A7NATELJ
Ur»dniitvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost». Poduredništvo v Gorici: ulica Giosut Carduccl SL 7, I. n. — Telef. št. 327.
Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Pario.
ponedeljka. Naročnina: za i mesec L 8.—, , celo leto L 73.—, v inozemstvo mesečno ;« 30 rt. — Oglasnina za 1 mm prostora Movtki in obrtne oglase L 1.—, sa osmrt-| 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—. Iprvi-strani L 2.—
1 fr-t izhata vsaki da Imsm.LZK^
L 6*80 več. — ft&ffi » ftrokosti I ^f^Mji.c p4ee, zahvalelj«f-4i(
mentarju* posvečenem tem dogodkom, hvalilo albansko vlado in Ahmeda Zoga, ki je pokazal dobro voljo za vzdrževanje miru s tem, t da je takoj izvedel grftko-jugoslo venske zahteve.
Ski promet. Dejstvo je, da dan za dnem narašča število potnikov in množina blaga, ki se prevažajo potom letal in zrakoplovov. Obenem ž njimi pa se pojavljajo vedno znova pereča vprašanja, finančna, tehnična, pravna, znanstvena, profesionalna in druga; in treba jih Jje rešiti. Večni skeptiki niso nikoli verovali v.silne in precizne stroje, ki bodo premagali zemeljsko ozračje. Načelnik vlade je izrazil prepričanje, da bo t& človeška zmaga nad naravnimi silami plodonosna za moralni in gospodarski napredek sveta. Ob koncu svojega govora je on. Mussolini želel kongresu, <"a bi doprinesel taove zaključke in nove dobrine za napredek zračne plovbe.
Vodstvo fafcistovske stranke se sestane 3. novembra
RIM, 24. Vsled odredb, ki so bile sprejete na poslednjem zasedanju ministrskega sveta, se bo vršila proslava pete obletnice fašistovskega pohoda na Rim prihodnjo nedeljo. V petek, 28. t. m., opoldne bo objavljena poslanica, katero bo izdal načelnik <vlade o priliki proslave na črne srajce in na italijanski narod.
Kmalu po proslavi, in sicer dne 3. novembra, se sestane vodstvo fašistovske stranke, da se domeni o pripravah za zasedanje velikega fašistovskega sveta, ki se sestane, kakor znano, idne 7. novembra.
875.999 ljudi poselilo žitno razstavo
RIM, 25. tTekom drugega tedna po otvoritvi je posetilo žitno razstavo v Rimu 395.000 oseb. Če se to število prišteje k fcte-vilu posetnikov žitne razstave tekom prvega tedna, znaša skupno število dosedanjih posetnikov prve ^državne žitne razstave v Rimu 875.000 oseb. Posebno je treba podčrtati izredno število Šolske mladine, ki si je doslej t ogledala to razstavo. Razstava se bo zaključila v nedeljo, 30. oktobra.
Odredba o dovoljevanju koncesij za manjše trgovine
RIM, 24. Agencija «Roma» poroča, da fee vlada zelo zanima za vprašanje draginje. Ker je eden njenih poglavitnejših vzrokov preveliko število trgovin ina drobno, je vlada odredila pristojnim oblastem, naj postopajo pri podeljevanju koncesij za nove trgovine z največjo pažnjo. V bodočnosti se bodo bmele izdajati koncesije za nove trgovine le v slučajih nujne in očividne potrebe. Na omenjeno odredbo so bili opozorjeni tudi občinski Inačelniki v posameznih pokrajinah.
299 članov goriške organizacije i eDopolavcro* v Rimu
RIM, 24. Danes ob 7.25 zju-' traj je prispelo v Rim pribižno 200 članov organizacije «Dopo-lavoro» iz raznih idelov goriške pokrajine. V Rimu ostanejo do jutri zvečer, nato se spet povrnejo na Goriško.	^
Novi nkazt
RIM, &4. «Gazzetta Ufficiale» objavlja kr. ukaz od 12. avgusta 1927., s katerim se uvaja v anektirane pokrajine zakon od 15. aprila > J886. o juridičnem priznanju društev za vzajemno pomoč.
Kongres zveze za (borbo proti J etiki
MILAN. 24. Včeraj predpoldne se je na svečan način lotvoril 2. kongres Nacionalne zveze za borbo proti j etiki. Predsednik kongresa on. Paolucci je v ♦svojem govoru povdarjal važnosi; obveznega zavarovanjaa proti j etiki, ki se bo uvedlo glasom sklepa zadnje seje ministrskega sveta. Ministrski predsednik je kongresu poslal poslanico, v kateri navaja kar je režim v poslednjih letih napravil za pobijanje tuberkuloze.
Podrobnosti o begu
bivšega poslanca Renth-Nico-lnsslja i
RIM, 24. «Giornale d'Italia* prinaša v svoji današnji številki iz Bolcana naslednje podrobnosti io begu bivšega poslanca Reuth-Nicolussija:
Dne 2. oktobra sta najpre; prekoračili mejo žena poslanca
m njena hčerka, ki sta mii o-premljeni *s pravilnim potnim istom, katerega jima je izdala dva meseca poprej politična o-jlagt na ime Peratoner (dekliško ime gospe Reuth-Nicolussi). Ko . sta neovirano prekoračili mejo, sta o tem obvestili moža odnosno očeta, ki se je takrat nahajal v Chiusi. Po prejemu te vesti se je odpeljal poslanec v nemškem avtomobilu preko meje. Na meji se je legitimiral z avstrijskim potnim listom, ki je nosil ime: dr. Reuth. Bivši poslanec je namreč obdržal poleg italijanskega tudi še avstrijsko državljanstvo.
RIM, 24. Nekateri listi so priobčili v soboto podrobne vesti o delovanju pokrajinskih gospodarskih svetov. Kakor doznava današnja k<Tribuna«, sO bile te vesti deloma netočne, deloma pa popolnoma neosnovane.
pobija posebno v Nemčiji in Avstriji vse drace provenijence. Julija je na pr. dosegel izvoz 12.490 stotov. Cena je od avgusta na september precej porast-la, kar vpliva ugodno na mlekarstvo; avgusta je bila srednja cena 6.70 zl. (14 lir), septembra pa okoli 7.— zl. (lir 14.70).
Jajca, ki so tudi znan poljski izvozni predmet, so radi sezone podražala in se trgujejo sedaj v Krakovu po 250 zlotijev zaboj (julija samo 200 zL).
Sedanja stabilizacija zlotija je za Poljsko velikega pomena posebno radi tega, ker se bo mogel tako »anirati kapitalni trg. Le ako bo dovolj kapitalov na razpolago in se ne bodo več ponavljale lanske žalostne izkušnje, ko je moralo poljedelstvo razprodati svoje pridelke za vsako ceno radi silnega pomanjkanja denarja, bo mogoče zapri četi novo dobo gospodarskega napredka.	O.
tudi radi zboljšanja gospodarskega položaja dežele, kot nam ga prikazujejo zadnje statistične objave. Na splošno zboljšani gospodarski konjunkturi Srednje Evrope je soudeležena sorazmerno tudi Poljska, ki bo mogla na ta način utrditi svoje gospodarsko stanje. Poglejmo, kaj pravi konjunkturna statistika:
Brezposelnih je bilo leto* januarja 251.702, marca 243.375, maja 207.570, junija 190.546, julija 173.445 in avgusta le še 156.701.
Medtem ko je od lani na letos
produkcija premoga in petroleja nazadovala, se je produkcija železa dvignila od 27.000 ton na 56.600 ton mesečno.
Letošnja poljedelska letina, ki je v severni Evropi povsod izpadla in je le na jUgu trpela radi suše, je bila tudi precej večja kot lani. Pridelalo se je v milijonih stotov: rži 56.8 (lani 50.10), pšenice 14.80 (12.80), ječmena 16.30 (15.50) in ovsa 34.20 (30.50).
Draginja je precej narastla. a to ni tako nevarno, ker so cene še vedno dosti nižje kot drugod. Indeks na debelo se je zvišal od januarja do avgusta od 195.2 207.1, to znaša v zlatu samo 112.8 oziroma 120.2. Indeks trgovine na drobno je dosti višje, kar priča, da tam trgovina zasluži še vedno nerazmeroma dosti, ali ima padajočo tendenco, od januarja do avgusta je padel*od 255.8 na 253.7, oziroma v zlatu od 147.8 na 147.2. Stroški za preživljanje so tam v primeri z drugimi deželami posebno nizki, tako da se na Poljskem danes živi mogoče najbolj po ceni v Evropi. Ta indeks je znašal avgusta 200.5 oziroma v zlatu 116.4. Ceno življenje bo moralo v bodočnosti gotovo podpirati obnovljenje dobre konjunkture.
Kapitalni trg je še vedno na tleh, more se pa le ugotoviti znatno zboljšanje v primeri z nad vse kritičnimi časi še pred enim letom, ko se je celo uradno maksimirala obrestna mera z 10% letno. Borzni kurzi so se v zadnjih mesecih precej zboli -Šali. vendar ne še toliko, kot pri drugih sosedih. Papirji zahtevajo še vedno jako visoko obrestovan je: 8% notranje zlato posojilo notira 99.50, 6% inozemsko dolarsko posojilo samo 84.50 in 10 % železniško posojilo 102.75.
Stanje emisijske banke se je v zadnjem letu znatno izboljšalo. Obtok denarja se je sicer pomnožil od julija 1926 do avgusta 1927 od 560.2 milj zlotov na 793.8 milj., nasprotno se je pa tudi kritje v zlatu in devizah zvišalo v še večji meri, tako da je celi obtok denarja krit sedaj s 50.8%, medtem, ko je doseglo kritje pred enim letom le 40.37 %.
Zunanja trgovina Poljske je letos pasivna, medtem ko je bila lani močno aktivna. Razen drugih vzrokov je pripisati poslabšanje zunanje trgovine dejstvu, da se je radi pritiskajočega pomanjkanja denarja izvozilo takoj neposredno po žetvi preveč poljskih pridelkov v inozemstvo. Pozneje se je izkazal primanjkljaj in se je moralo isto spet uvoziti in sicer po dosti višjih cenah. Uvoz in izvoz je znašal v milj. zlotov lani julija 92.1 in 128.6. torej aktivni prebitek 36.5, letos julija 136.2 in 113.9, pasivni prebitek 22.3. letos avgusta 129.9 in 120.6, pasivni prebitek 9.3. Vsekakor pričajo dosti višje številke letos o izboljšani gospodarski 'konjunkturi. Skupni promet je znašal lani julija 220.7 milj. letos avgusta pa 250.5 milj. zlotijev.
Poljska ima veliko bogastvo tudi v svojem poljedelstvu, katero se bo pa moglo celotno dvigniti na višino šele, ko bo zadružni razvoj dosegel višino kot pri drugih modernih narodih. Kot pri nas se je tudi na Poljskem po vojni uvidela velika važnost mlekarskih zadrug z^ živinorejo. Za hiter razvoj te zadružne ideje so značilne sledeče številke: V centralni Vojvodini je bilo 1. 1924 68 mlekarskih zadrug. 1. 1925 151, 1. 1926 211, jan. 1927 358 in julija že 483. Dosti je i pa še napraviti; medtem ko se v Poznanski predela v mlekarnah 13% vsega razpoložljivega mleka, pride v mlekarne v ruskem delu Poljake le 3% vsega mleka. Poljska je močan izvoznik masla in
Te dni se je posrečilo Poljski po dolgem barantanju z ameri-fcanskimi bankirji vendarle zba-rantati posojilo v znesku 70 milijonov dolarjev, ki bo imelo služiti kot podlaga za novo stabilizacijo poljskega zlotija. To toosojilo, ki ga je morala Polj-bka odkupiti z jako težkimi po-toj i, ki so povsem slični onim v Sat ere je morala privoliti Avstrija pori najetju posojila pri Družbi naradov — tudi za Poljsko je že imenovan zaupnik (ameriških bankirjev, ki je imel kontrolirati vse gospodarjenje jn finance Poljske držrfve — se je te dni emitiralo na newyor-#ki borzi s popolnim uspehom. Z njim se otvori tudi Poljski pot na ameriški denarni trg, kateri ji je do sedaj radi male kreditne sposobnosti bil še zaprt. Poljska vlada je takoj po srnino zbarantanem posojilu izdala odredbo, ki določa, da se zioti stabilizira na višini 9 zlotijev za 1 dolar. V našem denarju je vreden sedaj okoli lir 2.07. Konečna stabilizacija zlotija, ki se bo s&daj gotovo posrečila, ker je že leto dni fak-ium, je za poljsko gospodarstvo velike važnosti, posvetimo mu tudi mi malo pažnje.
Mlada poljsk^ republika je morala po^vojem rojstvu prestati dosti težkih preizkušenj kot morda nobena izmed novo nastalih držav. Večno zapleteni zunanje- in notranjepolitični položaj ni dopustil, da bi se, sicer tako bogato narodno gospodarstvo končno konsolidiralo. Poljska je podedovala ozemlje, rpravo in tudi denarni sistem od treh držav: Rusije, Avstrije in Nemčije. Po vojni so krožili v deželi rublji. marke in krone, dokler se te homatije končno niso končale z novim državnim denarjem, ki je dobil •me poljske marke. Vendar je večno slab zunanjepolitični položaj Poljske ovrgel vse trude in napore po konsolidiranju. Poljska je morala voditi, kot znano, vojno proti Rusiji za svoje meje, kar je zahtevalo velikih finančnih žrtev in zmanjkalo kredit dežele. Nemčija na drugi strani tudi ni mogla do god.aj še pozabiti, koliko ozemlja in med tem tudi dragocenih premoga kopov in rudokopov je izgubila na Poljsko, ter je škodovala Poljski, če je le mogla. Tako je Poljska marka vodila tekmo v padanju najprej z avstrijsko krono in potem z nem-fško marko. Po dolgih etapah rje švicarski frank dospel do 10 milj. mark, dolar do preko 50 milj. poljskih mark. Slednjič se je leta 1923. vendarle posrečilo z energičnim delom zaustaviti to hitro razveljavljanje denarja
ter se je nalik Nemčiji izdal Hov denar z imenom zloti ali goldinar. Če je Nemčija napra-rvila svojo sedanjo zlato marko iz enega bilijona, t. j. milijona 'milijonov prejšnjih papirnatih mark. Avstrija svoj sedanji šiling iz 10.000-prejšnjih kron in Ogi-aka svoj pengo iz 12.500 prejšnjih kron, je nastal sedanji poljski zloti iz 8 milijonov prejšnjih poljskih mark. Tako daleč je torej šlo razveljavi j en je denarja na Poljskem. Vrednost mu je bila določena zlat. franku. Že je izgledalo, da se bo ta stabilizacija končnoveljavno posrečila. kajti zloti se je držal dobro leto na določeni višini. Razmere med Poljsko in Nemčijo so se pa stalno slabšale, in se je med obema državama celo vnela gospodarska vojna v pravem smislu besede. Ker ima Poljska večji del svoje zunanje trgovine ravno z Nemčijo, — tako je Nemčija glavni kupec poljskih agrarnih produktov in celo tudi premoga in železa, katerega poseduje Poljska v prejšnjem nemškem ozemlju —, ni mogla ostati ta vojna brez velike škode za poljsko gospodarstvo. Poljsko gospodarstvo je bilo tako oslabljeno, zloti je že kazal Ifrisagio. Lanski notranji nemiri bo poleg tega dali dovolj psiho-JsogiČne snovi za nov padec zlotija, ki je dospel od paritete 100 na 35 cent. v Švici. Sedati Je stabiliranje se izvrši na višini 58 cent. švicarskih.
Da bo sedanja stabilizacija ikonečno držala, smemo upati
iz Bolgari]« v Jugoslavijo
BEOGRAD. 24. Notranje ministrstvo je prejelo zvečer u-radno (poročilo, da je bil sinoči okrog 11. ure izvršen nov napad bolgarskih komitašev na selo Graško, 15 km južno od Zaječara. Večja Četa /bolgarskih komi tov je začela sredi noči streljati na nič hudega sluteče prebivalstvo in njihove domove ter se skušala Ipolastiti župana. Prebivalstvo je skupno z oro?-ništvom in na pomoč prihiteli-mi obmejnimi stražniki napad zavrnilo. Komitom pa ise je bržkone posrečilo pobegniti na bolgarsko ozemlje. Zasledovanje napadalcev namreč je ostalo doslej neuspešno.
Pred odložitvijo
v Demokratski zajednici
BEOGRAD, 24. Jutri se vršijo seje vseh jugoslovenskih poslanskih klubov. Na teh sejah se bodo določili kandidati za stalne skupščinske odbore. Največ zanimanja vlada seveda za sejo Demokratske zajednice. Dr. Spaho, voditelj jugoslovenskih muslimanov, je izjavil, da je za sodelovanje z vlado.
Nocoj se je vršila (konferenca med dr. Marinkovićem in nekaterimi demokratskimi poslanci. Tudi Ljuba Davidović je večkrat in dolgo časa konferi-ral s svojimi pristaši. Minister dr. Šumenković je dejal novinarjem, da je ministrski predsednik Velja i Vukićević optimist.
RIM, 24. Davi se je pričel pred posebnim tribunalom proces proti 14 železničarjem iz Ro-magne. Dva izmed njih, in sicer Dragoni in Villa, sta obtožena, da sta snovala zaroto, s pomočjo katere sta hotela zanetiti med državljani sovraštvo proti državnim oblastem. Ostali pa se morajo zagovarjati radi kaznjivega dejanja, kakor ga predvideva člen 4. zakona z dne 25. novembra il926. Vprizorili so namreč o priliki pogreba nekega svojega tovariša prevratno manifestacijo. Povrh tega so obtoženi Ricci žalitve Načelnika vlade, Tamburrini in Dragoni pa nedovoljene nošnje orožja. Inkriminirani dogodki so se odigrali v Voltani blizu Raven-ne. .
Po prečitanju obtožnice se je začelo zasliševanje obtožencev, ki se je nadaljevalo še na popoldanskem zasedanju. Nato so pričeli sodniki zasliševati priče, ki jih je 27 po številu, in sicer je 19 prič imenoval tožitelj, ostalih osem pa ^zagovorniki.
o fašistevBki revoluciji
PARIZ. 24. Tukajšnji «Jour-nal» je včeraj objavil članek z naslovom: .«Kako je fašistovska stranka prevzela oblast.» Članek, ki ga je spisal ministrski predsednik on. Mussolini tik pred proslavo pete obletnice fašistovskega pohoda na Rim bo gotovo vzbudil mnogo zanimanja.
On. Mussolini pravi uvodoma, da so se nasprotniki fašizma vedno branili priznati fašistovskemu pokretu revolucionaren značaj in skušali zmanjšati vrednost nevarnega, krvavega napora črnih srajc. «Mi moramo vzpostaviti resnico!» vzklika on. Mussolini, ki v nadaljnjem delu svojega spisa dokazuje, da je bilo boljševiško gibanje v Italiji prav živahno tudi še tedaj, ko so fašisti napravili revolucionarni pohod v Rim. Še avgusta 1922. so komunisti skušali ustanoviti «Delov-no zvezo», ki naj bi bila nastopila proti fašizmu in pripomogla Filipu Turati j u do oblasti. Pripravljali so tudi splošno stavko, s katero so nameravali zaustaviti fašistovski naval. Doživeli pa so poraz, ker je fašizem energično nastopil. Po avgustu 1922. so imeli fašisti še enega nasprotnika: liberalno-demokratsko vlado, ki se je v usodnem trenutku skušala zvijačno rešiti s tem, da bi izrabila proslavo zmage za nastop proti fašistom. Ti pa so načrt preprečili. Zasedli so Rim in ob istem času tudi vsa važnejša pOslopja, železnice, poŠte itd. po vseh krajih Italije. Revolucija je zahtevala mnogo žrtev.
Najboljši dokaz za to, da Jje fašizem revolucionarno gibanje, pravi on. Mussolini, nudi dejstvo, da ga boljševizem smatra za svojega najhujšega nasprotnika. Posebnost fašistovskega gibanja obstoja v ustvaritvi e-dinstvene. a ne absolutistične države, hierarhično urejene in organične. Fašizem je dal zgled modernemu svetu, ki koleba med državo in protidržavo, pravi on. Mussolini, ki končno nagi aša, da (delo še ni končano, ker je še mnogo problemov, k: jih je treba rešiti.
na Romunskem ,
BUKAREST, 24. Poslanca Mainolescu-a, državnega podtajnika v finančnem ministrstvu Avarescujevega kabineta, je na romunski meji . aretirala politična policija, ko se je vračal v domovino s svojega potovanja v Pariz. > Podrobnosti in vzroki aretacije še niso znani, vendar pa zatrjujejo v tukajšnjih krogih, da mu je policija zaplenila izelo važne listine. A-retacija je vzbudila po vsem Romunskem veliko senzacijo. Pričakujejo se še nadaljne aretacije.
Dunoi - novi sedež Družb? ncrroflov?
DUNAJ, 14. N tukajšnjih di-plomatičnih krogil^ se je znova pričela akcija za prenos sedeža Družbe narodov iz Ženeve na Dunaj. Akcijo vodi (na inicijativo iz inozemstva avstrijska vlada.
Tozadevna pogajanja so že v teku in bodo v doglednem času zaključena. Zatrjujejo, da ima ona (skupina, ki se zavzema za prenos sedeža na Dunaj, za enkrat večino.
Odgovor Združenih držav na poslednfi francosko ' carinsko noto
PARIZ. 24. Washingtonska vlada je dala brzojavnim potom predati svoj odgovor Ha francosko carinsko noto ameriškemu poslaništvu v Parizu. «Matin» zatrjuje, da je ameriški odgovor sestavljen v prijateljskem in spravljivem < duhu. Ameriška vlada je baje v svojem govoru obljubila, da bo še enkrat proučila vprašanja znižanja nekaterih carinskih tarifov z ozirom na uvozno blago iz inozemskih držav, proti katerim je Francija večkrat protestirala, ker so po njenem mnenju previsoki.
Poplave v Skadru
radi velikega deževja
TIRANA, 24. Iz Skadra poročajo, da so reke in hudourniki silno narastli radi velikih nalivov poslednjih dni. Hudournik Iri je podrl nasipe, prestopil bregove in poplavil nižji del mesta, ki se imenuje Aramauve. Prebivalstvo je preplašeno bežalo iz hiš rv krščanski del mesta, ki ima nekoliko višjo lego. Podrobnosti še manjkajo irt ni znano, ali je nesreča zahtevala tudi Človeških žrtev.
TIRANA, 24. Nova albanska vlada je bila sestavljena sledeče: Ministrsko i predsedništvo, ministrstvo za zunanje zadeve in interim pravosodnega ministrstva je prevzel Ahmed Zogu, finančno ministrstvo Vrioni. ministrstvo za notranje »zadeve Vokopola, ministrstvo za poljedelstvo in interim ministrstva za javna dela Starova, naučno ministrstvo pa Dibra. Novi (kabinet je že položil prisego, jutri pa se predstavi parlamentu.
Major Maddalena na Finskem
HELSINGFORS, 24. Italijanski hidroplan «Savoia 62» je s svojimi tremi potniki, majorjem Humbertom Maddaleno, kapetanom Albertom Del Prete in strojnikom Franom Rampi-nijem, pristal včeraj ob 14. uri v Helsingforsu, prestolnici Finske.
Vpadt komitašev
iz Albanije v Jugoslavijo in Grčijo in postopanje albanske vlade
MILAN, 24. «Corriere della Sera» prinaša v svoji današnji številki 'naslednjo noto: Iz Tirane poročajo, da sta radi vpada komitašev z albanskega o-zemlja v ozemlje Jugoslavije in Grčije jugoslovenski poslanik in grški odpravnik poslaniških poslov protestirala pri albanski vladi.
Predsednik albanske republike, Ahmed Zogu, je obema inozemskima zastopnikoma izjavil, da je podvzel vse mere. ki so potrebne za preprečitev vsake nadaljnje akcije komitašev, ki se nahajajo na ozemlju albanske republike. Poveljniku garnizije v Korči v južni Albaniji je bilo zapovedano, naj odpošlje en bataljon pešcev V one obmejne kraje. Vojaški oddelek mora ujeti in razorožiti vse ko-mitaše, na katere bi naletel. Ta ukaz je bil nemudoma izvršen.
Glasom neke brzojavke iz Korče je vojaštvo obkolilo vas Vrbnik, ujelo sedem komitašev, ki so se bili zatekli v to vas, preganjani do albanske meje s strani grških orožnikov. Vsi u-jetniki 'so bili razoroženi in prepeljani v Korčo, kjer jih skrbno stražijo. Beograjsko «Vreme* je v ko-
Otvoritev IV. kongresu
za zračno plovbo
RIM, 24. Davi je načelnik vlade on. Mussolini na Kapitolju otvoril IV. mednarodni kongres za zračno plovbo. Na kongresu je zastopanih 50 držav. Otvoritvene seje so se poleg načelnika vlade udeležili tudi ministra on. Ciano in Federzoni, več državnih podtajnikov, med njimi državni podtajnik pri ministrstvu za aeronavtiko on. Balbo.
Ob 11. uri je dospel načelnik vlade, se podal na govorniško tribuno in takoj pričel svoj o-,tvoritveni govor. Predvsem je izrekel dobrodošlico vsem inozemskim gostom. Dejal je, da je poteklo le malo časa med 'prvim kongresom za zračno plovbo. ki se je vršil 1921. leta v Parizu, in med sedanjim, toda napredek letalstva v tej kratki dobi \je izreden. Svet se nahaja danes v istem položaju kot takrat, ko je po otvoritvi prve železniške proge pričela z velikanskimi koraki napredovati železniška industrija in železni-
II.	. _	»EDINOST®
Frinc Viljem von Hohenzoilem umrl
BERLIN, 24. Na svojem gradu Sigmaringen. je v starosti 63 let vsled srčiie kapi umri princ »Viljem von Hohenzoilern, brat pokojnega romunskega kralja. Prevrat v Nemčiji je preživel na •vojem gFadu v miru, obdan od svojih dvorjjanikov. Prebivalstvo ga je deloma še »vedno na-civalo: Cesarska visokost.
Radarska starka v srednji Ntfm&jl zaključena
BERLIN, 23. Stavkovno razsodišče je v petek, 21. t. m., sklenilo, da se rudarjem povišajo plače za llVs odstotkov. Delodajalci so razsodbo v soboto zavreli, delojemalci so jo sprejeli in so predlagali, naj se proglasi razsodba kot obvezna. Delovni minister Braun je predlogu delavcev ugodil.
Politične beležke
Kraljevski manifest ob etreritrt jesenskega zasedanja romanskega parlamenta
Kraljevski manifest, s katerim je bilo v soboto, 15. t. m., otvorjeno letošnje jesensko zasedanja romunskega parlamenta, je bil letos zelo obširen in se je nanašal na politični, gospodarski in kulturni delovni program za dobo kakih deset let. Porajale so se povodom tega manifesta verzije, da se je namenil Bratianu vladati skozi vsa ta leta in celo še dalj, dokler ne bo 'kralj Mihajlo polnoleten.
V	sredo se je pričela o tem kraljevskem manifestu debata. Opozicijski poslanci narodno-seljaške stranke se napram manifestu niso pokazali ostenta-tivne, in to ne na otvoritveni niti *na poznejših sejah pala-menta. Proti manifestu je nastopal edino opozicijski tisk.
Novo glasile romunske narodno- sel jaške stranke
Narodno-seljaška stranka se pripravlja na zelo osiro borbo proti Bratianovemu liberalnemu režimu. O priliki poslednjih parlamentarnih volitev je dobila ta stranka 54 poslancev, a je tudi edina opozicijska stranka v Romuniji. Prvih sej parlamenta se njeni poslanci niso udeležili. 17. t. m. se je priredil v Al bi Juliji v Erdelju -Strankin kongres. Tiste dni so sklenili izdajati dnevnik «Dreptatea» (pravica). Razen liberalnega tiska so Vsi ostali listi novi časopis toplo pozdravili.
Burgenland proti akciji lorda Rothermerea
Madžari izkoriščajo akcijo lorda Itothermorea, da bi izzvali nemire tudi med prebivalstvom Burgenlanda. ki pa je pri vseh dosedanjih volitvah manifestiralo svoje zaupanje in lojalnost napram avstrijski drŽavi, ki jamči tem ljudem ne samo za njihovo narodno svobodo. nego tudi za gmotno blagostanje. Poročevalec agencije fcCeps» doznava, da pripravljajo sedaj vse politične stranke, ki so zastopane v burgenland-skem deželnem zboru, veliko manifestacijo proti akciji lorda Rothermerea in proti kampanji madžarskih monarhistov.
Na prvi seji jesenskega zasedanja burgenlandskega deželnega zbora bo deželni poglavar podal najprej važno izjavo. Tej pa bodo sledile izj<^Te vodilnih politikov, ki nam#avajo vsi, brez razlike energično odbiti ve<; program akcije lorda Rothermerea, pa tudi vsak poskus za ločitev Burgenlanda od Avstrije.
Z nemškimi strankami v bur-genlandskem deželnem zboru so solidarni tudi poslanci hrvatske narodne manjšine, ki jo tvori 15 odstotkov vsega tamošnjega prebivalstva, medtem ko je Madžarov komaj 5 od sto. '
Gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Nemčijo
V	bližnjih dneh se bo Vršila v Berlinu konferenca med zastopniki nemške in avstrijske industrije, na kateri se bodo bavili z vprašanjem vzajemnega sodelovanja. Ta konferenca je pravzaprav nadaljevanje prejšnjih tocadevnih konferenc, ki so se vršile lani in v letošnji pomladi In na katerih so razpravljali predvsem o zaščiti avstrijske industrije pred nemško konkurenco v slučaju, da bi se Avstrija priključila k Nemčiji. V tem vprašanju se niso mocli ze dini t i niti oni avstrijski indu-strijci, ki so za to priključitev. Velika avstrijska industrija, ki bi se lahko včlanila v nemške industrijske družbe in truste, pa tudi ona industrija, ki tvori y Avstriji le del nemške, oziro-
ma ki dela s pomočjo ne laškega kapitala, sta za «gospodar-sko ujedinjenje« brez nikakfli privilegijev.
Odpor proti tnrtonomiji koroških Slovencev
Tekom letošnjega poletja so vse nemške stranke, zastopane v koroškem deželnem zboru, predložile skupni zakonski predlog-, po katerem naj b* slovenska narodna manjšina na Koroškem dobila kulturno avtonomijo. Edina stranka, ki tega "zakonskega predloga ni podpisala, je bila slovenska stranka, to pa iz razloga, ker je bil zakonski predlog sestavljen, ne da bi Ona zanj vedela ali ga o-dobrila.
Avstrijski tisk je ta zakonski predlog takoj izrabil in pričel dokazovati, kako Avstrija na-r£S2iost idealno skrbi aa narodne manj Sine, ki prebivajo na njenem osemlju. Predlog je o-stal za enkrat le predlog in v poslednjem Času se je pričela proti njemu celo borba s strani onih, ki so ga podpisali. Vcliko-nemci ga Se zavračajo in pravijo, da bi Slovencem radi dali kulturno avtonomijo, Če bi* se le nahajali vsaj 100 km daleč vstran od državne meje. Tudi druge nemške stranke opuščajo svoje prvotno stališče, tako da se je porodilo vpraSanje, če bo ta predlog sploh odobren in v deželnem zboru spremenjen v zakon.
Politika In avstrijska vojska
Volitve" v personalni odbor avstrijske državne vojske, ki se vršijo vsako leto, nudijo *u-godno priliko za pogled v politično uredbo avstrijske vojske. Letošnje volitve so bile izredno velikega pomena že radi tega, ker se je opazilo, da si je hotela vlada zagotoviti večino v personalnem odboru avstrijske državne vojske ter na ta način zlomiti moč social-demokratske stranke. Njene načrte je v veliki meri podprla okolnost, da je bilo leto-3 iz vojske izključenih 2500 članov, ki so se v njej ti dejstvo vali že od prevrata dalje. In novi vojaki, po večini z dežele, so se nagibali bolj na stran krščansko-socialne stranke, nego na stran socialistov. Tako je mogla vlada računati na znaten porast glasov v prid krščansko-socialne stranke. Da bi ji bila še bolj zagotovljena veČina, je dala pred volitvami razdeliti vojsko v 'nove čete po 10 vojakov, tako da se je zazdelo. da bo krščan^ko-soeialni «Wehrbund» po glasovih izredno nar&stel. '
Za glavno vladno stranko so glasovali predvsem pešci, medtem ko je veČina konjenikov, topni carjev in drugih glasovala za 'socialistične kandidate. Od šestih brigad, toliko jih namreč sme imeti avstrijska vojska, so odnesli zmago krščanski so-cialci le v eni, ostalih pet ima še vedno veČino socialnih demokratov. Samo tirolsko-koro-Ška brigada ima neznatno veČino pripadnikov meščanskih strank. V nasprotju z vojaki, so domala vsi častniki in podčastniki glasovali za krščansko-so-cialne kandidate.	v
Po občinskih volitvah na Čeko-slovaškem
Z izidom občinskih volitev, ki so se vršile pi^dpreteklo nedeljo na ČehoslovŽLŠkem, je vsak dober čehoslovaški republikanec in demokrat lahko fca do voljen. kajti čeprav do sedaj niso bili še objavljen; točni podatki oddanih glasov, je vendar jasno, da so demokratska in republikanska načela izšla ojačena iz volilne borbe. Republikanska stranka čehoslovaškah poljedelcev, ki tvori jedro današnje vladne koalicije iu je igrala glavno ulogo v vseh dosedanjih vladnih večinah, je izšla iz volitev mnogo močnejša nego je bila prej. Obe drugi vladni stranki, ljudska in obrtniška stranka, so pa obdržale svoje dosedanje pozicije, čeprav tiista mogli zaznamovati nobenega prirastka glasov. Okolščina^ da je kaka nemška meščanska stranka, ki je zastopana v vladi, dobila 1 pri sedanjih volitvah manj glasov nego pri prejšnjih, je skoro brezpomembna. Izgube. ki jih je utrpela pri teh volitvah slovaška ljudska stranka, je treba brez dvoma pripisati naglim spremembam in kolebanju taktike te stranke, ki je često iz najradikalnejše opozicije naglo prešla v vladno večino in obratno. Stranka čehoslova-Ške narodne demokracije, v kateri je zastopana inteligenca, ima jpa pripisati svoje izgube nejasnemu političnemu zadržanju, ki je prišlo do izraza tedaj, ko se je kot stranka vladne večine branila stopiti v vlado,
ker je ta podpirala velena-cionaiistično organizacijo in s tem knčila demokratična načela.
Istotako izrazito kot pri vladnih strankah se je pokazala o-menjena tendenca volilcev tudi pri ■ rezultatih opozicionalnih strank. Qbe čehoslovaški socialistični stranki, narodno socialistična in socialno-demokratič-na, sta zaznamovali porastek glasov. Prva predvsem v Pragi, druga 'pa v celi republiki. Zato pa je komunistična stranka izgubila za, 15% glasov v primeri s prejšnjimi volitvami. Iz tega se da sklepati, da so tudi komunisti začeli u videvati neplodnost taktike te stranke, ki je prežeta s tujim dultom in tujimi ineresi, ter da je navdušenje za komunistično idejo začelo padati.
Se bolj izrazito se očituje nasprotovanje čehoslovaškega naroda napram p-rot ide m o krati črni m, diktatorskim idejam. Njihovi predstavniki so doživeli na volitvah popoln poraz. Stranka: čehoslovaških velenai ciofialistov. » katera se je ba-hala z izrednim številom pristašev, jc dobila samo dva mandata v Pragi in par na deželi, v Prerovu.
Zadelfenest Poljske napram te®-
■emstvv.
Po uradni sestavitvi so znašali zunanji dolgovi poljske države 30. aprila 1S27. skupno 3.170 milijonov z lotov ali okoli t>K miljard lir. Z ozirom na bogastvo Poljske se ta dolg ne more imenovati nesorazmerno velik vendar je treba pomisliti, da bo Poljska pri sedanjem pomanjkanju mobilnega kapitala v lastni deželi morala najeti še dosti posojil v inozemstvu nalik vsem drugim obubožanim državam ki so se udeležile svetovne vojne, da bo spravila v normalni tek svoje gospodarstvo. Zadolženost Poljske se porazdeli na različne države iako-le:
Združene države 1.570 milj. stot. Francija 364 milj. stot. Anglija210 milj. stot. Norveška 46 milj. stot. Italija 3<j milj. stot. Nizozemska 28 milj. stot. Švedija 15 milj. stot. Danska 1 milj stot. Dolg privatnih bank 28 milj stot. Dolg od likvidacije. avstro ogrske monarhije 327 milj. stot. Skupaj 3.170 milj. zl.
M0 6p §piia®
DUNAJ, 22. okt. 10Š7.
Kakor meščanski blok tako so. tudi socialni demokratje v Avstriji začeli v zadnjem času z mrzlično naglico reorganizirati na čisto vojaški podlagi svoje strankarske bojne formacije, ki bodo po mnenju obeh skupin imele o priliki merjenja sil obeh taborov odločilno besedo. Te dni se je vršil na Dunaju kongres socialistične republikanske o-brambne zveze, na katerem se je pred vsem razpravljalo o reorganizaciji te socialistične garde. Čeprav je bil kongres tajen, se je vendar zvedelo v javnosti, da se je <na njem sklenilo, da se socialistična republikanska o-brambna zveza reorganizira po vojaškem vzorcu in da bo tvorila nezakonito vojsko socialno-demokratske stranke. Po novem reorganizacijskem redu bo mogel postati Član te zveze feamo oni, ki je najmanj dve leti član socialno-demokratske stranke. Člani zveze so lahko mladeniči od 20 let dalje, pa tudi starejši možje, ki so Že izpolnili 40 leto starosti. Prednost imajo seveda mladi, neoženjeni možje, ki bodo v slučaju potrebe prvi pohiteli pod orožje. Voditelji posameznih bojnih oddelkov se ne bodo volili, kakor doslej, temveč jih bo imenovalo osrednje vodstvo obrambne zveze. Na podlagi izkušenj, pridobljenih povodom dunajskih nemirov v minulem juliju, je obrambna zveza poskrbela, da bodo njeni bojni oddelki imeli sanitetno pomoč; sanitetna služba bo urejena po najmodernejšem vzorcu. Kar se orožja tiče, razpolaga obrambna zveza že sedaj z zadostnim številom pušk, strojnih pušk in celo s poljskimi topovi. Baje bo razpolagate, tudi z letali. Razen tega je vsak član obrambne zveze oborožen z revolverjem. V Avstriji si namreč vsakdo prav lahko preskrbi orožni list.
Z enako vnemo se organizirajo tudi plristaši ^CfiešČanskega bloka, ki se nahajajo napram republikanski obrambni zvezi v mnogo^ ugodnejšem položaju, ker imajo za seboj vlado in vojno upravo, ki zlasti skrbi za to, da orožje «Heimwehra» odgovarja zahtevam sodobne vojne tehnike. «Heimwehrovci» so izvrstno izvežbani' ker vodijo ve£-be strokovno izkušeni častniki. Sprva je bilo delovanje «Heim-wehra» omejeno samo na alpska ozemlja, toda po julijskih
nemirih se je pričelo širiti tudi na sever in vzhod. Te dni je bila na Dunaju sestavljena in oborožena prva četa «Heimwehra».
Brez dvoma bo tvorba strankarskih bojnih organizacij poostrila notranjo politično napetost v Avstriji, čeprav njihovi načelniki soglasno zatrjujejo, da ne želijo meščanske vojne ter da so te bojne organizacije samo čuvarice javnega miru in reda. Dunajski krvavi izgredi v minulem juliju so jasno dokazali, kako zamorejo neznatni vzroki izzvati nenadno katastrofo, toda kot izgleda, ni fta
tattikfiiii« Mtnuluti itim
Omejitev izseljevanja v tuje države je postavila vlado pred novo nalogo: poskrbeti na kak drug način, da porastek prebivalstva na bo nepovoljno vplival na njagov gospodarski položaj, da se brezposelnost ne bo širila in da bo v državi vsak na&el svoje delo in svoje jelo.
Zato je prav zanimiv poskus notranjega preseljevanja, ki se je prišel te dni na ozemlju občine Terralba (Cagliari) in o katerem smo že poročali. Pod vodstvom Sardinske družbe za izsuševanje so se na tem ozemlju izvršila velika izsuUtvena dela; s tem so se dobili za poljedelstvo veliki, novi kompleksi rodovitne zemlje, kjer bodo našle dela in zaslužka stotine in stotine kelon^kih družin. Ker je v tistih krajih pomanjkanje delovnih moči, so podjetniki sporazumno z vlado sklenili obrniti se za kolonizacijo te zemlje v Polesine, kjer je preveč poljedelcev in se radi tega pojavlja brezposelnost, ter naseliti potrebno število družin iz Polesine na izsušenem sardinskem ozemlju. Kakšnih sto družin se je že pripravilo za preselitev.
Načelnik vlade se za ta poskus osebno zanima in na njegovo pobudo bo zavod «Cassa <ii Rispar-mio per le provincie Lombarde« dal posojilo v znesku treh milijonov lir, ki so potrebni za zgraditev kolonskih hiš na novem sar-dinskem poljedelskem središču.
Država s svoje strani bo tudi prispevala s tem, da bo plačevala obresti tega posojila.
Izvršil se bo tako, kakor smo že zgoraj omenili, prav zanimiv in važen poskus preseljevanja v notranjosti države, preseljevanja, ki ga namerava vlada — tako zagotavljajo merodajni krogi — z vso potrebno previdnostjo vzpodbujati in razpresti.
Revalutacija lira
Angleški finančni list «Sta-tesman» ■ je objavil dolg uvodnik. v katerem se podrobno peča z italijansko liro. List opozarja na veliko stabilnost, ki jo kaže lira v poslednjih mesecih, čeprav se ne vrši nobena uradna manipulacija, ki bi imela namen obdržati tečaj lire na sedanji višini. Vse to, pravi list, bi moralo povečati zaupanje v italijansko valuto. Valutna politika italijanske vlade je sedaj popolnoma jasna: kvota 89—90 za funt šterling se bo ohranila, dokler se ne izravnajo cene. Kaj potem? Dve poti ima Italija na izbero, pravi «Statesman»: stabilizacijo lirine zlate vrednosti na sedanji višini ali pa lia-daljno deflacijo in stabilizacijo na višji zlati vrednosti.
«V Italiji^ pravi list, «se bo o vprašanju razpravljalo zgolj z gospodarskega, vidika. Dejstvo, da se v Italiji doslej ni pojavila nobena gospodarska kriza radi izboljšanja lirine vrednosti za 60% v manj kot enem letu, bi se moralo smatrati za dokaz prožnosti italijanskega industrijskega organizma.« List pravi, da je v Italiji ugoden čas za stabilizacijo ilire na sedanji višini in da nadaljno odlašanje ne more prinesti nobenih koristi.
Imenovanja
Za definitivne sodnike so imenovani na dosedanjih sedežih sledeči nadomestujoči sodniki: Janke v Trstu, Grabmavr v Bovcu, Pattos v Gorici, Lun v Ajdovščini in Costantini v Trstu. Sodnik Flu-miani je premeščen iz Rovinja na Cres.
Uraden fašistov«ki znak za pote-State In podpoteitate
Ustanova «Pro Oriente» je s popolnim pooblastilom vlade in fašistovske stranke dela izdelati nov uradni znak za poteštate in podpoteštate v kraljevini. Nov znak ki je iz zlata in emajliran ter so ▼ njem izraženi največji simboli domovine, je umetniško delo arhitekta Gianndna 1 Castiglionija. Na njem je jasno izdoblena beseda «Podešt&» ali «Vice Podesta», zato bo znak v vsakem oziru odgovarjal svojemu namenu, ki obstoji v tem, da po njem lahko vsakdo spozna, zaslužnega ma&čana, ki opravlja v občinah najvišjo civilno službo, in mu kot takemu izkazuje svoje spoštovanje.
izkušnja prav nič poučila avstrijskih strank. Umevno je, da se ob takšnih razmerah pripravljajo ugodna tla za vzpostavitev delavske diktature ali pa — na drugi strani — za v®po-. stavite v najbolj izrazite meščanske vlade. Tega se zavedajo tako voditelji desničarskih, kakor se aavedajo voditelji levičar. strank. Militarizacija strank prav lahko dovede do meščanske vojne že radi tega, ker radikalni elementi obeh strank vidijo v njej edino srodstvo, s katerim lahko ugonobijo svoje politične nasprotnike.	1
Poteptati, ki si hočejo preskrbeti ne-vt znak, naj pišejo neposredno na glavno tajništvo ustanove «Pro Oriente» («Opera Italiana Pno Oriente») Milan, Via S. Barnaba 28 B.
Inicijativo ustanove «Pro , O-rient«» podpira generalni tajnik fašistovske stranke on. Turati.
Delovanje tržne policije w minulem tedna
V tednu od 14. do 20. oktobra so organi tržnega policijskega urada izvršili naslednje operacije:
Obiskali so 3282 prodajaln, med temi 302 pekarni, in so poleg tega stalno nadzorovali vse trge in posamezne stojnice; izvršili so 297 zaplemb raznih živil na trgih in v prodajalnah; zaplenili so eno mero za mleko, ker ni bila za ra\o; dvignili so 37 vzorcev raznega bi\-ga za kemično analizo; izvršiti so 200 poekušenj mleka; vložili so 4 ovadbe na kr. preturo radi prestopkov pnoti zdravstvenim zakonom; vložili so 4 ovadbe radi krše V a obstoječih odredb glede ceri } in glede označenja cen na bii^u, izstavljenem v prodaju; odmerili so eno globo radi prestop ka proti tržni policiji.
«OospcAarskl vsstnik«
Izšla je deseta številka s to-le vsebino: F. C. - Vinska letina in domače tržišče. — Kletarstvo: Kako ravnati z mladim vinom. — Vinogradništvo: En slučaj izrednega dobrega uspeha pri cepljenju trt v zeleno (P. V.). — Poljedelstvo: Kmetijske nadaljevalne Šole (J. Koglot). — Živinoreja: Krmljenje živine. — Sadjarstvo: Kako se sadno drevje pravilno sadi? (J. IM. Tretji poučni izlet naših kmetovalcev v Massolombardo (P. V.), Gor riško sadje na sadjarski razstavi v Massolombardi (P. V.). — Čebelarstvo; Čebelarski kongres v Tri-dentu (J. U.), Pravilnik za izvrševanje zakona v zaščito čebeloreje (Konec). — Vrtnarstvo: Hren. — Gospodarski koledar: November. -Vprašanja in odgovori: U7. Ali se izplača gojitev faraonk; 08. Kaj storiti pri čebelah-roparicah? 69.
Kako se luži pšenično seme z modro galico? 70. Kako se luži fižol? 71. Kako se ohrani paprika v kisu? Kako se ubrani živina nadležnih obadov? — Praktične drobtinice: Katera je najprimernejša toplota za sirenje? Ali so dobre sveže tropine za krmo govedi? Kako ohranimo grozdje dolgo časa sveže? Kako je hraniti kostanje? Sredstvo, ki ustavi krvavenje ran. Kako pridelujemo motovileč? — Gospodarski drobiž: Cene na letošnjem vinskem trgu, Sejalci Žita, Kako naj se poklada-jo orehove lupine? Potreben in koristen ukrep gospod, kmet. potov. Šole, Koliko časa traja brejost pri domačih živalih? Pripravljanje dobrega kislega zelja, Če govedo ščije kri. — Smrtna kosa: Baron Teuffenbach je umrl.
Iz navedenih naslovov posameznih člankov se da sklepati na bogato pestrost vsebine, ki upošteva vse panoge našega gospodarstva. Za vsak letni čas je «Gospodarski vestnik« najboljši svetovalec, učitelj in prijatelj našemu kmetu, zato naj ne bo kmečkega doma,' ki bi ne imel tega gospodarskega glasila. Cena posameznim številkam je 1 liro, malenkost, ako se primerja s poučnimi članki v vsaki številki.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO
24. 10. 1927.
Kar smo zadnjič pisali o blagovnem trgu, n^j velja tudi za danes. Nov je bil — skoro nespremenjen — le cenik današnjega trga. Ta je bil sledeči:
Zelenjava: česen 150 lir za stot, rdeča pesa za kuho 80-140, navadna pesa 50-100, kislo zelje 140-150, korenje 70-140, navadno sladko zelje 40-60, cvetno zelje 140-200, cvetno zelje 140 lir za 100 glav, kisla repa 120, vrzote 60-120, čebula 75-80, fižol v stročju 120-220, fižol v stročju za luščenje, lisast in svetlorumen 100-200, ločike 80-120, malancane C0-100, rdeče-zelena paprika za kuho 70-lb0, krompir 55-75, pozni grah 300-420, paradižniki 40-120, radič 60-250, radičeve sadike 180, sladka repa 30-80, šelen 100-200, spinača 50-220, valerijana 200, buče za kuho 30-240, kaki 100.
Sadje: jabolka 40-300, kutaje 80, kostanj 60-200, indijske lige 80-100, suhe fige 240-260, limone 25-55 za zaboj, melagrane 60-90, hruške 60-400, breskve 400, grozdje 120-500.
Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višjo.
V Trstn, dne 25. oktobra 1^27,
Iz tržaškega življenja
Kako ri le iM»d mož eonet in-id*.! Ml lzg«bll»« niloit m|e W)fc poJovioo
Ker se ni razumel 0 svojo mlad« ieno, je 27-letni kaTarnigfci u. »hižbenec Guldo Paitori, »ianufcS t ulici K. Tarabocchia it. 10, čas sklenil, da zaprosi ca r»dnlj. •ko ločitev zakona. In ker je bii» žena zadovoljna s tem predlogom je to tudi storil. Te dni bi se cjo! rala mlada zakonca podati na sodnifo, da podpreta tozadevna listine. Toda medtem se je Pasto-ri skesal svojega koraka; na dnu srca j« začutil, da ima ženo dar te Se rad, zato se je skuhal zo-pet pobotati z njo. Pa ?e mu nji posrečilo; žena ni hotela nič sij. Sati o njegovih miroljubnih pred-logih in je odločno zahtevala, d* se ločitev izvede. To je Pastovi-ja silno potrlo; svojemu obupu te menil, da bi brez žene ne nu>rel živeti, zato se ie odpravil tja, kjer ni sitnih žensk, ljubezenskih ne-{ priHk in sličnih nadlog, ki tareic uboge zemljane. Svoj obupni naklep je izvršil predsinočnjim; v svojena stanovanju je izpil znatno količino nekega strupa, irnuda jodove tinkture ali kaj sličnoga. Njegovo ječanje je čez nekaj časa vzbudilo pozornost v bližnjem banovanju, ki so, uvidevši, za kaj gre, poskrbeli, da je prihitel na lice mesta zdravnik re&ilne postaje, ki je podal Pastori ju prvo pc-mS ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Njegovo stanje ja sicer precej resno, a zdravniki imajo dobro upanje, da bo okr.*-val.
S svojim obupnim korakom pa je Pastori dosegel nekaj, česar n najbrž ni pričakoval: omehča! Je svojo trdovratno boljšo poloviro, Ko je namreč žena zvedela za njegov nenavaden dokaz ljubezni, je prihitela vsa skesana v bolii^-nišnico ter se brezpogojno pobotala z možem.
Nezgoda razmlšljenega mladeniča
22-letna težak Leopold Cosiovich stanujoč v ulici Scala S. Luigi £t. 5. je hotel v nedeljo popoldne zav-žritj neke zdravilo, ki mu	je
zdravnik predpisal za srčno i)ol<v žen. Fa mladenič je najnesto steklenice z zdravilom vzel poinuto-nia steklenico z amonijakom ier izpil dober požirek te smrdljive tekočine. Ko je spoznal svojo /moto, se je Cosiovich podal na r<vilno postajo, kjer mu je zdravnik iz-pral žeLodec in ga s to opera* i jo rešil iz vsake nevarnosti.
Neroden kolesar
Ko so je 33-letna Marija Krni/, stanujoča v ulici Sterpetto št. včeraj popoldne vračala v družbi svakinje s Katinare, sta v bližini Spetičeve gostilne pridrvela za njo dva kolesarja, ki sta vozila eden za drugim. Prvega je Ki u-zeva zapazila in se mu je umaknila s tem, da je naglo odskočila vstran. Pri tem pa je prišla na pot drugemu kolesarju, ki se je zaletel z veliko silo vanjo in jo podrl. Pri padcu je ženska zadobila številne poškodbe na glavi in si tudi pretresla možgane. Z nekim avtomobilom, ki je kmalu potem }>ri-vozil tam mimo. je bila reva prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelok. Ozdravila bo — Če ne nastopijo kake komplikacije — v 8 do 10 dneh. — Nerodni kolesar je neki. Meržek. brezposelni urar, stanujoč v ulici Alfi eri.
Motocikclj proti artomohilu
21-letni Evgen Acerboni, stanujoč v ulici ,Carducci Št. 12, je včeraj popoldne vozil z motornim kolesom po ulici Rossetti proti mestu. Lepa in ravna cesta tmu je vzbudila veselje do nagle vožnje in mladenič si tepa ni hotel kratiti. Pa jo je izku-pil. Ko mu je privozil masproti neki avto, se mu Acerboni radi prenagle vožnje ni utef^nil izogniti in se (je zaletel vanj s precejšnjo silo. Pri tem je padel in se pobil po raznih delih telesa, zlasti po glavi. iBil je prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga pridržali v svrho opazovanja
Tržaško sodišče
Tovariša dražbe Bralce sojena
V četrti sekciji tržaškega kazenskega sodišča bi imela stati Vir^'* lij Vit tori in Josip Pecchiar, obtožena, da sta pomagala znani roparski družbi Braico pri roparskem napadu na uradnika Mavri-cija Perlevitz, pri tatvini avtomobila tvrdke Gasperini in roparskem napadu na tržaSke^a bankirja Bolaffio, pri katerem bfla, kakor znano, bankirju odrezana glava.
Obtožencev ni na razpravi in sta sojena v kontumaciji. Kot glavne priče nastopijo seveda ostanki žalostno Klavne roparske družic ki se nahajajo v tržaških zaporih; Glavno vlogo pri tej obravnavl ima Marij Hazem, obsojen 11a 25 let ječe. Kazal je, da ni prav nic zadovoljen, da so ga. četudi le za par ur, iztirali iz njegove čelu*, kjer se bo brezdvomno izteklo njegovo življenje. Ko ga predsednik pozove k prisegi, skoro pr^ atraSen vzklikne:	..
«Priseči? Ne morom priseCd Jaz nisem človek 1 Sem le žtevi'* ka!»
Toda predsednik cav. Rocco brotno vatiaja pri zahtevi. Nav^
DNEVNE VESTI
Y Trstu, dne 25. oktobra 1927.
•EDINOST*
ITL
sled Razem priseže. Zdi se, da se no spominja ničesar. Vendar pa jasno in odločno pove, da je Pec-chiar sodeloval pri roparskem napadu na urade tramvajske družbe. Preds.: In Vit tori? Razem: O njem ne vem nič. Predsednik čita izpovedi Raznia pred preiskovalnim sodnikom. Razem zamišljeno posluša in potern reče:
«Se ne spominjam... Kdo ve, ali sem takrat sploh govoril resnico..?
S tem je njegovo zasliševanje končano, številni karabinerji ga obdajo in ključ spet zarožlja v žele zju...
Druga nriča je dolgoletni gost žalostne hiše zločincev, Mihael Bradaschia. Tudi ta je član družbe Braico in je bil obsojen na 16
let ječe.
Ne spominja se ničesar — zdi se pa. da se mu počasi spomin začenja vzbujati,
«Večkrat mi je Vittori dal denarja — ne vem pa, ali je on vedel kaj o družbi Braico.«
To je vse, kar zamore predsednik izvabiti iz priče.
S tem je tudi obravnava končana.
Besedo ima državni pravdnik dr. Bat ligi in branitelj dr. Boio-gna Vincenc.
Sodni dvor je obsodil Pecchiara in Vittoria na šest let ječe in na dve leti posebnega policijskega nadzorstva.
Sleparija in drago 43-letna Ana TGmasich, stanujoča na Vrdeli - Sv. Ivan št. 557, se je morala včeraj zagovarjati radi več zločinov, zapopademh v ovadbi, ki so jo oškodovanci vložili na pristojnih komisariiatih. Iz ovadbe zvemo, da je Tomasifhe-va pod pretvezo plodonosnega posojila izvabila Krsmikovi por. Kolk in njeni sestri Giseli por. Pussio 60.000 lir. Za manjše vsote pa tožijo: Alojz Purich za 3600 lir, Ivan Boscin 2400 lir, Karlo Or-kvenich 3000- iir, Marija Železnic h 2400 lir, Josip Szahar 1200 lir, Gino Riger 1200 lir, Al. M ose t i ch 1200 lir, Marija vd. Požar 10.000 iir, Ivan Miazzi 124)0 lir, dr. Ivan Terza 1450 lil*, Josipina in Ernesta Mosetich 1300 lir, Frančiška Jas-chi 1500 lii- in Marcela Castigliani 5000 lir.
Pri tem je Tomasirheva nastopala zelo prefrigano. Izposojala si ' je manjše vsote, katere je točno vračala in si na ta način priborila zaupanje. Rabila je pri tem tudi pomoč Oskarja Visentinija, Karla Zorutta in Karla Pelizzona.
Na obravnavi so vsi oškodovanci izpovedali približno enako.
Obtoženka priznava deloma krivdo, dočim trdijo njeni pomočniki. da so nedolžni.
Obravnava je z zasliševanjem oškodovancev in obtožencev formalno končana.
Branil je odv. Pegnan. oodisre je obsodilo Toroasiehevo na pet let in tri mesece ječe in na 933 iir globe, na en leto strogega po icijskega nadzorstva in povratilo ?kode in sodnih sirožkov.
DAROVI
V	počastitev spomina nepozabnega blagopokojnega soproga, očeta in svaka g. Henrika Simoniča daruje družina Simonič L 50 Šolskemu društvu.
V	neki poravnavi daruje g. Fran Bek ar <Sexana) L 10 za Šolsko društvo.
V	počastitev spomina blagopok. g. Henrika SimoniČa darujejo: družina Regent L 10, družina Lapel L 10 in družina Danev L 5 za Šol. društvo. Srčna hvala!
Vesti z
Goriške mestne vesti
IZ OKROŽNICE OORI6KE PREFEKTURE
Prestopki pri prodaji živil
Ugotovilo se je, da so občine po deželi dvignile premalo prestopkov proti trgovcem z živili. Zato se domneva, da se nadzorstvo nad trgovino z živili premalo natančno izvaja.
Zato se opozarjajo oblim, naj j poostrijo nadzorstvo nad trgovino z živili, posebno kar se tiče napisov cen, cenikov, sejanja moke ter na splošno odredb ^i^tc ponarejanja hranil in pijač.
Dvševao abnctsalne vojM sirote
Prefektura priporoča, naj se duševno abnormalne vojne sirote namestijo v kakem zdravniško-vzgoj-nem zavodu. Občine naj se zato pobrigajo.
Športne prireditve
Za vsako športno prireditev s© mora vprašati za dovoljenje prefekturo potoni deželnega športnega udruženja, in sicer en mesec vnaprej.
Cenik najvnžmjto jestvinaet v prodaji it drobno
Izšel je * cenik najvažnejšim jestvinain v prodaji na drobno, veljaven od 22. ^oktobra do 4. novembra 1927 na goriškem tr-gru. Cene so feledeče: Riz boljše vrste L 1.80; navaden riž L 1.6©; domača presejana rumen-i koruzna. moka L 1.20; navadna koruzna tmoka L 1.—; fine testenine L 2.60; sladkor v kristalih L 6.80; slanina domača i, vrste L 9.60; amerikanska slanina L 8.40; mast L 8.40; semensko olje (Winter) L 5.80; semensko olje fino L 6.40; oljčno olje (navadno) L, 10.—; oljčno 4>lje fino JL 11.—; najfinejše olje (klasično) L. 12.—; kolonijalna kava (Mina«) L 21.60; nov fižol L 2.—; nov krompir L 0.60; paradižnikova konzerva L 4.50; mleko prinešeno na dom 1.1.10; oglje iz bukovegra lesa od L 50 do 55 kvintal; drva prinesena na jdom in sežagana L 16—18 kvintal.
Kako predajajo vino v Srdih
V zapadnih Brdih je zadnje čase poskočila cena novemu vinu. Prodaja se do J- 2.40 liter. Vse to, ker se oglaša vedno več kupcev.
Pokepdi so jo.
Včeraj popoldne ob 3. so pokopali kletno Marijo Glessig, o ka-teris mo pisali v nedeljski številki «EcUnosti», da se je smrtno ponesrečila. Glessig j© bila, kot se je deloma dokazalo, žrtev nesreče, čeprav so se prvi hip, ko se je po vsem mestu nenavadna hitro raznesla novica, - domnevale različne stvart. Njen spremljevalec Karel Vidrig, 24-letni sin glavnega tajnika pri goriški pokr. upravi in kapo-škvadra pri 56. legiji milice, se je nahajal za nekaj dni v Gorici na dopustu. Med tem časom je srečal Marijo Glessig, ki je bila njegova znanka Xe od mlađih let in njegova prijateljica. Zmenili so se Se z nekaterimi drugimi, da gredo v petek popoldae k Soči, kjer se bodo učili streljati z Vi-dr igo vi m samokresom., in rme so Šli. Slo je dobro in zmenila sta se
z Marijo, da gresta še v nedeljo popoldne na tako interesantno vajo. In res, v soboto popoldne je prišla Marija na Vidrig ovo stanovanje in sta sla k Soči. Iva kol sta obesila kos papirja in Marija je pričela svojo vajo. Izstrelila je že več strelov, kar se domisli, da je zgubila prstan. In tedaj ga pričneta oba iskati po tleh. V tistem hipu pa se začuje strel in deklica se zdrugi na tla. Kmalu nato je bila mrtva, zadela se je v srce. Vidrig je popolnoma prepričan, da je pri sklanjanju k tlom po neprevidnosti sprožila samokres in krogla jo je tako nesrečno zadele, da ji je prestrelila srce. Ta prizor je videl tudi mlad fantič, ki sta ga podila preje proč. Ostalo je znano.
Nastavljal Je zajcem zanke.
Anton Brega nt, ki je doma iz Ločnika pri Gerici, je bH obtežen, da je v Podpori nastavljal zajcem zanke. Pri prepovedanem dejanju ga je zalotil lovski čuvaj Ivan Ter-pin. Bregant pravi sodniku, da se je le vjel z nogo ob zanko, ki je bila nastavljena in se reševal. Sodnik pa mu ni verjel in ga obsodil na pet dni ječe in na plačilo sodnih stroškov.
Eva mladeniča m dolg nož.
Pri 18-letnem mladeniču Jožefu Slokarju, ki je doma iz Ajdovščine, pa je stanoval v Gorici, so našli na njegovem stanovanju, v katerem je stanoval še Namar Leopold iz Ajbe — zek> dolg nož na dva rezila. Zato sta se morala včeraj zagovarjati pred sodnikom. Seveda Slokar je trdil, da ni bil njegov nož, pač pa Jamarjev, kar je tudi slednji priznal. Ta ga pa tudi po svojem govorjenju ni kupil, pač pa našel. Pa ni vedel, da se ne sme nositi tako dolgega noža. Sodnik je napravil tako, da je Slokar j a oprostil, ker ni izvršil kaznivega dejanja, Namarja pa obsodil na 200 lir globe, katere pa mu ni treba plačati, če takoj poravna sodne stroške.
Pet mladeničev pred sodnikom
Po vrsti so se postavili na zatožno klop: Izidor Mermolja, Ev-gen Savnik, Stanko Jaganeli, Ivan Podberšič in Just Faganeli. Vseh pet je doma iz Vrtojbe. Obtoženi so bili dveh zločinov: da so peli internacionalno himno ter da so v Vrtojbi v noči med 17. in 18-septembra t 1. s črno barvo pisali z velikimi črtami po občinskem vodnjaku ter zidovih hiš: Z. J. -S. I. in da s temi začetnicami žalili Italijo.
Predsednik se je obrnil do prvega obtoženca Izidorja Mermolja.
«fSte resnično peli dotični večer?"
«Nismo. Šlo nas je tisti večer pet fantov iz Vrtojbe, da napravimo podoknico občinskemu tajniku g. Vugi, ki se je tisti dan poročil. Vzeli smo s seboj tamburice, brače itd. Tam smo zaigrali nekaj pesmi, nakar nam je g. Vuga dal piti. Kmalu nato pa, okrog 9.30 smo odšli in se napotili po vasi. Ko smo šli mimo vaške gostilne, smo srečali nekega Čargo, ki nas je povabil, naj stopimo v gostilno in zaigramo kako pesem. Jaz pa sem se branil, čc<! da je ie pozno in da se bojim kontravencijona. Šli smo dalje. Ustavili smo se pred hišo nekega Humarja ter Še pred njegovimi vrati zaigrali nekaj pesmi. Kmalu nato okrog 20.90 smo odšli proč.«
«Ali ste tudi* peli?*
«Ne, peli nismo, le igrali smo.»
«Koliko vas je bilo?«
«Samo pet nas je feiio«Ti, ki smo tukaj.» /
«Koliko je oddaljen prostor, kjer ste stali, od vaškega vodnjaka?«
«Bo kakih 12 do 13 metiw.»
«Kam ste šli potem od Huanar-ja?»
«Eden je šel spat, ker je oženjen, ostati pa smo šli k Jaganeli-jevlm, kjer smo zaigrali.»
Drugi obtoženec Evgen Savnik izpove isto. Na vprašanje, če je videl koga drugega, medtem ko so igrali, pri vodnjaku, je nekel, da ne ve nič. Slišal je le, kako so
nekateri Šii zadaj mimo njih. Videl "a ni nobenega.
«Ali je bilo svetlo tisti večer?» «Ne, tema je bila, ker je skoraj deževalo.»
«Ste videli koga na oknu Hu-marjeve hiše?»	_ .ii i&b
»Nobenega.»
Ostali obtoženci so izpovedali isto.
Predsednik pokliče marešjala Secchija, ki je vodil preiskavo.
On pove, da so opazili drugi dan po tisti noči različne napise po vasi, zlasti po občinskem vodnjaku. Šele neki deček iz Renč Jožef Krpan, ki se je nahajal pri svoji teti v Vrtojbi, mi je povedal, da je tisto noč slišal peti več oseb sredi trga ob vodnjaka in je videl, kako sta dva pisai* s čopičem po vodnjaku. Pet da jih je pelo, eden je držal kotel, v katerem se je nahajala barva, eden pa je mazal po zidu. Na vprašanje, če jih pozna, mu je odgovoril, da ne, ker ni iz Vrtojbe doma. Ko je potem mare-šjalo izprašal obtoženca, so ti trdili, da sta jim dva rekla, ko so igrali, lahko noč in odšla.
Vstopi Boris Kerpan, 14-3 etni deček iz Renč. Je suhljat in za svoja leta dokaj visok. Govoriti mora potom tolmača.
«Pove j, kaj si rekel mareSjahi, ko te je izpraševal!»
«Ob 10. zvečer sem ^rt v hišo tete, kjer sem čuval, ker je bila bolna, zapret okno. Tedaj sem videl na sredi trga, kjer stoji vodnjak, -več ljudi, izmed katerih je eden igral na mandolino, drugi pa so peli.«
«Kdaj je bilo to?« «Neko soboto preteklega mese-ca.>
«Ali je bilo to tisti večer, ko se je p roči! c hči uski tajnik?« «Da*:>
«Je bila temna noč tisti večer?« «Da.»
«Bi!o jih je sedem. Eden je igral mandolino, eden je nosil kotlič, drugi čopič, ostali pa so peli.«
«t n k^j jo «?eial tisti, ki je imel čopič? »
«Pisal je po vodnjaku.® «Ali si poznal kakega?» «Ne, nobenega.« <vKaj pa so peli?» «Peli so eno pesem: «Hrabri, hrabri bojevniki.»
«Pa znaš ti to pesem in veš kakšna je?»
«Ne, ne znam jo! Pa je tudi naprej nisem slišal, ker sem takoj nato zaprl okno!»
«In potem si slišal še peti?» «Ne več.»
«Kakšna razdalja je od okna, kjer si gledal, pa do vodnjaka?» «Kakih 12 me trav «Pa je zid okrog hiše?« «Da, visok tri metre. Jaz sem gledal iz prvega nadstropja.« «Kje so bili oni, ki so peli?« «Okrog vodnjaka.» «Si videl, kaj so pisali?» «Drugi dan sem videl.» «Si imel luč na oknu?
«Ne.»	__
Zaslišane so bile še druge priče. Drž. pravdnik Stecchina je, trdeč, da v kolikor se da sklepati iz zagovarjanja obtožencev in prič obtoženci vsekakor niso krivi dejanja, je predlagal, naj jih sodnik oprosti, ker niso storili obtoženega dejanja.
Odvetnik se pridruži mnenju drž. pravdnika.
Sodnik pa je obtožence oprostil prvega dejanja kar se tiče prepovedanega petja internacionalne himne, obsodil pa jih jo radi drugega dejanja na en mesec in 20 dni ječe ter na izplačitev sodnih stroškov. To pa glede državi so-vrafcndh napisov.
Obravnavi je prisostvovalo precejšnje število ljudi.
KOSTANJEVICA Razpust drnfttva. - Nova cerkev
Tudi naše pevsko in bralno društvo *Zora» je bilo razpuščeno z običajno motivacijo, da je delovalo v nasprotju z nacionalnim redom. Tozadevni odlok goriške prefekture je priiTel 4. oktobra. Društvo «Zora» je bilo ustanovljeno 1. 1905. Ob času vojne je prenehalo delovati, a po vojni je bilo zopet obnovljeno in je gojilo prosvetno in cerkveno petje.
— V nedeljo 30. oktobra bo pri nas otvoritev po vojni obnovljene cerkve. Kakor se sliši, nas obišče ta dan več višjih gostov.
1UGUSTUS
_ ton — 4 motorji — 4 vijaki
NAJVEČJA TBAMSATlAUTltUA MOTORNA LADJA SKTA. NAJVEČJA LADJA ZA PLDVDO V »lm ANERIK0.
OTVORITVENO POTOVANJE:
h GEIIOVE 11 HDVEMSA 1927 - h BMCEIME 11. HKRhl
inim BI« landro: 11 dni - Sinova Buenos Mres: 14 dni
NAVIGAZIONEGENERALE IT AL I AN A j j
PODLISTEK
Črni lovec
Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti	l?8)
Spisal James Oliver Cnrwood
Prevel Frant-te Magajna.
«Da, temeljitejŠe »mora biti to izvršeno, kot je bilo do /daj karkoli ;> je soglašal Bigot. «Dokler bo ta gozdni tepec imel njeno ljubezen je vse moči na zemlji ne bodo pridobile. To ljubezen je treba uničiti in uničenje mora biti tako popolno, da bo na njenem mestu o-stalo samo sovraštvo in prezir. Ako se bom znal do tedaj premagovati in krotiti svojo blaznost, bo ta dragocenost, ki ste jo tako primerno imenovali lilijo artoiško, prišla k meni sama. Če ne prostovoljno pa kako drugače!«
«Ko bo vse končano bo prišla prostovoljno in z veeeljem,» mu je zagotavljal Vaudreuil. «iMlada je še," skoroda otrok. Njena lepa glavica je baš zrela, da sprejme semena, ki ste jih nocoj usejalL Ne
mladenič, ampak njen oče se mi zdi, da je nama najbolj na potu.»
«Tudi za očeta bomo poskrbeli,« je rekel Bigot in ustnici sta s>e mu pomenljivo stisnili. «David Ročk je tista gora, ki jo je treba prestaviti in nikake take preproste stvari. kot je smrt, ne smemo uporabiti v ta namen. Način, ki sem ga povedal, je edini, ki nam precsta;a.»
< In je tudi mnogo bolj sanimiv » jp dodal Vaudreui; t?r pogledal proti luni. Fran^ois, ste li videli kil a j noč. ki bi bila ve l^asmei^i od nocojšnje?«
Ko jo je Bigot zapusf.il je Anica od^la v dvorec le navidezno.
Vsi živci v njej so zahtevali, da mora nemudoma videti Davida, tudi če je prisiljena pozvati Petra Gagnona. da jo spremi skozi gozd do hiše Marije Ročk.
Da David ne bo znabiti gle.lal na stvar z njenimi očmi in da je duh priljubljenih gozdov v njem močnejši od vsega, kar mu iftore svet ponuditi, ji zdaj v teh divjih trenutkih sreče ni prišlo na misel.
Za Davidom je hotela videti tudi Marijo Ročk. Trepetala je od zadovoljstva, ko se je spomnila, da je v sobici Marije Ročk vedno prosto-
ra tudi zanjo, kjer je tolikokrat že spala, in da je nocojšnja noč od vseh najprimernejša, da so posluži te ugodnosti.
Nekak pustolovski sklep jo je začel obvladovati. Gozda se ni bala. Stokrat je že po stezi prehodila Rdečo dolino in mesečina bo nocoj razgnala njeno temo. Petra Gagnona torej ne potrebuje, ker pojde lahko sama.
Nekdo je prišel iz kuhinje ii» njen sklep je bil v trenutku storjen.
«Klavda!» je zaklicala nalahko. cKlavda!« Zamorska služkinja je gledala proti njej. «Klavda! Sem jaz, Ana!« je šepetala. *Pojdi v mojo sobo in mi prinesi rdeče pokrivalo; glej, da te nihče ne opazi«
Ko se je Klavda vrnila s pokrivalom, si ga je Anica vrgla čez ramo.
«cZdaj pojdi poiskat očeta in mu povej, da sem odšla k Mariji Ročk in da bom nocoj spala tam. Povej mu, da sem trudna in da ne maram, da bi me motili glasovi in petje družbe. Jutri zarana me bo David privedel nazaj.«
Počakala je, da je Klavda s svo-
Po dolgi in mučni bolezni je preminula v nedeljo 23. oktobra 1927, ob 8. uri predpoldne, previđena s sv. zakramenti za umirajoče. naša ljubljena mati, stara mati in Aašča
Frančiška Sctamutz
roj. Bačar
Pokopali jo bodemo v torek, 25. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti Viale XX Settembre št. 22.
Trst, 24. oktobra 1927.
Družine: SCHMUTZ in ZECrA.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. Sardoč
sprejema ob sobotah popoldne in nedeljah 0070)
v POSTOJNI
(ambulanca dr. Fr. Crniden)
ŠIRITE
99
t«
m
S
5	Mesečno družinsko revijo !	S
2	Naročnina za celo leto 16 L	|
3	Naslov:	S
m Trleste, Casella postale 348	J
BERLITHCflOaL
vodi v vseh jezikih.
Vi« Fabio Filxi 23, pouk in pre-1441
DEČEK, star 14 lei, z Ijudskošolsko izobrazbo, zdrav in krepak, želi vstopiti kot vajenec v kako Irgevmo, najraje špece-rHo, v mestu ali na deželi. Naslov: Beze-xk Ivana, trgovka v Idriji.	1426
ŠOFERSKA šola v Dutovljah in Sežani. Henrik Filipčič, mehanik. _1441
KMEČKA družina za polovični pridelcl se išče. Posestvo obstoji iz vinogradov njiv, travnikov, gozda, skupaj 14 ha. Pojasnila daje Rudolf TavčaT, Ivanji« grad, p. Komen (Comcno).	1451
GOSPA, ki govori slovensko, italijansko in nemško, bi spremljala otroke v šolo ali pomagala pri lahkih hišnih delih za L 60 mesečno. Via Gatleri 32, Fclcer.	1456
ZLATARNA Alfeeft Pevh
Trst, Vin Mazxinl 46
Kupuje zlalo. srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne.
in druge živčne bolezni se ozdravijo uspešno s slovitimi praški in tabletami kemično-farmacevtične-ga zavoda Cav. Clodoveo Cassa-drini v Bolcnji, ki jih predpisujejo najboljši kliniki sveta, ker predstavljajo najuspešnejše i gotova ozdravljenje. — Dobivajo se v Italiji in zunaj v glavnih lekarnah. — Zvezek št. 14 se pošilja brezplačno.
1124
■u ii u um u im u ii imi u u um 11 um n n »ag
TVRDKA
ANGELO CANTOM
Trst, Yia S. Zaccaria 6 in Via Ginnastica 2
je prejela
velike partije šalov, kolesarskih in športnih maj, volnenih hi bombažastih, lastnega izdelka, poulouer, fuštanja, blaga za domače obleke, perila, prešitih odej, posteljnih pogrinjal, zaves, volnenih, bomba-žastih in končenih nogavic, moških, ženskih in otroških po najnižjih cenah.	1002
Na debelo posebne cene.
kil IIII lini n UIIBII I! IIIII131! 1111« IIIIIIIHII S!
gJi
jimi radovednimi očmi zginila in šele potem je šinila iz sence dvorca proti varstvu prvib hrastov velikanov v Grondinovem gozdu. Napet© sape je hitela skozi gozd. Njene oči so se napenjale in širile, ko so poskušale prodreti skrivnosti temnih senc in lis mesečine, ki so migljale okoli nje kakor žive stvari.
Dospela je do male golineT kjer se je steza z Zatanskega griča družila s stezo, ki je vodila proti Davidovemu domu. Tam jo je tisti večer poljubil ob slovesu.
Golina je bila preplavljena z mesečino in Anica jo je pravkar nameravala prekoračiti, ko se je prestrašena ustavila.
Sredi goline je stala samotna postava. Z radostnim vzklikom je pohitela k nji, ker je spoznala v njej Davida. Spustil je puško na tla in se odkril. Izraz začudenja je plaval v njegovih očeh.
•Kaj »i vedel, da prihajam, Da-vid?» je vprašala zasopla.
«Vedel sem le, da si se dolgo časa sprehajala z gospodom Bigo-tom, in čeprav je nadzornik, po onem, kar se je danes popoldne pripetilo ob vznožju Zatonskega
griča, tega ne maram.«
«Tedaj si naju videl ?»
«Stal sem v senci velikega bresta in tako blizu mene sta šla, tla sem lahko videl tvojo roko v njegovi in slišal, ko te je nekaj vpraševal o kraljičjili časteh, ki ti jih more dati kdo drugi.»
Sklonila je glavo za trenutek, kakor da se je ujela v nečem, česar se mora sramovati. Ko se je ozrla potem k njemu, sta mesečina in poreden nasmešek plesala v njenih očeh.
«Pa moj odgovor, David, ti je
ugajal?»
«Nisem slišal odgovora.«
«A dala sem mu ga — naravnost iz globine svojega srca in lahko ga ponovim besedo za besedo.«
«Nisem ga slišal.«
«David zlati, tako sem vesela, da čutiš proti jneni tako!« je vzkliknila mehko. «Ko bi ne bil malce ljubosumen, bi se počutila zelo nesrečno.
Odvedla ga je proti kraju goline, kjer je ležalo votlo podrto deblo drevesa, ki sta ga pogostokrat imenov<aia «Najin drevesni boben«. Potisnila je Dafida nanj in sedla potem k njemu. Nato mu je pove-
dala vse, kar se je zgodilo tisti večer od tedaj, ko je zapustil dvorec, in ponovila je besedo za besedo ves pogovor med njo in naJ-zornikom.
Niti enkrat ji ni segel v besedo, le reičica se mu je začela polagoma izražati na obrazu. Posebftti lesk mu je gorel v očeh, ki jih ja končno o-Hrnil od Anifinih.
«David — cel svet pomenja to za naju», ie šepetala trepetaje, ko je končala. «Kaj misliš ti7»
«Mislim — pred vsem — na to, kako malenkosten in nizkoten sem bi\ da sem dvomil o tebi, ko som te vide! v Bipotovi družbi,« je dejal .
Veseli me,« je šepetala. <To dokazuje, da me ljubih iskreno.»
«Ljuhim te bolj nego vse ono,, kar mi moreta dati Bigot aii kralji Francije, in zato me ne mika po; ničemer od tistega, kar Bigot ta-' ko zapeljivo prikazuje in ponuja.j Ne morem prav razumeti, zakaj { hoče biti nama tako dobrotljiv.« ,
«Zato, ker se zanima za naju.«
«Da, zanima.«
•Potrebuje te, David, zato ker iot potrebuje tudi Nova Francija.
IV.
•EDINOST*
V Trstu, dne 25. oktobra 1927.
TOLMIN
Ekspedicija v Dantejevo Jamo
Na vzpodbudo tukajšnjega političnega tajnika g. Urzija in pod [vodstvom g. inž. štruklja je odšla (v torek v Dantejevo jamo večja ekspedicija. Njen namen je bil o-jgledati si predvsem že znane dele jame in po možnosti pozneje olajšati dohod in s tem povečati obiskovanje te znamenite jame. Vsi so srečno dospeli po glavni poti do 22 m globokega prepada, v katerega se je bilo treba spustiti pd vrvi. Na dno se je spustilo pet članov ekspedicije, ostali so počakali pri vrvi nad prepadom. Trije od petih so potem z inž. Štrukljem nadaljevali pot po- novih rovih, ki jih do danes ni še videlo človeško oko in ne motila stopinja.
Ta pot je zelo ozka potem se nekoliko razširi, takoj pa začne težko prehodna strmina in rov se začne ožiti. Treba je lesti po trebuhu. Blato, ki ga je rov poln, pa k sreči postane bolj suho. Tudi teren se precej izpremeni. Kmalu se dospe do prve stranske cepitve. Ekspedicija je nadaljevala pot po glavnem rovu ter odkrila še več stranskih cepitev, ki vodijo na vse strani in tudi navzdol. Pri strmem prepadu, ki vodi neznano kam navzdol, je ekspedicija obstala. Strma stena prepada brani dohod k nadaljevanju glavnega rov. Tu bi bilo treba vrvi in klinov, katerih pa niso imeli s seboj. Pa tudi luči so začete ugajati. Obstojala je tudi nevarnost, da se omenjeni trije izgubijo v mnogih rovih, ker niso imeli s seboj.potrebniji priprav za orijentacijo v jami. Kompas je kazal, da je rov
obrnjen naravnost proti izhodu. Tako je .sedaj zopet odkritih kakih 500 metrov jame. Ostane še ne rešena uganka: kje je konec te jame? Mogoče pripelje na kakem kraju zopet na dan. Tudi to je mogoče. Jasno je namreč, da je omenjeni kraj ves prevotlen, danes pa se niti ne ve, kateri je glavni rov in kateri so stranski. Na mnogih krajih se sliši votlo bobnenje korakov — znak, da so spodaj še jame. Koliko pa bi se dalo odkriti še z natančnim prekopavanjem nabranega blata, ki zakriva Še mnogo lukenj in Bog ve še kaj. Jasno je, da Dantejeva jama postaja z vsakim novim odkritjem bolj zagonetna in zanimiva.
IDRIJA
Tatvine
V zadnjem času so se tudi v našem mestu pričele pogosteje dogajati tatvine in to precej slične tržaškim vzorcem. Pred kakimi štirinajstimi dnevi je bila okrade-na mesnica Gospodarske zadruge v ulici Trieste, prej Kožna ul. Tat je po noči odprl s ponarejenimi ključi vrata in predal, v katerem se je nahajalo nekaj nad 200 lir, ki so soveda postale plen neznanega tatu. Orožniki so sicer zaprli neKega mladeniča, a so ga vsled pomanjkanja dokazov kmalu izpustili.
Podoben slučaj se je zgodil tudi koncem prejšnjega tedna. V sredini mesta ima svojo delavnico mizarski mojster Albert Lipužič v kateri opravlja svojo obrt s petimi vi čenči in pomočniki. Vsled priročnosti hrani v delavnici tudi svoje kolo, kar pa se mu je slabo obneslo, kajti tat, kateremu so morale biti razmere dobro znane, je v neki noči vlomil skozi okno v delavnico in ukradel kolo in zraven spadajočo luč v vrednosti nad 500 lir: Kolo ima številko 709 in vtisnjeno znamko «Deparatur New». Poleg tega je zmanjkal iz delavnice nekemu pomočniku skoro nov dežnik, kar pač ne spada h kolesu, in demant za rezanje Šip.
Kakor kaže, tudi tatovi v na^m mestu ne zaostajajo mnogo za svojimi tržaškimi tovariši.
Znanost injmetnost
Razstava v Uništeni vrtu
Zadnjič, ko sem na tem mestu poročal o razstavi upodabljajočih umetnosti pri Sv. Ivanu, sem povedal takoj ob začetku svoje dvome o objektivnosti vsakega kritičnega poročanja. Dejal sem nekako to, da je mogoče v mejah naših subjektivnih nazorov samo večje ali manjše približanje k objektivni resničnosti opazovanega predmeta.
K tej trditvi bi pristavil danes še neko drugo: Vrednost umetnostne — kakor vsake druge — kritike je odvisna tudi od kritikove odkritosrčnosti, oc! rriegovega poguma, s k a telim je pripravljen na izpovedali je svojih naziranj.
Če hočem biti odkritosrčen (in pogumen)-moram predvsem priznati, ne tega, da bi ne imel za upodabljajočo umetnost nobenega smisla (menim vsaj, da ga imam), temveč to, da mi ostaja v njej, tudi če jo gledam v naj-dovr.šenejŠi obliki, vedno in vedno nekaj neizpolnjenega. Ni kakor pri literaturi, pri muziki ali pri predstavljajoči umetnosti, ki te utegnejo zgrabiti vsega kakršen si, z vsem tvojim razumom, z vso tvojo čustve-
nostjo in čutnostjo. In mislim, da ne leži samo na človeku, če ga pusti upodabljajoča umetnost v globini zmerom nekoliko hladnega, temveč v prvi vrsti na njej sami.
Albert Einstein, genialni zgra-ditelj relativnostne teorije, u-metnlško zelo občutljiva duša, je izrekel nekoč misel, da ne bo trajalo dolgo, ko bodo ljudje s kiparenjem in slikarstvom sploh prenehali. Navedel je za to razlog, ki po svojem bistvu morda ni odločilen, vsekakor pa tudi nekaj vpliva. Pravi, da tiči kal smrti za upodabljajočo u-metnost v omejenem številu njenih dimenzionalnosti, ki ne ustreza več današnji stopnji človeškega razvoja, to se pravi razvoju našega dimenzionalne-ga čuta. Slikarstvo je dvodimenzionalno, kiparstvo se uveljavlja s tremi prostorninskimi razsežnostmi, ne prvo ne drugo pa ne upoštevata četrte dimenzije: časa. Na slične nazore sem naletel v pogovora z m&rA katerimi slikarji in kiparji, ki jih gotovo niso pobrali iz Einsteina. Tudi drugače je videti, da smatrajo to pomanjkljivo zadevo s časom in prostori za najbolj važen vzrok, če upodabljajoča umetnost ne more uspešno tekmovati z drugimi umetnostmi. Vse modernistične struje se potijo v nadčloveškem naporu, da bi spravile na platna, v kamne- mavce, lese in druge materiale dojem četverodimen-zionalnosti. Na steni konstruk-tivističnega kabineta na tej razstavi ti udari v oči napis: «Konstruktivizem je duševno stanje časa v prostoru.« To pove vse. In (bodimo hrabri) ne pove nič. Pove toliko, kakor če bi hoteli v muziko in literaturo spraviti po vsej sili element dolžine; širine) in višine. Kokošji možgani ne bi verjeli, da je mogoče ukvarjati se s takšnimi otročjimi nameni. Človeški so pa bolj brihtni in se pač ukvarjajo.
Ne, rešitev problema bo drugje. Kar priznajmo si, da ni emocionalna sila nobene umetnosti odvisna od kakšnih tako mehanističuih prvin, kakor sta prostor in čas, ali od tako materialnih, kakor so črnilo, zračni valovi, graniti (neki kipar na tej razstavi je čutil potrebo povedati v katalogu, da je njegov izdelek iz belgijskega granita) in dalje od lesenih drogov, pločevin, stekel, svilenih krpic in gumastih podplatov (ki se jih poslužuje konstrukti-vizem za izdelovanje svojih u-motvorov)." Vrednost vsake umetnosti je odvisna pač edino od emocije, ki je obhajala umetnika pri ustvarjanju, od vsebine, ki jo da svojemu umotvoru, od življenske in idejne sile, ki je v njem, od oblike. To so kriteriji, po katerih dojemamo umetnost, to so obenem tisti, ki bodo odločali o nadaljnji usodi upodabljajoče umetnosti, ti in še nekateri podobni in nobeni drugi čez te.
Po mojem -mnenju boleha ta umetnost samo na tem, da je vsebinsko tako strašno omejena na tiste tri, štiri motive, ki jih obdeluje že tisočletja, in idejno tako plehka. Portret, pokrajina, tihožitje, eventualno skupina bitij, ki nekaj brezpomembnega počenjajo, in spet portret« pokrajina, tihožitje: to je vse lepo, toda sčasoma mora naveličati. V naravi zanima bolj nego v izdelku, ker ima vsaj to v sebi, česar ne spraviš v nobeno sliko in v noben kip:- živo življenje, ki se giblje in spreminja. Do slej pa se je naturalistična^-u-metnost trudila na vso moč, da bi to, kar je v naravi, kopirala, ne da bi se mogla pobahati s tem, da je kopirala tudi ono bi-stvenost narave: življenje, ki se giblje in spreminja. Največje obvladovanje ustvarjalne tehnike, največja sposobnost do naukovanja naravi ne spremeni na tem dejstvu ničesar. Vodi pa lahko do praznih artizmov in rutin.
Nekaj več je v tistih strujah, ki so se začele oblikovno od naravne predloge oddaljevati in ki so se tudi motivistično oddaljile v toliko od stare šablone, da skušajo predmete prikazati tako, kakor se javljajo s svojo notranjostjo subjektivnemu pogledu umetnikovemu. Ekspresionizem je z uvedbo novih motivov in z 'denaturalizacijo o-blik pokazal upodabljajoči u-metnosti nova pota, baš toliko, da še dolgo ne bo govora o kakšni njeni izživelosti. Smo komaj ob začetku novega razdobja te umetnosti in niti še ne vemo, do kam se bo razvila. Meni se zdi, da je na svoji današnji poti poklicana zatekmo-vati za enakovrednost z drugi-
mi umetnostmi. Preživeti mora v novih oblikah skoraj še vse, kar si lahko izmisli človeški um, njegova fantastika in mistika. Konstruktivisti so sicer ob priliki te razstave sestavili proglas, ki fantastiko in mistiko za vraču je in prav tako tudi subjektivnost v> umetnosti* pa to so zgolj besede. BaŠ oni, kot najbolj modernistična struja, ki je zastopana na razstavi, so se s popolno denaturalizacijo oblik in dogajanj najbolj približali fantastiki ter mistiki, s popolno destrukcijo objektivnega pa subjektivnosti. Imenovati subjektivnost «abstrakcija» ali kakor koli drugače, je zmotna
igra z besedami in nič več. •
Pomen razstave v Ljudskem vrtu je v tem, da daje dober vpogled čez stanje današnje u-podabljajoče umetnosti ne samo v Trstu, temveč po svetu sploh. Človek ima malo kdaj tako lepo priliko, da se prepriča na lastne oči, kakšen prepad okusa in vrednosti se odpira med ustvarjanjem, kakor se je vršilo nekdaj, in med ustvarjanjem, kakor bi se moralo vršiti danes. Ta raznoličnost v strujah napravi sicer vtis neenotnosti in utrudi, je pa zelo poučna. Boljše bi bilo got-vo, če bi pazili pri sprejemu bolj strogo na umetniško vrednost posameznih del, kajti precćj takšnega je, da sploh nobene vrednosti nima. Med dvanajstimi kipi sem naštel na pr. samo tri, ki res nekaj pomenijo (Špacapanov «Pilon», Goršetov «Poljub», Mascherini-jev «Slepec»). Pri slikah bo razmerje med dobrim in manj vrednim približno enako. Nimam namena, da bi navajal posamezna dela, ker mi je šlo pri tem članku za druge stvari. Morda storim to kdaj prihodnjič. Omeniti pa hočem, da je Veno Pilon z 8 deli naznačilnej-ši pojav na razstavi. Noulian z dvema pokrajinama, Sambo z «Bošketom», Freno 'z dvema pokrajinama, Nathan z «Aske-tom», Morpurgo z dvema akvareloma, Rossini z jutranjo veduto na mesto so se mi zdeli najbližji temu, kar mora dihati iz vsakega pravega umotvora: iskrenosti. Nekateri, kakor Le-vier, Parin, Orell, Sofianopulo in drugi, so močni kot mojstri barve in kompozicije, pustijo te pa hladnega. V*splošnem je videti na prvi pogled, da se bo po tej razstavi težko da, tudi v Trstu, umetnost starejših obdržala v dosedanjih pozicijah pred umetnostjo mlajših. Če je v oni več znanja, je pa v tej več duše. Celo Černigojevi konstruktivisti niso tako huda reč, za kakršno bi se radi predstavljali. Na vsak način je bilo dobro, da so jim dali prostor med ostalimi, oz. poseben prostor med ostalimi. Če se ne bodo ustrašili, bi jim povedal, da jih vzamem za res tam, kjer so se svojega programatičnega ab-strakcizma osvobodili, v scenografskih in arhitektonskih projektih; «sintetske» in «kolori-stične konstrukcije» pa smatram prav toliko za umetnost kolikor abecedo za literaturo. Če hočem biti prav zelo odkrit pa naj povem, da se mi zdi najboljša kons trukti vi stična konstrukcija izmed razstavljenih... senčnik za luč, ki ga jeTzdelal g. Černigoj, če prav diši po dobrem okusu. In po komerciju tudi.
Karto Kocjan**.
Gospodarstvo:
POLOMI TVRDK V PRVI POLOVICI T. L
«Resto del Carlino», list, ki izhaja v Bologni. je prinesel v petek poročilo o falimentih (polomih tvrd k) v pirvem polletju 1927. Iz tega poročila izhaja: V prvi polovici 1. 1926. je znašalo število navadnih falimentov 3614, v isti dobi t. 1. pa 4748. Aktivne postavke omenjenih fali-ranih tvrdk so znašale lani 356,035.696 lir, pasivne 844 milijonov 344.831 lir, in je torej pasiva presegala aktivo za 488,309.135 lir. V prvi polovici t. 1. je znašala aktiva faliranih^ tvrdk 424,977.960 lir, pasiva pa 951,277.626 lir. Pasiva je letos presegala aktivo za 526,299.657 lir. Glede majhnih polomov so te številke sledeče: V prvi polovici lanskega leta jih je bilo 382. letos pa 395. Aktivne postavke teh faliranih manjših tvrdk so znašale lani 341.154 lir, pasivne 988.674 lir, in so slednje presegale aktivne postavke za 647.520 lir. ljetos je znašala aktiva omenjenih tvrdk 353.297 lir, pasiva pa 998.251 lir. Pasiva je torej bila večja od aktive za 644.954 lir.
V naši pokrajini je znašalo skupno število velikih in majhnih falimentov v prvi polovici 1. 1926. 82, v prvi polovici leta 1927. pa 99. Lani so presegale pasivne postavke teh faliranih tvrdk aktivne za 10,751.293 lir, v prvi polovici tega leta pa za 31,629.189 lir._
Mednarodna oscilacija cen.
Pri nas smo bili v povojni dobi navajeni na divje oscilacij.« cen, vse je bilo nestalno in prej najbolj solidno gospodarjenje je po sili zavzelo Spekulativni značaj. Te oscilacije so pa bile v glavnem, če ne skoro izključno, pripisati nestalnosti lire oziroma inozemskih deviz. Tudi v inozemstvu z boljšim denarjem so se Često cene hitro spremenile, vendar nikoli ne v isti meri kot pri nas. Sedaj, pa izgleda da se je vsepovsod gospodarsko življenje ustalilo in posebno pri nas bomo od sedaj naprej to občutili z izvršeno stabilizacijo lire. Oscilacije cen bodo post alte normalne z le malim obsegom kot na drugih mednarodnih trgih in bo produkcijska kalkulacija za daljšo dobo spet mogoča. Poglejmo v bolj>e razumevanje, kakšne so bile spremembe cen v zadnjih treh mesecih na londonskem trgu, kjer ima denar, angleški funt, stabilno vrednost.
Predivo iz ameriškega bombaža je zrastlo od 5. julija do 4. oktobra od 15)4 na 17% d, iz egiptovskega pa od 28 na 30 d.
Svila je imela šibko tendenco: italijanska je padla od 251— na 22/6 za funt japonska pa od 23/— na 22/ za funt.
Volna je podražala v isti dobi od in sicer Queensland od 49 do 51 d za funt, Merino od 41 do 43 d za funt in fina avstralska od 39 na 41 d za funt.
Juta je imela velike oscilacije: G. julija je notirala spet samo 31 šterlin za tono.
Kože so podražele in sicer 6. julija 8H, 10. avg. 9Yk in 5. oktobra 9% d za funt.
Pšenica je po različnih malih oscilacijah nekaj padla: kanadske 10/8: 14/— 5/10? 1313 za angleški cent.
Rž se nasprotno drži dobro: šla je od lin na 12 s. za angleški cent.
Koruza je po kratki pavzi prišla zopet na prejšnjo ceno.
Pšenična moka je v zvezi s pšenico nekaj popustila in sicer od 22/6 na 21/9 za 140 angleških funtov.
Sladkor iz pese je ostal v ceni neizpremenjen medtem ko je sladkor iz trstja nekaj popustil in sicer od 35/— na 33/9 za cent.
Čaj je podražal in to posebno boljše vrste: Ceylon od 20>* na 22 X d za funt.
Kava je nekaj bolj šibka: Santos od 85/— na 80/— za cent, medtem ko se finejše vrste jako dobro držijo: Costarica je porastla od 160/-na 163/—.
RiŽ se odlikuje s šibko tendenco: Carolina je popustil od 38J4 na 37)4 L za tono.
Jajca, ki imajo v Londonu največji uvozni trg na svetu, so radi sezone dosti podražala: dne 0. julija so notirala 14/6, 5. oktobra pa 20/— za 120 komadov.
Olja so se podražala: od 3/8 do 3/10 od 36 na 38 šterlin za tono.
Srebro je kot znano radi prodajanj Indije in Kitajsko precej padlo, se je v zadnjem času spet malo popravilo: 6. julija 26)4 d 5. oktobra 25*» d za ončo.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Nenavadna tekma.
Poteštat kraja Quadrelle v pokrajini Avellino je razpisal nenavadno tekmo. 5000 lir dobi oni ob-činar, ki se mu posreči povečati svojo družino v petih letih z največjim številom otrok. Tozadevni razglasi so javno nabiti in pozivajo vaščane, naj se udeleže tega tekmovanja.
Zvesti pes.
Neki kmet v okolici Weimarja (Nemčija) se je hotel iznebiti svojega starega psa. Privezal ga je k drevesu, pritrdil mu na hrbet di-n&mitno patrono, prižgal vžigalno vrvico in se hitro odstranil v smeri proti bližnjemu ribniku. Ko je pes videl svojega gospodarja bežati, je z vso močjo raztrgal kono-pec. in zdirjal za gospodarjem. Ta je pa skočil v ribnik, dobro vedoč, da mora patrona na hrbtu njegovega psa vsak trenutek razpočiti. Toda kmet ni znal plavati in ribnik je bil globočji, kakor si je mislil. Utonil bi bil, da ga ni rešil pes, ki je za njim skočil v vodo in s tem pogasil gorečo vrvico. Gospodar je šel s psom skupno domov in je sklenil, da bo dajal zvesti živali hrano do njene smrti.
Dnevi brez datuma.
E. I. Weiler predlaga v londonskih «Timesa nov način koledarske reforme. Pet dni v vsakem letu naj bo brez datuma in naj se na kratko imenujejo: Novo leto, pomladanski, poletni, jesenski in zimski praznik. Na ta način bo imel koledar le 360 dni, t. j. štiri enaka četrtletja po tri mesece s 30 dnevi. Dnevi brez datuma naj se tako vrste v koledar, da pride Novo leto pred prvi januar, drugi štirje dnevi pa na enakonočje pomladansko in jesensko in na najdaljši in najkrajši dan. Pomladanski praznik pride med 20. in 21.
marec, poletni v junij i. t. d. V prestopnem letu se uvrsti kot šesti dan brez datuma pred Novim letom. Pred leti je bila imenovana pri Družbi narodov v ženevi posebna komisija, ki naj se bavi z reformo koledarja. Doslej se pa še ni nič čulo o delovanju te komisije, zato se pa pojavljajo od časa do časa podobni predlogi za reformo koledarja v javnih časopisih.
Statistika kinematografov.
Zedinjene države Severne Amerike so lastnice dveh tretjin od 55 milijard lir, ki so naložene na vsem svetu v kinematografijo. Dohodki, ki jih donašajo kinematografi na vsem svetu, prekašajo na leto 25 milijard lir, od teh odpadeta dve tretjini na Zedinjene države. Kinematografskih dvoran je na svetu 52 tisoč, v katerih ima prostora 20 milijonov ljudi. Izvzemal Nemčijo, ki izdeluje sama filme in jih tudi izvaža, so vse druge države manj ali več odvisne od Zedinjenih držav.
Saša v Južni Afriki.
Iz južne Afrike posebno iz Kap-landa, prihajajo žalostne vesti o neznanski suši, ki je zavladala -v tamošnjih pokrajinah in kakn3ne ni bilo že od leta 18G2. Računa se, da so poginili trije milijoni govede od žeje in da se je moralo 6000 živinorejcev, ki so doslej živeli v blagostanju, izseliti iz izsušenih krajev, škoda, ki jo je povzročila suša, znaša samo v kapski pokrajini nad tri milijone šterlinov.
Nevarni poljubi
V Parizu na Francoskem se je ustanovila liga, katere namen je boj proti poljubom, ki da so sila nevarni. Člani lige pravijo, da se pri vsakem poljubu prenese z enih ustnic na druge nič manj kot 40.000 bolezenskih kali (bakterij). Ako bi torej poljubovžejni smrtnik razmišljal o stvari nekoliko, bi se gotovo za vselej odpovedal takim prijetnostim. Liga hvali Japonce, ki se še do danes niso naučili poljubovalne umetnosti. V japonskih kinematografih, kjer kažejo ameriške ali evropske filme, črtajo vse prizore, kjer se predstavlja poljubova-nje.
Ameriški znanstveni mesečnik «Science and Invention» je radi izjav zgoraj omenjene lige napravil dolgo vrsto natančnih laboratoričnih preiskav in dognal, da se dejanski prenese ali izmenja med poljubom sicer visoko število najrazličnejših bakterij, nikakor pa ni res, da bi doseglo številko 40.000. Vsi oni, ki sovražijo poljubovanje, bodo imeli odslej tehten razlog, da jih ob vsaki priliki odklonijo. Povprečno število mikroorganizmov, je dognal ameriški mesečnih, ki se med poljubom izmenjajo, »znaša 534, to pa velja le za ustnice, ki niso pordečene s šminko. Za poslednje je povprečno Število 707.
Preizkušali so tako. Na slepo srečo so zbrali število deklet, ki so morale čvrsto poljubiti posebne ploščice, ki so bile prevlečene s preparacijo iz krvi. Potom inkubacije so iz mikroorganizmov, ki so ostali pri poljubih na ploščici, vzgojili cele kolonije teh bakterij. Slednje so fotografirali in prešteli. Z mikroskopom so tudi .analizirali vrste. Med njimi so bile nekatere, ki povzročajo bolezni, na pr. vnetje sluznice v srčnih prekatih. prehlad, pljučnico, mozolje na koži in še nekatere druge.
Iz tega poročila vidimo, da se na ustnicah zdravejga človeka nahaja okoli 500 bakterij, ki jih s poljubom lahko prenese na ustnice drugega človeka. Med njimi se lahko nahajajo prav nevarne in če /se okužen je ne zgodi ob vsakem poljubu, se je zahvaliti edino telesnemu odT^o^i? krer>ke<>-i človeka. Saj tudi kali tuberkuloze vdiha v mo vsak dan, pa se te bolezni le ne nalo«mo, kajti naši zdravi organi se znajo sami močno braniti. Poleg tega je dobro tudi to, da bolezenske kali žive večinoma le kratko dobo in poginejo. če se jim kmalu ne posreči vgnezditi se v nas. Radi tega tudi sklepajo, da je treba 250 tisoč noljubov, preden se izvrši ono okuženje.
Bodisi kakorkoli, dvajsetletni zaljubljenci se ne prestrašijo bakcilov tako kmalu, zelo nespametno pa je. da matere dopuščajo tujim ljudem poljubo-vati njih otroke. To je nevarna igra in ker je otrokom samim zoprna, bi ji morali napraviti konec.
F. M.
Deset zapouedF za kadilce
Kajenje je dandanes prešlo ža tako v kri in meso današnjemu človeku, da dobimo le malo ljudi, ki bi ne kadili. Da, v zadnjih časih so celo ženske pričele močno kaditi. O kajenju vemo, da prinaša v gotovi meri tudi svoje užitke, vendar pa še večja je škoda, ki jo tobak povzroča na našem telesu, zlasti pri strastnem kadilcu. Vendar pa se da škodljivo vplivanje tobaka na človešk/ organizem kolikor toliko omejiti — po nače lih in zapovedih, ki jih je prinesel neki španski zdravniški list. Teh deset zapovedi se glasi:
1.	Jemlji šibak tobak, ki ima kolikor najmanj nikotina v sebi.
2.	Kajenje je predvsem škodljivo za onega, ki boleha na slabi prebavi ter je podvržen prsnim boleznim, posebno pri tistih, katerim užitek cigare povzroča izločevanje slin. Lahko pa kade oni, ki mnogo potujejo, dobro in veliko jedo ter mnogo duševno in umetniško delajo.
3.	Tobak se mora vedno kaditi suh. Papirčki za cigarete morajo biti gladki, brez vlaken in brez vsakega lepila. Tak papir pušča pri gorenju najmanj pepela.
4.	Zelo škodljivo človeškemu zdravju je kajenje na prazen želodec ali pa neposredno preden se gre v posteljo.
5.	Škodljivo je kajenie med telesnimi vajami (nogomet, tek, na kolesu itd.).
6.	Jako higijenično in koristno je uporabljati pri kajenju cigaret ustnik, pri kajenju tobaka pa pipo.
7.	Da se prepreči škodljiva ost, ki jo povzroča vlažen tobnk in vroče kajenje, se "priporoča uporaba ustnika. Če se namreč kadi brez ustnika, se mora vreči cigara proč kakor hitro so pokadi do polovice.
8.	Škodljivo je zvečati ustnik, ker se s tem povzročajo v večji meri sline in se slinjenje na jeziku in ustnicah izrabi.
9.	Kaditi skozi prsa ali pa skozi nos je v vsakem slučaju škodi j ivo.
10.	Če človek hoče 'imeti sveža usta in čiste <zobe in da. prepreči škodljivo in strupeno vplivanje tobaka, hiora uporabljati čistilno vodo za grlo ter zobni prašek za zobe.
HoročMlfc Mmf
Tržaška posojilnica m Hranilnica
registr. zadruga z omej. poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
4°/
mm- po -*/«
večje In stalne vloge po dogovoru Sprejema .Dinarje" na tek. račun
in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obreatna mera po dogovoru.--
Ha razpolago lanmfĐi celice (safe)
Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18.
Ob nedeljah je urad zaprt.
Stev. telef. '25-67.
• izvršuje vsa tiskarska dela v najmod;rnejgm jrti!u_kakor •
S tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z nalmodernejimi str j,1, ;
| črkami, Lynotype, stereotypijo ter rotacijskim t
!.ynotype,
stroj o m. j
; Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmarn h cenah. :
.................................

Ul. S. Francesco d'Assisi 20 j