Stev. 39 — Leto VI. PTUJ, 25. septembra 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKEsmSTTo as onuTA mj. mlo. o. maostropjb - rELEFOM rt tsa CnOVHI lACOM nil NARODNI BAMIO, POORimilCA PTUJ, STEV 84S-T-aM 1iaa>IIK 0B8OMSK) OOBOB - ODOOTORN) UREDNIK VRABL J02B ROKOmO% RB tTRAČAMO - HSKA MARIBORSKA nSKARHA utju mgociniiA «m on, polletiu 200 dta. četrtletna 100 o« r-^na din 10.— Proslara šesidesetletniee Muzejskega društva v Ptuju in V lil. zborovanje slovenskih zgodovinarjev V dneh od 18. do 20. sep- tembra 1953 je mesto Ptuj spet razgibal po- memben dogodek. Muzejsko društvo v Ptuju je praznovalo žestdesetletnico svoje ustano- vitve In s tem tudi šestdeset let neutrudnega, bogatega dela, po- svečenega raziskavanju pisane zgodovine tega mesta od naj- i starejših dni do danes. Temu | praznovanju se je pridružilo tudi Zgodovinsko društvo za Slovenijo v Ljubljani, ki je sklenilo, da bodo slovenski zgo- dovinarji imeli svoje VIII. zbo- rovanje ravno v tem mestu in tako še z večjim poudarkom po- častili ta pomembni jubilej. Ni bila to kaka hrupna ztinanja slovesnost, ampak proslava t izrazito delovnim, znanstvenim poudarkom, kar se lepo ujema z delom In pomenom jubilanta samega. Proslava in zborovanje je bilo v viteški dvorani ptujskega gra- du, ki je že s svojim okoljem in starodavno opremo opozar- jala zborovalce In častne goste na vsebino dela v teh praznič- j nih dneh. Slavnostna seja Mu- zejskega društva v Ptuju inl uvodno predavanje VIII. zboro- J vanja slovenskih zgodovinarjev I v petek dopoldne sta bila v ce-! loti posvečena omenjenemu ju- bileju in zgodovini mesta Ptu- ja. Pred polno dvorano častnih gostov, najvišjih predstavnikov slovenske zgodovinske znanosti in zastopnikov krajevnih obla- sti, slovenskih zgodovinarjev in domačega izobraženstva je spre- govoril uvodno pozdravno be- sedo predsednik Muzejskega društva oicrajni prosvetni in- špektor Sepec Karel. Pozdravil je v imenu društva ljudskega poslanca in ministra dr. Jožeta Potrča, ki kot ptujski rojak In ugledna znanstvena in politična osebnost ne zamudi nobene pri- like, da ne bi s svojo navzoč- nostjo počastil dogodkov, tako pomembnih za njegov rodni okraj. Nadalje zastopnika SAZU akademika in imiv. prof. dr. Milka Kosa, rektorja ljubljan- ske univerze dr. Franca Zwi-' tra, predstavnika sodobne slo- venske zgodovinske znanosti, predsednika okraja tov. Janeza Petroviča, mestnega župana tov. Vogrinca Janka i« namestnika sekretarja ZK v Ptuju tov. Bra- čiča Mirka, dalje vrsto uglednih zgodovinarjev in muzejskih kul- turnih delavcev, posebno tistih, katerih delo je najtesneje po- vezano z delovanjem ptujskega Muzejskega društva, med njimi zlasti predstavnika JAZU dr. vseh lepih misli in želja, izra- ženih ob tej priliki. Ob koncu slavnostne seje je še Muzejsko društvo s častnimi diplomami Izrazilo svojo zahvalo tistim, ki so SI pridobili za njegovo delo posebne zasluge. Častne diplo- me so prejeli: dr. Jože Potrč, akademik dr. Milko Kos, prof. Viktor Korošec, prof. Franc Baš ter general Kveder. S tem je bila slavnostna seja v proslavo šestdesetletnice Muzejskega dru- Brzojavka, ki so jo poslali slovenski zgodovinarji na VIII. kongresu v Ptuju od 18. do 20. septembra 1953 maršalu Titu: Predsednik republike JOSIP BROZ-TITO Beograd Slovenski zgodovinarji, zbrani na svojem osmem zl^rovanju v Ptuju, Vas iskreno pozdrav- ljamo v času borbe za Trst in naše zapadne meje proti oživ- ljenemu italijanskemu imperia- lizmu in Vam obljubljamo, da bomo tudi odslej neutrudno so- delovali v tej odločilni borbi, ki pomeni za nas odkrivanje resnice in pobijanje laži in po- tvorb. Slovenski zgodovinarji Abramiča in univ. prof. Josipa Klemenca, dalje predstavnika bratskega varaždinskega muzeja prof. Filipiča in končno znane domače, že dolgo vrsto let pri- zadevne sodelavce jubilanta. Prebral je tudi pozdravne brzo- javke znanstvenih ustanov in znanstvenih delavcev-zgodovi- narjev, ki se slavnostne seje in zborovanja niso utegnili udele- žiti. Zatem Je o delu Muzejskega društva v Ptuju do danes spregovoril prof. Franc Alič. Z vsebino njegovega lepe- ga In bogatega govora so se bralci Ptujskega tednika lahko seznanili že v prejšnji številki. Za njim so s svoje strani po- zdravili jubilanta že omenjeni znanstveniki-zgodovinarjl In predstavniki republiške ter okrajne ljudske oblasti. Pouda- rili so že do sedaj opravljeno delo, želeli društvu še novih uspehov v bodoče in mu obenem obljubili svojo moralno in tudi gmotno pomoč. Ni mogoče ome- niti v tem kratkem pregledu I štva v Ptuju zaključena In P' krajšem odmoru je sledil zače tek VIII. zborovanja slovenskil zgodovinarjev. V imenu slovenskih zgodovi narjev je zborovanje pozdravi predsednik slovenskih zgodovi narjev univ. prof. in rekto dr. Franc Zwiter. Uvodno pre davanje o Ptuju v starem veki in o nadaljnjem zgodovinsken razvoju mesta Ptuja je ime prof. ptujske gimnazije Maučei Jože. Popeljal je poslušalce i davne čase, o katerih nam da^ nes govore v ptujskih muzej skih zbirkah ohranjeni spome- niki in dokumenti. Z govorkj zgodovinarja je razkrival tak( zanimivo in bogato zgodovim našega mesta prav do današnjih dni. Popoldne so udeležene zborovanja najprej opravil: pietetne svečanosti na tukajš- njem pokopališču. Položili sc spominski venec na grob eneg! najzaslužnejših sodelavcev Mu- zejskega društ^ra v Ptuju, ž« pokojnega znanstvenega raz- iskovalca Viktorja Skrabarja takoj za tem pa prisostvoval odkritju spominskih plošč m hišah, kjer sta živela ptujsks lokalna zgodovinarja Simon Po- voden in Ferdinand RarSp. Prosti čas pa je bil zboroval- cem na razpolago za ogled le- I pot in zanimivosti ptujskege ^ mesta. Njihovo zanirnanje je 3 gradu pritegnila zlasti pisanj pokrajina med Slovenskimi go- ricami, Ormožem, Halozami ir Pohorjem, zajele so jih s svoje mirnostjo in starinsko ubra- nostjo mestne ulice in hiše ot njih, s posebno pozornostjo pt so se seveda kot zgodovinarji razgledali po bogatih muzejskih zbirkah v bivšem dominikan- skem samostanu in na gradu V pomoč So jim bili domači strokovnjakL Ne smemo pri tem naštevanji prezreti tudi razstave do- mačih slikarjev, predvsem tov. prof. Mežana Janeza it Oeltjena v dveh sobanah ptuj- skega gradu, dalje ravnotam si- cer skromne, toda precej zgo- vorne razstave o razvoju in de- lu Muzejskega društva v Ptuju in končno razstave starih listin In zlasti knjig, povezanih po svoji vsebini in avtorjih z me- stom Ptujem, razst^ava, ki jo je priredila Studijska knjižnica v Ptuju. Vse te razstave so vsaka po svoje prispevale k pomemb- ni slavnosti, natančnejše poro* čilo o njih pa presega okvir tega članka. Posebno poročilo zasluži kajpada tudi Ptujski zbornik, ki ga je izdalo Muzej- sko društvo v proslavo svoje šestdesetletnice. Zvečer so se udeleženci zbo- rovanja zbrali na prija- teljskem družabnem se- stanku v »Novem svetu«, kjer so se resne, znanstvene vezi še utrjevale ob nrtjateljsko toplem, človeško prisrčnem razgovoru. Naslednji dan pa je bil spet po- svečen znanstvenemu delu. Raz- pravljali so o mnogih vpraša- niih V da-nec 5® posebej zanl- (NddaiJevtinje oi drugi strani) Obdobje zadnjih dni se odli- kuje po številnih mednarodnih političnih dogodkih, ki pa so vendar samo manjšega pomena. S tem ni rečeno, da bi jih lahko podcenjevali, ker v gotovi me- ri vendarle kažejo stanje politič- nega barometra po svetu. Med važnejše dogodke je vse- kakor šteti govor zun. ministra ZDA Dullesa na zasedanju Ge- neralne skupščine OZN, v kate- rem je obrazložil osnovne pote- ze ameriške zunanje politike, ki Je v zadnjem času doživela pre- cej kritike zaradi svojega stali- šča do azijskih vprašanj, ko ta- ko trdovratno odklanja sprejem Kitajske v OZN, zaradi sestave politične konference o Koreji itd. Drug tak dogodek je govor sovjetskega delegata Visinskega, ki po mnenju mnogih delegatov v OZN Bi povedal nič novega, ko je ponavljal stare sovjetske pred- loge o razorožitvi, sestavu poli- tične konference za rešitev ko- rejskega vprašanja ter ko je na- padel ZDA, češ da niso z niče- mer dokazale, da žele, da bi se zmanjšala mednarodna napetost. V splošni razpravi so na Usti go- vornikov še 34 delegati, ki bodo verjetno načeli vrsto vprašanj, katerih rešitev je v interesu sve- tovnega napredka in miru. Italijanska kampanja za reši- tev tržaškega vprašanja po Pelll- nem vzorcu se nadaljuje. Trenut- no izvajajo pomembno dejavnost okoreli fašisti 'iz Trsta, ki se oborožujejo, pa tudi uradno ho- čejo italijanski politiki s svojimi obiski Trstu dati iredentističnim krogom več spodbude za podpi- ranje italijanskega predloga o plebiscitu. Stališče Jugoslavije je do re- šitve tržaškega vprašanja zna- no in qa vse te italijanf^ke ma- hinacije ,va tudi odprte grožnje , (ki so jih iz previdnosti uperili j na rahod). češ da bodo irstoDili iz ' Atlantskega pakta in podobnimi, I ne bodo niti malo omajale. Ju- goslavija ve, pa tudi drugje po s\'etu vedo vedno bolj ocenjeva- ti italijansko politiko, zato tu- di njenih groženj ne jemljejo preveč resno, kakor jih tudi v Jugoslaviji ne. Angleži in Egipčani so ae za- čeli ponovno pogajati o bodoči upravi Sueškega prekopa, pa tu- di sicer kaže Srednji Vzhod zna- ke večje ustaljenosti. V Perziji je po zadnjih manjših neredih še precej mirno, če s temi beseda- mi lahko označimo stanje, ko je vedno več vidnejših pristašev stranke Tudeh zaprtih in ko si \ novi gospodar situacije Zahedi skuša s konsolidiranjem gospo- darskih razmer zagotoviti pod- poro prebivalstva. Naši sosedje — Grki In Turki so z zadovoljstvom sprejeli pred- log Jugoslavije o ustanovitvi posebnega stalnega tajništva Bal- kanskega pakta, ki bo koordini- ral obrambne napore držav-čla- nic ter jih tudi drugače povezal. Zanimivo je, kar je glede te obrambne organizacije govorilna Gen. skupščini OZN grški delegat, ko je dejal, da nudi vzorec, kako male države lahko prispevajo k učvrstitvi miru in varnosti. Da je s tem na svoj način zavrnil priza- devanje Italijanov, ki jim prija- teljstvo Jugoslavije in Grčije ni po godu, je dovolj jasno, prav ta- ko pa gotovo ne bodo uspeli Ita- lijani pridobiti Grčije na svojo i stran v tržaški zadevi, kakor si I obetajo ob obisku generala Pa- ' pagosa v Rimu. Grkom in Jugo- slovanom je pač še preveč v spominu ne samo že odmaknje- na preteklost, temveč in še po- sebno bližnja ^ducejeva* doba, ko smo morali stopiti v borbo proti »kuffuronoscem—na'^rInikom, da bi ohranili gola življenja in nazaj pridobili svobodo. kj .olitičnih delavcev še mnogo vztrajnosti in požrtvo- valnosti. Tov. Bračič Je na sestanku ponovno raztolmačil bistvene naloge v zvezi z volitvami, gle- de diskusije na sestankih tn zborovanjih. glede pobiranja Članarine v organizaciji, glede volilnega fonda in drugo. Sestanek se je zavlekel več ur. saj je Mlo potrebno na njem temeljito obravmavati vsa vpra- šanja, od katerih je odvisen politični rezultat volilne ude- ležbe in glasovanje za predla- gane kandidate. Prediiednik Tito je včeraj opazoval protinapad „rdeCih" Manevrski položaj, 23. sept. — Vrhovni poveljnik oboroženih sil FLR Jugoslavije maršal Jo- sip Broz-Tito se je mudil da- nes dopoldne v družbi visokih jugoslovanskih voditeljev na manevrskih položajih ter sprem- ljal začetek in nadaljnji potek protinapada, H so ga »rdeči« začeli davi ob 8. uri na širokem bojišču v odseku reke Lonje, 20 km od Zagreba Prvo opazovalno mesto je bilo pripravljeno na nekem griču, od koder je videti položaje, na ka- terih je prišlo do prvega stika med nasprotujočimi se silami. Tukaj sta bila na tribuni po- leg maršala Tita predsednika Zveznega izvršnega sveta Ed- vard Kardelj in Aleksander Rankovič, kasneje pa so se jima še pridružili tudi podpredsednik Moša Pijade, predsedniki repu- bliških Izvršnih svetov Petar Stambolič. dr Vladimir Bakarič, Djuro Pucar, Lazar Koliševski, Blažo Jovanovič V imenu Iz- vršnega sveta LR Slovenije je bil prisoten podpredsednik Ivan Maček. Potek manevrov so opazovali še člani Izvršnih svetov republik ' in generali JLA- Poleg domačih so bili tndl mnogi tuji opazovalci: člani vo- jaških delegacij Grčije, Turčije, ZDA, Velike Britanije in Fran- cije, ki že nekaj dni prihajajo na manevrsko področje. Med prisotnimi so bili tudi vojaški atašeji in njihovi pomočniki ter člani misije za vojaško pomoč ZDA v Jugoslaviji. Italijanske Čete še vedno ob naši meji Gorica, 21 sept (Tanjug). Iz obmejnih krajev poročajo, da italijanske enote še vedno niso zapustile svojih položajev ob jugoslovanski meji. Nasprotno, v nekaterih krajih italijanske čete še povečujejo svojo aktiv- nost. Poročajo da so v Albonu pri Čedadu opazili okoli 2000 italijanskih vojakov ki so se razporejali po šotorih Pri St. Petru ob reki Nadiži v Beneški Sloveniji so še vedno deli itali- janske vojske in sicer enote al- pincev in del-' oklepne divizije Ariette. PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 25. septembra 1953 Vsak hošcek odkapljene zemlje bo potrelmo skrbno obdelati Ptnj, 21. septembra (LP). Upravniki kmetijskih gospo- darstev in ekonomij ter pred- sedniki upravnik odborov vino-' gradniških in kmetijskih obde- lovalnih zadrug so se danes pr- vič sestali v zvezi z vprašanjem priključitve zemlje iz kmetij- skega zemljiškega sklada sploš- nega ljudskega premoženja po- sameznim kmetijskim organiza- cijam. Uvodoma sta podpredsednica OLO tov. Stropnikova in pred- sednik OZZ tov. Prime podčr- tala, da bo potrebno pri prevze- manju kompleksov zemljiškega sklada upoštevati predvsem večje in skupne parcele, pri manjših in razsejanih parcelah pa odločiti, ali jih bo obdelovalo kmetijsko gospodarstvo ali pa dosedanji lastnik sam. Pred- vsem gre za to, da bo vsa zem- lja, ki jo bodo prevzela kmetij- ska gospodarstva, ekonomije in zadruge res dobro obdelana. Pri tem bo potrebno premagati še razne začetne težave glede stroj- nega parka, kreditov, gnoja in drugo, zlasti pa glede zaposlitve kmetijskih in vinogradniških delavcev, ki so odvisni od za- služka pri poljskem in vino- gradniškem delu. Nobena od- kupljena parcellca ne sme biti neobdelana. Kmetje se zanima- jo, kdo bo obdeloval odkuplje- no zemljo fn bi radi vedeli, ka- tere parcele bodo obdelala kme- tijska gospodarstva, ekonomije in zadruge in kater« parcele bodo ostale temu ali onemu §e dalje v obdelavo. To vprašanje bo potrebno reševati vzporedno z izdajanjem odločb o odkupu zemlje. Bliža se doba jesenske setve, ko si morajo biti vsa go- spodarstva glede teh vprašanj že na jasnem. V glavnem je bil ta sestanek namenjen razpravi, katerim kmetijskim gospodarstvom, eko- nomijam in zadrugam v okraju bodo priključena razna področ- ja odkupljene zemlje. Pri tej obravnavi so prišli v poštev faktorji kot n. pr. bližina že ob- stoječega gospodarstva, možno- sti arondiranja pridobljenih po- vršin, razpoložljiva delovna si- la, krediti, gnojila in strojni park. Kmetijsko gospodarstvo v Ki- dričevem se bo z dodeljeno zemljo povečalo za okrog 200 ha s področja občine Lovrenc In Cirkovci. Kmetijsko gospodar- stvo Starše se bo povečalo za 30—40 ha s parcelami, ki so razsejane i>o vseh vaseh občine Starše. Se na več straneh bo imelo zemljo kmetijsko gospo- darstvo Tumišče, ki prevzame zemljo v Selah, Dražendh, Po- brežju, Sp. in Zg. Bregu in del- no tudi v Leskovcu. Vinograd- niška zadruga Dravinjski vrh, ki bo preimenovana v Kmetij- sko gospodarstvo Dravinjski vrh, pridobi 60—70 ha na pod- ročju občine Videm, delno ob- Sne Leskovec in zemljo, ki bo odkupljena v Dravinjskem vr- hu.Kmetijsko gospodarstvo Pod- lehnik prevzame odkupljene po- vršine s področja Podlehnika, v Gruškovju, Vamici, delno v Leskovcu in v Dolenl. Kmetijska delovna zadruga Sobetrnci prevzame odkupljeno zemljo s področja občine Mar- kovci in delno občine Gorišnica ter del Možkanjc in bo mejila s svojimi površinami na Kmetij- sko gospodarstvo Domava, ki tudj prevzame del površin ob- čine Gorišnica. Polenšaka, Ro- gcznice. del Podgorc, Pacinja, Velovlaka, Levanjc in D esenc, medtem ko se bo povečala eko- nomija Gorišnica s pridobljeni- mi površinami Muretinc, Male vasi, Gajevc, Moškanjc p Goriš- nice same. Ekonomija zadruge Podgorci prevzame zemljo iz Cvetkovc in Osluševc ter dela Podgorc. Okrajnemu gospodar- stvu Ormož se priključi Hum in del površin občine Podgorci ter Velika Nedelja. Zadruga Lit- merk prevzame del Huma in del občine Ormož, ki ga ne bo prevzelo tamkajšnje gospodar- stvo. Kmetijsko gospodarstvo Zavrč se bo povečalo za odkup- ljene površine iz občine Zavrč in Cirkulane. Glede povečanja površin letovišča Bori še vpra- šanje ni rešeno. Vse kaže, da bo v Juršincih ustanovljeno no- vo kmetijsko gospodarstvo, do- tlej pa prevzame odkupljene površine s področja občine Jur- šinc ekonomija KZ Juršinci. Ekonomija KZ Trnovska vas bo imela skoraj najbolj razsejane površine s področja občine Tr- novska vas in na Trnovskem vr- hu. Posestvu OZZ v Placarju pa bodo pripadle površine ob- čine Desternik, (Svetinci, Pla- car, Desternik, Jirševci, Jane- ževski wh in Drstelja). Mestna ekonomija bo prevzela del obč. Grajena in površine s področja Ptuja, ki so v njeni bližini. Vi- narska zadruga Ptuj prevzame Urekove parcele, zadruga Osoj- nik pa večji del občine Grajena, Kmetijskemu gospodarstvu Sta- tenberg pa bodo pripadle od- kupljene površine občine Lešje in občine Makole. Navzočim so bila dana navo- dila, da bodo dobili potrebna posojila In podatke glede povr- šin, ki jih l^do prevzela njiho- va gospodarstva, pri okrajni ko- misiji za zemljiški sklad sploš- nega ljudskega premoženja, kjer so v katastrske mape označene parcele, ki na podlagi odločb pripadajo zemljiškemu skladu. Kakor se je videlo že na se- stanku, se bodo povsod resno lotili te važne naloge, ker ]e tudi v njihovem interesu, da kmetijski in vinogradniški de- lavci čimprej e praktično obču- tijo odpra\T> viničarskih in dru- gačnih odnosov in da postanejo resni kmetijski delavci v več- jem delovnem kolektivu kmetij- skih gospodarstev, ki se bodo borila, da bo vsa zemlja res slu- žila gospodarskim koristim na- gega ljudstva in njegovi borbi za boljše življenje. Končno so se vsi navzoči po- menili še o zaposlitvi mladega srednje strokovnega kadra za kmetijstvoi, ki je končal ob pod- pori OZZ kmetijske šdle in se- daj čaka na nastavitev, za kar pa so kazala nekatera kmetijska gospodarstva dokaj nerazume- vanja. Sporazumno bo sprejetih v službo več absolventov kme- tijskih šol. V naslednjih letih bo naše kmetijstvo trosilo več umetnih gnojil Kmetijstvo v naši državi je v pogledu porabe umetnih gnojil na enem zadnjih mest v Evropi. Zemlja, ki sicer vsako leto rodi, je v nekaterih predelih države docela izčrpana in nujno potre- buje pomoči, zlasti v fosfatih m dušiku. To velja predvsem za zemljo v kraikih predelih, pa tudi drugje, tudi v Vojvodini, Slavoniji ali Mačvi. Z umetnimi gnojili se dosega večji donos, pa tudi kvaliteta pridelkov se ob- čutno izboljša. Praksa iz napred- nih držav kaže, da se je donos po hektaru dvignU dvakratno, če so skrbno in racionalno uporab- ljali umetna gnojila. V tera po- gleda je trenutno na prvem me- stu Nizozemska, kjer trošijo po 460 kg umetnih gnojil na ha. Za njo je Belgija (220 kg), Zahodna Nemčija (160 kg), Danska (95 kg), Francija (54 kg) itd. V Jugosla- viji pa je stanje v tem pogledu vse drugo kot razveseljivo. Na prvem mestu je Slovenija, ki po- rabi letno 4,42 kg na ha, dru- ge republike pa so daleč za njo. Tako trošl na primer Hrvatska 2,93 kg na ha, Vojvodina 0,98 kg, Cma gora 0,87 kg, Bosna in Ma- kedonija 0,40 kg. Razumljivo je, da je tako stanje VTrrok nizkim doiHDSom v kmetijstvu, čeprav na drugi strani velja Jugoslavi- ja kot velik proizvajalec kmetij- skih produktov. Desetletni perspektivni pro- gram razvoja kmetijstva v naši državi predvidertrebno investirati okrog 43 milijard odjetje v Mariboru, ki mu je dalo akon- tacijo in mu je tudi dobavil 8,7 m' dog .Ostalo hlodovino je dal predelati v železniške prage in Jih je prodal Tovarni giinicb in aluminija v Kidričevo za 142.000 din. Od nekega Kinga iz V. Kamena pri Rajhenburgu je vzel v preprodajo kakih 200 kg deteljnega semena za okrog 80.000 din. Za tega doba- vitelja je dal potem pri krajev- nih obrtnih delavnicah liOvrenc Izdelati spalnico za 110.000 din, kuhinjsko opremo za 56.000 din ter oboje odpremil v Rajhen- burg. Razliko med 80.000 din in računom je plačal iz svojih sredstev. Problem zase pa Je Strelovo posojanje denarja zadrugi in krajevnim podjetjem v Lovren- cu. V knjigovodstvu podjetij se pojavlja znesek 526.433 din, glede katerega Strel trdi, da ga je sam posodil podjetjem, nje- mu pa so ga posodili King, Riz- man, Bauman Franc in Marija iz Lovrenca, znesek 196.433 din pa da je njegov. V nasprotju s Strelovo trditvijo, da tudi za- druga nima svojega denarja, pa Je ugotovitev, da je ravno za- druga posodila odborniku Knaf- liču Jožetu din 24.860.— za na- bavo opeke, Ribič Ludviku pa 100.000 din za graditev svoje hiše. Od sposojenih 526.433 din so krajevna podjetja Lovrenc nakazala na račun čevljarske zadruge, kjer je Strel obrato- vodja, 280.000 din na naslov KZ pa zato, ker mu niso smele dati gotovine, iz računa pri KZ pa bi lahko dvignil vso vsoto. Strel trdi, da teh 280 000 din letos ne bo zahteval od zadruge, ker da zadruga nima denarja niti za plače. Ob vsej tej mešanici do- biva Strel od zadruge še 30.000 dinarjev letno za najemnino za obratne prostore, dobival pa je do nedavnega celo otro?'ce do- klade za 2 otroka. Na vprašanje, kaj misli sto- riti, zatrjuje Strel, da ne bo od- pustil hčerke. Ta bo ostala v službi naprej, pa čeprav bo moral odpustiti dve tretjini de- lavcev in delati z ostalimi de- lavci in samo z lastnimi obrat- nimi sredstvi. Ob začetku leta 1953 je namreč zadruga zapro- sila pri NB za 3 milijone obrat- nega kredita. NB je ta kredit odklonila iz razloga, ker mu uprava, kjer je oče obratovodja, hčerka pa knjigovodkinja, oh dosedanjih izkušnjah ne nudi nikakega zagotovila, da bo kre- dit imel pravočasno kritje. Ob lastnih premalih obratnih stvih 20 ljudi res ne more di^- lati. Vsega tega pa Strel nočo upoštevati, zato so pritisnili- tudi upniki potom arbitraže. Ob kontroli so delavci mol- čali. Molčal je tudi upravni od- bor. Govoril je samo obrato- vodja Strel, ki zavrača vsako uvidevnost, da je tako stanje protizakonito in nevzdržno za delavce in zadružno gospodarje- nje. Ugotovitve kontrole se kon- čujejo v tem smislu, da pod- jetje pod takim vodstvom ne more naprej poslovati. Potreb- no je v tem primeru nekaj ukreniti: Ali pripraviti Strela, da bo dobilo podjetje zaneslji- vega in sposobnega knjigovodjo in se spravilo zopet v red, ali pa odstraniti Strela iz zadruge, da ne bo ogrožal obstoja zadru- ge in eksistence delavce^^^^-za- družnikov. Pz. Klic iz Haloz Pred nekaj dnevi smo braH \ I Slov. poročevalca članek o po-i srečen! borbi tolminskih vino- gradnikov proti toči s strelja- njem z živosrebmim Jodidom. Tudi tukaj v Halozah se sta- rejši Še spominjamo strelskih postaj s črnimi utlcaipl in dol- gimi železnimi oevmi, ki so bile postavljene v Paradižu, Medrib- nlku, Pohorju, Slatini in drugje. Za streljanje proti toči so bili v tistih časih določeni vlničarji, starejši možakarji. Prav dobro se spominjam, da je streljanje v grozeče oblake polne toče res- nično pomagalo ter odvrnilo ve- liko nevarnost za vinograde. Pozneje so bile te strelske po- staje opuščene in od takrat obi- skuje naše vinorodne griče zo- pet bolj »ll manj redno vsako leto toča. Postaje so imele še nalogo opazovati nevarnost spo- mladanske pozebe, ki so nanjo prav tako s streljanjem opozar- jale vinogradnike. Za vse te varnostne ukrepe sedaj nihče več ne skrbi. Naše gorice in sadovnjaki, pa tudi njivice so Izpostavljene pusto- šenju toče m pozebe. Mislim, da je v interesu vse naše skupno- sti in gospodarstva ter ne samo Haložanov, če bi se ta akcija izvedla, zato pa sem mnenja, da bi jo naj skupnost v izdatni meri tudi podprla. Janez Emeršič Heielshe^s irolifa f PMu fNadaljevanJe s 1. strani) majo slovenskega zgodovinarja. Dr. Bogo Grafenauer je podal izčrpen, podroben pregled dela slovenskih zgodovinarjev v zad- njih letih in poizkušal Izluščiti njegovo osrednjo problematiko, Edo Tumher je govoril o danes prevažni problematiki spome- niškega varstva v Sloveniji, saj vidimo iz lastne izkušnje, kako Je zapisan propadu pri nas zna- meniti vurberški grad in kako hitro propadajo še žive priče polpreteklih dni iz NOB, v po- poldanskem delu zborovanja pa je republiški inšpektor profesor Bogomir Stupan nanizal zani- mive misli o problemu pouka zgodovine na srednjih šolah. Tako sta se v teh predavanjih ob zgodovini neprestano preple- tali preteklost in sedanjost, kar je tudi edino prava pot, če no- čemo, da nam zgodovina posta- ne nekakšna znanost zase, ne pa iz preteklosti kažipot v bodoč- nost. Jedro vse problematO^e pa so zajele resolucije in sklepi sprejeti ob koncu zborovanja. Med njimi je bila tudi pozdrav- na brzojavka maršalu Titu, v kateri mu slovenski zgodovi- narji obljubljajo, da bodo s svo- jim znanstvenim delom podprli njegovo borbo za našo zemljo in ljudi, ki jih spet ogroža za- padni so.'3ed, In s tem tudi za mir v svetu. Naslednjega dne, v nedeljo, so zborovalci napravili še prijeten, a obenem pouScjii izlet v ptujsko okolico. Ogledali so si grad Bori, se od tu vrnili v Ptuj, se bežno ustavili pn mitrejih, nadaljevali z obema avtobusoma pot na Ptujsko go- ro, kjer jim Je raztolmačil ta najznamenitejši umetnostni spo- menik ptujskega okraja dr. Emi- lijan Cevc, in zaključili svojo pot na gradu Statenbergu, kjesf jih je presenetil s svojo lepoto znani štukatumi strop z zname- nitimi freskami. V prijetnem pomenku se Je približal čas od- hoda. Slovenski zgodovinarji so se spet razšli, s seboj pa so po- nesli novih znanstvenih pobud, novih smemic za pouk zgodovi- ne na srednjih šolah in — lahko si toliko domišljamo — v spo- minu tudi lepote in znameni- tosti našega mesta, čigar pre- teklost nam je in Jo še vedno odkriva Muzejsko društvo v Ptuju, čigar šestdesetletnica plodnega dela jih je tudi priva- bila k nam. Za društvo samo in Ptujčane pa sta bila ta slavnost in zborovanje potrdilo za dobro opravljeno delo in obenem po- buda za še večje napore In s tem tudi uspehe v bodočnosti. Zavedajmo se, da sicer živimo v sedanjosti za bodočnost, da pa moramo graditi na osnovi vseh pozitivnih vrednot iz preteklo- sti, ki jo moramo zato čimboljo poznati. VLADIMIR DEDIJER: Z^ovu Hr&bGdeu Odlomek iz knjige: Josip Broz- Tito — prispevki za življenjepis Josip Broz je prestal še zadnji ostanek kazni tri mesece in pol v Frankopanskf trdnjavi v Ogu- linu. V marcu 1934 so ga pazniki ogulinskih sodnih zaporov od- gnali i^a policijo, kjer so mu sporočili, da so mu oblasti dolo- čile za prisilno bivališče rojstno vas Kumrovec v Zagorju. Ta ukrep So uporabili proti mno- gim, ne samo komunistom, mar- več tudi predstavnikom meščan- skih strank, ki so bili v opoziciji proti diktatorskemu režimu kr?]ja Aleksandra. Tako jo Josip Broz prišel ko- nec marca v svojo vas Kumro- vec. Tik pred njegovim priho- dom je irmrl brat Dragutin- Karlo, ki je stanoval v očetovi hiši. Našel je samo njego\^ ženo in otroke. Istega dne se jo moral Po prihodu v domačo vas pri- i^v:^- obla?tem županu obline. kr.mor je spadal Kumrovec. To so bila Zagorska Sela blizu Kumrovca. Na občini je Josip Broz našel župana Josipa Juraka, ki ga je poznal že iz otroških let. Jurak je zaprl vrata, stopil k Josipu Brozu in ga potrepljal po rami, rekoč: »Dobro si se držal!« Takšno Jurakovo stališče je Josipa Broza presenetilo. Očitno je bilo, da režim kralja Aleksan- dra med ljudstvom nima nobene opore, da pa bi župan občine, in po\'Thu še imenovani župan, ki naj bi bil v vsem kraju glavna opora režima, da bi takšen člo- vek čestital komunistu, ki je odsedel i>et let robije — to je bilo res nepričakovano. Zupan je nadalje rekel Brozu. dp bi se moral po predpisih ja- vit; vsak dan toda nri tem mu je pomežiknil. Tudi njemu je bilo torej Jasno, da Broz v svoji rojstni vasi dolgo ostal. Tako se je tudi zgodilo. Broz je obiskal v vasi vse svoje sorod-! nike in znance hodil čez Sotloj v Podsredo k svoji teti Ani ter^ se seznanil s položajem v zagor- ski in slovenski vasi. Samo nekomu ni bilo po volji, da se je Broz vrnil. Neko ne- deljo je duhovnik po maši v ka- pelici sv. Roka začel govoriti, da se je pojavil v vasi antikrist, misleč pri tem na Brozove po- menke s kmeti. Kot prvo je bilo treba zapu- stiti Kumrovec irj -se ne več jav- ljati oblastem. Iz Kumrovca je odšel v Samobor, Kjer se je za- časno nastanil pri svoji sestri Terezi, omoženi 4 nekim čev- ljarjem v tem mestu, Tz Samo- bora je Josip Broz hodil v Za- greb, kjer je navezal stike z ile- galno partijsko organizacijo, i Brž ko so opazili, da je Josip I Broz izginil iz Kumrovca. Je za- . ereb?ka oolicija izdala za njim ' tiralico, 7ato se ni mogel več gi- bati pod svojim oravim imenom i moral pa je tudi spremeniti zu- nanjost. Predvsem si je pustil rasti brčice, ki So niu dokaj spremenile flzionomijo. Pobarval si je tudi lase z rdečkasto barvo in jel nositi naočnike. 2e prej, ko se je mudil v vasi Veliko Trojstvo, mu je nekoč, leta 1924, padla v oko bucika in nastalo je očesno vnetje. Nujno je moral v Zagreb na operacijo k neke- mu zdra\miku-specialistu. Po operaciji je nosil naočnike, do- kler mu ni oko povsem zacelilo. Zdaj, po prihodu z robije, leta 1934 je nosil naočnike iz navad- nega stola, da ga policaji in de- tektivi ne bi lahko spoznali. Josip Broz Si je nadel tudi drugo ime. Takrat Je bilo po- trebno — in to je veljalo za pravilo — da v partijskem delu niso nastopali pod pra\'im ime- nom, da bi se zmanjšala možnc?t razkritij. Ce so na nrimer areti- rali kakega člnna Partije, ki je vedel Za prava imena dnigih članov Partije, pa je med muče- njem izdal tovariše, jim je poli- cija takoj priš'a na s!cd Isto se je do Tacalo tudi. če je provoka- tor v^n v partijsko orga- nizacijo. Ce pa so bila imena lažna, policija ni vedela, za ka- tere ljudi gre in kje se mude. Pred odhodom na robijo je imel Josip Broz več partijskih imen, kakor Georgijevič, Zago- rac in druga. Z imenom Zagorac je podpisal tudi nekaj člankov v delavskem tisku. Ime Tito si je Josip Broz na- del leta 1934. Sam pravi, da si ga je nadel Šele leta 1936, ko je ugotovil, da njegovo prejšnje ime Rudi uporablja še neki član Centralnega komiteja, Rodoljub Čolakovič, da ne bi nastale ne- potrebne komplikacije. Iz doku- mentov v arhivu CK KPJ iz leta 1934 Pa je videti, da je Josip Broz že takoj po prihodu z ro- bije uporabljal ime Tito. V Mo- skvi, ko ie delal v Kominterni. je imel Josln Broz ime Valter. To ime je uporabljal tudi med vojno 1941 do 1944 v brzojavkah 2 Moskvo. Zakaj si je Josip Broz nadel ime Tito? Ali je ime] kake raz- loge da Si je nadel prav to ime? JosiD Broz pravi o tem da se ni ravnal 00 nohpnih po.sebr.'h raz- logih, marveč da je ime Tito po- gosto na Hrvaškem, zlasti v Za- gorju. Po publicistu Stevi Galogaži se je Josip Broz povezal s par- tijskim vodstvom v Zagrebu, v katerem so bili gradbeni dela- vec Fran jo Kralj, pečar Drago Petrovič, krojač Drago Marušič in študent Srdjan Priča. Prišel je na sestanek z njimi v kletno stanovanje nekega simpatizerja na Ilici, kamor ga je privedel Kralj. Takrat je bilo med par- tijskim članstvom na deželj ve- liko nezaupanje do CK, ki se le mudil na Dunaju. Malone vsi policijski vdori so se dogajali zaradi (cga, ker^o aretirali ljudi, ki jih je CK pošiljal z Dunaja. Delavci v partijskem vodsl\'U v Zagrebu so predlagali, na- b: Tito takoj odpravil na Dunaj, da bi tam na mestu videl, kak- šen je položaj. Kakor se spomi- nja Srdian Prlca, je Kralj rekel: y>Ce Broz poreče, da je tam vse v redu tedaj se bomo tudi nij strinjali s tem.« Po daljši diskusiji •'e partijsko \'odstvo v Zagrebu n.-ij Eroz takoj odpotuje na Dunaj. Ptuj, 25. septembra 195S PTUJSKI TEFNIK Stran 3 Pameten ukrep LOMO v Ptuju Vsak pošten Ptujčan, ki mu je vsaj malo pri srcu kulturni na- predek našega mesta, je gotovo pozdravil odlok LOMO od 23. 4. 1953, ki je bil objavljen ob j koncu avgusta t. i. in zadeval prepoved reje domačih živaiij v mestu Ptuju. Ce upoštevamo, da mesto nima primerne kana- lizacije In vodovoda, moramo razumeti, da so odborniki MLO uvideli nujnojst in potrebo iz- danega ukrepa. Saj je res čudno, da še ni izbruhnila v Ptuju no- bena epidemija, ki bi lahko po- stala usodepolna za naše prebi- valstvo, ker se nahaja med nji- mi še nekaj brezobzirnih ljudi, ki mislijo, da za "Jih ne veljajo nikaki predpisi o redu, snagi itd. ter jemljejo s tem ugled na- šemu zgodovinskemu mestu, svojim sostanovalcem pa ogro- žajo zdravje. Iz naslednjih pri- merov je razvidno, kako nepra- vilne odnose imajo nekateri brezobzimeži do prebivalcev v svoji okolici. Ob večerih lahko vidimo, kako se vračajo čez dravski most in celo preko Slovenskega trga ko- ze, ki imajo svoja domovanja v sredini mesta, kjer povzroča- jo najneznosnejši smrad. Pred nekaj dnevi se je vršila na Slo- venskem trgu zjutraj pravcata hajka za nekim prašičem, ki si je želel nekaj svežega zraka. Cuje se celo, da se uporabljajo za take četveronožce celo stano- vanjski prostori. V Aškerčevi ul., v sredini mesta redi znanj Ptujčan konja, krave in svinje, ne glede na to, da gnojišče ni higiensko urejeno. Neznosen smrad ne dovoljuje bližnjim stanovalcem, da bi mogli prezračiti svoja stanova- nja vsaj v vročih poletnih dneh in se naužiti osvežujočega zra- ka, kar tega lastnika živine se- veda prav nič ne moti. V Ljutomerski cesti ima ne- i ka stranka svinje kar v kleti neke hiše. Posebno srečni pa so sosedje hiše št. 12 v isti ulid. Tu redita dve stranki v nepri- j memih hlevih kar 5 prašičev. Ker ni v hiši in blizu tam ka- nalizacije, povzroča stoječa gnoj- nica nevzdržen smrad, ki oku- žuje zrak, kar se posebno uve- ljavlja zjutraj in zvečer, ko si hočejo sosedje prezračiti in shla- diti stanovanja. Na vrhu sta povrh tega še dva nepokrita kupa gnoja, ki služita muham, komarjem in raznemu drugemu mrčesu kot odlično pitališče in razmnoževališče, dokler se mla- di rodovi ne preselijo v kuhinje in druge stanovanjske prostore. Takih primerov bi lahko na- šteli v našem mestu še mnogo. Upamo, da bo svet za komu- nalne zadeve pri LOMO napra- vil takoj konec tem škodljivim in brezobzirnim pojavom z do- slednim in strogim izvajanjem sprejetega odloka ter se poslu- žil 3. člena res le v takih pri- merih, kjer bodo vse naprave I>oix)lnoma odgovarjale higien- skim in gradbenim predpisom. Pa tudj sanitarna inšpekcija bo lahko dosegla na tem področju z energičnimi ukrepi lepe uspehe. Ptufsko gledališče T novi »e%oni Prve dnj oktobra bo pričelo okrajno gledališče v Ptuju svojo novo sezono. Ansambel ptujske- ga gledališča, ki je letos pomno- žen z nekaterimi novimi igralci in igralkami, pripravlja za zače- tek nove sezone dvoje del: Pinžgarjevo poznano narodno igro s petjem DlvJi lovec in pri- srčno Surekovo komedijo z god- bo in petjem Pesem s ceste, v kateri igra eno glavnih moških vlog Hugo Florjančič, član ma- riborskega narod, gledališča kot gost. V Divjem lovcu, za kate- rega je pripravil bogato sceno ing. arh. Pengov, bo nastopil tudi del moškega in ženskega pevskega zbora ptujske »Svobo- de«, kar bo dalo predstavi go- tovo veliko privlačnost. Premierama teh dveh del t>o- sta sledili Grillparzerjeva Iju- bavna žaloigra Ljubezen in morja valovi in zabavna kome- dija hrvaškega dramatika Pe- troviča Vozel. Se v mesecu oktobru se bo ponovila Prebrisana norica, ki je doživela ob koncu prejšnje se- zone v našem gledališč z go- stjo Alenko Svetelovo v naslov- ni vlogi velik uspeh. V teku sezone bo naštudiralo ptujsko gledališče še naslednja dela od domačih: Potrč: Krefli (ki jih bo režiral in igral ob- enem glavno vlogo kot gost Lojze Potokar, član ljubljanske drame), Golar, Dve nevesti, Vojnovičev Ekvinokcij (z Elvi- ro Kraljevo, članico ljub. nar. gledališča v glavni ženski vlogi). Sceno za to pretresljivo dramo iz dalmatinskega življenja ka- kor tudi za Ljubezni in morja valovi bo ustvaril akad. slikar in scenograf Maks Kavčič. Od klasike je na repertoarju poleg Grillparzerja še ena Mo- lierova oz. Goldonijeva komedi- ja. Od tujih del sta na sporedu še Klabundova pravljična ki- tajska igra Krog s kredo in Ja- mesova drama Dedinja, s katero je doživelo lani tržaško sloven- sko narodno gledališče v Lju- bljani ogromen uspeh, V načrtu je tudi uprizoritev mladinske iffre Zavedajoč se, da brez zadost-' ne povezave šole z domom ne more biti uspešno ne učno, še manj po vzgojno delo, je uči- teljstvo v Domavi takoj ob pri- ^ četku šolskega leta povabilo starše in rednike na sestanek. Kaj je pokazal prvi roditelj- ski sestanek? Pravzaprav marsikaj, v prvi vrsti pa potrebo po boljšem kontaktu šole in staršev. Za vpi.sanih 237 učencev je bilo prisotnih 51 roditeljev, odn. red- nikov. od teh 9 iz Sp. Velovlaka, 1 iz Zamene, ostali iz Dornave in Mezgovec. Mnogo roditeljev in rednikov je siX)znalo živo potrebo po stalnem kontaktu s žolo, so pa še tudi starši in red- niki, ki prepuščajo vso vzgojno delo izključno šoli. Učiteljstvo Si je postavilo nalogo, da bo pri- rejalo pogostejše roditeljske se- stanke, da bo imelo sestanke na terenu, stopilo pa bo tudi v ose- ben stik s starši, ki bodisi ne kažejo zadosti zanimanja za vzgojo svojih otrok, bodisi celo odklon od šole. (No, slednjih je le malo.) Šolski obisk na tukajšnji šoli Z rodifelfskega sestanka v Domov! n{ slab, vendar se najde med starši še vedno nekaj takih, ki vidijo v svojih otrocih le ceneno delovno silo in zapravijo na ra- čun nekaj nepotrebnih šolskih izostankov otroku marsikdaj ce- lo učno leto. Mnogi starši So se brez ugo- vora uklonili nujnosti osemlet- nega šolanja svojih otrok, saj jih je preudarno mišljenje pri- peljalo do spoznanja, da gre naš življenjski razvoj v smer, ko ne bo dovolj poznati nekaj črk in številk, nekoliko brati in pisati, ampak ko bo treba tudi za go- spodarsko upravljanje mnogo razumskega dela onemu, ki ne bo hotel podleči teku časa. Nekateri starši so po krajšem negodovanju glede osemletnega šolanja končno tudi sprejeli za- ključek, da je znanje potrebno, da je nekaj, česar poslej v živ- ljenju ne moreš izgubiti Prav pičlo število je ostalo onih staršev, ki skušajo na raz- ne neresne načine odtegniti svo- je otroke od osemletnega šola- nja, za kar najdejo vsakovrstne jalove izgovore. Izgovor, da »otrok noče«, ne more držati, saj so starši dolžni skrbeti za to, da »otrok hoče« in, kjer »hočejo« starši, tam »hočejo« tudi otroci. Gotovo je, da se bodo tudj oni starši, ki še simpatizirajo z ne- katerimi zastarelimi vzgojnimi načini, tako »vzgajanjem s pa- lico« in strogo ločitvijo po spolu. otresli teh simpatij in našli v vzgajanju prave prijeme, vredne napredne, socialistične družbe. Starši se moramo v polni meri zavedati, da smo predvsem tisti, ki usmerjamo otroka v srečno prihodnost, ali pa mu kratko- vidno zapremo vse dohode va- njo. Otrok je sicer naš, a srečna prihodnost naj bo njegova in j prav zaradi nje je vredno, da se I sami odrečemo tej ali oni ugod- j nosti, zlasti še, če vemo, da bij prav ta mogla biti zavora v otrokovem razvoju. Dolžnost nas vseh je, da spo- i znavamo vse dobre in vse slabe ' Stranj naših otrok, da dobre raz- vijamo do vseh možnih mej, slabe pa s pravilno vzgojo od- pravljamo, to pa je možno le ob intenzivnem sodelovanju doma in šole. Meta Kunčeva MALI OGLASI MTJRSiC ZDENKA iz Levanjc naj se javi v upravi in pre- vzame najdeno denarnico ter osebno izkaznico. SAMOSTOJNA GOSPODIČNA, dobra kuharica, inteligentna, gre za gosi>odinjo k vdovcu brez otrc^. Dopise na upravo lista pod »Jesen 53«. ISCEM gospodinjo-upokojenko. Kavčič Josip, Vičava 38 NA PRODAJ stavbna parcela z dograjenimi temelji do plošče in skoraj nov šivalni stroj znamke Singer (c^rogli čolni- ček). Naslov v upravi lista. DO PREKLICA sprejemajo vsi poverjeniki In vse knjigarne člane PREŠERNOVE DRUŽBE Pohitite z vpisom, da ne boste ostali brez knjig Prešernove družbe! NAROČAJTE SE na družinsko revijo Prešernove družbe OBZORNIK Letna naročnina za člane 450 dinarjev, za nečlane 5(X) din. ROJSTVA V PTUJSKI BOLNIŠNICI v času od 16. do 23. septembra 1953: Voda Marija iz Nove vasi štev. 82 je rodila — Borisa; Duh Katarina, Ptuj, Ljutomerska 13 — Stanislava; Vnuk Ivana, Zg. Jablane 27 — Franca; Habjanič Marjeta, Zakl 20 — Stanka; Lesjak Angela, Lešnica 6 — Milana; Glazer Marija, Mezgov- ci 67 — hčerko; Kocmut Mari- ja, Janežovski vrh 29 — Milana; Zidarič Marija, Ormož 87 — Da- nila; Zavec Milka, Velika Var- nica 70 — Srečka; Mesarjč Mar- gareta, Ptuj, Prešernova 23 — Marjana; Avguštin Neda, Sp. Breg 110 — Ljudmilo; Veršič Antonija, Sp. Hajdina 125 — Mirana; Šešerko Anka, Kidriče- vo, blok 5a — Stanka; Hajndl Neža, Breg št. 2, Majšperk — Danila; Zabavnik Rozalija, Lju- tomer 10 — Zlatka; Mlinarič Terezija, Ptuj, Jadranska 18 — Antona; Gašperšič Matilda, Draženci 51 — sina Draga. Poroke: Megla Zvonimir, šol- ski upravitelj Vitomarci in Tomšič Marija, učiteljica, Har- dek pri Ormožu. UmrU v Ptuju: Kozič Štefan roj. 1953, Dolnja Lendava; Mi- slovič Franc, roj. 1908, Belski vrh 63; Vidovič Marija, roj 1872, Vičavska pot 22, Ptuj; Zidarič Danilo, roj. 1953, Ptuj — bol- nica; Kosi Stanko, roj. 1936, Podgorci 67. CENE NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU v sredo, dne 23. septembra 1953, Za liter, kilogram ali komad: Vrtnine: čebula 25, česen 100, paprika 20, paradižnik 30, fižol (luščeni) 40, fižol (stročji) 20, krompir 10, kumare 10, kumare (za vlaganje) 35, karfijola 40, peteršilj 10, rdeča pesa 20, so- lata (endivija) 30, solata (v gla- vah) 30, zelje (rdeče) 10, zelje (v glavah) 5. Maščobe: maslo surovo 400, olje bučno 300, zaseka 230. Žitarice: ječmen 30, koruza 30, pšenica 35. Perutnina: kokoši 300—450, piščanci 300—600. Sadni izdelki: breskve 25—30, grozdje 40 —60, jabolka 20—25, : slive 20—25, kis 20. i Mlečni Izdelki: mleko 20, j smetana 120, sir 4U—80. , Jajca 12—13, kostanji 30—40. ZavTČ, 22. sept. (VK) Tukajš- nji IZUD je bil vse leto zelo agilen. Skoraj brez gmotnih sredstev se je spravil k obnovi odra. Z dobrodelnimi prispevki je uspelo tukajšnjemu režiserju tov. Štefanu Verdniku oder te- meljito popraviti. To je nova, velika pridobitev za Ijudsko- prosvetni aktiv. Istočasno je tov. Verdnik sam pripravil vse vloge »Verige«. Zbral je okrog sebe agilno mladino, ki je kljub od- daljenosti, slabemu vremenu in utrujenosti prihajala na vaje. V nedeljo, 20. t. m. smo po dolgih letih ponovno videli Finž- garjevo dramo »Veriga«. Oder je bil okusno pripravljen. Tudi igralci so se potrudili. Režiser sam je posrečeno igral vlogo Primoža. Janez, sin Marko in Mejač so bili sigurni na odru, Pa tudi Mimika. Pri izgovorjavi se niti malo ni čutil vpliv na- rečja. Le v I. dejanju je nekoli- ko motila nesigumost prj obvla- dovanju vlog, ki pa se pri po- novitvah več ne ponavlja. Udeležba je bila zadovoljiva. Gledalci so razumeli smisel dra- me. Marsikdo si je po predstavi sicrivoma obrisal solzne oči. Ve- lika dovzetnost tukajšnjega ljud- stva za kulturne prireditve je največja pobuda režiserju in igralcem, ki bodo začeto delo gotovo marljivo nadaljevali. Zjutraj ni bilo prašiCa niti kozliča Lancova vas, 23. sept. (Pz). V noči med 22. in 23. majem t L je Imel Habjanič Ivan iz Lan- cove vasi nezaželjen obisk. Ne- kdo mu je vkradel prašiča v vrednosti 2000 din. Kak mesec dni pozneje pa se je isto zgo- dilo Planjšek Andreju, le s to razliko, da je bil ta oškodovan za 10 kg težkega kozlička. V preiskavi je bil osumljen prilaščanja tujih stvari Horvat Jože iz Lancove vasi 17. Imeno- vani ni mogel odvrniti s sebe suma. V ponedeljek, 28. t. m., ob 11. uri, se bo moral Horvat Jože zagovarjati pred ptujskim okraj- nim sodiščem na podlagi obtož- nice, ki je bila vlož.3na proti njemu s predlogom, da se ga primemo kaznuje, da ne bo več škodoval sovaščanom. Čestitamo 61-letniku tov. Janezu Emeršiču iz Paradiža Našemu dopisniku tov. Janezu Emeršiču iz Paradiža pri Cir- kulanah je te dni nešteto pri- jateljev in znancev krepko stis- nilo roko ob 61. letnici in mu želelo, da bi še nadaljnja leta bil zdrav in krepak ter tako naklo- njen ljudstvu, kot je bil vsa do- sedanja leta. Ni bilo družine daleč naokoli Paradiža in Cir- kulan, kjer tov. Emeršiča ne bi poznali. Po njegovi zaslugi je bilo zavarovanih proti požaru in nezgodam nešteto haloškrh hišic in ljudi. Z njegovim zala- ganjem in požrtvovalnostjo je bilo izvršenih nešteto drobnih nalog za OF v času okupacije. Razumljivo je, da je tov. Janez Emeršič glede na vse življenj- sko prizadevanje za haloško ljudstvo in ljudsko oblast dacies nosilec Ordena zaslug za narod v čast in ponos vse svoje oko- lice. Ob nje?o\'1 61. obletnici skrb- nega in delovnega živlienja mu čestitamo in želimo da bi vča- kal še mnogo srečnih in veselih let s\^ojega življenia Uredništvo. SAMO SVOJE JE HOTEL Sloveči dunajski kirurg Theo- dor Billroth je pred prvo sve- tX)vno vojno operiral nekega nad- vojvodo. Po uspešni operaciji se je zglasil pri njem prvi adjulant Franca Jožefa in ga vprašal, kaj želi: Red rdečega orla ali tisoč kron? y>Kaj?* je vzkliknil Billroth, •ne potrebujem ne Rdečega orla, ne 1000 kron, izplačajte mi samo niof honorar, ki znaša 2000 kron." Prvo botrovanje ob vpisu novorojenčka v matično knjigo v Ptuju v soboto, 19. t. m., je bila v dvorani matičnega urada v Ptu- ju prva slovesnost ob vpisu no- vorojenega državljana v matič- no knjigo rojstev. To prvo slo- vesnost je doživel novorojenček Bogdanovič iz Ptuja, ki sta niu oče in mati v sporazumu z bo- trom izbrala ime Boris. Sloves- nost je opravil predsednik ljud- skega odbora mestne občine Ptuj tov. Vogrinec Janko. S tem je napravljena tudi v Ptuju prelomnica v dosedanji praksi, ko so se imena vpiso- vala v matično knjigo rojstev brez vsake slovesnosti in brez navzočnosti očeta, matere in bo- tra. * Srce mu je omagalo 17-letni Kosi Stanko iz Pod- gorc pri odhodu z doma v po- nedeljek. 21 t. m. zjutraj, pač še ni vedel, da se je zadnjič napotil na žel. postajo Oslušev- ci. Potniki na vlaku so že pred postajo opazili neznanca, ki je v bližini postaje sedel na cesti, ker je to bilo ob deževnem vre- menu pa tudi sicer nenavadno. Neznanec je nato vstopil, pa mu je že nekaj trenutkov po- tem postalo slabo Nekaj minut pozneje je v kupeju slučajno navzoča zdravnica dr. Neu- dauerjeva lahko ugotovila samo še smrt. Kosi Stanku je kljub mladosti omagalo srce. PRODAM kompletno trgovsko opremo. Vprašati pri Miki, ■pHii RrhcIH trtr. MURA : DRAVA 4:3 (1:1) Zadnjo prosto nedeljo sta mo- štvi Drave in Mure izkoristili za prijateljsko tekmo. Ves prvi polčas je bila Drava zdaleč bolj- ša, vendar je neodločni napad zapravil nekaj zrelih priložnosti za gol. V drugem polčasu so se igralci Mure znašli in z nekaj uspelimi prodori dosegli pred- nost v golih in zmagali. Drava je bila vseskozi enakovredna rutiniranemu nasprotniku, prav posebno obramba, v napadu pa se je odlično znašel Mere, ki je bil tudi strelec obeh golov. Pred 250 gledalci je sodil zelo dobro Božičev iz Maribora. V pred- tekmi so morali tudi mladind Drave kloniti z rezultatom 4:2. BRANIK : DRAVA 23:9 Ptujski rokometaši so danes pokazali svojo najslabšo igro v letošnjem letu, tako da je imel Branik lahko delo in bi moral zmagati še bolj. Danes se je po- kazalo pri Dravi, da igralci zdaleč ne obvladajo žoge tako kot Branikovci, da sploh ni bi- lo nobene povezave med napa- dom in obrambo in da nI med napadalci odločnega strelca, ki bi znal izkoristiti nekaj prilik, ki so jih imeli, najslabše pa je vsekakor podajanje. Nasprotno pa je Branik pokazal, da se je resno pripravil za tekmovanje v slovenski rokometni ligi. Pre- cej bolj pa smo bili zadovoljni z ženslco ekipo Drave, ki je da- nes igrala svojo drugo tekmo z Branikom in jo sicer izgubila 8:2, vendar je bila enakovredna do rezultata 2:2 in pokazala lep napredek od prve tekme, ki jo je izgubila 12:2. -k. S A H Brzoturnir Šahovskega druš- tva Ptuj za september se je končč)l takole: I. mesto je zase- del Rudolf s 7 in pol točkami, II. Pešl 6.5, III.—rv. Bohak in Berden po 5, V. Perger 4.5, VI.—VII. Drofenik in Zunec po 4 točke itd. ZAČETEK ESPERANTSKEGA TEČAJA Kakor je bilo že javljeno, se bo začel esperantski tečaj dne 5. oktobra. Zaradi tega vabimo vse one, ki so se že prijavili, kakor tudi one interesente, ki se nameravajo prijaviti, da to store takoj in da se dne 5. ok- tobra ob i9. uri zglasijo v sobi ML SZDL na LO MO (II. nad- sta^Dpje). Moral bi bil ilegalno priti čez mejo, medtem ko pa so priprav- ljali to, se je seznanjal z razme- ran»i v deželi. Takole opisuje stanje v Partiji po svojem pri- hodu z robi je: »Ko sem prispel v Zagreb In začel delati, so me tovariši iz- volili za člana Pokrajinskega komiteja Hrvaške, to se pravi partijskega vodstva za Hrvaško. V zelo kratkem času sem se se- znanil s stanjem partijske orga- nizacije. Tisto, kar sem takrat zvedel, je samo dopolnilo sliko, ki smo jo bili dobili že na robiji. Stanje v Partiji je Bilo res zelo žalostno, toda kazali so se že no- vi, pozitivni znaki. Tja do leta 1933 so bile tu in tam posamez- ne razbite skupine. Malone ves vodilni partijski kader, ne le višji, marveč tudi srednji in nižji, je bil ali pobit ali na robiji aH je emigriral. Toda že leta 1933 so se začeie ilegalne celice KP na široko oc- navljati, ustanavljali so se kra- jevni komiteji, 1. 1934, ko sem prišel z robije, pa so bili tudi že formiranj p<^rajinski komiteji. Glavna ovira v delu Partije je bilo dejstvo, da se vodstvo Par- tije, to se pravi Centralni ko- mite, nj mudil v domovini med množicami. Ko je zagrebška po- licija 1. 1929 ubila sekretarja CK delavca Djura Djakoviča, je ti- sto, kar je ostalo od CK, pobeg-' nilo čez mejo in se stalno nase-j lilo na Dunaju. Po sklepu Kom-; interne je bil takrat na čelo Partije postavljen Jovan Mališič- Martinovič, intelektualec iz Cme gore. Daleč od domovine, od po- gojev, v katerih so živeli ljudje v Jugoslaviji, je skušal ta CK navezati nekakšne stike z or- ganizacijami v domovini. Poši- ljal je razne ljudi, ki pa so ve- činoma prišli v roke policiji; držali so se zelo slabo in izda- jali so ne samo posameznike, marveč tudi cele organizacije. Tako je prišlo v roke policiji na stotine ljudi. Posledica tega je bila, da so partijske organiza- cije v domovini popolnoma iz- gubile zaupanje v vodstvo v tu- jini, mnoge izmed njih pa so celo odklanjale stike s tem in takšnim vodstvom. Na drugi strani pa policijski teror ni po- puščal. Računa se, da Je šlo od leta 1929, ko je kralj Aleksan- der upostavil diktaturo, skozi zapore v Jugoslaviji kakih 35 tisoč političnih kaznjencev. Ma- lone vse brez razlike so prete- pali, pred sodišče, pred piosebno sodišče za zaščito države pa so jih postavili le majhen del. Leta 1929 jih je sodišče obsodilo 110, leta 1930 — 388, leta 1931 — 196, leta 1932 — 301, leta 1933 — 458, leta 1934 pa 493. Po mojem mnenju je bila takš- nega stanja v Partiji v marsi- čem kriva tudi metoda vodstva. Ljudi so kratko in malo prisilili v to, da niso mislili s svojo gla- vo, marveč da so od nekod od zunaj pričakovali napotkov, kaj naj delajo. Predvsem ljudje v domovini, ki so bili v neposred- nem procesu borbe, niso smeli izvesti nobene politične akcije, dokler tega ni odobrilo višje vodstvo, to se pravi CK. To vod- stvo pa je bilo v tujini, na Du- naju. Morali so torej čakati na njegove direktive. Na drugi strani pa tudi ta CK ni imel svobode akcije Vsako svojo re- solucijo je moral poprej poslati Kominterni v Moskvo, kjer so prišle vse stvari najprej v roke nižjih uradnikov, potem višjih in šele potlej pred forum. Tam so jih najprej analizirali, potem pa sprejemali sklepe, ki so ča- kali na potrditev, nazadnje pa so direktivo poslali CK na Du- naj, odkoder so jo končno pre- nesli v partijske organizacije v domovini. To ni bila samo dolgotrajna, marveč često tudi nepravilna pot. Sklepe o delu Partije so pravzaprav sprejemali ljudje daleč od naše dežele, daleč od neposrednega procesa borbe, često tudi brez globljega pozna- vanje p)ogojev v deželi. Ce upo- števamo Se frakcionaški boj v CK samem, si lahko mislimo, kako težaven je bil položaj. Za- to se je vodstvo nenehno me- njavalo Zaradi slabosti in ne- uspehov so iskali izhoda v iz- menjavanju ljudi Pri tem je Komintema navadno na te f>o- k)žaje pošiljala v Moskvi žive- če ljudi, ljudi iz svojega aparata. Komintema ni zaupala tovari- šem zraslim v borbi doma. očitno je torej, zakaj v delu Partije v Jugoslaviji ni bilo moči doseči večjih uspehov. Prva in osnovma naloga, ki so jo postavljali na sejah Pokra- jinskega komiteja v Zagrebu, je bila upostaviti stike s Central- nim komitejem na Dunaju. Ljudje so odkrito govorili, da nekaj ni v redu, da policija are- tira vsakega človeka, ki pride od Centralnega komiteja, da nasta- jajo taka razkritja; oglašali so se celo ljudje, ki so predlagali, naj bi stikov sploh ne imeli. Za- to je partijsko vodstvo v Zagre- bu sklenilo, naj odpotujem na Dunaj, da bi se tam na mestu domenil z ljudmi iz CK, kako bi mogli upostaviti zanesljivo zvezo. Bilo je že poleti, v začetku julija, ko sem končal v Zagre- bu za partijsko organizacijo na zagrebški univerzi daljši referat o fašizmu, potem pa sem se na- potil na Dunaj. Na izbiro sem imel enega izmed dveh načinov potovanja; ali da si priskrbim ponarejen potni list, potni list na tuje ime. ali pa da pridem čez mejo na kakem manj za- straženem kraju. Da bi si pri- skrbel ponarejen potni list je bilo premalo časa, razen tega pa naša tehnika takrat še ni bila razvita; zato sem sklenil priti čez mejo brez potnega lista. Za kraj prehoda sem izbral planin- sko mestece Tržič v Sloveniji. Pri Tržiču ločijo Karavanke Ju- goslavijo od Avstrije in tu so imeli turisti z legitimacijami Slovenskega planiskega društva pravico hoditi do 10 km daleč na avstrijsko ozemlje. To sem izkoristil, si priskrbel ponare- jeno planisko legitimacijo, obul gojzerje si oprtal nahrbtnik in tako prispel v Tržič. Tam sem našel nekega vodnika ki je bil pripravljen spraviti me po bliž- njicah čez mejo, pr; tem pa se izogniti obmejnim karavlam, v katerih so pregledovali legiti- macije vseh v Avstrijo name- njenih planincev Ta vodnik je delal to za denar Razen tega se je ukvarjal s tihotapstvom kremenčkov za vžigalnike. Za to uslugo je zahteval od mene 300 dinarjev. Ko se je zmračilo, sva odri- nila iz Tržiča vkreber proti meji. ^tran 4 PTITJ<^] TEDNIK Ptuj, 25. srptOTiHra 1953 jugoslov.^nska loterija Poročilo T žrebanju srečk 45. kola Premije so zadele srečke; 1.000.000 — d n štev 305389 500.000,— dji štev 019798 300.000— din štev 020143 200.000,— din štev 356132 Po 100.000.— dinarjev so za- dele srečke; 010504 436238 315874 383564 601768 645076 091902 815899 Srečke, kj se konču,iejo s spo- daj označenimi številkami, so za- dele dobitek — dinarjev: Skupno je izžrebanih 255.656 dobitkov in 4 premije v vred- Bostj 67.000.000.— dinarjev. Žrebanje je bilo v Nikšiču. Dobitke izplačujemo samo po ttradni žrebn{ listi. Vezani do- bitki so že sešteti. Srečke 47. ko- la so v prodaji z današnjim dnem. Srečka, ki ^ zadela 1,000.000 dinarjev, je bila prodana v No- vem Sadu, za 500.000 dinarj.ev v Sarajevu, za 300.000 dinarjev v Sersjevu in za 200.000 dinarjev v Beogradu. Dobitek lOO.OOO di- narjev je zadela srečka štev. 383564, ki je bila prodana v Tr- bovljah, in srečka štev. 645076 v Ljubljani. svobodni sindikati nastopajo proti koncen- tracijskim taboriščem new Tork, 24. sept (AFP). — Mednarodna konferenca svobod- nih sindikatov je poslala glav- nemu tajniku OZN Dagu Ham- marskjoeldu spomenico, v kateri »ahteva, naj se Gospodarsko- Mcialni svet brez odlašanja Ta- vrame za ukiniteT taborišč za prisilno delo v državah sovjet- skega bloka. Spomenica poudar- ja. da omejevanje človečanskih svoboščin, kjer koli se že to dogaja, zanikuje razvoj demo- kracije in napredka po vsem svetu. Mestni kino v Ptuju predvaja od 25. do 27 septembra ameriški umetn film: velika reka Polkovnikova žena nikakor m mogla odpustiti svojemu možu, da je v državljanski vojni med Severom in Jugom požgal tudi njene plantaže na Jugu. Pet- najst let je živela ločeno od njega Sele ko je zvedela, da je tudi sin Jeff vstopil v vojsko, je premagala svojo zamero in odšla v Fort Starke, taborišče Vorkove armade. Ne njena ljub- kost, lepota in materine solze niso mogli premagati vojaka v očetu in sinu. Jeff ni hotel iz vojske in oče ga tudi ni pustil. Vneli so se hudi boji med Indi- janci in vojsko. Rio Grande — Velika reka je bila meja med Mehiko in ZDA, ki je polkovnik ni smel prestopiti, ko je prega- njal Indijance, ki so se po vsa- kem napadu umaknili na varno v Mehiko. General Sheridan je nazadnje na svojo pest ukazal polkovniku Yorku, da sme čez Veliko reko. da bi mogel do- končno uničiti Indijance. V tej veliki bitki je bil polko\mik ranjen. Jeff se Je pa izkazal kot samostojen in odličen vojak. Indijanci so bili krepko potol- čenl, polkovnik Je bil pa »ka- zensko«, ker je prekršil med- narodno pogodbo, premeščen za poslanika v Anglijo. Tudi Že- na se Je pomirila. Odpotovala je z njim v novo službo kot na drugo poročno potovanje. We- stem film poln akcije, tempa, poln romantike tistega časa, ki jo zna pričarati samo John Ford. predvaja od 29. do 30. septembra 1953: francoski glasbeni film pariz poje Dobro, da imamo že televizijo, sicer bi ne mogli najbrž videti in slišati slavnih pevcev pariš- kih popevk Peli bodo v korist ostarelih in onemoglih umetni- kov, ki jim je čudak Klodomir zapustil svoj grad. zraven pa bomo še priče nenavadnemu tekmovanju za dediščino 20 mi- lijonov frankov, ki naj jih do- bila Klodomirjeva pohčerjenka Glzela in nečak Gilbert. Pogoj je, da sta navzoča f>ovsod, kjer bodo peli pariški pevci. V vsaki pesmi je beseda, ki jima pokaže pot do naslednje pesmi. Vsak uspeh pomeni točko, kot potr- dilo pa velja podpis pevca. Za zmago potrebujeta šest podpi- sov, to Je vse. In hudomušni na- men rajnkega strlčka »Iz raja« Je, da bi se Glzela in Gilbert, ki se sicer ne moreta videti, za- ljubila in vzela. V ritmu lahke glasbe dr\nmo z obema tekmo- valcema od pevca do pevca, Iz enega kraja v drug kraj, pre- magujemo vse mogoče zapreke in ovire, spoznamo vse zname- nitosti in privlačnosti Pariza. Pariz je samo eden, v Parizu je ljubezen vesela, lahka, živa, Pa- riza človek zlepa ne pozabi, ne ve človek ne l^daj ne kako lju- bezen te v zakonski Jarem spra- vi. Poslušaš sto Je^dkov, kot jih je govoril Babilon, na prodaj tu so vse strasti in tu se križajo vse poti tistih, ki dnevi so Jim noči. Ne zamerite, t© je Pariz v ritmu, opoju, v svojem opeva- nem čaru, z masko, ki jf pra- vijo tudi ljubezen. Gizela in Gilbert se nista podila po me- stu zaman. Vse skupaj je bila res pavlihovsko režlrana šala, vendar nazadnje sta se našla, »Sovraštvo in ljubezen sta so- seda«, je rekel njun rajni stri- ček in ni se zmotil. uspeh kluba za konjski Šport »drava« nas je presenetil v nedeljo 20. t. m. so bile v Zagrebu mladinske medrepub- liške konjske dirke klubov Iz Hrvaške in Slovenije, na kate- rih so zastopali Slovenijo mla- dinci ptujskega kluba za konj- ski šport »Drava«. Tekmovali so na triletnih polnokrvnlh In polkrvnih konjih. Za favorite so splošno smatrali Zagrebčane, toda ptujska skupina mla- dincev Je s svojim nastopom m uspehom povzročila splošno pre- senečenje. Mladinec Jože Kralj je zasedel po lepi tekmi, v ka- teri Je takoj po startu zavzel vodilno mesto na kobili »Salami« prvo mesto, drugo pa Albin Gr- dlna na poznanem žrebcu »Sa- ku«. Za ta velik nepričakovan uspeh je v veliki meri pripo- moglo borbeno razpoloženje ptujskih mladincev, predvsem pa seveda dobro Jahanje po uspešnem in pravilnem trenin- gu. Tudi konji so k uspehu pri- spevali s svojo dobro kondidjo. —st. Bliža se trgatev Bliža se trgatev! Cas Je, da že sedaj mislimo, kako bomo očistili sode, vse kletarsko orod- je ter pobelili in razkužili klet. Dobro vemo, da Je od čistoče sodov, orodja In snage kleti tu- di odvisna kvaliteta pijače. Vino ima lastnost, da se na- vzame vonja in okusa od vseh stvari, s katerimi pride v dotl- ko, zato nam mora biti ta last- nost v spominu pri vsem kle- tarjenju. Ker pride pijača najbolj tesno m za najdalj časa v dotiko prav s sodom, kamor jo shranimo, je Jasno, da ne sme imeti sod no- benega lastnega aH privzetega vonja niti okusa. Pa ne samo vonj in okus tudi barvo po- tegne pijača nase! Zato moramo tudi vsa morebitna barvila od- straniti IZ sodov, preden natočl- mo vanje pijačo. Vse umivanje, izkuhavanje in luženje sodov ima torej en in isti cilj: odstra- niti sodom vsak vonj, okus in barvfio! Kako to dosežemo? Ce smo sod, ki ga želimo pripraviti, šele pred nedavnim Izpraznili, In Ce nameravamo natočlti vanj pija- čo, kakršna je bila prej v sodu, ni veliko dela. Natočlmo vanj čiste hladne vode približno za eno desetino njegove vsebine, stresemo vanj še nekoliko drob- nih kamenčkov, začepimo veho in začnemo sod počasi in pre- vidno valjati in postavljati Iz- menoma zdaj na eno, zdaj na drugo dno. Cez čas Iztočimo vo- do In nalljemo v sod svežo Ta postopek ponavljamo toliko ča- sa, da je voda, ki jo iz soda iz- lljemo, popolnoma čista, brez vsakega vonja in okusa. Ce pa je bil sod dalj časa prazen, posebno če smo ga med tem časom večkrat žveplali, ne zadostuje izpiranje z mrzlo vo- do, kajti ostanki žveplenlh par so se zajedli v les in jih mrzla voda ne more odstraniti. Pač pa bi jih izlužil mošt In pijača bi dobila neprijeten okus. Zato moramo tak sod izpirati z vročo vodo, kateri primešamo nekaj sode ali pa kakega drugega lu- žllnega sredstva (na primer ku- hinjske soli ali »Montanin«).Vo- do moramo vliti v sod vrelo ter veho dobro zabiti, nato pa sod dobro kotrljati sem in tja. Ker sili v sodu nastajajoča para pn vseh razpokah in luknjicah na- vzven, je pri takem parjenju najboljša priložnost, da zadela- mo razpoke med dogami s ko- ruznim ali kakim drugim lič- jem Ce pa ima sod prevelike razpoke in luknje, se para v njem ne tvori ter ga je treba dati v popravilo in nato po- no\mo zaparitl. Važno je tudi to, da je treba vodo izpustiti iz soda, dokler je Se vroča, kajti sicer ostane par- jenje brez učinka. Ce nameravamo sod od rde- čega vina porabiti za belo vino, ga moramo toliko časa s Kro- pom in sodo Izpirati, dokler ne Izgine iz vode, ki jo Izlijemo, poslednja sled rdečila. Ako sod nI bil dodobra pomit, ko je bil iztočen, seveda do se- daj opisano izpiranje In Izparl- vanje z vodo ne zadostuje. V takih primerih je treba vratca oziroma dno Izvzeti ter notra- njost soda dobro odrgniti s kr- tačo, katero namakamo v vroči sodnati raztopini. Sele nato sod lahko zapremo, izpiramo in z mrzlo vodo Izperemo. Ako je sod plesnlv, kar spo- znamo že po plesnobnem vonju, ki zaudarja Iz soda, je treba predvsem ugotoviti, kako glo- boko Je plesnoba že prodrla. V vsakem primeru plesnlvosti je brezpogojno potrebno, da sodu Izvzamemo dno. Nato ugotovi- mo, kake barve je plesnivost. Ce so v notranjosti soda le tu pa tam manjše površine plesni, ki Je bele barve, zadostuje na- vadno, da sod s trdo suho krta- čo na teh mestih toliko časa drgnemo, da plesnoba docela iz- gme. Nato ves sod oribamo še s hladno vodo, vstavimo dno, izpanmo tolikokrat, da vonj po plesnobi popolnoma izgine ter končno z mjzlo vodo izplaknc- mo. Ce pa je plesnoba postala že sive ali zelenkaste barve, je to znak, da se je vjedla že tako globoko v les, da je s krtačo ne moremo več odstraniti, marveč le z obličem ali g strugalom. Ce pa so plesnobna mesta postal« že rumenkasta, je plesnoba pre- rasla les že tako globoko, da 'o je sploh nemogoče odstraniti in tak sod za pijačo sploh ni več uporaben. Tudi sod. v katerem smo ime- li kis, za vino ni več uporaben. Nove sode oziroma sode. ka- terim smo vstavili novo dno ali doge, je treba pred uix>rabo iz- lužiti. Izlužujemo lahko s sodnato vrelo vodo toliko časa, da po- stane voda (ki jo moramo še vročo Iztočili) popolnoma čista, brez vonja in okusa. Nato sod z mrzlo vodo nekajkrat izplak- nemo. Pravočasno je treba poskrbe- ti tudi za dovoljno število veh, zamaškov in čepov, namazati obroče z mini jem in lakom, pe- to vijaka v sodovih vratcih p.i s parafinom. Pri loki moramo imeti tudi nelcaj cementa ali kake dobre zmesi, da zadelamo razpoke pri sodih, ki puščajo. Nadalje je treba skrbno oči- stiti, to je po potrebi s krtačo in vročo sodnato vodo oribatJ, nato pa z mrzlo vodo izprati grozdni mlin, stisk alni koš m vso posodo, s katero pride mošt v dotiko. Kajti ne samo sod, marveč tudi nesnažna in ceio plesniva stiskalnica, mlin ali posoda nam lahko pokvari pi- jačo — in to nepopravljivo! V tem oziru ne moremo biti nilc- dar dovolj natančni in skrbni, kajti vsaka malomarnost se hu- do maščuje. Obroče pri stiskal- nem kožu in \'se železne del« pri mlinu sveže prelakiramo z lakom, ki ne sme imeti vonja in ki ga ne moremo na noben način odstraniti Ce takega la- ka ne dobimo, je bolje, da sa- mo odrgnemo rjo in uamažemo železne de4e z jedilnim oUemu Končno moramo tudi klet pravilno pripraviti za pijačo. To fift pTavd, odstraniti iz nje vse prazne sode m vso navlako, Id se je v tem času nabrala, nato pa stene in strop dobro omesti in prebelltL Enako tudi očistimo tla in podlage za so- de. Obenem je treba klet dobro prezračiti. Samo po sebi umlji- vo je, da ne sme klet sama, ni- ti nobena stvar v ajej zaudar- jati po plesnobi ali po kakem drugem vonju, ki bi se je seve- da pijača takoj navzela. Za ženo in gospodinjo Bolezen v družini je vedno nezaželen gost. Po- sebno za gospodinjo Je vjr novih skrbi in trpljenja. Zato naj mož ne pušča svoje žene same pri postelji bolnega otroka. Obra- čamo se k tistim očetom, ki so se navadili, da je mati sama ostajala prvi čas svojega mate- rinstva pri nemirnem detetu In ga tolažila, ter mislijo, da Je to le stvar in dolžnost žene. Nikar se ne izgovarjajte, da boste drugo Jutro utrujeni In slabi za izvrševanje svojih dolžnosti, da boste pri delu v pisarni zaspali. Ce mora mož sam ležati v bolniški jtosteljl, naj bo hvale- žen tistemu, ki mu streže in se ne boJi sitnosti, ki so pri bolni- ku sicer včasih opravičljive, vendar pa često nepotrebne. Sicer pa zahteva bolnik v družini vestno oskrbo, če želi- mo, da bi bolezen čim ugodneje potekala in ^im prej poneha- la. Bolniku je mogoče pravilno in uspešno streči le, če Ima ti- sti ki mu streže, dovolj dobre volje in samozatajevanja. Du- ševna stran zahteva od oskrbo- valca posebne vloge, ker zuna- nji vplivi zelo učinkujejo na razpoloženje bolnika ter je res umetnost držati ga v pravilnem razpoloženju. Ta umetnost ima razna sredstva: zunanja in no- tranja. K zunanjim spada opre- ma sobe in vse okolice, kjer b!va bolnik. Tu mora biti zrač- no, prijazno, svetlo, čisto in mimo. Prav primerne so cvetli- ce, ki ne dlše, a nudijo prijazen pogled. — Pogosto menjavanje perila osvežuje bolnika; mnogi se čutijo nesrečne, «ko se ne morejo vsak dan umiti in Cesto menjati perila. Seveda je ta iz- menjava za nevešče roke Cesto težavna, zlasti če se bolnik tež- ko giblje. — Ce zdravnik pred- piSe bolniku zdravila, določeno hrano in pijačo, mora oskrbova- lec skrbeti za to. da bolnik vse to zares tudi uživa, pa čeprav bi se temu upiral. Bolniku je treba večkrat meriti toploto. Nikdar se ne sme dovoliti, da bi to delal sam. Bolnika ne smemo nikdar naglo buditi iz spanja. Ni treba misliti, da bol- nife ne bo mogel spati ponoči, Ce spi podnevi, ker je tembolj zaspan, čim več spi. Naglica pri bolniku ni nikdar umestna, vse je treba storiti počasi in pre- udarno. Bolniku je treba postreči ta- koj, ne pa šele po drugi proš- nji Ce ni upanja, da bi bolnik ozdravel, mu je treba lajšati Cas pred smrtjo. Ce mu odleže, Ce i>ostane rekonvaleseent, bi bil rad zaposlen, išče časnike, knjige, družbo itd. Tu je po- trebna previdnost. Pisma je tre- ba kontrolirati in se ne smejo dati bolniku, Ce so razburljive vsebine, prav tako moramo Iz- birati za bolnika le veselo Cti- vo. Bolnik vse presoja s svoje- ga stališča In si žeH, da bi se njegova bolezen smatrala za resno, misli samo nase, premiš- lja o svoji bolezni, upa, da bo kmalu ozdravel, zlasti če dobi to ali ono zdravila 2^to se z bolnikom ne pričkajmo, neoma- lovažujmo bolezni in mu je znanstveno ne razlagajmo, ker on tej razlagi ne verjame. Po- strezlmo mu z vsem, kar mu ne škoduje, samo da bo zadovoljen. Starost človeka Obdobij človekovega življe- nja ne moremo deliti točno po številu let, ker tudi leta sama niso pravo merilo svarosti člo- veka. Starost človeka v veliki meri zavisi od podnebja, spola, telesne konstitucije, vzgoje, prehrane, dela ter sploh celot- nega življenja. Znak mladosti je stalna rast telesa in njegovih oblik. Tudi če nastopi spolna dozorelost prej, vendar smatramo dobo mladosti do končanega 20. leta prj dekletih in 24 pri mladeni- čih Ta doba ima seveda več krajših obdobij: doba novoro- jenčka (6—v«? dni) dojenčka (9—12 mesecev), doba detinstva ali doba mlečnih zob (do 7. le- ta). dekliška ali deška leta (do 14 leta) mladeniška ali deviška (do takrat, ko preneha telo ra- sti) Sledi doba zreiosti. ko se drži telo na v:šku ?vojega rsz- vo^a in svojih zmožnosti, svoje trdnosti in v^ztrajnosti: pri ženi jo štejemo do 45. leta. nri možu ^^ 'eta in tudi dalje. Tud: ta H^vhs jnng dvoje obdobij- prvo obdobje polne moči in svežosti traja pri možu do 45. leta in pri ženi do 35. leta in se odlikuje posebno po trdni volji, svežem duhu in čilih telesnih močeh; tudi telo je še navadno vitko, dočim se pozneje začne človek debeliti In moči se nekako po- lenljo. Seveda se tudi v tem obdobju staranje omejuje; če se ta doba ne podaljša, nastopi tretja, starost ali staranje v pra- vem pomenu. To dobo navadno imenujemo tudi dobo počitka. Toda kdor samo počiva, prehi- tro izgubi svojo sposobnost za delo. kakor vsaka mišica osla- bi, če se ne uporablja Ne sa- mo duh, tudi srce odpove služ- bo če primemo ne deluje. Staranje samo je lahko nor- j malno ali bolezensko. Normalno I staranje ie v tem, da se snov j organizma nekako zgošča. da i organizame ne more obnavljati ! in ponavljati svojih sestavin. Bolezensko staranje pa je po- sledica razvratnega življenja, izčrpan''h energij, obremenitve z delom, skrbmi, ter zaradi bo- lezni, ki iz tega izvirajo. Popravilo cest Zavrčani radi podpirajo Zavrč, 22. eept (VK) Občinski ljudski odbor je organiziral ta mesec popravilo cest. Precej de- la je bilo s predpripravami, zla- sti z dopovedovanjem ljudem, da so dobre ceste naša lastna potreba in korist. Vse kaže, da ta agitacija v Hrastovec ni pro- drla. Nasprotno pa Je bilo v Tur- škem vrhu, kjer je napravljen celo nov prekop za potok, s či- mer je prihranjeno delo za drugi most, ker sedaj en most zadošča. S poglobitvijo struge v razdalji 1 km bodo prihranjene poplave ob deževnih nalivih in s tem na- stala škoda. V Goričaku se je iz- kazalo Okrajno gospodarstvo Zavrč s tem, da je dalo popra- viti dve dovozni cesti v razdalji 1 km, ki sta za promet zelo po- trebni. Dobro bi bilo, da bi se še drugod v Halozah tako izka- zali ob zavesti, da m> dobre ce- ste važen faktor v našem gospo- darstvu m da je mogoče v ta namen tudi marsikaj napraviti. * Nesreča ne počiva Ptujska bolnišnica Je v zad- njih dneh nudila pomoč slede- čim ponesrečencem: Majcenu Ivanu iz Mihove 40 (pošicodbe noge), Cemezel Marjanu iz Haj- dine 109 (padel z voza), Horvat Jožetu iz Pekla 22 (zlom noge), Perger Rezikt iz Ptuja, Mikloši- čeva 3 (zlom noge), Arnuš Mile- ni Iz Kidričevega 6 (poškodbe od lužnega kamna), Bombek Janku iz Mihove 55 (padel s ko- lesa), Hanželič Francu iz Dor- nove 36 (poškodovala ga je kra- va), Bezjak Jožetu iz Ormoža 92 (zlom hrbtenice), Zinko Francu iz Lahonc 58 (konj ga Je poško- doval), Krček Mariji iz Kidriče- vega (padec s kolesa), Kacjan Francu iz Slap 13 (padec), Lah Ivanu 27, OLO Ljutomer (konj mu Je zlomil nogo), Veselič .An- geli iz Cerovca 31 (poškodbe na nOgi), Regvat Matevžu iz Gorce 4 (padel je s kolesa), Hrga Janku iz Ptuja Ljutomerska 26 (vsekal se ie z motikoV Cafuta Maksu iz Sp Brega (zlom desne noge). Praktični nas.eti Varčna gospodinja ve. da se jed v iKjikriti posodi dosti hi- treje skuha in da so mnoge Jedi tudi boljše, če se duSijo v last- nem eoku. Vendar pa je nekaj jedi, ki jih moramo kuhati v nepokriti posodi. Zelenjava bo ostal« tudi med kuho zelena, če posode ne bomo pokrili, rezan- cev, svaljTcov in žličnikov pa ne pokrivamo zato. da nam med vretjem ne prekipijo. ★ Ce se nam zde omake ali juhe preredke, ne delajmo po- novno prežganja, temveč zme- ■šajmo nekoliko bele moke z vodo in jo dodajmo jedi. Pazi- mo pa, da ne ostala moka v kepicah! ★ Limonove lurlnicc. ki smo jim odstranile belo plast, na- močene dva do tri tedne v al- koholu, so odličen ekstrat za liker. RAZNA UPORABA KISA Meso bo dalj časa sveže, če ga bomo zavile v krpo, namo- čeno v kis, in ga shranile na zračnem prostoru. Tefenjava ne bo pri kuhi Iz- subila barve, če ji dodimn »ripio kisa. Cml madeži na krompirju bodo izginili, če bomo med kuho dodale malo kisa. Preproge in tapetno blago bo spet sveže, če ga zdrgnemo s krrx>, prepojeno s kisom. Madeže od apna bomo od- stranile, če bomo blago nekaj- krat prekuhale v oklsani vodi (seveda ne sme biti blago bar- vano). Olivno olje, pomešano s ki- som, je odlično sredstvo za či- ščenje polo,5čenega pohištva. Potem ko pohištvo zdrgnemo s krpo, namočeno v to meša- nico, ga ološčimo z mehko vol- neno krpo. Pisano perilo ne bo zlepa zbledelo, če ga bomo splakova- le v oklsani vodi. Milnico bomo povsem odstra- nile T las. če bomo pri splako- vanju glave dodale v zadnjo vodo nekoliko kisa. Voda, namenjena za koipel. bo mebke^^a, Ce ji bomo dodali nekoliko kisa.. Ce dodamo vedi. v kateri ku- hamo ohrovt aH sladko *elje, nekoliko kisa, se ne bo širil po stanovanj« nepri.^e+en vonj po omenjeni zelenjavi. Predvidena je ustanovitev kmetijskih zbornic Po informacijah iz Beograda se bo v kratkem začelo usta- navljanje kmetijskih zbornic. Clani kmetijskih 2±K)mic bodo lahko vse gospodarskE organi- zacije, ustanove, zavodi in pod- jetja, katerih osnovna dejavnost je kmetijska prolizvodnja, pa tudi posMnezni kmetovalci, ki so člani ene zadntžnih organi- zacij. Kmetijske zbornice bodo vsestransko preučevale kmetij- ske probleme, ter se bavile z /prašanjl scmenarstva, mate- riala za sajenje, plemenske ži- vine, pret^ovalne industrije, trgovine s kmetijskimi pridel- ki itd. Organizirane bo^ po strokovnih sekcijah. Rajonske zbornice bodo v vseh krajih države, vse pa bodo včlanjene v Zvezo kmetijskih zbornic s sedežem v Beogradu. Drobne zanimivosti Po 150 kg medu iz enega p«; nja so vzeli čebelarji v nei^^ bosenski zadrugi v Ljiibu-škem. Panje so prevažali na letno pa.šo vedno v kraj. kjer j« bila pajža najbolj ugodna, Lcta^njega 8. olctobra bo kon- čan pivi obrat tovarne glinice In aluminija v Kidričevem — drobiimca boksita, katerega prve količine bodo pri.šlc torej ^ letos v p^edc^lavo. Ostali ^rati bcrdo končani spomladi naslednjega leta. 19 držav-upnic Zalvdnc Nem- čijo se je sporazumelo o likv- daciji dolgov; ki jh ima Zuih d- na Nemčija do teh držav. Ti dolgovi znašajo 137,3 m-lit ar d nemških mark. kar prcdst-^vl a naivcčji dolg, kar jih :e splch kdai na svetu ob-^^tajalo. Zsh ^d- na Nemčija bo plačevala do:s prvih pet let po 550 milijorov mark letno, vozn^^e ra ro 7o0 milijonov mark. Velik d^' tfh dol''ov irvi'-^ .?c Izpred dnajc svetovne vojne