jŠtev. 104,
»«•atneKisa itevilka 1 Din.
V Uubliani, v soboto 2. mala 1923.
PoStnlna pavialirana.

Leto I«
NARODNO RADIKALNI DNEVNIK
tsbaga vsak dan xiutjal IznemSI ponde^Bce. Mesečna naročnina:
v Uatrtjimt D!n 10’—, po pošti Mi 12*—, Inozemstvo Din 20*-
Urednlžtvo: Wolfcva ulica it 1/L — Telefon št 2» Brzojaviti naslov: JNovostMjubtyaoa*. Upravništvo: Marijin trs it 8. — Telefon it 44
Ostes! po tarifu. Sprejemajo se te do 15^»«.	^^.
Pismenim vprašanjem naj se prfloH znamka za odsosai^ |1 Pačim pri poštnem fek. uradu it 13.234
Narodnim žrtvam
Lepa j« dolina gorske Mure. železnica se vije v tesnčh; ob njej se tem-«bo industrijska mesta, na pobočjih pa se solnčijo prijazni kraji. Slovencem S® ta dolina znana; imena teh krajev so tesno zvezana z vojnim življenjem ptovenskih fantov.
Na hribu nad desnim bregom Mure *• vzpenja tuefi Judenburg. Kdo ga je j^Zftai pred vojno? Kdo je slutil, da se »o tam izvil nekoč vzklik: »Pustite has! Slovenci smo; domov hočemo! povolj je kr\il «In kdo je slutil, da bo-tio v odgovor temu vzkliku zaropotali naboji pušk in da bo kri peterih slovenskih fantov orosila .judenburška tla?
Žalostni so grobovi naših fantov! V Karpatih pršijo slovaške šume svojo živo pomladno pesem nad njimi; ob Dnjestru dvigajo ukrajinski maki krvave kelihe, napolnjene z bridkostjo; tirolske gore, hladno je našim fantom 'iv vaših ledenih prepadih; Piava, zalila si otnahuoče stopinje naših najmlajših; Drava in Soča, vidve ste same sirote!
žalostni so vsi ti grobovi; najžalost-bejši so judenburški... ,
O čem ste sanjah, fantje, ko ste v burni majniški noči pred petimi leti zasedah zelene robove krog Judenburga? Y puškah je prežala jeklenka, da zapoje onim, ki silijo nad osemsto naših fantov, da zajezijo na tujem s svojimi mladimi trupli prehod sovražniku.
O čem ste sanjali, fantje, ko ste zmagoslavno pripenjali trobojne trakove na prsa in na klobuke? V glasni slovenski pesmi ste udušili silno hotenje in hrepenenje po domu, po življenju in svobodi.
O čem ste sanjali, fantje, ko sta vam Hafner in Možina razodevala žarkost In uverjenje povellčevalne ideje? Z razprtimi očmi ste v mislih blodili preko nemških Alp v naše širne šume v naša prosta polja, na naše svobodno morj®. •.
O, fantje, zasekal je nekdo v to vaše solnce! Zmračila so se vaša razmišljanja; oslepelo je obzorje v žgočem blisku strelov.
Htednokrvno, neustrašeno, dasi presunjenega izraza v očeh sta stopila va~ apostola pred cevi madžarskih Omahnila sta zadaja...
In niti ozreti se ni smel nihče. Naslednje jutro so Mi sveži grobo-;VS posuti^ s svežim dišečim majniškim cvetjem Kdo ve, katera tresoča roka je položila te rože na grobove? j Pet let ste počivah, fantje — mučeniki, na tujem Hladno vam je bilo v osd zemlji. Ali prinesla vam je lastovka, ks je preletela našo prvo svobodno pomlad veselo sporočilo:
Fantje, slovenska srca klonejo v velikem spoštovanju do vas. Pomlad, ki *te jo vi oznanjevali, ki ste ji vi darovali svoja mlada življenja, tista pomlad je posvetila in ozelenela vašo zemljo. Vaša kri ni orosila le tujih tal; napojila jo vsa tista srca, ki so v neizrečeni bolesti udarjala za vas tedaj, ko ste omahovali pod smrtnimi streli Jugosloven-ska pomlad vas pozdravlja, mučenike!
Danes prihajate med nas! Tragika Vašega življenja nam stiska srca. Vaš aatod se pripravlja, da vas poveliča; vaša zemlja se je odela v zelenje in cvetje; vaši grobovi bodo v svobodni senOfl topli, zakaj naša srca bodo gore-J* ob njih. Slava vami
Bodi pozdravljen, prah mladega ktealista! Ti, Ivan Endlicher, ki si tako «loboko ljubil svoj rod, jezik in domo-rino davnih dedov, prihajaš danes v ®}»terinsko naročje slovenske zemlje. Tvoj duh lebdi nad nami,.. Judenbur-junakom je bila usoda milejša: ^krajšala jim je peklenske muke, ki jih h) izmislila propasti zapisana, slovan-krvi žejna tuja vlast; Ti pa si trpel Diacijonalni borec svoje tiho? & hujše trpljenje med onimi štirimi stena-hd, iz katerih ni bilo več povratka... Tvoje srce je bilo morda polno lepih aad, duša prožeta globoke, silne ijubez-ai, a v šibkem drevesu Tvojega živije-Jda je glodal črv... Kruta usoda ni ho tek razgrniti zavese, da bi videl alegorijo Osvobojenja in Ujedinjenja, ne ona je hotela drugače... Vedi, dragi tvan Endlicher, da Te bo narod imel v trajnem spominu. Bil si seme izkrvave-kga naroda in to seme je padlo v plod. brazdo domovinske ljubezni...
Se ,Qr
Narodna skupščina.
Glej poroČOo na 2. strani
Rekonstrukcija vlade.
Beograd, 1. junija. (B) Snoči se je po seji ministrskega sveta posveto-val predsednik vlade Nikola Pašič z ministrom pravde dr. Markovičem in še z enim ministrom. Kakor se doznava, je bü na tej konferenci napravljen načrt, da ministrstvo notranjih del pre-
vzame dr. Markovič, ministrstvo za poljedelstvo poslanec Vlada Andrič, resori za pravosodje pa poslanec dr. Dušan Peleš. Dr. Janjič naj bi postal podtajnik v predsedstvu ministrskega sveta..
Federalistični blok v razsulu.
Beograd, i, junija. (B) »Vreme« poroča: Poslednje dni se opaža, da postajajo odnošaji med Radičevo in Koroščevo stranko vedno hladnejši. Napetost je postala že tako velika, da prav lahko pride do izstopa Koroščeve skupine iz bloka. Vzrok te napetosti je ta, ker je Radič razvil prav živahno agitacijo v slovenskih krajih v korist svoje stranke In proti klerikalcem. Ja agitacija se kaže posebno v
Prekmurju, ki je doslej glasovalo za klerikalce. Tam je Radičev nečak, «. Ivan Radič, začel ljuto kampanjo proti klerikalcem in hoče organizirati Radičevo seljačko stranko. Klerikalci so zaradi te akcije že protestirali pri Radiču, ali on ni pokazal mnogo volje, da preneha z akcijo. Doznavamo nadalje, da namerava Stjepan Radič začeti slično akcijo tudi pri muslimanih v Bosni in Hercegovini proti dr. Spahu.
Nove Radičeve hujskanje.
Obnovitev diplomatskih odnošajev med našo kraljevino in Turčijo.
Beograd, 1. junija. (Z) »Politika« piše: Cim so dobili v Lausannt izgledi za skorajšnji podpis mirovne pogodbe med zavezniki in Turčijo konkretno obliko, se je obrnila ang,Trska vlada do naše s prošnjo, naj bi njenemu zastopniku dovolila priti v Beograd zaradi obnove diplomatskih odnošojev. Naša vlada je ustregla tej prošnji, vsled česar je angorska vlada že poslala svojega predstavnika v našo prestulico. Polnomočni minister angorske vlade v Bukarešti, Djelad bej, ki je bil poslednji turški poslanik v Srbiji in je izročil svoje poverilnice tedanjemu zunanjemu ministru kraljevine Srbije dr. Ninčiču, se je pripeljal v Beograd, kjer je imel z našo vlado razgovore o obnovitvi diplomatskih stikov. Djelad bej je poselil včeraj zunanjega ministra dr. Ninčiča in mu razložil željo svoje vlade, naj bi se med obema državama vzpostavili diplomatski odnošaji. Normalni stiki naj bi nastali po podpisu mirovne pogodbe v Lausanni, ali pa v kateremkoli drugem mestu. Pooldac ga je sprejel ministrski predsednik Pašič. Konferenca je trajala tričetrt ure. Dje-
lad bej je ponovil predsedniku vlade; željo svoje vlade.
Po sprejemu pri ministrskem predsedniku je podal Djelad bej sotruduiku »Politike« izjavo o svoji misiji v Beogradu. Rekel je: »Po predhodnih pregovorih v Bukarešti sem prišel tudi; k vam, da bi nadaljeval razgovore o obnovi diplomatskih odnošajev med Turčijo in kraljevino Srbov, Hrvatov ju Slovencev. Zelo ljubo mi je, da sem našel istega sivolasega državnika Pašiča, kateremu sem že imel enkrat čast izročiti svoje poverilnce. Razgovarjal sem se z njim in z g. dr. Nlnčičem ministrom za zunanje posle. Povedati morete, da sem zelo zadovoljen s sprejemom. ki sem ga bil deležen v Beogradu. Med našima obema državama se bodo kmalu vzpostavili dobri odnošaji, ki se bodo utrdili s podpisom mirovne pogodbe in kasneje razširili z novimi zvezami. Morda še v tem mesecu bomo poslali v Beograd našega zastopnika, in to bo storila tudi vaša vlada, ki bo imela svojega zastopnika v Angori.
Zagreb, T. junija. (Z) Včeraj se je vršilo v Oračanih slovesno blago-slovljenje republikanske zastave, potem pa shod Radičeve stranke, katerega se je udeležilo približno 700 kmetov. Predsednik hrvatske republikanske seljačke stranke, Stjepan Radič, je imel pri tej priliki govor, v katerem je dejal, da je sedanjim razmeram in neuspehom republikancev, največ krivo dejstvo, da je bil kralj Aleksander še kot regent na svojem prvem posetu v Zagrebu sve-
Iz seje finančnega odbora
Beograd, 1. junija. (Z) Danes dopoldne se je pred sejo narodne skupščine sestal finančni odbor pod predsedstvom svojega načelnika Dobre Mitroviča. Na seji so razpravljali o izrednih in naknadnih kreditih. Po ustnem ekspozeju finančnega ministra dr, Sto-jadinoviča, ki je predložil tozadevni zakonski načrt, je govoril demokrat dr. Sečerov, ki je kritiziral politiko finančnega ministra in rekel, da je bil dr. Stojadinovič najprej za politiko deflacije, ker ni bil niti za deflacijo niti za inflacijo, končno pa se je odloča za politiko inflacije, Nato je predlagal poslanec Radonič, naj se finančni odbor razdeli v pododbore in naj debatam prisostvujejo tudi pristojni ministri
Finančni minister g. dr. Stojadmo-vič je izjavil, da se bodo ministri udeleževali sej finančnega odbora. Za njim je govoril poslanec Velja Vukičevič. (Demokratskim »strokovnjakom« se pač mešajo gospodarski pojmi!)
Izenačenje koledarja.
Beograd, 1. junija. (Z) »Politika« poroča iz Carigrada: Na kongresu pravoslavnih cerkva so se končno zedinili glede reforme starega pravoslavnega julijanskega koledarja. Po dolgi debati, v kateri je prvotno prevladovalo naziranje, naj se brez druzega sprejme novi, rimski gregorijanski koledar, je bil sprejet predlog srbske delegacije, po katerem dobijo pravoslavne cerkve svoj nov koledar, ki je astronomsko točnejši kot gregorijanski in ki je tako narejen, da je še 877 let vzporeden z gregorijanskim in nastopi še le leta 2800. razlika enega dne med obema koledarjema, ako se dotlej ne doseže sporazum o končnem izenačenju. Redakcija vseh odločitev o reformi koledarja je bila izročena profesorju Milenkoviču in bo predložena v ratifikacijo posameznim Pravoslavnim cerkvam. Izprememba koledarja naj se izvrši še letos na ta način, da se 1. oktober šteje že kot 14. *©ga meseca.
PRIZNANJE morilca.
, ßudi,?»Peäta, L junija. (K) Blv-ši trgovski sotrudnik Jos. Molnar-Toth, ki je bil obdolžen, da je pred več meseci umoril nekega mladega moža i*' skril truplo v pločevinast zaboj, je eignes po večdnevnem zasliševanju priznal, da je poleg tega umoril še tri druge osebe. Trupla umorjencev so danes našli. Molnar-Toth je storil zločin, da g prflarcl	swi&
Čano sprejet in pozdravljen. Radič je Čutil potrebo naglasiti, da ga on n! sprejel, ampak zopsodje frakarli in kmetje, ki so bili zato plačani. Med govorom Radičevim o kralju Aleksandru so navzočni kmetje nedostojno vzklikali proti vladarju. Potem je govoril poslanec Vinko Trnjar, ki je bil izvoljen v Zagrebu, in je hujskal kmete zoper meščane. Pozival jih je, naj bojkotirajo frakarske zlikovce v Zagrebu In naj ne donašajo več živil v mesto.
Češkoslovaška narodna obramba.
Praga, 1. junija. (Z) Listi se obširno bavijo z vojaškim položajem države. Glasilo agrarcev »Venkov« pozdravlja ustvaritev vrhovnega sveta za narodno obrambo, katerega tvorijo trije ministri in več uglednih politikov. Službena »Ceskoslovenska Republika« piše, da se morajo na brdih Krkoro-šev postaviti veliki svetilniki, da bi se mogla morebitna sovražna letala izslediti tudi ponoči. Izredna višina tega pogorja ovira letalce na preletu Krkono-šev, in zato je treba obrniti vso pozorno? na nižja mesta, kot so brda, da bodo zadostno zavarovana«
Mir in red v bolgarski.
Beograd, 1. junija. (B) Tukajšnjo bolgarsko poslaništvo objavlja sledeče: Gotovi inozemski listi so objavili v poslednjem času vznemirljive vesti iz Bolgarske ter so celo govorili o revoluciji. Bolgarsko poslaništvo v Beogradu je pooblaščeno od svoje vlade, da kategorično demantira vesti, katerih cilj je, kompromitirati Bolgarsko, Njena situacija se je v zadnjem času znatno izboljšala v finančnem pogledu. V Bolgarski vlada popolen mir. Položaj vlade je jačji, kakor kedaj-koli
Novi nemški predlogi.
Pariz, 1. Junija. (K) V oficijelnih nemških krogih govore, da bo nemška vlada v svojih bližnjih predlogih zahtevala štiriletni moratorij, med katerim bi bila Nemčija oproščena plačil. Nemška vlada bo baje ponudila 30 milijard zlatih mark, ki bi jih plačala v tridesetih enakih letnih obrokih. Letni obroki pa bi se mogli zvišati v oni meri, v kateri bi se zvišala tudi plačilna zmožnost Nemčije.
STAVKE V BELGUL
Bruselj, 1. Junija. (K) Stavkovni odbor železniških in poštnih nastav-ijencev je sklenil, da so začne zopet delati.
ANGLIJA IN RUSIJA.
London, 1. Junija. (K) Prejšnji angleški poslanik v Petrogradu Buchanan je na včerajšnjem zborovanju angleških upnikov Rusije izjavil, da se s sedanjo rusko vlado ne more skleniti ni-kak dogovor, dokler se ne doseže polna varnost in dokler se angleškim dr-M staSate m dolgovi
ZASTOPNIKA BLAIROVE SKUPINE V BEOGRADU.
Beograd, 1. junija. (B) Sinoči sta dospela v Beograd gospoda Schel-don In Benar, zastopnika Blairove finančne skupit e, s katero je naša država sklenila posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev.
URADNIŠKO VPRAŠANJE NA MADŽARSKEM.
Budimpešta, 1. junija. (K) Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je glede ureditve uradniškega vprašana sklenilo, da se uradnikom še ta mesec povišalo draeinjske doklade za 50 odstotkov in da se dobi od narodne skupščine pooblastilo za radikalno rešitev uradniškega vprašanja. Oficijelni komunike se obrača proti poskusu politiko mešati z uradniškim vprašanjem. Ministrski svet da je sklenil v bodoče proti takim pojavom nastopiti z največjo odločnostjo
URADNIŠKO VPRAŠANJE.
Beograd, 1. junija. (Z) Akcijski odbor uradniškega udružena je izročil včeraj ministrskemu predsedniku Pa-šiču zahtevo po povišanu draginjskih doklad. S posebnim spremnim pismom je bila predstavka izročena finančnemn ministru s priporočilom, naj bi sprejel zastopnike uredništva in se z njimi posvetoval o možnosti sprejetja njihovih zahtev.
REDUKCIJA URADNIŠTVA.
Beograd, 1. junija. (Z) V zmlsn* sklepov ministrskega sveta, na se odpuste nadštevilnl državni uradniki, je finančno ministrstvo že storilo potrebne korake za izvedbo tega sklepa v svojem resortu. Z zadnjim ukazom je bilo odpuščenih devet, umirovljenih pa šest urednikov, ki niso imeli potrebne kvalifikacije, da ostanejo y. državni službi	-	'
Mariborski občinski svet
Današnja seja mestnega občinskega sveta se je pričela ob tričetrt na 20. Udeležba je bila precej pičla. Zupan poroča, da se je glede poslovnih prostorov za državno borzo dela, o katerih se je razpravljalo že na zadnji seji, prejel od hišnega lastnika Pfrimerja dopis, v katerem poroča, da sta šef državne borze dela g. Stabej in imeji-telj predmestnega prostora na Slomškovem trgu, trgovec Samida že sklenila pogodbo, po kateri odstopi trgovec Samida prostor državni borzi dela proti odškodnini 15 tisoč Din. Pfrimer kot hišni lastnik ni ugovarjal tej ureditvi. Obenem Je šef državne borze dela Stabej sporočil občinskemu svetu, da je prevzel od trgovca Samide prostor na Slomškovem trgu in mu tudi izplačal odškodnino IStisoč Din ter prosi, da mu občinski svet v smislu svojih sklepov povrne ta izdatek, oziroma, da mu to vsoto začasno kreditira, ker je itak pričakovati, da bo ta znesek plačalo ministrstvo za socijalno politiko. Občinska svetnika dr. Leskovar in dr. Sernec menita, da državna borza dela ni nikaka juristična oseba, zato njen šef ni mogel skleniti kake pogodbe; če pa se je to zgodilo. Je njegova osebna zadeva, kako pride do povračila izdatka.
Vabilu odbora za prevoz judenbur-ških Žrtev k udeležbi na pogrebu v Ljubljani se mestna občina z ozirom na velike, s tem spojene stroške ne more odzvati.
Jugoslovanska Matica priredi tombolo in Je župan prevzel v imenu občine za 100 Din srečk. Prosi za naknadno odobritev tega kredita. Dr. Leskovar se izjavi proti odobritvi, češ da je Jugoslovenska Matica nastopila proti razpustu tukajšnje »Orjune«. Končno pa je bil kredit vendar-le odobren.
Duhovnik Adam Pagis iz Aten je obvestil mestno občino, da zbira prispevke za katoliško deco v Mali Aziji in prosil za primerno podporo. Na po-dr, Jerovška* da more m teko.
Maribor, 1. J&nQa,
zbirko v tukajšnjem okolišu imeti tudi dovoljenje tukajšnjega škofijskega ordinarijata, ki ga pa ne more predložiti, se prošnja odkloni
Prošnja raznih gostilničarjev za znižanje glob, ki so jim bile naložene zaradi nemarnega pobiranja nočnega dav* ka, se deloma ugodi
V pravdi proti graškemu Warenverkehrsbureau zaradi 400 tisoč a. L, kar je znašalo 300 tisoč jugoslovanskih kron, je mestna občina propadla. Zastopnik mestne občine v Gradcu dr. Trstenjak je tožil mestno občino na izplačilo pravdnih stroškov. Občina mu je ponudila 17 tisoč kron, ker pa se s tem zneskom ni zadovoljil, se sklene povišati ponudbo na 24 tisoč kron. Dr. Leskovarju se prizna na pravdnih stroških 12 tisoč kron.
Mestni cestni delavci prosijo za povišanje prejemkov. Sklene se v okviru proračuna mestne občine za leto 1923 P višati njihove prejemke za 20 odstotkov.
Nameščenci mestnega pogrebnega zavoda prosijo tudi za povišanje prejemkov. Po daljši debati se sklene, da se jim stalni prejemki ne povišajo, pač pa se jim bodo posebej plačale nadure. Ravnateljstvo pogrebnega zavoda se pozove, da stavi predmetne predloge. Nato je bila Javna seja zaključena la odrejena tajna seja.
Današnje prireditve»
v Unblianl
Drama: »Hasanaginica.« Izv.
Opera: »Tosca.« Red D. Gostovanje s, Rijavca. Začetek ob 8. uri zvečer. .	....
Kino Ideal: »Ukleti Holandec«,
Kino Tivoli: »Počasna smrt«.
V Mariboru.
Narodno gledališče: »Dramatski molo-plastični večer Marjane Dragane Jančfco-ve.« Ir v.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rim* alti cesti ia Lamtok ad. y»nisk—
Programatična vladna izjava.
DanaŽnjfa seja narodne skup55ine se je pričela ob 9. uri 45 minut. Po preči-tanju zapisnika, katerega je skupščina sprejela, je odgovarjal minister prosvete g. Trifunovič na interpelacijo gg. Divca, Moskovljeviča in Agatonoviča o profesorskem vprašanju. V svojem odgovoru je rekel, da na žalost ni mogel izpolniti vseh zahtev profesorjev, ker to ni bilo odvisno od njega. Vendar je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi se profesorjem stanje izboljšalo. Za njim so govorili interpelanti gg. Diva c, Moskovljevič in Agatonovič, ki so najenergičneje napadali ministra, ker ni šel profesorjem na roko. Eden izmed govornikov je med drugim dejal: Eden ' od ministrov, ki je imel kot profesor zelo slabe ocene je izjavil, da so profesorji vrlo dobro situirani, Agatonovič in Moskovljevič sta energično napadla g. Trifunoviča radi profesorskega vprašanja.
Za tem je čital ministrski predsednik gosp. Pašič deklaracijo vlade, ki se glasi:
prva Jn najsvetejša dolžnost vsakega državljana.
»Spoštovani gg, poslanci!
'Po dolgoletni in težki vojni, v katero ie bil zapleten neposredno in posredno cel svet in po premaganju nevarnega sovražnika in po sklenjenem miru, je nastopil čas okrepitve in ureditve novo-stvorjenega stanja. Srbija, ki je največ trpela in na katero je naš sovražnik najpreje navalil v nakani, da uniči Meno neodvisnost in da si jo podvrže, je bila srečna, da se je ne samo rešila, temveč da tudi vidi, da je njen svetovni sovražnik premagan in da doživi ustvaritev svojega nacijonalnega ideala, osvoboditev in ujedinjenje našega troedinega. naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Po sklenitvi mednarodne mirovne pogodbe v St. Germakm, v kateri je priznano naše ujedinjenje s sledečimi besedami: »Trajno ujedinjenje s Srbijo v cilju obrazovanja neodvisne in edinstvene države pod imenom kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev*, je nastopil čas mirnega dela in urejevanja naše države. Prvi čas, dokler je vladalo v narodu skrivno navdušenje radi ustvarjenega ideala v osvoboditvi in ujedinjenju, mnoge stvari, ki bi se morale takoj mediti niso bile urejene. Toda tudi sedaj, gospodje narodni poslanci, po sprejetju ustave ni prepozno, če se izkoristi čas in ako se prožmemo s prepričanjem, da je prva in najsve-tejša dolžnost vsakega člana našega naroda, da čuvamo našo narodno državo pred neprijatelji in protivniki in da jo uredimo po narodovi želji. Sedaj ie dolžnost, da pričnemo urejevati one posle, ki so jih stavile prilike na dnevtti red, oziraje se pri tem na zunanjo in notranjo situacijo ki je nastala po sklenitvi miru.
Mednarodne razmere v Evropi in naša kraljevina.
Nelojalnost premaganih sovražnikov.
Naša država in poruhrska akcija.
Gospodje narodni poslanci, pogrešno bi bilo, ako bi se udajali prepričanju, da so se premagani neprijatelji sprijaznili z dovršenim historičnim činom in da so iskreno in lojalno priznati novo stvorjene države, ki so obrazovane na principu narodnosti. Da je ta opomba o upoštevanju (prilik) na svojem mestu, se bomo takoj uvertti, če pogledamo mednarodne razmere v Evropi. Po sklenjenem miru ni niti ena izmed premaganih držav neoporečno izpolnjevala obveznosti, ki jih je sprejela, temveč so zavlačevale izplačevanja pod raznimi
izgovori, zahtevale olajšave, zahtevale podaljšanje rokov in ponekod tudi zmanjšanje prisojenih odškodnin. To zavlačevanje pod raznimi izgovori je prisililo Francijo in Belgijo, da se zatečeta k prisilnim meram, da bi prisiliti Nemčijo na izvršitev obveznosti, ki jih je sprejela s pogodbo. Toda okupacija Rubra in njegove okolice je povzročilo pasivni odpor od strani nemških delavcev in industrijcev, posebno pa administrativnih uradnikov, kar je zopet Izzvalo ostrejše mere od strani okupacijskih čet, da bi se z njimi uničil pasivni odpor. Ta ostri spor med Francijo in Belgijo na eni strani in Nemčijo na drugi strani radi izvršitve pogodbe, pri ka-' terl se ne vidi enodušno soglasje, je vznemiril javno mnenje na celem svetu. Ker pa je Srbija ravnotako in še hujše trpela kakor Francija in Belgija, je ona direktno najbolj zainteresirana na rešitvi tega vprašanja, ker je ravno s to pogodbo zagotovljena odškodnina Srbije s 5 odstotki in cele vsote, hi jo mora Nemčija plačati zmagovalcem radi povrnitve povzročene škode. Za Nemčijo sta se vrgli tudi Madžarska in Bolgarska in tudi oni dve zahtevata, da jim vdiki zavezniki olajšajo izplačilo prisojene odškodnine na ta način, da bi se jima podaljšal rok izplačila, da bi se jima pomagalo, da dobita inozemsko posolilo itd.
Mala antanta. — Za varnost države
In ohranitev mirovnih pogodb.
Vsi ti pojavi nam nudijo opomin, naj se ne udajamo brezbrižnosti, da se bodo nasproti mm izvršile vse obveznosti Ut mirovne pogodbe in zato smo dolini svojemu narodu, ki je dal tolike žrtve za osvobojenje in ujedinjenje, da se ozremo m te pojave in da pričnemo z onimi deli, ki so vsled razvoja zunanjih dogodkov stavljeni na dnevni red, da U se zadovoljile neodložljive državne potrebe, se je kraljevska vlada, noseča odgovornost za varnost države in ohranitev mirovnih pogodb in čuteča globoko svojo dolžnost, da se tej odgovornosti odzove, pravočasno, potrudila za sklenitev zveze z onimi državami, katerim preti nevarnost od preureditve stvorjenega položaja in sklenjenih mednarodnih pogodb. Delujoč v duhu ohranitve miru, predlaga kraljeva vlada narodni skupščini v pravcu ravno te politike na odobrenje zakona o ustrojstvu narodne vojske. S tem zakonom se skrajšajo nekaterim vrstam orožja rokovi službe, pri tem pa se ne zmanjšuje sposobnost tn pripravljenost vojske za obrambo države.
Za konsolidacijo države v notranjosti
Toda delujoč na zavarovanju in obrani naše državne celine ih zunanje neodvisnosti, ne bi mogli doseči svete naloge našega naroda brez drugih mer in zakonov, ki so ravnotako važni predpogoji za nacijonalni obstanek in razvoj. Potruditi se moramo za konsolidacijo naše države v notranjosti in pričeti z rešavanjem onih zakonov, ki so s tokom našega notranjega življenja in razvitka stavljeni na dnevni red. Tako moramo začeti z izenačenjem onih zakonov, ki urejujejo državno življenje, pa se nanašajo m ureditev in zavarovanje uradniškega dela, ker so uradniki državni organi, od čijih vestnega, marljivega in poštenega dela zavisi dober red, mir in zadovoljnost državljanov.
Za uradnike, invalide in dobrovoljce. — Izenačenje davčnega sistema.
Kraljevska vlada bo predložila tekom te skupščinske sezije zakon o
Beograd, 1. Junija. (B)
uradnikih, ravnotako bo predložila zakon o ureditvi invalidskega vprašanja in dala dokaz našim sodržavljanom in rodovom, da je narod večno hvaležen vsem onim vojakom od navadnega redova do najvišjega čina, ki so s svojim rodoljubnim požrtvovanjem življenja doprinesti osvoboditvi in ujedinjenju našega troedinega naroda. Ravnotako ne moremo in ne bi smeli preiti preko vprašanja dobrovoljcev in koloniztranja onih naših predelov, ki so bili v vojnah opustošeni in razdejani. Toda med vsemi temi omenjenimi zakoni, ki jih nameravamo predložiti na rešenje narodni skupščini, zavzema prvo mesto zakon o izenačenju davčnega sistema, da bi se stvoril pravičen progresiven davek na principu, da plačajo vsi državljani naše kraljevine davek z ozirom na svoje davčne sposobnosti, ter da bi se iako z novimi dohodki mogli pokriti nujni državni izdatki.
Novi zakonski načrti
Gospodje narodni poslanci! Dovolite mi, da naštejem projekte, za katere smatra kraljevska vlada, da jih mora narodna skuščina rešiti čimprej. Ti zakonski načrti bi biti: zakon o civilnih uradnikih tn drugih državnih uslužbencih z reduciranjem nadštevilnih uradnikov; zakon o ustrojstvu vojske in mornarice; proračun za leto 1923j24 s finančnim zakonom in uvedbo izredne in začasne doklade na obstoječe davke, dokler ne pride v razpravo zakon o izenačenju davkov v vsej državi; zakon o invalidih; zakon o izenačenju srednješolske izobrazbe v vsej državi in ustanovitvi strokovnih gospodarsko-tehnič-nih šol; zakon o izenačenju Ijudsko-šolskega pouka in o telovadbi v vsej državi; zakon o organizaciji sodišč radi izenačenja pravosodja v vsej državi; zakon o sodnikih radi izenačenja položaja sodnikov v vsej državi; zakon o prometnem osebju; zakon o poljedelskih kreditih in o vzdrževanju potov; zakon o ureditvi agrarnih odnošajev ter zakon o gozdovih in pogozdovanju; zakon o ureditvi centralne uprave in o zmanjšanju števila ministrstev; tiskovni, zborovalni in društveni zakon v vsej državi; zakon o upravi in samoupravi mest in končno zakon o prenosu kosti za časa vojne zunaj države padlih in umrlih.
Dolžnost narodne skupščine.
Vsem tem zakonom pripisuje kraljeva vlada veliko važnost in je naša želja in težnja da se vsi omenjeni zakoni dogotove v tem prvem skupščinskem zasedanju, ker U tako narodna skupščina mnogo doprinesla do t tega, da se država v notranjosti konsolidira in da se ustvari možnost, da se zakonodajno telo bavi tudi z drugimi gospodarskimi, trgovinskimi, prometnimi tn ostalimi vprašanji radi izpopolnitve našega gospodarstva in industrije, v prvi vrsti pa bi se ustvarila možnost po rešitvi teh najnujnejših poslov, da se posvetimo tudi izpopolnitvi naše notranje ureditve in da jih moremo po pridobljenih izkušnjah popravljati, izpremi-njatt Izpopolnjevati.
Končno mi dovolite, gospodje narodni poslanci, da obrnem Vašo pozornost na jedro našega programnega dela, ki je namenjeno tej skupščini in ki se v prvi vrsti nanaša na ohranitev miru, ki je zagotovljen v mednarodnih pogodbah, na negovanja prijateljstva z našimi zavezniki za čas vojne in po vojni in na negovanje pravilnih odnošajev z vsemi sosednimi državami in prizadevanju, da pretvorimo te odnošaje v prijateljske in na razvijanje delavnosti in napredka cele naše držav?.*

!z prosvetnega življenja.
LJUBLJANSKA DRAMA.
Tehnične opazke o Shakespeariu.
»Shakespeare je pisal svoja dela iz srca igralske umetnosti«, pravi Oton Ludwig. Pred očmi Je imel odersko učinkovi-;ost svojih dramatskih ustvaritev:	hfl Je
srni velik igralec. Tako je razumljivo, da :*; glede psihološke poglobitve svojih likov do današnjih časov nedosegljiv. On Je veliki poet renesance, »dobe prerojenja žive življenske krvi in poganske nedolžnosti domišljije« kot pravi veliki nordijski kritik Georg Brandes. Vsa Sekspirjeva doba Je nosila na sebi dramatične znake. Marlowe in Benvenuti Cellini, sta bila dva ženijaina pustolovca, živeča v vednih avanturah in bojih. Žgoča fantazija in dražestna naivnost je bUa za ono dobo značilen znak.
Shakespeare ni bil izbirčen v svojih virih. Uporabljal Je fabule, ki so mu bile pač na razpolago. Kljub temu je ustvaril te večkrat otročjih in dramatske nelogičnih (aaachronističnih) snovi mogočne postave.
Od igralca zahteva Shakespeare mno-gO, mnogo domišljije in naivnosti. Nlkake treznosti, bledih nijans in razlaganja. Pesnik Je prebogat, njegove osebe tako plastično prikazovane, da iz njih samih kipi najboh sočno življenje. Igralec pa mora trdno obvladati svoj element, predvsem psihološko znanje v izrazu strasti in Polo-Žajev. Nikjer ne sme biti zastoja, y6™1,1,*-nega oddiha; klavijatura občutkov in blis-ibovitlh položajev je v pesnikovih delih 'preogromna. Moderna drama skriva notranjega človeka, renesančna ga brezobzirno Hgjglja. Detajli so manj pomembni in zna-
čaji zahtevajo lapidarne karakteristike (Malvolio!) Ker Shakespeare ne pozna ten-■ dence In ne izraža v svojih dolih kakega svetovnega nasiranja kot mnogi moderni dramatiki (Ibsen, Björnson z raznimi nemškimi klasiki vred), je predpogoj za Igralca, da se takorekoč navžije mesa in krvi svoje vloge. Je lahko okreten v obrazu ter gesti, izrazit, mnogostranski, nežen v pre-membah in iznajdljiv v glasovnih varijaci-jah, (N. pr. govor Hamleta o občutkih igralca.) Sekspirjeva lirika je izliv strasti, je tesna spojina elementarnega čustva In dramatičnega Izraza. Njegov jezik ni sku-> Pina arabesk, temveč notranja potreba, živo izrazilo.
Naravno Je tedaj, da mora imeti igralec Izredno popoln organ. Vsa dela renesance so zgovorna, kot je zgovorna, družabna in dovtipna njih doba. Lirika pesnika Sh. ni sentimentalna, v njej se druži prelestna naivnost in Junaštvo (Romejo, Lorenzo v »Beneškem trgovcu«), Ofelijav Miranda, Hero Itd. so dekiiško-nožae postave.
Težava je z manologi, ki danes vplivajo naivno zlasti tedaj, če izražajo lastno ka-ralrterizacijo, odnosno govore o medigri. Mučni pa so nemotivirani samogovori v mnogih veseloigrah. Tedaj je treba igralcu spet domišljije in iznajdljivosti. Tesne združitve besede in dejanja.
Iz teh splošnih vidikov je Shakespeare na našem odru v celotnem utisu In redkimi izjemami našel srečne ustvaritelje.
—I.
— Ljubljanska opera. V sredo zvečer 1^ v drugič gostoval g. Josip Rijavec in sicer v operi »Carmen«. Uspeh njegovega nastopa Je bil izredno velik. K sijajni kreaciji njegovih vlog mu	polfg Ig-;,
šolanega glasu še posebno odlična muzikalna inteligenca. Po vsakem dejanju ga je občinstvo ponovno akiamiralo in klicalo pred zastor, žel je pa posebne aplavze tudi sredi dejanja. Izvrstna sta bila v svojih’ vlogah tudi g. Thierryjeva in S- Balaban. Glasbeni aparat Je z osi jem vodil g. kapelnik Matačič.
— Gostovanje g. Rijavca. V soboto, dne 2. t m. gostuje drugič v operi »Tosci« g. Rijavec kot Cavaradossi. Občinstvo opozarjamo na to predstavo, ker gostuje v njej zadnjič v tekoči sezoni g. Rijavec.
— Pri nedeljski predstavi »Prodane neveste« (3. junija 1923) nastopi prvič kot Janko g. Burja. Vlogo Marinke Izvaja gospa Lewandowska, vlogo Kecala g. Zathey, vlogo Vaška g. Mohorič, vlogo Esmeralde; gna Korenjakova. V ostalih vlogah nastopijo ga Snrolenskaia, gna Sfiligojeva, g. Cvejič, g. Debevec, g. Bratuž in g. Zorman.
t Dora Pejačevič. Ugleden član družbe Jugoslavenskih glasbenikov grofica Dora Pejačevič Je nedavno v Monakovem umrla. Nje smrt Je Izguba za našo umetnost, ker je bila grofica Pejačevič (njena skladbe Je Izdala Edition Slave) v stalnem stiku z našo narodno umetnostjo. L. 191® je priredila v Zagrebu koncert svojih skladb ki je lepo uspel.
— Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v nedeljo 3. junija izlet v Oodešče, Suho In Škofjo Loko Vodi dr. Fr. Stelč. Program: Ogled gotskih fresk in starih stavb. Sestanek po prihodu Jutranjega vlaka iz Ljubljane na kolodvoru Trata—Škofja Loka. Odhod vlaka iz Ljubljane ob 7. uri. Dostop imajo člani in njih družine. Prijave se sprejemali. V slučahi slabša vrr-; se izlet prelo#
Vladna deklaracija je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Skupščina bi morala po govoru g. Pašića voliti odbore za vojno odškodnino in za zakon o izvanrednih kredjtih, toda ker je g.
Ljuba Jovanovič ugotovil, da so se zgodile nepravilnosti, je bila volitev odgođena. Seja se je končala ob 1. uri. Prihodnja seja bo v pondeljek.
Ostanki judenburških žrtev
in Iv. Endlichem v domovini.
IZKOP v JUDENBURGU.
V	nedeljo so se odpeljali zastopniki odbora za prevoz judenburških žrtev gg. ravnatelj Šaplja, dr. Bohinc in pa stara slovenska judenburška vojaka Tone Križnai in I. Fajdiga. Došli so v Judenburg v torek, kjer so stopili takoj v stik z mestnimi oblastmi v svrho izkopa in prevoza na kolodvor. V torek ob pol štirih so bile žrtve ekshumirane. Izkopu so hoteli prisostvovati judenburški meščani in okoličani Slovenci in domačini, vendar so oblasti vstop na pokopališče zabranile in zastražile tudi naše zastopnike odbora med pokopališčem in ograjo. Še le na intervencijo gg. Šaplje In dr. Bohinca sta smela ta dva prisostvovati Izkopu. Ostale deputacije in zastopstva pa so čakale pred pokopališčem. Izkopali so krste žrtev Alojzija Roglja, Alojzija Š t e f a n i č a, Antona Hafnerja, Karola Možino in Joso Dautoviča. Pred pokopališčem so pozdravile ostale deputacije žrtve. Prve vence na njih krste so položili zastopniki tamošnjih slovenskih delavcev in pa trije akademiki, ki so prišli iz Leobna. Oba venca imata trakove v naših državnih barvah. Na ponovno intervencijo g. šaplje so se poklonili navzoči žrtvam molče brez vsakega pozdrava in nagovora. Položili so na krste vence, slikali vozove in odšli. Ob pol enajstih so naložili krste na postaji v železniški voz, tudi brez vsake slovesnosti in so se odpeljali dne 30. maja ob 5. uri iz Judenburga proti domovini. Vse je poteklo popolnoma mirno in tiho dostojno. V Gradcu so sprejeli še krsto z ostanki avstrijskega nasilstva Iv. Endlich e r J a. Ob pol 5. popoldne so se odpeljali iz Gradca in so dospeli ob pol 8 do naše meje.
SPREJEM V ŠT. IUU.
Nepričakovano lepo, slovesno in prisrčno so pozdravili žrtve naši obmejni Št. bičani. Železničar Bonko Franc se je pripeljal nasproti, da pravočasno naznani njihov prihod. Sprejem je bil res prisrčen in veličasten. Sedem krasnih vencev je okrasilo krste, šolska mladina je zapela žalo-stinko »Gozdič je že zelen« v imenu občanov pa jih je pozdravil kot prvi na domačih tleh župan g. S k v a r č a, ki je v toplih besedah govoril o jugoslovenski ideji in pozdravljal ter počastil spomin njenih prvih mučenikov, prvoboriteljev.
V MARIBORU.
Okrog 8. ure zvečer so se pripeljali v Maribor, kjer ni bilo takoj nobenega oficijelnega sprejema, pač pa se je vse uredilo za drugi dan. — Dne 31. maja so Mariborčani tako lepo okrasili voz z bujnim cvetjem, da je vzgledal cel voz kot veličasten rožni grm, po katerem so zaplapolale črne žalne zastave, ovite z jugoslovenski-mi trobojnicami.
Ob 4. pop. se Je zbralo na kolodvoru gotovo preko 10.000 ljudi iz mesta in okolice. Častna straža častniki, podčastniki in Sokoli — 12 mož — je zastražilo voz. Pristopilo je ob zvokih petja in godbe sedem duhovnikov s proštom na čelu, častna stotnija je oddala salve, po cerkvah so zapeli zvonovi, Glasbena Matica je zapela »Vigred se povrne« in pred večtisočglavo množico so dobile žrtve prvi jugoslovenski blagoslov. Nato je stopil na oder župan gosp. Grčar, ki se je spomnil bridkega in sramotnega suženjstva pod avstrijskim Jarmom Habsburžanov, ki so z vsemi silami ta sredstvi hoteli na vsak način ubiti slovenski in slovanski živelj. Pozdravil je žrtve, ki so se prve dvignile proti sramotnemu nasilju. Pozdravil je mučenika Endll-charja, žrtve judenburške in v kratkem orisal vse naše boje za osamosvojitev od prvega kmetskega upora naprej, pa do končne zmage.
V	Imenu častniškega zbora in vojske je pozdravil žrtve polkovnik D r a s k i č, vojaški komandant mesta. Toplo se je spominjal žrtev, poudarjal naše ujedinjenje, apeliral na edinstvo in pozdravil kraljevino Srbov, Hrvatov ta Slovencev. V imenu kulturnih društev je govoril g. Medved. V imenu akademske mladine je pozdravil visokošolec v res lepem nagovoru tovariša ta prijatelja Endlioherja. Na to so defilirale deputacije vseh društev ta silne množice pred krasno okrašenim vozom. Nato se je občinstvo razšlo.
VOŽNJA PO DOMOVINE
Dne 1. junija ob 10. dopoldne so se odpeljali iz Maribora in pričela se je tri-umfalna vožnja po domovini. Na vseh postajah Hoče, Slivnica, Račje, Pragersko, v Slov. Bistrici, v Poljčanah, v Ponikvah, v Grobelnem, v Šentjurju ta Štorah so pozdravljali žrtve na poti v domovino s prisrčnimi nagovori in pomladanskim cvet-■ Jem. Šolska mladina pod vodstvom učiteljstva, občinski zastopl z župani, gasilci, Sokoli, vojaštvo, orožništvo in drugi zastopniki v spremstvu številnega občinstva._ Posebno veličasten je bil pozdrav v Celju. Z , daljšim nagovorom jih je pozdravil župan dr. Krašovec, ki Je poudarjal nacijonalni moment žrtev jugoslovenskega osvo-bojenja izpod tujega jarma. Gasilci so postavili pred voz časjno stražo 6 mož z velikimi gorečimi plamenicami. Častna stotnija vojakov je odala salvo, zadonela je v pozdrav .godba, poklonila se jim je sokolska konjenica ta čule so se krasne žalo-stinke. Med navzočimi smo opazili zastopnike vojaških in civilnih oblasti, šolskih oblastev ta učiteljstva, raznih društev in družb Orjune, skavtov, lovcev, pevcev itd.
Slovesno so pozdravljali žrtve na svoji zadnji poti v Laškem, kjer jih je pozdravil župan v spremstvu številnih mestnih zastopnikov in društev, uradov, gasilcev, učiteljstva itd. Podobni sprejemi in prisrčni pozdravi so se odigravali v Rimskih toplicah, v Zidanem mostu, v Hrastniku, kjer lih je sprejela tudi godba uniformiranih rudarjev, v Zagorju, v Trbovljah, na Savi in v Litiji, kjer so jih povsod pozdravljale številne množice z nagovori raznih depu-tacij. Posipali so voz s cvetjem in ga krasili z zastavami in praporci. Mrzel je bil ta mučen vtis, ki ga je napravila vožnja na spremljevalce in potnike skozi Kresnice ta Laze, kjer je bilo brez pozdrava, vse pra-in isi^osbbia. T* ob-
čutek pa je popravil že Zalog, kjer se je odigral zopet prisrčen pozdrav. Ob 3. uri je dospel vlak v
LJUBLJANO,
kjer ni bilo sicer nobenega oficijelnega sprejema, ker se vrši ta jutri v Narodnem domu in pa pri pogrebu. Vendar pa se Je zbralo številno občinstvo in zastopstvo mestne občine, civilnih in državnih uradov, vojaštva, raznih društev in družb. Voz so postavili za nekaj časa na čelo postaje, kjer se je vršil tih pozdrav odbora za prevoz z načelnikom dr. Jamarjem, in sprejem žrtev, nakar so zapeljali voz v svrho izvagoniranja na poseben tir pred poštnim uradom. Vsi so občudovali krasne vence, trakove, razne napise in cvetje.
Celoten vtis cele poti in sprejemov je bil jako ugoden, in je pokazal, da se narod res zaveda svoje svobode.
Z žalnim vlakom sta se vozila tudi brat in sestra Endlicharja, ki sta prišla, pa žal prepozno k ekshumaciji v Gradec. Končno omenjamo še v splošnem veliko požrtvovalnost in uslužnost uradnikov in vseh uslužbencev južne železnice pod vodstvom postajenačeinikov, posebno v večjih postajah kot v Mariboru (g Stefin) in v Ljubljani (g. Ludvik).
Jako kulantno je postopala tudi carinama. Vlak je spremljala poleg odbora za prevoz iz Judeburga od Maribora naprej tudi deputacoija visokošolcev, Id je z vnemo in požrtvovalno sodelovala pri raznih sprejemih. Spremljevalci so se povsod, kjer so jih pozdravljali oficijelno primerno zahvalili za pozdrave in nagovore. — Omenimo še, da je bil posebno prijazen in uslužen tudi judenburški župan, pos. in gostil, g. Kleindienst, ki je izjavil ob slovesu, da naj peljejo v svojo domovino spomine judenburških bojev in da naj povedo slovenskim vojakom, da ostane 17. slovenski polk meščanom judenburškim vedno v prijaznem spominu.
Danes zjutraj so prepeljali krste z ostanki žrtev iz kolodvora v Narodni dom, kjer bodo razstavljene do pogreba.
PROGRAM
pogreba Judenburških žrtev v domovino^
Ob 6. uri zjutraj se krste na ljubljanskem glavnem kolodvoru izvagonirajo in prepeljejo v Narodni dom, kjer se polože na mrtvaški oder.
Občinstvu je dostop K mrtvaškim odrom dovoljen od 9. do 14. ure. Točno ob 15. uri svečanostni mrtvaški sprevod izpred Narodnega doma na pokopališče k Sv. Križu.
Krste se prepeljejo na šestih mrtvaških vozeh na pokopališče. Mrtvaški sprevod se bo pomikal po nastopnih ulicah: Izpred Narodnega doma po Aleksandrovi, Dunajski, Sodni, Komenskega ulici, po Vidovdanski cesti, trgu Tabor, Ahacijevi, Martinovi cesti na pokopališče.
Po prihodu na pokopališče se krste prenese v kapelico, kjer se blagoslove, od tam na grobišče.
Po izvršenem cerkvenem obredu za-
pojo pevska društva žaiostinko. Nato nastopijo goorniki in sicer: Zastopnik širšega odbora, Zastopnik udruženja invalidov. Zastopnik Omladine, Zastopniki oblasti, končno predsednik glavnega odbora.
Ob sklepu govorov se izvrši odkritje spomenika, katerega izroči predstavitelj odbora zastopnikom mestne občine ljubljanske v last ta oskrbo.
RAZPOREDITEV ZA DRUŠTVA IN
DEPUTACIJE PRED POGREBOM.
1.	Sokolska konjenica na Aleksandrovi cesti (na križišču Beethovnove ulice).
2.	Vojaška godba ta oddelek vojaštva na Aleksandrovi cesti tik za sokolsko konjenico.
3.	Sokolstvo In sokolske deputacije se priključijo v žalnem sprevodu na vojaštvo (Aleksandrova ulica).
4.	Gasilna društva, Zidarsko in tesarsko društvo. Orlovska zveza, Skauti, Društvo »Bratstvo« in »Mladost«. — Vsa pod 4. navedena društva se postavijo v Gledališki ulici ob palači Trboveljske družbe.
5.	Mestna ženska realna gimnazija ta ostale šole, ki ne tvorijo špalirja, gojenci Krištofovega zavoda, Osnovna šola Pianina pri Rakeku, Društvo »Atena«, Društvo sv, Cirila in Metoda, Kolo jugosl. sester, godba jugosl. železničarjev, Akademska društva in deputacije akademskih društev, Organizacija jugosl. nacijonalistov, Dobrovoljci, Udruženje invalidov, Vojaki in častniki bivšega 17. pehotnepa polka. — Za društva in korpöraeije pod 5: Zbirališče v Gledališki ulici pred opernim gledališčem. Tu naj se zb ero tudi ostala neprijavljena društva.
6.	Ferijalni savez — deputacija, »Sloga« Celje — deputacija. Češka obec, Ruski kružok. Slov. kršč. soc. zveza, Društvo rudniških nameščencev. — Za drugo pod 6: Zbirališče v Tomanovi ulici ob Narodnem domu.
7.	Zveza pevskih zborov ta ostala pevska društva. Odbor za prenos kosti Ivana Endlicher ja, tovariši in sorodniki. — Društva pod 7: Zbirališče ob levi strani vhoda v Narodni dom.
Za krstami:
8.	Rodbine tn sorodstvo narodnih žrtev, vojaki bivšega 17. pp„ obsojenci radi veleizdaje, Odbor za prenos judenburških žrtev. — Pod 8: Zbirališče ob desni strani Narodnega doma
9.	Veliki župan in komandant dravske divizije.
10.	Predstavitelj inozemskih držav. Načelniki oddelkov pokrajinske uprave in osrednjih oblasti, oficirski zbor, zastopstvo mestne občine ljubljanske, Akademski senat, trgovska in obrtna zbornica, zastopniki občin in glavarstev, zastopstva raznih političnih strank, zastopstva raznih oblasti in uradov, zastopstva raznih korporacij ta zavodov, Narodno ženstvo, ostalo občinstvo, oddelek vojaštva — Društva in korporacije pod 10: Zbirališče pred Narodnim domom in na Blervveisovi cesti.
Navedena društva, zastopstva itd. prosimo, da se na označenih krajih točno zbere in se pokore dispozicijam rediteljev, da se sprevod fahlm točne in dostojno razvije. — Odžotr


Drsvh® novosti.
Današnll številki so priložene položnice za one ceni. naročnike, katerim je potekla naročnina in ki naj blagovolijo nemudoma poravnati zaostalo naročnino, ker jim drugače ustavimo pošiljanje lista.
— Našim naročnikom in čitateljsm. Prihodnji teden pričnemo priobčevati velezanimiv ljubezenski roman svetov-noznanega ruskega pisatelja. Roman bo brezdvomno izvabil med našimi čitate-Iji in čitateljicami veliko zanimanje. — Istočasno bomo priobčili obširnejše podatke iz pisateljevega življenja in delovanja.
— Francosko priznanje državnih izpitov ljubljanske univerze. Francosko ministrstvo prosvete je z odlokom z dne 7. februarja t 1. pripoznalo diplomski Izpit (državni izpit) poedinih fakultet ljubljanske univerze kot enakoveljaven s takozvano francosko »licence«. Ta sklep je za nas velike važnosti, ker daje slovenskim kandidatom, ki so bili pri-puščeni samo k francoskemu »univerzitetnemu« doktoratu, pravico, da se smejo na podlagi samo svojih domačih di-jptom neposredno priglasiti k franco-: skemu »državnemu« doktoratu, najvišji k! jo more dodeliti francoska univerza, in ki jo dosegajo samo najsposobnejši profesorji. Ta vest pomeni velik napredek v zbližanju francoskih univerz z jugoslovenskimi in bo gotovo razveselila naše akademike. Čestitati Tn°r^mo francoskemu ministrstvu pro-svete in hvalo mu mormo vedeti za to < Srečno inicijativo.
— Potovanje kraljevske dvojice. — Iz Pograda poročajo: Kraljeva dvojica od-1)0tuje v nedeljo z ladjo do Oršove, potem *** z železnico do Si naj e v Romuniji.
■— Dr. N. Županič v Beogradu. Minister n. r. g. dr. Niko Ž u p a n i č je na po-«v min. predsednika g. Pašiča odpotoval ' Včeraj popoldne v Beograd.
— Oklic ljubljanskim hišnim posestni« iSom! Odbor za prenos judenburških žrtev s® je obrnil na Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani s prošnjo, da ob cestah ulicah, po katerih bo dne 2. junija t. L Šel (Mrtvaški sprevod judenburških žrtev, razobesijo žalne zastave. Hišni posestniki se ' Vabijo, da se temu oklicu odzovejo.
— Iz državne službe. Pri finančni pro-JJJtaturi v Ljubljani je postavljen za kan-*usta Josip Kozina. — Sodnik Fran Kovač ^rajnega sodišča v Kostanjevici je imenoma za namestnika državnega pravdnika VIII. čin. razr. v Novem mestu. — Na iSJoSkl kaznilnici v Mariboru je imenovan Iftanc Gulič za višjega paznika; Josip Do-
panjko, Miroslav Filipčič, Mihael Ragolič, jVan Bežek In Anton Dolamič pa za pazni-*e- — Fran Logar pri okrajnem glavarstvi Y Celju je trajno upokojen.
j. — Z beograjske univerze. Profesorski Svet pravne fakultete v Beogradu je izvo-^ za dekana g. dr. Čedo Mitroviča.
Divw~" Promocija. Na zagrebški univerzi je r^noviral za doktorja prava Josip Sedej, gorlškega nadškofa, rodom iz Cer-na Goriškem.
~ Neoddatne poštne pošiljke. Izšel je *“Zgias o neoddatnih poštnih pošiljkah za pešec marec 1923 in je občinstvu vpogled «n vseh poštah v področju poštnega rav-“ateljstva za. Slovenijo, ur, 7,7. ^voritev telefonske centrale v Čr-«a»®* Pr1 Pošti Črnomelj je bila dne 15. Sv!? *■ *• °tv°rjena telefonska centrala z vno govorilnico za krajevni in medkraje-^ promet.
»k. pTetefonske postaje, ki odpravljajo in k tj®™310 brzojavke po telefonu. Dodatno bOzadevni notici se razglaša, da oprav-telefonski centrali Velika Nedelja in Vs' Marjeta pri Moškanjcih, kakor tudi no-5* c^traJa v Čremšovcih v smislu člana P «očka 2. telefonskega pravilnika tudi br-jw«Vno siužbo. Te tri centrale odpravljajo sPrejemajo brzojavke po telefonu.
tim,»' ^aiSasna zatvoritev poštnega urada 6. Na podlagi naredbe ministr-in telegrafa štev. 20.060 od 8. Ha®- s® Poäta Ljubljana 6, ki je nastanjena p^otf hotela »Union«, dne 31. maja 1923 ^casno zatvori.
!l)l	Plnvbe na Jadranu. Da
s	težkoče, ki so nastale vsled
stov itJx,u3P0rt°v češkoslovaških turi-• potujočih na dalmatinsko obal, je dru-«Oy	Plovbe v Sušaku izdelala
leta i°iZnL5C,’ X,rst?pi v veljavo s 1. juni-ne tertiL., g dosedanje pravilne dvakrat-J0Žn^	“ Metković in
BakaJ - Korčula, bodeta vozila Sim	parnika iz Bakra v
trik»-. Postaje v Cirkvenicl, vpeljane bodo
^M^eÄnske V0Žme Balfar - Malin-Sk, Štirikratne na progi Bakar — Ba-radl'7.^ab- — Zadnje linije So vpeljane ,ker	č?škoslovaških izlet-
Cirkvenico, Bačko, Rab Osko> kjer prežive svoj dopust. ’ 5®	Jadranski banki shranjene rent-
“a! se dvignejo. Deelgacija mi-Hnanc v Ljubljani objavlja: p0 iJubljaP Jadranske banke, podružnice v 7?' fha) ’ oddelek za repatrijacijo, z dne f^ojČaT W23 se poživljajo stranke, ki so re°tn<7 *ej banki radi repatriacije oddale io o ,.-,faiižlce poštne hranilnice na Duna-
f^otne^.tej banki radi repatriacije oddale ib o Biižice poštne hranilnice na Duna-Oifle,	posojilu, a knjižic še niso dvi-
OracskT3, hh dvignejo pri podružnici Ja-«Je phL oenke v Ljubljani ali pa jih od ;Ba| Tw®eno zahtevajo. Za umrle lastnike |*ehte’SrzSJo. knjižice ali jih pismeno njih dediči. Če zapuščinska ob-t^ lndžice ^ač,ax"a' nai Pa dediči pri-
_ . .. . od -iedranske banke.
Uradni list št- 51 erečolovov P e3aniu tombol, loterij
«ne T Prihodnja ljubljanska DOmt-, u „ri Idobuf« »mo že poročali dn^I Pf Slgdodatno še te-le slučaje^ d^o hlk tel?1311 JosiP — “hoj in Štefan VÜ' t-?erniankAiteI- P°škod:b£h dne 12. t. kama rAlo,z» Koljufija, dne 13. t.
Brao, ivan goljufija in Koželj jUsu"e' K 14‘ t- m- Vovk Martin in 6ma’ k| b tatvina- in 15' t- m- Janc Neža, svolega moža- tako, da bo ta i^^^^^ian^J^zUčnejše hudodelce in bo
— Sam se je Izdal. Iz Radovljice nam poročajo: Še marsikomu je v dobrem spominu, da je bil tukajšnji gostilničar vulgo »lectar« v letošnjih velikonočnih praznikih okraden. Škoda je znašala več stotisoč kron. Osumljen je bil neki dimnikar iz Tržiča. Oblast ga je prijela, a mu ni mogla ničesar dokazati. Malopridnež se je že veselil, da pride kmalu iz preiskovalnega zapora — nekriv. Ali njegovo veselje je bilo prerano. Osumljencev sojetnik je vse polagoma izvlekel iz njega. Vse mu je povedal, kam je dragocenosti in denar zagrebel. — Ukradene stvari so se v istini našle tam zakopane. Njegova krivda je dokazana, za kar se bo moral še dolgo pokoriti v ječi.
— Razne nesreče. Pri včerajšnji kolesarski dirki se je ponesrečil znani kolesar Albin Šiškovič. ‘Padel je tako nesrečno raz motocikla, da je zadobil težko poškodbo na glavi. — V mestnem logu je padel raz kolesa Gorenc Ignac, strugar v tovarni »Indus«. — Štohan Ivan, 3-letni sin kovaža iz Lesc je padel po stopnjicah, pri čemer si je zlomil levo nogo_ v stegnu. — Neki avto, katerega lastnik je neznan, je povozil včeraj popoldne hčerko kurjača iz Most, Antonijo Trtnik. Deklica je dobila težke poškodbe na glavi. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnici.
— Celjske novosti. Mestni vodovod. Nedostatki pri našem vodovodu povzročajo, da se v rezervarju na Miklavževem hribu ponoči nabere premalo vode in je posebno v poletnem času potrebno z vodo štediti, da iste ne zmanjka. Po naročilu mestnega magistrata je v poletnem času strogo prepovedano, jemati vodo iz vodovoda za škropljenje vrtov, pranje itd. — Kdor bi se tega ne držal, se mu lahko zapre vodovod. V občinskem svetu se namerava skleniti, da se pri Vitanju napravi en stranski rezervni vod, tako, da se bo glavna cev v slučaju kake poškodbe zaprla, voda bo pa po stranskem vodu kljub temu tekla naprej. Ta naprava bo stala okrog 100.000 Din. — Telovske procesije so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Komandant mesta je odldonil udeležbo vojaštva pri procesiji, kakor je bilo to doslej v navadi. Letošnja procesija je bila torej brez običajnega vojaškega streljanja pri štirih evangelijih. — Škrlatica se nevarno širi po nekaterih vaseh občine Škofiavas in v delu konjiškega okraja. Obolelo je že veliko število otrok. Sanitarne oblasti so storile vse protiukrepe pia se epidemija omeji in zatre. Slovensko društvo »Napoleon« v Celju je svoje ime spremenilo v »Svitanie«. — Proti Celjski posojilnici so naši klerikalci v svojem katoliškem časopisju pričeli ogabno gonjo. Ker je to eden najmočneiših hi najstarejših denarnih zavodov na bivšem Štajerskem, ve vsak, kam meri bevskanje klerikalnih »tintenkulijev«. Primanjkuje jim namreč denarja v njihovih zavodih, katerega bi si radi pridobili na tak podel in obsojanja vreden način. — Um r J a j e v javni bolnici gospa Leopoldina Štiglic, soproga poštnega uradnika v starosti 47 let.
Deška in dekliška mestna osnovna šola vprizorita na Vidov dan v mestnem, gledališču mladinsko igro »Čudežne gosli«. Krasno in zelo učinkovito igro je spisal pesnik Ernest Tiran, pevske točke pa je uglasbil Ciril Pregelj. — Vojni Invalidi v Celju priredijo v nedeljo, 10. junija popoldne v gostilni Špajzer na Lavi veliko vrtno veselico. — Kanal-s k a p r i s t o j b i n a. Občinski svet mestne občine je sklenil za upravno leto 1923 pobirati kanalsko pristojbino v mestu Celju v znesku 1 vinarja od vsake krone prejete najemnine za stanovanja ali najemninske . vrednosti stanovanj hišnih posestnikov in drugih uživalcev prostih stanovanj, ako presega najemnina ali najemninska vrednost letno 100 kron. Mestni magistrat razglaša tozadevni razglas.
— Mariborske novosti. Dne 2. junija ob 8. uri zvečer se vrši v veliki Gčtzovi dvorani edini koncert Glasbene Ma-LxC e v te)' sezor|i- Neumornemu in nese-Dlcnemu delu pevovodje g. Topiča se je posrečilo prebuditi Glasbeno Matico iz mrtvila, v katerem je propadala in poživiti njen zbor, ga pomnožiti in mu vliti novih življenjskih sil. Upravičena je nada, da bo nudil koncert ne le prvovrsten umetniški užitek, ampak bo obenem tudi dokazal, koliko je mogoče doseči s smotrenim, požrtvovalnim delom, čigar cilj je le povzdiga in uspeh celote brez ozira na postranske obveznosti. — Popis vojnih žrtev mariborskega okrožja se vrši v okrUju udruženja vojnih invalidov v pisarni na Rotovškem trgu št. 9. Prizadeti morajo pri-hÜx s seboi č!ansko knjižico in potrdilo ntfa “rada 0 Plačanem davku za leto 1923, Na temelju zbranih podatkov se bo-do rešile vse prošnje in pritožbe. — Neki
^na° a ž z, Sv- Tr°ilce v Slov. Goricah je dobil od ondotne posestnice Ivanke Benčič in od posestnika Franja Vuteja dve kravi in enega vola v skupni vrednosti okrog 13 tisoč dinarjev, da odžene živino
te ,rrTU RobžČU' te pa }e zamaa
čakal na živino. Gonjača so aretl-rall v Mariboru, kjer je že nekaj dni popival. Ni pa se še moglo dognati, ali je ži-!in° J, Pijanosti izgubil, ali pa je prodal In porabil denar za se. - 25-letna služkinja prLdr- Schmidererju, Terezija Štraus, ki je trpela na padavici, je dne 2-, maja, ko je imela pri Dravi opravka, izginila neznano kam. V četrtek pa je v bližini mestne klavnice neki ribič izvlekel na suho žensko truplo, ki je bilo agnoscirano kot pogrešana Strausova. Domneva se, da jo je ob Dravi napadla bolezen, zaradi’ česar je padla v vodo in utonila.
— Kozaški jahači na prehodu v Ljub-«anl. Kozašld jahači, Id so prišli iz Beo-?rada> kjer so dali poslovilno predstavo ko-
Sokolski vestnik.
— NARAŠČAJ SOKOLA 11. dobi v nedeljo 3. t. m. svoj prapor. Ta velepomemben dogodek se bo izvršil na Kongresnem trgu o 12. uri na svečan način. Sokol II. bo proslavil petnajstletnico svojega obstoja in delovanja najdostoj-nejše s tem, da bo izročil svojemu naraščaju sokolsko zastavo, s katero naj gre naša sokolska mladim v boj za zmago sokolske ideje v našem ujedinje-nem narodu. — Pozivate se starši sokolskega naraščaja, da pustite svojo deco k tej svečanosti in da se je udeležite tudi sami polnoštevilno. Zdravo! — Mladinski izobraževalni odsek Sokola II.
Iz društvenega življenja.
— Pokrajinski zbor Jugoslovanske Matice v Celju. Zborovanje delegatov Jugoslo-venske Matice, podružnic v Sloveniji, se vrši v nedeljo, dne 3. junija ob pol 10. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma v Celju. Vse delegate opozarjamo, da imajo na podlagi izkaznic, katere so bile poslane podružničnim vodstvom, pravico do polovične vožnje tako na državnih kakor tudi na južni železnici Vsak delegat naj se pri blagajni legitimira z izkaznico pokrajinskega odbora ter dobi na podlagi te legitimacije polovično vožnjo, odnosno velja cel vozni listek za pot v Celje tudi še za pot domov. To je končnoveljavna določba in prosimo vse udeležence pokrajinskega zbora v Celju, da se po nji ravnajo. Ako želi še kdo izkaznico, jo lahko dobi v pisarni Jugoslo-venske Matice v Ljubljani Pred Škofijo št. 21-1.
— IX. sestanek znanstvenega odseka Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani se vrši v sredo, dne 6. junija ob 17» uri v predavalnici bolnice za ženske bolezni Predava primarij g. dr. Fr. Derganc; »Spoznavnokritična medicina in apendici-ta« in asistent dr. A. Kuhar: »Appendekto-mia subserosa kot tipična operacija.« — Odbor.
— Ne pozabite priti danes k zabavnemu večeru društva »Soče« v Tivoli Pričetek ob 8, uri zvečer.
Za^kih sokolskih vaj na konjih, koji pred ai3Y? sta Prisostovala celo Nj. Vel. kralj «miesander s kraljico ter najodličnejše ose-
bodL^Vii3 ^ v ItaIii°- Pred od-beleLhihu hoče3° posloviti tudi od naše zadnjega v^Aief prlrediio 113 prostoriji ulici poslovfw!>kIsk?8'a z3eta v Linhartovi nlh sokolskih	Vrat^'v'
te predstave pa L konjih. Glavna točka
jubljanskimi gosS^Ete
ahača. Tekma je	najboljšega
dirjanjem odvzame mu goswSiLf ^ meÜ trone Iz predprs ter mu i^’2”3 !Se Hf zopet nastavi na prsa. Isti kozak Jd kltab tem zaprekam dospe prvi na cilj „J“., gospodični pridobljeno nagrado. Ph k™ 1 siji sodelujeta dva oficirja In dva gosooda iz občinstva. Razpisane so tri nagrade za katere se je prijavilo že mnogo gospodičen, druge prijave se bodo sprejemale pred predstavo. Predstava se vrši v nedeljo, dne 3. junija t L ob 17. uri. Več se izve Iz plakatov»
Novosti iz Primorske.
— Koncert v Gorici. V soboto in nedeljo priredi pevsko in glasbeno društvo v Gorici koncert z bogatim vsporedom. Kakor vidimo, se naša primorska društva kljub šikanam od strani oblastev in italijanskih zagrizencev zelo marljivo gibljejo.
— V pohlepu za zlato verižico. Te dni so priredili fašisti veliko veselico v Ilirski Bistrici Da bi privabali čim več deklet in z njimi seveda tudi mladeničev, so kupili zlato verižico z lepim obeskom, ki naj bi ga dobilo najlepše dekle. Uspeh ni izostal. Krasotice obeh narodnosti so prišle in kazale svoje toalete in gole vratove, ki so bi!i kakor nalašč pripravljeni za lep dar. Oblečena so seveda bila po najnovejši ri.n-.b; modi, katera pa Italijan* niso razumeli. ker so poklonili dar neki Štefki Prinčevi, ki je prišla le za hip na veselico v priprosti obleki. Res je, da jih je nekaj moralo priti vsled razmer, mnogo bi jih pa lahko mirno izostalo in ne hodiio kazat svojega telesa italijanskim fašistom.
Iz raznih krajev naše kraljevine.
— Kongres invalidov v Splitu. Pred par dnevi je bil zaključen kongres invalidov, ki se je vršil v Splitu in trajal tri dni Zastopani so bili invalidi iz cele države. Udeleženci kongresa so napravili izlet v Trogir in Kaštele, kjer jih je ljudstvo navdušeno sprejelo. Na kongresu je bila sprejeta resolucija, ki energično zahteva, da se čimprej sprejme invalidski zakon. Izvoljen je bil tudi no V odbor; za predsednika je bil izvoljen general Pokorny.
— Mehikanskl dolarji Mehikanska vlada je pričela že v pretečenem letu jemati iz prometa svoje dolarje. Ti dolarji so zgubili s februarjem svojo vrednost. Vendar še kroži precej denarja povsod in tudi pri nas. V Subotici je nasedlo precej denarnih zavodov nekaterim trgovcem, ki so jim ponudili ta denar v zamenjavo.
— Ni maral v zapor. Ivan Pilih, rojen 1899 v Šoštanju je bil predan zagrebškemu sodišču radi napada na organe javne varnosti. Pilih je pretepel svojega očeta in bratranca, ko pa je prišla na pomoč straža, se je branil slediti na policijo. Zbežal je v neko hišo in si skušal končati življenje z nožem. Vendar pa so to preprečili in ga odvedli v zapor. V svoji besnosti je oba stražnika večkrat ugriznil do krvi v roke.
— Pasja besnost v okolici Šibenika. Sibeniški listi poročajo, da se je v okolici Šibenika pojavilo precej steklih psov. Izdani so bili potrebni ukrepi da se psi pobijejo. Človeških žrtev k sreči dosedaj še ni Kriminalno stanje v sarajevskem okrugu. Državno pravdništvo v Sarajevu je dobilo leta 1919 10230 ovadb, 1920. leta je padlo število ovadb na 9313, leta 1921. je bilo 7713 ovadb, leta 1922. 5600, leta 1923. do danes pa 2046. Nerešenih slučajev le ostalo 2545.
Organizacija N RS.
— Oblastni odbor NRS v Mariboru
nam poroča, da organizacija obširnega mariborskega okrožja napreduje zelo razveseljivo» Mariborska oblast ima 15 srezov z nad 500 občinami ter je največja v celi Jugoslaviji.
Poživljamo vse radikale in naše somišljenike, ki bi želeli ustanoviti kako krajevno organizacijo, da se ustmeno ali pismeno obrnejo na naše tajništvo v Mariboru, Frančiškanska ul. št. 14, kjer vdobijo vse potrebne informacije.
KOZJE.
Dne 25. maja t. L se je ustanovil v Kozjem pripravljalni odbor v svrho ustanovitve krajevne organizacije NRS.
Na zaupniškem sestanku, kjer so bili zastopam vsi sloji je bil obširno laz-jašnjen strankin program, ki se je v teku 40-letnega izajanja tako dobro ob-nesei kar znači, da je p,ač najboljši, kajti slabi programi itak nimajo trajnosti.
Pobito je bilo tudi očitanje, da je NRS srbska stranka, kajti z razširjenjem strankine organizacije v Sloveniji je stranka očividno pokazala svojo dobro voljo skupno dograditi od vseh strani ogroženo domovino in utrditi državljanski čut.
Pripravljalni odbor je sklenil, da se čim prej skliče občni zbor krajevne organizacije v svho izvolitve odbora v smislu strankinega Statuta.
— Iz Mozirja. V nedeljo se je vršil v Mozirju zaupniski sestanek v svrho ustanovitve srezkega odbora NRS. Sestanka so se vdeležili zaupniki vseh občin mozirskega sreza. Program stranke in dosedanje delovanje NRS bo porok, da zamore ona edina pripraviti državo na zunaj in znotraj do onega ugleda, ki nam pripada. Qovomiki iz Maribora, Celja kakor tudi domačini so bili živahno aplavdirani. Končno je bil izvoljen srezki pripravljalni odbor, se-stoječ iz 15 članov, ki bo organiziral cel srez v smislu strankinega Statuta.
— V Ljubnem se vrši zimpniški sestanek dne 3. junija 1923 ob 3. uri popoldne v svrho ustanovitve občinske organizacije za Ljubno.
Sport in turlsfika.
Primorje rez: Slovan rez: 5 : 1 (3 : I). V četrtek popoldne se je vršila na Kodeljevem v Mladinskem domu propagandna nogometna tekma med rezervama navedenih klubov. Malo igrišče je zelo oviralo igro obojestransko.
S. IC Primorje Ljubljana gostuje v nedeljo na Sušaku proti tamkajšnji Viktoriji
TEKMA V ZAGREBU»
Zagreb, 1. junija. (Z) Včerajšnja nogometna tekma med »Gradjanskim« in »T. W. Augsburgom« je izpadla s 5 : 4 v korist »Gradjanskega«.
Wiener Sportklub znan tudi nam izza gostovanja v letih 1920 in 1921 proti naši Iliriji praznuje letos 6. junija 40 letnico svojega obstoja.
Dunal 31. maja. Wacker : Rapid 7 : 2. Nepričakovana zmaga Wackerja.
Sportklub : Hakoah 2:2.
Bolton Wanderers zmagovalec v angleškem rupu, ki se nahaja na turneji v Švici se pogaja za gostovanje v Budimpešti. V slučaju, da pogajanja uspejo, bo igral proti kombiniranemu teamu M, T. K. — F. T. C.
Gospodarstvo
X Tečaji na novosadski produktni borzi dne 30. maja. Cene za 100 kg: plenica bačka 435, ječmen bački 290, oves bački 288. koruza bačka 255, fižol beli novi 520, moka št »0« 645, pšenični otrobi 130.
X Revizija kreditov pri Narodni banki. ki se vrši že dlje časa, se bliža svojemu koncu. Kolikor je znano do sedaj, bodo reducirani krediti v skupnem znesku za približno 200 do 250 milijonov dinarjev, torej vsa akcija ne izgleda tako hudo, kakor so jo spočetka nekateri slikali Od tega odpade približno 100 milijonov na Beograd, 40 milijonov na Zagreb in ostanek na ostale podružnice. Pogoji za povračilo kreditov bodo nad vse ugodni, tako da se ni bati nl-kakih neprijetnih posledic, ker bi se imelo z izplačevanjem pričeti šele pričetkom prihodnjega leta. Osebni krediti bodo popolnoma odpravljeni Narodna banka pa se bo trudila, da bo dovoljevala mesto reduciranih kreditov v okviru možnosti sezonske kredite.
X Zvišanje pisemskih pristojbin na Madžarskem. Madžarska poštna uprava je iz-premeniia ekvivalent pisemskih pristojbin in sicer: 100 madžarskih kron za 50 zlatih, centimov, 50 za 25, 60 za 30, 20 za 10 in 10 za 5 zlatih centimov.
X Ustanovitev češkoslovaško-bolgar-ske paroplovne družbe. Češkoslovaška vlada je predložila bolgarski vladi projekt o ustanovitvi češkoslovaško-bolgarske paroplovne družbe z osnovno glavnico 60 miii-jnov levov. Ta projekt je bolgarska vlada že sprejela- Bolgarska bo udeležena z 40 odstotki privatni Interesenti v Bolgariji z 20 odstotki. Češkoslovaška z 40 odstotki. Promet se bo vršil na 2200 km dolgi progi, od Rezna do Suline. Sedež družbe bo v Ruščuku.
X Zvišanje zlate zaloge v Romunski Narodni banki Romunsko finančno ministr-stvo je pooblaščeno, da izroči romunski Narodni banki 31,830.088.50 zlatih kron kot pokritje za izdajo novih bankovcev. To vsoto je imela dobiti Romunija po'likvidaciji avstro-ogrske banke.
X Gorniešlezkl premogovni In železni trust V gornji Šleziji se snuje velik industrijski trusi kateremu bodo pristopila največja železna in premogovna podjetja,
X Stagnacija v poljski premogovni industriji. V vseh premogovnih revirjih na Poljskem je nastala stagnacija, ki je zlasti občutna v gomješlezkem revirju.
Šah.
Po najnovejših informacijah dosrte v torek, dne 5. t. m. v Ljubljano šahovski velemojster, pisatelj in organizator J. Mieses. Zveza šah. organizacij v Ljubljani mu pripravlja ob tej priliki svečanosten sprejem.
Izpred sodišča.
NOĆNI NAPADALEC.
Mirko Matičič je bil obtožen, da Je dne 16. februarja okoli 8. ure zvečer primerno zakrit napadel Luko in njegovo ženo Ivanko Vojska ter jih s kolom pretepel. Obtoženec odločno zanika napad in ga je sodišče oprostilo, ker se ni moglo ugotoviti da bi bil res on napadalec.
SREĆA V NESREČI
Neki večer marca se je vračal šofer Adam Levicki z avtomobilom v Ljubljano po Dolenjski cesti Že od daleč pred Sko-feljco je videl v noči pred seboj belo luč In jo je smatral za luč voznika. Še le ko je privozil v bližino, je zapazil železniško zatvornico in čuvaja, ki mu je dajal z lučjo znamenja, da naj ustavi. Z vso silo je zavri in posrečilo se mu je, da Je ustavil pred tirom. Pri tem pa je nekoliko poškodoval zatvoro in podrl po tleh žel. čuvaja. Pretila je velika nevarnost, ker je takoj na to pripeljal vlak. Levicki je bil obsojen na 100 Din ali 2 dni zapora. Njegov vzklic je senat zavrnil, ker mora biti šofer osobito po noči skrajno previden in mora vozki tako. da lahko ^ysak das jwtoYl -
Dopisi.
— Iz Tržiča. Marljiva pevska šola Slov. bral. društva priredi svoj 6. koncert, v letošnji sezoni drugi, v soboto dne 9. junija 1923. ob 8. uri zvečer v telovadnici Sokolskega doma pod vodstvom g. Albina Lajovica. Na sporedu so same Adamičeve skladbe za ženski, mešani moški zbor, hvartet, za glas s klavirjem in za klavir. — Zato se koncert imenuje »Adamičev koncert« in bo pokazal jasno, kakšna je razvojna pot našega Emila, ki ga pevci menda sploh najrajši pojo. Kot solistka nastopi ga. Uroščeva, imenovana Tržiški slavček, klavirske skladbe poda gdč. Marta Engels-bergerjeva, ki obeta postati vrla pianistka. Za izletnike je to izredna prilika, da združijo užitek prirode z užitkom podeželskega koncerta, ki jih morda prepriča, da se tudi te bogato izplača posetiti. Zato priporočamo ta koncert vsem ljubiteljem in častilcem našega Adamiča, posebno še, ker je zveza vlakov nad vse ugodna in se dobe prenočišča.
— Slatina Radenci Dasi je naša mineralna voda boljša od rogaške, vendar ne prihaja k nam toliko tujcev kakor v Rogaško Slatino, kjer ima letoviščar na razpolago največji komfort. A kljub svoji skromnosti pridobivajo Radenci na ugledu tako med domačimi kakor tudi izven državnih mej. Letos se odpre sezija prihodnje dni Kakor se čuie, dobimo številne goste iz Hrvaške, Srbije, Češkoslovaške, Avstrije In Nemčije, Italije itd. — Radenci so bili pred prevratom precej zagrizeno nemško gnezdo, danes čuješ domala samo slovenščino, kar pravega rodoljuba navdaja z veseljem. Tukajšnji gostilničarji točijo lanski vinski pridelek po 32 kron liter. Čebelarstvo je v najlepšem razmahu in nese lastnikom na sto in sto tisoč kron dohodkov. — Letina se nam obeta nadvse bogata. Pšenica, rž, krompir kaze lepo. Irava po travnikih je visoka In gosta, a tudi trta se bo obnesla, če Bog da.
Borzna poročila.
Beograd, 1. junija. Devize. Dunaj 0.12—0.122, Berlin 0.112—0.125, Budimpešta 1.65—1.70, Bukarešta 44.50—45, Italija 404— 405, London 399.50—401, New York 86.50 —87, Pariz 555—560, Praga 258—259, Sofija 85—91, Solun 250—0, Švica 1555—1560. Valute: Dolarji 84.50—86, leji 45—46, levi 82—88.
Zagreb, 1. junija. Devize. Dunaj 0.122-0.125, Berlin 0.124-0.125, Bruselj 490—500, Bukarešta 0—45, Italija, izplačilo 407.50—415, London, izplačilo 400—407, ček 400—401, New York, kabel 0—87, ček 85.75 —86.50, Pariz 565—570, Praga 261—266, Švica 1565—1575. Valute. Dolarji 84.50— 85.50, belgijski franki 0—490, češkoslovaške krone 250—255, francoski franki 550—553, Napoleondor! 0—345, leji 0—44, lire 400— 402.
Zagreb, 1. junija. (Priv.) Devize: New York 85.75—86, Pariz 5.65—5.70, Švica 115.65—115.75, London 400—407, Dunaj 12.20—12.50, Praga 262—266. Italija 407.50 —415, Berlin 12.40—12.50. Valute: Dolarji 84.50—85.50. češke krone 250—255, italijanske lire 400—402.
C ur ih, 1. junija. Otvoritev: Berlin 80, Holandija 217.10, New York 554, London 25.62, Pariz 36, Milan 26.10, Praga 16.55, Budimpešta 10, Zagreb 6.30, Sofija 5.80, Varšava 1. Dunaj 7825, avstrijske krone 7825.
C u r i h, 1. Junija. Zaključek: Berlin 77, Holandija 217.10, New York 554, London 25.63, Pariz 36.05, Milan 26, Praga 16.55, Budimpešta 10, Zagreb 6375, Sofija 5.80, Varšava 1, Dunaj 7825, avstrijske krone 7825.
Praga, 1. junija. Dunaj 4.60, Berlin 4.33, Rim 160, avstrijske krone 4.65, italijanske lire 16225. Budimpešta 62.75, Pariz 219.75, London 154.875, New York 33.80. Curih 601.75, Beograd 3825.
Dunaj, 1. junija. Devize. Beograd 819 —821, Berlin 0.92—0.98, Budimpešta 12.55 —12.65. Bukarešta 361—363, London 327.700 —328.300, Milan 3326—3334, New York 70.985—71.135, Pariz 4609—1621, Praga 2119—2125. Sofija 759—761, Curih 12.795— 12.825. Valute. Dolarji 70-650—70,950. levi 738—742, nemške marke 0.94—1.06, angleški funti 326.000—327.000, francoski franki 4550—4580, italijanske lire 329220—3307.50, jugoslovenski dinarji 809—813, leji 367— leji 367—369, švicarski franki 12.700—12.760, češkoslovaške krone 2102—2112. mažarske krone 10.70—10.90.
Berlin, 1. junija. JDunaj 106.73, Budimpešta 22.54, Milan 3491, Praga 2254, Pa-4862,50, London 343.638. New York 74263, Curih 13.566, Beograd 87720.
Mfevajte u usefi pniii lioliii
IJUTRANJE NOVOSTI I
Nekaj za vse.
POMOTA V OSEBL
Eden najuglednejših francoskih kirurgov je bil pred kratkim povabljen na večerjo v prijateljsko družbo. Prišel je brez fraka ali smokinga, kar po domače ,v vsakdanji obleki. Ko prlneso na mizo sijaino bedro po bretonsko Pripravljeno, z belim fižolom obdano, se gospodična obrne na slavnega, vendar neprisiljenega moža:
»Dragi doktor, zanašamo se na vašo spretnost, da razrežete krak!«
»Kakopa, draga gospa, na uslugo!«
Krožnik potisnejo pred okretnega ranocelnika, ki skrbno nabrusi nož, potisne vilice v malce krvavo meso, prime za srebrni ročaj in z veščo roko napravi odločno zarezo v pečenko.
Tedaj pa — kaj neki mu je šinilo v glavo. Operater se zdi, da je večkrat raztresen. Skratka, rezilo položi na mizo, potegne Iz levega notranjega žepa svojega suknjiča nekoliko pukanice ali šarpije, platnene ovoje ter po vseh pravi116 obreže krvaveče stegno.
Gostje so bili tolikanj osupli da so pozabili preprečiti to brezuspešno početje. Ranorezec pa je po tem činu prepričano mrmral Tako! Malo počitka in negovanja» Pa bo kmalu dobro!
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek« Last »Zvezne tiskarne« y Ljubljani

''■ßmtim;
Daimonion.
' ^ 1.
Sedeii smo v stranski sobi resta-iyranta »Triglav*. Poleg prijatelja Borisa, Rudolfa, Tomaža in mene je bil navzoč tudi naš nekdanji sošolec Jože Florjančič. Srečali smo ga na ulici in dovedli s seboj.
Florjančič je bil po poklicu učitelj. Pred petimi leti je v najhujši zimi rešil otroka iz vode. Desetletna deklica je pri prisilni delavnici padla v Ljubljanico. Florjančič je planil za njo v ledeno vodo In jo srečno prinesel na suho. Pri tem človekoljubnem činu se je težko prehladil. Začel je bolehati, na kar so ga na njegovo lastno prošnjo upokojili. Potem je odšel iz Ljubljane, ne da bi pozneje kaj zanesljivega slišali o njem. Pripovedovali so, da je okreval, da prebiva nekje v samoti, toda kje, ni vedel nihče. Umevno je torej, da sina nestrpno pričakovali, kaj nam pove o svojem zagonetnem življenju.
»Človek božji, kje pa vendar tičiš?« ga vpraša Tomaž.
»V gorah,« odgovori Florjančič 2 nasmeškom,
»Odkar sl zapustil Ljubljano?«
»Da, že približno pet let.«
»Hej, izreden človek sil... Ali te nič ne vleče nazaj v Ljubljano?«
»Prav nič... Danes sem došel radi nujnih opravkov. Vzradostilo me je, da sem se sestal z dobrimi znanci, vendar ni take sile na zemlji, da bi me mogla Se kdaj prikleniti na mesto. Z večernim vlakom odpotujem na Gorenjsko.«
»Cherches la femme!« vzklikne Tomaž. »Vem, da se nikdar nisi ogreval za našo javnost, da pa jo pozabiš popolnoma, tega nisem pričakoval. Takšen duševni preobrat v možu zamore povzročiti samo ženska.»
»Deloma si vgana. Začetek preobrata v meni je nastal normalnim potom, toda pozneje je sledila izrednost.
Znano vam je, da sem bil vedno idealist, dočim je naša javnost zavzemala pred nekaj leti nasprotne nazore. Vsak je iskal sreče le v uživanju, na svoje duševno življenje je pa pozabljal. Posledica temu je bila: na aktivni strani domišljavost in nasilje, na pasivni pa hinavščina in laž. Za skledo leče pa sta obe strani bili pripravljeni prodati Boga tn bližnjega.
Takšne razmere so vladale med nami tiste čase, ko ste bili vi na fronti. CutQ sem jih v šoli, na ulici in v ka-
vami da. so mi naposled žg presedale đo skrajnosti. Dozdevalo se mi je. da sem ponesrečen pomorščak, kateremu valovi že pljuskajo čez glavo. V svoji stiski sem zakoprnel po kopnem: po neoskrunjeni prirodi. Zakoprnel sem po gorah in nepokvarjenih ljudeh. In končno kaj bi tajil, zakoprnel sem tudi po iskreni ljubezni, katero sem posebno pogrešal v času, ko sem ležal bolan na postelji... Tako, prijatelji, sera nastopil pot k svojemu duševnemu preobratu.*
Florjančič je umolknil. Umeli smo ga ter mu s spoštovanjem do njegovega čistega značaja živahno pritrjevali.
»Jože, nadaljuj!« reče Tomaž,
»Daj, nadaljuj!* smo vzkliknili tudi ostali
H-
»Zakoprnel sem po gorah, po nepokvarjenih ljudeh in po ljubezni,« je nadaljeval Florjančič. »To kopmjenje je obvladalo vse moje bitje. Po dnevu sem premišljeval, kam da bi krenil v dosego svojih idealov, po noči sem pa blodil v sanjah po planinah, goznih in gorskih seliščih. Živel sem dvojno življenje: življenje dnevne zavesti in svojega drugega »jaz*.
Nekega večera, ko sem miselno zopet z vso silo strmel za osvoboditvijo iz nevšečnih razmer, začutim v želodčni jamici nekako šegetanje. Prenehalo je in zopet začelo, potem pa me hipno vpraša nekakšen skrivnosten glas: »Ali čuješ?«
Kaj more to biti? Ali sem morda zblaznel?.., »Da, čujem! Kaj hočeš?« vzkliknem.
»Pojdi v gorsko selo L. pri K,«
»čemu?«
»Tam najdeš zaželjeno,«
»Kdo si?«
»Tvoj genij... tvoj drugi jaz.«
»Si v meni ali zunaj mene?«
»Sem del tvojega duhovnega bitja ter se nahajam tam, kamor me zanesejo tvoje misli« —
Celo noč mi je ta tajni glas govoril ter me priganjal k odhodu. Nisem se mogel ubraniti pozivu, zato sem zjutraj takoj s prvim vlakom odpotoval v določeno smer.
Iz K. krenem v L. Po naporni dve uri trajajoči hoji preko strmin, goličav in gozdov dospem naposled v selo. Cela vas je obstojala le iz treh hišic in nekoliko gospodarskih poslopij, stisnjenih pod visoko skalo. V bližini selišča so se v zatišju gorskih vrhov raztezale njive in senožeti obrobljene od košatih
gozdov. Lahek vetrič je pihljal preko naselbine ter raznašal vonj hol in gorskih cvetlic v nižavo.
Pri studencu nad seliščem postanem, motreč veličastno prirodo. Vedel sem, da tu vlada mir in ljudstvo, še malo prizadeto po vojni psihozi. Krenem v vas. In prvo bitje, katero srečam, je bila brhka dekHca — gozdarjeva hčerka Ljudmila.
Ne vem, čemu naj vam obsežno pojasnjujem, kar je sledilo? Na prvi hip sva poznala drug drugega, dasi se nisva nikdar videla v življenju. Srečala sva se, kakor stara prijatelja po dolgi ločitvi. Najbrže sva bila nekje skupaj v življenju pred rojstvom, v davni mi* nolostl Mogoče je tudi da sva se sestajala v sanjaču
In potem sem odšel za stalno v gore. V gorah sem v polni meri dosegel vse, po čemur sem hrepenel. Nikdar več se ne vrnem v nižavo, ki s svojim egoističnim človeštvom zastruplja ozračje. Prijatelji! lahko me zavidate na izredni sreči!«
ra.
»Bog te živi!... Čestitamo!... Ne zavidamo ti sreče!« smo vzklikali Naposled je Tomaž, s pridevnikom »neverni«, dostavil: Fantastična pa je vendarle tvoja prigoda.«
»Tako je bilo,« odvrne Florjančič.
»Tisti skrivnostni glas ml je nepojmljiv. Najbrže ti je kdo pripovedoval o samotnem gorskem selišču in tega pogovora si se pozneje spomnil na način, kakor se v sanjah spominjamo že davno pozabljenih dogodkov. Vse ostalo je naklučje.«
»Tomaž, od kod prihaja ta glas, ne vem, vem pa, da je tu!« odvrne Florjančič. »Svetuje mi ter me svari pred pretečimi nezgodami Kakor dober prijatelj je vedno ob moji strani«
»Ni mogoče, ni mogoče... Pomisli tvoje pripovedovanje je vendar protivno zakonom prirode.«
»Zakaj ni mogoče?« se oglasi Boris, ki je molče poslušal prerekanja. »Mi poznamo le malo zakonov prirode. Njeno snovanje nam je po večini še zakrito v misterijozno temo. Smo pa kljub temu taki naivneži da vse, kar presega naše umne zmožnosti, kar takole smatramo za nemogoče.
Kajne, eter poznamo, Hertzove valove poznamo, Blondlotove žarke poznamo in tako dalje? Te snovi ali sile se nahajajo v vesoljstvu, toda kaj so, ne vemo. Kako pa naj sodimo o silah.
ki m v splošnem sploh Se neznane? Kar pa je v velikem, to je tudi v malem; kar je v vsemira, to je tudi v človeku. Sile so tu in jih ne smemo zanikati, dasi je njih tolmačenje morda pridržano prosvetlenejšinj zanamcem.
Zanimam se za izredne psihične pojave že več časa, zato vara tudi glede skrivnostnega glasu, o katerem pripoveduje Florjančič, lahko nekaj povem. Povem vam, da ima — daimoniona.
Po poročilih Platona se je v Sokratu oglasil skrivnostni glas. Ta glas je nazval z imenom »däimonion.« S to besedo je hotel označiti nekaj božanskega, kar bistveno nima ničesar skupnega z izrazom »demon.« Sokrat je tudi šel ravnodušno v smrt, ker mu notranji glas ni stavljal ugovorov.«
»Po zatrjevanju nekega psihiatra Sokrat ni bil normalen človek,« se oglasi Tomaž.
»Vem,« odvrne Boris. »V očeh vsak-danježev so vsi veleumi nenormalni ljude. Dalje vem, da en sam takšen »blaznež« ustvari več vzvišenega, kakor tisoč normalnih mož. Sicer , pa so daimoniona imele tudi druge osebe. Srednjeveški verski mistiki so ga imenovali »Jezus v nas«, iluminati in rožni križarji pa »Spiritus iamiliaris.« Sedanji teozoti ga nazivajo z imenom »Glas tišine.« Tudi med nami živi več ljudi iz daimonkmom, toda tega ne pripovedujejo širši javnosti
Daimonion je božanski izvir Človeka, je njegov drugi jaz, je njegova duša. Spi globoko zakopan pod trnjem naše sebičnosti naših zmot Oglasi se samo v človeku, ki to trnje z izrednim samozatajevanjem odstrani ki = mnogo trpi oziroma ki se za bližnjega žrtvuje z velikim altruističnim činom. Prijatelj Jože ga je zbudil tisti dan, ko je revno deklico otel iz vode. Tisti dan ga je spoznal, vse drugo mu je bilo pozneje navrženo.
IV.
Boris je zaključil svoja razmotriva-nja, Tomaž je nameraval zopet ugovarjati, a hipno je umolknil. Vsi smo namreč hkratu pogledali Florjančiča, ki je nekako zbegano motril naše obraze.
»Kaj ti je, Jože?« ga vprašam.
»Drugi jaz... dalmonion... ali kakor ga že imenujete, se oglaša.«
»Česa hoče?«
»Svari pred pretečo nezgodo.«
»Ali se bojiš, da zamudiš vlak?« je dostavil neizogibni Tomaž.
»Šališ se, prijatelj, a mehi je težko.«
»Nič ne bo hudega...«
Govorili smo dalje in se pričkali Boris in jaz sva zastopala okultistične nazore, dočim sta Tomaž in Rudolf ostala dvomljivca, Florjančičevo prigodo sta smatrala za bujno domišljijo, ki je v zvezi z raznimi naključji. Končno ni manjkajo mnogo, da nista nas treh proglasila za blazneže.
Bal sera se resnih žalitev. Tomaž je namreč v svoji samoglavosti postajal vedno bolj zbadljiv, ko je Florjančič hipno vzkliknil: »Nujno svari! Pravi, da moramo takoj iz sobe!«
»Cernu, saj vendar nismo nikjer varnejši kakor v tem kotu?« odvrne Tomaž«.
Florjančič zamahne z roko in plane proti Izhodu. Boris in jaz sva nehote drvila za njim, dočim sta Tomaž in Rudolf obsedela za mizo. Krohotala sta se in pošiljala žgoče opazke za nami.
Nismo še dospeli do vrat, ko se tlak pod nami zaziblje, kakor da ga dviguje velika grbasta žival Prvemu pregibu je sledil drugi Potem je za nami zabobnelo, zaropotalo in oblaki prahu so vstali iz kota, kjer sta sedela tovariša.
Potres... Na našo mizo v kotu je padel del stropa... Zasul je Tomaža in Rudolfa... Planemo nazaj. S pomočjo iz drugih sob došlih gostov odkopljemo tovariša in ju dvignemo Iz ometa, kamenja in polomljenih delov pohištva. Na srečo je Rudolfa le nekoliko opraskalo, dočim je Tomaž za* dobil poleg manjših ran tudi večjo poškodbo. Raz stropa padli kamen mu je zlomil levo roko.
O nezgodi smo telefonirali zdravniški postaji. V tem času je došel najemnik restavranta in je rekel: »Stara hiša ni mogla ptenesti dveh stresljajev. Že večkrat sem lastnika hiše opozoril na sumljive razpoke na stropu. Rekel sem mu, naj hišo popravil a ni me poslušal. Seda ga bo k temu primorala oblast, da ne sledi še kakšna večja nesreča.«
Molčali smo in pritrjevali z glavami
ii m In Mw iral is Me ]e mm.
Brvi maž* Sa duha. N« ra2j«d« blaga. HBult strup. Nova metoda. Že ena uporaba j« trajna in sigurna. Le pismena naročila s prilogo 8’— Din v znamkah na:
J. T. Gabršek, Maribor«
Koroščeva nllea št. 4.
■ ■■
mflLI OGLASI:
Cena oslasom do 20 besed Din S-—: vsaka nadatlna beseda 25 para, x davSflno vred.
Tepi i
hljebovi 1 do 150 kg — kg DÜk 80— postom od 5 kg gore ialje Mljeknma Sunja.
lini za lani Inna
rabljeni, ali v dobrem stanju. M proizvaja 1 — 2 m’ na uro, potrebni pogon 1 »/, — 2 »/, HP Skupimo. Ponudbo jo poslati na aaalpv: „Samoborka“ d. d. Sn-duatrija umetnega Sramna, Sa-mobor pri Zagrebu.
Hi Bilai ailio
na dobri vodi »o Išče v na jo n * nekoliko zemlje ali pa s kako malo hišo, pripravno za trgovino na prometnem kraju na Stajerskem. Ivan Ivanuš« na Leinici 6 p. Ormož.
liaaffiia sijaaa
(Schiesshalie) a stanovanjskim vozom, orodjem Ud. se ngod-no proda. Resni reftektanti naj ae obrnejo na naslov: Anton Kopeeky, Mehanična streljana, Ljubljana. Tivoli,
poučuje klavir mlajše začetnice. Naslov v upravi lista.
zložljive, bukove, dobavlja Iranko vagon Borovnica po 60'— Din komad štolama A. Kobi borovnica.
Sr SIMM
želita vstopiti v službo brez-pjažno za dobo letne sezije, k dobri družini, koja potuje na ietovišie k morju Cenj ponudbe pod „MORJE" na upravo Usta.
inoin
dobio vpejjano s mešanim blagom in opremo v sredini mesta Maribora — pozneje tudi stanovanje — ee proda. Dopisi pod „Eksistenca", «a podružnico „Jutranje Novosti", Mari-bor.
LaiapaljiF
i ducata poštom franco ducet Dia 80“- šalje miješanu Sunja.
Blaziae, ia
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin In Jime to morske trave, modrece na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — NajsoMdnejši izdelki 1 — Zahtevajte oferte in cenike!
Ime leteffi!
Letoviš&ri pension Büttner v sv. Lovrencu pri Mariboru s krasno lego na Pohorju. Voda za plavanje. Tople kopeli. Prostor za tennis. Električna razsvetljava. Meseca junija in septembra znižane cene. Prospekti proti pošiljatvi znamk za 2*- Din.
Heilia šalita,
angleške provenijence, 98-99%, brezkonkurenčne kakovosti in po zmernih cenah ima v zalogi zastopnik družbe Val. Jurman Celje, Breg 25, Slovenija.
Tpsli lelsi ial
v sredini mesta v zelo prometni ulici ae odda v najem z novembrom. Ponudbe pod „Dobra trgovina" na upravo lista.
enonadstropna, za vsako obit pripravna, blizu glavnega kolodvora v Mariboru, električna moč in luč, vodovod, velik vrt za zelenjavo, se za Din 188.000 takoj proda. Stanovan)« takoj na razpolago. Franc Marinič, trgovec, Maribor, Kacijanarje-va ulica št 17.
iz boljše hiše z boljšo šolsko naobrazbo se sprejme kot vajenka v trgovsko hišo, kjer bi posejala gremijalno šolo in bi imel« priliko se temeljito v pisarniških poalih izvežbati. Znanje jezikov prednost. Ponudbe pod: „Ce dobro porabljiva, cela oskr-ba v hiši brezplačna".

iščeta mesto za takojšen nastop ob morju. Cenj. ponudbe pod „Blagajničarka" na upr. hita.
L
zanesljivo dekle želi primernega mesta. Cenj. ponudbe pod šifro Brez doma", na upravo lista.
lupi poiti
vešč špecerijske, galanterijske to .manufakturne stroke želi službe. Gre tuđi kot potnik. Ponudbe na upravo Usta pod „Agilen".,._____________________
Vet ometali sl
se radi odpotovanja ceno proda, Naslov v upravi Usta.
trinadstropna v sredini mesta Ljubljane se takoj proda. Poizve se: Križevniška ul št. 7/II.
Lei
se izdaja vsaki dan 7*“ zjutraj v Hotelu „Slon", Dunajska c. 2
lepo, v sredini mesta oddam s 1, junijem. Kje, p>ove upr. Usta
Piaie sode
vsakovrstne, dobro ohranjene preti otejske, oljske, kupim. Sprejmem vsako množino. Ponudbe pod „Sodi" na upravo Usta.
Staaovaajilta ia
v dobrem stanju s 4 sobami, nad 16 oralov zemlje, 15 minut od Maribora se proda. Za kupca stanovanje na razpolago. Cena 270.000 K. Dopisi Studenci pri Mariboru, Zrinjskega uUca št 1.
Seoa
20 vagonov po ceni 550‘ —• K za 100 kg, franco Sladojevei, proda Gjuro JeUč, Sladojevei, p. Slatina.
fotoaparat ooa
18-18 dvojni anastigm&t; zraven vse potrebščine se proda po ugodni ceni Naslov v upravi tiato.
,	---d----,
pr Sv. Petra cesta it. S
nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za šivilje in krojače. Damsko, moško, otroško perilo. Najnovejše bluze v etaminu. Površne jopice, volnene in modne jum-perje Nogavice, rokavice, majce kratke nogavice. Svilene in pletene samo-veznice itd. po priznano najnižjih cenah. Na debelo in na drobno l
OEM
UUUlil
MESTNI TRG 5
Narejene obleke za moške za ženske za otroke Koža« kovine Trikotaža
Protiv znojnih nogu upotre&ite
HOFER PUDER br. lil.
Dobiva «e u Sri» apetefcsmii i drogerilaaia,
KAVE d. d., ZAGREB.
Zdravilišče
Rogaška Slatina
SapleiEE. I
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni — Cene zmerne. — V pred- in po sezoni znatni popusti. — Največja udobnost. — Zahte-vaite prospekte.
»•»8
Jzjava.
Pristopam 'kot Član k Narodni Radikalni Stranki, prtr vzemajoč vse pravice in dolžnosti nje programa m statutov•
Datum
Krau nasfcv,‘
Dastnarećm podpis {čitljivo) s
Poklic.‘
Izpolnite, izrežite In pošlitte na GL tajništvo N RS v UutoflanL Wolfova ulica šl 1/l
jzdaia ia tiska »Zvezna t&karn&Js tefttana« * Uublianš