicah po 15 kr. dobiva sc v skoro vseh lekarnah ua Štajerskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. — V Rudolfovem se dobiva v lekarni Rizzioli-jevcj. (9) i sa j e i. 29. novembra. Pri MtUUnui Weiss, potovalee, z Dunaja. — M. Stella, zasebnik, z Dunaja — S. Peroeli, trgovec, iz Italije. — Schnobilek, posestnik, iz Trviza. Pri Sion,i: J. Kronberger in Hager, potovalea, z Dunaja. — dr. Fon iz Zagreba — Abeles, potovalee, z Dunaja. — Aufmuth, trgovec, iz Gradca. Na tisoče odrezkov in koscev sukna jesensko in zimsko rabo pošilja le proti poštnemu povzetju ali poprejšnji gotovini pobijajs vsako konkurenco, in sicer: 3' 10 metra sukna, debelega in močnega (za moško obleko) gl. 4 80 310 metra sukna, debelega in močnega, pa boljšega ,, 6-2o 3 10 metra sukna, debelega močnega in finega ,, 8-50 3*10 m. najfinejšega sukna ,, 12*50 3 10 metra izborno finega sukna ,, 1050 2'10 metra zimskega sukna (za zimsko suknjo) ,, 5*— 2 10 metra lincga zimskega sukna ,, 9'— 1*70 metra surovega sukna (za eno suknjo) ,, 3 3.0 3-2f> metra Ornega sukna, I čista volna (za popolno salonsko opravo) ,, 7 75 3*25 metra črnega finega < sukna, čista volna (za j popolno salonsko opravo) ,, 10"— Sukno vsake vrste ceiiojc! ko drugod. I). Wassertrilliiig, trgovec s sttJitiom v Iioskovicu pri Brnu. Uzorci zastonj in franko. Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. oo. Benediktincev opatije Scmlac (GS-ironcle). if Dom MAGUELONNE, prijor. Q- ^.-S—jk Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Jlru- fk Jrf^-^ 8el> 1SS0> London /SV/. >£\V jtmmrfl iŽPl Iznajdeno leta P° prijorji Pierre Boursaud. 1iflit/'!' f Vsakdanja raba zoboleka oo. mililiffflfl iH}' I Benediktincev (po nekoliko kapljic mm/U IBpl, na vodi) ozdravi in zabrani gnji- II Sil^-I lobo zob, jih obeli in utrjuje; I^MMp^ Iflff okrepčuje in popolno ozdravi Iji: 1 Sm^lj Zares močno ustrežemo našim p. n. H IfiJ čitateljem, opozorujc na to starodavno ■I ; j , {[|jl ter prekoristno iznajdbo — najboljši ^^ II ' J ; li in edini lek proti zobobolu. 11 li ŽI Tvrdka ®E'OIJTM Bo,urdeaux s^s&fc. HI 7, ii (Prancija) - - 'j m Kuc Croix de Seguej 10« & 10S. I ?/W Ustanovljena leta 1807. ■■ -Mii^j^^f Dobiva se v vseh lekarnah, in proda jalnieah dišav. (10) Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto! Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejšo oblike, kot bi « u s t r a ii €|; Jfe e li ii,« v , itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reči popravim, ter jih v <>{i'ni* P°-j zlatim in posrebrim. Uč. gg. naročniki naj mi blagovoli poslati isto nefrankovane (:!) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. {Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine proslo! Vsled znižanja voznih tarifov južne železnico za svežo sadje, pogajam so z večjo lirino radi kupčije več vagonov po plemenih odbranih zobozdiTiviiiSt, naznanja slavnemu občinstvu, da se v kratkem stalno v Ljubljani nastani. © lljudno vabnn, da 1111 ponudbe z uzorci v kratkem dopošljete. V. H. Rohrmann, Ljubljana Lekarna Trnk i (21) Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo zavarovanje življenja, Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njenih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima ^ims+šx;i V;i ■ -» s« B.» .m. " w , katere prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega Čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25% celo 48%. Konci leta 1886. bilo je pri banki rSLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (69) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Grosposke ulice 12.) ^ t) © priporoča Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, Mestni trg 10, v velikem izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štor je za štokocloranje, drat in eveke, samo-kolniee, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in llo-man-eement, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kalcor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezna dela. ■ sns * a* v Rft s, kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v inalili urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste tronibe in ventile in železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. SPflf Tudi se dobiva zmirom sveži dovslei mavec (Letujenfelder GgpsJ za gnojenje polja.