St. 32 Trst, v četrtek, 5. mipci 1914. TmUl XXXIX. IZHAJA VSAK DAN lađi i» nedeljah in pruskih rt 5, tk pM*Mljklh «1 9. ij«traj. F«wubIIbc »ter. -e prodaiajo po 3 nvfc. tt^t.) v mnopfh »obalam a h v Trnu 'a ck'ežax.i, Nabre/.ini, St. Luciji, Tolmico. Ajdor-gilni. Dcrnbertns itd. /ulirrle Hit. j o .'» nvč. (10 «toi > 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILtMCTftE v urokofti 1 kolone. Ch>'E: T reoTi^-k. >•*• lira I M. V m dopisi naj ** pošiljajo na uredništvo lista. NefraaW-vana pi«ma te ne iprejenajo in rtfcepiel h m vrača}«. Naroi nino, oglase in reklamacijeje pofcljati na upravo Li«S». • UREDNIŠTVO: ulic« Gierfie fialatti 20 (Naredil lidajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN (iODIN A. Lafltaft konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino*", vj mana zadruga z omejenim poroštvom v Trato, liiorgio Calatti Ste v. 20. Poltno-hranilnilitl ratun Itev. 841-657. TELEFON H II- Italijansko diojaftro no ol^ll tMd šoli o Trstu. Višja trgovska šola t Trsta, Revol-tella, je zavod, Id je bil dosedaj znan Sirom Avstrije kot eden najboljših zavodov te vrste zlasti z ozirom ns to, da nadi največje avstrijsko trgovinsko mesto Trst slušateljem zavoda vso priliko, da si poleg teoretične izobrazbe na zavodu pridobe tudi marsikako praktično izkušnjo v živahnem tržaškem trgovinskem življenju. Prav zato so ta zavod že od nekdaj radi posedali mladeniči, ki so si želeli temeljite izobrazbe v trgovinski stroki. Posebno pa je v zadnjih letih začelo prihajati na zavod večje število slovanskih slušateljev, večina Hrvatov iz avstrijskega Primorja, zlasti iz Dalmacije. Slovansko dijaštvo, zmožno italijanskega učnega jezika, je z vso lahkoto sledilo predavanjem in je našlo na zavodu ono, česar je iskalo, strokovne trgovske izobrazbe. S svojimi tovariši Italijani je izhajalo vedno dobro in o kakih narodnostnih sporih ni bilo čuti nikdar. Stvar se je pa Kolikor toliko izpremenila, odkar je začela Italijanom mešati glave misel na ustanovitev ItalManske pravne fakultete v Trstu, še bolj pa potem, odkar so iznašli, da naj bi se ta pravna fakulteta združila z Revoltello. Vendar pa vse do zadnjega časa ni prišlo do ničesar, kar bi bilo motilo kolegijalno občevanje dijaštva obeh narodnosti, in zlasti ni slovansko dijaštvo nikdar dalo povoda za kake pritožbe. Saj je celo profesor Menestrina pred nekim Časom pisal v javnem listu — kakor pravi snočnji „Indipendentett — da se je slovansko djjaštvo na Revoltelli doslej takorekoč popolnoma vzdrževalo vseh manifestacij politlčno-nac^onalnega značaja in da je vedno kazalo vedenje spoštovanja vrednih gostov, celo tedaj, ko so bila zaradi znanih graških dogodkov predavanja sistirana za dva dni. Tako je torej bilo še pred kratkim, a kako je sed^j?^ Na Revoltelli so predavanja al' atirana vae do ponedeljka in to m-radi najnearamnejSega napada italijanskega dijaštva na alovmnako dijaštvo, ker je le-to govorilo med aeboj v avoji materinščinil Italijanski furor je izbruhnil v vsej svoji d iv j os ti, obkladal je slovansko dijaštv o z »stud nimi psovkami iu ga celo hotel vreči iz zavoda na ulico. Bilo je v torek, dne 3. t. m. V pre moro ob 11 je v učni dvorani prvega let nika stala gruča hrvatskih dttakov, ki so govorili med seboj hrvatski. Kar se jim približa neki Italijan — ostali Italijani pa so obkolili ono gručo Hrvatov — in po zove Hrvate, naj prenehajo govo riti „ščavo". Samoobsebl je pi " Ijlvo, da Hrvatje niso mogli molčati na tako psovko Ih odgovorili so, da bodo goyoriu, kakor se jim bo ljubilo, nakar so jim začeli Italijani odgovarjati, da je Hevoltella italijanski zavod, da so S1 o-vani tu le gostje in če ne bodo nehali s takimi provokacija-mi, da jih vržejo vunl Na to je odgovoril neki Hrvat: .Poizkusite, da vidimo 1" Italijani so se na to z vzklikom: „Pogum bratje, vrzimo jih vun!" — vrgli na Hrvate, od katerih je bt leden dobil precej hud udarec. Začelo seje splošno prerivanje. Posebno silno so navalili na Hrvata, Id se je hotel ubraniti udarca s pestjo, s katero mu je grozil neki Italijan, a ubranil se jih je s tem, da je segel v zadnji 2ep, iz katerega pa je izvlekel le — tobačnico. Italijani so seveda pričakovali revolverja. Neki drug Hrvat se je moral umeknitl na pod|j in se braniti s stolom. Italijani so pograbili mizo In ga hoteli pobiti ž njo. Končno so ga pritisnili ob zid z zmagoslavnim krikom: „Abbasso i sciavi!" V dvorani je bilo samo pet Hrvatov, dočim so ostali bili zunaj. Šele ko je pritekel eden od Hrvatov in obvestil tovariše, kaj se godi v dvorani, je hotelo par irvatov svojim ogroženim rojakom na romoč. V tem pa so Italijani one druge e prirlnili do vrat, da bi jih vrgli vun. Jugoslovanski dijaki, videč, da gre tu za sirov pobalinski napad, se niso hoteli dalje upirati Italijanskim razgrajačem, so odšli k ravnatelju, da se pritožijo proti divjaštvu italijanskih dijakov. Ker pa ravnatelja ni bilo na zavodu, so ostali v njegovi predsobi, kjer so tamkaj se naha-ajočima dvema profesorjema razložili vso stvar. Ker jim je profesor svetoval, naj se vrnejo mirno v razred, in jim je garantiral, da ne bo nikakih nemirov med »redavanjem, so se jugoslovanski dijaki loteli vrniti v razred, a tu jim je zadonel nasproti divji krik Italijanov: .Fora i a'car i I Fora lori o nor. No noi, loril" („Vun ščavi! Vnn oni ali pa mi! Ne ml, oniI" Ker ni bilo ravnatelja, da bi bil interveniral, so na to v s i Jugoslovan-ki dijaki in corpore zapustili a vod. Sestavili so nato spomenico, ki so jo torek popoldne izročili ravnatelju V pomenici so konstatirali, da o bili z besedami in dejanjski napadeni, protestirali proti nesramnim žalitvam, zahtevali garancije, da bodomogli nemoteno zahajati k predava-em in da se bo spoštovala ihova narodnost. Ravnatelj je povabil deputacijo, da »ride drugI dan — včeraj — k nJemu po odgovor. Deputacija jugoslovanskega ai-aštva je bila včeraj pri ravnatelju, kjer e izvedela, da so predavanja zaradi teh dogodku v usta vlj ena do ponedeljka. Pri ravnatelju se je vsa stvar protokolirala, Prejšnji dan je obljubil profesor Menestrina jugoslovanskemu dijaštvu, da se >o vsa stvar poravnala pri ravnatelju, s čimer je bilo zadovoljno tudi italijansko dijaštvo. Toda — Italica fides nulla fides: Italijani so bili tako nesramni, da se niso ozirali na to, temveč so priobčili vso s t v a r v „P i c c o 1 uu, kjer ao na naravnost aločinaki način a lažmi in obrekovanjem oblatili /ugoslo• vanako dijaštvo, očitajoč m n med drugim nič več in nič manj, nego — veleiidajalstvol PODLISTEK. Rdeči mlin. Roman. Spisal Xavier de Montčpin. Nekaj sekund je površno motril hišo Več velikih, polurazbitih koles, ki že niso več ležala v svojih ležiščih, so se vzdi-gala visoko nad površino vode in po vsem tem ni bilo nikakega dvoma, da je bila ta hi£a nekdaj mlin. Ta mlin z onim zempčem, ki je bilo ograjeno z zidom, je bil že od naj oavnejših časom last baronske rodbine Lascaraove. Mlin pa je bii takorekoč ob Fojen na smrt po onem marlyjskem vod nem stroju, ki ga je za vlade Ludovika XIV. zgradil Ktnneijuin Suahm, in se j vsled te zgradbe izpremenilo vodno žicalo Sene. Holandov ded se je vsled tega piito pri kralju in le-ta mu je za škodo, ki mu jo je povzročala ona marl^jska vodna Si Jugoslovansko dijaštvo se je" držalo svoje besede in ni hotelo v javnost z vso stvaijo. Ko pa je videlo, kako podlo nastopajo Italijani, je tudi stopilo v javnost ter vso stvar, kakor je po pravici in v resnici, sporočilo časopisju. Obenem so naprosili naše poslance za intervencijo, in kak or smo izvedeli, vloži državni poslanec dr. Ryb.ii- z ostalimi jugoslovanskimi poslanci v državnem zboru tozadevno interpelacijo. Posl. dr. Rybai je tudi že interveniral na namestništvu. Istočasno se je jugoslovansko dyaštvo Kevoltelte obrnilo na vse ostalo jugoslovansko dijaštvo, da nastopi solidarno ž njim v tej zadevi, Nikdar in nikoli ni izzivalo jugoslovansko dijaštvo na Revoltelli svojih italijanskih tovarišev In tudi danes izjavlja, da ni tega storilo nikdar in tudi nikdar ni imelo takega namena. Će pa govori med seboj svoj materinski jezik, pato ni in ne more biti provokacija nikogar, ki ima kaj pameti y glavi in ki ni zaslepljen ponajbesnejšem nacijonalnem sovraštvu! Toda tako je sed^j italijansko visokošolsko dijaštvo in tako hoče biti tudi italijansko dijaštvo na Revoltelli. Žalostno je, prežalostno posebno za sinove onega italijanskega naroda, ki se tako rad ponaša s svojo dvatisočletno kulturo t Žalostno. prežalostno tembolj, ker so se taki dogodki mogli pripetiti na zavodu, Iz katerega naj bi iznaiali resni, praktični možje onega sloja, k! na) v prvi vrsti vzdržuje blagostanje naroda v Trstu! In a tem aavodom, a tem leglom laškega kajakaštvu in aovraštva proti drugi narodnoatl nuj bi ae spojila laška pruvnu iakulteta I će ae ie tu dogajajo take vnebokričeče stvari, kaj bi ae šele dogajalo potem ?! Ne le paovke, ne le aaaramovanja, temveč pravcati poboji bi bili na dnevnem redu. Će ie po naravi navadno reano In praktično mialeča trgovaka mladina uganja trnke goroataauoatl, kuj ie šele pričakovati od drugega, daleč objeBtnejiegu luškega visoko-šolstva t Iakasalo ae je tu le prejuano, da je Trat nafneprimernejše mesto ga laško visoko šolo I Naša jugoslovanska mladina na Revoltelli pa najjele prepričana, da ima za seboj v s o jugoslovansko javnost! Korapcm z vladnim dispozIclIsHio fondom, nova odKrltli Velikansko razburjenje v P.agl. PRAO A 4. (Itv.) Medsebojno sumolče-ole čeik h i'rauk je d<>vtdio do velik; n tke afere, ki vmtn!r|a vsi> CeJk < polItKoo |av-ooit In ki xaa Imet! i > one^a — tli M!ado-fthe ali neredne iod| le? — n kiteuga ie Izkaže, da |e ravn«; ntkcrt-Mno Iu aeh> nitaj, Jako detekoseir.«! pos'eJic. „Nar.d. i Ll»'y* dants zopst nadaljuj i svojimi »azkrltji o narodnih acc*Ja!c h s tem, da objavljalo celo vrito pist u In ri iiaz urarlegn glavnega urednika „Naroir M L'itoV, .Vy!e, naprava vsled znižanja vodne površine pri njegovem mlinu, ki je vsled tega moral ustaviti delo, dal izplačati iz kraljevo blagajne bogato odškodnino. Poslopje, ki samo na sebi ni bilo dosti vredno, je dal preurediti v hišo za stanovanje in je naročil svojemu upravitelju, da mora hišo dati v najem za vsako ceno. Toda za samotno hiso. ki je stala na zapuščenem otoku, ni b.lo mogoče najti najemnika. Zaradi rdečkaste baire strehe in sten je dobila ta zgradba ime „rdečega mlina", in ker že dolgo vrsto let ni nihče stanoval v njej in se ni nihče brigal zanjo, jo je zob časa tako zelo oglodal, da je že skoraj popolnoma propadla In da je vražasto ljudstvo, posebno še zato, ker je bila tako na samem, začelo v svoji domišljiji videvati v njej marsikaj, kar ga je navdajalo s strahom. Lascars je vedel dobro, da je rdeči mlin, ki ga sicer prej nikdar ni videl niti od daleč, njegova neoporečna lastnina. Neštetokrat so je trudil, da bi bil dobil na to posestvo kako posojilo, toda oderuški židje in kristjani so takoj, k »so izvedeli, da gre za rdeči mlin, ki ne nosi nikakih Is katerih ltha|a, da |e tedan|l naCehrik dižavnosbortkcga rarodnoaoc |alorga kluba, dr. Svlha, — napaden I p I c 111 avstrllikepollcMe In da dobiva zato 9600 K plače na leto. .Narode I LUiy* nava|a|o c»lo vnlo pdltlćolb dogodkov, o katerih |e blln vlada p -d amo obveftčeoa, kar da |e U ril dr. »tiha, Id da |e dobil tudi od el»de deoar, da |e bil Itvolfen- OJItap|a .N. L* lo povzročila v Pragi pravcato komteroad|o TUočera moolfca te je ibrala pred uredništvom ghvoega giailla narodnih aocljn!ce% .Čelklm Slovom", burno xahteva|oč pojatolla. E;«rkutlvnl odbor stranke |e pozval dr. Soho brso|avoo z Duoa|a v Prago ter poslal ooiebno deouta-d|o h glavnemu uredniku ,Nuod h Llitov\ da bi [e] dovolil vpogled v A yže»e bel* i se. Deputacija Je nalla v urednlltvu samo ured-nllktga tajnika, ki oa |e Itlavll, da brez dovoljenja dr. Kram? fa ne more dovoliti vpogleda v dokumente. Dr. Stiha |e Ze prispel v Pragi. Zvečer |e izilo posebno Itdaile .Aettega Slova", v katerem lifavlja dr. Š/tha: „Sem popolnoma nedoHea. Ker pa ne lellm, da bi padla oa narodtio točilno stranko tudi te teoca s u na, hstopam Is stranke la ostanem, dokler se popolnoma ne dokaže mo]a oedollaoit, ttven stranke, ki |e| dilem tudi ivo| mandat na razpolago. Proti »Narodnim Listom* vložim tožbo radi ial|eo|a časH." Drž. poilaccl nar. soc. stranke Vo|na, dr. Hihschmana la Clioc io III k ravnatel|u pralke dižsvne polic je vpralat, če bi |im oo oe mogel d tU kaka polasolla, toda rav-natet| ]e odklonil vsako po|asnllo, čel da ze oe vmelava v take zadeve. „Ceike Slovo" priobčaje obilrno pojasnilo, v katerem trdi, da priha|a|o dokatl »Narodnih Listov" It rok blvlega policijskega vohuoa Spačeka, M da se |e že pri vseh strankah ponu|at z deouacl|acijaml voditeljev naiprotnliklh strank. Priiel Je tudi t uredalitvo „Čelkega Slova", k|er |e trdil, da ima dokaie, da sta tocljalaodemokratska poslanca Soukup la Ntaec v službi policije. Narodni socijalcl pa ao Iplclja odbili, ki pa |e seda) napravil kupčijo z Mladočehl. „Ceske Slavo* utrjuje, da fe bil Spaček »adnje dni tudi v stanovanju posl. Klolača, s katerim |e oa vsak načlo hotel govoriti, grozeč, da sicer poslanec doživi veliko pre-se3ečen|e. Med množico, ki se Je zbrala pred uredniitvom .Oelkeg* Slova", |e bflo tudi neka| Mladočehov, med njimi tudi mlado-telkl uredolk Hevara. Pililo le med a|Jal In nirodnosod|alolml delavci do prepira la končno so delavd MladoCehe polteno oa-klestill. Raibur)eo|e se do večera še nI poleglo. D:. Svlha |e že vložil tožbo proti .Narod-nlm Ustom" lo prav tako tudi dunajski poročevalec „Ceikega Slova", Sinek; kateremu |e mtadočeikl llat očital, da |e posredoval za onih 250.000 K, u katere so bale narodni socl|alcl hoteli opustiti obstrukdjo. Državni zbor v znamenju obstrukclje. DUNAJ 4. (lav.) Vas sade, kl so ae go|l|e glede rednega delovanja državnega zbora, Cigar zasedanje se zopet pričaš (utrl, so definitivno padle v vodo. Cetkl agrard io Imeli danea se|o, na kateri ie le sklealio, da pričnejo z obstrukcl|o že v | u t r IB a 11 seji ln da ilore skupno s čeiklml narodnimi socijalcl vse, da preprečijo redno delovao|e dr favne ga zbora. — koristi, prekinili pogajanja in Lascars ni mogel dobiti niti vinarja posojila na mlin. Rdeči mlin mu je torej ostal, ker ni bilo na njem nikakega do'ga, in sedaj je prvi krat v svojem življenju začel misliti na to, kako bi se dai iz te podrtine dubiti kak dobiček. Ko je odprl prva vrata, ki so bila že vsa črvojedinasta, je prišel v velik prostor, v katerem so bile že vse priprave za več mlinski i kamnov. Iz tega prostora so vodila četvera vrata v stranske sobe, ki so bile popolnoma opustošeno. Bile so popolnoma prazne. 1'ranu je bjo v njih pr.rt na debelo, velikanske pajčevine so bile razpredene po vseh kotih in v oknih ni bilo skoraj nobenega stekla več. Ena soba pa je vendarle še kazala, da je videla nekdaj boljše Čase. Stene so bile v tej sobi obložene z orehovino, strop, ki sta ga nosila dva mogočna stropnika, je bil okusno poslikan in nad kaminom je bil pritrjen v reliefu v kamen vsekan grb rodbine baron v de Lascars. — Ali so nnrda moji predniki predvidevali, da bo kdo nm^d njihovih potomcev kedaj iskal tu zavetišča pred svo- jimi upniki in sodnimi biriči V — se je trpko vprašal Lascars sam pri sebi. Ko je tako površno oglodal notranjost rdečega mlina, je še hotel stopiti na nek-danji vrt. Toda bilo mu je popolnoma nemogoče, da bi prodrl skozi vse one koprive, trnje in arug plevel, ki je prerastel ves vrt, Ćelo prejšnje steze so popolnoma izginile. Nekoliko sadnih dreves, ki so se mogočno razrastla, je bilo na vrtu. To-sebno mogočna jo bila hruška, ki je stala sredi vse te pus-toši. — In v tej gnusobi naj prebivam! —■ je vzdihovaje vzkliknil Lascara. Vendar pa je takoj pristavil: — Nič ne de! se že zgodi, kar hoče, dolgo se mi ne bo treba muditi tu, kajti ali bom imel kmalu dovolj sredstev na razpolago, da bom zopet mogel v svet bogatojši kot sem bil kedaj, ali pa poginem tu od žalosti in dolgega časa. Ko je tako nekoliko pofilozofiral, je zopot stopil v čoln, preveslal reko in je prišel v krčmo ravno o pravem času, ko je že mati Durocherje^a pogrinjala zanj mizo. (Dalje). £tran TI. „EDINOST" Št. 32. V Trstu, dne 5. marca HM 4. Tudi nemški .National-Verband' Je Imel sprejel v srbski uradii tiskov jI u:ad, odko-danes sejo, v kateri nI prlllo do poloma, der pa je potem polll|al Srbijo sramoteče kjer pa s? fe vsestranski ostro kritiziralo, Članke v svet. nastopanje profesorja Bachtnanaa. D.fereace Kardinal dr so skuiali prelepiti z rariavo resolucijo, ki' Kopp umrl. OPAVA 4. (Izv) Danes ponoči ob 1 3C Je umrl tu vratlslavski knezolkcf, kardinal dr. Kopp. Truplo se v petek prepelje t Vratislavo. __ Bombni atentat v Reki. Atentator — renjikoto. BUDIMPEŠTA 4. (Kor.) Ogrski biro EoroJa iz Reke: Svetnik obmejne policije esmarkv |e danes dopoldne obvestil guvernerja Wickenburga, da se |e posrečilo ob raejRl policiji zasačiti atentatorja, ki Je prlz ■al svoje dejanje. Zaradi nadal|a)h polzvedeb se ime atentator|evo in tudi i.jegova izpo vedba zakriva. BUDIMPEŠTA 4. (Kor.) Včera| popol-*w„i.. .iai.i.i...b.H... ru^^r.dne ? goitilfll aretirani atentator le Ha-k^n^^^ »'M*' podanik. imenuje le Ardolno BellelH, « v »t ni I««n^i■ m »t n ik r r!hri v^i i li i p in ! I« P° poklicu zidar b Vodom fz Jaklna, It v K5. .^nJSfl AnSSSl y P 1 H28 ,et ,n Pr',to!en * Camerano. Do danes klican v gosposko zbornico. ! oh 11 dopoldni Je trdovratno tajil toda Gorllkl deželni zbor odgoden. j zapletel se |e v več protislovij. Končno Ji OORICA 4. (Izv.) Oorllki deželni zbor t priznal, da |e vrgel bombo v v:t guverner je bil d*nes odgoden. jeve palače. Priprave za sprejem albanskega kralja! REKA 4. (Izv.) Aretirani atentator Bel lelll al hotel povedati, zrta| Je vrgel bombo v vrt guvernerjeve palače. Bombo Je nosil pod povrlnlkom s prižgano užlgalno vrvico govori o edinosti nemiklh strank. Orof Berchtold zopet na Dunaju. DUNAJ 4. (Kor.) Minister zunan|ih zadev, grof Berchtold, se ,'e s svojo soprogo danes zjutraj vrnil iz Mcnakovega na Dunaj. Nagrada za poljsko maloruiko spravo. DUNAJ 4. (Izv.) Cesar |e podelil gall-Skemu deželnemu marialu gre I j Qoluchow-tkerau veliki križec Leopoldovega reda, grikokat. r„ illkof j Ivovskemu grofu Siep-tyckemu red železne krone prvega razreda, posl. L.j:nu tajno svetnlltvo, pos!. L*wlc-kemu komturikl križec Leopoldovega reda, rlmskokat. Ikofu tarnowjkemu Walegl, v DraCu. DRAČ 4. (Izv.) Princ Wied, novi al banski Kralj, prispe v D/ač v soboto, dne 7. t. m. dopoldne. Priprave za sprejem kra-t|a so v potnem teku. Od vseh strani dežele prlhajfjo deputacije, da se poklonilo novemu la jo Je Kele t.'da ko je bil že zadn v naročju. Polici vrgel z ulice čez ograjo, č«», d i se mu ne razleti a Je Izdala ime aretiranca V sled teea se le pripetil v kralju. Prllle io tudi od drugod, kjer blva|o;Me opoldne. Viled tega se Je pripetil Ama,ti, tako Iz Italije, Romunske In celo J Reki zelo smeien djgoJek. L'.st „Voce del Amerike. V mestu vlida mrzlična delavnost. Popolo* |e vse do zadnjega trdil, da Je obda bi se napravil na zunaj nekoliko boljši! policija sama aranžirala atentat, In Je vtiik. Zvečer po prihodu kraljevem, bo me- le danes opoldne dni nalepiti po mestu vesto razsvetljeno. lik lepak, na kak-rem je obljubljal onemu, Rusija priznala princa Wl° »odn,w klI«tl Ferdinandom, kl bo teds| bival vMiramarju, t(| ™a1Ce» ^ ,e »Poraiumljajo s stranka-na odprtem morlu. , ml I In to dejstvo, da l|ud]e govore med DUNAJ 4. (Uv.) Domobransko mlnistr- Na podiag| takega argumenta naj bi se Je stvo je Izdalo ukaz, v smislu katerega se ziki |c , ,tfll tudi respektlvnl narodi Izktlu-sprejemajo rezervni kadetje, praporlCakl in fan od pravic in dobrot dižavnlh temeljnih in enoletni prostcvoljcl po končanem ilul- iakouov?! Naj le pomislijo gospoda, do benem letu kol asplrantje za aktivno službo kak|h posledic logično dovaja taka arcu-v deielnl brambi. Asplrantje, ki zadovol|l7o meatacljall Če bi veljal ta argument, po dosluiljo polskuino leto, se po preteku lern bl „sorall lepo molčati, če bi |ustJCna enega eta, če se Izkažejo praktlčuo uspo- upraVa uvedla ua sodllčlh v Istri za S!o-•obijeni, Imenujejo za poročalke v deželni Venc» In ltsll|aue - kitajlčino I brambi. Iz Srbije Izgnan Časnikar. BELORAD 4. (Izv) Srbske oblasti Izgnale čelkega časnikarja kl je bil po priporočilu ko se samo ustavtti In |ezlkovnlh pravic, ampak Odhod E>sad paše. Včeraj dopoldne se dotiki tudi z a n e s 111 v o s 11 | u s 11 ce. malo pred 10 se |e Essad paši z ostalimi Ravno v zagotovljenje te zanesljivosti Je člani arnavtske deputacije odpeljal s, Lloydo- nelzcglbna potreba, da se lipovedbe strank vlm remorkerjem .Plutom- do Italijanskega prolokoHrajo v jeziku, v katerem so bile parnika .Sardegoa", kl |e prllel včera| podne t Ravno iz tega razloga statalra mo-,s|utra| Iz Benetek In |e tako| poten derns |ustici princip neposrednosti, direkt nega občevan|a med sodnikom Io stran kaml- „ „ i Medsebojni poiati. Včeraj dopoldne C) Tretji argument v spomenici pa kaže > 0b 10 30 se |e namestnik princ HDhenlohe naravnost na politično perverznost in mo-| odpeljal s finančnim parnlkom do anglelke ralično defektnost. Njihovi advokatje In nji-1 križarke „Olcuceiter', da Je vrnil poset po-hovl - pisarji ne razumejo hrvatskega je- veijnlku ladje kapitanu Leathamu. Enako je zikal Zato torej, ker so njihovi pisarji jezi- vrnil kapitanu poset tudi mestni župan ter 1 je vkrcala arnavtska deputacija, odplul proti P/aču. B) Saj se dovoljuje hrvatskim strankam, da Izpovedujejo na sodiščih v svojem jezikul so Le proti temu so, da se te Izpovedbe pro-dr. Hassmanna, tokollralo v neitalijanskem Jeziku I Saj v tem prof. Masaryka ravno je nečuvena krivica, kl ne tangira kovno nesposobni, zato na| bi se narod odpovedal svo]lm, v zakonu določenim pravicami! Ali se gospodi res Že mela v njihovih glavah? S cer ne bi mogli prihajati s takimi — budalostml. Če njiho;! sedan|i pisarji nimajo potrebne sposobnosti, potem Je stvar sodtič, da odpomore|o temu ned)« statku s ttm, da — najamejo druge, sposobne 11 la tu moramo podčrtati kričeče dejstvo, da tudi voditelj sodliča v Vodn|anu ne zaa hrvatski, čeprav |e jezikovno k vali f.-dran — na papirju I Nota bene: v okraju z veliko hrvatsko večino 1! Istotako naj njihovi advokatje ne sprejemajo zastopstev, za katere niso usposobljeni ia na| ne bodo nikakor Iz sebe, če |lm bodo polem prihaja1! v okraj drugI, jezikovno usposobljeni pravni zastopniki! Kajti lako sa sodi-iča, kakor za n|lhovo oteb|e in za odvetnike velja stara resnica, da so onlradl ljudstva tu in ne narobel D) Vodn|an, da Je italijanski kraj! Z\ božjo voljo: mari so sodliča določena samo za kraje, kjer Imajo svo| sedež, in ne za ves sodni okraj?! S lem, da mora prebivalstvo zahajati v Italijanski sedež sodliča, nI rečeno, da se mora odrekati svo|lm pravicam in se nkomodirati narodno-poll-tičrim zahtevam tega milega kraja 11 E) Ad voc;m politika. Italijani trde, da slovanski odvetaikl la uradniki uva|ajo poli-t ko v sodne drorane s tem, da posta|ajo v jeziku naroda. Ne, to ni politika, ampak le uveljavljaije zakonov. Nasprotno pa |e res politika v razlogih, radi katerih Izganjajo Italijani jezik veČine prebivalstva iz rodnih dvoran! h sicer politika nasilja, krl-vlčaostl, protizakonltostl In narodno politi:ne in osebne požrešioiti. Spomenico Je odposlal municipij Vod-njanski. Ali nam se zelo dozdeva, da inspiracija mu je prlg!a tudi od drugod, od ljudi, kl Imajo oseben interes na tem, d a se sodnik Martovič umakne Iz Vod-njana. In to je, kar dela spomenico In oje zahtevo po premeičenju le posebao odljozno In stavlja prediedst 'o viljega deželnega so dllča pred jako kočljivo odločitev. Ali smo res že tako daleč, da bo hotela ta oblast kapitulirati pred ljudmi, kl onečalčajo |ustlco svojimi zahtevami, ki zanlkuje|o državne temeljne zakone o pravicah državljanov, kl |ih vodi le grd egoizem nacljonalnl In osebni ? I Ali bo res holela kaznovati uradiika, ker Ima drugačne nazore o veljavnosti zakonov in o n|e praktičnem Izvajanju, vego Jih Imajo ta, tudi v sodnih dvoranah politi-kujoča gospoda ?! Djživeli smo alcer že marsikatero grenko presenečenje, ali tega vendar ne pričakujemo. Pač pa pričakujemo, da ravno v tem slučaju statulra višja sodna oblast eksempel, kl bo kričal istrskim oll-garhom, da se zakon mora z enako merokroliti vsem državljanom, ter da vzame v svojo obrambo uradnika, kl |e preganjan le zato, ker ga vodi ta princip enake pravice za vse. In vedivi!|aoblast, da bomo držali ta slučaj v strogi evidenci la da ne bomo molčali, Ce bl bili prevarjenl v svojem gori označenem pričakovanju. Borba Itali|anov na sodiičih protlzakonu in pravu ne sme priti do zmage! Ituorenie Mkot djrtUei zatomiti NaproŠeni smo, da objavimo sledeče: „Hrvatsko Školsko Društvo" u Trstu otvara u subotu, dne 7. t. inj., u svojim prostorijama (ul. Lavatoio br. 1, I.) dječije zabavište sa hrvatskim naukovnim jezikom. Javljajući hrvatskim roditeljima u Trstu ovu veselu vijest, pozivljemo ih, da u subotu dovedu svoju djecu od 3.-6. godine u zabavište I to od 10. do 11. ujutro, da ih pregleda školski liječnik Dr. D. Tecilazić. Redovita če obuka početi u dojdući pone-djelnik, a t raja će ujutro od 9.—12. i popodne od 2.-4. Upozorujemo gg. roditelje, radi njihovog umirenja, da će školski liječnik pregledavati djecu redovito jedanput na tjedan. Trst, dne 4. 111. 1914. Za „Hrvatsko Školsko DruStvo ': Prof. Ma t ko Man d i ć, predsjednik. Dr. J o s i p J e d I o w s k i, tajnik. Domače vesti Albanski kralj v Trstu. Danes dopoldne cb 9 prispe z vlakom državne železnice rovi albanski kralj v Trst In se po sprejemu na kolodvoru takoj vkrca na jahto vojne mornarice „Tauruj". oba tržalka vrhovna vo|a!ka dostojamtve-nlka. Dvorna vest Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand prl4e v kratkem s svojo rodbino v Mlramar. Predsnočn|(m |e prispel iz Pule v tržaiko luko remorkćr vojne mornarica .Salamander* i jahto „L!ly" pod po?el|nlitvom poročnika linijskega broda Otona Zeldlerja. Na krovu „Silanun-dra" se nahaja tudi galatender in (ols, kl sta tudi namen|ena za uporabo nadvo|vodove rodbine. Umrla Je včeraj na Koatovelju ga. M a-r11a Stare, soproga znanega nalega rodoljuba g. Mihaela Starca, gostlinlčar|a v .Novem konsumsem društvu* v Barkovljah. Rodbini nale sožalje! Ali je Trst le v Avstriji 7 Prejeli smo: Včeraj, ob 1 popoldne sem lel na glavno polto, da oddam brzojsvko za tri zsgrebike novine. Ko mi |e službujoči uradnik Izročil blanketo, nadaljeval Je s svoji«, ie prej začetim pogovorom z nekim uradnikom visoke 'postave la velike plave brade. Nihate sem Cul te-le besede, kl Jih |e ta uradnik Izpre-govorll onemu pri blsga|sl: ..... carioso, proprlo aisurde pretese.... non io perche qjeste rlcevute slave. In qjest3 modo se me vien un francese, ghe dovi6 dar rlcevute fraoceil, se vien un inglese el preleadera rlcevute Inglesj. Dove mil si anlva.... assurdo.... (Čudno, zares absurdne zahteve; ne vem, čemu so ti sloveoskl prejem ni listki I Na ta način, če mi pride kak Franc )z, mu bom mcr.il dati francoski prejemnt list, Če piidi Anglež, bo zahteval angleikl Hit. Kan pridemo tako.... absurdno... •) ,,S' In* lendeHu.... Je pritrjeval oni pri blagajn). Bilo ml |e preneumno, da bi molčal la tako sem vtaknil glavo v okno kase, dn so me gotpod|e lepo videli in ^e boljle čuli, ko sem Jim zabrusil v sloveničini: „Dovolite gospod, da vara israzlm svoje začjdenje, ker vidim, da vi, čeravno ste avstrijski uradnik, kl urnduje v Trstu, še ne veste, da |e v Trstu slovenski Jeilk d e-ž e I a 1 | e z I k, kl ga ne smete primerjati s francoskim ali anglelklm. Ml v Trstu imamo pravico zahtevati v državnih urad h slovenska potrdila, in to bl vi, nsglaiam, kot avstrijski uradnik morali vedeti. Sicer pa obfalu|em, da se tudi tukaj, v prisotnosti strank, tako zagtlzeno polltiilra". T a b I e a u x! Oiemu uradniku je zmanjkalo sape. Postal je tako krohk, da |e zamogel le Iztisniti: „Mi lel che se intrometie nel nostro dlscorso, no ne ga capldo, non pen-savo cosi...(da nisem prav razumti) In se Je hitro pobral v svojo zobo, menda .... na delo, sa katero |e (sko se ne motim) plačan. — Dovoljujem si vpralati g. upravitelja poltnega in brzojavnega uredi t Trstu, ali so n|egovl podrejene! v uradih za to, da p )služu|e|o stranke, ali pa zalo, ds uprizarjajo politične konference o tem, kako na| se prežene slovensko pepelko It uradov, kl pa so menda le tudi u nas? — Jwskt. Pripomba uredništva. Taki nastopi ravno ns nali polti niso redki dogodki. Ia ta uradnik Je tip iz lepega Števila poltab uradnikov, kl menijo, di ro tudi v službi ekspoaenti Italijanske politike In ki smatrajo kakor nekako prerogattvo svoje službe, da tudi v uradnem poslovanju kažejo svojo mržnjo nssprotl S orencem in njlhovenu Jeziku. Nekaj, česar ml ne moremo razumeti i Deželni zbor nižjeavstrljski je v tem zasedan|u sklenil zakon, s katerim se uvaja pro;orci)onalnl volilni zlitem za volit it v deželni zbor. Kakor znano, smo mi že davno propagator|l principa proporcionalne volitve, ker |e to v resnici edino pravičen volilni zlitem, ker zagotovila tudi manjllnam primerno zastopstvo. Morali bl torej zapeti visoko peiem v čast In slavo kiSČansko-iocl|ainl veČini, ki |e konceplrala In predložila ta pravični, zakon. Ia vendar ne moremo iatonhati te visoke pesmi. Kajti tudi v grmu te volilne reforme leži zajec — nemlkega sovraitva proti Slovanom. V prvo se proporcionalna volitev uva|a le za nekatere mestne občine po deželi In ne za vse. Že v tem c* fereoclranju je kiivlca. Izvzete so od te dobrote takozvane manjle občine. Čitatelj bo menil, da Je t j odločalo Itevilo prebivalstva. Tudi to ne. Torel — druga krivica. Je občin na Niž.eavitrijikem, v katerih se uvaja proporcionalni volilni zlstera, dasi imijo manje Število prebivalstva, nego druge, kl so |lh izključili od proporcionalne volitve. Vzrok teau? Ta vam bo jasen, čim vam povemo argument, s katerim nižje-avstrijska krl£aasko-soci|alna večina opravičuje to dlierenc'ranje, to enoitransto i j pristransko postopanje. Argument pa |e: ker bi v nekaterih občinah po proporcllon^nem volilnem zlitemu mogli priti — tudi Čehi do primernega zastopstvall Go- V Trstu, dne 5. marca 1914. „EDINOST4* št. 32 Stran Ur spod« se tore| bo|e Cehov I Ta strah pa |e ravno, ki ga ml oe moremo umetl. Če je Njffa Avstrija Čisto nemftka dežel?, io če v onih občlnsh ni toliko Čthov, da bi Imeli pravico do zastopstva, oziroma, ako n|ihova 4tevilaa moč ni tolika, da bl si mogli v vodnem boju priborit! tako zastopstvo: potem |e ta strah aepotreben in ne more opravičevati takega pristranskega in krivičnega postopanja, kl krati celi vrsti vsisih ega postopal bčla dobroto pravičnega ia demokratičnega. volilnega ziit.»ma! Če pa je Itevilo Čehov v dotičnih občinah toliko, da bi si mogli priboriti zastopstvo, potem pa ima|o ti Cehi pravico do primernega zastopstvs — pravico do vseh dobrot ustavnega življenja v državi, deželi In občini! NaJbo'J nerazumljivo nam je pa, od kod |eml|e|o poguma za tak j postopa n|e prav tisti Nemci, kl sa svo|e manjline, tudi za1 svojo najmanjlo naselbln!co po vsem bož|em svetu zahtevalo varstva in spoitovanja, in ki milo stoče|o in se huduje|o, če so kjerkoli, pa bilo tudi na Kitajskem, skrivili ka-] kemu Nemcu le ea lam las. S?cj m lastnim sodriavljaoon druge narodnosti pa kratijo vsako pravico In |lh pregan|a|o n:usmll|eno, i če reklamirajo tudi zase kako pravico I In to Imenujelo ti Nemci preobrazovanje čio*1 velke družbe In vsega življenja po principu:' kričanske morale In krščanske ljubezni In' pravičnosti 11 To pač niso llrlleljl kričanske ideje, ampak nje — skruolteljl! Pragmatična — nagrada I Pre|elt smo: C. kr. redarstvo po mestih Ima v s volih „svobodnih" urah vrlltl službo po gledališčih in sploh na |avalh prireditvah. Zi ta trud dobiva odlkodnino, ki jo morajo plačati prireditelji predstav in zabav. Do si dal |e redarstvo doblvslo, kar mu |e ilo, takoj na licu mesta. Od 1. marca t. I. naprej pa j« redarstveno ravnateljstvo ukrenilo drugače. Urad Inkasira vse silčae prispevke In |ih razdeljuje vsakega naslednjega 1. meseca. Za oae, ki nimajo dnevnih potreb, je to morda dobro, a redarji po ogromni večini ne razpolagajo s sredstvi, ki bl jim zadostovala, da bl lahko čakali na ti rte kronlce, ki so |ih zaslužili tekom meseca na gori označeni način. Rudarstvo |e ozlovoljeno, ker se mu je na ta način dalo — pragmatičen pobol|lek! Tudi opozarjamo, da treba od pridržanega denarji deliti redar|em tudi — obresti. Sa| mend i ne bodo hoteli gospoda Imeti dobiček od teh Žuljev redarstva. Ta sprememba bi se blia lahko opustila, oziroma se lahko še opusti. Ako že vodstvo noče, da bl redarji sami inkasirali od strank, naj delajo to po-stajevodje, a denar naj se da|e moitvu sproti, kakor do sedaj. To |e »ploha želja viega redarstva. Ženska podružnica CMD v Trstu vabi k predstavi, kl bo v nedeljo, dne 8. t. m., ob 5 popoldne, v telovadnici C. M. Sole pri Sv. Jakobu. Predstavljala se bo Melkova .Mati", delo Izredno lepo la polno Idealne ljubezni cb krasne n&Se domovine in milega naroda. Ker je ie čisti dobiček namenjen v pokritje strolkov za božlčnico, zato upamo prav velike udeležbe. žeaa tločina gol|uli|e, a Bolle |e bil obtežen sokrivde na istem zločinu. jakob Lcy je imel na Acqjedottu Štev. 12 prodsjalnico obuval, a njegov sin Me-netti |e bil pri njem v služil. Lm|sko leto, meseca julija, sta oče In sin konstatirala, da je podjetje pasivno, s sts vendar naročila za preko 8300 krcn blag«, obenem iti pa pregovorila Bolleta, da |e vložil proti jakobu Loyu tožbo za 5000 kron in potem zahteval zarubltev vsega v prodajalni se naha|a-|očega blaga. Da to doseže, le Bolle predložil sodliču menico za 5000 kron, katero sta mu dala naialč v to svrho prvoimeno-vana obtoženca. To |e bilo seveda storjeno v svrho, da se na ta način onemogoči upnikom, da bl prilli do svoj'h terjatev. Po Itvrlenl rubežnl |e Jakob Loy pisal s volim upnikom, ponudlvli jim v poravnavo 15 7„ Na ovadbo Hermana Morgensterna |e bil dne 21. septembra Jakob L:y aretiran, in sicer le radi krlde, a |e bil kmalu potem zopet IzpuSčen. Ko je pa pozneje Bolie sam povedal, da menica, kl jo |e on predložil, ni bila resnlčn?, je bil Jakob Loy zopet are tiran, a to pot radi zločini goljufije. Razpravi [e predsedoval podpredsednik deželnega sodliča Ctarici, a votanta sta bila deželnosodni svetnik Pacor In sodnik dr. Alberti. Državno pravdalltvo |e zastopal državni pravdnik dr. Tomldch, branil je pa vse tri obtožence dr. Barzal. * * Vsi trije obtoženci so bili oprolčenl. Natančneje poročilo o nadaljnji obravnavi moramo uradi preobilice drugega gradiva odložiti za |utrl. Društvene vesti. Tržaška sokolska 2npa. V nedeljo, dne 8. ma-ca 1914, cb 10 dopoldne, se vril v telovadnici Sokola v Trstu, ulica Stadion SI. 21 redni občni zbor T. S. Ž. z običajnim dnevnim redom. Starosta. Telovadno društvo .Sokol" v Trstu. Danes zvečer ob pold evetih seja vaditelj ikega zbora. Načelnik. Odborora sela .Matice Slovenske" bo | utrl, v petek, dne 6. marca, ob 6 zvečer. Dnevni red: 1.) Poročilo predsednlitva. 2) Potrditev zapisnika. 3.) Iz Oospodarskega odsekn. 4) Priprave za (lavno skupičlno. 5. Iz Umetnlikega odseka. 5. Slučajnosti. „Akademično druStvo slovenskih tehnikov na Dunaju* Ima svo| III. redni občni zbor v soboto, d ie 7. t. m. v restavraciji „Budwdser B.erhalie" (Kudlaček), IV. nkraj, Schieif.i ulilgasse 6, z običajnim dnev-olm redom. Slovanski go'.tje dotrodollil Slovensko akademifao društvo .Slovenija" na Dunaju priredi dne 11. marca v dvorani hotela .Post', L. Dr^chengasse 3, •Aškerčev večer". S »delujejo : g. dr. Ivan Prijatelj, ga. Jeanetta pl. Fot dr amper- Tržaška mala kronika. Trst, 4. mares. Vlomilci. V mlnoll noči so utonili ne mani zlikovci vrsts v veil sedaj sstvor|ens gostilne v ulici IcduitrTa št. 5. H:teli io priti tem polom v srsven stoječo Kobalovo trgovino, kjer |lm je dišala tam stoječa ie le zna biaga|a», s niso uspeli, ker |e bil zid premočan. U omili io potem okence s stranišča na dvorišče In prišli odtod v vlnotoč, nahajajoč se v ulici Olullanl št. 25 Odnesli so, ksr to dobili cvenka, nekaj klobas, ss lam In podobnih koristnih stvari ter odšli neopažen uživat trud svo|ega dela. Sladkor Je kradel. Na Sylosovem trgu |e bil včeraj aretiraš 32letnl dilnar Franc Drobnlč, rodom Iz Ljubljane, stanu|oč Štorklji—Coroneo št. 110, ker so našli pri n|em več kilogramov sladkorja, kl ga |e ukradel v skladiščih. Nepošteaa dekla. Ns zahtevo okraj nega sodliča v Puli |e bite aretirana kuha rica Marija Senkova. Polic'ja jo je zasledila v Štorklji št. 757. Ko |e bila namreč Marl|a Sinkora v službi pri neki gospe Mariji Bit-takovi v Puli, v ul. Ncttuno St. 7, |e ukradla svoji gosped nji zlato zapestnico, zlate uhane in pa volneno pokrivalo, vse skupa| vredno 126 K. Izpuščen aretlranec. PoroJall smo, da |e bil v Trstu aretiran neki Drinszlckl, kl ds |e bil obdolžen nekegs vloma v G> rld. Seda| smo Izvedeli, da so Drlnizfctega izpustili, ker se |e Izkazalo, da |e nedolžen. Poltkušen samoumor. Danes popoldne so poklicali v ul. Plete It. 5 rd avnlka rešilne postaje, ker se je tamkaj z cctovo kiselino zsstrupils 26ietna Reglna Pan. Zdravnik rt Silne posta|e je] je podal prvo pomoč In jo potem dal prepeljati v bolniS nlco.__ Porotno sodišče. Včeraj se (e vršila razprava proti 60let ntmu Jakobu L'.y d ,mi Iz Ascoll Pičeno v Italiji, In njegovemu 301etnemu sinu Menot-tlju ter proil 58letnemu Josipu Bolle, Me-cottijevemu tastu. Prva dva sta bila obto- Doher tek je in ostane glavna reč. Kdor ne čuti volje do jedi, naj rabi „Emulzijo Scott", katera je že več desetletij izborno krepilo, ki pospešuje tek. Nasprotno od navadnega ribjega ietrnega o|ja je .Emulzija Scottu jako okusna in lahko prebavna, tako. da ne dela težkoč nikomur. „Emulzija Scott" krepča organizem in vzbuja istočasno naravno potrebo brane, valed česar cadobijo tudi navadne jedi izboren okus- „Emul zija Scott" iz ribjega jetrnega olja donaša neizmerne koristi, toliko otrokom kolikor odraslim. Uta je sestavljena iz uspefinih snovi ter se lahko zauživa poleti in pozimi. Cena originalni bteklenlcl, tri ce dobiva v v=eh lekarnah K 2 50. Aha se pošlje 50 vinarjev v znamkah 1 vrdki .Scolt & B >wno G. m. b H., Dunaj III,, ter se ob tej prilifci sklicuje na ta oglas, podljetno potom ene lekarne, in sicer samo enkrat, steklenico emulzijo „Hcott" za poskusnjo (12) A T Tužnim srcem javljamo podpisani vsem prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša nepozabna, preljubljena soproga in mati, g)sp«i MARIJA STAllC danes ob "J predpoldne po dolfii in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče v Ul. letu svojo dobe v Gospodu zaspala. Pogreb preblage ranjke se vrši v petek, dne •'». marca 1914 ob I popoldne iz hiše žalosti na Kontovelju v tamošnjo cerkev in potem na pokopališče istotam. KONTOVKLJ, dne 4. marca l'J14. Marlja-Zorka, Viktorija, hčerki. Aleksander, sin. MIHAEL STARC, soprog. NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU roglstrovana zadruga z omejenim Jamstvom. ■ B NOVA ULICA §T. 13, II. NADSTROPJE ■ I 7iZ£ vlogo na knjižice po 4V4V-6*|. Daje posojili na menj ce in vrednota na metetina aH tedenska odplačila. Eikomptuje irguvike meijice. Prodaja srečke ta mesečie obroke. BEMf&IK - PftEVEB Trat, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva Iz bambusa, lndljukega treja lu protja. Praktični In koristni darovi za vsako priložnost Dr. P (Dr. PETSCHNIGO) TMf. VU S. CATERIIU $TEV. 1. Zdravnik u notranje (splošne) bolesni. 8 —9 in 2—3 In Specijalist i* koine 1 a vodne (spolne) boloziil: 11'/«—1 In 7 -77» M. Hite nasledniki Trstf ulica Nuova 36-38. Priporočata cenjenim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnega ba|ga za zimsko sezono po najnižjih cenah, da se ni bati največje konkurence. — Se priporočata kot Slovenca O« Milift F. Suftmelj. Hišno veselje je svetiljka „VIKTORIN" Nadomestilo vsake razsvetljave v slačaja pokvar, ti jik povzroči kratki tok zmrznjena plinova razsvetljava in eksplozija. nnpnr \'F ■ gvFTir tke I Svetiljka „VVIKTORIN« ne potrebuje dotoka. POPOLNE. s\ KTlLrJKL Svetiljka „WIKTORIN" ne rabi napeljave. OD KRON 35 NAPREJ Svetiljka „VVIKTORIN" ne kadi. POPOLNE : SVETILKE OD KRON 35 NAPREJ Da več nego 50°|o prihranka. - Prospekti „U" zastonj in poštnine prosto, i OIKIOUII * Co. - trst. ulito flcpđotto M h. Centrala: DUNAJ V/2 Margarethenstrasse 25. - Tovarne: DUNAJ, SVATOBORIC, STAWIECICZ. 8:ran IV. .EDINOST" St. 32. % V Trato, do« 5. marca 1914. gova, g. Jviiip R|aec, g Igoađj Oruden, g. Anion Niffat. Olss >v!r |r dala brezplačno na rarpolago tvrdta Jikob C tapka do, na Duaaju. Ztčelek ob 830zvtčrr. Poiporedu igra dljalkl talonikl urkeotrr. V»to?nla»: sedeli: I do IV. vrita po K 4 - V. do X vrata K 2 50, oitall secMl po K 1 Stojišča po K 1—, dijaki 60 vin. Predproda|a vstopale v prostorih slo*, društva „Slove alje-, Lsngegasse 50 vsak dsn od 1—2 popoldne In od 7-8 zvečer. Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo ob 3.30 popoldne zanimiva In duhovita veseloigra .GOSPOD SENATOR" kot kronska predstava. Na nedeljski večerni ptedtlavi te le občlostvo nasmejalo do enega. Zvečer ob 8*15 se uprizori Itboroa barka .MARTIN SMOLA". Ta burka Je ataino ua repertoarju vseh velikih gledališč In bo tudi naiemu gledališkemu občinstvu zelo ugajala. • • • Vatopnlce ta obe piedatavl ae dobivalo pri gledališki blaga|nl. Narodna delavska organizacija Skupina poatlljonov. Daoes, v četrtek, ob 9 ivečer ae vrli društveni shod poatUJonov v kons. društvu v Rnaou. Delavci tehničnega zavoda pri Sv. Andreju bodo Imeli v soboto ob 6 zvečer društveni sestanek v .Delavskem konsumnem društvu" pri S/. Jakobu. Skupina delavcev v plavžih akllcu|e za soboto ob 730 zvečer |avea shod, ki ae v7rll v dvoraol .Gospodarskega društva" v Skednju. Na doevoem r«dj Je obupni položaj, ki (e zavladal v plavžih v zadajem času. Shod podružnice NDO pri Sv. Ja kobu. V nedeljo |e priredila leot|akob.ka podružnica NDO javen shod, ki je prav dobro uspel. Tov. Volarlč |e razjasnil stanje podružnice In |e slasti nagUšd, da |e Imela pcdružalca tekom avo|ega kratkega obstanka že mnogo lidatkov ta podpore članov. De lavd ima|o v n(e| dobro zalčitolco. Kritiziral ti malomarnost slovenskih delavcev pri Sv. akobu, ki ae kljub nesnotcim raimeram, v katerih žive, ne maia|o pridružiti organlia* cl|l. Nato |e govoril predsednik oirednjega Itvrievalnega odbora NDO, tov. dr. Soaič, In |e stvarno dokazovat, kcllko Ikoduieio organizacijam raillčnl sunanjl vplivi, med katerimi je slasti Iz gotpodanke krize oa ■tala fn vedno bol| oaralčajcča brezposelnost, In Je pokasal oa sredstva, ki ovdijo Iz leh obupnih razmer. — Strok. tajalkBrand-ner je poročal o potrebi anovan|a novih skupin v okvirju šentjakobske podružnice ter o važaoall občnega tfcora deželne orga-zacije sa Trst la okolico, ki se višl v teko čem mesecu. — Može In Barič (nečlana) zla se spuščala v kritiko, prvi v osebno, drugI pa na naslov deželaega edbera. Tov. Ktlžmančlč |e cposarjal oa krivice, ki se gode detavatvu In |e a primernimi beaedaml žigosal vlado. Tov. Bablč želi, da ie lačae a predavaa|l, da ae Ijndatvo nekoliko več liobrasl. Oovorill ao le: Renko, Vrabec, Klic c, Hvaat|a lo Prelogar. Tov. Btaodner je nato razolm govornikom cdgovarlal ter stvari po|asojeval, oakar je tov. Volarič shod zaključi*. Debata, ki se |e vršila na tem shodu, |e najbcljšl dokas, da to začeli delavd t zanimanjem slediti razvoju organi zacl,'e ler Iskati sredstva, H bi |e| zagotovila pot ebno moč. Nadelamo te, da te val oni slovenski delat d pri Sv. Jakobu, ki ao bili do danet ladltreatal napi ara podružnic', (spreobrnejo in stopi|o v vrsto bo|u]očih st tvo|th tourliev«delavcev. DAROVI. — .Z'orabo nar. daega Imena" to ta-grellll nekateri plesalci, ker so nabrali aa iadn|l dll&lki plesni vaji K 450 v korist ljudskim knjižnicam. Vesti iz Goriike. Za občlmke volitve v Oorici vlada veliko lanimanje, ker se Jih udtleiujo tud Slovenci. Lahi te pripravljalo na to, d* spravijo na volllče tvo|ega sadn|ega mola Kakor Je pričakovati, nastopijo Lčii) okrožni sodnlji v Goric'. Za župana občine Llbulnje |e Izro Hen Ivan Berglnc, posettaik na Kamaem šr. 26 Sami nevarni In sumljivi elementi 0'lha|f|o Iz Italije v primorske dežele. V Oorici s3 aretirali pred kratkim nekega Oasperasso, ker Je osumljen šplonaže; te-dtr| to aretirali le o|egovega tlaa, ki |e bil trgov ikl pomočoik v Gorici. li Tržiča nam pllejo: litrski Italijana!, poštar Betcch Iz Ogleja, m(2 žalostnega spomina Iz bo|ev za g'agollco v Istri, Je prestavljen iz Ogle|a v Gotico. Za tega moža bi ae niti ne zmenili, ako bi ob vsaki priliki, kjer le mere, ne govoril rasžal|lvo proil Siovaaom. Interesantno je, kako so povsem nezmožnega poslali Iz rasnih ozlrov v erarlčne urade, In tfcer v Gorico brez znanja potrebnih |ezikcv. Dolični p oltar se hvali po Oglt|u, da Je prllcl do tega po protekd|l gosp. deželnega glavar|a proita Falduttlja, In atern dela propagando za stranko. Vpralamo gosp. moos. Falduttl|a. ali Je res, kar govcrl oa) poltar po Ogleju ? lito vpralamo gospoda dvr raega svetnika Pattaya, poštnega ravnatelja v Trstu, zaredi kakšnih zmožnoatl (e oni poltar premeščen v Gorfco, kamor iploh ae tiče, ali |e dotlčaik dovolj |ezlkovno kvaltfidran ta tako službo, k|er te od vtakega pltmonole zahteva xnan|e slovenskega, Italijanskega lo aemškega |esika, ali |e gospodu dvornemu svetniku znano, da oni poltar ne razume niti besedice tloventkega ne oemlkega jezika aa v govoru In oe v pisavi? Silil te tudi, da |e bil aekdaj v Krmlnu, odkoder |e bil radi tluž-btne nesposobnosti premeščen nazaj v Istro. Opozarjamo na ta slučaj gorllke de želne poslance, ker v Oorfcl |e že preveč poltnlh uradnikov, ki le xa sl!o lomijo slo-veolčloo, la ae potrebujemo le litrskih Itn lljanalev, ki ae tnajo niti besedice slo-venikl.__ Vesti iz Istre. Ix Dekani. Dae 9. t. m. te bo vrlll v Dekanih redni temeni ia žlvloo In kramarsko blago, ki obeta biti letot Jako živahen na udeležbi živine In kupcev. m HALI OGLASI h« raionsjo po 4 stol. besedo. Mutno tiskane besede se rv Cansjo enkrat veft. Nsjmanji pristojbine tnaft* 40 rtotink. HHB kvijo). dečra In gospodično sprejme trgovin« olje v Kojanu (ts cer-195 Dve mebllreni iobi ie odduti ? ulici delle Acrjue 5, II., demo. 188 Hotel-Restairant-Buffet Kosič ulic« Corradorl Stv. tfi (vogal ulice Geppa). - Priporočam ee »lavnemu občinstvu ta obilen obisk, kjer se dobi vet trst fina in (ivo Dreher, vsakovrstna gorka in mnla jedila ob v»a»em fa»u. Sobe ca pre nočiftfe od 9 K naprej H INU O KOŠIĆ, lastnik. 174 Hiša v Tolminu LSTtfTiS " tom, ae ceno pioda ladi selitve. Pripravna je za le-tovilče ali ra kako obrt. Nsstov pove Inieratni od delek KHinortl. __181 Najnovejši stroj pobifitvo, Itirje predali, nprj drugi jednostavnejll K 110 —, tretji za diuiiniko rabo K 64'— ca u in mora biu vei^brvatskega in iu-lijarnkega jeiika. Ponudbe ped „šivilja' na In-teratci o idelek Edinosti 182 Ivan Slmonlč Trat, ulica Belvsdart 49. Trgovina z usnjem veeh vrsf, črnih I« aarva-■IN tir nadplatev i lidelt- £ vilnlce igorejih delov čev-/J tjev. Velika liber« patrik- ičn io Cevlfarf« I« »edlorje. Sp« čistite ta ■ podpetoik PALMA Slovensko konsomno drožtoo Trtt, ullea Lazzaretto vecchlo 31 se priporot-a toplo vsem flvojim udom in Slovanom sploh. Toči bo izvrstno vipavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter puntigamsko pivo. Domafri kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. — Postrežba ločna. Dr. Korsano Specijalist za slfflltKne hi kot— boteznr ■ Ima evoj ambulatorj) v Trato, v al San Lauaro H 17,1. (Palacao I H* na) | Za cer i vii o Antona novega Sprejema od 13 do 1. In od • d« 7 pop. lenske od 5 do O popoldne Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril popolnoma nanovo trgovico jestvin Trat - Bojan ŠUt. 3 ter se priporočam za mnogobrojen obisk, FRAN SLUGA. V dobroznanl mesnici Hans Scheidle? = zobotebulk = JSStehS! Dl. Ferdinanda Tanzci Sprejema od 9—1 In od 3—6. Trnt, Piazza 0. Gtpldoitf fit & IT. Cevljarnica ^ntona Javernika [v Trstu, ulica Farneto 33 ie priporoča slavnemu občinstvu aa naročila po meri kakor tudi viakovritne poprave. Trit - P/azza barriera Tectii' l. 9 Telefon It. 26—56. se prodaja vedno prvovrstno I goveje, telečje in kcitrunovo,| JančJe in kokoftje meso. Obit: Kuhanje govejih vamp, zaloga inhih ] osoljenih firev in siifinih izdelkov, Postreib« tudi n« dom. — Cen« smerne. UHi prlsiinU tsvsraa Ovskolss , TRIOUIA" Ofrlet, Triilis sH«s H. (prsj |l 25 priporoča cenj. občinstvu svojo . novino lesloln:: In m. g koloniMo: Nogo S kakor tudi ŽGANJARNO. H Blago vedno sveže. - Postrežba na U j^cm. - - - Cene zmerne in solidnoj® Seme Najboljše in najlepše zeliščno in cvetlično eeme. MsCeiHlUl aaasaaa Ker je sedaj najprimernejši cas, naj se obrne frit"'|iVna pr0(U. vsaka gospodinja in vsak ljubitelj vrta na pod- N|1>d, jtlno: v Moh Buo* pisa' 0 tvrdko, ki pošlje za K 3 — 30 zavitkov av Furirnijl vPp«tl* semena. Vsaki zavitek nosi sliko zelenjave in in D,,,n10l^,• roooo 3. Tri I2i9. cvetlic. Tako je omogočeno imeti skozi vse poletje kapus, \vivsing, belo zelje, pravi ohrovt, špinačo, dunajske kolerabe, korenje, peteršilj, zdleno. peno, salato, redkev, fižol, grah, krastavce, buče, melone in 7 zavitkov ----- cvetličnega semena. Za K .V— dvakrat toliko. __________ Trflnilfi V Doki I Dro2e