GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki,
— —______i_____
CUATHJE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnico. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en do-lar sa dvomesečno poskusu j o.
I ZA IZBOLJŠANJE LISTA
K 11 Jim i Vato mn tMjm. Vmk, ki \\ mJ mm pilpinlito UlaiNtrad^tliu// Ij »rti it Hi ca mmrmtm Ura. V» to	))
■( Cm. km tU mm «#ril pal k nra lepmmm \\ will?— *tiv*. ::	•: (/
»F^LEPHONEj Ci^fei_3~Jlj:>j2_	"	21<t'	<>«*«	Yffc. X. under Art « Cmtgrtm »f March 3rd. 18^.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
Wo. 1 38. - Stev. 138.	NEW YORK, WEDNESDAY, 15. JUNIJ A^l 938 —SREDA, 15. JUNIJaT938	*	Volume XLVI. - Letnik XLVL
HODŽA SE POGAJA Z VODITEUISUDETSKIH NEMCEV
i
Kongres sprejel delavsko predlogo
PREDLOGA JE BILA IZROČENA i	PREDSEDNIKU V PODPIS
WASHINGTON, D. C., 14. junija. — Delavska predloga, ki določa minimalne plače in maksimalni delovni čas za ameriške industrije, katere se bavijo z meddržavno trgovino, je bila sinoči sprejeta ter poslana predsedniku Rooseveltu v Dodpis.
ifEMSKI ZASTOPNIKI SONEKOLIKO ■ODNEHALI, POSEBNO KAR SE TIČE I DRŽAVNE VNANJE POLITIKE
Pri Hoda ni bilo nemških socijalnih demokratov. Jutri bo izdano važno politično poročilo. — V par dneh se bo položaj razjasnil. — V Požunu je stranka sudetskih Nemcev presenetljivo napredovala. — Predlogi glede nove jezikovne postave.
PRAGA. Cehoslovaška. I 4. junija. — Ministrski predsednik Milan Hodža je imel sinoči 3 ure m rajajoč govor s petimi zastopniki stranke sudet-B^kih Nemcev. Posvetovanja so, kot je bilo uradne naznanjeno, potekla v "prijateljskem ozračju", če-
■	udi do sedaj ni še nikakega znaka, da je prišlo do ■kake pojasnitve problema narodnih manjšin.
V	vladnem poslopju, kamor so nemški zastop-Bniki prišli na povabilo ministrskega predsednika, ■domnevajo, da so nemški zastopniki že skoro prll ■volji nekoliko popustiti pri svojih skrajnih zahte-Ivah, kakor n. pr. prekinjenje zveze med Cehoslo-■vaško in sovjetsko Rusijo in odstranitev vseh za-■prek za narodno socijalistično propagando v len.-1 ■jih. ki so po veliki večini nemški.
Jutri bo najbrže objavljeno uradno poročilo o ■dosedanjem poteku pogajanj.
Splošno prevladuje mnenje, da je Hodža po-Idrobno pojasnil vladne predloge glede nove jezi-Iatovne postave ter si je zabelježil pripombe vodi-Iteljev Henleinove stranke
Konrad Henlein je kot zastopnike svoje stranke
■	poslal na razgovor z ministrskim predsednikom | IHodžo poslance Ernesta Kundta, Karla Herman !
■	na Francka, Franza Petersa, Franca Roscheja in
■	pravnega izvedenca dr. Schicketanza.
Poročila, da so bili pri Hodži tudi nemški soci-Ijalni demokrati, so se izkazala kot neresnična, to-I ia tako povabilo bodo dobili še ta teden. Madžar-Iski in poljski voditelji narodnih manjšin so bili na-I prošeni, da so ta in prihodnji teden pripravljeni, I Ida bodo poklicani k ministrskemu predsedniku.
V	premogarskem mestu Duxu so češki občinski
■	svetovalci skupno z nemškimi socijalistično demc-I kratskimi svetovalci izvolili za mestnega župana I socijalnega demokrata Friderika Scheina, ker so I Henleinovi pristaši odklonili, da bi županovo dobo I delili med svojim in češkim zastopnikom, razun, čc
nastopi prvi del županovanja Nemec.
Hodža je po konferenci kabinetnemu političnemu odboru poročal o poteku posvetovanj. Iz tega politični krogi sklepajo, da pogajanja ugodno na • predujejo in da bo za jutri naznanjeno uradno poročilo velike politične važnosti.
Javnost, četudi nekoliko v negotovosti, upa, da *e bodo prihodnje dni razmere tako obrnile, da bo položaj pojasnjen, ker je dosedanji napeti položaj povzročal v evropskih vnanjih uradih velike skrbi.
PRAGA, Cehoslovaška, 1 4. junija. — Po poročilu stranke sudetskih Nemcev je bilo pri nedeli-skih občinskih volitvah v 81 70 mestih, trgih in vaseh na Cehoslovaškem oddanih 824,282 nemških glasov, od katerih odpade na stranko, katero vodi Konrad Henlein, 749,820 glasov. Skupno število nemških glasov, ki so bili oddani 22. in 29. ter 12. junija, znaša 1,268,849, od katerih je dobila Hen-Jeinova stranka 1, 154,946 glasov.
Celo češko, sudetskim Nemcem nenaklonjeno Časopisje, priznava, da je Henleinova stranka dobila veliko večino nemških glasov.
Veliko zanimanje vlada za izid volitev v posameznih mestih, kot je n. pr. Požun, glavnem me-ptu Slovaške, kjer je stranka sudetskih Nemcev od
leta I 935 povišala število svojih glasov od 5000 na k 13,283.	t
Pri volitvah pa je nfepravila zelo 'slabo kupčijo' f avtonotnno-klerikalna stranka župnika Andreja Hlinke. Za kandidate Hlinoove stranke je bilo v s Požunu oddanih 8133 glasov, za madžarske kan- i didate 10,938, za kandidate vladne koalicije pa Jj 25,105 glasov. Tudi po ostali Slovaški so dobili av- E tonomni kandidati komaj tretjino vseh glasov. Se [ bolj žalostno za Slovake pa je, da so njihovi glasovi od leta 1935 pri letošnjih občinskih volitvah J zelo nazadovali.	j
STRAHOVITA P0V0DENJ
Nad 5000 japonskih vojakov utonilo; vojni materi jal uničen. — 7000 vojakov v nevarnosti. Japonci molče o katastrofi.
SAXUUAJ, Kitajska, 14. junija. — Iz kitajskih viro/ po ročaju, <Ja je v po vodil j i Rim-ue reke utonilo i>et tisoč japonskih vojakov, sedem tisoč vojakov je pa v nevarnosti, da jiii Im> v>ak hip /.ajela voda. Ogromne množine vojnega materij.«-, Ia >o uničene.	\
< > zemlje Paishali, kjer se in*.-haja centralna japonska fronta. je hi Iti tako rekoč v hipu pod vodo, ki je bila po nekaterih krajih do trideset čevljev ; pod visoka. Voda je pokrila 2."»t) polj-kili topov, HO tankov in lC*) oklopuih avtomobilov.
Kaj je s civilisti, poročilo i»e omenja. Mesto, ki je važno železniško križišče, ima 200,000 prebivalcev.
Poročila s kitajskega dela cent ralue f route naznanjajo, da je povoden j popolnoma z: i-| ustavila jaix>n.-ko ofenzivo | proti Čengčovu. Japonci o povodu ji trdovratno molče. .Japonski gla-xui stan je izdal poročilo, da je položaj na fronti neizpremenjen.
STALIN IZVOLJEN V GE0RGIJI
V georgijski in armenski republiki so bile parlamentarne volitve. — V svoji rojstni republiki je Stalin na čelu poslancev.
MOSKVA, Rusija, lo. junija. |— Rojstna dežela Josipa Sta-'lina je izvolila iz 237 članov ob-j stoječi najvišji sovjet s Stali-jiiom na čelu. Ravuo tako je bii Stalin izvoljen kot prvi med člani najvišjega sovjeta v republiki Armeniji.
V teb republikah so bile prve volitve med 11 republikami, ki so dosedanje izvrševalne odljo-»re nadomestile z najvišjimi so-j v jet i.
Ti sovjeti so podobni sistemu dvojnih sbornie v sovjeteki
CASTELL0N JE V ROKAH JFAŠIST0V
1 Motsto so zavzeli po vročih bojih po ulicah. — Prihodnji cilj fa&stov je
Valencija.
.... ......... j
HENDAYE, Francija, 14. ju-! jnija. — Fašisti so sinoči ura- j i dno naznanili, da >o zavzeli Ca-Utcllou de la Plana in njegov j {pristanišče Grao in s tem je fašistom odprta velika obrežn i | |planjava za ofenziva proti Va lenciji.
1 Vojaška poročila pravijo, d-i je prebivalstvo večinoma ostalo v uiestu, navzlic temu da so )>rejšnja fioročila naznanja!;1, da se je iz-elilo iz mesta.
Valencija, ki je sedaj prvi fašistični cilj, se nahaja 40 miij južno od Castellou proti juga <*b Sredozemskem morju. I Z zavzetjem Graa >o fašisti dobili v svoje roke prvo dobi o pristanišče o1> vzhodnem španskem obrežju. l)o obrežja so prebili pot 15. aprila pri Vin i-rozu, med Barcelono in Castel-lonom, toda ob 40 milj dolge.n oJirežju niso dobili nikakega primernega 'pristanišča. Zato so morali vojni materi jal zia U-ati na majhne prevozne ladje > parni kov, ki -o stali daleč od {obrežja.
• Fašisti >ti vkorakali v Ca-! s teli on popoldne in so ga popolnoma zasedli v mraku. , Republikanci so se trdno držali v mestu ter so iz barikad in utrjenih hiš s strojnicami streljali na fašistično infanterijo.
imiji, za kar so bile po celi državi volitve 12. deeeinlbra.
Skupno s Stalinom stoji n:* čelu seznama ministrski predsednik Vjačeslav Molotov.
LONDON, Anglija, 13. junija. — Od devetih v nedeljo ponoči London ni mogel priti v telefonsko zvezo z Moskvo. V svojem poizvedovanju je londonski urad lista **Tlie Nevr York Times" dognal, da tudi druga evropska glavna mesta uiso mogla priti v zvezo s sovjetsko Rusijo.
Ob dve-b ponoči je sporočil urad "Timesa" v Parizu, da ni mogel dobiti zveze s svojim uradom v Moskvi. Kot vzrok j,-, prejel obvestilo, da so telefonske žiee na tleli med Varšavo in Moskvo.
JAPONCI I
ZAVZELI j ANK IN G
| Japonci so nepričakovan j n6 napadli Anking in ga! zavzeli. — Povodnji za-! 1 držujejo operacije na se ! S veru.
| SANUHAJ, Kitajska, 14. j.i lilija. — JajKinci ^o včeraj izvedli nepričakovan napad na | Anking, glavno mesto province 'Anlrvej ia ga zavzeli. ' Me-to se nahaja okoli 12 ) mi IJ od začasne prestolice Haii-' kova.
j Japonci >o se v pre vozni. 11 ladjah pripeljali po Jangceu, | j d«-ž in oblaki so zakrivali luno. j in so se izkrcali. Med tremi in sedmimi zjutraj se je izkrcala glavna armada in megla je ipri-1 I kri vala njeno gibanje. Kitajci j |so skušali bombardirati ladje,1 toda krogle so padale daleč od ! cilja.
Nek japonski častnik je p*»- j
,/.neje rekel, da so .Japonci pri-
jmeroma lahko zavzeli Ankiui;
lin da so imeli le malo izgub, ke.-j . . • 'se Kitajci niso mnogo upiral:, j
Pod zaščito mornariških topov
in aeroplanov je infanterija ob;
U zvečer vkorakala v me-to
11ANKOV, Kitajska,- 14. ju-nija. — Nek nemški vojaški j svetovalec maršala Čankajše- ' jka, je rekel, da je kitajska armada i>opolnoma sposobna »bra -j niti Hankov proti Japoncem, ki z dveh strani prodirajo proti !glavnemu mestu. I Ta častnik zastopa mnenje o- f j stalili 20 svojih tovarišev, ka-,tere je kancler poklical <v Ber- j lin in pravi, da bodo Japonci j (najbrže v svojem prodiranju! Iproti jugu od Lungliaj železni-j Jce doživeli hud poraz. Častnik1 pravi, da so Kitajci že zasedli [močne utrjene postojanke po goratih krajih južno od Lungliaj železnice, kjer ja>ponska motorizirana armada ne more pr;-ti do svoje veljave. Rekel je tudi, da bodo Kitajci nadalje-j vali z vstaškem -vojevanjem, ki j je bilo do sedaj tako uspešno,' če treba, še več let.	;
ŠANOHAJ, Kitajska, 14. ju-inija. — Admiral Harry E. Yar-jnell, poveljnik ameriške vojne j mornarice v kitajskih vodah, ki je na japonski poziv, da se tuje bojne ladje na Jangeeu umaknejo onstran Hankova, odgovoril, da bo poslal »voje ladj j, I kjerkoli bi bili Amerikanci v kaki nevarnosti, je izdelal načrt za nadzorovalno vožnjo po *1 prepovedanem'' Jangeeu.
Po ameriškem poslaniku Nel-sonu T. Johns o no u v Hankovn je admiral Yarnell sporočil japonskemu poslaniku Masajuki Taniju, da bo nastopil 25. junija svoje nadzorovalno vožnjo po Jangeeu do Nankinga.
Isto stališče kot admiral Yarnell, je za-vzel tudi poveljnik angleškega brodovja sir Percy Noble, ki je rekel, da je doli
U predlogi >o se vršile velike debate. Večkrat je kazalo, da; -je kongres sploh nikdar ne bo -prejel, kajti proti nji so bili narodni zastopniki iz južnih dr žav. kjer so, kot znano, delavci sramotno nizko plačani.
Pod pritiskom admmistrae.-j je so p.i južni senatorji vseeno nekoliko odnehali in se slednjič; zadovoljili z nekaterimi izpre-membami.
Minimalna plača bo znašala prvo leto 25 centov na uro, po tem j »a vsako leto pet centov* več. Po južnih državah bodo delirvei šele po sedmih letih dobili najmanj po štirideset centov na uro, po severnih pa že v treh letih.
V t-reh letih se bo tudi delovni čas rkrajšal na štirideset ui na teden.
Obe zbornici >ta sinoči zborovali do pozne noči.
Poslana zbornica je sprejela predlogo z H90 proti 890 glaso vom. Zanjo je bilo 247 demokratov, 31 republikancev, 7 pro-gresivcev ter pet članov far-mersko delavske stranke.
USODEN KOMARJEV PIK
ROCKPORT, Ind., 14. junij a. — Davisovi družini, ki prebiva v tukajšnji bližini, je umrl v teku enega tedna že drugi o-trok as led komarjevega pika. Zdravniki .-o dognali, da "sta g-troka podlegla tropični mrzlici. ki jo je povzročil komarjev pik. Več otrok se nahaja za i-sto boleznijo v bolnišnici, in zdravniki imajo le malo upanja, da bi jim ohranili življenje
TELEFONSKA ZVEZA Z MOSKVO VPOSTAVUENA
LONDON Anglija, 14. junija. — Ob pol sedmih zjutraj je glas v angleškem jeziku iz Moskve v londonski telefonski u -rad naznanil, da je telefonska zveza med Moskvo in Londonom zopet vpostavljena. Toda oznanitelj iz Moskve ni pove-|dal, zakaj je bil ruski konec zveze od 9. prejšnji -večer "mrtev".
Uradniki londonskega tele fonskega urada ne morejo dali nikakega pojasnila, zakaj je bila pretrgana zveza med Moskve ter Londonom, Parizom, Berlinom, Varšavo, Kodanjem in Rigo ob istem času.
——»mm^mm^mm
nost Japoncev, da natančno poznajo cilje, v katere hočejo streljati,
DEMOKRACIJA JE OGROŽENA
Sen. Vandenberg je govoril ob zaključku šolskega leta n a Union College. — Svaril je o preveliki centralizaciji I vlade.
1 SCHENECTADY, N. V.. 14. junija. — V svojem govor« zaključnih šolskih slavnostih r.;: Union College je senator Ar t h ur H. Vandedberg, ko je prijel častni naslov doktorja, pozval Jeffersonove demokrata lin Hamiltonove republikanca. i«ia ameriške vstanove obvaru-ijejo pred nevarnostjo centralizirane oblasti.
Vandenberg je rekel, da je a-meris-ki narod sedaj bližje "-vladi eksekutivnih odredb", kot pa je bil kdaj poprej.
4'Vse eno je,'* je nadaljevnl |>enator, "katere stiske so do i vedle do te struje v Ameriki. Djstvo j, da drvimo naravnost v osrednjo vlado v rokah eks« -kutivne oblasti. Nobene razlik; ni, kdo je eksekuti«vni uradnik; to str njo pa je treba vstaviti. {Drugače bo predstavna demo-[kracija prenehala."
j PREGANJANJE 21-I DOV V NEMČIJI
BERLIN, Nemčija. 14. junl-jja. — Včeraj zjutra j je polici-; ja zopet pričela preganjati Tilde in jih je v nedognanem številu pripeljala na policijski glavni stan. Obenem pa so bile I med žide razdeljene tiskovine, |v katere morajo vpisati vso svojo lastnino, ki'presega vrednost $2000.
Nazijsko časopisje izraža tipanje, da se 4)odo židje izselili J iz Nemčije v večjem številu, j kot ,pa v prejšnjih mesecih. I Na isti način je pričela policija preganjati Žide po drugih nemških mestih in zlasti na Dunaju. Po manjših mestih so bili Židje izpuščeni, ko so obljubili, da bodo v najkrajšem času zaipustili Nemčijo.
Nemške oblasti izdajajo potne liste, po katerih je Židom dovoljen povratek-v Nemčijo. Take potne liste izdajajo oblasti zaradi tega, ker nekatere držu ve ne dovoljujejo Nemcem prihajati v deželo, ako nimajo tudi povratnega dovoljenja. Ži-.dje pa dobivajo take potne liste pod obljribo, da se ^Nemčijo ne bodo ve5 vnul^
s«
GUI MASO HA" - Mam Jam
Wednesday, June 15, 1938
THE LARGEST SLOVENE BAIL YD? U. ■. *
99
-GLAS NARODA
(void or tM reorut)
Owned and Published by ■JOVDOC PilBLUHDiO COMPANY (A Corporation)
SatahTr. riwMirt	J. Kiupalta. See.
ot bmtawi of the corporation and tddnnei of above officer«: tli WE8T Mk 8TKKKT	NEW YORK, N. X.
	45th	Year
188USD EVEBI	DAT KZUtP	f 8UNDAT8 AND HOLIDAYS
Advertisement on Agreement		
Za oelo leto velja list te Kaaada ......	aa Ameriko	Za New York sa celo leto . . »7 00 Za pol leta ................$3.r0
Za pol leta........	........$3/10	Za lnosenstvo as celo leto .. |7 .W Za pol leta................$3.5U
Za četrt leta........		
fcksuyilmi Yearly		
**GLA8 NAHODA"	IZHAJA VSAKI DAN IZVfcHM&I NflfDBLJ IN PRAZNIKOV	
iJLAS NAHODA", SIC WEST 1Mb STREET. NEW YOBS, N. V.
S—114k
SUVICHEVA IZJAVA
Nedavno je Fulvto Suvicli, italijanski poslanik v Združenih državah .skušal predsednika Roosevelta ogrditi s t tem, da ga je proslavljal kot fašista.	rV
Italijanski poslanik ni zaibit, pač je pa eden najbolj lis jaški h diplomatov. Predobro namreč ve, da so najboljši prijatelji fašiona v Združenih državah največji nasprotniki, predsednika Roosevelta. Ve tudi, da je predsednik Roosevelt ponovno dokazal, kako lahko demokracija producira uspešno jkdorkoli je prišel
problemi Priseljenca
Priloži tev legitimacije in Money ordra k prošnji za "drugi papir."
WRASAflCJE: V tiskovini za prošnjo za drugi papir vprašuje se -za Immigrant Identification Card. Jaz nisem nikoli imel take leigiftimacije. Ko sem dotbil prvi papir, plačal sem $2.50 za Certificate or Arrival. Ali naj plačam zopet $2.50 za spričevalo o prihodu t
ODGOVOR: Takozvani lis-telc i<lentifikaeije (priseljencev se je Izdajal le onim priseljencem, ki so prifcli po 1. juliju 1928; orni, ki so ,prej prišli, ga niso dobili in zato ga nimajo priložiti. Kar se tiče pristojbine za spričevalo o prihodu, nihče ki dandanes zaprosi za' državljanstvo na podlagi prvega papirja, nima priložiti ni-icalkega Money Ordra, ko vloži prošnjo za naturalizacijo, kajti dotiično pristojbino je že plačal, ko je vložil prošnjo za prvi papir. Le oni, ki imajo praivi-co zaprosili za naturaliza-cijo •brez prvega papirja (žene a-meriskih državljanov7 in* ob •nekaterih ,po(gojih soprogi a-meriškiih državljank), morajo priložiti Money Order za $2.50. Povrh tega, kdorkoli je prišel
j siti za priseljeniško vizo, da-li I bo isti smatral zadostni tak ----I affidavit.
Potni list *a brezdomovinca. Ločitev in razporoka.
VPRAŠANJE: Prišel sem v vmfic,ivit, f „ v,	j , , ,	. ViF® ASANJE: Ločen sem
Združene države leta nazaj s . . „ - , . v . i - .	, j . . , od isvoje zene ze 10 let: Kaj
kitajskim pa^portom, dasi ni-1__- . ,	.. _v ..
. Vrv.	♦ v naJ navedem v svoji prošnji za
sem Kitaiec. Ta pasport je ze i ^ .. j
. , c, j •	-ii naturalizacijo, da sem samec,
zastarel. S«)aj nameratva«! .ti ^	r0ŽenJ
v inozesnitvo, da t«e zafconito. ODGOVOR: Dokler ne dahi-pavrnem spnseljenufco v.zo.#te ^^ raaponAe vi jte ;e
Kekii so mi, da "moram v to * - •	i t ,
*	vedno ozenjen, pa morate taiko
F,vrtl° »"»t« pasport. Kje naj navosti v tiskovini za prošnjo.
•ga dobim?	i Zavrgli so že mnogo prošenj
ODGOVOR: Kdor ne more>a naturalizacijo, kar je prosi -
dobiti paaporta od nikake de-|lec knvo prisegel o svojem
žele, sme kot nadomestilo pri- zagonskem stanu.
praviti zapriseženo izjavo (af-	_	.. Mt%
uovernerji 48 držav.
VPRAŠANJE: Koliko re-pulhlikancev je na čelu držav nih vl&d in koliko demokratov?
ODGOVOR: California, Massachusetts, Maine, New Hamp nhire, New Mexico. No. Dakota, So. Dakota in Vermont ima jo rcfDwblikanskega governerja. V Minnesoti stpada «roverner "k Farmer-Laibor stfanlbi in v Wisconsinu 1c napredni stranki. Vsi drugi (38) so demdkratje.
frdavrt in lieu of passport). V Mem trefta izjafviti, da ne tno-/rete dobiti rednega pasporta in navesti podatke o rojstvu, starosti in osebni opis. Notar mora legalizirati ta papir; na to trefba podpisa County Členka, državnega deparfcmenta v dotičmi državi .in ^končno državnega departnnenta v Wasih-inigtonu. Priiporoča se pa, da poprej pišete ameriškemu konzulu, koigar nameravate zapro-
3
.	,	• M '
Peter Zgaga
PAR NASVETOV
Ali si že kdaj zidal hišo iz nič, si se kdaj vozil z avtomo bilom, ne da'bi znal šofirati?
JSi si že dal izd ret i zob po čevljarju, narediti čevlje po dimnikarju ali operirati vrat po brivcu?
Ne. Ves svet je pa v najlep šem reuu, če vržemo >vetlo ali črnolaso bitje, nevesto, forez rešilnega pasu -v vrtinec zakonskega življenja tam, kjer je tolmum najglobji.
Dekle mora samo pritrditi in že je žena.
Da *bi se ljudje medsebojno temeljito proučili in spoznali,
Iz Slovenije
žar se je širil s taiko na<glico, da so se domačini 'komaj rešili.
vlado.
Pa pride iSuvich v Pittsburgh in pove zbranemu občin stvu, da se bodo Združene države polagoma navzele fašizma in Ja mu predsednik Roosevelt pripravlja pot.
Suvieh je skušal z enkn udarcem ubiti dve muhi: prikupiti se je hotel denarnim mogotcem, ki zmirjajo Roosevelta 7. diktatorjem in precfceduiika Roosevelta je hotel »praviti v zadrego.
V dokaz, da Roosevelt siiupatizira s fašizmom, je navedel sledeče besede iz nekega Rooseveltovega govora:
— Ameriški narod ne misli, da se vlada vmešava v njegove zadeve. Baš nasprotno. Smatra jo za najbolj uspešno obliko samopomoči.
Te besede -bi lahko iapregovorii George Washington, Abraham Lincoln, William E. Gladstone ali katerikoli stoterih demokratskih voditeljev, ki bi najodločneje nasprotovali vsakemu principu fašizma kot mu tudi nasprotuje predsednik Roosevelt.
Povsem slučajno je batš takrat, ko je Suvicli govoril v Pitt?4)urgihu, napravil tudi Maksim Litvinov, sovjetski komi >ar za vnanje zadeve, par o^asik o Ameriki. Dejal je, da vladajo tajne medsebojne simpatije -med Združenimi državami in Sovjetsko unijo.
<V Litvinov govori o simpatijah med ameriško in svojo vlado, se istotako moti kot se moti Suvitfh.
Seveda, fašisti bi radi prepričali svet, da Amerika nagiba k fašizmu, in komunistom bi bilo povseči, če bi stopila Amerika v njihov talbor.
Obe skupini ekstreroistov bosta pa razočarani, dokler se bo predsednik Roosevelt držal svoje dosedanje politike.
Glede opazk boljševiškega komisarja Litvinova ne mere državni department ničesar ukreniti, dočim je Suvioh priznan kot poslanik v tej deželi. Kot tak pa ne sme intrigirati proti administraciji.
Denarne ■■_■■ ■ pošiljatve	'esse
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
rrriaufc
▼ JUGOSLAVIJO
Et f 2.55............Din.	KO
|(j00............DUl.	200
$ 7.20...................Dto.	800
$11.00............Din-	Ouo
$23.00 ............ tta. 1000
•koo............m®, vm
Zrn $ 035 ............Ur 100
$ 12.25'............Lir 200
$ 29.50 ............Ur 500
$ 57.00............ Ur 1000
$112.50............Lir 2000
$1*7 JO............Ur 8000
ur cam hbdaj hitro mbnjajo so kav bomb gmsb
FODVKtBfl OT8IHOT1 GORI ALI DOLI
s* ijTl	JTio mmH^'I" r
W Izplačila "v amentiah dolar jila
h iiilili $ mmnU n^M-$ M
ti«— • - _MJfr
•88*— • * _JtL-
Sfc - I ...............mm
MUBU MMIBM IIIBftUMfefU fO CAMIM IJ1H8 tt
ra bum who it—
suyvtmc publishing company
. *6|ir Ihro^ > - - ^ -
1 M^iflK MtfnUMr " ifg iiiiMi k. x: 1111 iri ■■■■ ...............r
pre?d dnem 29. junija 1906, je oproščen od tej pristojbine, naj vloži prošnjo za dnxf^i ali prvi paipir.
Nikaka olajšanja naturalizacije za postame ljudi.
VPRAŠANJE: Star sem 68 let in živel sem mnogo let v državi Illinois. Ali morami dobiti prvi papir, predno *e»m zaprosil za dru^e^a ?
ODGOVOR: Gotovo. Okoliščina, da je kdo že v letih in da je že mno^fo let živel v Ameriki, mu daje nflkakih predpra-vic. Da -dobi državljanstvo, se mora ravnati po običajnem postopanju, t. j. mora imeti prvi ipajpir in, ko je ta višaj dve leti star, mora zaiprositi za drugega. Osebe, ki niso ameriški državljani, miso opravičeni do starostne pokojnine v državi Illinois. Edor pa je star in revež in nima nikogar, ki bi ga vzdrževal, sme dobiti pomoč od javnih ali privatnih dobrodelnih ustanov, naj 'bo državljan ali ne.
Vojaške pokojnine.
VFRA&ANJA: Dobivam vojaško penzijo radi obnemoglo-Kti. Ako se pa podam v stari kraj, da tam živim, bi mi -pla-čeva 1 i {pokojnino tam ? Kaj pa, ako izgubim ameriško državljanstvo radi predolgega bivanja v inowmstvurf
ODGOVOR : Penzija, o kateri govorite, je očividno plačilo, ki dobivate vsled vaše slualbe v vojni oziroma mornarici 25dr. držav. Ta ipdkojnina se vam haplačuje brez ozira na to, kje živite, pa tnildi brez ozira na vaše državljanstvo.
SREČA v NESREČI
28. maja avečer se je pri že-leiznjfdki postaji na Slov. Ja-vorniku pripetila huda nesreča, Ifi bi kmalu zahtevala -življenje 23-letnega mladeniča. Mot ccik list Iglic Prane iz LjtJbljane, zaposlen kot elektri-kar pri "Kranjski ind. družibi na Jesenicah, je pri vozil proti železniški postaji. V zadnjem trenutku pa je opa-zil. da iso železniške eaipornme spiJščene in da pi'ihaja osebni vlak iz Ljubljane. Ipfl ič je naglo okreniil motocikel na levo, pa ga je preveč nagnil in tako adrsnil pod zapornice in .priletel naravnost pod lokomotivo. Lokomotiva je vozilo zgralbila in ga vlekla naprej na postajo. Iglica pa je k sreči tik lokomotive vrglo z voza, da je obležal z zlomljeno desno roko in s precejšnjimi poškodbami na glavi. Prepeljan je bil v bolnišnico na Javorniku, kjer je dobil talkojšno zdravniško pomoč. Njegovo stanje ni nevarno. Prestal pa je hud strah radi katerega si se ni docela opomogel.
SILNO NEURJE
Kad Mariborom in bližnjo o-kolico je divjala ihuda nevihta,! med katero je padala tudi toča,1 ki je sflasti prizadela kraj Kapele pri Radgoni. Okrog 15. so se prijpodili s pohorske strani temni, gosti, nič ddbrega obetajoči ofblakS, in kmalu je nastal hud naliv s točo, ki pa v Maribora ni naipravila posebne škode. Usodnejše na so 'bi-
le posledice neurja v gornjem delu Slovenskih goric. Med gromont, bliskom in silnim pisem je zdivjala nad Kapelo Strahotna nevihta, med katero je v prosledfeih 3 do 4 minut padala kakor lešnifk debele toča.
Skoda je ogromna, kajti kar ni pobila toča, je uničil lnid naliv. V vinogradih je iztrgalo trto s koreninami vred iz zemlje/
SVOJO DOMAČIJO ZAZGAL
Kmalu po polnoči je izbruhnil v Gornji Kaplji pri posestniku A. Pungartniku ogenj v jgospodat^kem poslopju. Po-
Pečar Franc Dular, ki; je stanoval pri Pungartniku, se je s /svojo družino rešil prav v zadnjem trenutku. Ko je ogenj že •zajel turi i stanovatajtsko liišo, in je bilo v«e gornje nadstropje v plamenili, je slučajno padla jiskra na roko speče Dularjeve žene. To jo je piribudilo. Vsa preplašena je Zbudila moža in otroka in jefctva so na pol nagi planili iz .goreče hiše", ko <-e je tik za njimi zrušil strop. Kljub gaišenju je vsa domačija Pun-gartnika pogorela do tal. Pim-gartnrk je prijavil požar orožnikom in navedel, da ima nad 80,000 drn škode. Orožnikom se je stvar zdela -sumljiva in so začeli Pungartnika podrobnejše zasliševati. Kmalu se je zapletel v (protislovja in naposled priznal, da j«1 >sam zazgal. želeč na ta način priti do zavarovalnine. PiVngartnika -rt aretirali in izročili mariborskemu okrož. nemu sodišču.
predno sklenejo zakonsko zvezo, je skoraj nemogoče, ker trpe vsi zaljubljenci več ali manj na vnetju zenic, ki izgine šele po poroki.
S tem vprašanjem se pa tu na moremo ukvarjati. Oglejmo si raje nepopisan list, kar rfczcve-lo rožo, dekliški cvet, znan pod imenom nevesta.
Vedeti je tre»ba <v prvi vrsti to, da je vsako moško srce zago-netka za vsako žensko,« kaj šele za lastno ženo.
Ne zanašaj"se mriogo na njegove besede o ženski, po kateri je hrepenel. Navadno ni to nikoli tista, s katero se pozneje poroči.
Ne brigej se kot' nevesta; zlasti pa ne kot žena, za razna nagnjenja, za njegove skomiue po morebitnem skoku čez zakonski plot.
Ostani taka kaktšna si, saj zato je te vzel.
tmmmmmmm* .hmummiiii'i mm mmmmmmmvmmimmmmmm w-wmkw-'"-.....i"*!
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
Važno za potovanje
aiiaMJa Tb nm M	pijlli Hu m M m
■	PtMkrM. 4m J* pilimii m*wkmm 1» Mte«. m m-
m—	m mm tm vm kJimBi
tU nMMmt im. Mri mtali wm imrtii ImOnk IKt«. viwje hi mlUk TN, kar Jr m palm* *>to*fca» v I—, htoli Him, m	itrifc
flifcfciiIjal m	mšm^jnmrnm^ km
m riiM !■ WMfetagtoM ptmlM tvrtijiiji BVMA VHttK
SLOVENK PUBLISHING COMPANY (trttd Bweur)
216 Wert ISA Street 5	Neir Afai^R Y1
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
K R A N J S K 0 SLOVENSKA KATOLIŠKA Mk JEDN0TA
0
Ustanovljena 2. aprila 1894., inkurporirana VI. januarja 1S98 t državi Illinois, s sedežem v mestu Joltet. Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO GUitiH urad ▼ lastne« tei: 508 No. Chlac« St.. Jollet, Illbwia. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTB ZNAŠA 106.54% K. S. K. JHmU ima nad 35.Mf iUnwto Uaaie v odrasle« la
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTKV 1M
SKUPNIH PODPOR JE K. & K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 43.-LBTNEGA OBSTANKA W^RIH
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM In NAROD!"
Če ae hoCei savarorati prt dobri, poStenl in iiolventnl podporni organizaciji, aararnj se pri Kranjako^tavenakt KatolttU Jedaatl, kjer ae lahko xararuJeS za smrtnlne, razne poSkodbe, operacije, proti bolezni in onemoglostL
K. S. K. Jednota sprejema t svojo sredo člane in Sanlee od 16. do 55. leta: otroka pa takoj po rojstm in do 16. leta. Zavaruje« se lnhko za $250: 1500: $1000; $1500 in $2000 posmrtnlne
V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" air "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za raartd "A" in 30c za razed "B* in ostane stale«, ASI zavarovalnina s vsakim dnem naraSča. V V slučaju sArti otroka zavarovanega v razredu "A" ae plaS ^ft $450.00 in zavarovanega' V razredu "B" ae plača do $1000.00 posmrtnlne. * BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ ae lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan an l&00 aa teden, ft si srnur primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
dani in Sanice" nad 00 let stari lahko prejmejo, pripadajočo jim rezervo izplačano v gttavlnl-
Nad 70 let sUft Bani in Sanica so prosti viah nad>iinlh aaen-
Wm Jedhoto ima svoj testen Hat "Glasilo K. S. K. Jrtnotft", kt iana-ja enkrat na tMen v slovenskem in ancMken jealkn in katerega do-Jftva vaalr čina in članica.
f Vsak Slovenec te Slovenka hi moral(a) bltl za varovan (a) pri k. 8. K. Jednoti kot prkH materi vdov in sirot (V fie nisi Qan ali Stenica te mnpilHfci. In bogata podporne organizacije, p^hidi arill pristopi takoj.
. V vaaki atovffeafcl naseibiai v ZdraSenih državah hI morklo biti" draitvo, spadajoče h 8. K. Jednoti. Kjerkoli ie nimate drnltva, spadajočega k te) katoMHd podporni organizaciji, ustanovite ga; tt-IE| ha oaam oseb r starosti od* 1(L do 56- late.— Za nadaljna po-iasnila'te iarodnf i?i*t%'na glavnega tajnika': . '	*f a
Moški <i želi istočasno toliko ženskih čarov, da bi mu niti najboljši kipar ne ustvaril žen ske rpostave, s katero bi bil povsem zadovoljen.
Ko se je naveličal okrogle, si zaželi mršave ali narobe.
Moški so vrtoglavi, dokler vi dijo ženske v njili odrasle. Čisto drugačni pa postanejo, če znajo žene prav ravnati z njimi.
. In to ni nič težkega. Žena. glej na moža, kakor na bogH. Vse, kar reče ™<>ž, je prav, on govori vedno resnico, on se nikoli ne zmoti.
Bodi mu vedno nepopisan list, vendar .pa ne povsem naivna. Ljdbi ga zaradi njega u mega.
Ljubi ga strastno, toda ne bodi malenkostna, če pleše z drugo. Bodi krepostna, toda ne dolgočasna.
Bodi prebrisana, toda nikar bolj od njega.
Bodi v družfoi mikavna, toda ostani za druge može brez čustva.
Bodi spretna kuharica in dobra plesalka.
Bodi zmes gospodinje, žene kuharice, ljubice in velike dame.
Hiti takoj tpo zdravnika, če se ureže mož v prst, ne raibui-jaj se pa; če ga trese mrzlica.
Oblači se vedno okusno, toda prihrani si to od denarja za gospodinjstvo. Ženina eleganca ugaja možu, če mu ni tteba za to posetoej šteti denarja.
Možje ljvebijo vedno najbolj take žene, ki jih nikakor ne morejo do dobra spoznati.
Če imaš slučajno moža, ki kriči in besni, ga pusti, da se dodobra nakriči, nikar pa ne bodi ravnodušna, nikar se prevee ne obvladaj.
Že od «pamtiVeka si podreja* jo možje žene, čeprav je v res-nici narobe. Toda tega mož ne sme opaziti.
. Ne sili v moža z vprašanji, Če je zvečer kam namenjen, saj ti bo zjutraj itak sam povedali kje je bil. Imej vedno v zalogi dovolj gumbov in trakov za čevlje.	•
Vtisni si v spomin datume njegovega godu in rojstnega dne, ne <bodi pa takoj užaljena, če pozabi on na tvoj god in rojstni dan.
Ce se razvije it tvojega mob sitnež, nervozneš ali diktator, bodi z njim mesec dni izredno nežna in prijazna, potem pa u-dari s pestjo po mizi, da se bo kar lestenec zamajal na stropn.
Raebij kaj malo vrednega ali pa zlomi metlo ob koleno, če nimaš drugega pri rokab.
Videla bog, da bo pomagalo. Mbž v<y kmalu	med in
maejo i -
tf" # 1r*	Utrtrni
arsaa^sa
iBF	3	7 f" , nlj
|1' Kratka Drtevna Zgodit H
' » ,	,	Kr
DOZlVLJAjrV KAZNILNICI
rj,
lf u
BiH Hastings je bil najprej bančni uradnik, pozneje pa ra-z-twjnik — kariera, ki se zdi na prvi pogled nekam čudna, a ni bila neutemeljena. Vsekako veJja priznati, da je previsko segel, ko je napravil sklep, da oipleni Middalnd Investment «v Ccmntyju, posebno še, ker je stala kaznilnica prav blizu tega bančnega zavoda. Nakana mu aii posrečila. Prišel" je pred sodišče in je bil obsojen na deset let ječe.
V kaznilnici je bil njegov predstojnik Mr. Lingiiney, najmirnejsi kaznilnici direktor. kar sem jih srečal v svojem življenju. Toda če je bil Mr. Linignev najmirnejsi direktor, moram ttfdi priznati, da je bil Bill Hastings najmir-neiši kaznjenec, kar sem jih kdaj poznal. Venomer se je f=m«-hljal, nikoli ni jokal ali se držal čemerno, n-Fkdar-se ni niti najmanj pregrešil proti bivšemu redu. Bili je vzoren delavec. A nihče ni mogel doumeti kakšna tajna strast ruje po njegovi notranjosti. Ne, BiH je vzoren dečko. Takšen menda še ni nikoli sedel za zamreženimi okni nu»d Atlantikom in Pacifikom. Prav zavoljo tega je bil deležen ■posebnih svoboščin.
Ttfkrat — bilo je leta 1932
—	se je videl naravnost nepogrešljiv pri raznih del Hi v zavodu. £>nn*l se je prosto gifca-ti, s svojo prihodnostjo pa je nadomostoval tucat vzgledno
delavnih obrtnikov. Moderniziral je pohištvo v stanovanju direktorja Lingfasleya, tapeci-Val stene, popravljal parke te
—	skratka, ni ga bilo dela, ki ne bi 'bil prijel zanj z uspehom. Bil je zelo delaven in praktičen, 'lotil se je vsega z dobro voljo. Dolgo casta je trajajo, preden smo sjioznali. kam meri « tem. V*a ta njegova pri-prahijenoert in marljivost je bila samo spretna poteza v veliki igri. katere se je lotil Hastings z železno doslednostjo. Zasledoval je načrt, ki je dosegel svoj višek na dan 16. junija 1932. v trenutku, ko je knjigovodja kaznilnice izročal svoje knjige direktorju zavoda Mr. Lirtghslevn.
Li»gfti>]ey je bil vdovec, ki mu je <h*e leti pred tem dogodkom umrla žena. Ne morem reči. ali jo je Ijtibil, kajti na dan njene smrti je bil miren ka&or rthičajno. Nihče ni o-pazil na njem znakov razburjenja. Vendar lahko rečem, da je bil v obraz precej bled. Ostal je postanal -sam s svojo Majori jo, ki je prišla na svet v trenutka materine smrti.
Bil sem pri Linghslevevib in
spominjam se natančno, da je bila enajsta ura dopoldne. Hotel sem ravno c*kti, ko so se nenadoma odprla vrata stanovanja in skozi nje je vstopil Bill Hastingp. Njegov prihod .-am na sebi ni Obudil nobene pozornosti. Vajeni smo bili takšnih otoiskov,-kajti prihajal jeipo pošto ali po kakšnih drugih opravkih. Saj je bil skoro bolj domač posel kakor kaznjenec.
Vendar je ta njihov prihod zbudil pozoronst zaradi te^a, •ker je nosil & seboj maj o Ma-jorijd, hčerko kaznilnisl^ega direktorja. Dete je bilo popolnoma mirno. Bili je moral vzeti otroka iz njegove posteljice v direktorjevem stanovanju. Trenutek časa sva z Linghs-levem -strmela v Billa in ni« v a nikakor mogla umeti, kaj namerava. Potem sem uzrl «v IcR-zrijenČevih rokfifa dolg, o*ter kuhinj.^ki nož. Sele tedaj se mi je iposvetilo, kaj hoče.
Tisti dan je brl Bili ravno štiri leta v zavodu — presedeti I bi moral torej še šest let. Na-1 vzlic položaju, v katerem sva ga videla z <ii rektorjem kaznilnice, je bil mož popolnoma miren. Nagovoril je direktorja :
"Mr. Lingtislev, dajte mi takoj tisoč dolarjev in pa<zniško uniformo ter pojdite z menoj. Prav tako bo storil tudi ta y:o-•ipod! (fPoflcazal je name.) Malo Majorijo vzamem s seboj. Odpeljali- me boste iz zavoda v avtomobilu ter me boste izpustili na -svobodo, kjer vam bom ufkazal.' Potem se bosta s tem gospodom vrnila domov. Otroka vam pošljem pozneje nazaj. I*abko se zanesete name, ker nimam namena, da bi Majorijo umoril, ^e pa ne izvršite takoj moje volje, bom otroku tukaj pred vami odrezal glavo. Psst! Držim Majorijo čisto rahlo, tako rahlo, da >e ne more žburiiti. Mr. Kinghsley— gorje vam, če mi ne sledite! &tiri leta sem sedel v zavodu, to je več nego dovolj. Nočem čakati še šest let!"
Bili je prekini! govor ter se srqpo zazrl v <Mr. Linghsleva.
Ta je bH pr«v tako miren kakor njegov kaznjenec. Niti v glas« ni spremenil barve. Odvrnil pe:
"Hastings, te#a, kar zahtevate od mene. ne morem storiti. Vi ddbro veste, da gre vaša zahteva preko mojih polnotno-čij. O znižanju vaše kazni odloča najprej sodišče, potem pa «e guverner te države. Nimam pravice ugoditi vašim zahtevam. Arafpak če odnesete malo Majorijo prav tako mirno, ka-
kor ^«te jo prinesli sem, nazaj v njeno posteljo, vam obljubim, da bom ta dogodek pozabil ter ne bom sprožil disciplinarne preiskave.'*
Bill "Hasting je mrko pogledal. Nato je rekel:
"Štel bom do deteet. Toliko časa vam dam za premislek. Torej začnimo: eden, dva tri."
Priči direktorja Limghsleva je znoj nblil čelo. Oziral se je zdaj ,v Ha stilih a, zdaj v Lighs-leva. Direktor se je polagoma naslonil na stol in si je prižgal cigareto. Roka se mu niti najmanj tresla. Potegnil je krepko in mirno poslušal, kako je Bili štel dalje.
. . štiri, pet, šent . . Zdajci se je kaznjenec prekinil in dejai: "Ko bo vse to pri kraju, me seveda lahko ustrelite. Toda zapomnite si, da bo vas otrok tedaj že mrtev."
Linghslev je zmajal z glavo in odvrnil kaiznjencu z mirnim trlaisom:
"Tega ne boste storili, Hastings, opozarjam vas, da nimam pravice iTjprostiti vas na svHbodo. Nimam pa tudi pravice streljati .svojih kaznjencev. Izročim vas lahko samo sodišču, ki bo nadalje ukrepalo o vas. Obesili vas bodo . .
"... sedem, osem, devet . . . deset."
Po tej besedi je Bili dvignil nož. Bil je stra-šen trenutek. Obraz Liinghsleva je bil trd, kakor iz železa. obraz Rasti ngsa pa ves vpačen od srda in jeze. Samo obrazek male Majori je se je topil v blaženem smehljaju.. Ta smehljaj je bil ljubek kakor gredica cvetočih rožic. Mogoče ie to opazil T/n»glisley. prav gotovo pa Hastings. Kajti zatulil je obupno ;ii vngel nož cd snbe.
Wednesday, Jun« 15. 1936
! če bi se bil vaš poskus ponesrečit?"
"Nevarnosti sploh ni bilo!** je odvrnil Linghsley z ubitim glasom. "Ne vi, ne Hastings nista vedela, da je mala Majori ja danes zjutraj umrla. Zato i je ležal na njenem obrazu takšen nasmeh. Ali niste še nikoli opaaili, da leži nad obrazom mrliče v gkoro vedno na-renohf M ajori ja je že nad dve uri mrtva.'*
Direktor je iapustil cigareto na tla. Šele zdaj so se mu začele tresti roke. Na oči pa sta mu navreli dve debeli solzi, ki sta počasi polzeli po njegovih licih . . .
ffHB XxA^QEgT SL^VEOT} DAILY,IN V. K
NTAROSlTE SFJ NA -GLAS \TARODA" NA.TSTARKJSl KT-OVENSKI DNEVNIK V * MERIRT
Iznajditelj železnice
S pokopališča Montfbrison ob reki Loiri na Francoskem so pred kratkim odvažali stare nagrobne kamne. Obenem so zravnavali tudi stare grobove, ki se niihče. zanje ni več ame-ndl. Med tiisto staro ruševino so nalšli tudi napol ra#>iti nadrobni spomenik, ki je na njem bilo zapisano:
* * Tukaj počiva Pierre Michel Moisson-Desroehes, rudarski inženir,, ki je tudi leta 1812 prvi napravil osnutek za železnico.**
f'e -človek ve. da je železna kača šele precej let kasneje ■stekla) po zemlji, se mu zdi, da je talk napis nesmiseln in nemogoč. Kdor pa je pregledal stare ispise rudarske šole v St. Etienne, se bo 'lahko prepričala je bil ta inženir Moisson
- , t- < »-.. .
Desroches zelo bistra in sposobna glava, ki je v družbi Angleža IVevithick že 1. 1808 poskušal napraviti parno vozilo, ki bi teklo po pritrjenih tračnicah.
Take pcckuse je pa inženir pozneje nadaljeval ter ni dozi v ljal mmogo umevagja sra-ni tistih, ki bi jih naj ta stvar najbolj brigala. Štiri leta: kasneje, torej leta 1812 je ta inženir poslal cesarju Napoleonu posebno vingo, v kateri nredlaga cesarju, naj da na Francoskem zgraditi sedenj velikih železniških prog, po k a-' teri'h bi para vozila »vaarone. Tako bi se veliike razdalie v francoskem cesarstvu močno skrajšale. Toda. leto 1812 je bilo kaj malo prikladno za take velike načrte, ker je bilo leto ve-
li kili evropskih vojska, ki je bila vanje zapletena Francija. Eno leto nato pa je Napoleon že bil premagan. Zato so pa-jmetni načrti inženirja Moisson Desrochesa legli k počitku v zaprašene arhirve. Xjegwo veliko zamisel je moral pozen-je uveljaviti sin drugega naroda.
Možje, ki so te načrte iz leta J812 pregledovali, so se prepričali, da ie bil inženir res da kar genialna glava. Kdor primerja te stare načrte s sedmimi železniškimi progami s sedanjimi železniškinu zvezami Francije, se mora prepričati, da bi «bil mož 30 ali 40 let kasneje lahko posta1! prometni minister Francije. Tako pa njegovo veliko misel spričuje *a<mo iše razpadli nagrobnik na pokopali«šeu, kjer spi sijirtno sipanje inženir Moisson Desro-ehrns.	. • i ,
XXX>OOOOO!dooooc<^^
Romani
Spisi...
Povesti
Dor Kibot
I Spisal Miguel Cervantes
To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo obraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot*' spada med mojstrovine svetovne lite ratnre.	158 strani.
Cena 75c.
MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75r MATERINA ŽRTKV. 240 strani, tens ............... M
Zanimiva jKivest iz dalmatloskeieN tlvljvnja.
MLADIM SRCEM (par kramih trtic pisatelja Me*ka) -------------------------------------
25e
milijonar brez denarja, spisal C. Phillips Oppenbeim. »2 strani. Cena ................ 75
Do skrajooiitl DH|«t roinan iz mutlerDejta flrljenja. Op|<eubeiiD Je zdso! anxMU ro-■bopttH' poaaan do i-elem ivetn
MIMO ŽIVLJENJA, C^ Zwam Cankar. 23« str.
Ona M
MRD PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Ka«. 11» strani. Cena.......6*
MOŽJE, spisal Kierssp Hngb. 20» strani. Cenal.Si
Zanimivo delo. ki b» uicajslo vsakemu Clla-telju. Prevod i»rav ulč ne zaostaja za originalom.
MRTVI ti OST A C ......................................................SSe
nadežna nikola.iavna
Spisal V. M. Garfcln. 112 strani. Cem. ......... M
Jnnak«	roroann blodijo in tarajo skorl
teran življenja. Vz|ienjnjo se kvi^kn. a sredi pota omnsajo.
NA S A LOTA, spisal Milan Fugelj. 125 strani. -Cena vez..............7»	Bro6...........- M
Kujien vwbuj* dvanajnt porp^tl pisatelja Pii-kUr. ki Je pozna! duSo dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NAI>EŽNA NIKOLAJAVNA
Kpisal V. M. <;ar5in. 112 strani. Cena.....35
Junaki tcua romana Mori i jo iu lavajo skozi temu življenja. Vziiecjajo se kvi&ku. a sredi (M>ta onuKnju.
na indijskim otokih ....................................blr
na različnih potih ........................................4«c
NOVA EROTIKA, spisa) Ivan KOZNaN. Trda vezana. 115 strani. Cena .....................................It
Knjiga vsebuje u misli, ki ao se rodile v človeku v prvih letib svatov ne vojne".
PESMI V PROZI. spiM. t baa. Baudelaire. 112
strani. Cena ................................................t....... M
Verna slika pestrega velikomestnega tlv- , ljenja In spominov nanj.
PINCiVINSKI OTOK. spisal Analale France. 2112
strani. Cena .................................................... M
To Je satira na francoske pretekle In sedanje razmere. V tej knjigi je alavnl francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljlci.
PLAT ZtDNA, spisal Leonid Andrejev, 151 str.
Cena M
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelj« vsebuje knjiga Se dve. nasne "Misel v megli" In "Brezdno**.
pariški zlatar ..............................................ssc
POŽIGALEC .........................................................25c
POSLEDNJI MOHIKANEC.............................t$e
patria (povest It Irska zfadavtae) ________________m
povesti in slike, spisal Ksaver Meika. -7» strani. Cena .............................................. j§
Knjiga vsebuje tri povesti naSega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. NJa-gov 8iag je Izrazit, njegove miril so globoke In mehke. Posebno ienske so vnete za njegova dela.
PRAVLJICE.
Spisal H. Majar. Izbrani Is prostega naroda. Cpna .....................
pr a pre c a no ve zgodbe ................................SBa
pr igo dbecebe lice maje. trd. vat.______l«.
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest lzza čaša odkritja Amerike. Cena ................... Jt$
revolucija na portugalskem ____________rt
rdeča in bela vrtnica__________________m«
PTICE SELIVKE RaMndranat Tagara. Tre ves. S4 strani. Cen _________________________________
Prgeovori. eseji ln misli slavnega 'odi j tke ga pisatelja.
ŠTCDKNT NAJ RO. — NAS VSAKDANJI
KRUH. spisal F. K. Kinžiar. M strani. Cena M
Naš mojsterskl pripovednik nam nudi v t^b ' dveh svojih delib obilo dtdlevnega ufltka.
PRAVLJICE, Kofiutnlk, IL zvezek. Cena...... .1»
PRAVLJICE, H. Mayer. Cena ................ J«
TURKI PRED DUNAJEM _____________________Mi
TATIC, spisal France Bask. -Trd* ves. M str.
Ccm JN
Nafi 1 zboren primorski pisatelj nam daje v taj knjtjfd dve poveš«, ki jlhv jar pokvedl svoji materi.
TteOC IN ENA KOČ, s slikami, veHka izdaja. Bros, 3 knjige. Cena......3-25
AGITATOR, ni..... spisal Janka Kersnik, »f
*rani.	Cena $1.00
Kersnik je poleg Juiflft nafi najlndj |h»IJu-den pisatelj. Ve« del. ki jih Jurf'.* vsled bo-leni! In smrti ni mogel zarršiti. je Kersnik usfipfino dlrrrtil. "Agitator"	Jftl njego-
va najboljša dela.
ANDREJ HOFER ________________________Me
BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F, M. Da-
sUjevski. 152 strani. C«n_________________________ M
Kratke povesti Is tivljenjepls pisatelja. To so prva knjiflerna dela ranega ruskega ro-
BEATIN DNEVNIK, spisala Lolza Pesjakava. — 1M strani. Cena _____________________________ M
Poleg Pavline Pajkove Je Lulza Pesjakova takorekofi edina Senska. Id se Je' koncem prej-tojega stoletja udejstvovala v sloteoski knjl-fevnosti. Njeni spisi iswicTijo čutečo ten-sko dnAo.
BELGRAJSKI BISER______SSc
ROJ IN ZMAGA___________________»ie
CVETINA BOROG RAJSKA_______________45c
CVETKE (ptmrUlca za stara In alade)-------Me
DEDEK JE PRAVIL (prtvljfc*)________Me
DEKLE ELIZA, spisal Fdmmi da Cnneenrt. 112
stranL Cena ------------------------------- .M
Concourtova dela ao polna fines in zanimivosti. slasti v risanju značajev, čijlb nekateri ao mojstrsko podani in Ima člov*k med branjem vtis, da posamezne osebe sadijo eraj nJega in kramljajo i nJim.
DEVICA ORLEANSKA_________________Me
O VE 8UKL spisal Kaavar Meika. 1«S stranL
Cetsr M
Dve čtrlci enega na«h najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" In "SUrka". Obe sta mofsterako savrfienl. kot Jib mora aavrHti edinole naš nelno-čuteči Mefiko.
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA___Ma
FRA' DIAVOLO _________Me
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran MU-člnskl. veaelomodre humoreske, 72 strani M
KMEČKI FUNT. spisal An*, šmm	__71
Zgodovina na if ga kmeta. Je sgodovina
nepre-
etanih bojev. Bojev s Turki In graKakL —. "Zadnji kmečki pnnC Je mojatersko optaal slavni brvataki pisatelj Senoa. Krasen li man bo sleherni a ulitkom praHte*.
KRALJEVIČ IN BERAČ ____J___Ml
KRVNA ORVRTA (pascal ta abraMh gara)__Sli
LA BOHEME. Spisa: H. Murger. atr. Cena..JI Knjiga miianJe Vvljenle umetnikov v Pari-KnJIpa la'avetovno aaaao dte^
LISTKL (Es. MeMo^ 144 stttat ............ .M
MALI KLATEŽ tighU Mnrtt TMh)_______Mg
MALI UHD, M ftimi Hadgeaen Bsr-
netL 1M atradL OeMn___________M
Globoko aasaovana' povesi
o otroka, ki cena odljndnega Matt; Deček je plod smerilke vagoje. ki ne ponaa' ralllr med bogatini ln ravnil, pa« pr sna razlikovati la med dobrim
ftttri aantmfve
Črtice aafcga prlsnanega nI-
sateUaV MALENKOSTI. -----
■tnorcnll!,, je zastokal. 44 Zdaj pa boni sodel dvajset let. Ne morem postati morilec!"
"V tretje se motite, Ha«-tini^p,'* je oglasila beseda iz IJ'n^iisl eyev i h x»st. *4 Vesel i me, da ste samo razbojnik, ne pa tuldi morilec. Kaj takegra eiploh nisem pričakoval od vas. Obljubil sem vam, da 'bom ta doživljaj pozabil, če odnesete malo Majorijo v njeno posteljo. Poles: te^a sem vam v trenutku, ko ste stopili v sobo, -pozabil »povedati, da vas je s^rver-ner pomilostil ter vam od/postil ostanek kazni. Odnesjte torej' otroka v posteljo in javite se potem v moji »pisarni, da vam preekrbion delo."
Lin^hslev je ostal s svojim tovarišem isam. Ta je vprašal: "Director, kaj imate v možaniVi samo paTaferafe? Ali ete človek brez isrca? Kaj pa.
Nas
SPOMIN NA STARO
> DOMOVINO
K ;' »
RAJI
ZBIRKA 97 SLIK iz- vseh loraSlovenije V finem btfkrotiaku na dobrem papirju, ▼ -veli-koali 5*7^4; in&ev; ^
Ta kraana zbirka, va»
n
SPADA V V8AK1 *
- - sLormsrr DOM
Igralec
Spisal F. M. Dostojevski
265 strani
Slami ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
Cena 75c.
fdiot
Spisal F. M. Dostojevski
TRI KNJIGE
Nad 600 strani
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega.
Cena $2.25
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, efts*! Jakeb Al* ievee. TKI knjige pa 1M, ISt In 114 strmd. Cena-----.« vsak aveeefc. Vel trije-----LM
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo ln iivljetrje kmetskega fanta, kt so ga stari-U poalaU v Bole. kjer Sb Je vaffrfeval a lastnimi sredstvi ter adaj lažje, adaj teije, lead' od dole do dole ter si slednjič priboril v Uvlja-njn mesto, po katerem Je stremel. Knjiaa ae pisane flvahao. Ob StaUn ae lin moral aka-teU >nekiat od srca naamcJatL
kaj si je imfflrn, doktor oks,
Jnlee Vetom. « stranL Cena__________
Menda nI bilo pisatelja nk tftetn, ki bl lmel toko XI vo tfomi« Ji Jo kot Jo Je Imel rrnhtotf Jhle* Verna: In kar Je davna, skorb ver njegove napovedi so ee vreenifile. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, snbmarln, polet v stratosfero itd.
Ns|ve^s zslsfs sisvesskih ksjlg
kil jVfaral^iMA^ ^^•d^Ahko^B
dobita^vftckovrgtaa ;alovwa»k*>k]tjig» -naHh ^riaaaili pieafc^nv^iakarja?
MiljgftahtgC H^l^^ri^iŽČffl
prwdf
LjubiteljLUpa kaji«e &aj pilijo P? e«nik knjigTki jih imaraeTT**«logi&
Stoivenic Pubfishing Company
rnVMRmSTKEKT	__ NEWYORK.N.Y.
= VA2NO ZA NAROČNIKE
1 Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano uaročnino. Prva fttevilka jiomeni inesec, druga dan in trttja i»a leto. Da nam prihra-' nlte neiHitrebni'ga dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo ' pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed t zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tu<r. druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov uafM-I Ijenili. Zastopnik bo Vam izročil |totrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob LausLir
COLORADO:
Pueblo. Peter Culig. A. Haftič Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA:
Indianapolis. Fr. Zupančič
ILLINOIS:
Chicago, J. Bevčic
Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero
in Illinois) Joliet, Jennie Bambicb La SaUe. J. SpeUch Mascoutah, Frank Auguatln North Chicago in Waukegan. Mntk
Wariek
MARYLAND:
KltzmlUer. Fr. Vodopivee
MICHIGAN:
Detroit, L. Plankar
MINNESOTA: Chiaholm. Frank Gouie, J. Lnkanicn Ely, Jos. J. Pesbel Eveleth, Louis Gouie
..GUbert, Louis Vessel Hibbing. John Povfie Virginia, Frank Hrratich
MONTANA: Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderiek •
NEW YORK: Gowanda, Karl SMrin Wttie Falls, Fraak V^g
OHIO:
Barberton, Fraak Treba Cleveland. Anton Bobek, Cfcaa. Kar* linger, Jacob Resnlk, John Slapnik (iirard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumše Youngstown, Anton Kikelj OREGON:
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer. John Jevnikar ' Broughton, Anton Ipavec Conemuugh. J. Brezovec Coverdale in okolb-a. Mrs. Ivana
Rnptiik Export, Louis SapanHč Farrell. Jerry Okorn Forest City, Math IT amir Fr. Blodnlkas Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenehak Johnstown, John Palants Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Balloch Midway. Jonn 2nst Pittsburgh in okolica, Philip Pregar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. ScUfrfr
West'Newton, Joseph Jovan......
WISCONSIN. Milwaukee, West Allia, Fr. Skok Sheboygan, Jamph Kakei WYOMING: Rock Springs. Lsula Tiarkat Diamondville, Joe Bolka
Vaak rastipwlk Izda potrdilo za ire ta katera Je ptaleL 7ast»pnike tepla
GRADNJA NOVEGA KANALA
«mman.wai ^ ■ ■•-■ * 'Sawiw. s^Hta.	■	. "T^^jfHBR
ill-American kanal do dovršen prihodnje leto. Po njem bo tekla vodo iz Colorado ter nama • kala ameriške farme v bližini mehiške meje. Kanal je speljan preko peščenega ozemlja.
T	t
------------------------- 1 -—*-—— " ■» '■■ ' ■ ■■ » ——
Boj za ljubezen
HUMI IZ 2MJEIJA Q U NARODA" PI1K0IL: L H.
20	% %
<4Na nol)e« način nisem mogel, ker je tedaj Gladys že imela mojo besedo. AH jra sta vidva že kje drugje navezana t"
Oweu iri Regi se za trenutek »pogledata. Given zardi, Begi pa gleda na .svoje nobte, slednjič pa prarvi Gwcn odločno: "Sedaj še Tie gre za to. Samo važno je, da nama pomagaš prekrižati' oeftove poročne nafirte."
William ostro opaauje brata in sestro in tedaj se čez njegov obraz razlije prijazen nasmeh.
"Torej, kot se mi zdi, sta si že oflxt iabrala in drugače kot pa oče, zato bom vama pomagal, kolikor je v moji moči." Owen mu zleti ■ofcoli vra»tu.
"Vedela sem, William, da naju ne boš pustil na cedilu. To tudi ne bi bilo lepo! Ti umaiš svojo ljubljeno Gladys, s katero živiš v tem kraju. Begi a naj bi se poročil s konjsko glavo, jaz pa s cunjo. To <se ne sme zgnuditi. Svojega l>odočega moža si bom saaira iabrala.**
"Kaj pa je?'* vpraša William hudomušno. Owen že hoče odgovoriti, nato pa naglo pravi: "Tega ne kadam. saj sedaj še ne." *AJi <bi bil sprejemljiv?,f
"Toda, William, ali mi sploli zaupaš slab okus?" ga vpraša ter ga pogleda s svojimi velikimi očmi. William se zasmeje.
"Gwien. mislim namreč, ako je sprejemljiv za očeta." Gwen »se ponosno vzravna.
"Toliko denarja, kot ga ima ženin, ki mi ga je oče izbral, uiana, sploh mislim, da nima mnogo denarja, toda kar ima, •i je sam atk&Iužil in je eel mož Pika!'*
"Dobro, to 1» tedaj bilo resno v tvojem slučaju. Ka'ko je s teboj. Begi? Ali je tvoja boldoča žena očetu všeč?" "E. Regi si še ni no/bone iabral: njegovo -rco je, kakor nepopisan list," ga draži sestra.
Reginald pa jo samozavestno pogleda. "Kaj pa ti ves?"
"Torej tudi ti isi že vezan, Regi*" vi]>rasa brat. Regrnovo čelo so pordeči. "Bo že tako."
"Vsi čudeži sveta — Henrik je slednjič le našel svoje srce," ga zbada Gwen. "Prisegla bi, da si od doma od-el z neobčutljivim sroem in da te je samo gospodična s konjskimi zobmi pognala v beg."
"Ti si prepametna. Gwen, s teboj ne l>o dobrega konca. ,;o draži Regi, papolnoana prepričan, da njegova sestra niti najmanj ne ve. katero žensko bitje mu tiči v glavi in srcu. Gwen ga noče Se dalje spravljati v zadrego. "Pametni otroci ni«k<dar ne postanejo -tjtri, Regi, in zato !>oan rajše neumna," se šali.
William poizvedujoče gleda brata.
"No. no, fant, malo sumljiv se mi zdiš. Torej, povej — ali smem očetu '»poročiti, da si boš izbral dobro nevesto, ako • me* sani izbirati!"
"Smeš. Najboljšo si boan izbral — alko— no, naj bo — četudi ne z denarnega stališča." "O, gorje! Torej je revna?"
"E, nri-kar ne govori tako naravnost, kot bi bilo že vse členjeno. Tako daleč še nisenf." Gwen mu priskoči na pomoč:
. n?Lll6i VP<% William, pomagaj, ne da bi vprašal. Najina izbira ti ne bo napravila nobene sramote — četudi ne bova priženila bogatih zno&njiflkov. Prodala se ne bova, to je pri nama sklenjeno. Oče naj se sam poroči z dekletom s konjskimi zobmi, ali pa jo naj poroči s cunjo."
"I^ibro, večje jasnosti ne morem zahtevati. Ako se ne vstra&iš niti tega, da bi svojega starega očeta prisilila še enkrat v zakoneki jarem, potem vem. kaj <bi se moglo narediti. Torej — kaj naj napravim?"
"Piši očetu, da se prej ne vrneva domov, dokler nama ne dovoli, da si oba iribereva po želji najinega srca," pojasnit (iwen odločno.
William si z mezincem poprasika po glavi.
' X-0* tako trdo ff^ ne j>0fni taikoj nastopal." 'Mimlbolj trdno, teuiprej bo oče privolil. Nežne prošnje ne pozna, to mi lahko verjameš,"pritrdi Regi svoji sestri. William nagubanči čelo. "Lepo delo mi nalagata."
"Zakaj pa si najstarejši med nami? Kot tak imaš tudi dolžnost, da si najbolj pameten. I11 Če celo zadevo ne dove-deš do dobrega konca, boš v najinem ugledu zelo nizko padel m Gladys te mora z nami grdo zaničevati," pravi Gwen.
In vsi trije se smejejo, kot se ne bi razgova-rjali o zelo važni zadevi.
Tedaj pride tudi Gladys in Gwen jo takoj prosi za zaveznico ter hoče imeti od nje zagotovilo, da bo Williama kaznovala z zaničevanjem, ako vsega ne dovede do dobrega konca Gladys poboža Wliliama po laseh.
<Gwesn. preveliko šalo izbijaš. Toda /bodita brez skubi, ""f?1 v«1,ia ]*> že pomagal. Vaš oče mnogo drži nanj in mu niti ne zameri več, da se je proti njegovi volji poročil." Gwen zopet objame Williama.
",Torej, moj predragi najstarejši brat, stvar dobro iz ved i, da ti bomo mogli še naprej zaqpatri."
MVajino ofcrejšanje moram seveda smatrati za nekako izsiljevanje, toda Ibom naredil, kar bom mogel. Pismeno se vaju podati v nevarnost slednjič še ni najhujše, ko bi osebno stopil pred očeta, bi bilo mnogo slabše.*'
^r-,/.*8^ v#adar	<la ti vise hočeva napraviti lahko,
William. In od mene bos tudi dobil plačilo," pravi Gwen "Na to plačilo pa sem zelo radoveden."
"Takorj ti hočem povedati, kakšno plačilo bo to. Potem «nes svojega svaka — seveda bodočega svaka — za nekaj casapuovalbktik sebi. Kajti zdi se md zelo prijetno, ako base btfug zaročila. Tfekaj, pri pogledu na rodovitno pokrajino m na krmno morje. To je slikovit kraj za zaroko. Pri nm v Fhiladelpftiiji, v naši sto let stari hiši, bi bila zaroka,
? T t€TO ^^ v resni<?i nisem prav nič vneta za puaeobo — sedaj aopet po« ta jam romantična."
•	*	a
% . (Pali« orihodnji6. ^
0 N H O D I* • Twf
Wednesday, June 15, 1938
• m largest slovekb daily in o. i. m,
'	——< 1 m
jjLdh V JUGOSLAVIJO
WWr^ m ^m 8 A M 0 7 DNI
V	fc potujete na efcspresnih panakih:
m mm BBBMFlf • EUROPA
Brzi vlak ob Bremen in Eurapa t Brnaertavea zajam^i udobno potovanje do Ljubljano
■UfejjlEaB	Ali uotujte ■ priljubljenimi ekspres. paralki:
Ljigl	COLUMBUS
■	HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG - MEW YORK
IdKiniP železniške zvease <h1 <^hertMtursa, Bremeua ali Hamburga
^^H	Strokovnjaški nasveti glede viiejev za priarljenee
^^^H	in obiricovalre.
Zn rojasmla. vprafojte lokalneica ae#oU aH
57 Broadway	New York, N. Y.
■	HAMBUBG-AMEKICAir LIMB B BOBTH CEBMAB LLOTB
Kaj povzroča golšo pri človeku
So nekatere dežele, kjer je i golša tako doma, da skoraj te*>.- \ ko dobiš odraslega človeka, kij •ne bi iiuel goLše ali krofa, ka-! kor tisto nakazo navadno ime- i nuje jo. Dolgo so ljudje, zlasti j pa nčeajaki, študirali, odkod ta prikazen na clovekcM'eui telesu. Eni so tixlili, da je golša več ali manj v zvezi z dedovanjem, drugi >0 trdili, da prihaja t.i nakaza od vode. Medicinska raziskavanja zadnjih let so dognala, da golša, v kolikor je po nekaterih deželah tako splošna, nikakor ni podedovana, marveč je posledica zunanjih okoliščin.
V tej zadt*vi je mouakovski profesor dr. Theo. Lang našel zanimive zaključke o tem vprašanju. Razni učenjaki so namreč raziskali zemljo na Tirolskem, na južnem Bavarskem ter v severno nemški nižini. 1T-čenjak, ki je zasledoval ta raz-iskavanja, je na podlagi vsega tega dognal, da je kakovost zemlje kriva »v tistih krajih, kjer je golša tako rekoč vsakdanja prikazen, kjer je torej golša e-pideinlčna, kakor se učeno pr*a-vi. Dr. Lang se je oprijel trditve, ki so jo izrekli že drugi pred njim, da je radioaktivnost zemlje, vode in zraka po po-ameznih krajih prav močno sokriva golše pri prebivalcih tistega kraja. Dr. Lang je potem meril radioaktivnost zemlje in jo primerjal s šteivilom golša v ill ter je prišel do sklepa, da je vsekakor meti golš.i in radioaktivnostjo velika zv<-
i za. Kjer je ena, je tudi druga. 1 Te njegove {preiskave so pa j tudi dognale, da je voda sama !na sebi pri golši najbolj nedol-Ižiia. Najbolj pa vpliva na gol-jšaivost ljudi množina radioak t i vui h žarkov v zraku tistega kraja. Da bi pa mogel to dej stvo še bolj dokazati, je napravil več poskusov /. živalmi. Nalovil je belili miši in podgan ter jih je imel zaprte v kletki, in sicer <v takem kraju, kjer je golša douri. Te živali so dihala le zrak tega kraja. Na drugi strani pa je tem živalim dajal žeja raznovrstno hrano, ki je i-mela mnogo joda in vitaminov vseh vrst. In ti poskusi so poti-dili, da je med radioaktivnostjo in med golšo res zveza. Sedaj jKjskuša 'pri živalih nove stvari. S posebnimi dozami radije-vega preparata, ki ga daje živalim, skuša pri njih narediti golšo. Doslej pa se stvar še ni posrečila, da bi bilo mogoče re či, da jo Jx>do učenjaki brez ugD vora sprejeli. Pri večini živali se je golšua žleza celo zmanjšala po teli posku-sih, pri nekaterih pa se je seveda močno povečala.
('uprav pa se »vse, kar dr. Lang trdi, doslej še ni dalo dokazati, je vendar dokazano vsaj to, da je radij v zemlji in zraku močno vplival na golšo.
ADVERTISE iN
"GLAS NARODA"
Mnogokrat beremo u čudežnih otmkih, ki fso že v zgodnjih letih bili pravo čudo. ki jih je občudoval ves svet. Navadno pa se je potem »godilo, da so taki rudežui otroci dorasli in izginili ali pa vsaj nikdar ni bilo kaj prida iz njih.
Le pomislimo na pni mer na nepozabnega otroka Jacki«* Coogana. ki je še pred kratkim jnas-topal v filmu ter je tako j igral, <la so se pred njim klanjali celo veliki igraUki talenti. Ta fantiček, ki je bi! pravo čudo filiiMske umetnosti, je sedaj že velik in je že oženjen. Po-jstal je sicer igralec*, toda njegove igralske sposobnosti so 1 komaj povprečne. ( Ameriški listii pišejo o uso-[di nekega fantička Williama »Stdisa, ki je bil okoli leta 1900 pravo čudo med tedanjimi o-troki. Ko je bil dve leti star. je znal brati in m sta ti. če časopisi seveda niso pretiravali. Vsekakor pa je, ko je bil osem let star. že poznal višjo matematiko ter je znal govoriti že franensfko, nemško, in rusko. Deset, let kasneje je bil dečko že doktor več fakultet, človek bi mislil, da ga ie čakala sijajna prihodnost. Končal pa je svoje življenje kot navaden računar z računskim strojem v neki pisarni. Naveličal se je misliti, preutrujen je že pač bil. Pri njem se je izkazal rek, ki veli: Otroci, ki se prezgodaj prebude iz otroškosti. postanejo n prespan i možje.
Podobno se je »godilo tudi drugim otrrtkoni. Tvi so bili pravi čudež v glasbi. Že kot o-troci iso igrali razne težke Skladbe na razne inštrumente, pozneje pa so postali le povprečni godci. Ni se jim več ljubilo.
So pa bili tako imenovani čudežni otroci, ki so tudi pozneje bili več kot nadpovprečni. Ko je l>il Pascal 17 let si ar.
je že reševal naloge najvišje matematike in geometrije. — Goethe jt* že kot deček pisal svoj dnevnik v raznih jezikih. Št. Georg«* je kot mlad fantič izumil nov umeten jezik, ki jt ; zv» nel pr»*<-»'j romansko, j O slavnimi Torquatu Ta^su T»ri|jove<lujejo. da je kot 111.11 otnči<Vk znal latinsko govoriti. Macaulav.pa je menda že > 7 leti spiral svetovno zgodovino. Filozof Leilniilz j«- > 1." I"ti že ločil filozofske .»isteme Ti mladi geniji so ostali g''nij tudi potem, ko si> dorasli. Vendar so to izjeme.
Dandam s tiim-ki svet kai <>lx»žiij«' igralsko psosobnu-t I let stare Shirley Temple. Kdc bi mogel vedeti, kaj bo rijen; igralska sila vredna čez 7 al 10 let. V t-j zvezi naj nave demo zgkntl slovečega Karhi AVitteja. ki je bil znan raziskovalec-Danteja. Ta AVitte je bil pravi čudežni otrok. Ko pa ji dorastel, je po.-tal komaj nad povprečni profesor, ki nikakoi ni bil genijalen. Ko je 1»11 de 'ček S let star. je guvoril grško latinsko, francosko, angleške in italijansko. Ko je bil stetr 1< let, je že študiral na univerz v Goettingenu. Ko je dozore v moža. je dobil pravno -4olic. j na univei-?ii v llalle. Ta ji j srečno končal svojo čudežu« dolm t«*r j«* |Kkst<iI »lober profe i S! r. pa nič več.
"GLAS NARODA' j
I pošiljamo v staro do- | • ^ movino. Kdor ga ho- J ^ če naročiti za svoje 0 I sorodnike ali prijate- p k ljet to lahko stori. — j ^ Naročnina za stari ^ ^ kraj stane $7. — V j I Italijo lista ne poši- j
s liamo-	\
Čudežni otroci in njihova pot
KAKO DOČAKAMO 111 LK'1 > -—
Angleški listi pišejo o redkem življenjskem juibileju irske di-žavljanke Jeanne O'Connor, ki jo imenujejo najstarejšo državljanko Irske. Starki se zdi samo Ob sebi umevno, da je dočakala 111 let. Enako samo ob se bi imuivno se ji adi, da se nje no življenje še ni približalo koncu. V bližnji bodočnosti s smrtjo še ne računa. Starka jt imela sedem sinov in o«l teh jih živi še pet. Najstarejši je star 8'J, najmlajši pa 71 let.
V meste<ie Headfort na Irskem, kjer živi- ta starka, je pri sipe I o seveda mnogo novinarjev,- da bi zvedeli za tajno njenega dolgega življenja. Ne svoj račun sicer niso prišli v polni meri, vendar je pa sta«-ka ra«la pok rani J jal a z njim in jim povedala nekaj iz svojega
vse parnike!
važne za fymjBri
Slovence
zastopa:	^
SL0VEN1C PUBL CO.
I YUGOSLAV TRAVEI. DEPT.
216 W. 18th St, New Vork. N. V.
življenja. Dejala je, «la se mora za svoje dolgo življenje zahvaliti samo -voji najboljši 111 naj zvestejši prijateljici — pipi, ki !se ji ni nik«>li izneverila. Tudi [od svojih sinov je dobila za rf--1 rek življeiiski jubilej lepo pi-po. To jo pač najboljša tolažba vseli strastnih kadilcev.
KRETAINJE
PARN1KOV
SHIPPING NEW,'>
1& junija:
Conte dl Sarola t Genoa
1CJ. junija: De Grusse v Havre
21.	junija:
Europa ▼ Bremen
22.	junija:
Qiipen Mary t Cberbuurg Ili» tie Franet; t Havre 25. junija:
Vulcanla ▼ Trat 29. junija:
New York ▼ Hamburg Normandie v Havre
Aquitania v Cherbourg
julija:
Nieuw Amsterdam, Boulogne
Bremen ▼ Bremen Ctinmplain v Havre Rex ▼ Genoa
«1. julija : Oneeii Mary v Cherbourg nnusa v-Haiuliurj; 7. julija: lie «le Frauw v Havre
S. juliju :
Enri»|»:i v Bremen !>. julija : Saturi'ia v Trst V<(Ieii<latii v
12.	julija •
In* Grav*e v Havre
13.	julija :
1 Mulst-blatiii v Hamburg Ai|uitunia v Clierbuurg Normsiialle v Havre . 15. julija :
t Stateutlaiii v Bi»u!i'^ue I«, julija :
1 route tli Savoia v lieuoa 1ft. julija :
Bremen v Bremen
20.	julija :
(Juwu llary v Cherbourg ■«o. julija:
Nieuw Amsterdam v Boulogne lies v Genua i. .Cliamplain v Havre 2»J. julija :
Eurt>|ia v Bremen ■ 27. julija:
11 New York v Hamburg
2S. julija: 1 lie de Fran«.« v Havre julija: Vulcauia v Trst li.avguxta : Huiisa v llunihur^ Aquitania v Cherbourg Xormaudie v Havre 5.- av^uxta :
StaU-iidaui v Boulogne .. Bremen v Bremen U. avgusta: Conte <1. Savoia v <ieuna 10. avgusta :
ljueeu Mary v Cherbt»urg ( 11. avgusta:
4'buui|>l;tiu v Havre ' 12. avgustai:
Europa v Bremen j ! i::. av^u^ta : j Saiuruia v Trst , l»t. avgusta:
Nieuw Amsterdam v Boulogne 1 17. avgusta :
Normandie v Havre Aiiuitaiiiu v Cherbourg Hamburg v Hnnihurg 2i>. a virus ta : Rex v Genoa lie de France v Havre Veendam v Boulogne 23. avjrusta :
llivmcn v Hremen
21.	avjrusta : Paris v Havre
Queen Mary t Cherlnmrg New York v IJ um burg 27. avgusta :
Kooia v Geuoa 3l>. avgusta :
Europa v Bremen StatetKlatn v Boulogne Do Grasee v Havre 31. avjrusta :
Aijttirania v Cherbourg Normandie v Havre