Olimpijska bakla med nami 
Sredi maja je obcine obiskala olimpijska bakla. 



Slovenska bakla za letošnje olimpijske igre v Tokiu, ki bo širila vrednote olimpizma, sporocila solidarnosti, upanja in jeklene volje, je  svoje popotovanje po slovenskih obcinah zacela 
3. maja v Bovcu. Do 23. julija, ko se bodo v Tokiu zacele olimpijske igre, torej v 81 dneh, bo bakla obiskala vseh 212 obcin v Sloveniji. Med drugim se je ustavila tudi v »naših« petih, kjer so združili moci športniki, mladina, starejši in lokalni župani. Naslovna fotografija prihaja 
Log - Dragomer 


Društvom kmalu na voljo novi prostori 
Nova pridobitev 
Obcina Log - Dragomer je v zacetku maja zacela z obnovitvenimi deli v Domu krajanov v Dragomerju, kjer je imela svoje prostore do selitve na novo lokacijo. Prostori naj bi bili nared za društva do konca šolskih pocitnic; prostorov bo sedem, še dva pa bosta na  voljo v centru TC. Kot smo še izvedeli, bodo trije prostori opremljeni tudi s pohištvom. Mogoc bo mesecni najem ali obcasna uporaba. 
--> 

Vrhnika 
O usodi muzeja 
Razlicna mnenja 
Na vrhniških straneh prinašamo zapis o usodi »vrhniškega muzeja«, za katerega se je pred casom iz medijev izvedelo, da bo zapustil Vrhniko. Doživljajsko razstavišce Moja Ljubljanica, kot se uradno imenuje, je svoja vrata odprl septembra 2016. Pogleda na »nesporazum« o odgovornosti za pripravo strategije muzeja sta zapisala Obcina Vrhnika ter  Muzej in galerije mesta Ljubljana. 
--> 

Borovnica 

Pobrali 200 kg odpadkov 
Cistilna akcija 
Ko so se sprostile omejitve in je posijalo sonce, so v Obcini Borovnica zavihali rokave in se srecali na akciji, ki sta jo organizirala obcina in Zavod TRI-NITI v sodelovanju z JP KPV, d. o. o. V akciji je cistilo vec kot sto prostovoljcev, pridružilo pa se je tudi vec kot dvesto varovancev in vzgojiteljev. Skupaj so pobrali 200 kg odpadkov. 
--> 

iz dobrovsko-polhograjske obcine, kjer sta jo med drugim ponesla župan Franc Setnikar in smucarska skakalka Urška Bogataj. 
--> 


Horjul 


Svetovni dan cebel 
Minister Vizjak in župan Prebil 
Minister Andrej Vizjak in župan Janko Prebil sta na strehi ene od stolpnic ministrstva v Ljubljani spregovorila o pomenu cebel pri nas. Župan Janko Prebil, kot oskrbnik cebel v centru Ljubljane, najmanj enkrat na dva tedna pregleduje stanje v tako imenovanih »urbanih cebelnjakih«. Vec na horjulskih straneh. 
--> 



Olimpizem 
Sredi maja je olimpijska bakla obiskala slovenske obcine, med drugim tudi »naših« pet. Gre za promocijo olimpijskih iger, za popularizacijo športa, predvsem pa za spodbujanje duha olimpizma. V antiki je bil za Grke olimpijski duh moralna osnova za njihovo nacionalno enotnost, ki je bil tako mocan, da je bil sposoben vzpostaviti mir med sprtimi stranmi v vojni. Ideja se zdi privlacna, a ker je hkrati casovno tako oddaljena, celo mogoca. A ce se postavimo na stvarna slovenska tla in si zamislimo, da bi z baklo tekli pocez po Sloveniji, nato pa bi obmolknile razprtije naši-vaši za nekaj tednov? Mogoce si vi to lahko zamislite, jaz pa si težko. Pred tedni sem naletel na objavo predsednika republike na enem od družbenih omrežij, kjer je bila kratka notica o pietetnem dejanju v spomin na preminule. Po prvih dveh vljudnih odzivih se je vsul plaz primitivnih zapisov, polnih žvepla in sovraštva. Kako mocan bi moral biti plamen bakle, da bi razsvetlil to temo? Moj bog, kam smo zašli, Slovenci. Pa komaj tri desetletja po tistem, ko smo se odlocili za enotnost, sožitje, medsebojno razumevanje in lastno državo! Spoštovane bralke in bralci: ob prazniku naše domovine, dnevu državnosti, vam iskreno cestitam in želim prijetno praznovanje. Gašper Tominc, urednik Našega casopisa 


Cankarjeva misel: 
… lacen clovek še nikoli ni bil navdušen za domovino … 


NAS CASOPIS 493/31. 5. 2021 C M Y K 2 
OKULISTI.NI PREGLEDI V DOPOLDANSKEM IN POPOLDANSKEM .ASU 

ZA NARO.ANJE NAS POKLI.ITE 





FRIZERKA META 
Soncni in vroci dnevi so tu. Svoje lase pripravite na poletje in 
sonce,saj tako kot vaša koža tudi lasje potrebujejo zašcito pred soncem in vrocino.Z globinsko nego in kakovostnimi produkti svojim lasem zagotovite zadostno vlago in zašcito. Lahko pa se oglasite le na striženje in poskrbite,da vam v toplih dneh ne bo prevroce. 
·žensko striženje ·moško striženje ·otroško striženje ·klasicna in modna barvanja ·urejanje pricesk za posebne priložnosti ·licenje za vse priložnosti 
NAROCILA NA 031 219 541 




Prve novice 
Horjulski hokejisti v boj za naslov državnega prvaka 
Sredi maja, natancneje v petek, 14. 5., se je zacela letošnja sezona državnega prvenstva v in-line hokeju. Dinamiti Horjul se v boj za prestižni naslov državnega prvaka v zelo skrajšani sezoni podajajo z dvema ekipama. Najvec pricakujejo od prve clanske ekipe Horjula, katere glavni in edini cilj je osvojitev naslova državnega prvaka. Žal tekme letos ne bodo v Horjulu, ampak le v gosteh. 

Žig na razgledni tocki nad Vihrovco 

Po vec letih poskusov, eni uniceni skrinjici in štirih povsem unicenih planinskih vpisnih knjigah planinci ne vidimo vec smisla, da bi slednje – ob trenutni kulturi 
obiskovalcev Pekla –še namešcali tja. Ob demontaži obstojece skrinjice smo imeli v 
mislih Kotovo sedlo, pa se je pojavila želja, da bi jo raje prestavili na razgledno tocko nad Vihrovco, kjer je novembra 1999 turisticno društvo postavilo obeležje. Receno, storjeno. Socasno se je porodila ideja, da bi na tisti tocki prav tako potrebovali žig. 

Boštjan Avbelj zmagal italijansko klasiko 
Na prvi letošnji dirki mocnega italijanskega mednarodnega prvenstva v reliju, ki se imenuje IRC International Rally Cup, je vso konkurenco ugnal Boštjan Avbelj s sovoznikom Damijanom Andrejko. Vrhnican, ki se bo v letošnji dirkaški sezoni povsem posvetil dirkam v prvenstvu IRC, kjer vozi za mocno italijansko ekipo, je kljub mladosti dokazal veliko mero zrelosti, saj so bile vremenske razmere na severu Italije za prvi majski konec tedna vse prej kot idealne. Kljub temu sta bila vec kot sekundo na kilometer hitrejša od drugouvršcene posadke in na koncu zmagala z 8,9 sekunde naskoka pred dvojico Re-Menchini, ki sta vozila dirkalnik Volkswagen polo R5. 






Policija svari pred tatovi 

Na Policijski upravi Ljubljana (policisti PP Vrhnika so letos obravnavali že dve kaznivi dejanji oz. drzni tatvini) opažajo  pojav drznih  tatvin  iz stanovanjskih  hiš, ki se jih storilci lotijo na zelo prefinjen in pretkan nacin. Žrtve so predvsem starejši obcani. Storilci žrtev zamotijo s pogovorom  (da so  serviserji,  da so prišli odkupit staro železo, da prihajajo iz elektroslužbe in si ogledujejo teren, kje bi postavili nove daljnovode, da bodo opravljali sanacijo odtokov itn.) in jih tako zvabijo iz hiše ali od hiše, da je nimajo vec pod nadzorom. Njihovo odsotnost takrat izkoristijo drugi storilci in v casu pogovora vstopijo v hišo, pregledajo notranjost in v vecini primerov odtujijo denar ter nakit. 

Gradnja kanalizacije še naprej po  nacrtih 
V Obcini Log - Dragomer nadaljujejo gradnjo kanalizacije in cistilne naprave. Projekt naj bi koncali do konca leta 2022, do takrat pa naj bi dela potekala na vec gradbišcih hkrati. Na obcini so povedali, da ceprav se je obcina spremenila v gradbišce, obcani situacijo sprejemajo z razumevanjem in dobro voljo. 




--> 
--> 
--> 
--> 
--> 





Bodimo ponosni 
V šolah smo se ucili o razvoju cloveka, o tem, da smo ljudje socialna in družabna bitja. V casu brez omejitev, v predkoronskem casu, se nismo zavedali kaj to pomeni. Kakšna dobrina je to, da se lahko družimo, da se skupaj veselimo in da skupaj ustvarjamo. 
Da naša svoboda, naše ne-politicni ureditvi, so nekateri omejeno prehajanja mej, ni pokazali dovolj poguma, da so nekaj samoumevnega. Šele ko zaceli o tem pisati in govori-to izgubimo, se zavemo, kako ti. Velikokrat so bili poplaca­svobodno živimo. Podobno je ni z zaporom ali celo smrtjo. z našim odnosom do države, Šele po dolgih letih delovanja naše domovine. Samoumevno posameznikov se je v naro­nam je govoriti slovenski jezik, du prebudila dovoljšna želja glasno protestirati pred parla-po drugacnem, po svobodi mentom ali glasno kritizirati in tega ni bilo moc ustaviti. tistega, ki je trenutno na obla-Posamezniki in organizaci­sti. Samoumevno nam je, da je so pred tridesetimi leti na hišno tehniko lahko kupimo v Vrhniki odigrali pomembno desetinah razlicnih trgovinah, vlogo. Na Vrhniki smo ime­da se gradbeni material proda-li namrec vojašnici z veliko ja na vsakem vogalu, da je na tankovsko enoto. Zahvaljujoc 

S pravilnim pristopom še do zadnjega podpisa prehrambenih policah toliko takratnemu obcinskemu po­razlicnih izdelkov, da nikoli liticnemu in teritorialnemu ne bomo vseh preizkusili; da vodstvu, smo se na Vrhniki 



za gradnjo prvega dela plocnika na Betajnovi 
je naša edina težava v tem, da izognili vecjemu unicenju in 
se zaradi kolicine ponudbe ne vecjim življenjskim žrtvam. 
moremo odlociti kaj bomo V tistih prelomnih casih smo 
Vrhnika, 23. april – 
kupili, kakšne kavbojke bomo tako otroci kot odrasli z op-
Saga o gradnji plocnika 

nosili ali kje po Italiji bomo timizmom zrli v prihodnje in kolesarili… upali na mirno razdružitev ter ob obcinski cesti na Vse kar je samoumevno na miren prehod na samostoj-Betajnovi je dobila ni nastalo iz nic in ni bilo od no pot. To nam je uspelo in 
srecen konec, saj se je 
nekdaj. Sam sem dovolj star, je prav, da se mlajši, ki nismo 
slepo crevo zapletov 
da sem osnovno šolo obisko-sodelovali pri teh dogodkih, 
dokoncno odpletlo s 
val v drugem casu. V casu, ko zahvalimo vsem tistim, ki so 
pridobivanjem zemljišc 

so imeli starši težave, ce sem pripomogli k samostojni in jaz kaj neprimernega povedal svobodni Sloveniji. Ker ne za omenjeni plocnik. cez takratne voditelje, pred-poznamo vseh akterjev, vseh 
Kot je pojasnil župan Dani-

vsem cez umrlega Tita. V tistih, ki so dosegli zmago, se casu, ko smo mesecno hodili jim zahvalimo tako, da izo-el Cukjati, je bil vzrok, da je v po nakupih v Avstrijo, ker pri besimo zastave in s tem po-preteklosti investicija obticala, nas ni bilo ali pa je bila hrana kažemo, da smo ponosni na neposrecen odnos obcine do obcutno dražja, kot v državah Slovenijo. Ponosni, da lahko enega od lastnikov. »Ko sem grdega kapitalizma. V casu, naši športniki tekmujejo pod prišel na obcino, je bila ena ko smo kupovali kavbojke na slovensko zastavo in da lahko mojih prvih prioritet ureditev italijanskih tržnicah, pred tem poslušamo slovensko himno prometne varnosti. Po pregledu 
pa v dolgih vrstah cakali na na podelitvah medalj. Ponosni vseh perecih tock je izstopala bila težava predvsem v odnosu sta tudi namestitev hitrostnih so v preteklosti že  nastale šte­bencinskih crpalkah. Starejši na to, da smo navkljub majh-izvedba plocnika na Betajnovi. s strani obcine. Zato sem se g. ovir. Oboje, tako plocnik kot vilne izjemno nevarne situacije imajo še vec spominom. Tudi nosti naroda ohranili sloven-Dobil sem informacijo, da ima-Seliškarju opravicil in se sedaj hitrostne ovire, bomo sedaj, ko tako za avtomobiliste kot pešce takšne, da so nekatere zaradi ski jezik in slovensko besedo. mo vsa soglasja za umestitev še javno opravicujem za nepri-imamo vsa soglasja, uredili v – šolarje in pohodnike – ter  ko­izražanja drugacnih družbe-Bodimo ponosni, da živimo plocnika, samo ena oseba naj meren odnos obcine do njega najkrajšem možnem casu. Src-lesarje. »Ker so vse civilne po­nih misli šikanirali, zapirali na najlepšem košcku sveta. bi bila »problematicna« in ne in njegove družine. Gospod no upam, da nam bo uspelo do bude zadnjih let, celo desetletij, ali jim onemogocili zaposlitev. želi dati soglasja. Proucil sem Boštjan Seliškar in njegova dru-zacetka novega šolske leta. Še v želji po izboljšanju prometne Cetudi so bili takrat casi Daniel Cukjati, župan vso dokumentacijo in se srecal žina sta se izkazala kot zelo ko-enkrat se poleg g. Seliškarju za-varnosti v naselju naletele na nenaklonjeni ideji o svobo-z g. Boštjanom Seliškarjem. Ko operativna in pripravljena cim hvaljujem tudi vsem obcankam gluha ušesa, smo se prebivalci 
dni domovini in drugacni sem prisluhnil še njegovi zgod-prej urediti prometno varnost z in obcanom, ki bodo s svojimi Betajnove organizirali v civilno bi, sem prišel do zakljucka, da je ureditvijo plocnika. Predlagala soglasji omogocili vecjo prome­
iniciativo, zbrali 132 podpisov v tno varnost na tem odseku.« 
sklopu peticije in od pristojnih Cez naselje Betajnova v za­organov, vkljucno z županom dnjih letih beležijo strmo pove-Vrhnike, zahtevali takojšnjo canje prometa, cemur botrujejo ureditev prometne varnosti, 

287 tisoc evrov za Cankarjevo šolo 
tudi novi prebivalci bližnjih no-v izogib nepotrebni nesreci. 
vozgrajenih naselij ter povecan Pozdravljamo odziv župana g. 
obisk turisticnih tock kot sta 


Cukjatija ter direktorja Obcin-Vrhnika, 30. april – Obcino vrhniška prijava, ki bo z odobre-Star maln in Planina, ki do par-ske uprave g. Koprivca, ki se Vrhnika je konec aprila razvese-nimi sredstvi poravnala vec kot kirišca Pri štirni v najvecji meri zavedata pretece nevarnosti in lila vest, da bo od države prejela polovico vrednosti investicije. 
dostopajo ravno cez Betajnovo. 
skupaj z drugimi institucijami 287.399,50 evra nepovratnih Le-ta po podpisu pogodbe z 
Z  vedno vecjim prometom pa odlocilno pripomogla k nacrtu sredstev za gradnjo prizidka pri izvajalcem del Tipo investicij­
se je  povecalo tudi število vo­za skorajšnjo izgradnjo nove-Cankarjevi osnovni šoli. ske gradnje znaša 486,387,20 
znikov, ki celo za trikrat preko­ga dela plocnika in hitrostnih Ministrstvo za izobraževanje, evra. 

racijo predpisano hitrost v na­znanost in šport je februarja S prizidavo bo šola pridobila 
selju, kar so pristojni ugotovili z ovir cez naselje. Želimo si, da 2021 objavilo razpis za sofi-tri nove ucilnice, tri kabinete in 
veckratnimi meritvami hitrosti. bi bili kmalu plocnik in druga nanciranje investicij v vrtcih in pisarno, kar bo olajšalo prostor-
Kot so sporocili iz civilne inicia-sredstva za umirjanje prometa osnovnem šolstvu. sko stisko na šoli. 
tive prebivalcev Betajnove, ki se zgrajena tudi v zadnjem delu in Prispelo je 160 prijav, od tega Obenem bodo dostojno ure­
zavzemajo za umirjenost pro-bi tako odlocilno pripomogla k 67 projektov za vrtce in 93 pro-dili vhodni del šole in preprecili 
meta na  tamkajšnjem odseku visoki stopnji varnosti v nase­jektov za osnovno šolstvo. Kot zamakanje iz prej neuporabne 
in vecjo prometno varnost, del lju.« receno, je bila med njimi tudi terase. (gt) 
katere je tudi Boštjan Seliškar, Gašper Tominc, foto: GT





Vrhnika, 13. maj – Svoja vrata je odprla nova prodajalna DM na Vrhniki, ki je sodec po zanimanju na socialnih omrežjih in branosti clanka na internetu bila težko pricakovana novost – še zlasti med nežnejšim spolom. 
Vodstvo prodajalne je za prvih nekaj sto kupcev pripravilo manjše presenecenje, prav vsi pa so bili teden dni deležni posebnega popusta. Vodstvu nove trgovine je dobrodošlico zaželel tudi župan Daniel Cukjati. 
Kot so nam povedali v trgovini, sta osebnost vrhniškega DM foto in lepotni koticek. Na voljo vam je vec aparatov za takojšen tisk vaših fotogra­fij, ki omogocajo tudi tisk nalepk in vošcilnic ter vecjih fotografij, vse do velikosti 20x30 cm. Tako lahko svoje najlepše spomine ohranite za vedno, hkrati pa lahko ustvarjate personalizirane vošcil-nice, nalepke ali narocite izdelke z vašimi foto­grafijami, ki so tudi cudovito darilo. 

V posebnem lepotnem koticku boste našli vse za lepe nohte. Brezplacno si boste lahko uredi­li manikiro in nalakirali nohte s svojo najljubšo barvo. Imeli pa boste tudi možnost virtualnega preizkušanja make up-a. S pomocjo tablice boste ustvarjali razlicne make up videze in preizkušali stile licenja glede na vaš tip obraza. (gt) 

Zdravstveni dom Vrhnika 
Do konca aprila 
opravili vec kot 18 tisoc testov in 10 tisoc cepljenj 
Po zadnjih like.  Zato je potrdila o hitrih Do 30. 4. 2021 je bilo skupaj antigenskih testih od 12. maja opravljenih 18.643 testov, od 
podatkih s 
dalje možno pridobiti le med katerih je bilo 250 pozitivnih. 
konca aprila so 
12. in 14. uro v modrem zaboj-Prva cepljenja so se zacela v 
v Zdravstvenem 
niku pred ZD Vrhnika. Potrdi-vrhniškem domu upokojencev domu Vrhnika la so po novem placljiva. konec  minulega leta. V Zdra­od zacetka Za potrdilo je potrebno od-vstvenem domu Vrhnika pa testiranj s hitrimi šteti  deset evrov, možno je le so prve (starostniki nad 80 let) 
gotovinsko placilo,« so spo-cepili 17. januarja. 
antigenskimi testi 
rocili iz Zdravstvenega doma Cepljenje poteka v skladu s 
in cepljenjem 
Vrhnika. Kljub temu pa je še predlagano strategijo in se pri­
zoper covid-19 
vedno mogoce pridobiti potr-lagaja glede na sprejete spre­opravili vec kot dilo brezplacno, ce si ga nati-membe (prioritetne skupine). 10 tisoc cepljenj snete sami s spletnega portala Iz porocila Civilne zašcite in vec kot 18 tisoc Ministrstva za zdravje zVem. Vrhnika izhaja, da je bilo do 23. Po podatkih ZD Vrhnika je 4. 2021 število cepljenih prebi­
testov. 
bilo opravljeno naslednje števi-valcev (vkljucno z zaposlenimi 
lo testov HAGT: v vrtcih in šolah, varovanci in Testiranja potekajo v Can­– v januarju, 1.312 testov zaposlenimi v VDC) naslednje: 
karjevem domu, cepljenje pa v HAGT, od katerih je bilo 83 4.585 oseb z enim odmerkom 
prostorih zdravstvenega doma. pozitivnih, cepiva in 2.872 oseb z dvema 
Potrdila o testiranju so bila – v februarju, 4.591 testov odmerkoma. 
do sredine maja brezplacna, od HAGT, od katerih je bilo 55 S tretjim majem je ZD Vrh­
tedaj pa jih Zdravstveni dom pozitivnih, nika zacel cepljenje skladno s 
Vrhnika obracunava po  deset – v marcu, 6.988 testov HAGT, VI. razlicico Nacionalne strate­
evrov. »Od 1. januarja 2021 do od katerih je bilo 62 pozitiv-gije cepljenja proti COVID-19, 
30. aprila 2021 je prišlo na hi-nih, kamor sodijo osebe, stare 50 
tro antigensko testiranje vec 
– v aprilu, 5.752 testov HAGT, let in vec. 
kot 18.000 ljudi. od katerih je bilo 50 pozitiv-Gašper Tominc 
Kljub našim prizadevanjem so obremenitve postale preve-nih. 

Korona ni prinesla samo bolezni, 
ampak tudi odpadke 
Vrhnika – Pred nedavnim se je na nas obrnila bralka in opozorila na nesnago v bližini sprehajalne poti za Lidlom in 
pri Unichemu. 
Na vrhniško komunalo smo povprašali, kako je z odpadki v takih primerih. Kot so nam povedali, je v takih primerih za odpadke odgovoren lastnik parcele, na katerem so odpadki. Ker se je izkaza-lo, da so to vecinoma manjši odpadki, kot so em-balaže drobnih trgovinskih izdelkov, se je bralki porodilo logicno vprašanje, mar ne bi bilo bolje, da bi bilo še vec košev za smeti. Na komunali od­govarjajo, da se naceloma strinjajo, a hkrati trkajo tudi na vest obcanov. Po njihovem je zabojnikov dovolj, samo nekaj korakov je treba narediti do najbližjega. Prav tako ne želijo postavljati vecjih košev na osamljenih krajih, kot so na primer spre­hajalne poti, ker so taki zelo pogosto tarce vanda­


lizma, predvsem pa obcanov ali mimoidocih, ki v koš namensko prinesejo vse mogoce odpadke. zaužije kar na klopci ali v avtu. Na komunali pra-
Na vrhniški komunali zadnje leto opažajo še en vijo, da taka embalaža zelo hitro zapolni vsak koš, fenomen, ki je povezan s koši in odpadki, in sicer, zato apelirajo na obcane, da naredijo nekaj vec da so koši vse veckrat polni odpadkov embalaže korakov in jo odložijo v za to primeren zabojnik. od kosil ali malic. Pa ne samo koši, tudi strmi-Si predstavljate koliko prostora zasede škatla od ne pod cestami pogosto postanejo odlagališce pice? Za njo je težko še kaj odložiti v koš, zato se tovrstnih odpadkov lacnih voznikov ali voznic. pogosto zgodi, da to na koncu pristane v naravi. Dejstvo je, da se je zaradi zaprtih gostiln pove-Gašper Tominc calo zaužitje »hrane za seboj«, ki se jo velikokrat 


zasnove za nadaljevanje delovanja, zato MGML-ju nekajkrat vec sredstev, nica. Ob prijavi na razpis EGP je Obci­
je obcina želela vkljuciti lokalne javne kot je bilo nacrtovano? na Vrhnika za upravljavca razstavišca zavode in Muzejsko društvo Vrhni-Ce je bila Obcina Vrhnika zavedena predlagala Cankarjevo knjižnico Vrh­ka, s cimer bi med drugim okrepili in se sedaj dogaja »medijski spin« ter nika, s cimer smo se, glede na možnost 
Zapleti okoli 

doseg razstavišca. K nadaljnjemu so-skuša zvaliti krivdo za neuspeh na Ob-razvoja Domoznanskega oddelka delovanju se je povabilo tudi MGML. cino, potem javno pozivamo Nadzor-knjižnice, strinjali tako v MGML kot 
Obcina Vrhnika podpira javne zavo­de, ki lažje zastopajo javni interes kot zasebni zavodi, ki imajo lahko druge interese. Izkljucujoce drže MGML-ja, ki je pri upravljanju razstavišca naj­prej sodelovala z zasebnim zavodom Za.Polis, z.o.o. sedaj pa sodeluje z za­sebnim zavodom NaNovo, ne želi pa sodelovati z javnimi zavodi, obcina ne podpira. Prav bi bilo, da bi bila javnost seznanjena, da je MGML prakticno v celoti iz proracunskih sredstev Obci­ne Vrhnika v dobrih dveh letih (od de­cembra 2017 do marca 2020) nakazal 174.496,27 € zasebni zadrugi Za.Polis, z.o.o., ki je upravljala z razstavišcem Moja Ljubljanica in katerega ustanovi­telji so med drugimi tudi: Žiga Gruden, Irena Oblak, Andrej Markovic, Jernej Fefer … (vir: Erar in Ajpes). Od mar-ca 2020 do aprila 2021 pa je MGML nakazal 50.635,76 € zasebnemu zavo­du NaNovo, katerega direktor je Žiga Gruden (vir: Erar in Ajpes). Skupaj so torej zasebne ustanove prejele vec kot 225.000,00 € javnih sredstev! 
Zaradi navedenega je Obcina Vrh­nika zacudena, da novinarji za izjave sprašujejo ustanovitelje zasebnih za­vodov ali zadrug (izjava g. Markovica v prispevku ge. Ladike), ne pridobijo pa informacije od širše javnosti. 
Ne glede na odnos MGML-ja je Ob­cina Vrhnika odlocena, da bo še naprej skrbela za svojo kulturno in naravno dedišcino Vrhnike (vkljucno z razsta­višcem) ter se trudila, da jo približa obcanom in obiskovalcem od drugod. Obcina Vrhnika se jasno zaveda boga­stva kulturne in naravne dedišcine, ki je paradni konj razvoja našega turizma. Obenem pa verjame, da je najvecji po­tencial razvoja kulturne in naravne de­dišcine ravno v lokalnem prebivalstvu, ki je združen v javnih zavodih in dru­štvih. Ne sprejemamo arogantne drže, ki zunanji javnosti kaže sliko, kot da se je celotna ideja muzeja rodila pri njih. Javni zavodi in še posebej Muzejsko društvo Vrhnika so že leta, desetletja pred vzpostavitvijo razstave Moja Lju­bljanica, snovali muzej na Vrhniki. Ne dovolimo, da bi neka zunanja ustanova izkljucevala Obcino Vrhnika in naše javne zavode ter Muzejsko društvo Vrhnika iz nadaljnjega razvoja naravne in kulturne dedišcine. Obcina Vrhni­ka bo naredila vse, kar je v njeni moci, da bodo prostori v Kulturnem centru Vrhnika še vedno namenjeni predstavi­tvi naravne in kulturne dedišcine naše obcine. 
Zaradi vsega navedenega se tudi nam porajajo vprašanja: 
- 
Kdaj bo deblak, zaradi katerega je obcina vložila ogromno sredstev v postavitev razstavišca, prišel na Vrh­niko in zakaj ga še ni? 

- 
Kdo na MGML-ju je strokovno oce-nil, da bo deblak razstavljen v roku enega leta po odprtju, ce so na vedeli, da bo deblak restavriran po isti me-todi kot najstarejše kolo z osjo, kar pomeni sušenje 1 cm na leto, najde­belejši del deblaka pa je debel 20 cm? 

- 
Po dogovoru bi moral MGML izo­braziti kader, ki bo nadalje upravljal z razstavišcem. Ce ga je usposobil, se sprašujemo po kakšnih merilih in kriterijih ter ali ima usposobljen kader kakšne licence, ki izkazujejo usposobljenost? 

- 
In kljucno vprašanje: zakaj so bili financni rezultati že pred epidemijo tako slabi in zakaj je bilo obiskoval­cev, ki bi placali vstopnino, nekajkrat manj od nacrtovanega, kljub temu, da je Obcina Vrhnika namenjala 


ni odbor Obcine Vrhnika, da naredi temeljito revizijo projekta od samega zacetka dalje. 
Obcina Vrhnika 
Muzej in galerije mesta Ljubljana 
Obcina Vrhnika bi po vašem mnenju morala pripraviti stra­tegijo za dolgorocno upravljanje razstavišca Moja Ljubljanica, toda obcina trdi ravno obratno – da bi go morali vi. Zakaj je takšno dia­metralno razumevanje tega? Laic­ni javnosti se zdi enostavno vpra­šanje, na katerega bi moral slediti nedvoumen odgovor. 
MGML je skladno s Sporazumom 
opartnerstvu med nosilcem projekta Obcino Vrhnika in partnerjem MGML za izvedbo projekta Vzpostavitev upra­vljanja razstavišca v Kulturnem centru Vrhnika in razstave Moja Ljubljanica izdelal strokovne podlage (Program-ska shema projektne oblike upravljanja razstavišca Moja Ljubljanica, septem­ber 2016 in Strateške usmeritve pro-jektne oblike upravljanja razstavišca Moja Ljubljanica, december 2017) za obdobje 2017–2021. V strategiji smo definirali pet ciljev: 
Cilj 1: kakovostno, strokovno vero­dostojno in dolgorocno upravljanje razstavišca Moja Ljubljanica 
Cilj 2: ozavešcena lokalna javnost o pomenu in potencialih kulturne in na­ravne dedišcine 
Cilj 3: dolgorocno varovanje in ohra­njanje dedišcine ter širjenje dostopno­sti do dedišcine za najširšo javnost 
Cilj 4: delovanje v javnem interesu Cilj 5: umešcenost Ljubljanice na svetovni zemljevid 
MGML je v sodelovanju z zunanjimi partnerji, ZA.POLIS, zadrugo za kul­turo, z. o. o., znanstvenoraziskovalni-mi sodelavci Univerze v Ljubljani ter s pridobitvijo projekta Evropskega soci­alnega sklada za zaposlovanje mladih, skladno s sporazumom o partnerstvu do konca leta 2018 izvedel vse nacrto-vane dejavnosti ter vzpostavil pogoje za dolgorocno upravljanje razstavišca Moja Ljubljanica in zakljucek projekta. Nosilec projekta Obcina Vrhnika ni izpolnil svojih obveznosti. 
»Cilj 1, ukrep 3 
Skladno s cilji projekta Vzpostavitev upravljanja razstavišca v Kulturnem centru Vrhnika in razstave Moja Lju­bljanica nosilec projekta Obcina Vrh­nika do zakljucka projekta (konec leta 2018) pripravi strateške razvojne usme­ritve lokalne skupnosti v kontekstu razstavišca Moja Ljubljanica in celo­vite revitalizacije naravne in kulturne dedišcine ter zagotovi pogoje in orga­nizacijsko obliko dolgorocnega upra­vljanja razstavišca, minimalno vsaj do konca leta 2021 (projektne obveznosti EGP). MGML zagotovi strokovno plat-formo za dolgorocno upravljanje raz­stavišca Moja Ljubljanica, minimalno vsaj do konca leta 2021 (projektne ob-veznosti EGP).« 
Obcino Vrhnika smo vec kot dve leti prosili za strateške usmeritve lokalne skupnosti in podlage za dolgorocno upravljanje razstavišca Moja Ljublja­tudi na Ministrstvu za kulturo RS in v Službi Vlade RS za razvoj in evrop­sko kohezijsko politiko. Ob zamenjavi direktorice knjižnice je Obcinski svet Obcine Vrhnika na pobudo knjižni­ce nacrtovano upravljanje preklical, nove rešitve, ki bi zdržala strokovno presojo, pa ni podal. Projektno obli­ko upravljanja od odprtja razstavišca septembra 2016 do decembra 2018 je predlagal MGML, s temeljnim ciljem usposobitve strokovnih kadrov (mla­dih brezposelnih iz lokalnega okolja) za redno in strokovno verodostojno izvajanje dejavnosti po zakljucku pro-jekta. Organizacijske oblike bodocega upravljavca, razen statusa delovanja v javnem interesu na podrocju kulture, MGML ni nikoli predlagal ali pogoje-val, saj delovanja v javnem interesu ne tehtamo med javnimi zavodi in nevla­dnimi organizacijami, temvec po stro­kovni presoji vsebine. 
Kljub vsem zakljucenim dejavno­stim projekta za vzpostavitev upravlja­nja razstavišca konec leta 2018 je Obci­na Vrhnika brez vsebinske utemeljitve dvakrat podaljšala projektno obliko delovanja in tudi do dogovorjenega roka, novembra 2020, ni posredovala strateških usmeritev lokalne skupnosti za nadaljevanje dejavnosti. V zacetku januarja 2021 nas je obvestila, da tega ne bo storila in predlagala, da strategijo pripravi naš muzej. MGML je javni za­vod na podrocju kulture, katerega usta­noviteljica je Mestna obcina Ljubljana. Ob podvodnih arheoloških raziskavah rimske ladje v Ljubljanici leta 2012 smo na pobudo Obcine Vrhnika z lastnimi sredstvi, znanjem in kadri pristopili k pripravi idejne zasnove Celovite revita­lizacije kulturne in naravne dedišcine 
Vrhnike in kasneje projekta Doživljaj­sko razstavišce Ljubljanica s temeljnim ciljem zagotavljanja javnega interesa na podrocju kulture – varovanju in ohra­njanju kulturnega spomenika držav­nega pomena ter širjenju dostopnosti do dedišcine. MGML nima nikakršne podlage niti interesa za pripravo stra­tegije razvoja vrhniške lokalne sku­pnosti, je pa z zasnovo celovite revita­lizacije kulturne in naravne dedišcine Vrhnike izdelal kompleksna strokovna izhodišca z navedenimi dedišcinskimi potenciali širšega obmocja Vrhnike, ki bi lahko služila za pripravo strategije razvoja obcine. Po dosedanjih izku­šnjah žal Obcina Vrhnika v svetovno znani dedišcini kraškega in barjan­skega porecja Ljubljanice dejansko ne prepozna razvojnega potenciala lokal­ne skupnosti, ki bi si zaslužil umestitev med prednostne strateške naloge ob­cine, s katerimi bi omogocila stabilno, dolgorocno in strokovno verodostojno delovanje razstavišca Moja Ljubljanica, predvsem pa pripravo novih projektov, skladno z zasnovo celovite revitalizaci­je kulturne in naravne dedišcine. Zato so strokovne službe MGML nadaljnjo obravnavo Ljubljanice umestile v nov petletni program MGML in delovanje 
na tem podrocju v celoti prenesle nazaj v Ljubljano. 
Župana je veckrat slišati, da je upravitelj »vrhniškega muzeja« prejel dovolj denarja, da bi lah­ko pripravil omenjeno strategijo. Kako komentirate njegovo izjavo?
Razstavišce Moja Ljubljanica nima upravljavca. Podaljševanje projektne oblike vzpostavitve upravljanja je odlo-
>> 
muzeja Ljubljanice 

Po objavi v medijih, da bo MGML (Muzej in galerije mesta Ljubljana), ki z obcino sodeluje v projektu Vzpostavitev upravljanja razstavišca v Kulturnem centru Vrhnika in razstave Moja Ljubljanica, razstavo odpeljal z Vrhnike in jo prenesel v Ljubljano, smo za pojasnilo poprosili obe strani: Obcino Vrhnika in MGML. Zapleta se pri razlicnem pojmovanju, kdo je odgovoren za pripravo strategije za nadaljnje upravljanje »muzeja«. 
Poprosili smo ju, ce lahko vsaka predstavi svoje videnje zapleta in morebitne rešitve. Obe strani sta se odzvali: obcina z zapisom, pri MGML pa so prosili za vprašanja. 
Naš casopis 
Prihodnost razstave Moja Ljubljanica 
Glede na informacije o zaprtju raz-stave Moja Ljubljanica, ki se pojavljajo zadnje dni, podajamo nekaj informacij 
o zadevi. Obcina Vrhnika je dolžna od­govoriti na insinuacije in manipulacije izjav ter predstaviti resnico. 
Razstava Moja Ljubljanica je bila odprta septembra 2016 v prostorih nekdanje šivalnice IUV na Vrhniki. Za programsko vodenje razstavišca je že od zacetka odgovoren Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML), za poslovno vodenje pa je bil prvo leto odgovoren Zavod Ivana Cankarja Vrh­nika, od septembra 2017 pa je MGML odgovoren tako za programsko kot poslovno vodenje razstavišca. V casu, ko je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika sodeloval pri upravljanju, je bilo zabe­leženih 8.647 obiskovalcev in 27.779,41 € prihodkov iz dejavnosti razstavišca. 
Veljavni sporazum med Obcino Vrh­nika in MGML v 6. clenu doloca, da je MGML med drugim odgovoren za razvojno in strateško zasnovo v sklo­pu poslanstva in strategije zavoda in lokalne skupnosti, zasnove projektov s podrocja turizma, kulturne in narav­ne dedišcine za prijave na EU projekte, strokovno usposabljanje kadrov za dol­gorocno upravljanje razstavišca s po­drocja kulturne in naravne dedišcine, programsko zasnovo, razvojno in stra­teško zasnovo na podrocju kulturne in naravne dedišcine za obmocje porecja Ljubljanice, pripravo letnih nacrtov za izvedbo projekta ... Sporazum velja do 31. 12. 2021 in vse do takrat ima MGML obveznost, da pripravlja na-crte oz. razvojno in strateško zasnovo za prihodnost. Obcina Vrhnika je tudi sicer verjela, da je skupni cilj nadaljeva­nje razstave tudi po izteku sporazuma in da se je ekipa MGML v razstavišcu v preteklih štirih letih dovolj usposobila za uspešno poslovno in programsko vodenje, pa tudi za pripravo ustreznega nacrta za prihodnost razstavišca. Zato je obcina že novembra 2020 pisno pre­dlagala, da muzej z ekipo, ki so jo vsa ta leta usposabljali, pripravi razvojno in strateško zasnovo za delovanje razsta­višca po zakljucku projekta vzpostavi­tve upravljanja razstavišca. Muzeju se je posredovalo tudi obstojece strateške akte obcine. 

Glede na to, da muzej ni pripravil omenjene zasnove, se je Obcina Vrh­nika obrnila na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika in Cankarjevo knjižnico Vrhnika, ki so bili med pobudniki ustanovitve muze­ja na Vrhniki. MGML je bil ponovno povabljen, da sodeluje pri razstavišcu vsaj v delu, ki se nanaša na zbirko, za katero je skrbnik po pooblastilu Mini-strstva za kulturo. Obcina se je zaveza-la tudi v prihodnje zagotavljati ustre­zne pogoje za delovanje razstave. Kljub temu je muzej aprila letos enostransko sporocil, da bo zbirko prenesel v Lju­bljano, še preden bi bila razstava po­polnjena z obljubljenim deblakom, ki je bil glavni razlog za vzpostavitev razstavišca. 
V zvezi z rimskodobnim deblakom je potrebno poudariti, da si ga kljub dru­gacnim zagotovilom še vedno ni mo-žno ogledati v razstavišcu, kjer je bilo že ob pripravi razstave zanj predvideno osrednje mesto. Po številnih obljubah in skrivalnicah predstavnikov MGML glede datuma prihoda kljucnega pred-meta v razstavišce, se je šele po poi-zvedbi obcine pri neposrednih izvajal­cih konservacije deblaka izkazalo, da glede na predvidene postopke sušenja, deblak še vrsto let ne bo pripravljen za razstavo. Ceprav je bilo v prejšnjem mandatu veckrat receno, da je vpraša­nje mesecev, da bo deblak razstavljen na Vrhniki, je sedaj evidentno, da bo trajalo še približno 10 let! Zato ni nera­zumljivo, da se Obcina Vrhnika pocuti prevarano in je zelo previdna.  
Obcina Vrhnika je kot nosilec pro-jekta v skladu s sporazumom celotno obdobje izpolnjevala vse svoje obve­znosti do MGML za delovanje razsta­višca. Prispevek obcine za delovanje razstavišca je v letu 2019 (80.000 EUR) predstavljal skoraj štirikratnik vsote, ki je bila za delovanje predvidena v inve­sticijskem programu razstavišca. Pri­hodki iz dejavnosti razstavišca pa so v istem letu znašali 16.089,89 EUR, kar predstavlja petkrat manj od prihodkov, predvidenih v investicijskem progra-mu, ki je bil osnova za odlocitev o in-vesticiji. V letu 2018 je razstavišce obi-skalo 5232 obiskovalcev (od tega 1407 brezplacno), v letu 2019 jih je bilo 5657 (od tega 1705 brezplacno), v letu 2020 pa 1556 (od tega 543 brezplacno). Kljub slabšemu obisku razstavišca in višjim stroškom od prvotno predvidenih, je Obcina Vrhnika MGML redno naka­zovala dogovorjena financna sredstva, saj se zaveda, da namen muzeja ni ustvarjanje dobicka. 
Obcina Vrhnika je prepoznala po­tencial bogate kulturne dedišcine Vrhnike, zato se je odlocila vzpostaviti razstavišce posveceno dedišcini na Vrhniki. S pomocjo Zavoda Ivana Can-karja za kulturo, šport in turizem Vrh­nika obcina razvija tudi številne druge programe na osnovi naravne in kultur­ne dedišcine. Vsekakor pa želi, da pro-jekti niso sami sebi namen, ampak da, med drugim, dosežejo tudi obcane in obiskovalce. MGML je v preteklih le­tih z razstavo na Vrhniki žal uspel pri­vabiti zelo malo obiskovalcev in se ni odzval na prošnjo za pripravo razvojne 
ODPRTA STRAN 
Zakaj se odpovedujemo ni vizije razvoja turizma, niso niti v in da bo moral biti vložek obcine bi-nikom s strani vseh treh lastnikov, je >> pripravi. Kupujejo se objekti, za katere stveno vecji. V letu 2020 je bil prispe-zacel Mocilnik pred leti propadati. V 
vrhniškemu ponosu? 

ni izdelanih vizij oziroma vsaj zanje ne vek obcine 60.000 €, kar je  3x vec, kot objektu pa je zacel obratovati »Well­citev nosilca projekta Obcine Vrhnika. vemo: Mocilnik, Rokodelski dom, Lenar-je bilo predvideno in nacrtovano. Leta nes« center, katerega je marsikateri 
MGML je skladno z veljavnim spora-Pred dnevi smo iz medijev izvedeli, da ciceva hiša ... Skratka, Obcina Vrhnika 2019 je bil prispevek obcine 80.000 obcan oznacil za »vrhniško sramoto« zumom o partnerstvu izdelal strategi-se bo stalna razstava iz Doživljajskega je brez prave strategije in delajo se stvari €, kar je skoraj 4x vec od tega, kar so ali celo za »javno hišo«. Obcina je v razstavišca Ljubljanica morala preseliti 
jo in druge strokovne podlage za delo-po trenutnem navdihu. Tako ni cudno, predvideli in nacrtovali. Primerjati letu 2019 zacela aktivno reševati na-
v Ljubljano, saj Obcina Vrhnika kot no-
vanje razstavišca v obdobju 2017–2021. da so ljudje iz Muzejev in naveden zneske s postavitvijo šotorov stalo situacijo. 
silka projekta že dve leti ne želi narediti 
V mesecnih zahtevkih in letnih poro-galerij mesta Ljubljana obupali. je neresno, saj npr. postavitev prire-Obcina tudi ni kupila Rokodelskega 
cilih razstavišca je navedena natancna strategije razvoja, s pomocjo katerega bi Upam pa, da nad našo obcino ne bodo ditvenega šotora v upravljanju ZIC-a doma. Dom je že vrsto let v obcin­nadaljevala sodelovanje z Muzeji in ga­
poraba projektnih sredstev obcine in obupali domacini, da ne bomo zgubili za gasilska društva znaša 600,00 €. skih rokah, sedaj ga bomo zapolnili 
lerijami mesta Ljubljane (MGML). Že 
sofinanciranje MGML. Za obdobje po volje, da se ne sprijaznimo, da ni mogoce Glede investicij v športni park predla-s programi. Lenarciceva hiša pa je v 
od same postavitve razstavišca so iz ust 
letu 2021 od Obcine Vrhnika nismo nic spremeniti. Odkrito si želim, da bi gam, da si pogledate proracun Obcine zasebnih rokah, a zaradi nadaljnjega 
prejeli kljucnih (oz. nikakršnih) podlag, politikov, ki sedaj predstavljajo vrhniško 
nehali misliti, da je na Vrhniki prevec Vrhnika za leto 2021. V letošnjem letu razvoja središca Vrhnike, je strateško ki bi omogocale pripravo strokovnih koalicijo (SDS, LRVP), prihajali komen­mocnih egov, da bi prenesli projekt, ki je predvidena investicija v kolopark izjemnega pomena. 
tarji, 

dokumentov za nadaljnje delovanje daje na svoje mesto najpomembnejše v višini 144.824,00 €. Od tega je 5. Strategijo razvoja obcine Vrhnika pi-
ki so nasprotovali razstavišcu. Po eni 
razstavišca. objekte kulturne in naravne dedišcine. pridobljenih 90.444,00 EU sredstev. šemo vsi obcani skupaj. Zato smo že 
strani je bilo smešno poslušati ocene, da Upam, da se projekt Moje Ljubljanice Rezervirana so tudi sredstva v višini lani v proracunu rezervirali sredstva Kje vi vidite razlog za odhod? Je to razstavišce ni dobickonosno, po drugi pa vrne na Vrhniko cim prej. 250.000,00 € za vso dokumentacijo za izdelavo strategije. Takoj v zacet­samo strategija ali je v ozadju še smo vedeli, da so sredstva za letno delo-in morebitna prva gradbena dela ku leta smo zaceli s postopkom izbire vanje podobna ceni 
kaj vec?Marko Mocnik, predvsem za garderobni in skladišcni izvajalca strategije, ga tudi izbrali in 
postavitvam šotorov za nekajdnev-
Nosilec projekta Obcina Vrhnika ni Levica objekt, ki je nujno potreben za upo-se dogovorili za nadaljnje korake. Od 
izpolnil obveznosti vzpostavitve dol-no prireditev ali dve. In to v casu, ko rabnike športnega parka. Trenutno 26. 4. do 20. 5. je bil odprt razvojni 
gorocnega upravljanja razstavišca se obcina samo v tem letu namerava 
je v sprejemanju Obcinski podrobni vprašalnik, na katerega je odgovori-

Moja Ljubljanica. Z naše strani bi bilo zadolžiti za okoli tri milijone evrov za 
prostorski nacrt. Po sprejemu se lahko lo kar 700 oseb. Za ta izjemen odziv investicije v športni park brez evropskih 

neodgovorno in neprofesionalno vecti-pripravi dokumentacija, ki je nujna smo vsem obcankam in obcanom zelo 
sredstev.  Razstavišce pa ni vredno vizije 
socletno dedišcino svetovnega formata Odgovor obcine za prijavo na razpise. hvaležni. 
kljub vsem nagradam, ki jih je projekt 
z Unesco znakom še naprej prepušcati 3. Obcinska uprava se zaveda pomena 6. Srcno upam, da projekt Moja Ljublja­
nakljucnim odlocitvam vsakokratne prejel in turisticnemu potencialu, ki ga Spoštovani Mocnik, predstavnik Levice vrhniške kulture in naravne dedišcine. nica živi in ostane na Vrhniki. To pa je obcinske oblasti. predstavlja. Mar nam je res vec do zaba-Izražanje drugacnega mnenja je v demo-Zaradi tega smo povecali sredstva za mogoce samo tako, da se ne izkljucuje višcnega parka na Ticnici, ki bi pripeljal kraciji dobrodošlo in nujno. Pri tem je delovanje kulturnih društev, poveca-domacih ljudi, vrhniških javnih za­množicni turizem dnevnih obiskovalcev 
Kaj pomeni »odpeljati z Vrhnike«, potrebno samo paziti, da se predstavi li sredstva za sofinanciranje obnove vodov in vrhniškega muzejskega dru­
kar je zaslediti v medijih? Kaj to kot pa do zgodbe o najstarejšem kolesu resnico. V vašem pismu bralcev je zapi-objektov pod spomeniškim varstvom. štva. Nihce nikogar ne podi iz Vrhnike. 
zajema v primeru vaše razstave?na svetu, do zgodbe, ki celostno opisuje sanih izredno veliko polresnic, neresnic Obnovili smo železniško postajo, ki jo Celo vec, želimo, da skupaj s stroko razvoj našega kraja in možnosti, da bi 
Razstava Moja Ljubljanica je bila za-oziroma laži zato je prav, da na njih je prejšnje obcinsko vodstvo želelo po-razvijamo naravno in kulturno dedi­
razvili projekt in smiselno povezali in 
snovana in izdelana za konkretno odgovorimo. dreti. Nekdanji rokodelski dom smo šcino na katero smo zelo ponosni. Vse 
obnovili objekte kulturne in naravne 
okolje in razstavni prostor, zato ne bo 1. V podpisanem sporazumu med letos namenili nevladnim organizaci-številke tako pri obisku kot posledicno 
premešcena v drugo okolje, temvec bo dedišcine po celotni Vrhniki in nare-Obcino in MGML je doloceno, da jam in rezervirali sredstva za njegovo prihodkih razstavišca kažejo, da so 
ob koncu projekta zakljucena. dili kraj zanimiv lastnim obcanom? 
MGML izobrazi strokovni kader, ki obnovo … številke bistveno, bistveno nižje od Ali je sploh vprašanje, koliko sta  vredni bo dolgorocno upravljal z razstavi-Projekt Moja Ljubljanica je bil zgrajen v napovedovanih v dokumentih pred vrhniška kulturna in naravna dedišcina? 
Ali je dokoncno, da jo konec leta šcem. Z vsemi nalogami (programi, veliki vecini z obcinskimi sredstvi. Za-samo investicijo. Obcina Vrhnika je 
odpeljete z Vrhnike? Župan ven-Še v Svetem pismu je gospodar najprej strategija). Obcina je na osnovi spo-radi vedenja, da upravljanje zahteva MGML-ju in tistim, ki jih je MGML darle pravi, da zgodba zanj še ni poslal hlapca, da pognoji smokev, da razuma izdatno financirala MGML, vec sredstev, kot ga je v dokumentih izbral kot najustreznejše upravljav­zakljucena.bo potem videl, ali kaj rodi ali ne. V ta ki je sodeloval z zasebno zadrugo in predvidelo prejšnje obcinsko vodstvo ce, pustila popolnoma proste roke pri kulturni biser, ki  je postavljen z evropski-
Veljavni sporazum o partnerstvu se zasebnim zavodom. Obcina je v celo in MGML, je Obcina namenila za upravljanju. Sedaj pa izgleda, kot da 
mi sredstvi v nekdanjem objektu IUV, bi 
zakljuci 31. 12. 2021. Brez strateških izpolnila svoje obveznosti. Še vec. Ker upravljanje 3x vec sredstev od pred-mora vse breme teh rezultatov, ki so 
bilo smiselno kvecjemu investirati, dati 
usmeritev Obcine Vrhnika in rešitve ni bilo odziva s strani MGML, smo videnih. Obcina izdatno financira dalec pod pricakovanjem, nositi ob­dolgorocnega upravljanja razstavišca zagon in ga promovirati, ne pa posta-jim predlagali možno upravljanje v MGML ceprav v razstavišcu še ve-cina. To odlocno zavracamo in bomo 
Moja Ljubljanica, za kar smo pogo-vljati na tnalo rentabilnosti in pustiti prihodnje. Predlog, da bi vkljucili lo-dno ni deblaka, ki predstavlja osre-izcrpali vse možnosti, da dokažemo brez rednega financiranja in vizije. In 
je vzpostavili konec leta 2018, nismo kalne javne zavode, s strani MGML dnjo zgodbo razstavišca in je bilo resnico. Resnica je, da je obcina vloži­
nenazadnje povedati ljudem po 
imeli podlage za vsebinsko, prostorsko, ni bil sprejet. razstavišce zaradi tega artefakta la enormna sredstva, da se je razsta­
pravici, da je nekomu morda vec do pra-
casovno in organizacijsko opredelitev 2. Tako svetniki SDS kot LRVP niso niko-sploh vzpostavljeno. Prejšnji obcinski višce vzpostavilo, ter skoraj 400.000 € 
dejavnosti za nadaljnje delovanje na znega objekta kot do nagrajenega projek­li nasprotovali postavitvi razstavišca.svet je projekt podprl, ker jim je bilo za program in upravljanje. Res je, za Vrhniki, niti možnosti za prijave na ta in razstavišca s svetovno pomembno Želeli so samo transparentno porabo obljubljeno, da bo do odprtja osrednji slabe rezultate bi moral nekdo odgo­dedišcino samo zato, ker ju ne upravljajo 
razvojne evropske projekte, ki so za javnih sredstev in transparentno izbi-artefakt že pripravljen in da bodo za-varjati. A to ne more biti obcina, ki 
z oblastjo nepodložnimi ljudmi.
ohranjanje in prezentacijo dedišcine ro upravljavca muzeja. Med drugim cetna investicija in obratovalni stroški je izdatno podprla celoten projekt.  
vitalnega pomena, zato smo dejavnosti Žal pa to ni edini kulturni objekt brez so tudi opozarjali, da je financni plan nekajkrat nižji od dejanskih.  Obcina Vrhnika prenesli nazaj v Ljubljano. vizije. Uradne vizije razvoja obcine ni, v investicijskih dokumentih nerealen 4. Zaradi slabega upravljanja z Mocil­

ODPRTA STRAN 
Doživljajsko razstavišce Kje smo mi? nocemo ali ne upamo privošciti. Ker se imamo opraviti s stroko (muzejska stroka, rešitev tega projekta, ki po pomembno-Ljubljanica je pomemben del našega (kratkorocno?) ne splaca? arheologija itn.) je imelo katastrofalne sti presega trenutna lokalna politicna 
Moja Ljubljanica: z 

bistva. Zaradi nje smo tu, kjer smo in Sapere aude! Hic Rhodus, hic salta! posledice za Doživljajsko razstavišce nesoglasja, ki se jih cez deset let nihce bogom ali Bog ne daj?! to, kar smo (gl. You Tube: https://www. Upajte si biti drugacni od prevladujo-Ljubljanice (DRL). Evropsko financirani ne bo vec spomnil, smo številne obcan­
youtube.com/watch?v=zr8-aqkmpOQ. cega modela! projekt DRL se je spolitiziral do skrajnih ke in obcani pripravljeni prispevati svoje »Prvikrat je clovek oskrunil mladost, Reka, ob kateri se prebujamo, je poi-Usedite se z MGML, potrudite se za ka-meja, kar je na svoji koži še najbolj obcu-znanje, cas in dobro voljo. S projektom kadar je prvikrat molcal, ko mu je srce menovala našo prestolnico. Z muzejem, kovostne kompromise in poslovne aran-tila arheologinja in kustosinja MestnegaDRL je na Vrhniko prišlo novo znanje in ukazovalo, naj govori. Iz živalske sebic-katerega jedro je Ljubljanica, bi se Vrh-žmaje, sestavite ekipo (zakaj ne skupaj z muzeja Ljubljane Irena Šinkovec, ki je novi pogledi, ki se jih ne bi smeli bati. Vec nosti se je rodila strahopetnost.« (Ivan nika zelo mocno zasvetila na vsakem njimi?), ki bo sposobna in pripravljena za ena glavnih avtoric projekta DRL. Na-pluralnosti, vec strokovne neodvisnosti Cankar) zemljevidu. vas in za vse nas narediti strategijo eko-mesto priznanja, da je takšen muzej na od politike in bolj avtonomna civilna Rad bi sodeloval v »demokraticni tribuni Gospodje Cukjati, Koprivec in sodelav-loško prijaznega, ekonomsko zanimivega Vrhniki, je bila ga. Irena Šinkovec dele-družba so demokraticne vrednote pro-prebivalcev obcine«, kar Naš casopis po ci. Menda nocete v zgodovino Vrhnike in v naši identiteti utemeljenega turizma. žna klevetanja in lažnega obtoževanja, jekta DRL in tudi vseh nas ne glede na statutu je. Vec nas bo spregovorilo, vec kot odlocevalci, ki ste izpustili iz rok v Poskrbite, da dokazi o volji do življenja in kar smo tiste Vrhnicanke in Vrhnicani, ki politicni svetovni nazor. Le bati se ne bo demokracije. Dandanes je nivo jav-svetovnem merilu rastoco zgodbo.  Mno-moci preživetja naših prednikov ostanejo smo imeli priložnost spoznati omenjeno smemo tega. Iskanje »grešnih kozlov« nega govora res nizek (javno zmerjanje gi menijo, da gre za osebne zamere in DOMA! gospo in njeno strokovno delo, gledali z in izogibanje odgovornosti, ko bo enkrat ljudi z »rjavosrajcniki«, teroristi, zlocinci, politicno kuhinjo. Za to, ali bodo Mojo Marjan Geohelli grenkim obžalovanjem in nemocjo. Že prepozno, ne bo pomagalo nikomur, še morilci, golaznijo, prostitutkami ... fašisti, Ljubljanico upravljali naši, ali pa je ne 
leta 2017 je postajalo jasno, da ce se bo najmanj resnici. nacisti, komunisti). Dasiravno poskušam bo? Zato, da je treba razvrednotiti delo takšno razdiralno in krivicno delovanje Dr. Andrej Markovic, biti v besedilu malo bolj zahteven, odlo-tistih »ne naših« pred nami? Komu mar lokalne politike nadaljevalo, Doživljaj-obcan Vrhnike in nekdanji clan cen in »robat«, se niti na dalec ne morem Vrhnika, Vrhnicani in naša identiteta? Bo Obcina Vrhnika sko razstavišce Ljubljanica ne bo imelo Zadruge za.polis meriti s prvorazrednim  z enega in dru-»Moja Ljubljanica premalo dobickono-prihodnosti na Vrhniki. Posameznice in 
zapravila Muzej 

gega brega. Sploh pa nocem biti oseben. sna.« Identiteta se ne meri v dobicku. posamezniki iz civilne družbe na Vrhniki, 
Ljubljanice? 

Zanima me, zakaj se Vrhnika odpovedu-Identiteto imamo, se je zavedamo, jo ki smo prepoznali vrednost muzeja, smo je Doživljajskemu razstavišcu Moja Lju-spoštujemo, doživljamo, ohranjamo, no-strokovnjakom iz Ljubljane ponudili roko »Vrhnika, precuden kraj!« 
Ceprav še vedno upam, da ne, se bojim, 
bljanica (DRML). Zaradi objav v medijih simo, nanjo smo ponosni … In, ja. Prav sodelovanja in zaupanja z namenom, da 
da je mednarodno nagrajena razstava 
sem prebral veliko zapisov o DRML in si je, ce smo iznajdljivi, prizadevni, delavni bi muzej vendarle ostal na Vrhniki. Z Tako je zapisal Ivan Cankar in kot prise­
(Unescov znak)  Moja Ljubljanica za 
skušam ustvariti jasno podobo. Odgovo-ter iz njenega naslova tudi kaj iztržimo. Zadrugo za.polis, kar v prevodu pome-ljenec se s tem ne bi mogel bolj strinjati! 
Vrhniko izgubljena. Na žalost se nam 
ri gospoda Cukjatija, ki jih je dal do zdaj, Tega ne smemo pod nobenim pogojem ni »za skupnost svobodnih in enakih«, Vrhniko sem obiskoval že kot mali decek, 
dogajajo pregovorne reci. Ce ne znamo 
nazadnje v prispevkih z zacetka maja, ne zanemariti. Ampak vrstni red je: najprej ki smo jo ustanovili mladi zaposleni v saj sta tu živela moja stara starša in je 
ceniti, kar imamo, lahko to izgubimo. 
zdržijo resne presoje. identiteta potem trženje. Zacetek take Doživljajskem razstavišcu Ljubljanica tu odrašcala moja mati. Kar nisem se 
Toda kako je kaj takega sploh mogoce? 
25. marca, v pismu MGML, tako clanek zgodbe, ce naj uspe,  pa je zrelost sku-in obcani iz Civilne družbe, smo skuša-mogel nehati cuditi, kako napredno in 
Ce bi pred desetimi leti Vrhnican(k)e 
v Dnevniku, župan zapiše, da bodo »za-pnosti. Zaveza tistemu, kar je skupno li zacasno posredovati v nesoglasjih in razsvetljeno je to mesto in obcina. Lo-
vprašali, ali obstaja možnost, da bi mu-
snovo za delovanje razstavišca pripravili in je lahko in mora biti skupno. Ne zgolj ob prekinitvi sodelovanja Zavoda Iva-ceno zbiranje odpadkov, pojem katerega 
zej arheoloških najdb iz reke Ljubljani-
Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva vaše. Ne zgolj naše. Od vseh! na Cankarja Vrhnika (ZIC) z MGML nismo na dolenjskem poznali do 2000-ih. 
ce postavili na Vrhniki in ne v Ljubljani, 
knjižnica in Zavod Ivana Cankarja.« V Morda vas pa moti tole (iz strokovne in Obcino Vrhnika. Naš vpliv je bil žal Imela je svoj center kulture s Cankarjevo 
sem preprican, da bi 99 % obcanov reklo, 
prispevku na TV SLO gospod župan iz-recenzije DRML umetnostne zgodovi-premajhen oziroma nasprotovanje dela hišo, ogromno knjižnico, v kateri so bile 
da te možnosti ni. Tudi sam sem tako 
javlja, da si želi, da bi razstava ostala na narke, Alenke Pirman): »Dejanski naboj lokalne skupnosti preveliko, da bi sani-na voljo knjige, katere si pri nas lahko 
mislil pred desetimi leti. No in vendar 
Vrhniki, ampak ... Zakaj  se še kar naprej doživljajskega razstavišca je v tem, da si rali škodo v odnosih, ki je postajala vse samo narocil iz Ljubljane. In še bi lahko 
se je zgodilo. Obcina Vrhnika je v letih 
oglaša pišcalka za odhod zadnjega vlaka upravljavci prizadevajo, da bi postal fo-vecja. Dosegli smo, da smo tudi sami po-našteval. Ko sem si s partnerko izbral 
2014–2016 s kljucno pomocjo dveh stro-
z razstavo Moja Ljubljanica z Vrhnike rum civilne družbe, da bi torej usmerjal stali tarce klevet in lažnega obtoževanja, Vrhniko kot kraj, v katerem bi rad pustil 
kovnih partnerjev iz Ljubljane (Muzej 
v Ljubljano? institucionalno moc, avtoriteto, s kate-ki še vedno traja. Ob teh nesoglasjih je svoj pecat in se zanj trudil po vseh svojih 
in galerije mesta Ljubljane (MGML) in 
Dogajanje okrog DRML je le en primer ro konstruira simbolno vrednost, tudi v bila kaplja cez rob dejanje odgovornega moceh, da ne postane le še eno spalno 
Univerze v Ljubljani (UL)) uspela pri­
slabe oblastne prakse v  zdajšnji Sloveniji politicne akcije, kakršne so potekale po urednika Našega casopisa, ki si je, mimo naselje na obrobju prestolnice, sem bil še 
dobiti nepovratna evropska sredstva iz 
(nezaupanje v stroko, projekti brez stra-požaru v Kemisu (Gorenje na Vrhniki, svojih pristojnosti, dovolil cenzurirati, tj. bolj preprican, da sem storil pravo stvar. 
norveškega financnega mehanizma za 
tegij, fascinacija s kapitalom …). Mirno 2017).« (spletni vir: https://www.dnevnik. ne objaviti v NC daljše pojasnilo gospe Prenovljen Cankarjev dom se je kazal v 
projekt Doživljajsko razstavišce Ljublja-
bi se lahko odzval v osrednjih medijih.si/1042883865/kultura/vizualna-ume-Irene Šinkovec, v katerem je utemeljevala vsem svojem sijaju. Prenovljena je bila 
nica na Vrhniki. Obcina Vrhnika je no-
Želim in upam, da se lahko najprej od-tnost/bogata-preteklost-nasmetena-se-razloge za prekinitev sodelovanja z Za-stavba nekdanjega IUV-ja v katerem je 
silka tega projekta in kot takšna je najbolj 
krito pomenimo doma. Javno in brez danjost). vodom Ivana Cankarja Vrhnika (ZIC). bila ta prekrasna knjižnica in kaj še? 
odgovorna za njegov razvoj in prihodnost. 
pregovornih politicnih skrivalnic. Morda Daniel Cukjati, nacelno, kot lahko pre-Pri tem resnicno upam, da obcanke in Muzej, kateremu lahko zavida Ljubljana, 
S tem projektom sta  na Vrhniko prek 
pa le ugotovimo, da si korenin drevesa sodim, niste slab župan. Mlad clovek ste. obcani Vrhnike razumemo radikalnost Slovenija in širša Evropa! Oh, kako mi je 
dveh strokovnih partnerjev prišla znanje 
življenja, ki ga živimo, ne gre sekati. Cez nekaj let, naj Bog da, da bova oba takšnega dejanja, ko obcinski casopis, ki srce zapelo, ko nas je kustosinja muzeja 
in širša vizija oživitve kulturne ter na-
»Enajsta šola, Bog s teboj! Milo se mi živa in zdrava, bi z veseljem rad zapisal: deluje v sklopu ZIC Vrhnika, vodji pro-vodila skozi razstavni prostor. V živo sem 
ravne dedišcine Vrhnike, ki ju sami, kot 
stori, kadar se spomnim nate, zibel župan Cukjati je v svojem casu na Vrh-jekta Doživljajsko razstavišce Ljubljani-videl, kako bogato zbirko imamo na Vrh­
majhno mesto, ne premoremo. In kako 
življenja in spoznanja.'' In: ''Mnogokaj niki pometel z izkljucevanjem, osebnim ca na Vrhniki ne dovoli javnega pojasni-niki. Najstarejše kolo na svetu! Izjemno 
smo na vse to odgovorili Vrhnicani, z 
sem študiral v svojem življenju, ali toli-diskreditiranjem, favoriziranem »naših«, la, zakaj se prekinja sodelovanje z ZIC stara lesena konica, najvecji še ohranjen 
obcinskimi svetniki na celu? V velikem 
ko bogate in koristne ucenosti, kakor jo nezaupanjem do stroke in drugimi poli-Vrhnika. Po takšnih nedemokraticnih deblak, ki samo caka, da zavzame svoje 
delu s sumnicavostjo in nezaupanjem, 
daje svojim ucencem enajsta šola pod tikantskimi smetmi. Tudi Vaša stranka dejanjih je zaupanje težko graditi nazaj. mesto na razstavi. Pa ga žal, nikoli ne 
od samega zacetka! Jasno je, da je na 
mostom, nisem zadobil nikjer in nikoli.'' potrebuje nove voditelje, ce že ne pov-Ce se motim, me, prosim, demantirajte. bomo ugledali. Skupaj z vsemi ostalimi 
nezaupanju nemogoce zgraditi karkoli 
(Ivan Cankar, Moje življenje) sem, pa vsaj bistveno manj obremenje-Danes na Vrhniki vlada nekdanja opo-eksponati bo odšel v Ljubljano. Mesto, 
trdnega! Nezaupanje takratne opozici-
Vrhnika ima štiri zelo mocne »identite-ne s preteklostjo, da se lahko pomakne v zicija. Obcina je nosilka tega projekta katero ne bo moglo ceniti vsega tega tako, 
je v obcinskem svetu do obcinske oblasti, 
tne« zgodbe: Ivana Cankarja, Argonavte, zmernejšo sredinsko pozicijo. Trenutno, in kot takšna je najbolj odgovorna za kot to cenimo mi. No, vsaj mislil sem, da 
tj. župana Stojana Jakina, se je preneslo 
kolišcarje in Ljubljansko barje ter zgodbo žal, pa ne edina, vedno znova dokazuje, njegov razvoj in prihodnost. Projekt cenimo našo dedišcino. Cankar je ljubil 
na projekt Doživljajsko razstavišce Lju-
o rimski naselbini Nauportus, ki je na da se boji »prizadevanj za forum civilne Doživljajsko razstavišce Ljubljanica je Vrhniko in jo kulturno obogatil s svojimi 
bljanica in s tem tudi na strokovne par-
naših tleh nastala zaradi reke, ki tece družbe«, ki bi usmerjala (in bognedaj za številne Vrhnicane neprecenljivo kul-deli. Mi pa kažemo svetu, kako se kul­
tnerje v projektu. Nasprotovanje županu 
od nas do Ljubljane. Vse te zgodbe pa – nadzirala) institucionalno moc in av-turno bogastvo, ki ga ne smemo izgubiti. ture sramujemo in jo zavracamo. Mene 
je preraslo v nasprotovanje Muzeju in 
povezujeta voda kot taka in naša reka toriteto in, dvakrat bognedaj, izvajala, Izguba muzeja, še bolj pa vizije revita-ni sram kulture, me pa je sram, kako kot 
galerijam mesta Ljubljane in Univerzi 
Ljubljanica. To so stebri naše identitete. kakšne politicne akcije. lizacije kulturne in naravne dedišcine skupnost delamo s kulturo. 
v Ljubljani. To nerazumevanje, do kod 
Po katerih nas prepoznajo, ce pa nas ne, Položite ciste racune pred Vrhnicanke Vrhnike, kar je smoter projekta DRL, bi David Kastelic 
seže lokalna politika in od kod naprej 
smo za to sami krivi. in Vrhnicane. Stroka  in Evropa  z vecin-bilo kulturno osiromašenje Vrhnike. Za 
Je Ljubljanica pod mostom in nasploh, skim in Obcina Vrhnika z manjšinskim dandanes še (lahko) enajsta šola za deležem smo skupaj ustvarili izjemno vrhniške otroke, kot je bila pred 145 leti izhodišce za razvoj turizma, kulture za Cankarja in njegove vrstnike? Za-in potrjevanje identitete Vrhnike. Kdo vod Ivana Cankarja že dolgo dostojno naj zdaj prevzame odgovornost za našo oživlja mit o Argonavtih, ki so pluli po identiteto, za našo kulturno in naravno Ljubljanici, dokler niso naleteli na pecine dedišcino, za naš turizem? Prisluhnimo ob njenih izvirih. Zanimiva in odlicno Cankarju: Vrhnika si bo pisala sodbo režirana odprtja vrhniških poletij so sama, ne Ljubljana, ne »republika« in 
ostala obcasen preblisk za stotnijo naj-ne Evropa ji je ne bodo!! 

bolj kulturnih Vrhnicank in Vrhnicanov. Vrhnican sem od leta 1963. Tu sem se Tista »prava stvar«, ki pride za velikim kot otrok  kopal v Okencih, lezel po vo­mitom in pritegne tisoce in deset tisoce, je tlinicah v Retovju, s sošolci raziskoval Noc na Vrhniki. Komercialna zgodba, v Mocilnik, hodil po bregovih Ljubljanice, kateri se prelivajo hektolitri piva in cvrci poslušal in bral o Cankarjevi Enajsti šoli srbska kuhinja. Kar tudi ni slabo. pod mostom, se ucil o kolišcarjih, Na­Kolišcarji in Ljubljansko barje. S pre-uportusu, Barju, Argonavtih … In zdaj poznavnim literarnim spomenikom, mi, spoštovani mladenici, govorite, da Jalnovim romanom  Bobri. Obcina Ig je identiteta mojega kraja, ki je tudi del je pred 2,3 milijona težko investicijo v moje osebne identitete in identitete vseh, postavitev replike starodavnega kolišca. ki tu živimo, nekaj, cesar si ne moremo, 

Olimpijska 
bakla v vse slovenske obcine, 

17. maja je obiskala tudi Vrhniko 
Nekaj manj kot sto dni pred odprtjem olimpijskih iger v Tokiu, je Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez v sodelovanju s številnimi deležniki in partnerji predstavil enega najvecjih projektov, ki bo v vsakem koticku Slovenije spomnil na prihajajoci 


najvecji športni dogodek. 
Pred dobrimi tremi leti je OKS – ZŠZ pred zimskimi igrami v Pjongcangu premier-no organiziral pot plamenice po Sloveniji. Tokrat je projekt Slovenska bakla še obsežnejši in bolj dostopen tako rekoc sle­hernemu Slovencu. Gre za pro-mocijski projekt, v katerega bi organizatorji radi vkljucili cim vec lokalnih ljubiteljev športa, aktivnih otrok, zdajšnjih in nek­danjih vrhunskih športnikov in gospodarstvenikov  ter drugih zanimivih obcanov. 
Bakla se je »rodila« 22. aprila v jeklarni SIJ Metal na Ravnah na Koroškem, torej pri partnerju OKS Skupini SIJ, kjer ji je njena rojenica Petra Majdic vdihnila jekleno voljo. Formalen zacetek poti je bil 3. maja, ko je bakla v Obcini Bovec »odtekla« svoje prve kilometre. Do 23. julija, to-rej v 81 dneh, bo obiskala vseh 212 obcin v Sloveniji. Z baklo želijo širiti vrednote olimpizma, sporocila solidarnosti, upanja in jeklene volje. Želijo tudi po­kazati, da sta rekreativni in vr­hunski šport med seboj tesno povezana. 

K sodelovanju pri projektuse je na pobudo Športne zveze Vrhnika pridružila tudi Obcina Vrhnika. Bakla je v ponedeljek, 
17. maja 2021, ob 13. uri prišla tudi v vrhniški športni park. V ta namen smo ob upoštevanju priporocil in ukrepov Vlade pri­pravili krajšo prireditev. 
Po naši deželi bo baklo v tem casu nosilo vec kot 5.000 teka-cev, ki bodo pretekli poljubno razdaljo. Zavedati se moramo, da bo projekt v teh casih uspe­šen le, ce bodo vsi deležniki te­meljito  upoštevali navodila in priporocila odgovornih glede situacije z epidemijo covida-19. 
Tako so olimpijsko baklo iz Obcine Borovnica predali Ob­cini Vrhnika v Tehniškem mu-zeju Slovenije v Bistri. Predal jo je košarkar in dolgoletni športni delavec Franjo Modrijan, pre­jela pa jo je še vedno odlicna kolesarka Ajda Opeka; moral bi jo smucar Štefan Hadalin, ki pa je zaradi bolezni zadnji hip odpovedal. Bakla se je ustavila v muzeju, kjer poteka razstava olimpizma. Tod jo je pricakala njena predhodnica z Ivanom Carmanom, našim nekdanjim smucarskim tekacem, ki je bil zadnji nosilec olimpijske bakle na stadionu Koševo ob odprtju Zimskih olimpijskih iger Saraje­vo 1984. Obe bakli je pozdravi-la direktorica TMS dr. Barbara Juršic in po nekajminutnem obujanju olimpijskih spominov je bakla nadaljevala pot na Vrh­niko. 
Pri Cankarjevi rojstni hiši sta baklo sprejela sam Ivan Cankar oziroma njegov sodobni po­snemovalec in župan Obcine Vrhnika Daniel Cukjati. Skupaj z Ajdo Opeka so baklo ponesli na asfaltno plošcad Športnega parka na Vrhniki, kjer so jo pri-cakali številni mladi vrhniški športniki in jo v teku ter  hoji ponesli okoli asfaltne plošca­di. Kroge z baklo in olimpijsko zastavo so opravili: upokojeni športniki, nogometaši, košar­karji, telovadci, smucarji, strelci, teniški igralci, lokostrelci, tea-kwondisti, boksarji, rokometa­šice, atleti in plezalci. Zbrane sta nagovorila župan Vrhnike Daniel Cukjati in prvi pod-predsednik OKS – ZŠŠ mag. Janez Sodržnik. Med nosilci so bili tudi paraolimpijski špor­tnik Miha Jakofcic, nagrajenec in predstavnik SKB banke kot generalnega sponzorja OKS – ZŠŠ. Mladi športniki Vrhnike so se ob koncu z baklo tudi  fo­tografirali in si omogocili nepo­zaben spomin. 
Simon Seljak 





Ruski ataše Mališev in župan Cukjati 
položila venec 


Spomin na 
osvobojeno Vrhniko 

Vrhnika, 21. maj - Župan Daniel Cukjati in vojaški ataše Ruske federacije v Sloveniji Aleksander Mališev sta v parku pri vojašnici na Stari Vrhniki položila venec k spominskemu obeležju 1. tankovske brigade NOV. 
Ruska federacija na ta nacin ohranja spomin na njene padle borce druge svetovne vojne. Žu-pan Cukjati je dejal, da je spomin na pokojne po­memben del civilizacijske norme, še toliko bolj za matere padlih sinov in možev dalec stran od domovine. Mališev je izrazil željo, da se nori­ja izpred 80-tih let nikoli vec ne ponovi, kar je dolžnost in naloga vseh nas, tudi na nacin, da se zgodovine ne pozabi. 

1. tankovska brigada NOV je nastala leta 1944 kot prekomorska brigada, ki je bila ob prihodu v Slovenijo – tako Janez Kikelj iz lokalne Zveze združenj borcev za vrednote NOB – udarna sila partizanskih enot. Zgodovinar Martin Premk je pojasnil, da se je iz Italije, kjer so jo s tanki opre­mili Britanci, podala v Dalmacijo in od tam v Trst ter na koncu na Koroško. Brigada je štela okoli dva tisoc borcev, od tega jih je bilo okoli dve tretjini Slovencev. Padlo je 168 borcev, od tega tudi nekaj državljanov tedanje Sovjetske zveze. (gt) 
Konec poskusom na Verjanih! 
Podjetje Hamex v gozdu tik nad vasjo Verd v mra­ku tedensko izvaja pirotehnicne poskuse. Poki so glasni in odmevajo po vasi, s cimer motijo vašcane in živali v okolici. Podjetje je na naš prvi zapis v pismih bralcev v Našem casopisu odgovorilo z odgovori, ki so bili za naše argumente irelevan­tni in v delu nesramni. Vašcani, ki nasprotujemo glasnemu pokanju v mraku nad našimi glavami, nimamo nic proti podjetju, razu-memo, da mora izvajati poskuse. Vendar pa ne razumemo, da se podjetje in njegov lastnik oholo požvižgata na argumente ljudi in želita  težavo pomiriti z izsiljenim opravicilom in nesramnim napotkom o prešolanju psov. 

V povezavi z zakonitostjo poskusov smo dobili 
odgovor Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki 
nas ni razveselil. V njem piše, da inšpekcija opravi 
pregled na vsaka tri leta in da znotraj te dobe 

ne bo posredovala. Piše tudi, da je bila zvocna jakost pokov merjena na lokaciji podjetja na Stari Vrhniki in ne presega mejnih vrednosti. Torej sploh ne upošteva kraja poskusov, nad katerim se pri­tožujemo. Odgovor razumemo na nacin, da šciti interes podjetja in se sploh ne zmeni za vsebinske argumente prijave. V prijavi je jasno napisano, da poskusi ne  potekajo na sedežu podjetja, ampak 
nad vasjo Verd in da nas, krajane, motijo. Podjetje se ne zmeni za dopis Zavoda za varstvo 
narave, ki je podjetje pozvalo, naj takoj prekine 
poskuse na tej lokaciji, saj ne sodijo v naravno oko­
lje. Požvižga se na pozive vodstva obcine in ljudi, 
ki tu živimo, skratka ravna brezobzirno. Ceprav 
ima podjetje vsa legalna državna dovoljenja za 
svojo dejavnost, pa nima legitimnosti, ki bi jim 
jo dali ljudje, ki ob poskusih živijo, ali lokalna skupnost. Tudi ce ima podjetje vsa dovoljenja in sme legalno izvajati poskuse, pa nima legitimnosti motiti življenja ljudi, katerim poka nad glavami. Nima privoljenja ne vašcanov in ne obcine. Ce­prav podjetju zakon nalaga izvajanje poskusov, pa mu ne nalaga, da z njimi moti življenja ljudi v njihovi bližini. Marsikdo se je obregnil ob naše prizadevanje, ceš da so poki raket vizualno lepi in da je naš  problem nepomemben. Tako se res zdi marsikomu, ki to opazuje od dalec, vendar bi za boljše razumeva­nje moral priti v Verd v casu poskusov, obcutiti glasnost in odmev pokov v Retovju, se poistovetiti s psi, ki slišijo veliko bolje od nas in v casu poskusov neutolažljivo tulijo – po mnenju Aleša Hama zaradi neodgovornosti lastnikov, ki jih niso nacrtno pripravljali na glasne poke pi-rotehnike! Zamislite si, da ste  v koži starejšega cloveka, ki je pravkar zaspal. Ali pa kako se odziva dojencek ali majhen otrok, ki prav tako ni nacrtno »treniran« na eksplozije v svoji bližini. Res je nad vasjo tudi kamnolom, kjer razstreljujejo skalovje z dinami-tom, vendar so detonacije tišje, ker jih akumulira podlaga, izvajajo pa se samo dopoldan. Lastniku podjetja Hamex se zdi pravilno, da zavo­ljo svojega podjetja z nekaj zaposlenimi tedensko vznemirja vašcane in živali. Njegov argument moci je, da  mu tega ne preprecuje zakon. Naša pravica pa je, da mu naše nestrinjanje javno pred­stavimo in ga pozovemo, da izvajanje poskusov prestavi na primernejše mesto. Podpise podpore še naprej zbiramo na naslovu: proti.poskusom@gmail.com 

Marko Mocnik, Levica 
Vrhnika se je 6. maja 1945 prebudila v zmagoslavju osvoboditve po petletni drugi svetovni vojni. Številne partizanske enote so pregnale nemške okupatorje in domace izdajalce. Tako je Vrhnika veliko let 6. maj praznovala kot obcinski praznik. 
Letos je delegacija Združenja borcev za vre­dnote NOB Vrhnika in Obcine Vrhnika položila venec na Drci dan pred osvoboditvijo Vrhnike. Ob upoštevanju priporocil in sprejetih ukrepov glede varovanja zdravja zaradi koronavirusa se je 

Spominsko slovesnost 5. maja na Drci so clani Zveze borcev za vrednote NOB Vrhnika izkoristili za podelitev srebrne plakete Zveze združenja borcev NOB Slovenije, ki jo je prejel dolgoletni clan Teofil Bizjak. 
Predlog je pripravilo vrhniško združenje NOB, ki ga je Združenje NOB Slovenije prejelo in tudi odobrilo. Srebrno priznanje za predano in uspe­šno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda, spoštovanje žrtev in ohranjanje kulturne dedišcine NOB ter vkljucevanje mladih rodov v uresnicevanje pro-gramskih nalog Zveze sta Teofilu Bizjaku po­delila Jani Kikelj, predsednik ZB NOB Vrhnika, in clanica predsedstva ZB NOB Slovenije, Tilka Bogovic. 
Simon Seljak 
Teofil Bizjak je dolgoletni clan Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika. Kot mlajši upokojenec pri grobnici na Drci zbralo doloceno (10) število obcanov. Z minuto molka in poklonom dveh pra­porov ter položitvijo venca so se tako spomnili na osvobojeno Vrhniko, na številne padle partizane ter dogodkov grozovite petletne vojne za Sloveni­jo, na  nekdanjo Jugoslavijo. Vojna in boji so se na­daljevali še tri dni, in to pred Ljubljano. Tako sta bila osvoboditev in konec druge svetovne vojne 9. maja 1945. Zato slava vsem padlim partizanom, predvsem pa Vrhnicanom za pomoc pri osvo­bajanju in koncanju druge svetovne vojne. Tako smo postali svobodni in si pridobili svojo državo, ki jo moramo negovati bolj združeno in bolj eno­tno,  tako kot so delovali takratni osvoboditelji. 
Simon Seljak 
Teo Bizjak, 
dobitnik srebrne plakete NOB 
je od tovarišev Janeza Rozmana in Milana Jer­mana prevzel skrb za posamezna obeležja NOB na našem obmocju. Delo svojih predhodnikov je še nadgradil in z dobro uigrano ekipo opravlja zelo pomembno delo iz nalog delovanja ZB. Pra-vi dosežek njegovega kontinuiranega dela je na­stanek podrobne evidence vseh spomenikov in pomnikov NOB na podrocju delovanja ZB NOB Vrhnika (popis, obmocje, slikovno gradivo, zapis besedil s spomenikov, lokacije, nacin dostopa …) in vnos lokacij s spremnim  besedilom in podatki v karto na Geopedii. Nastal je prepotreben do-kument casa, ki je uporaben ne samo clanom in privržencem vrednot NOB, ampak tudi lokalnim oblastnim organom, ki si z njim pomagajo pri skr-
bi za pomnike. 
Pozneje je popisovanje pomnikov razširil še na druge obcine v okolici, kjer organizacije ZB niso aktivne. Svoje delo še vedno opravlja vestno in podatke redno obnavlja in dopolnjuje. 
Tovariš Teo je bil tudi clan Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije, clan predsedstva ZB NOB Vrhnika, sedaj pa poleg vodenja skupine za spo­menike opravlja tudi dolžnost predsednika nad­zornega odbora ZB NOB Vrhnika. Sodeloval je tudi pri organizaciji srecanj clanov in samem delu Skupnosti borcev Dolomitskega odreda. 
PREJELI SMO 


in jih ogovorijo. 
PP Vrhnika so  letos 

Žrtve pa so predvsem starejši cijske uprave Ljubljana. barvo, tip in reg. št. vozila). ne vabijo v prostore. Vedno žrtev kaznivega dejanja, takoj 
obravnavali že dve 

obcani. Storilci žrtev zamotijo Zato svetujejo, da ste pozorni Obcanom  svetujejo, naj ima-zaklenite hišo, ko jo zapustite, obvestite policijo na št. 113 ali kaznivi dejanji oz. s pogovorom  (bodisi  da  so na videz oseb (oblacila,  govor, jo osebe, ki so prišle do njih kljuc pa vzemite s seboj, pa ce-najbližjo policijsko postajo. drzni tatvini) opažajo serviserji, bodisi da so prišli od-posebnosti) ter vozilo, s  kate-nenapovedano, ves cas pod tudi »stopite  samo  za  vogal«. GT pojav drznih  tatvin kupit staro železo, da prihajajo rim so se pripeljali (znamko, nadzorom in jih brez potrebe Ce kljub previdnosti postanete iz elektro službe in si ogledujejo 
iz stanovanjskih 
teren, kje bi postavili nove dalj­
hiš, ki jih storilci 
novode, da bodo opravljali sa­
izvršujejo na zelo 
nacijo odtokov itn.) in jih tako prefinjen in pretkan zvabijo iz hiše ali od hiše, tako nacin,  oškodovance da je nimajo vec pod nadzorom. pa zavedejo tako, Njihovo odsotnost takrat iz­koristijo drugi storilci in v casu 
da pretece kar 
pogovora vstopijo v hišo, pre­
nekaj casa, preden 
gledajo notranjost in odtujijo v 
ugotovijo, da so bili 
vecini primerov denar ter nakit. okradeni.Nato storilci kraj zapustijo hišo, tisti, ki je zamotil žrtev, pa se  »O omenjenih dogodkih 
vljudno poslovi in zapusti kraj. smo že veckrat porocali  tudi v 
Najveckrat se do hiše pripe­medijih, vendar opažamo, da so 
ljejo z vozilom in tako kraj tudi ljudje še vedno premalo previ­
zapustijo,« so sporocili iz Poli-
Kako delujejo drzni tatovi? 
• 
Žrtve so pogosto starejše osebe na osamljenih krajih, tatvine pa se najveckrat zgodijo dopoldne. 

•
 Tatovi delujejo v skupinah. 

• 
Eden izmed tatov vas zamoti z raznimi pretvezami (sprašuje za pot; poizveduje, ali ste sami doma; pove, da je iz komunalnega ali telekomunikacijskega podjetja, elektropodjetja ipd. in da bo v okolici vašega doma napeljeval kable, kopal jarke; razlaga, da zbira staro železo; prosi za vodo ipd.) in poskuša zvabiti stran od doma. 

• 
Drugi tatovi medtem vstopijo v vaš dom ter kradejo denar in vrednejše predmete. 


Kako ukrepati, da ne postanete žrtev tatov? 
• 
Bodite pozorni na sumljiva vozila in osebe v okolici svojega doma ter o tem obvestite policijo na telefon­sko številko 113. 

• 
Vedno zaklepajte vrata, zapirajte okna in doma ne hranite vecjih vsot denarja. 

• 
Neznancev ne spušcajte v svoj dom. 

• 
Pogovor z njimi opravite na varni razdalji (skozi okno, z balkona ipd.). 

• 
V pogovorih s sumljivimi osebami vzbudite prepri-canje, da niste sami doma. 

• 
Na pojav takšnih oseb opozorite sosede. 

• 
Ko vas ni doma, imejte v hiši oziroma stanovanju pri­žgano luc in se dogovorite s sosedi, naj bodo pozorni tudi na vaš dom. 


Kako ukrepati, ce postanete žrtev tatov? 
• 
Obvestite policijo na telefonsko številko 113. 

• 
Zapomnite in zapišite si cim vec podatkov o tatovih (opis zunanjega videza, uporabljeno vozilo, smer od­hoda ipd.). 

• 
Do prihoda policistov ne hodite tam, kjer so se gibali tatovi, in ne premikajte predmetov, s katerimi so bili ti v stiku. 






Vrhnika junaško mesto, 3. 
Ne bom pisal o rojstnem dnevu prve slovenske vojaške obvešcevalnovarnostne službe, naj se s tem ukvarjajo zgodovinarji. 
je tako spremljal  tudi nacel­nika za ljudsko obrambo, ki je hodil po prvih demokraticnih volitvah k namestniku koman­danta Bobicu in komandantu Maticu »jokat«, naj ukrenejo vse potrebno, da na obcini ob-drži delovno mesto nacelnika za ljudsko obrambo. 
Vrhnika je bila pred vec kot 30 leti v nekdanjem enopartij­skem sistemu mocno vojaško 
Osebno štejem za zacetek mesto. Najmocnejša tankovska mojega sodelovanja s slovensko enota, protizracna obramba in vojaško obvešcevalno službo, ki vojaški nadzor zracnega pro­se sedaj imenuje OVS, 21. junij stora so narekovali življenje na 1990, ko je bil moj sodelavec  v Vrhniki, še posebno politicno. 
Izobraževalnem centru Orga­Kontraobvešcevalna zašcita teh 
nov za notranje zadeve, samo­enot je  vplivala na kljucne vo­stojni inšpektor milice Andrej dilne funkcije v sami upravi ob-Lovšin, imenovan za pomoc­cine. Te funkcije so po mojem nika republiškega sekretarja za mnenju bile: partijski sekretar, Ljudsko obrambo Janeza Janše. 
nacelnik za ljudsko obrambo, V tistem trenutku je bilo, po direktor pošte in še kdo. Šele za moji oceni, najbolj obcutljivo njimi so bili predsednik skup­delovno mesto v prvi slovenski šcine in predsednik izvršnega vladi po demokraticnih volitvah sveta, ki so v glavnem izpolnje­aprila 1990; bilo je vodenje sek­vali politicne naloge. 
torja 9 v Republiškem sekretari-Tu je treba omeniti, da je za­atu za ljudsko obrambo, vojaško dnji partijski sekretar prišel iz varnostno službo. Nikoli nisem vrst službe državne varnosti, preverjal, ali je bilo to v skladu nacelnik za ljudsko obrambo pa s takratno zakonodajo, vendar je bil pred tem partijski sekre­je bilo treba ukrepati, saj je po-tar v IUV in krog je bil sklenjen izkus razorožitve Teritorialne oziroma se je kolobarilo. Kdo je obrambe terjal, da to delovno bil direktor pošte, je bilo zelo mesto izpulimo iz rok JLA. 

pomembno, saj je on odrejal, kdo bo na Vrhniki imel že tako gantno in neodgovorno, zato je ni namrec zavzela republiški ga tanka T 72. Leta 1979 smo cu, poveljniku slovenskih sil Prvi poraz  JLA na Vrhniki redek telefonski prikljucek. predaja dolžnosti novemu na-štab za Teritorialno obrambo. od Rusov kupili licenco in ga SV, ki ima sedež na Vrhniki, na Prvi sestanek na Vrhniki sva Volitve aprila 1990, imenova-celniku stekla šele 13. 6. 1990. Osemindvajsetega septembra zaceli sami proizvajati v tovarni Raskovcu, kjer je nekoc podpol­
imela z Lovšinom 5. 8. 1990 ob ne tudi prve vecstrankarske de-Po zapisniku je manjkalo kar 1990 je namrec slovenska skup-Džuro Džakovic. V proizvodnjo kovnik Božo Novak poveljeval osmi uri pri meni doma. Jaz mokraticne volitve, so prinesle nekaj strogo zaupnih dokumen-šcina sprejela ustavni dopolnili tanka je bilo v nekdanji Jugo-divizionu protizracne obrambe sem za sodelovanje že pridobil k ustavi RS, s katerima je bila tovarn 
korenite spremembe v obcinski tov, med njim tudi dokumenti slaviji vkljucenih 240 JLA. Zanimivo bi bilo izvedeti, Marjana Celca, ki je imel Go-koordinacije mobilizicacije, ki pristojnost nad TO prenesena in 1000 razlicnih podjetij, tudi 
strukturi. kako bi se general Miha Škrbinc, 
stilno Polž, ki je bila pri vhodu v V zakulisju so se bile bitke jih je odnesel komandantu Ma-na slovensko predsedstvo. Tako slovenska. V železarni Ravne so poveljnik sil SV, sedaj po 30 le­vojašnico najvecje oklepne bri-za kljucne funkcije, še posebno ticu, da jih Demos ne bi dobil v je Slovenija dobila lastno vojsko, izdelovali kupole, pogonska ko­tih, je tudi veteran vojne za Slo­gade na Stari Vrhniki. Bila je kot za mesto nacelnika za ljudsko roke. Na odgovornost za to po-imenovali so nove poveljnike iz lesa, torzije in gosenice. V Iskri venijo, lotil nevarnosti, ki jo je nekakšna vojaška kantina zunaj obrambo, kjer je poveljnik tan-cetje ga ni nihce klical. vrst Teritorialne obrambe Slo-so izdelovali merilne naprave, predstavljala tankovska brigada ograje, saj so se v njej zbirali vsi kovske brigade podpolkovnik Ko je novi nacelnik Jesenko venije. Seveda se s tem JLA ni laserske daljinomere in tanko­na Vrhniki, s sedanjim bojnimi 
oficirji iz brigade in je bila tako Matic narocil svojemu pomoc-prevzel vodenje oddelka za LO, strinjala in ni hotela predati dol-vske sisteme za vodenje ognja. sredstvi, ki jih ima SV, in seda-
»banka« informacij. Na pod-niku majorju Radetu Kosticu, so se nanj še vedno obracali, žnosti nacelnika TO  Sloveniji. M 84 je bil boljši od ruskega T njo profesionalno vojsko. Bom 
strehi si je Marjan uredil neka-da kot delegat v vrhniški skup-nanj pritiskali in mu obljublja-V strah in grožnjo se je armadni 72. Deloval je na vse vrste go-poskrbel, da bo Naš casopis do-
kšno opazovalnico, usmerjeno šcini, zboru združenega dela, li delovno mesto ucitelja, ki ga vrh odlocil, da na Vrhniki pre-riv: nafto, kerozin, vse bencine, proti garažam in vhodu oklepne naredi vse potrebno, da doteda-je izgubil, da bi mesto prepu-budi orjaka, najvecjo tankovsko petrolej. Imel je 125 mm top z stavljen Poveljstvu sil SV. brigade.nji nacelnik še naprej opravlja to stil staremu nacelniku. On jim brigado v Jugoslaviji in jo napol-gladko cevjo, dolžine 6250 mm, Vsi relevantni podatki za iz-
 Na sestanku z Lovšinom je nalogo. je odgovoril: »Ta služba meni nil z bojnim strelivom. kar pomeni, da je dosegel cilje delavo obrambnega nacrta so bilo dogovorjeno o nacinu ko-JLA sploh ni dosegla, da bi se odgovarja.« Tu lahko z vso od-Ne vem, ce si lahko sedaj tudi do 10 000 m. 2000 metrov v diplomski nalogi z naslovom municiranja in obvešcanja. Po-pogovarjali o njegovi kandida-govornostjo zatrdim, da je tan-sploh predstavljamo, v kakšnem oddaljene cilje je zadel med vo-Obcina Vrhnika v casu vojne za udarek je bil na cim tocnejšem turi. Na mesto nacelnika je bil kovska brigada na Vrhniki prvo položaju se je znašla Vrhni-žnjo s 60 % natancnostjo. S 1600 Slovenijo diplomantke obram­številu oklepne tehnike in pri-tako izglasovan Tone Jesenko, bitko izgubila. Z obcinskim ka. Osebno menim, da je 5. 10. litrov goriva je prevozil 700 km. boslovja, sedaj višje policistke dobivanju slovenskih oficirjev ucitelj zgodovine, ki je konec strukturami je bila prekinjena 1990 datum, ki je prelomnica v V kompletu je imel 40-45 gra-Sanje Remškar Dolinar pod za sodelovanje. osemdesetih let izgubil mesto dolgoletna vplivna povezava. slovenski zgodovini v povezavi nat. Top se je polnil avtomatsko mentorstvom docenta dr. Da-
Lovšin je v ta namen Marjanu ucitelja zaradi svojih demokra-V zacetku septembra '90 je z osamosvojitvijo. in je lahko izstrelil do tri grana­
mjana Guština. zagotovil vsa komunikacijska ticnih nazorov in ostre kritike slovenska obvešcevalna varno-Tistega dne je namrec JLA te na minuto. Stal je približno Izredno delo, izdelano v letu sredstva (telefonsko tajnico in nekdanjega režima. stna služba zaposlila prva dva prekoracila svoja pooblastila in štiri milijone dolarjev. 
2007 s pomocjo vseh akterjev napravo IC za nocno opazova-Poleg tega je bilo ocitno, da je uslužbenca. z orožjem nastopila proti svoje-Popolnitev brigade z bojnim vojne za Slovenijo na Vrhniki nje), dve avtomatski puški s 360 stari nacelnik ljudske obram-Osebno nisem razmišljal, mu narodu, narodu, ki jo je oble-kompletom je pomenilo, da se v casu, ko je katedro za obram­kosi streliva in še mnogo druge be odigral »cudno« vlogo pri da bi se zaposlil, saj sem imel kel, obul in oborožil. Osebno moramo na Vrhniki pripraviti boslovje  Fakultete za družbene opreme. predaji orožja na Vrhniki maja v Milici dobro službo. O tan-sem naštel v vojašnici na Stari na najhujše. Vrhnika je zaicela s vede vodila dr. Ljubica Jelušic. 

Marjan je bil pozoren na obi-1990, saj bi kot poznavalec raz-kovski brigadi na Vrhniki smo Vrhniki 286 vseh oklepnih vozil, pripravami obrambe pred okle-V pricakovanju odgovora, spo­
ske civilnih oseb v vojašnici, ki mer, ko je dobil depešo o razo-imeli vedno vec podatkov. Po-vse kar ima oklep. Vendar je bil pno brigado na vseh in nivojih, z štovani generalmajor, poveljnik 
so se po prvih demokraticnih rožitvi, lahko storil vse potreb-noci iz cetrtega na peti oktober najnevarnejši, najsodobnejši M vsem strukturami, ki jih je ime­volitvah zelo povecali, sploh no, da razorožitve na Vrhniki 1990 me je Marjan poklical in 84. V treh bataljonih brigade jih la na voljo. »S katerim orožjem?« sil SV, g. Miha Škrbinc. Iskrene pa obiski upokojenih oficirjev ne bi bilo. povedal, da vojaški tovornja-je bilo okoli 96. Samo na kratko sem se vprašal sam pri sebi … cestitke za napredovanje. pri zdravniku v vojašnici, kjer Tako pa je odgovornost pre-ki vozijo tankovsko  strelivo iz bom predstavil tank, da si lah-Ko to pišem, gledam tudi TV, so se dobivali z oficirjem KOS valil na novega predsednika Borovnice. Naštel je 60  tovor-ko predstavljamo, s kom je nam, kjer predsednik Pahor ob 30-le-Vid Drašcek, predlagatelj Popovicem in mu porocali, kaj skupšcine. Tudi v nadaljevanju njakov, približno 4650 granat. Vrhnicanom, grozila JLA. tnici podeljuje cin generalma-zlatega castnega znaka se dogaja na Vrhniki. Marjan se je stari nacelnik obnašal aro-Vojaška policija JLA je v Ljublja-Tank M 84 je razlicica ruske-jorja brigadirju Mihi Škrbin-svobode RS Vrhniki 



Naš casopis Prvi orientacijski tek 
po Podlipski dolini 

v Rovtah 
Zadnji vikend v aprilu kot 50 otrok skupaj s starši, ba-teljem za nagrade, ki so jih na­bicami in dedki … kjer so s po-grajenci ob koncu tekmovanja 
je bil v Podlipski 
mocjo fotografij znanih in malo dobili na dom. Pokrovitelji so 
dolini v znamenju 
manj znanih odkrivali koticke bili: Gostilna Jurca, Kavarna fotoorientacije. Podlipe. Zaradi ukrepov zaje-Napoleon, Jeklarna, Jernej zitve epidemije je tekmovanje Ogrin, s. p., Mesarstvo Bla-PGD Podlipa - Smrecje je v 
potekalo brez stika oz. v varnih tnik, Mlekarna Krepko, Ri­sodelovanju s ŠD Lipa organi-mehurckih in v duhu »fair play«. bogojnica S, Tech part, d. o. ziralo prvo tekmovanje v ori-
Vsaka ekipa se je sama prijavila o., in Ugrizni.Meentaciji z namenom, da bi naše na startu in prek fotonamigov Vsem tekmovalcem cestitke krajane in druge spodbudili, da poiskala vse kontrolne tocke, za lepe rezultate in se vidimo bi se odpravili ven in raziska-vse do cilja. naslednje leto! li okolico naše prelepe doline. Ob tej priložnosti bi se še Za PGD Podlipa - Smrecje, Tekmovanja se je udeležilo vec enkrat zahvalili vsem pokrovi-Jana Merlak 




Ko se pripelješ po avtocesti nad kod kdo prihaja, cigav je, in tako je že od nekdaj. Verd, se ti z verjanskega viadukta Zato je tudi v Krajevni knjižnici Rovte dobro-VABI VSE OTROKE, STARE OD 6 DO 12 LET, došla novost izvod Našega casopisa, ki po no-
razpre eden najbolj cudovitih DA SE VCLANIJO V DRUŠTVO, 
vem že nekaj casa vsak mesec razveseli pridne 
pogledov v Sloveniji. 

rovtarske bralce in jih seznani z novostmi iz SAJ POTREBUJEMO MOCNE, HITRE IN POGUMNE CLANE, sosednjih vrhniške in dobrovsko-polhograjske 
Sicer med vožnjo ni dobro prevec opreza-KI BODO ODRASLI V PRAVE GASILCE IN GASILKE. 
obcine, izvedo pa tudi, kaj je novega pri Raven-ti naokoli, vendar pa bi pogled na levo zaslutil cih na Logu, v Dragomerju in na Lukovici ter 
cerkvice, ki kakor stražarji varujejo golce nad seveda v Borovnici. 
Smrecjem. Zagotovo je tudi naš dragi rojak 
Skozi leto se bomo udeleževali gasilskih tekmovanj, 

Krajevna knjižnica Rovte, ki je podružnica 
Ivan veckrat pogledoval proti beli smreški golo-Knjižnice Logatec, je odprta od torkih in cetrt­
bici Mariji, ki maha v slovo odhajajocim Trem kraljem. Pod kralji pa cez ovinek, dva, tri, vcasih 

kih od  15. do 19. ure. Naš casopis pa lahko ve­se jih zdi nebroj, prideš v Rovte. doželjni bralci preberejo tudi v maticni knjižnici 
Cudovite hribovske vasi, kjer lahko popotnik v Logatcu. od dalec obcuduje pridnost domacinov, so po-Miha Rus, vezane med seboj. Ljudje se poznajo, vedo, od Knjižnica Logatec 
VDC uredil 
kratko ucno pot 
Za vse informacije poklicite na 040 522 450 (Jana) 

Varstveno-delovni membna dejstva o njihovem družin)? Kako je organizira­življenju še vedno zelo slabo no življenje v cebeljih panjih? 
center Vrhnika je ob svetovnem dnevu poznana. Zaradi tega smo se Kako izgleda cebelji dom? Vrhnika, 29. april - Tudi šene epidemije koronavirusa. Župancica ter ruskega pesnika odlocili, da jih predstavimo na Koliko meda se proda pome-na OŠ Antona Martina Slom-Skupina je pripravila krajši Puškina smo spomnili, kako 
cebel (20.5.2021) 

preprost in igriv nacin. Ce jih šanega s sladkorjem? Razsta-ška Vrhnika se je skupina kulturni program v parku pred zelo pomembna je kultura za 
uredil kratko ucno 

bomo poznali, jih bomo znali va ponuja preproste razlage o osnovnošolcev, staršev in ucite-šolo – pri spomeniku Antona obstanek in razvoj slovenskega 
pot o cebelarjenju, 

tudi ceniti in varovati. Z raz-zanimiv dejstvih. ljic pridružila pozivu Narodne-Martina Slomška. »S kratkim naroda in kako moramo ceniti cebelah in njihovem stavo se lotevamo vprašanj... Vljudno vas vabimo, da ga doma Maribor »V boju za kulturnim programom »v živo« tudi druge kulture. dragocenem pridelku koliko medu nabere cebela v nas obišcete. Z  veseljem kulturo – pet pred dvanajsto«, in ob upoštevanju vseh epide-Z glasbenimi tockami pa smo 
– medu. svojem življenju? Kako cebela vas bomo pospremili po ko so hkrati po Sloveniji pote-mioloških ukrepov smo želeli prikazali, kako nas glasba pove­zaznava svet okoli sebe? Kako ucni poti. Lahko pa si jo kali razlicni kulturni dogodki. pokazati, da kultura lahko in zuje in krepi naš nacionalni po-
Ceprav so cebele in cebe-sporoci drugim cebelam, kje je ogledate tudi sami. Razsta-Ustvarjalci so z njimi želeli opo-mora ponovno zaživeti,« je de-nos.« Posnetek si lahko ogledate larstvo zelo priljubljena tema dobra paša? Katera nevarnost va traja od 24.5. do 1.6. zoriti, da je že cas, da se kulturo jala Ranka Keser, uciteljica slo-na povezavi: www.osams.si in se zdi, da jih zelo dobro po-grozi cebelam v zadnjih letih osvobodi iz omejitvenih prije-venšcine. »Z izbranimi odlomki znamo, so nam nekatera po-(motnja propadanja cebeljih VDC Vrhnika mov, ki so nastali zaradi razgla-Slomška, Prešerna, Cankarja in Gašper Tominc,  foto: GT 




Poletju 
naproti! 
V Turisticnem društvu Blagajana smo se tako kot mnoge druge turisticne organizacije in gostinski obrati  vec kot leto soocali in spopadali z epidemijo ter ukrepi za preprecevanje širjenja koronavirusa. 
Vecino prireditev in dogodkov  lani in prve štiri mesece letos nismo mogli izpeljati.  Kljub ukrepom smo se trudi­li delovati v prid razvoja turizma in v dobro obiskovalcev. Naša glavna skrb pa je bila,  kako preživeti. Od oktobra do aprila je bilo dolgo obdobje brez stalnih prihodkov, vecino obratoval­nih stroškov smo  poravnali z  iztržki v poletnih mesecih, zahvaljujemo pa se  podjetju 3D D.O.O. Ljubljana in podjetju Fortrade, d. o. o. z Vrhnike za moralno podporo in financni prispe­vek društvu. 
V jeseni smo na pobudo  krajevnih skupnosti Vrhnika - Vas in Vrhnika - Center,  da bi v Starem malnu postavili igrala za najmlajše obiskovalce,  prebu­dili zmaja, ki je že od leta 2011 cakal v Strategiji razvoja Starega malna in od leta 2012 v Idejni zasnovi,  izdelani v Delavnici, d. o. o.  Krajevni skupnosti sta  financirali igralo, Turisticno dru­štvo, ki je upravljavec  lesenega zmaja, pa pripravo podlage in nacrte. 

Uroš Jereb in njegovi sodelavci  so izdelali podroben nacrt,  v Gradbeni­štvu Matjaža Jereba so pripravili pod-lago, usklajeno s standardi za igrala, v podjetju Levcek Andreja Rožmanca so zmaja izdelali in ga  spomladi umestili v Starem malnu. 
Clan upravnega odbora TD Blagaja­na Andrej Kos pa je izrezljal nasmeja-no zmajevo glavo.  Veselje najmlajših obiskovalcev  je nagrada za vse nas, ki smo združili znanje, delo in sredstva. HVALA. 
V Star maln se je vrnilo življenje, v Mocilnik tudi. Bralci Cankarjevih be-sedil spet beremo tam, kjer je Ivan cr-pal navdih za pisanje, mi pa smo se mu oddolžili z dogodkom v Starem malnu, v »družinskem krogu« bi lahko rekli, z eno gostjo, izjemno damo, slavistko, ljubiteljico Cankarja, prof. dr. Vesno Mikolic. 
Ob vodah obeh vrhniških biserov, Mocilnika in Starega malna, smo  iz­razili skrb za z Ustavo zagotovljeno pravico do ciste vode in skrb za ohra­njanje naravne in kulturne dedišcine. Ob vodi, zaradi vode je nastalo in se razvijalo naše mesto. Tisocletna price­vanja so podvodne arheološke najdbe z dna Ljubljanice, postavljene na ogled v Doživljajskem razstavišcu  Ljubljanice na Vrhniki. 
O odhodu muzejske zbirke z Vrhni­ke se v zadnjem casu veliko sliši in piše. V Turisticnem društvu nas ne zanima­jo razprtije, ne politika, še manj osebne zamere, ki ne sodijo v tako velicastno predstavitev vrhniške zgodovine.  Želi-mo le, da  dedišcina z dna naše Ljublja-nice ostane doma. Vemo, da je  vzdr­ževanje razstavišca financno breme, menimo pa, da tudi vsak objekt, posta­vljen v kulturne, turisticne ali športne namene, vsak muzej, vsaka ustanova, javni zavod, terjajo vzdrževanje, obra­tovalne stroške in strokovni kader. Za pravicen dogovor v dobro vseh je potreben dialog.  Nic bi ne smelo biti narobe, ce  javnost  izrazi svoj pogled glede razvoja domacega kraja in s tem na razporejanje  sredstev v razlicna, za kraj pomembna podrocja predstavitve in delovanja. 
Med Razstavišcem in Turisticnim društvom Blagajana je bilo veliko so-delovanja , sodelovali smo na priredi­tvah, na delavnicah, snemanjih tele­vizijskih prispevkov in oddaj, društvu so  strokovni delavci muzeja nudili vsestransko pomoc, drug drugega smo priporocali obiskovalcem. Uspešno. Povratna informacija je bila: navduše­nost nad zbirko in vodenjem po razsta-
vi. Takega sodelovanja,  povezovanja in s tem promocije kulturnega turizma si želimo tudi v prihodnje.  Razstava Moja Ljubljanica naj ostane na Vrhniki, ker sodi na Vrhniko! 
Tudi letos bo prišlo poletje. Upamo na konec epidemije, na konec omeje­vanj gibanja, druženja, delovanja in upamo na moc razuma. S pogledom naprej, z nacrtovanjem, s posluhom za glas ljudstva bo prihodnost lepša in zdrava. Ostanite zdravi tudi vi. 
Mirjam Suhadolnik,predsednica TD Blagajana 
Komisija za lepše okolje nadaljuje z delom 
v prilagojeni obliki 
Komisija za lepše okolje bo v mesecu juniju zopet pricela z aktivnim opazovanjem naše okolice. Tudi letos bomo ocenjevanje prilagodili razmeram, vseeno pa upamo, da bomo lahko izpeljali celotno akcijo in jo zakljucili z druženjem v septembru 
Letošnje leto vas vabimo, da nam Prosimo vas, da nam posredujte pomagate pri zbiranju fotografij vaših vaše predloge preko izpolnjenega gla­balkonov, vrtov, najlepše urejenih hiš. sovalnega listica na naslov: TD Blaga-Verjamemo, da ob urejanju okolice hiš jana, Cankarjev trg 4, Vrhnika ali pa nastane tudi kakšna fotografija ravno jih pošljete na spletni naslov drustvo. v pravem casu. Fotografijo nam lahko blagajana@gmail.com. Prijave zbira­pošljete na naš spletni naslov. mo do 5. 7. 2021. 
Že v naprej se vam zahvaljujemo za Pozdravljamo vse ljubitelje urejene­sodelovanje. ga in cistega okolja, ostanite zdravi in 
V kolikor opazite morda kakšen se oglasimo v naslednji številki Na-prijeten naravni koticek, ucno pot ali šega casopisa. zelo urejeno sprehajalno/ucno pot Predsednica Komisije za lepše nam to sporocite preko glasovnega okolje,listica in nam ga posredujete v ele-Anita Cretnik ktronski obliki ali pa po pošti. Naš 
naslov je pripet pod glasovalnim li­sticem. 
Pri opazovanju naše okolice bomo pozorni na celostno ureditev objekta, cvetlicenje, urejenost in vzdrževanje okolice. 


Živel 1. maj v Starem malnu 
Turisticno društvo Blagajana Vrhnika in 
ekipa Star maln sta za 

1. maj na široko odprla veliko teraso pred znano lastno koco v Starem malnu. 
Glede na vse ukrepe je bilo odprtje terase po vec mesecih strogega zaprtja. Tako so upo­števali vse ukrepe za prepre-cevanje širjenja koronavirusa. Mize so morale biti oddaljene tri metre ter zasedene oziroma postrežene za štiri osebe. Poskr­bljeno in zadišalo je po jedeh z žara, dobrem golažu in domacih vrhniških sladicah. Vsak obi-skovalec si je lahko pripel rdec nagelj, ki je znak praznika dela. Gosti in prišleki so se menjavali skoraj ves dan; vsi z namenom: 
lepo preživeti 1. maj. V pred glede na mrzlo vodo. Otroci pa nedavnim ocišcenem bazenu so spoznavali »znanega zmaja smo videli tudi tri plavalce, ne iz Lintverna«, ki so ga postavili kot skupek vec igrac in plezal­nih enot. Ceprav malo zadržani, predvsem zaradi ukrepov glede koronavirusa, pa veselja in pozi­tivne energije ni manjkalo. Zato ekipa Stari maln še naprej obra­tuje in ob vikendih vabi Vrhni-cane ter druge obcane na dobro postrežbo in druženje v okviru sedaj sprejetih ukrepov. 




Tradicionalno so obiskoval­cem Starega malna pripeli tudi nageljne. TD Blagajana Vrhnika se zahvaljuje županu, ki je s fi­nancnim prispevkom to omo­gocil. 

Znani zmaj tudi za igrice najmlajših Plavalcu ni prišla do živega mrzla Staromalnska voda Simon Seljak 
Cankarjevo branje 
v Starem malnu 


Vrhnika praznuje svoj Tone Stanovnik. mrzli kamen, pod tisto stra-Svojim delom je prisluhnil hotno lobanjo za oltarjem, 
obcinski praznik na 

tudi sam Ivan Cankar in malo sliši zamolklo pesem skritega 
Cankarjev rojstni dan. 

pokukal iz višav vecnosti. jezera in ko vstane, ko ugleda 
Kot vemo, je to 10. maj. 

Bralci so ga namrec še posebej to cudežno vrhniško dolino zaprosili, naj zastavi kakšno in to belo nebo nad njo, se za-Tako je letos minil že 145. 
mocno besedo tudi za njegovo misli v cudno tihotne zgodbe, rojstni dan. Turisticno dru-Mojo Ljubljanico: »Naj ostane ki jih uho ni slišalo in oko ne štvo in bralci Cankarjevih del 
na Vrhniki!« videlo. Bela megla se vzdiga iz so se z branjem v Starem mal-»O Vrhnika, blagoslovljeni Mocilnika, vijoc se, trepetajoc nu na ta dan poklonili njemu kraj! Kadar leže mrak v tvoje hrepeni proti nebu, v velica-in obcinskemu prazniku. Naj tiho narocje, se zganejo lepe stnem kelihu prinaša zvezdam ob tem omenim, da se je bra­in skrivnostne sanje v Mo-nezaslišane skrivnosti ...« 
nja udeležilo tocno deset bral-

cilniku. Za velikim oltarjem Ivan Cankar, cev, ki so  upoštevali ukrepe za v cerkvi svete Trojice zabuci Aleš iz Razora varovanje zdravja. Bralce je na 
pokopano jezero; kdor leže na Simon Seljak harmoniki spremljal mojster 

Klub vrhniških študentov in Cankarjeva knjižnica Vrhnika vas vabimo na zadnje potopisno predavanje pred poletnim odmorom! Se vidimo 3. 6. 2021 ob 19.00 prek Fa­cebook Livea! 
Sejšeli z otroki 

Še ne dolgo nazaj sem mislila, da so Sejšeli kraj, kamor greš v  razkošen resort in potem tam deset dni uživaš na plaži. Zdeli so se mi predragi in nezanimivi, še posebno, ker sva z možem ugotovila, da nisva osebi za hotel all inclusive in pocitnikovanje na eni lokaciji, kjer »nimaš drugega kot ležat, se soncit in jest«, saj nama postane dolgcas. Rada imava dogajanje, odkriva­nje novih krajev, dobre trekinge, drugacno kulturo, preizkušanje lokalne hrane in predvsem dogodivšcine. Ko sem prebrala potopisa The beauty we live in Places and notes in ugotovila, da so Sejšeli lahko precej »kul«, aktivni in res doživeti, smo se odlocili, da jih doživimo tudi mi. Ugotovili smo, da so res idealni za zimski pobeg na toplo, da imajo res lepe plaže, super trekinge z lepimi razgledi, dobro hrano, toplo vodo in obilo sonca. Predavala bo Andreja Obal. 
Se vidimo! 
Zakaj Montessori pristop 
Montessori pristop temelji na znanstvenih opažanjih o otrokovem kognitivnem, nevrološkem in custvenem razvoju. 
Upošteva edinstvenost vsake­ga otroka in tako je delo s skrb-no izbranimi materiali prilago­jeno njegovim znacilnostim. To pomeni, da otroka vodi njegova lastna volja in pripravljenost, kar zagotavlja, da izkoristi svoje potenciale. 
V naslednjih stavkih vam bomo predstavili nekaj najpo­membenjših, ki jih ponuja Mon­tessori okolje.
Montessori vrtec oz. Hiša otrok je vrtec, ki je zasnovan tako, da imajo otroci obcutek, da so prišli v hišo oz. dom in ne v ustanovo. 
Neodvisnost -Montessori okolje otrokom omogoca nji­hov naravni razvoj. Otroci se 
s pomocjo vzgojitelja in delom njih pridobivajo znanja, ki so ucenja in s tem krepitve sa-z Montessori materiali naucijo pomembna za njihov miselni, mozavesti. Ena kljucnih stvari uporabljati lastne zmožnosti fizicen in duševen razvoj. Mon-s katerim Montessori pristop in sposobnosti za dokoncanje tessori pristop se osredotoca na opremi otroka je pripravljenost nalog in reševanje problemov. razumevanje in ucenje konkre-k ucenju in da se otrok ob tem Ko po lastnem vzgibu oz. želji tnih konceptov predvsem s po-dobro pocutil. zacnejo delo z dolocenim ma-mocjo senzoricnih in vizualnih Otroci, ki ne želijo delati sami, terialom, ga na koncu zakljucijo materialov. je to najveckrat zato, ker prepro-in nato material pospravijo na Spoštovanje, empatija, sto ne vedo kako se nekaj pocne svoje mesto na polici. Naloga skrb za skupnost Montes-ali pa jim ni bila dana priložnost, vzgojitelja je, da skrbno pripravi sori pristop pripravi otroke, da da bi poskusili. Mi pristopamo okolje, jasno razloži pravila in bodo dobri in aktivni clani svo-tako, da natancno opazujemo tako se otrok lažje znajde v ta-jih skupnosti in državljani sveta. otroka in mu nato, ko je pripra­kem okolju. To pa mu daje ob-V starostno mešanih skupinah vljen, zagotovimo ravno pravo cutek neodvisnosti. starejši otroci z zgledom in s pomoc (ne premalo ne prevec). 
Samodisciplina in sa-spodbujanjem mlajše vrstnike Nato pa mu dovolimo, da zno­mokontrola -Poudarek je na ucijo ustrežljivosti in prijazno-va in znova (in spet!) vadi toli­svobodnem odlocanju otroka, sti in jim pomagajo pri delih, ki ko casa, da jo obvlada. Napake katero delo si bo izbral. S svobo-jih mlajši še ne zmorejo. Tako vidimo kot možnosti ucenja v dno izbiro, ki pomeni tudi od-se jim gradi obcutek za skrb za ozracju potrpljenja, zaupanja in govornost, se naucijo biti (samo) skupnost in empatija do soclo-spoštovanja. 
motivirani in v sobi ohranjati veka. mirno in urejeno okolje brez Ravnovesje - Montessori »Mir je tisto, po cemer hrepeni prisile. S tem pride veselj do dela nacin je oblika aktivnega uce-vsako cloveško bitje, cloveštvo pa in do želje po odkrivanju. nja v mirnem okolju. Prostor ga lahko prinese skozi otroka« To pa krepi otrokov razvoj, je skrbno pripravljen za spod-(Maria Montessori) pozitivno samopodobo in bujanje celostnega otrokove­ustvarjalni duh. ga razvoja, otrokovega (samo) Vrhniška hiša otrok 
Delo z materiali iz resnic­nega sveta - Prakticni pristop pomeni, da otroci delajo dela iz vsakdanjega življenja in preko 


Prijatelji Kneippovih terapij in vizij 
Po dolgem casu Društva Kneipp Vrhnika, – Izobraževanje – sodelova­po dogovoru. nje z Zelišcarsko šolo v Lo­
se pojavljajo ideje 
– Potujemo na travnik na garski dolini. 
o gibanju, ki pa so 
Krasu, kjer bomo nabirali – Meditacije za prijetnejše ži-
v  zdajšnjem casu 
rastline: slez, žajbelj  in druge. vljenje v naravi. Ob morju in podkrepljene s pravili – Potujemo v Bad Woeris-v prostorih na Vrhniki. NJZ-ja. Predvidene hofen  na dvestoto obletnico – Obisk Hotela Delfin v Izoli. poti bodo potekale po rojstva Sebastiana Kneippa. V – Po dogovoru bodo casovno 
juliju. potekala vsa popotovanja z 
predhodnem dogovoru 
– Kopanje  ali štorkljanje po lastnim prevozom, mogoce 
za vsako pot posebej. 
vodi v jezeru Jasna pod Vrši-so spremembe in dodatna po-cem. tovanja, kar bo omogocil cas. 
– Obisk Radelj ob Dravi in 
– Ustvarjajmo na Vrhniki. Sproti vas bomo obvešcali  po ogled naravno nastalega  ba-Ureditev cutne poti ob Lju-elektronski  pošti. 
zena, ki je obdan s prelepimi bljanici in postavitev  korita Prijavite se! 
primerki rastlin tistih krajev 
za namakanje rok ali posta-Društvo Kneipp Vrhnika, izpod Pohorja. 
vitev table Kneippovega Dru-041 833 238. 
– Deseta obletnica obstoja 
štva Vrhnika. 

Referendum o zakonu o vodah bo! 
Do dneva pisanja tega prispevka (17. 5. 2021) smo prostovoljci, podporniki in pobudniki referenduma 
o Zakonu o vodah po vsej  Sloveniji zbrali 39 059 overjenih podpisov. 
Kot kaže, nam jih bo do 24. 5. 2021 uspe-lo zbrati predpisanih 40 000 in nekaj vec za rezervo. 
Pri tem gre v prvi vrsti za uspeh mladih ljudi, ki sestavljajo vecino od vec kot 400 prostovoljcev po vsej Sloveniji. Vrhnicani smo pri tem prispevali svoj delež, saj bomo do koncnega roka zbrali prek tisoc overje­nih podpisov. Hvala in cestitke vsem, ki ste prispevali podpise, in tudi tistim, ki se s sklicem referenduma ne strinjate in vendar ste pri srecanjih s prostovoljci pred Upravno enoto Vrhnika svoje legitimno stališce izra­žali na strpen in demokraticen nacin. 
Za podporo in razumevanje se zahvaljuje-mo tudi lokalnim organizacijam in posame­znikom, kot so KvaKvackaš, Klub vrhniških študentov, Pivovarna Human Fish, Ribiška družina Vrhnika, Humanisticno in ume­tniško društvo »O«, Janez Boncina Benc, Mirjam Suhadolnik, Vika Koncan in Marko Mocnik. 

Podpise za referendum smo pred Upravno enoto Vrhnika od 20. 4. do 24. 5. 2021 kot prostovoljci zbirali Hana Mrak, Matic Žust Šprah, Jan Peteh, Grega Zor, Uršula Marko­vic, Sara Arsic, Gal Kononenko, Marko Ja­kopic, Urška Cimžar, Aleksandar Rajakovic, Tjaša Zorc Rupnik, Arne Zupancic, Primož Turk, Igor Bijuklic, Andreja Bobnar, Neja Markovic, Tijana Cvorak, Lea Ogrin, Adem Sikiric, Vid Drašler, Jernej Fefer in Andrej Markovic. 
Se vidimo na referendumu. 
Dr. Andrej Markovic 



Sem voda 
in nisem slepa 

Sem voda in nisem slepa, starejša sem od cloveštva, imam tudi spomin, sem vedeževalka in prerokinja. 

Takšna je tudi naša voda, voda iz reke Ljubljanice, takšna je v izviru Retovje na Verdu in takšna je Mocilnikova voda na Vrhniki. Sestri sta, ki se zdru­žita pod drugim lesenim mostom med Verdom in Vrhniko. Veselje ob sreca­nju in veselje do potovanj ženeta ljudi na pot, a žal žalost odhoda iz domace­ga kraja vedno jemljemo s seboj. 
Voda iz izvira v Retovju, z laskavim imenom Velika Ljubljanica, je malce vzvišena. Je sicer majhna reka, a zapi­sana z veliko zacetnico. Na svet prihaja skozi dve okni, iz Malega in Velikega Okenca. Morda je prav ta dvojnost rojstva povezana z njenim imenitnim imenom, ki so ga bile deležne samo ve-like kraljice in castitljivi vladarji svetov. Eno okno obcasno presahne, drugo, manjše nikoli. V nenehni pripravljeno­sti je,  škili s pogledom v nebo, a spo­daj v sebi stežka zadržuje vodo, da ne presahne ali prezgodaj privre na dan. Vcasih se ob izhodu obotavlja, kot se obotavlja prestopiti prag rojstne hiše clovek, ki se odpravlja v širni svet. Ko bo zagledala naš svet, bo še na pol slepa in utrujena od dolgih podzemeljskih 
potovanj in cakanj nanje. In rojstvo se zgodi, ko se ji oci odprejo v svetlobi ble-šcecega sveta. 
Nazadnje je bila tukaj pred dolgimi leti, morda jih je minilo sto, dvesto, morda vec. Tukaj po prehodu skozi okna se ji povrne spomin, saj je spet doma, pri svojih. A vsaka vrnitev v roj­stni kraj ni rojstvo nove mladosti ali srecanje s skrito neuslišano ljubeznijo. Na svojem bregu ne vidi vec vanjo za­ljubljenega fanta z Vrhnike, s Klanca. Nekoc je prihajal k njej, se z njo spo­gledoval, zazrt v mirno gladino vode, v sebi pa tlacil grenkobo osamljenosti in obup revšcine. Toliko se ga je veselila, a ga tokrat ni bilo. Pozneje je od svoje se­stre, Mocilnikove z Vrhnike, izvedela, da jo je tako lepo opisal: Mirna gladina je podobna velikemu, na stežaj odprte-mu ocesu, ki še ne bedi, strmi iz vecerne zarje komaj odbeglih sanj [1]. 
Spomnila se je, kako je nekoc veselo poskakovala po lesenih lopaticah šte­vilnih mlinov, obracala kolesja zadru­žnih žag, prinašala bogatim bogastvo in revnim preživetje, gasila žejo živini in cloveku. Ni vec Maroltovih, Golobo­vih, Petricevih, Kotnikovih, ni zadrug in podružnic, ni gospodarjev in njiho­vih hlapcev. 
Oh, ljudje, cez noc vam nisem vec potrebna, kot da bi bili vsi bogati in žejen nihce. 
Bridkost razocaranj ob prihodu v rojstni kraj duši vse tisto silno hrepe­nenje po vrnitvi in ponovnem rojstvu. Vse manj je tistih, ki me poznajo, vse manj tistih, ki se ob meni ustavljajo. Zdi se, kot da bi nekdanji znanci in so-rodniki nekam odšli. V znanem kraju neznani in tuji ljudje. Ko se clovek po dolgih potovanjih ustavi in se vrne v rojstni kraj, tam najde le neizprosno sodbo usode svojega odhoda – posta­ne nepitna voda, ki ne odžeja nobene­ga vec. In voda svojega razocaranja ne more skriti: 
Za vodo ni vecje kazni, da ni pitna. 
Zaradi te kazni voda vidi sebe v po­dobi cloveka tujca, ki je bolj podoba kot clovek, nihce ga ne vidi in ne želi. Izbrisan je. Pomanjkanje spomina in pozabljivost ljudem nista tuja. Ko dosežemo lagodje lastnega obilja, se prepustimo skupinski izgubi spomina. Pozabimo na trpljenje ljudi, njihovo žalost in hrepenenje, krivice niso vec naše, a njihove usode so njihove kazni. Zato se nam vcasih reka zdi prevec bucna, neukrotljiva in v jezi mogocna. A se ne jezi, le opominja na prekletstvo naših izbrisanih spominov. Obcasno se uporniško zapre v svet kujavosti, ki ga poznajo ponižani in razžaljeni ljudje, zapre za seboj Malo in Veliko Okence ter v miru podzemeljskega sveta pre­mišljuje o ljudeh, njihovih navadah in grehih. Brezgrešni vedno nosijo bre­mena grešnih. Spomni se svoje poti po starih rimskih naselbinah in njihovega reka: Errare humanum est – Grešiti je cloveško. Zdaj vidi, da ni tako in da je treba spreminjati tudi dobro znane modrosti. 
Ljudje, odpustkov ni vec, grešiti ni cloveško. 
S svoje dolge poti nam bo voda ve­nomer prinašala izpovedi drugih voda, strašljive zgodbe o izginulih ljudstvih, pripovedovala nam bo o mukah tistih, ki se dušijo v naših smeteh. O še mo-gocnejših rekah, ki tecejo mimo žejnih ljudi. O nepopisno lepih gorah Hima­laje in onih v Andih, ki smo jih ljudje razglasili za najvišje in najlepše gore na svetu. A kaj, ko pod temi gorami rastejo cloveške gore – smeti. Velica­stni clovekov naziv El mas bello del mundo za andsko goro Alpamaya bo v nas kmalu vzbudil samo še obcutke neutolažljive žalosti. Žal nam bo, da smo njeno lepoto sploh videli. Mnogi se bodo spraševali, od kod ji tako ime, tako kot smo se mi nekoc spraševali, zakaj omenjena inkovska gora skriva v sebi ime deroce reke [2]. 
Naša voda je bila tudi v ameriškem kongresu, na govorniškem odru, skrita v vrcu indijanskega poglavarja. Zapo­mnila si je upor ljudstva proti prodaji zemlje in voda ter zacudenje pogla­varja, da mora prodati nekaj, kar ni njegovo: 
Bistrina vode ni v naši lasti [3]. 
Biti ali prodati je v našem casu nova sintagma dvoma, ki jo najbolje poznajo nemocni in mali narodi. 
A tistega, cesar takrat nihce ni ra­zumel in kar nobenim ocem ni bilo vidno, je nekaj stoletij pozneje postala vodi in cloveku uresnicena prerokba. Nepismen indijanski poglavar opiše prihajajoce trpljenje cloveštva: 
Zadušili se boste v lastnih smeteh [3]. 
A naša reka pa le ima majhno sreco. Nekaj sto metrov od izvira prepozna družinsko kmetijo Cundrovih, ki sto­ji na njenem desnem bregu in stoletja kljubuje vsem zakonitostim sodobne ekonomije. Kmet je zadnji modrec na­šega casa, kmetije ne proda, cetudi ve, da se je ne splaca imeti. Šele sedaj, ko se obregne ob hišo znane kmetije, se Ve­lika Ljubljanica zave, da je tukaj doma. Taka je kot clovek, ki je velik samo med svojimi in v svojem domu, vse drugo je pot k temu. Kmetija je njen prvi in zadnji svetilnik, a ne zato, da reki kaže pot, ta ji je dobro znana, temvec da vodi povrne spomin na rojstni kraj. 
Vcasih se zdi, da na pot hiti, z valo-vi tolce po pretesni strugi, ponekod se poleni in postane zamolklo zelena, drugje spet tece mirno in tiho, upajoc na prihod sorodnice iz Mocilnikovega izvira. Združitev je podobna sreca­nju dveh sester, ki se veselita, da sta spet skupaj. Pot nadaljujeta v zaupnih pogovorih, opravljanju sosedov in so-rodstva, nestrpno cakata na številna nova druženja na dolgi poti do velikih voda. Tiha združitev dveh sester pod mostom je neopazna, zgodi se, kot da bi bila sama po sebi umevna, neizo­gibna in že vnaprej dolocena. In ko se enkrat zgodi, tako kot drugace ne bi moglo biti, za cloveka nima vec pra­vega pomena. Tisockrat bomo šli cez ta most in druge mostove, ne da bi se ustavili in pogledali pod nami vodo, ki so jo nekoc pili naši predniki in se z njo spogledovali pisatelji. 
A voda bo upraviceno še naprej go-drnjala, ce ne drugega, zaradi novega imena, ki smo ji ga nadeli ljudje. Pred nedavnim je postala javno dobro. Nad tem imenom se bo še dolgo zmrdova-la, ne bo ji všec niti ime niti ta cloveški izum deklarativne zašcite, v katerem smo ji zapisali svojo sodbo. Deklaraci­je pišemo, ko smo v težavah in zanje nimamo rešitev, pišemo jih tudi takrat, ko vnaprej vemo, da jih ne bomo spo­štovali. Ne spoštujemo namrec dekla­racij o zašciti clovekovih pravic, kaj šele deklaracij o zašciti neke pitne vode. 
Voda si bo pisala sodbo sama. 
Vec spoštovanja do vode bi bilo, ce bi si tudi narod pisal sodbo sam, a so te besede dandanes le spomin na pisate­ljeve besede, ki so postale neuresnice­na želja iz njegovih že zdavnaj odbeglih sanj [1]. 
Sodbe V imenu ljudstva izginulim narodom izrekajo tuji gospodarji. 
A tudi mi imamo svoje sanje, imamo castitljivi svetovni dan voda, svetovno Agendo 21, deklaracije in resolucije o zašciti pitne vode, imamo osupljive prerokbe iz izpovedi mnogih rek. Toda vse prerokbe so vraže, dokler se nam ne zgodijo. 
Se vidimo, v deželi nevidnih gospo­darjev in sužnjev brez izvira pitne vode. Vaša Voda. 
Moja  tokratna pot od Retovja do Mocilnika se koncuje s postankom na mostu cez reko. Toda to ni vec reka iz zacetka te zgodbe in tudi jaz nisem isti clovek. 
Viri: 
[1] I. Cankar: Književni jug 1918. 
[2] T. Mihelic: Andi, beli vrhovi zelene celine, Didakta 1997. 
[3] F. Burgar: Kako naj vam prodamo modrino neba, Samozaložba 1988. 
Juso Ikanovic, Verd, marec 2021. 

30 let 
vrhniške Karitas 
Vrhnika, 24. april – V v nekdanji Jugoslaviji. Takrat so velike. Zato k sodelovanju in se pokazale velike potrebe po prostovoljstvu vabijo ženske in 
cerkvi sv. Pavla je 

dobrodelnosti, hkrati pa so tudi moške, stare in mlade. 
Župnijska karitas 
številni obcani izgubili delo 
Vrhnika s sveto mašo 

zaradi stagnacije gospodarstva. Razlicna podrocja pomoci in kratko slovesnostjo Drugic je bila na veliki preizku-Karitas je med ljudmi najbolj po njej obeležila 30 šnji leta 2015, ko je vlada v voja-prepoznavna po materialni po-
let obstoja. Mašo šnici na Stari Vrhniki vzposta-moci, ki jo nudi. V letu 2020 je vila begunski center. V njem se tako med ljudi razdelila kar 40 
je daroval nadškof 

je zvrstilo na tisoce migrantov, ton hrane, ki vecinoma prihaja 
msgr. Stanislav Zore, 

za katere je med drugim poskr-prek stalnih velikih dobaviteljev, 
organizaciji pa je ob 

bela tudi vrhniška Karitas. kot so DG69, Lidl, Hofer, Mer-
jubileju cestital tudi 
cator ali od same centrale Kari-

župan Daniel Cukjati. Nepogrešljivi prostovoljci tasa. Zelo pomembna, a skoraj 
Jedro Župnijske karitas Vrh-nevidna pomoc, je tudi denar­
Župnijska karitas Vrhnika je nika so prostovoljke in prosto-na, ki je mogoca le s pomocjo bila ustanovljena 17. aprila 1991 voljci, ki so v teh letih opravili dobrotnikov iz bližnje in daljne na pobudo Župnijskega pasto-vec deset tisoc ur, ce ne nešteto. okolice, pa tudi s pomocjo kon­ralnega sveta in tedanjega vrh-Z njihovo pomocjo so vsaj malo certov, kot je tradicionalni Dva niškega župana Franceta Kva-»zamašili luknje« težav, ki se ka-novcica, od nabirk za Karitas, ternika. Kot je mogoce prebrati žejo vsak dan pri bolnih, obne-podarjene dohodnine, prispev-v biltenu, ki so ga izdali ob svo-moglih, žalostnih, zapušcenih, kov od prodaje izdelkov skupi­jem jubileju (avtor Kazimir Me-depresivnih, materialno po-ne Žarek upanja ... Zadnja leta v 
tljak), so sprva delovali »iz rok trebnih in drugace prizadetih. ospredje prihaja tudi nemateri-v usta«, saj niso imeli ustreznih Vseh dosedanjih prostovoljcev, alna pomoc, kot sta psihotera­prostorov in ne žiro racuna na ki pa so bile vecinoma prosto-pevtska in pravna pomoc. Tudi banki. Sprva so delavci Kari-voljke, je bilo prevec, da bi jih to izvajajo v vrhniški Karitas. tasa delali v najetih prostorih omenjali. Na leto jih je približno v Prekovi hiši. Po koncani de-trideset, a potrebe po novih so Nadškof Zore in župan Cukjati nacionalizaciji in obnovitvi so 
Vrhniška Karitas je svecani se 9. septembra 1996 preselili v 
jubilej obeležila s sveto mašo, ki obnovljene prostore v mežnariji. 
jo je daroval nadškof msgr. Sta-Prostori so rasli z zmožnostmi 
Župniki –nislav Zore. Tako on kot župan in potrebami. Za prehranske direktorji in tajniceDaniel Cukjati sta se v nagovoru izdelke je župnik Blaž Gregorc vrhniške Karitas v zahvalila vodstvu in prostovolj­leta 2015 blagoslovil obnovljene treh desetletjih cem, ki se že tri desetletja trudi­
kletne prostore. Uredili so jih 

jo za lajšanje socialnih stisk. kar sami dobitniki pomoci in Florjan Božnar Zbrane so pozdravila tudi tako pokazali svojo hvaležnost. Vinko Podbevšek Marko Cižman, direktor Ško­
Blaž Gregorc fijske karitas Ljubljana in gene-nas razmere s covid-19 znova glavnih nalog Cerkve skrb za Želim si veselo bodocnost brez Begunski preizkušnji Mohor Rihtaršic ralni tajnik slovenske Karitas opozarjajo, da ne pozabimo na uboge.« Marica Štirn, prva roka stresa in stisk v družini. Zahva-Vrhniška Karitas se je dvakrat 
Jože Kern. Za kratek kulturni pomoc drug drugemu. »Vedno vrhniške Karitas, pa: »Želim si, la vsem prostovoljcem, ki nese­soocila z begunskim in mi-Ana Petkovšek program na citrah je poskrbel so med nami ljudje, ki potrebu-da bi naša roka našla vsakega bicno pomagate in boste poma­grantskim valom in obakrat je Marija KocevarPeter Perše. jejo našo bližino in pomoc, saj cloveka, ki je potreben topline, gali, da bomo lahko nadaljevali terjal od nje velike napore. Pr-Marica Štirn Direktor vrhniške Karitas se sami preprosto ne morejo dobrote in spodbude za njego-naše poslanstvo.« vic se je pripetilo prav kmalu po 
župnik Mohor Rihtaršic je ob izkopati iz svojih težav. vo boljše življenje tako z mate-ustanovitvi, ko se je zacela vojna 
jubileju zapisal v zbornik, da Zato je že od zacetka ena od rialnega kot duhovnega vidika. Gašper Tominc 



Blagoslov Šelovsovega križa 
V soboto, 1. maja, na dan, ko goduje Jožef delavec, je bila v Smrecju slovesnost ob blagoslovu obnovljenega Šelovsovega križa. 
V knjigi Dedišcina župnije Šentjošt je zapisano, da so po drugi svetovni vojni, leta 1948, križ postavili domacini v spo-min na umrle smreške domo­brance. Postavili so ga ob cesti znotraj ozkega ovinka, nasproti Šelovsove domacije. 
Nekateri pripovedujejo, da je takratni Šelovsov gospodar, Janez Kogovšek, križ izdelal že pred vojno in ga hranil doma. 
Po domnevi, naj bi bil narejen v priprošnjo za srecno pot vo­zarjem, ki so po tisti cesti vozili dolge lesene hlode in so  tam-kajšnji ovinek le s težavo izvozili. 

Po drugih virih naj bi križ postavili v spomin omenjene-mu Janezu Kogovšku, ocetu desetih otrok, ki so ga partizani leta 1942 umorili v skupini de­vetih domacinov. Takrat je križ blagoslovil župnik Janko Oblak. Ob spremembi cestne trase proti Žirem je bil leta 1994 križ na novo izdelan in postavljen nekoliko višje, na nasprotno 


stran ceste. Pri ureditvi lokacije je sodelovalo podjetje Dvig, križ in ogrado je izdelal Matija Can-kar, pri postavitvi so sodelovali domacini, stroške pa so  porav­nali iz sredstev programa CR­POV. Blagoslovil ga je župnik Alojz Brce. 
Letos sta dala sedanja gospo­darja Šelovsove domacije, Fran-ci in Metka Kogovšek, v zahvalo za pomoc v casu težke bolezni križ ponovno obnoviti na lastne stroške. Po prvotni podobi ga je obnovil Metkin brat Boštjan Rupnik in okrog njega izdelal tudi novo ogrado. 
Domaci so obstojece mesto uredili in okrasili s cvetjem, smreški fantje in sorodniki pa so križ postavili. 
Slovesnost blagoslova je bila v soboto popoldne. V uvodnem delu sta ucenki Glasbene šole Vrhnika, Lucija in Iza Malovrh, zaigrali priložnostno skladbo, nato pa je domacin Jože Malo­vrh navzoce seznanil z zgodo-vino obstoja križa. Blagoslovil ga je g. župnik Franc Kadunc in ob zakljucku pojasnil namen obnove ter poudaril pomen simbola križa, ki oznacuje Kri­stusovo zmago nad smrtjo in našo odrešitev. 
Obnovitev znamenja ne po­meni le ohranjanje, pac pa pri­speva k prepoznavnosti podobe slovenskega podeželja in boga­titvi zakladnice naše kulturne dedišcine. Morda je bilo zgolj nakljucje: po slovesnosti je za-celo deževati in se nadaljevalo v nedeljsko jutro. Zjutraj so se oblaki za kratek cas razgrnili in posijali so soncni žarki. 
Cez nebo se je iz smeri Trigla­vskega pogorja razpela mavrica in se sklonila prav do novo bla­goslovljenega križa, ga za trenu­tek obsijala in pocasi zbledela. 
Cez nekaj minut je le malo stran še enkrat zasijala, kot bi se ozrla, nato po so jo vsrkali dežni oblaki. 
SM 
Kdo je izumil 
glagolico? 
V dolgoletnem Šafarik je celo menil, da pisave za bukvice ni bilo, pac pa so ra­
raziskovanju slovenske 
bili tako imenovane »Rune«, to 
zgodovine sem prišel 
je crte in rise, ki so jih v les za-
do podatkov, ki se 
rezovali in z njimi zaznamovali nanašajo na glagolico, števila in druge izraze. Miklošic in prišel do zakljucka, pa ugotavlja, da glagolica spada 
k tistim pisavam, ki so se razvile 
da Konstantin (Ciril), 
iz fenicanskih pismenk in ki so 
ko je v 9. stoletju 
se razširile po vsej Evropi. Pred 
prišel k Slovencem 
smrtjo je Šafarik sprejel Miklo-v Panonijo, ni bil šicevo obrazložitev. prvi avtor glagolice, V glagoliških rokopisih je ve­ampak jo je tukaj liko »arhaizmov«, to je zasta­
relih besed in zastarelih oblik. 
samo dodelal oziroma 
Arhaizme cirilski prepisovalci 
izboljšal. 
popravljajo s tem, da jih nado­mešcajo z novimi besedami in 
Veliko virov omenja, da je oblikami, da bi jih bralci lažje ustno sporocilo pripisovalo razumeli. Vse to kaže, da je gla­glagolico sv. Hieronimu, ki so golica veliko starejša od cirilice. 
jo rimski papeži potrdili, še bolj Delavnost sv. Cirila in Metoda 
pa, ker njene neobicajne in te­spada v Panonijo, kjer jih je slo­žavne crke, ki jih nima nobena venski knez Kocelj rodoljubno druga pisava, kažejo, da so dav­
sprejel že v casu prvega popo­na in  izvirna iznajdba. Jernej 
tovanja v Rim. Tam sta pouce-
Kopitar je na zacetku postavil vala v slovenski pisavi petdeset dve hipotezi v tej zadevi, prvic: 
domacih ucencev in vpeljala kaj ko bi bili Slovenci imel gla­
slovenske obrede. Kocljeva de­



golico že pred Cirilom, ce ravno žela ali stara Panonija je tisti 

ne od sv. Hieronima? In drugic: kraj, kjer so tri dela sv. Cirila, kaj ko bi bil Ciril celo glagoli-namrec Evangelij, Apostel in ski spomeniki) v duhovnih ško abecedo sestavil s tem na-Psalter, dobila glagoliški znacaj. bukvah škofa Abrahama, ki je 
menom, da ne bi Latinci crtili Ko so leta 1803 na Bavarskem bil Slovenec po rodu (957–994). grške pisave in z njo vred Slo-odpravili samostane in drago-Knjižnicar Bernhart iz Mona-vencev; kajti Grke so sovražili cenosti odnesli v Monakovo kovega jih je dal natancno pre­zavoljo razkolništva. Kopitar je (Muenchen), so preiskali tudi pisati in prepis izrocil Kopitarju. tudi med prvimi ugotovil, da je knjižnice. Ob tej priložnosti so Le-ta jih je prestavil v latinski glagolica starejša od cirilice, kar med knjigami frižinske (Frei-jezik in natisnil v svojem delu sta pozneje potrdila tudi slavnasing) bukvarnice našli tri slo-Glagolite Clozianus. Kopitar je jezikoslovca Šafarik in Miklošic. venske spomenike (Brižin-menil, da je prvi in tretji spo-
Utrinki iz soncne sobe 
menik iz 8. stoletja in sega še v predcirilske case in le drugi del (pridiga pred spovedjo) je Abrahamovo delo, preostala pa bi škof samo prepisal. Kje je Ko­pitarjev prepis, ki je pisan v gla­golici in ga je prejel od Bernhar­ta? Ali je morda v rokopisnem oddelku NUK-a v Ljubljani? Naj omenim še Reimski Evan-gelij, o katerem lahko govori-mo, da ima pustolovsko zgo­dovino. Kralj in cesar Karl IV. je v 14. stoletju drago kupil ta kodeks, mislec, da je to rokopis sv. Prokopa (umrl 1053), pozne­je pa se je izkazalo, da izvira iz 
13. stoletja. Karl ga je nato po­daril samostanu Emaus v Pragi, v katerem so benediktinski me-nihi smeli v slovenskem jeziku opravljati svete obrede, ki jih je odobril sam papež Klemen VI. 
Ti so to knjigo – codex okra-sili in dodali še glagoliške liste in evangelijska berila. V husit­skih vojnah je bil samostan raz­dejan. Codex je prišel husitom v roke in so ga hranili kakih 40 let. Husiti so ga poslali v Cari-grad grškemu patriarhu v po­klon, ceš naj jih sprejme v grško cerkev. Patriarh pa starega spo­menika ni cislal, vec mu je bilo za denar, saj je bil codex okovan z zlatom in srebrom. Leta 1546 ga je patriarh prodal škofu iz Reimsa. Tam so bukve še bolj okrasili z biseri, platnice prevle­kli z zlatom ter ga rabili za to, da so francoski kralji prisegali na njem pri kronanju. Niso pa vedeli, v katerem jeziku je pi-sava (cirilica in glagolica). Ko je leta 1717 ruski car Peter I. prišel v Reims in vide te dragocenosti in lepote, je Francozom povedal, da imajo v cirilici napisane slo­venske evangelije. Car glago-lice ni poznal. Med francosko revolucijo se je dragocenost izgubila. Ko je Napoleon I. po­stal konzul, je ukazal vse stare knjige in pisma znesti v remško knjižnico. Velecastiti Kopitar je žaloval, da se je to izgubilo, pa vendar ni obupal in je pro-sil francoske zgodovinarje, naj išcejo med zavrženimi papirji in res so našli codex, seveda je bil oropan okrasja. 
O venetsko-etrušcanskih crkah je bilo že veliko napisa­nega v knjigi Veneti naši davni predniki. Nesporno je tudi, da so rune izšle iz venetsko-etru-šcanske abecede, je pa ucenjak sv. Hieronim v 4. stoletju na­daljeval s pisavo oziroma izu-mil neke vrste protoglagolico in prvi prevedel sveto pismo v latinski in staroslovenski jezik. To potrjujejo številni viri, ki sem jih že objavil v clanku Zamolca­ni pisci zgodovine kot dodatek k raziskovalnemu clanku Loka­cija rojstnega kraja Hieronima – Oppido Stridon (Strane).
Zlati vek je naslov knjige, ki je izšla leta 1863 in v kateri je 
precastiti p. Ladislav Hro-vat v obširnem clanku Staro­slovenšcina dokazal, da glago­lica izhaja od venetskih crk in je to obrazložil takole, citiram: »Nekaj glagoliških cerk je od­pertih (usmerjenih) na levo, ci­rilske, gotiške in latinske pa so na desno obernjene; une na levo obernjene izvirajo iz tiste stare dobe, ko so še pisali od desne na levo.« Tak nacin pisanja je  bil  v rabi v casu Venetov in kot kaže še do 9. stoletja. 
Ucenjak in zgodovinar Au­gust Ludwig von Schlozer 
(1735–1809)  piše o pismenkah: »Ko sem bral legende in presta­ve cerkvenih ocakov v sloven-skem jeziku, stermel sem nad bogastvom, krasoto in krepko­stjo njegovo v glasu in izrazih.« Ni še dolgo, ko je slavni Herman v graškem zboru rekel pomenlji­ve besede: »Že ob casu sv. Cirila in Metoda je bil južnoslovenski jezik tako cudovito izobražen, tako doveršenih oblik, da je že tedaj stal na enaki stopnji z la-tinskim in grškim; drugi evro­pejski jeziki so pa šele zacenjali bivati jeziki.« 
Dimitrij Kebe 
Abeceda – Hieronimova glagolica 
Zamolcani pisci zgodovine 
Izmed 30 zgodovinskih piscev bom navedel samo štiri: Karl IV., cesar in kralj, je v ro­kopisih med letoma 1316 in 1355, ki so bili tiskani in izdani po smrti v Pragi, opisal, da je pa-pež Klemen VI. dovolil v samo­stanu sv. Hieronima v Pragi, da se božja služba opravlja zgolj le v »Slavonica« (slovenskem) jeziku, in to v spoštovanje sv. Hieroni-ma, ki je prevedel sveto pismo iz hebrejšcine v latinšcino in tudi v slovenšcino, iz katere izvira dialekt oziroma jezik ceškega kraljestva.   – Vir: Listina, Karl IV., F.M. Pelzel, Praga str. 91–93, 1780. Ioanne Aventinus – zapiše, da je Hieronim noriškega rodu (Divus Hieronimus Noricus genere) in še, da je Hieronim na zacetku uporabljal pisavo svojega otroštva. – Vir: Ioan­ne Aventinus - Anales ducum Boiaria Libri Septem, str. 2, 381, Germanija, 1554. Conrad Gesner – piše, da je v ta jezik (ilirski) prevedena velika množica svetih knjig, najvec po zaslugi sv. Hieronima in Ciri-la. Z istimi crkami so napisani domovinski anali in tudi anali Aleksandra Velikega, anali rim-skih cesarjev in spomini Marka Antonia in Kleopatre. Beremo, da je Hieronim prevedel tudi knjige stare zaveze v jezik svoje domovine. – Vir: Conrad Ge-sne - Mithridates, Tiguri, str. 52,55, 1555. Adam Bohoric – je po Vram-cu drugi slovenski pisec, ki je opisoval našo zgodovino. Tako v njegovi drugi knjigi v slovenskem prevodu Latinsko Kranjsko crkopisje opiše, da sta plemeniti Herberstein in grof Turenski v 16. stoletju v Pragi odkrila listino – diplomo Ale-ksandra Velikega, imenovano Privilegij, po kateri se Slavenom za izvrstno služenje njemu do-deli pravica polastiti se najpre­možnejših krajev Evrope na jugu in severu. Privilegij – Li-stina je bil shranjen v sloven-skem samostanu sv. Hieronima v Pragi. Samostan je edini, ki je bil med drugo svetovno vojno bombardiran v Pragi. Tako je zgorel še eden izmed mnogih dokazov o prvobitnosti Sloven-cev. – Vir: Adam Bohoric - De Latino Carniolana literatura, Witeberg, str. 21/2, 1584. 
Po dolgem casu smo se spet vrnili v vrtec in našo igralnico. 
Ker še vedno  upoštevamo protikoronske ukrepe, veliko casa preživimo na prostem. Gi­banje v naravi je za nas zelo pomembno, saj je narava okolje, ki na razlicne nacine navdihuje in spodbuja gibalno aktivnost. 
Soncki razvijamo gibalne sposobnosti in ak­tivnosti v dolini, odpravimo se v naš gozdni ko­ticek na Sveti Trojici, tekamo po šolski poti, opa­

zujemo travniške živali na Bizjakovem gricu … Vse naše aktivnosti na prostem združimo z igro, opazovanjem in raziskovanjem narave. Otroci smo radi divji, neustrašni raziskoval­
ci. To je naša prava narava. Pustite nam, da smo svobodni. V gozdu, na travniku, nekje v tišini neokrnjene narave, kjer lahko spet najdemo sebe. Tam utihne hrup ponorelega sveta, naša pozornost se lahko umiri in tam je prostor za sanje, za pogum, za brezmejno domišljijo. Tam carobni svet postane resnicnost.  
Vrtec Vrhnika 
Zgodba o mojem starem ocetu 

Pred vec kot pol Umrl je stari Mesec. stoletja mi je moj Zazvonil je navcek. Vašcani so se spogledali in se spraševa­
bratranec, ki je bil 
li, kdo je umrl. Na misel jim je 
novinar casopisa 
prišel le stari »Mesc«, zanj so 
Dnevnik, prinesel 
vedeli, da že tri dni leži v postelji. 

kopijo clanka o mojem V gostilni Verbic so pivci starem ocetu Francu modrovali. Mesc ima pljucni-ki banki že najemala kredite,« je k hiši prinesla kaj denarja, ne pa že ves cas tam. Samo na mocnik skale, ki so v lazu,« je trmoglavil Ogrinu (1850–1942), po co, tudi star je že. »Pri šestino-pikro zabelil Grom. da lovi kelnarce. Tako bo, dokler se je vrnil vmes.« France. 
semdesetih letih je še vsakega »Pa ga bo prav to neslo. Danes sem jaz živ!« je sam pri sebi mr-»To je nemogoce!« »Vseh pašnikov tudi nimate 
domace Mescovmu, s 

pobrala,« je dejal  Martin in spil se izplaca najemati kredite,« ga mral in se potil po gozdni cesti »Sami se prepricajte.« Zdrav-v lazu. Kaj pa spodaj, v ravnini, Stare Vrhnike. svoj kozarec vina. je osorno zavrnil Kokalj in sr-v reber, kjer je imel sredi gozda nik je našel Franceta, ko je božal ko morate najemati in placevati Možje za mizo so nekaj casa knil iz svojega kozarca. svoj gorski pašnik. Lisko, svojo najboljšo molznico. kosce, da se trudijo od ranih ur 
Zgodba je bila objavljena tiho strmeli predse. Oglasil se * »Na, tudi jabolk niso pobra-»Kako ste si upali vstati? Ne do opoldanske vrocine? Še na-v Mohorjevem koledarju leta je premožnejši kmet Kokalj: »Gospa, pripravite se na naj-li,« je jezno udaril s krevljo po veste, da ste bolni?« je jezno hraniti jih morate. Kosilnica bi 1987, na strani 177. Ker je zgod-»Ne morem verjeti. Predobro hujše, pljucnico ima, štirideset jablani. »Se tako gospodari, kaj? vprašal zdravnik.vse opravila v nekaj urah.« ba zanimiva in se zgodovina ga poznam. Ko bi le mi doživeli vrocine je pri teh letih smrtno Še za mocnik ne zaslužijo!«  France se je široko zasmejal Z zetom se je stari pogovar­ponavlja, vam jo dajem v branje njegovo starost! France je grca, nevarno. Še mladi težko prene-Domov grede je obujal spo-v odgovor: »Ste me hoteli že po-jal bolj miroljubno kot s sinom. in razmislek. Zgodbo o starem ki je ne zbiješ z enim samim za-sejo tako temperaturo. Pustil mine. Iz majhne kmetije, ki jo kopati? Pa ne bo šlo tako lahko!« Pred njim je kar pobesnel, ko ocetu Francu Ogrinu je zapisal mahom. Stari lisjak se bo tudi sem mu nekaj tablet za zbija-je podedoval, je ustvaril veliko. »Dobro, dobro. Nihce vas ni mu je predlagal kakšno izbolj­njegov  vnuk Marjan Gamze, to pot izmazal.«nje vrocine. Kaj naj še recem Z Madžarskega je gonil v Italijo hotel pokopati. Zdaj pa stopi-šavo v kmetovanju. Trmasta sta (1930–1996). Ko mu je umrl  »Saj ni bil slab clovek. Bil je – morda poskusite z mrzlimi konje naprodaj in dobro služil. va v hišo, da vas pregledam.«           bila oba, saj rek ne pravi zaman, ded po mami Ani, septembra trd gruntar, toda dober in po-obkladki, ne verjamem pa, da Mnogokrat je na teh dolgih »Vceraj so pa le mrlicu zvonili.« da jabolko ne pade dalec od dre­leta 1942, je bil Marjan star 12 šten. Beraca ali bajtarja ni od bo kaj dosti pomagalo. Jutri ga poteh prebedel noci v hlevih »Ni bilo za vas. Vzelo je baj-vesa. Sin je nekako le dosegel, da let. S sestro Esti, roj. 1933, sta iz pridem znova pogledat, ce bo in vagonih na vlaku skupaj s tarja Kurnika iz zgornje vasi.« sta z ocetom kupila kosilnico s 
svojega praga nikdar odgnal. K Ljubljane hodila na pocitnice na preživel to noc, seveda . . .« je konji, ki so mu bili edina resnic-Z zdravnikom sta stopila v konjsko vprego. V domaci tišle­
njemu na dnino smo vsi radi Staro Vrhniko in ostala poveza-prihajali,« je pristavil bajtar rekel doktor, se obrnil, pokimal na strast v življenju. Trdo delo. hišo. France se je cudno krem-riji pa je izdelal stroj za setev ko­na z družino in krajem. Mar-gospodinji in odšel. Vsak dinar je vlagal v zemljo in žil, brez ugovora sprejel toplo-ruze, kakor ga je videl na sejmu 
Grom. »Saj ne veš, ali je res jan je bil zelo dober opazovalec »Katra! Komu zvoni navcek?« gozdove. mer in ga vtaknil pod pazduho. v Novem Sadu. Ded je ob novo­
umrl France,« se je obregnil ljudi, zanimalo ga je gospodar-se je iz kamre zadrl France. »Ne »Sin, ta ni mojega kova. Same Ko ga je vrnil zdravniku, si je ta tarijah samo godrnjal. Ceprav je 
kmet Hocevar. jenje, dogajanje na vasi, poznal vem, France.« novotarije hoce. Nove stroje. dvakrat nataknil ocala. Ni mo-videl, da so res v pomoc, sinu ni 
Možakarji so se zopet zastr­je domaca imena, osebe in kraj. »Že meni zvonite?« je prepo-Tako se z manj dela vec pride-gel verjeti.        »Nemogoce. Vro-hotel priznati. Nenehno je sto­
meli v svoje kozarce. Zgodbo  je objavil vec kot 40 let »No, škoda bi ga bilo. Kakšne ten vzkliknil France. »Daj mi la, pravi. Morda ima celo prav. cina vam je zacela padati.«pal za sinom po košeninah in potem, ko je oce umrl, a zelo do-kamižolo in krevljo, pa mojega Dokler pa sem jaz gospodar,  »Ja, gospod doktor, ni vse v prigovarjal: 
konje redi, najlepše v vsej vasi bro si je zapomnil podrobnosti šnopsa en frakelj!« bomo delali tako, kakor je delal vaši glavi. Vcasih je treba tudi s »Poglej okrog jablane. In tam 
ima,« je menil Jože. 

iz življenja na Stari Vrhniki in »France! Takšen vendar ne moj oce. Za zapecek me pa še trmo kaj postoriti. Še dobro, da za skalami. Kdo bo pa to poko-
»Res. S sinom pa se že dolgo 

imena kmetov na vasi.  V casu moreš nikamor.« »Daj, kar sem ne bodo spravili, primojduš!« je vceraj na vasi zazvonil nav-sil?« 
ne razumeta. Stari je trmast. Sin 

pred drugo svetovno vojno je rekel,« je zagodrnjal in že vstajal Ko se je pridušal, se je stresel. cek.« Mesc se je ob tem veselo »Jaz, oce. In to s koso,« je je­
jih ima že šestintrideset, pa mu iz postelje.V srcu je cutil, da preklinjati ni zasmejal, zdravnik pa mu je zno odvracal sin. 

nastala še njihova pricujoca noce in noce prepisati kmetije. 

družinska fotografija pred hišo Mesc je danes tretji najmocnej-Žena mu je prinesla, kar je prav. Zakaj? Razložiti si ni znal kislo pritegnil. Na dušek je iz-Ko pa je prišel na njivo, ki je Pri Mesc. Ob okupaciji Italije je ši kmet na vasi. Sin pa se prav zahteval, in še preden se je oble-in ni poskušal. pil ponujeni frakelj žganja. Ko bila zasejana z domacim sejal-v maju 1942 moral tudi 92-le-zaradi njegove trme ne more kel, je na dušek izpil frakelj žga-Ob mraku se je mlahav od je odhajal, je moral priznati, da nikom, je moral nehote priznati, nja, ki ga je prejšnjo jesen sam utrujenosti vrnil domov, najprej ima stari morda celo prav. Ni da so brazde dosti bolj ravne kot 
tni Franc zamenjati  osebno iz-porociti. Je ni, ki bi ga vzela, ce 

kaznico, septembra pa je umrl. je samo hlapec na ocetovi kme-skuhal. Poveznil je polhovko na zavil v hlev pogledat, ce je vse vse v znanosti. Cloveška vztraj-prej, ko so delali z motiko. Tudi Osebna izkaznica se je ohranila tiji.« glavo, vzel krevljo in ves omo-prav postorjeno, z negotovimi nost marsikaj doseže. okopavanje je bilo sedaj lažje. A ticen odtaval skozi vežna vrata. koraki stopil v hišo k svoji oma-Minevala je pomlad za po-povedati tega ni hotel. Vedno je 
vse do danes. Ded ni docakal »Trdno kmetijo si je ustvaril, »France, kam pa greš?« je vpi-rici, spil še preostalo žganje in mladjo in stari Mesc si je nalo-imel kaj pripomniti. Spat pa se vnukov sina Franca, nasledni-le ti, Kokalj, in ti, Klama, ga še la za njim žena, ki si je tudi že kar oblecen legel, ne da bi s kom žil na pleca že dvaindevetdese-je odpravljal slabe volje. Lagati 

ka kmetije. Porocil  se je pet let prekašata. Bikov in konj, kot jih naložila sedmi križ na ramena. spregovoril besedico. Kati je po-to leto. Ramena so mu bila sicer si ni mogel, da ima vedno sam 
pozneje, pri 50 letih, in imel štiri ima on, pa tudi vidva nimata. »V rovt,« je jezno zarencal v tiho prišla za njim, ga nežno sle-vedno bolj upognjena, po vaških prav in da so koristne tudi sino­
otroke. To je bil moj oce Franc Trd in starokopiten je, to je. Ima odgovor. kla in pokrila s toplo odejo. poteh pa je še hodil s svojo kre-ve novotarije. 

Ogrin (1898–1969). pa le svoj prav. Niti dinarja dol-»Moj Bog! Kdo ga bo ustavil? * vljo in pomeckanim kmeckim Kljub starosti in trmoglavosti Ema Gorican, rojena Ogrin ga nima. Vidva pa sta pri kmec-Sveta Mati božja! Pomagaj mu,« Naslednji dan je zdravnik klobukom. Zet mu je med po-je spoznal, da so prišla leta, ko 

je vsa v solzah sklenila roke Kati. prišel okrog devetih. »Dober govorom na klopci pred hišo ne bo vec zmogel kmetije. Od­Slovarcek starih besed: Prvi koraki so bili majavi, kot da dan, mati, kako se pocuti vaš nekega tihega vecera dejal: locil se je in odšel k advokatu. návcek: zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga bi se ga napil. bolnik?« je negotovo vprašal. »Na vaši kmetiji bi bilo moc Testament sta sestavila nekako dnina: delo na kmetiji, ki ga opravlja najet delavec, pla-Bolj ko je vdihaval hladni je-Kati mu je nasmejano odgo-veliko vec pridelati in vaš sin takole: »Sinu Francetu zapu-can na dan senski zrak, bolj se je potil pod vorila: »Kar oglejte si ga, v štali France ima posluh za kaj takega. šcam kmetijo z željo, da bo na grúntar: lastnik grunta, velik kmetkamižolo, bolj mu je plala kri v je.« Zakaj mu ne dovolite gospoda-njej gospodaril tako, kakor sem kamižóla: kratek moški suknjic, navadno oprijet žilah in iz koraka v korak se mu »Kaj?« riti po svoje?« gospodaril sam. Sin mora skr­
krevlja: palica z ukrivljenim koncem (za opiranje) je vracala moc. »Ja, v štali je. Vstal je že ob pe-»Kako po svoje? Tu smo ve-beti za mamo do njene smrti. frákelj: prostorninska mera, osmina litra»Tako! Pokopati ste me že ho-tih in šel pokladat živini.« dno kosili s koso, on pa želi ko-Ostane ji njena kamrica, hrana pôlhovka: kucma iz polhovih kožic, polhovine teli,« se je jezil sam pri sebi. »Pa »Pa s takšno vrocino?«  silnico. Me prav zanima, ce bo s in ves zaslužek od prodanih jajc plala kri: gibati se, valovitise še ne dam! Dokler sem zdrav, »Ne vem, ce jo še ima. Zdaj je kosilnico obkosil jablane in vse in enega praseta na leto. Hcerki pokladati: dajati živini (živinsko) krmo sem jaz gospodar. France naj si 
raje ogleda kakšno dekle, ki bo >> 

>> 
Ani zapisujem 1000 m2 zemlje na Sre­dnjih njivah in pravico do poseka treh smrek v gozdu, da si zgradi hišo. Hcer­ki Mici zapušcam njive na Morostu in pravico do poseka treh smrek.«  Pod-pisal je oporoko in se utrujen vracal proti domu. Med potjo mu je nenehno rojilo po glavi, kaj bo s kmetijo po nje­govi smrti. Razdelil jo je, ceprav je sinu zapustil najvec in ga napravil za go-spodarja. Ali bo znal? V hlevu je šest­najst glav živine in pet prašicev. Za vse to je treba skrbeti. Bo obdržal vse ali kaj zapravil? In konji? Zdaj so v hlevu trije repi. Fuksa je res že stara in jo bo treba dati stran, Šimelj in Miško pa . . . Kako cvrsta konja sta. Tudi bika bo tre­ba prodati, da poravnamo z davkarijo. Ima že osemsto kil. Kmetija še ni bila zadolžena in tudi ne sme biti. Vedno so bili vsi davki pošteno placani. Letos je bila pšenica bolj slaba, najbrž bo treba kruh kupovati . . .  Ko se je vrnil, se je pocutil kot prazna vreca, ki ne stoji vec pokonci. Zgrudil se je v posteljo. Je vse prav zapisal? Je kateri od hcera zapustil premalo? Najtežje pa mu je bilo, ker je sploh zapisal . . . 

Od tega dne je hodil okrog kmetije kot senca. Zgubljen in brez volje, da bi ukazoval, kakor nekoc, ko je imel po vecerji navado reci moškim ob mizi: »Pojdimo scat, nato pa spat.« To je bil ukaz. Sin in vnucki, vsi so ga ubogali in stopili pred hišo. Med tem obredom se je stari vedno zazrl v mesec in ovoha-val veter. Ob koncu je napovedal: »Ju-tri bo lepo vreme, gremo kosit!« ali pa: »Jutri bo deževalo, dela je dovolj okrog kmetije!« Nihce se mu ni upiral. Zapeli so se in se odpravili spat. 
* 

Nedolgo po prepisu sta se s sinom znova sprla. Sin mu je predlagal, naj proda zemljo v Notranjih Goricah, ker je predalec od kmetije. 
»Saj tam pridelamo vso kislo krmo za konje!« »Kaj pa nam je treba treh konj v hle­vu?« »Ti meni že ne boš ukazoval.« Sprta sta se razšla in nista vec spre­govorila besede. 
Naslednjega dne je stari vstal ob svo­ji uri. Sin je kljuboval in ga ni bilo v hlev kakor obicajno. V starem je vrelo od togote. Vedel je, da morata v kamno­lom, da naložita pesek in ga odpeljeta na cesto. Da sina ni, ga je še bolj raz­besnelo. Poveznil si je klobuk na glavo, zapregel konja v trugo za prevoz peska in šel. Delavci so mu naložili kamenje in povedali, kam naj strese. 
»Vsak dinar, ki ga zaslužim, prav pri­de,« je razmišljal stari, konja pa sta v koraku stopala naprej.   
»Hej!« prišli smo. 

Nerodno se je skobacal z voza in zacel iskati dvigalo, da bi zvrnil pesek. Dvigalke pa nikjer.  »Primojduš!« je za­rencal, »pozabil sem jo doma!« 
Odpel je stranico in zacel odmetava-ti z lopato. Ko ga je še komaj kaj ostalo, se je ujezil in z ramenom stresel osta­nek. V dimljah je zacutil žgoco bole­cino. S težavo se je zavlekel na voz in pognal konja proti domu. 
Ni mu bilo treba vec paziti, saj je Fu­ksa sama našla pot. Doma je spregel in se komaj še odvlekel v posteljo. 
»France, kaj je s teboj?« je zaskrblje-no vprašala Kati, ko ga je pogledala v obraz. 
»Ne vem. Žge me pa, kot da bi hudic zakuril. Takoj grem v posteljo.« 
Zvecer ga je kuhala vrocina in sin, ki se je vrnil, je takoj stopil v kamro k njemu: 
»Oce, po zdravnika grem.« 
»Ne! Saj tako nic ne vedo.« 
Sin je dobro vedel, da oce zdravni­kov nikoli ni maral. Edini zob, ki mu je manjkal, si je s kovaškimi klešcami sam izpulil, potem ko je prej izpil pol litra žganja. 
Ker je bilo zjutraj še slabše, so brez ocetove vednosti pripeljali zdravnika. 
»Mati, žal tu ni rešitve. Pocila mu je kila, ki si je ni hotel operirati. Sep­sa. Zastrupitev krvi. Zdaj tudi frakelj šnopsa ne bo vec pomagal,« je dejal zdravnik, ko ga je pregledal. 
Naslednji dan je zazvonil navcek. 
Vašcani so se spogledali.  
»Umrl je stari Mesec,« je novica v hipu obšla vso vas. 
V gostilni Pri Verbicu so bili zbrani stari pivci. To pot so bili redkobesedni. Samo Grom se je grenko oglasil:
 »Škoda ga je, bil je pa le poštenjak!« 
Marjan Gamze (1930–1996, 
novinar pri Dnevniku) 
Vir: Mohorjev koledar 1987, 
STRAN 177, 178, 179, 
Marjan Gamze 


Košare, koši in brezove metle 
Ko clovek prideš na planoto 962 m visokega Golega vrha, ga prevzameta mir in brezmejnost. 
Oko se ustavi šele nekje dalec in zdi se, da je vse ostalo spodaj pod teboj. To je kraj, kjer v trdih zimah sneg zabri­še poti in v vršacih smrek tulijo mrzli vetrovi, kjer se jesen zgodaj poslovi in zamuja pomlad, kjer sonce vstane prej in gre pozno spat. Tod sta rast in koli-cina pridelka še kako odvisna od vre­mena in pridnih delavnih rok. Odma­knjenost od urbanih naselij, odvisnost od lastnih prevozov in zanašanje nase ukrivi v želeno obliko. Ce bi bila suha, se v tamkajšnje domacine vraste že v bi se pri upogibanju lomila, prevec mo-otroštvu. Zadovoljni so, da imajo svojo kra pa bi se povrnila v prejšnjo lego. 
zemljo, cisto in mirno okolje ter prelep Ko je osnova košare pripravljena, razgled na vse strani neba, od Trigla­zacne ovijati vitre od spodaj proti vrhu. 
vskega pogorja, cez Ljubljansko barje Ob zakljucku z žico med seboj poveže do Snežnika in naprej na Trnovski rebrce in zadnjo vitro, da se ne snema­gozd. Vse take razmere vplivajo nanje jo, in tako ojaca še rob košare. Ojacitev in jih delajo klene in obenem mehke lahko naredi tudi z ovijanjem srobota po duši. 
v zadnjih treh vrstah, ki ga z žico prav Domacije so raztresene po brežinah, tako poveže z rebrcem, obenem pa na katerih še stoje vojaške utrdbe – dobi košara še barvni vzorec. Le-tega bunkerji, ki so bili zgrajeni pred drugo vcasih splete tudi z barvnimi trakovi svetovno vojno. V enemu izmed njih iz umetnega materiala. Za košaro s 40 je manjša muzejska zbirka in visoko 


cm dolgim dnom potrebuje 40 rebrc. 
ob njem že desetletje vihra slovenska mokre – muževne. Po vsej dolžini oci-Za enkratno ovitje je potrebno 1,4 m zastava. Tik pod njim je Lomarjeva do-sti izrastke drobnih vejic in jih skrajša viter oziroma 56 m viter za pletenje ce­macija, na katero se je jeseni leta 1959 na primerno dolžino. Da se vitre lepše lotne košare. 

priženil Franc Oblak iz Lucin. 

krojijo, palice dva dni greje na topli Pri pletenju košev je postopek dela Ljudem je znan kot clovek, ki se ne krušni peci. Na tanjšem koncu jo pli­podoben, le da je dno manjše, rebrca pa pritožuje in je vedno vedrega duha. 
tvo zareže, upogne cez koleno in vitro znatno višja in ob vrhu zelo razširjena. 
Dolga leta je hodil v službo in nikoli previdno nagiba navzven, da se enako-Za nošenje na ramenih ima na hrbtni ni hrepenel po udobnem sodobnem merno debelo kroji. 

strani vstavljeno ožjo desko, na katero življenju in bivanju. Zaslužek od za-

Rebrca za košaro nakolje iz 30 cm je pripet trak – gurtna in vecji rocaj za poslitve in delo doma na kmetiji sta 
dolgega hrastovega ali kostanjevega rocno nošenje. 
mu zadostovala za preživetje družine, 

polena. Posamezno jih vpenja v »babo« Po navadi pripravi material za izde­žene in dveh otrok. Skupaj s staro ma­
in z rezilom oblikuje v konicasto obli­lavo petih ali šestih košar. Ce bi delal terjo so živeli v pritlicni kmecki hiši, 
ko. Na spodnji strani jo obreže okroglo, eno samo, bi porabil vsaj tri dni, za vec ki ima pod isto streho hlev, v katerem 
proti vrhu pa v cedalje širšo plošcato košar pa le nekaj vec. Na leto jih izdela so vsako leto vzredili  nekaj govedi ter 
obliko. Delo je zamudno, v eni uri na­prašicev in imeli kokoši. Stare matere redi le 20 rebrc.  dobrih 20 in nekaj košev, toliko, kot jih že dolgo ni vec, odrasla sta tudi njego-jijo lepe, ravne vitre. Najprimernejše so Rocaj košare je izdelan iz enoletne je mogoce prodati. Oblike in velikosti 
va otroka. Hci je odšla na možev dom 2–3 m dolge in 2 cm debele palice leske, mladike kostanja, brogovite ali leske. S so razlicne: nekatere izdela po želji na-v Poljansko dolino, sin Peter je ostal stare od 4 do 5 let, ki rastejo v smre-palice odstrani lubje in jo za nekaj casa rocnika, druge po svojem okusu na za­doma, se porocil in prevzel kmetijo. kovem gozdu. Ker na Žirovskem Vrhu namoci v vodo. Nato jo na kolenu ukri-logo, spomladi pa jih raznosi po hišah. Z ženo Mari sta obstojece poslopje leska ne uspeva, jo nabira v okoliških vi v polkrog, z vrvico cvrsto poveže in Pri tem ne gre le za prodajo, temvec za 
nasproti stare hiše dogradila v stano-gozdovih, pogosto na lucinski strani. pusti od 3 do 4 dni, da obdrži obliko. srecanje in pogovor z ljudmi, kar mu vanjsko hišo, kjer bivata s svojo dru-Najboljši cas za sekanje je v decembru Dno košare je izdelano iz lesa lipe, prijetno popestri življenje. žino. Skrb sta prevzela tudi za oceta in januarju, v obdobju stare lune. topola, jesena ali breze. Oblikuje ga v S pletenjem se njegovo delo še ne 
Franca, ki mu je pred leti umrla žena Takrat posekane je mogoce upora-ustrezno obliko in ob robu v primer-konca. Tiste lepe, bele tankolase bre-in poslej živi sam. Sedaj, ko je upokojen, biti od enega do dveh mesecev. Ce so ni razdalji pod kotom naredi izvrtine. ze, ki so opevane v pesmih, tudi Franc si pozimi krajša cas s pletenjem košev posekane v oktobru ali novembru, jih Vanje najprej vstavi rocaj, v preostale dobro pozna. Iz njihovih vejic izdelu-in košar terz izdelavo brezovih metel. je treba porabiti v petih dneh, sicer se pa rahlo prilepi in s kladivom zabije je metle. Pozimi naseka vecje veje, jih Za izdelavo licnih košar in košev ne krojijo. Še težje je delo iz palic, po-rebrca. V dno zabita rebrca za nekaj ur poveže v butare in odnese domov. Pri­potrebuje dober les, iz katerega se kro-sekanih spomladi, ker so zaradi sokov namoci v vodi, da jih pri pletenju lažje merne odbere in na topli krušni peci 

nekaj dni greje, da se lepše ravnajo. Za metlo uporabi tanke veje, ki jih poveže v pet manjših snopov, eden od njih je krajši pre ostali štirje so daljši. 
Na rocaj, ki ima na koncu izvrtino, pritrdi štiri daljše, mednje v sredino vstavi krajšega, in ga pricvrsti še sko­zi izvrtino. Nato metlo vpne v primež, da se vejice poravnajo in jih s kovinsko pletenico dobro zategne, da se žicni obroci splošcijo. Debelejše konce vej ob rocaju zaradi lepše oblike le še obreže in metla je koncana. Brezove metle so na kmetijah nepogrešljive, saj so zelo primerne za pometanje po hlevu ali dvorišcu. 
Majhna izbica, ki je bila nekoc spal­nica Lomarjeve stare matere, je tako postala njegova delavnica, v kateri ustvarja v mrzlih zimskih dneh. Za­kurjena pec mu daje prijetno toploto, majhno okence pa razgled na hišno dvorišce, na katerem se pogosto igrata mala pravnuka, ki rada prideta tudi k njemu v delavnico. 
Ko se sprehodiva po poti ob domaciji, se mu pogled ustavi na urejenih travni­ških brežinah, sveže preoranih njivah ter številnih kmetijskih strojih, ki jih v casu, ko je prišel k hiši, ni bilo. Videti je zadovoljen in pri tem ne pozabi ome­niti mladih gospodarjev, sina in snahe, ki že dolga leta pridno delata in skrbita za domacijo.
Še preden se poslovim, ga vprašam, kolikšen je zaslužek z izdelavo košar in metel? Pogleda me, se na glas zasmeje in pove v svojem stilu, da približno to-likšen, kot je zaslužek klekljaric. 
Za pogovor, prikaz pletenja košar in izdelavo metel se mu iskreno zahvalju­jem. 
Zapisala:Sonja Malovrh 
Stoletnica, polna energije in 
volje do življenja 
Zadnji petek v zval ter stoti jubilej ovekovecil s fotoaparatom. Ob obveznem 
aprilu, tocno pred 
šampanjcu in vzkliku: »Na 
prvomajskimi prazniki, 
zdravje,« je  potekal zanimiv 
je Marija Tomažin, roj. 
pogovor o njenem življenju in o 
Molk, na Opekarski 
raznih resnicnih dogodivšcinah ulici (v naselju Impeks) z dobrimi sosedi. 
znovala v krogu svojih najdraž­praznovala stoletnico Takoj moram poudariti, da jih clanov družine in bližnjih rojstva. je slavljenka Marija Tomažin sorodnikov. 
še vedno zelo bistra, polna 
Ob koncu moram še enkrat V lepem dopoldanskem jutru energije in prelepih spominov. 
izreci vse najlepše cestitke ob jo je najprvo obiskala delegacija Doživel sem res lep petkov po­stoletnici, obilo zdravja in še 

Društva upokojencev Vrhnika, poldan tudi v razgovoru z njo. na mnoga leta ob njeni budni 
ki so ji ob velikem jubileju izre-Rada prebira tudi Naš casopis, bistrosti in veliki energiji za na­

kli iskrene cestitke. saj mi je marsikaj zaupala, kaj daljnje življenje. 
Popoldanski cas pa so s sla-rada prebere. Dovoljujem si zapisati, da ji to 
vljenko preživeli najbližji sose-Tudi fotografirala se je rada, di. Izrekli so ji prelepe cestitke vendar si je popravila svojo fri-želijo tudi zvesti vrhniški bralci in izrocili priložnostna darila. zuro: »Saj se moram videti lepo Našega casopisa. 
Na povabilo sosedov (saj sem ob tej stoti obletnici.« Simon Seljak skoraj njen sosed) sem se od-1. maja pa je svojih sto let pra-


P
isal se je 30. april 1921. Kot drugi otrok se je na Cankarjevem klan-cu rodila staršem Micki in Francu Molk hcerka Marija. Oceta je izgubila stara komaj pet let. 
Tako so sami z mamo ostali otroci sta­ri 14, pet in tri leta. Poleg dela doma je mama hodila v »žrnade«, da so preživeli. Že kot majhna deklica je pod domacim kostanjem pletla brisace. Takratne vrhni­ške gospe, ki so hodile na sprehod na Tro­jico, so se ustavljale pri njej in obcudovale male rocice, ki so pletle brisaco, ki je bila vecja kot otrok. 
Sveta Trojica ima za Marijo posebno 
mesto, saj je to kraj njenega otroštva, kjer 
je s svojo sestro Francko in sovrstniki s 
klanca preživela in doživela cudovita 
otroška leta: pasli so kozo, se igrali pro-
dajo blaga, gnilo jajce in gradili hiše v živi 
meji. 
Bila je zelo bistra in vestna šolarka. Po koncani osnovni šoli se je iz želje po zna­nju in veselju do rocnih del izucila za ši­viljo pri mojstrici Antoniji Pirnat v Verdu. 
Veckrat pripoveduje, koliko potrdil z 
obcine je morala pridobiti njena mama, 
da je prišla do denarja, shranjenega v hra­
nilnici, da ji je kupila šivalni stroj, ki sta ga 
potem skupaj na »kripci« peljali v Verd. 
Po koncani ucni dobi se je zaposlila pri 
pletilji Franji Fefer na Vrhniki. 
Takrat so prejemali placo tedensko in 
delila jo je na tri dele: en del je dala mami, 
drugi del je imela za priboljšek, medtem 
ko je tretji del šel v šatuljo. 
Denar,  ki ga je shranjevala v šatuljo, je 
bil namenjen za nakup kolesa, za katere­ga je bilo v njeni mladosti treba varcevati tako dolgo kot dandanes za avto. Kolo je vestno vsako nedeljo po maši ocistila, da se je popoldne z lepim kolesom s prijate­ljicama Ancko in Maro zapeljala na krajši izlet. 

Po drugi svetovni vojni je spoznala fan-ta Toneta, ki ga je življenjska pot pripelja-la z Dolenjske na Vrhniko. V vrocem po­letju je ljubezen zadehtela, zato se jima je leta 1949 rodil prvi otrok, hcerka Marta. Nato so se jima rodili še: leta 1954 Slavka (kot trimesecni otrok je umrla), leta 1955 Franci, leta 1957 Ivan in leta 1958 Andrej. 
Z možem sta si svoje domace gnezdo zgradila leta 1955 na Opekarski cesti. Pri skrbi za družino je poleg moževe place (delal je v opekarni) prispevala tudi sama s šivanjem. 
Vsa oblacila, ki so jih nosili družinski clani, je sešila ali spletla sama. Sinovi še vedno s ponosom nosijo puloverje z nor-veškim vzorcem, ki jih je spletla v  casu njihove mladosti. 
Vsi njeni se vedno znova radi vracajo k njej. Ob vsakem obisku je polna miza. Še pri devetdesetih letih je spekla potico. 
Za njene najdražje ni navaden clovek, ker iz nje vejeta nenavadna materina do-brota in ljubezen, zato je zatocišce v pri­jetnih in manj prijetnih trenutkih. 
Za seboj pušca številna rocna dela. Kljub težavam z rokami, ji kvacka še do-bro služi in zato še  vedno ustvarja prave umetnine. 
To pomeni, da je še polna energije, volje do življenja in spomina na stoletno življe­nje v krogu svojih najdražjih. 
Kot reka je naše življenje. Ce so v nas lepe misli in lju-
Miri 
bezen, je njena voda cista, njeni bregovi zeleni. Taki ostanejo za vedno. Tudi ko 
v slovo 
se poslavljamo in ko živimo spomine o tisti najdražji osebi, ki je delila lepe misli in ljubezen sleherni dan svo­jim najdražjim. 
Pravo življenje zareže v nas globoke rane, ki niso bolecina, so le dokaz, kako pogumni smo bili. Je velika impresija v vseh mogocih 
odtenkih. V crno smo odeti, ko pride bela gospa. 
Kako neusmiljeno kosi med nami, vedo tudi v Društvu invalidov, ki so v zadnjem casu izgubili kar nekaj svojih clanov. 
»Zdaj se je poslovila tudi Mira, naša tajnica,« so zapi­sali. »Bila je motor društva, polna idej za nove aktivno­sti. Znala je poiskati tudi 
vire za financiranje teh idej. Z Društvom invalidov Vrh­nika je živela in dihala skoraj od ustanovitve. Sprejela je dolžnost tajnice in skupaj s prvim predsednikom društva Janezom Petricem sta bila pravi tim za uspešno delo društva. Tako sodelovanje se je nadaljevalo tudi z obema naslednjima predsednikoma.« Mira je bila v preteklosti tudi clanica Upravnega odbora Zveze delovnih invalidov Slovenije. Delovala je na podrocju športnega udejstvovanja in or-ganizacije izletov. 
Njeno življenjsko pot je zaznamovala pri­rojena telesna hiba, ki je v mladosti ni toliko ovirala, z leti pa so se težave kopicile. A Mira je bila pogumna in tako je tudi živela. 
V osnovnošolskih letih je obiskovala glasbe-no šolo in se ucila igranja harmonike. Bila je clanica orkestra glasbene šole pod vodstvom Draga Bitenca. V gimnaziji je med pocitnica-mi vodila otroške kolonije. Po diplomi na uni-verzi, ko je postala profesorica geografije, se je lotila vodenja izletov po takratni Jugoslaviji in evropskih državah. 
Generacije vrhniških otrok se bodo vedno spominjale šole v naravi v Valovinah. Za to je zaslužna prav Mira. Bila je med pobudniki in ustanovitelji Glasbene šole na Vrhniki, nato še v Logatcu. Njena vesela na­rava je kar klicala po dobri družbi. Zven njenega sme-ha je nepozaben. In plesala je, poslušala dobro glasbo, tisto pravo, Glena Mullerja, Edith Piaf … 
Mira je bila dolgoletna clanica Turisticnega dru­štva Blagajana in vec man-datov clanica upravnega odbora. Vec let je bila zapo­slena v Turisticnem biroju v casu, ko je Vrhnika beležila deset tisoce nocitev na leto. Pomembno delo je opravlja-la pri promociji domacega kraja na sejmih in turistic­nih prireditvah. Društvu je ostala zvesta, dokler je zmogla. Kot aktivna clanica društva je prispevala k so-delovanju med turisticnim društvom in društvom inva­lidov. Njeno poznavanje na­ravne in kulturne dedišcine je bila tudi dedišcina oceta Franca Okrajška, castnega clana Turisticnega društva 
Blagajana. K Miri sem se vcasih zatekla po nasvet, njena modrost in izkušnje so bile dra­goceno vodilo. Rekla je: »Pridi.« Rada je poma-gala vsem. 
V stari državi se je kot strokovna sodelavka zaposlila v Samoupravni interesni skupno­sti za izobraževanje na Vrhniki. Po ukinitvi te oblike delovanja je isto delo do upokojitve opravljala na vrhniški obcini. Pri vsem  delu si je utegnila ustvariti tudi družino. Življenjski sopotnik Ferdo se je poslovil že pred leti, hcer­kama Andreji in Poloni z družino sporocamo naše iskreno sožalje v verzih Mile Kacic: 
Ni smrt tisto, kar nas loci, 
in življenje ni, kar druži nas. 
So vezi mocnejše. Brez pomena 
zanje so razdalje, kraj in cas. 
Andrej, Mirin dolgoletni sodelavec in prija­telj, je razbral naše misli in zapisal: 
»Draga Mira, kamorkoli si že odšla, za ma-vrico ali v Deželo spomina – SRECNO POT! Še vedno boš ostala z nami, z vsemi, ki smo te poznali in te imeli radi.« 
Pocivaj v miru! 
Mirjam Suhadolnik, predsednica 
Turisticnega društva Blagajana Vrhnika 

UPOKOJENSKI KOTICEK 

Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci 
»Upamo in želimo si, da bi vas cim prej lahko povabili na kakšen izlet, pohodnike na pohode, željne kulture na kulturne dogodke, na splošno telovadbo, balinanje, pikado, šah … ob tem, da so prostovoljke iz projekta Starejši za starejše vse skozi aktivne in v stiku s pomoci potrebnimi,« smo zapisali v prejšnji številki Našega casopisa. 
Zdaj lahko z veseljem sporocimo, da smo ta­koj ob sprostitvi nekaterih ukrepov organizirali splošno telovadbo na prostem v varnostni raz­dalji. Zagotovili smo tudi telovadbo v primeru slabega vremena v notranjih prostorih s polovi-co manj telovadk hkrati. 
Klekljarice so odšle na organiziran ogled cip­karske razstave v Ljubljano, kar je za zacetek krasno. 
Vse potrebno pa pripravljamo za izlet z vla­kom v Sežano, ki naj bi bil ob ugodnih epide­mioloških razmerah v cetrtek, 3. junija 2021. Avtobus bo udeležence odpeljal v Borovnico, sicer so pa vse informacije vedno na oglasnih deskah, zato vas prosimo, da se tam ustavite in preletite novicke.
Že prvega junija bo odprtje razstave cipk in vošcilnic v pocastitev 70-letnice društva. V tem casu bo izšel tudi bogat Zbornik o delo­vanju društva v zadnjih desetih letih. 
Clanice socialne komisije in prostovoljke iz projekta Starejši za starejše so obiskale kleno in delavno 100-letnico, gospo Marijo Tomažin, in ji pripravile krajši kulturni program s pesmi-mi in harmoniko. Gospa se je zahvalila z dari­lom, ki ga je nakvackala en dan prej – cudovit prticek. Stoletne roke še vedno vrtijo kvacko, da 
o natancnosti izdelka ne govorimo. Še mnogo zdravih let, gospa Marija.

 Milena in Andrej Velkavrh, odgovorna za pikado, vas vabita na ponedeljkov pikado v dvo­metrski razdalji, ko cakate na met.
Žalosti pa nas, da je vodenje balinarske sekci­je ostalo brez dolgoletne udeleženke in ene od organizatork tekmovanj, Marinke Petkovšek, ki si je naložila  druge obveznosti. Vabimo mlajše clanice in clane društva, ki jih veseli druženje ob balinišcu in rekreacija z balincki, da se oglasijo v društveni pisarni, ker bomo morali na novo ustanavljati žensko ekipo, saj so se uspešnim starejšim balinarkam nabrale na plecih razlic­ne tegobe, zaradi katerih so morale prenehati z rekreativnim in tekmovalnim balinanjem. Škoda bi bila prevelika, da bi 30-letno uspešno balinanje tako klavrno koncalo, saj so pogoji za druženja in treninge ob bifeju zelo ugodni.
Zato še enkrat vabilo tistim, ki imajo radi balinanje, nekaj znanja o njem, pa tudi tistim, ki jih zanima, kako se  igra, da se oglasite v društveni pisarni.
Tudi o pohodih smo razglabljali na seji Ko­misije za šport, a težko je na pohodu zagotoviti medsebojno razdaljo 1,5 m, zato cakamo na ju­nij, kaj bo prinesel.
Nacrtujemo tudi svecano prireditev ob 70-letnici  in razdelitev priznanj še za leto 2019 in nato za 2020 s pogostitvijo, a ne vemo, kdaj nam bo to uspelo.
Pisarna je odprta ob sredah in petkih od 9.00 do 12.00, kjer lahko poravnate clanarino ali pa se vclanite v društvo, saj je le manj kot polovica upokojencev v naši obcini clanic in clanov društva. Prijazno vabljeni!  Zagotovo boste našli kaj zanimi­vega zase. 
V imenu UO: Elica Brelih 


Valerija Sterle, Dom upokojencev Vrhnika (1923) Marija Petkovšek, Stara Vrhnika (1926) Antonija Tomšic, Dom upokojencev Vrhnika (1926) Iva Pecar, Dom Upokojencev Vrhnika (1929) 
Marta Seljak, Gabrce (1930) Polda Gregorka, Sinja Gorica (1931) Bogomila Suhadolnik, Sternenova (1936) Marija Troha, Poštna (1936) Gabrijel Jelovšek, Drenov Gric (1941) Jakobina Pišler, Planina (1941) Stanislava Pišek, Kuclerjeva (1941) Marjan Vihtelic, Ob izviru (1941) 

Vsem jubilantom iskreno cestitamo za visoki jubilej. Cestitke pa tudi vsem, ki so maja praznovali rojstni dan. 
Na podlagi Statuta Obcine Vrhnika (Uradni list RS, št. 430/2015) je Obcinski svet Obcine Vrhnika na 15. redni seji dne 13. 5. 2021 sprejel 
ODLOK 
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PODELJEVANJU PRIZNANJ 
OBCINE VRHNIKA 
1.clen 
V Odloku o podeljevanju priznanj Obcine Vrhnika (Uradni list RS, št. 13/2000 in Naš casopis, št. 307/2004, 356/2008, 433/2015 in 449/2017), se na koncu prvega odstavka 8. cle­na piko zamenja z vejico ter doda »oziroma v izrednih razmerah na drugi primerni priredi­tvi.« 
2.clen 
V 19. clenu se za drugim stavkom doda nov stavek »V primeru izrednih razmer lahko ko­misija objavi javni razpis tudi kasneje v letu.« 
3.clen Za prvim odstavkom 20. clena se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi: 
»Komisija ima pravico, da Obcinskemu sve­tu predlaga podelitev drugega priznanja kot ga je predlagal predlagatelj. Komisija mora pozva-ti predlagatelja, ali s predlogom komisije sogla­ša ali pa bo predlagatelj predlog umaknil. Pre­dlagatelj se do poziva opredeli v roku 8 dni.« 
KONCNA DOLOCBA 
4.clen 
Ta odlok zacne veljati petnajsti dan po objavi v Našem casopisu. 
Številka: 094-1/2021 Datum:  13. 5. 2021 ŽUPAN 
Daniel CUKJATI, l.r. 
Na podlagi 124. oz. 125. clena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in 22. clena Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 365/09) je Obcinski svet Obcine Vrhnika na 15. redni seji, dne 13. 5. 2021, sprejel 
Odlok o spremembah in dopolnitvah 
Odloka o lokacijskem nacrtu za rekon­strukcijo Ceste pod Hruševco 
(po kratkem postopku 124. oz. 125. clena ZUreP-2) 
1.clen 
(1)
 S tem odlokom se popravi graficni del Odloka o lokacijskem nacrtu za rekonstrukci­jo Ceste pod Hruševco (Ur. l. RS, št. 51/1998, Naš casopis, št. 429/2015). 

(2)
 Ta prostorski akt je v prostorskem infor­macijskem sistemu objavljen pod identifikacij­sko številko 1959. 


2.clen 
V graficnem sestavnem delu Odloka o spre­membah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem nacrtu za rekonstrukcijo Ceste pod Hruševco (Naš casopis, št. 429/15) se popravi meja ure­janja z lokacijskim nacrtom tako, da ureja le prikljucke na Cesto pod Hruševco. Obstojeci graficni prikazi se zamenjajo z novimi grafic­nimi prikazi, kot sledi: 
1. 
Geodetski nacrt s prikazom obmocja OPPN M 1:500 

2.
 Prikaz obstojece komunalne in energetske javne infrastrukture M 1:500 


3.
 Lomne tocke obodne parcelacije OPPN in zakolicba obeh uvozov M 1:500 

4.
 Ureditvena in prometno tehnicna situacija - uvoz 1 M 1:500 

5.
 Ureditvena in prometno tehnicna situacija - uvoz 2 M 1:500 


3.clen 
Ta odlok je javnosti na vpogled na oddelku pristojnem za prostor Obcine Vrhnika in na spletnih straneh Obcine Vrhnika. 
4.clen 
Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v obcinskem glasilu Naš casopis. 
Št. 3505-6/2020 (5-08) Vrhnika, dne 17. 5. 2021 Župan Obcine Vrhnika 
Daniel Cukjati, l.r. 
Na podlagi 29. clena Zakona o lokalni samoupra-vi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 22. clena Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 430/15) je Obcinski svet Obcine Vrhnika na 15. redni seji 13. 5. 2021 sprejel naslednji 
SKLEP 
O PRENEHANJU STATUSA JAVNEGA DOBRA in DRUŽBENE LASTNINE 
I. Nepremicninam, parc. št. 823/4, 823/6, obe 
k. o. Verd ID znak: parcela 2003 823/4, ID znak: parcela 2003 823/6, parc. št. 1018/2, k. o. Smrecje,  ID znak: parcela 2692 1018/2; parc. št. 2729/20, k. o. Vrhnika, ID znak: parcela 2002 2729/20, parc. št. 3102/6, k. o. Blatna Brezovica, ID znak: parcela 1997 3102/6, preneha status javnega dobra in družbene lastnine. 
II. Sklep zacne veljati osmi dan po objavi v ob­cinskem glasilu Naš casopis. 
Številka: 478-11/2021  (6-08) Datum:  13. 5. 2021 
Župan Obcine Vrhnika 
Daniel Cukjati, l.r. 
Obcinski svet Obcine Vrhnika je na podlagi 11. clena Zakona o spodbujanju skladnega regio­nalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12, 46/16), sklepa Sveta Ljubljanske urbane regije z dne 2. 4. 2021 o sprejemu skupne liste kandida­tov za clane Razvojnega sveta Ljubljanske urba­ne regije 2021-2027 in Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis št. 430/15 z dne 28. 9. 2015) na 15. redni seji Obcinskega sveta Obcine Vrhnika dne 
13. 5. 2021 na predlog Sveta Ljubljanske urbane regije sprejel 
SKLEP 
o potrditvi sestave skupne liste kandidatov za clane Razvojnega sveta  
Ljubljanske  urbane regije za mandatno obdobje 2021-2027 
Obcinski svet Obcine Vrhnika je na 15. re-dni seji dne 13. 5. 2021 potrdil Skupno listo kandidatov za clane Razvojnega sveta Lju­bljanske regije 2021 - 2027. 
Ta sklep pricne veljati naslednji dan po obja-vi v Našem casopisu. 
Župan 
Daniel Cukjati, l. r. 


Vabilo NOVICE IZ BOROVNICE 
na proslavo ob Dnevu državnosti Letos borovnic bolj za vzorec 

Spomladanska pozeba je tudi v Borov­
Obcinska proslava ob Dnevu državnosti, ki ga letos obeležujemo v znamenju 30. letnice 
nici naredila svoje. Posebej so jo obcu­

rojstva Slovenije kot samostojne in neodvisne države, bo tudi letos potekala 25. junija 
tili pridelovalci ameriških borovnic na 

na parkirišcu pred vrtcem, s pricetkom ob 10:00. Potekala bo obicaj-
Ljubljanskem barju – vecina sort je po­

nem protokolu z nagovori župana, predstavnikov veteranskih združenj in kratkim kulturno 
zebla od 80 do 95 odstotkov. Na dveh poznih sortah je videti nekoliko boljše 
umetniškim programom. 
stanje, a glavnina pridelka je propadla, 

Proslavi bo ob 10:45 na Košutovem vrtu sledila otvoritev fotografij Lada Jakše, 
zato bo letos verjetno borovnic bolj za 

ob 11:00 pa še njegov koncert. V primeru dežja vas bomo o lokaciji proslave, razstave in 
vzorec. Primerjava fotografij lanskega in letošnjega leta ob istem casu je vec 
koncerta predhodno obvestili preko spletne strani in FB profila obcine. 
kot zgovorna … 

Lado Jakša je že vec desetletij znan kot skladatelj in multI-instrumentalist, ki se giblje v ob-
mocjih jazza in eksperimentalne glasbe. Danes ga poznamo tudi kot subtilnega fotografa in multimedijskega umetnika. 
Obcina Borovnica 


Na podlagi 10. clena Odloka o obcinskih priznanjih obcine Borovnica (Ur. 
l. RS, št. 23/07), obcina Borovnica objavlja 
JAVNI POZIV 

za zbiranje predlogov za podelitev obcinskih priznanj obcine Borovnica za leto 2021 
Obcina Borovnica podeljuje naslednja priznanja: -Naziv castni obcan Obcine Borovnica, ima pomen priznanja za 
življenjsko delo posameznika. -Zlata plaketa Obcine Borovnica, ima pomen zahvale in priznanja za 
dolgoletno uspešno delo na razlicnih podrocjih. -Priznanje obcine Borovnica, ima pomen priznanja za izredne 
dosežke v zadnjem letu dni. 
1. Naziv castni obcan Obcine Borovnica 

Je najvišje castno priznanje Obcine Borovnica. Naziv je priznanje po­samezniku za njegovo življenjsko delo. Podeljuje se ga za tiste trajne dosežke na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgoj-no-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali še na katerem drugem podrocju dela posamezniku, ki je s svojim delo­vanjem tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi Obcine Borovni-ca, da ima to trajni pomen. Naziv se podeli najvec enkrat vsake štiri leta. 
2. Zlata plaketa Obcine Borovnica:

Je drugo najvišje obcinsko priznanje in ima pomen zahvale in priznanja za dolgoletno uspešno delo na razlicnih podrocjih. Podeljuje se tistim posameznikom, organizacijam in skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na svojih podrocjih delovanja v daljšem casovnem obdobju na vseh podrocjih ustvarjalnosti in dela. Letno se podeli naj­vec dve tovrstni priznanji. 
3. Priznanje obcine Borovnica:

Je tretje najvišje obcinsko priznanje in ima pomen priznanja za izredne dosežke v zadnjem letu dni. Podeljuje se tistim posameznikom, orga­nizacijam in skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na svojih podrocjih delovanja v obdobju zadnjega leta na vseh podrocjih ustvarjalnosti in dela. Ima znacaj vzpodbude prejemnikom za takšno nadaljnje tvorno delo, ki ima poseben pomen za razvoj in napredek obcine Borovnica. Letno se podeli najvec dve tovrstni priznanji. 
Kandidate za priznanja obcine lahko predlagajo obcani, skupine ob­canov in organizacije. Predlagatelj in kandidat za priznanje ne moreta biti ista oseba. 
Predlog se posreduje v pisni obliki na obrazcu, ki je na voljo na Obcini Borovnica ali na spletni strani Obcine Borovnica Upoštevani bodopredlogi, ki bodo prispeli na obcino Borovnica do 8. 6. 2021 do 12. ure.. 
O podelitvi priznanj odloca Obcinski svet na predlog Komisije za man-datna vprašanja, volitve in imenovanja. Slavnostna podelitev priznanj bo ob obcinskem prazniku.Številka: 094-0001/2007-67 Datum:  11. 5. 2021 
OBCINA BOROVNICA             KOMISIJA ZA OBCINSKI SVET MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA 
Škoda na pristavski poti 
Kot bi se dobesedno utr-gal oblak tistega petkove­ga majskega popoldneva, ko so mocne padavine za­jele tudi našo dolino. Ob tem smo dobili tudi nov potok – Pristavšcico, ki je po makadamski poti neu­smiljeno drla s Pristave in pri tem pustila svoj davek. 


Cudoviti panoramski posnetki našega kraja 
Ce ste uporabnik družbenega omrežja Facebook in ce ste clan skupine Prov lepa je bruniška fara, potem imate možnost in privilegij, da lahko obcudujete fotografske mojstrovine iz zraka dveh Borovnicanov – Boštjana Pervinška in Jožeta Pristavca 
Prvomajska 
budnica »drive in« 
Že drugic zapovrstjo so bili tudi pr-vomajski prazniki drugacni. Brez množicnih kresovanj, pri nas pa brez tradicionalnega pohoda na Župnco. Posamezni nadebudni posamezniki se sicer tradiciji niso izneverili in so se sami odpravili na pot. Prav posebna pa je bila prvomajska budnica, lahko bi rekli budnica »drive in« skozi vso vas in okolico. Zanjo sta poskrbela Danilo Furlan in Jože Zorman. 
Foto: Boštjan Pervinšek 


»Borovnica je razvojno na 
pravi poti« 
Pogosto ga vidite na kolesu, skrbno in vzorno zavarovanim s celado, odsevnim jopicem in soncno kremo. Organizator številnih dogodkov obcinske uprave, kjer je zaposlen od leta 2015. Kdo je Andrej Klemenc, kakšna je njegova vloga na obcini in kakšen je njegov pogled na Borovnico kot nekdo, ki ni domorodec, pa v intervjuju z njim. 

Kdo je Andrej Klemenc? 
58 letnik, rojen v Celju, kjer je preživel prvih 10 let svojega življenja. Potem se je z družino preselil v Radomlje, kjer je koncal osnovno šolo, gimnazijo pa v Kamniku. Po odsluženem vojaškem roku je v Ljubljani, kamor se je preselil po zakljucenem prvem letniku, zacel s študijem na Fakulteti za so-ciologijo, politicne vede in novinarstvo, dve leti kasneje pa še s študijem filozofije na Filozofski fakulteti. Študij je je uspešno zakljucil konec leta 1987 z zagovorom diplomskega dela »Protijedr­sko gibanje in politika jedrske energije v Zahodni Evropi«, za katerega je prejel fakultetno Prešerno­vo priznanje. Po študiju se je kot pedagoški asi-stent in raziskovalec zaposlil na FSPN (ki se je leta 1990 preimenovala v Fakulteto za družbene vede oz. FDV) ter vpisal magisterij iz filozofije na Filo­zofski fakulteti. Po ukinitvi predmeta filozofija na FDV leta 1992 je bil naslednji dve »nadomestni« asistent pri številnih predmetih in na fakulteto »prinesel« tudi svoj prvi in edini EU raziskovalni projekt, ki je obravnaval lekcije iz uspešnih pro-jektov izgradnje objektov za predelavo ali skla­dišcenje nevarnih industrijskih odpadkov. Kljub temu na prošnjo za spremembo podrocja svojega magistrskega dela ni dobil odgovora. Verjetno tudi zaradi tega, ker je kot eden od ustanoviteljev Zelenih Slovenije leta 1990 podprl vstop stranke v DEMOS, dve leti za tem pa njen odhod iz takrat vladajoce koalicije. Njegova akademska kariera se je tako koncala in naslednjih 9 let je se je preživljal oz. pomagal pri preživljanju svoje družine skozi prekarne oblike dela kot samostojni raziskovalec, publicist, urednik (Casopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, na kratko CKZ), (kolesarski) turisticni vodic ter sekretar in projek­tni vodja okoljske nevladne organizacije Sloven-ski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo. Organizacijo je skupaj z nekdanjim (in prvim) slovenskim energetskim ministrom dr. Mihaelom Gabrielom Tomšicem in vodilni-mi slovenskimi strokovnjaki za obnovljive vire in ucinkovito rabo energije ustanovil leta 1994, ko mu je postalo jasno, da so Zeleni Slovenije pod-legli neozdravljivemu virusu stalnih notranjih sporov in delitev, celotna slovenska strankarska politika pa spregi z gospodarskimi lobiji in sli za prevlado nad vsemi drugimi družbenimi podsi­stemi. Pri prekarnem preživljanju so mu prav prišle tudi izkušnje iz casa študija, ki si jih je pridobil kot urednik študentskega casopisa TRIBUNA in že omenjenega CKZ, clan Izvršnega odbora Zveze društev za varstvo okolja Slovenije in Delovne skupine za mirovna, ekološka in duhovna giba­nja pri Republiški konferenci Zveze socialisticne mladine Slovenije, s podporo katere je organiziral tudi proteste proti onesnaževanju zraka, medna­rodno konferenco o jedrski energiji, proteste proti jugoslovanskem jedrskem programu in obratova­nju NEK ipd. SE-F se je sicer uspešno razvijal, pridobival števil­ne manjše mednarodne in EU podpore za projek­te nevladnih organizacij ter vlogo partnerja v pro-jektih evropskih okoljskih nevladnih organizacij, kar je Andreju Klemencu omogocilo, da si je po 9 letih ustvaril formalno sicer redno zaposlitev, a dejansko odvisno od uspešnosti pridobivanja projektnih in drugih sredstev. Že pred formalnim vstopom Slovenij v EU se mu je uspelo vkljuciti v 

velike (poleg raziskovalnih tudi ozavešcevalno-iz­obraževalne) EU projekte na podrocju podneb­nih sprememb, ucinkovite rabe in razvoja teh­nologij za rabo obnovljivih virov energije). A ker nikakor ni mogel iz javnih sredstev RS pridobiti potrebnih sredstev za zahtevani »domaci« delež sofinanciranja, je bil po drugi strani žrtev svojega uspeha oz. prevelike odvisnosti od EU financnih virov. Po tem, ko je skupaj z drugimi okoljskimi NVO uspešno zlobiral, da so bile v državni pro-racun vkljucene tudi postavke za sofinanciranje »domace« udeležbe za EU projekte, je takratna vlada leta 2005 prakticno vsa sredstva za sofinan­ciranje NVO na podrocju energetike prenesla na druge postavke. Da je Andreju Klemencu uspelo zagotavljati zahtevani delež »domacih sredstev«, je moral vzeti hipotekarni kredit na svoje sta­novanje. Ker je SE-F skupaj z drugimi NVO po letu 2008 zacel javno postavljati »zoprna« vpra­šanja glede okoljske primernosti in gospodarske upravicenosti projekta TEŠ 6 in o obeh zadevah opozarjati tako Državni zbor in predsednika re-publike, kot tudi EBRD, je HSE zaprl sicer skro­mno pipico (financiranje poletnih taborov za osnovnošolce in dijake o podnebnih spremem-bah in trajnostni energetiki), Andrej Klemenc ni vec zmogel vseh bremen in sprejel ponudbo, da se kot projektni vodja zaposli v ljubljanski pisarni Regionalnega centra za okolje za srednjo in vzho­dno Evropo (REC). Tam je od leta 2009 do 2015 vodil slovenske dele vecjih s strani EU vecinsko financiranih in s strani velikih, za pridobivanje in vodenje EU projektov specializiranih projek­tov, predvsem na podrocjih trajnostne mobilnosti (s poudarkom na vlogi kolesarskega sistema kot sestavnega dela trajnostne mobilnosti) ter vloge lokalnih skupnosti pri razvoju decentralizirane oz. lokalne trajnostne energetike. Kot vidite, je vloga neodvisnih okoljskih (in drugih) NVO pre­cej širša kot zgolj nasprotovanje odlocitvam vladi in še zdalec ne gre za, kot poskušajo ustvariti vtisi vlade, dobro placane aktiviste, temvec za ljudi, ki morajo biti izredno fleksibilni ter se soocati tudi s podjetniškimi tveganji, ceprav njihovo poslan­stvo ni ustvarjanje dobicka za dividende ali kapi­talske investicije. Financna kriza je mocno prizadela REC, katere­ga centrala je locirana blizu Budimpešte. Ker se vodstvu organizacije ni uspelo pravocasno oz. dovolj uspešno prilagoditi novonastali situacije, je bila ogrožena tudi pisarna v Ljubljani, ki je si­cer ves cas poslovala pozitivno, a ni izpolnjevala vedno vecjih zahtev, da lokalne pisarne zagota­vljajo vecji delež sredstev za delovanje centrale. Socasno je bil Andrej Klemenc tudi vedno bolj navelican projektov, ki ne dajo nobenih neposre­dnih in otipljivih rezultatov. Poleg tega je prišel v leta, ko vsakotedenska potovanja križem kražem po Evropi zaradi projektnih sestankov, delavnic in konferenc niso vec veselje, temvec predvsem stres in napor. Zato je jeseni 2014 z veseljem sprejel ponudbo takratnega kandidata za župana Borovnice Bojana Cebele, da se zaposlil kot sve­tovalec za razvoj in razvojne projekte na Obcini Borovnica, v kolikor bo izvoljen za župana. Sicer pa je Andrej Klemenc porocen s slikar­ko Slavico Peševsko in od jeseni 2002 živi v la-stniškem podstrešnem stanovanju v »Cukalovi štali« v Borovnici. V prejšnjem zakonu se mu je leta 1990 rodil sin Bor, s katerim je takrat zaradi 
poporodne hudo bolne partnerke na porodniški preživel prvih 8 mesecev njegovega življenja, kar je za posledico imelo tudi precejšnje osebnostne spremembe. Zato zna zdaj na svet pogledati tudi z »materinske perspektive« in dobro ve, kako na­porna je vloga matere, ceprav je kasneje vecino casa odrašcanja svojega sina imel vlogo oceta. 
Kakšno vlogo imate na obcini in kakšne so vaše naloge? 
Po moji zaposlitvi na obcini je bila prvenstvena naloga po predpisanih zahtevnih postopkih, ki zahtevajo tudi vkljucevanje lokalne javnosti in deležnikov, voditi tako procese kot tudi obliko­vati osnovne dokumente, ki so pogoj za pridobi­vanje domacih in EU investicijskih sredstev za sofinanciranje razvojnih projektov. Uvodoma bi rad povedal, da EU ni niti dobrodelna ustanova niti klasicna ustanova za podporo razvoju manj razvitih. Projektna sredstva je mogoce pridobiti le, ce projekt prispeva k enem ali vec razvojnih ci­ljev EU in s kvantitativni kazalniki uspeha doka­že, da prispeva k doseganju teh ciljev. To se strogo preveri in ce temu ni tako, je potrebno vrniti del sredstev ali celo vsa sredstva! Tako smo najprej prišli do Razvojne strategije Obcine Borovnica 2017–2027+. Ta projekt mi je omogocil spoznati stanje stvari v obcini na posameznih podrocjih, prednosti in slabosti strukturnih in fizicnih na 
eni ter sistemskih in institucionalnih danosti v obcni na drugi strani, kot tudi primerjalnih sla­bosti in prednosti. Kolikor mi je znano, je s tem obcina dobila svoj prvi strateški razvojni doku­ment. Obcani so bili sooceni z novo, vecini nepo­znano institucionalno obliko posredovanja svojih pogledov, mnenj in interesov. Strategija je pred­vsem proces, ki vpeljuje nove oblike, postopke, ideje in vizije in tako vodi do boljše integracije in sodelovanja med vsemi deležniki za (so)delovanje ter krepi zaupanje in sposobnost za oblikovanje strateških razvojnih interesov in kompromisov, obenem pa tudi prispeva k obcutku pripadnosti k skupnosti. Kot operativno še bolj nujna, se je izkazala Ce-lovita prometna strategija Obcine Borovnica. Obcinski svet jo je potrdil tako rekoc v zadnjem trenutku, da smo lahko na njeni osnovi še pravo-casno vložili vlogo za sofinanciranje projekta P+R pri železniški postaji Borovnica, ki je bil, kot veste, uspešno zakljucen. Samo redki pa vedo, kako tež­ko je bilo za ta projekt izpeljati zelo kompleksen proces izvzetja potrebnih zemljišc iz javne žele­zniške infrastrukture, njihovega vpisa v zemljiško knjigo ter preko Ministrstva za gospodarski ra­zvoj in tehnologijo na obcino. Brez neposredne intervencije takratnega državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo g. Jureta Lebna ter podpore našegav vodstvu Slovenskih železnic zaposlenega obcana g. Pavla Zalokarja nam ne bi uspelo. Obema še enkrat hvala! Odkar sem se septembra 2015 zaposlil na obcini, jepoleg priprave strateških razvojnih dokumen­tov obcine moja naloga predvsem: 
.
 pridobivanje informacij o razlicnih programih tako EU kot tudi ostalih, ki omogocajo prido­bivanje nepovratnih sredstev za razvoj lokalnih skupnosti, 

• 
seznanjanje in preucitev pogojev in rokov, ki jih 


mora izpolnjevati prijavljitelj, 
.
 priprava vlog, projektne in investicijske doku­mentacije oz. koordinacija pravocasne priprave projektne in investicijske dokumentacije, 

.
 pridobivanje ponudb za pripravo projektne in investicijske dokumentacije, 

.
 koordinacija dela med izdelovalci projektne dokumentacije ter nudenje pomoci pri stikih z obcani in pristojnimi institucijami, 

• 
pridobivanje soglasij pristojnih vladnih uradov in služb kot tudi, ce je to potrebno, s strani za­sebnih lastnikov zemljišc, 

• 
priprava dokumentacije za administrativno porocanje o izvedbi projekta, . obvešcanje javnosti o projektu oz. dejavnostih na projektu 

. organiziranje dogodkov in prireditev v okviru projekta; 

• 
nudenje pomoci pri izvedbi projekta. 


Pri tem je treba povedati, da tudi pri projektih, ki jih pripravljam in do izvedbene faze koordi­niram, ne gre brez zaupanja in izrecne podpore župana in direktorice obcinske uprave, niti brez podpore in pogosto angažmaja, ki presega služ­bene obveznosti vseh sodelavcev in sodelavk. V »ligi« projektov lahko zmagujejo le moštva in ne posamezniki. Upam, da se bo naše moštvo še bolj uigralo, pa tudi še kakšna okrepitev bi bila dobro­došla. Pa seveda cim manj polen pod noge, zlasti na domacem terenu. Moje naloge na obcini pa so še: obvešcanje obca­nov preko spletne strani in FB profila obcine ter sodelovanje pri organizaciji in izvedbi dogodkov, ki jih organizira obcina samostojno ali v sode­lovanju z drugimi. Nenazadnje pa »pokrivam« tudi podrocje priprave in izvedbe javnih razpisov v podporo podjetništvu, obrti in sobodajalstvu. Skratka, veckrat pride do situacij, ko je nujno tre­ba narediti marsikaj na razlicnih podrocjih, tako da po opravljenem clovek ne ve vec, kje se ga glava drži. 
Niste “cistokrvni Borovnican”, zato imate mogoce lahko 
tudi širši pogled na vse dogajanje in razvoj Borovnice. 
Najprej, kako se pocutite v naši dolini? V Borovniško kotlino sem prvic prišel sredi devet­
desetih let prejšnjega stoletja s petletnim sinom na sedežu zadaj na kolesu. Seveda na obisk sote­ske Pekel. Potem me je pokojni župan Alojz Moc­nik, s katerim sva se spoznala, ko se je udeležil strokovne ekskurzije ogleda dobrih praks ener­getske izrabe lesne biomase v Avstriji v organi­zaciji SE-F, povabil, da sodelujem na predstavitvi možnosti, da se s strani sklada GEF sofinancira izgradnja DOLB v Borovnici. Že leta 1999 sem premišljal, da bi se z ženo in sinom preselil v Bo-rovnico, ki sem si jo za novi dom izbral po locitvi leta 2002 zaradi zelo pestrega in dobro ohranje­nega okolja, nizke cene stanovanja in predvsem zaradi zelo dobre povezave z vlakom z Ljubljano. Kmalu po selitvi sem si sicer pridobil nekaj novih prijateljev, a v lokalno življenje sem se vkljucil šele z ustanovitvijo HUD Karel Barjanski, prav zares pa šele jeseni 2015, ko sem se zaposlil na obcini. Zdaj poznam prakticno vse kljucne deležnike ter družabno in kulturno življenje v obcini, zaradi 


stavbah v lasti obcine (obcinska upravna stavba, kolesarjenje ni dovolj. Treba je spremeniti mobil­šola, vrtec in Stara pošta). Ta je preliminarno po-nostne navade. Za navado pa vemo, da je železna 
narave mojega dela pa me seveda pozna vedno vec obcanov in obcank. Sem mi pa zdi, da za »ci­stokrvne Borovnicane« v obcini veljajo, ce malo karikiram, samo tisti, katerih družine imajo kore-nine v borovniški kotlini vsaj sto let, vsi ostali pa smo bolj ali manj »prišleki«. 
Menite, da gre razvoj Borovnice v pravo smer? 
Smer, ki jo je ubral župan, je gotovo prava, saj daje poudarek na nujno infrastrukturo, ki je obcini kriticno primanjkuje in ne objektom, ki bi bili bolj namenjeni doloceni interesni skupini ali temu da služijo kot reprezentativni »spomenik« vladavi­ni župana. Po mojem mnenje pa bo v prihodnje poleg investicij infrastrukturo, ki so nujne zlasti na podrocju prometne infrastrukturo, zanesljive oskrbe z vodo, zmanjšanje poplavne ogroženosti, športno in kulturno infrastrukturo, med kateri-mi je na prvem mestu nova knjižnica, bo trebs veliko vec kot sedaj investirati v integracijo prise-ljencev, krepitev pripadnosti kraju, medgeneracij-ski dialog, dnevne centre bivanja in nove oblike skrbi za ostarele in marginalizirane. Kaj od tega bo v naslednjih letih operativno izvedljivo, pa je v veliki meri odvisno od tega, kako bo Evropska ko­misije gledala na Nacrt za okrevanje in obnovo, ki ga je Vlada RS pred kratkim poslala v Bruselj, po­dobno velja za Okvirni sporazum za sodelovanje RS in EU, namenjen crpanju kohezijskih sredstev, ki je še v pripravi. Pri tem bo treba upoštevati, da je v novi financni perspektivi EU, ki se prakticno ravno zacenja, statisticno razvita Zahodna regija, kamor sodi tudi naša obcina, s strani EU upra­vicena samo do 25 % sofinanciranja upravicenih stroškov. Zato je kljucno, da bodo prihodnje vlade držale obljubo sedanje, da bo vlada iz državnega proracuna dodatno zagotovila najmanj 25 % sofi­nanciranje upravicenih stroškov. V nasprotnem primeru bo delež dejanskih stroškov, ki jih bodo morale za  EU projekte zagotoviti obcine iz zaho­dne kohezijske regije tako velik, da se bo komajda splacalo prijavljati na javne razpise za dodelitev teh sredstev. Sedanja vlada sicer za vecje projekte nacrtuje poseben razvojni sklad, pri katerem raz­likovanja med vzhodnim in zahodnimi regijami ne bo. Je pa vprašanje, kako naj se tisti, ki nismo pri izvoru informacij, vkljucimo v velike projekte, ki nastajajo v bolj ali manj zaprtih krogih. 
Kje ima Borovnica še “rezerve”, katere bi morale biti 
naše prioritete? 
Rezerve so po mojem mnenju še pri medse­bojnem sodelovanju, vkljucujocemvodenju in upravljanju ter medsebojnem zaupanju, pa tudi pri razkrivanju partikularnih interesov in »kla­novskih« interesnih povezav, prav tako tudi pri razvoju vkljucujocih oblik družabnega življenja. Samo vzdrževanje oz. nostalgija po tradicional­nih vaških oblikah ne zadošca, je pa to zaprtost v Sloveniji težko prebiti, saj smo narod »kultur­nih bojev«, vsaj od spora med »staroslovenci« in »mladoslovenci« dalje. Kot sem že omenil, pa bo operativno prioriteni okvir v osnovi dolocen na višjih ravneh, na katere dejansko nimamo vpliva. 
Kako uspešna pa je obcina na podrocju crpanja 
evropskih sredstev? 
Glede na naše kadrovske kapacitete, še pred krat­kim smo imeli med primerljivimi obcinami na število prebivalcev najmanj zaposlenih, bomo pocrpalali tako rekoc vsa evropska sredstva, kar se jih je dalo v evropski perspektivi, ki se zaklju-cuje. Skupaj je z že realiziranim projektom P+R v igri okoli milijon €, ce upoštevamo še posredno pridobljene koristi oz. z države na obcino prene­seno zemljišce pridemo do okoli 1,2 milijona €. Ce k temu prištejemo še dobrih 0,2 milijona €, ki smo jih dobili od Ekosklada za izgradnjo prizidka k šoli, pa pridemo do tega, da bomo v financni perspektivi pocrpali okoli 1,4 milijona € nepovra­tnih sredstev iz razlicnih virov. 
Koliko dela se skriva za tovrstno birokracijo? 
V naravi birokracije je, da se bohoti brez meja (t. i. Parkinsonov zakon). Za iluzijo, da so pred uprav­nim sistemom vsi enaki, se skriva privilegij tistih, ki so v prvih fazah pridobili sredstva in vzposta­vili kapacitete upravljanja. Tako imajo moc da bo­disi, seveda sebikorist, sodelujejo pri nadgradnji pravil bodisi predhodno pridejo do pomembnih informacij. Na ta nacin na trgu administrativno vodenih projektov odstranjujejo »prišleke« oz. postavljajo v podrejeni položaj nove konkurente. Vendar tudi birokratski sistemi temeljijo na ljudeh in za Slovenijo kot družbo je znacilno, da nima velikega zaupanja v zgolj formalne procedure. Z uradniki je treba gojiti osebne stike. Z vsakim se je treba seznaniti tudi na osebni ravni, ceprav le preko telefona. Ni dovolj, da dobi v roke le uradni dopis in mu potem »težiti« da cim hitreje opravi svoje delo. Treba se mu je predstaviti, mu razlo­žiti smisel in pomen projekta, mu dati vedeti, da je hitrost obravnave zelo pomembna, ga prositi za kakšno informacijo ali nasvet, mu vcasih dati vedeti, da smo vsi skupaj »žrtve« nekih neumnih procedur, mu povedati kakšno šalo, ga povabiti na terenski ogled in se tam pogovoriti o možnih kompromisih itd. Vse to pa, seveda, terja ogro­

mno casa oz. dela, ki se ga od zunaj ne vidi. 
Kateri so najvidnejši projekti, ki jih je obcina zgradila oz. uredila s pomocjo evropskih sredstev? 
Glede na naše dosedanje kadrovske kapacitete 
– še pred kratkim smo imeli med primerljivimi obcinami na število prebivalcev dalec najmanj zaposlenih in še vedno smo za izvajanje razvoj­nih nalog kadrovsko podhranjeni – bomo pocr­pali tako rekoc vsa evropska sredstva, kar se jih je v zakljucujoci se financni perspektivi dalo. Ni pa vse le v evropskih projektih. Npr. mogoce bi bilo spodbuditi obcane in jim pomagati pri investira­nju v gradnjo skupinskih PV elektrarn, tudi npr. na strehah obcinskih stavb (šola, vrtec). Seveda le ob pogoju, da vlada pripravi in DZ sprejeme ustrezen zakon (zaenkrat glede tega bolj slabo kaže). Ali z lastnimi sredstvi in prostovoljstvom oznaciti kolesarske poti po našem hribovitem za­ledju. Ali na podoben nacin narediti kakšno brv cez Borovnišcico. To so seveda razvojno gledano malenkosti, ki se jih lahko lotimo samo, ce nismo (pre)obremenjeni z EU projekti. 
Kateri so prihodnji projekti, ki bodo še deležni tovrstne 
evropske pomoci? 

Kot že receno, je v tem trenutku še popolnoma nejasno, kakšni bodo konkretni projektni okvir­ji na posameznih podrocjih. Ve se le, da bodo posamezni projekti morali prispevati eni ali vec kljucnih strateških prioritet: digitalizacije javne uprave in gospodarstva, nadaljnja »ozelenitev« gospodarstva in prometa«, »boj« proti podneb­nim spremembam, ustvarjanje »zelenih« delov­nih mest, izboljšan dostop mladih do delovnih mest, hitrejši razvoj inovativnega podjetništva, krepitev odpornosti na razlicne epidemije ipd. Nobenih garancij (še)ni, da bi lahko s pomocjo EU sredstev npr. dokoncali projekt izgradnje ko­lesarske povezave do meje z Obcino Brezovica od odcepa za gasilski dom na Bregu dalje, ceprav imamo vecino potrebne projektne dokumentaci­je že izdelano. So pa obeti, da bo v okviru Nacrta za okrevanje in obnovo, ki ga je Vlada RS pred kratkim poslala na potrditev v Bruselj, mogoce dobiti sredstva za sofinanciranje zagotavljanja oskrbe naselij v Kotih z neoporecno pitno vodo in v drugi fazi zagotavljanje rezervnega vodnega vira za celotno obcino. Enako velja za zmanjšanje po­plavne ogroženosti vaškega jedra Borovnica, ki jo predstavljahudourniški potok Malence. Preteklo pa bo še precej vode, preden bo omejeni nacrt ne le potrjen, temvec tudi operacionaliziran v javnih pozivih za oddajo vlog za operacije oz. projekta na posameznih podrocjih. Pri tem je treba ravnati strateško in že v naprej pripraviti idejne zasno­ve, potrebne spremembe obcinskih prostorskih aktov ter pridobiti neformalne projektne pogoje in soglasja, sicer v trenutku od objave razpisa do razpisnega roka ne bo mogoce pripraviti popolne vloge. Ob tem je treba vseskozi spremljati, kaj se dogaja v postopku operacionalizacije okvirnih dogovorov med EU in RS v konkretne nacionalne programe na posameznih podrocjih. Enako velja za okvirni sporazum med RS in EU na podrocju crpanja kohezijskih sredstev, ki je šele v pripravi. 
Kot projektni vodja ste bili zaposleni v Regionalnem 
centru za okolje za vzhodno in srednjo Evropo, kjer 
ste sodelovali v projektih s podrocja ucinkovite rabe 
obnovljivih virov energije. Na kateri tocki smo pri tem 
v Borovnici? 

Izvedli smo oceno varcevalnega potenciala v kazala, da potencial ni dovolj velik, da bi se inve­sticije v energetsko ucinkovitost teh stavb lahko v za investitorja ustreznem roku poplacale zgolj iz prihrankov stroškov za energetske storitve in subvencij Ekosklada. Glede slednjih tudi ni jasno, kakšne bodo v prihodnje. Investitorji nam ponu­jajo, da investirajo v bolj ucinkovite ogrevalne sisteme, njihovo upravljanje in vzdrževanje. Ker so sedanji dotrajani in delujejo na osnovi fosilnih virov energije, se stroški zagotavljanja ustreznega ogrevanja, ki bi jih tako kot do sedaj pokrivala šola oz. obcina, verjetno dolgorocno nekoliko znižali. Kljucna pri celoviti energetski sanacij stavb pa je sanacija stavbnega ovoja in vgradnja energetsko varcnih oken. Po izkušnji s COVID-19, pa bo tre­ba poskrbeti tudi za ustrezno prezracevanje pro-storov. Torej je še prevec neznank za konkretne odlocitve. Trenutno je v našem položaju najbolj smiselno narediti podroben energetski pregled vsake stavbe. Prvi pogoj je natancen popis vsake stavbe po letu gradnje, gradbenih in izolacijskih materialih in oknih, ter po etažah, namembnosti in funkcijah. To smo pravkar storili. 
Ste tudi velik zagovornik trajne mobilnosti, to lahko Borovnicani vidimo tudi z vašim vztrajnim kolesarjenjem kamorkoli,  ste pa tudi podpredsednik Slovenske kolesarske mreže. Torej, zaceti pri sebi ... 
Res je treba zaceti pri sebi, predvsem zaradi zdrav­ja in srece. Znanstvene študije dokazujejo, da so kolesarji srecnejši, bolj zdravi, bolj produktivni in tudi … boljši ljubimci! Tudi ce ne kolesarijo »špor­tno-rekreativno«, ampak redno zgolj v službo ali šolo in po opravkih. A kako zaceti kolesariti da­nes? Ko sem bil še otrok, je bilo avtomobilskega prometa nekajkrat manj. Ceprav tudi takrat ni bilo varno, si se po opravljenem kolesarskem iz­pitu lahko podal na cesto, danes pa je veliko, ve­liko bolj tvegano. Da bi lahko ljudje vec kolesarili, so prvi pogoji ustrezna prometna infrastruktura, prometni režimi in vozniška kultura. Cestna in-frastruktura v obcini je slaba in evropska sred­stva lahko pridobimo le za izgradnjo ustrezne kolesarske infrastrukture, s tem pa si izboljšamo možnosti, da bo socasno država zagotovila obno­vo pripadajocega dela državne ceste. Poleg tega je kolesarski turizem v izrednem porastu, mi pa imamo za njegov razvoj dober potencial. Seveda pa samo ustrezna infrastruktura za pešacenje in 
srajca. K sreci pa sem si tekom poklicne kariere pridobil nekaj znanj glede spreminjanja navad. Upam, da jih bom lahko s pridom in uspešno uporabil tudi v naši obcini. Kar pa se mene osebno tice: ne v LKM ne v SKM nimam nobene funkcije, ker za to enostavno ni-mam casa. In odkar sem zaposlen na obcini, ko­lesarim precej manj, predvsem ne vec v službo, do katere imam manj kot 100 m. Dokler sem bil za­poslen v Ljubljani sem se na delo vecinoma vozil v kombinaciji kolesarjenja (z zložljivim kolesom) in prevoza z vlakom. Danes z ženo za enodnevni obisk Obale ali Krasa vecinoma uporabljava to kombinacijo, za obisk drugih krajev pa kombina­cijo avtomobila in kolesa. Pa, da ne bo pomote – rad tudi vozim avto na panoramskih vožnjah, na nezasedeni cesti, recimo na kakšen soncen zgo­dnje spomladanski ali jesenski dan po Jadranski magistrali. Žal so takšne vožnje prakticno mogo-ce le še v TV oglasih za prodajo avtomobilov in v nekaterih (starejših) filmih. 
Kakšne možnosti ima Borovnica za še vec kolesarskih 
povezav? 
Trenutno še ni jasno, kako bo na operativni ravni z možnostjo pridobivanja evropskih sredstev za to. Srednjerocno pa delamo na tem, da se zgradi obvozna cesta mimo TMS v Bistri, s cimer bi se odprle tudi možnosti za izgradnjo varne kolesar­ske povezave do Vrhnike. V »evropskem duhu« z vidika obcine utemeljujemo nujnost gradnje te obvozne ceste prav s tem, da brez nje ni mogo-ce vzpostaviti neposredne, neprekinjene, varne, udobne in privlacne kolesarske povezave do Vrh­nike, posredno pa bi seveda s tem prišli do bistve-no bolj varnega prometa in krajših potovalnih casov do Vrhnike (in) obratno za vse udeležence v prometu. A pri tem projektu je kljucno, ali bo prepoznan interes osrednje nacionalne instituci­je na podrocju tehniške dedišcine za njen razvoj. Sami veste, da sedanja cesta poteka skozi nekdanji samostan in si lahko predstavljate, kako tresenje, ki ga povzrocajo »šleperji« vpliva na castitljivo vec 
stoletij staro stavbo. Z vodstvom TMS tudi zato vse bolj sodelujemo. 
Rok Mihevc 
Žig na razgledni tocki 
Po vec letih poskusov, eni uniceni 
skrinjici in štirih povsem unicenih 
planinskih vpisnih knjigah planinci 
ne vidimo vec smisla, da bi slednje 
– ob trenutni kulturi obiskovalcev 
Pekla – tja še namešcali. 
Ob demontaži obstojece skrinjice smo imeli v mislih Kotovo sedlo, pa se je pojavila želja, da bi jo raje prestavili na razgledno tocko nad Vihrov-co, kjer je novembra 1999 Turisticno društvo postavilo obeležje. Na lokaciji je bila namrec že dlje casa manjša vpisna knjižica, a v provizoric­nem ohišju. Receno, storjeno. 
Pa je socasno padla še ideja, da bi na oni tocki prav tako potrebovali žig. Razgledna tocka si­cer ni na vrhu Krimšcka, je pa malce nižje od najvišje tocke obcine Borovnica, ki na višini 919 metrov meji z obcino Brezovica. Kdo bo žig montiral, kdo placal, je bilo že jasno, kdo pa ga bo oblikoval? 
Jasno, mojster Boštjan Pervinšek. 
Tako zdaj naše najmlajše na razgledni tocki pod Krimšckom oz. nad jamo Vihrovco caka prav domiseln žig. Do tod vodi planinska pot iz Zaboceva in Rakitne. Vrh Dola je smerna tabla, ki kaže za Krimšcek in razgledno tocko, na raz­cepu poti s “Pentljo” pa je velik napis “razgled”. Pot je dosledno markirana in na novo nadelana. 
nad Vihrovco 

Vrnitev se priporoca po isti poti ali preko vrha Krimšcka. 
Upamo, da bosta tako žig kot vpisna knjižica tu pred vandali varnejša kot v Peklu, cetudi nam bližnja kolesarska drca s Krimšcka, ki vedno vztrajneje unicuje traso planinske poti, ob vsem navdušenju pušca malce grenak priokus. 
Damjan Debevec 
Olimpijski duh 
zavel tudi cez Borovnico 



Olimpijske igre v Tokiu letos obljubljajo, da bodo spet potekale, so tik pred vrati in nekaj olimpijskega duha je že cutiti. 
Tudi v Borovnici in to prav s pomocjo Slovenske bakle, ki te tedne povezuje Slovence in Slovenke, obcane in obcanke, športnike in športnice. 
Z njenim popotovanjem po vseh 212 obcinah želijo pre­buditi jekleno voljo in širiti vrednote olimpizma, to pa so prizadevanje za odlicnost, izka­zovanje spoštovanja in prazno­vanje prijateljstva. “Soocanje z nepredvidljivimi okolišci­nami globalne razširjenosti 


koronavirusne bolezni nas je vse osupnilo, a hkrati utrdilo v veri upanje, svetlobo. Zremo naprej. Mocnejši. Imamo Slo­vensko baklo, imamo olimpij­ske sanje,” so zapisali organiza­torji na spletni strani. 
Bakla je cisto novodobna, iz­delana iz nerjavnega jekla in bukovega lesa, oblika in izbor materialov pa sta prepletena z mocno simboliko: reciklirano nerjavno jeklo kot simbol tr-dnosti in trajnosti ter bukov les kot simbol modrosti in samo­zavesti. Plamenico zakljucuje krona v silhueti Triglava. 
Slovenska bakla je zagorela in se na pot podala tudi v Bo-rovnici in tako kot se za naš kraj spodobi, je k nam prispe-la kar z vlakom. Iz Logatca so 
jo v spremstvu naše obcanke, dvakratne udeleženke olimpij­skih iger (Sydney 2000 in Atene 2004), nekdanje reprezentantke v kajaku na divjih vodah Nade Mali, predstavnika TVD Parti­zan Borovnica Toneta Žerjava in Franja Modrijana prinesli na železniško postajo. 
Po kratkem sprejemu pa so jo nato borovniški tekaci in kolesarji vseh generacij - pribli­žno 30 jih je bilo - ponesli cez naš kraj po deževnih in blatnih barjanskih cestah do Tehniške­ga muzeja v Bistri. 
Ta dogodek je bil po besedah župana Bojana Cebele simbo-licno dejanje tudi za vse žejne druženja in svobode v teh casih. 
Rok Mihevc 

NLB Mobilna poslovalnica Bank&Go: 3,2,1 – zdaj! 
Tudi v Borovnici 
Kdaj in kje bo v vašem kraju? 
Kdaj? Borovnica, cetrtek, 10. in 24. junij, ob 11.55 
Kje? Pred trgovino SPAR, Mejaceva ulica 
Urnik in vse aktualne informacije o mobilni poslovalnici, pa so vam v vsakem trenutku na voljo na https://www.nlb.si/bankgo. 
Kaj vam mobilna poslovalnica omogoca? 
Ce želite urediti financni opravek ali potrebujete financni na­svet, morda pomoc glede uporabe spletne in mobilne banke ter drugih nacinov poslovanja, ki so vam na voljo 24/7, vam je na voljo naš bancni strokovnjak. Za gotovinsko poslovanje pa je na voljo bankomat. 
V mobilni poslovalnici lahko: 
$ Odprete bancni racun in sklenete bancni paket. $ Narocite placilno kartico (Mastercard, Visa, Karanta). $ Oddate vlogo za kredit. (Ce vlogo za kredit oddate že prek vi-
deoklica, lahko v mobilni poslovalnici le še podpišete pogod­bo.) 
$ Sklenete varcevanje ali depozit in se posvetujete tudi o drugih vrstah naložb. 
$ Dobite nasvet o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih. 

So dnevi, ko smo preprosto veseli. Eden takšnih je bil, ko je Nekaj dodatnih ovinkov smo sicer morali prevoziti, da smo da-$ Opravite brezgotovinsko placilo z racuna na racun. 
naša NLB Mobilna poslovalnica Bank&Go zacela uresni-nes lahko tukaj. A nic za to, vedeli smo, da ne bo lahko. V NLB $ Na bankomatu dvignete ali položite gotovino in placate po-
cevati svoje poslanstvo. Moderno opremljena, v rokah odlicnih zdravje naših strank in zaposlenih postavljamo na prvo mesto ložnice. Ne pozabite, da za uporabo bankomata potrebujete 
bancnih svetovalcev, našim strankam pripelje bancne storitve, ter pri svojem poslovanju dosledno upoštevamo priporocila in bancno kartico (osebnega racuna) ter številko (PIN) 
znanje, izkušnje in nasvete v 36 krajev po vsej Sloveniji. ukrepe pristojnih. Osebni stik je najbolj domac zlasti starejši populaciji, ki pa ji 
Kdaj in kje bo v vašem kraju? 

bomo skušali približati tudi druge nacine poslovanja, ki premo-Obiskovalce zato pozivamo, da ne pozabijo na preven-
šcajo fizicno razdaljo in so na voljo 24 ur na dan. Zato povejte tivne zdravstvene ukrepe: zašcitno masko, razkuževanje Kdaj? Borovnica, cetrtek, 10. in 24. junij, ob 11.55 
svojim dedkom in babicam, znancem in prijateljem, da bancne rok, ustrezno varnostno razdaljo, vstopajo pa lahko le Kje? Pred trgovino SPAR, Mejaceva ulica 
opravke lahko uredijo tudi v mobilni poslovalnici. posamezno. 
Posijalo je sonce in pocistili smo Borovnico Iz naftalina 
Najvec plocevink piva, Janko Smole, 
letnik 1957 

polivinila in cigaretnih ogorkov 
– atlet 
Pred štirimi desetletji, na­tanko 30. 5.1981, je naš obcan Janko Smole iz Brega pri Borov­nici najhitreje pretekel prvi mali maraton Treh src v Radencih. Njegov talent za teke so opa­zili tudi v osnovni šoli Borovni-ca, saj je na šolskih in obcinskih tekmovanjih dosegal odlicne rezultate. Ob vstopu v srednjo šolo v Ljubljani se je vkljucil v Atletski klub Olimpija, ki mu je ostal zvest vec kot dvanajst let. V mladinski konkurenci je dosegal dobre rezultate pred­vsem na daljših progah, kjer sta pomembni vzdržljivost in vztrajnost. Njegovi najbolj ljubi 

Ko so se sprostile Dražico, Ohonico, Niževec, disciplini sta bili tek na 3000 
Zabocevo, Brezovico ter breg 
omejitve in je posijalo 


m z ovirami in 5000 m. Tudi Otavšcice in Borovnišcice. 
sonce, smo v obcini 
na krajši razdaljah je bil dober, Med najbolj pogostimi od-
Borovnica zavihali 
udeleževal se je raznih tekmo­

padki so plocevinke (pred­vanj v krosu po Sloveniji. Svoje 
rokave in se srecali na vsem piva), polivinil, ci­
najboljše rezultate je dosegal 
akciji, ki jo je v soboto, 8. garetni ogorki, vrecke maja 2020, organizirala (predvsem ob Borovnišcici). 

med letoma 1975 in 1981. Med odpadki se najdejo tudi 
V tem casu je redno nastopal 
obcina Borovnica 
na raznih tekaških tekmovanjih številne maske za obraz. Z 
in Zavod TRI-NITI, v 
in dosegal vrsto odmevnih uvr­odpadki je zopet najbolj one-
sodelovanju z JP KPV 
stitev, med drugimi: tek mla­snažen del brega Borovnišcice 

dosti Vrhnika 1975 – 1. mesto, dentirana so bila 3 nova divja 
d.o.o. (od blokov do Fenolita) in evi­

prvenstvo SRS za starejše mla-Na akcijo so se odzvali po-odlagališca. Zaradi priporocil 
dince 1975 – 3. mesto, atletski samezniki, skupine in društva je tudi letos cišcenje potekalo 
miting Ljubljana – 1. mesto. (med njimi cebelarsko društvo v manjših skupinah. Prosto-
Julija 1977 je v Novem Sadu na Borovnica, društvo Dolanski voljici so poleg vrec in rokavic 
Državnem prvenstvu SFRJ med fantje, DPŽ Ajda, Jamarski prejeli še vrecke za živila in 
mlajšimi clani v teku na 5000 klub Borovnica, PGD Borov-jabolka. S tem smo želeli tudi 
m zasedel drugo mesto, njegov nica in Pako, Planinsko dru-cimbolje slediti “zero waste” 
rezultat je bil takrat celo tretji štvo Borovnica, Šahovski klub smernicam in vzpodbuditi ob-
najboljši v državi, mocno pa se Borovnica, Vrtec Borovnica, cane k manjši uporabi plastike 
je približal tudi normi za nastop TVD Partizan, Zavod TRI-NI-za enkratno uporabo. Ste vede­
na letnih Olimpijskih igrah, ki TI). Na dan akcije je cisti-li, da julija zacne veljati t.i. SUP 
so bile leta 1980 v Moskvi. Med lo vec kot 100 prostovolj-direktiva, ki bo zelo omejila 
najvecje uspehe pa vsekakor cev, pridružilo pa sej tudi uporabo plastike za enkratno sodi nastop na Balkanskem 
ja Grebenceva klet, ki se prav 
vec kot 200 varovancev in uporabo? klubskem prvenstvu leta 1981 v 
tako zavestno trudi za svet 
vzgojiteljev. Skupaj smo po-Na trgu ne bomo našli vec Tripoliju v Libiji, kjer je v teku na 
brez odpadkov. 
brali 200 kg odpadkov, od tega plasticnega pribora, krožni-3000 m z ovirami zasedel prvo 
“Kjerkoli si, poberi smeti.” je 

60 kg papirja in kartona, 50 kov, slamic, mešalnih palck za mesto. 
slogan, ki nas spremlja že vrsto Bistro in Borovnico leta 1977 v Po prekmalu koncani aktivni 
kg embalaže, 40 kg mešanih pijace in dolocenih izdelkov iz Udeleževal pa se je tudi tek-
let in nas vsakic znova opomni, pocastitev krajevnega praznika, športni poti se je posvetil dru­
komunalnih odpadkov ter 50 ekspandiranega polistirena in movanj na lokalni ravni, kot so da je naša odgovornost, da po-ko so clani OO ZSMS Breg – žini, aktivno pa deluje v doma-
kg kosovnih odpadkov. Odziv vseh izdelkov iz oksorazgra-Tek Ulovka, Tek po ulicah Vrh­obcanov je bil zelo dober in s dljive plastike. V sklopu akcije skrbimo za cisto naravo. Zato nike, Nocni tek Logatec, Tek ob Pako v postavi Ciril Šivic, Stane cem gasilskem društvu PGD skupnimi mocmi smo pocisti-je potekal tudi foto izziv “Uje-pospravimo za seboj in tudi za mejah KS Drenov gric – Lesno Pristavec, Janko Smole in Franc Breg – Pako in v lokalni samou­li center Borovnice, Laze, Dol, mi in Poberi”, katerega namen tistimi, ki žal še ne vedo, da od-Brdo, Spomladanski kros Dra-Smole premocno osvojili prvo pravi, kjer je obcinski svetnik že Mavcevo dolino, Staro posta-je razširiti zavest o odpadkih. padki ne sodijo v naravo. gomer in drugih. Zelo rad se mesto na štiri kilometrski raz-tretji mandat. jo, Breg, Pako, Podgoro, Jele, Nagrado je podarila pizzeri-Hvala vsem posameznikom spominja štafetnega teka med dalji. Franjo Modrijan 




Položili cvetje pri spomeniku Faškarske cete 
Delovanje društva ZB NOB Borovnica je tako kot delovanje ostalih društev prilagojeno ukrepom za zajezitev epidemije. Tako smo tudi naše obicajne pomladne prireditve izvedli v omejenem obsegu. 
Dan upora smo kot obicajno pocastili pri spo­meniku talcem na Belem potoku. Prav posebej smo bili veseli, da je naša clanica Jana Šraj za svoje dolgoletno društveno delo prejela priznanje ZB Slovenije. Ustanovitev Faškarske cete, ki je tudi dan našega društva, obeležujemo vsako prvo so-boto v mesecu maju. Obicajno se nas zbere malo manj kot sto in po prireditvi sledi prijetno druže­nje. Letos smo ta pomemben dan obeležili le s po­laganjem cvetja. In kratko predstavitev borbene poti faškarske cete, ki jo je podal Andrej Ocepek. 

Spominu na padlega dr. Ivana Korošca smo se poklonili skupaj z osnovno šolo pri spomeniku na Lazah. Tudi ta dogodek je bil izveden v skro­mnejšem obsegu. 
Izboljšanje epidemiološke slike in s tem spro-šcanje ukrepov pa obeta, da bomo letos lahko ponovili pohod do spomenika v Bistri, ki smo ga prvic izvedli lani in je predviden 3. 7. 
ZB NOB Borovnica 



Prihaja kresni cas in spet bo veselo pri nas! 
Da bi na težave nekoliko pozabili, se v družbi prijaznih ljudi poveselili, vas bomo k nam povabili. Pod našim kozolcem bo zazvenela slovenska ljudska pesem v izvedbi ženske vokal­ne skupine CINTARE. Dobimo se v soboto, 26. 6. 2021, ob 20. uri na ekološki kmetiji Pr’Laškarju (Zabocevo 10, Borovnica) 
Prireditev bo na prostem in ob upoštevanju vseh navodil NIJZ glede zdravstvenih okolišcin v Republiki Sloveniji. 
Predstavitev skupine: 

Skupina nepretrgoma deluje že od leta 2003. Ohranjajo slovensko ljudsko pesem, posredu­jejo kulturne vrednote, etnološko znanje, ohranjajo slovensko ljudsko izrocilo in spodbujajo h kulturni ustvarjalnosti. Umetniški vodja skupine je ga. Mira Nastran, predsednica društva je ga. Judita Strmcnik. 
Svoje poslanstvo, ki ga v sebi nosi ime skupine CINTARE – tavžentrože, pevke udejanjajo z dobrodelnim projektom »Zapojte z nami«, saj že vrsto let nastopajo v bolnišnicah in domovih za starejše, kjer bolnikom ter starostnikom s pesmijo in prijazno besedo pomagajo zdraviti – kot tavžentroža – dušo in telo. 
So dobitnice številnih priznanj. Slovensko etnološko društvo SED jim je 11. novembra 2020 podelilo Murkovo listino za ohranjanje slovenskega ljudskega petja in njegovo revitalizacijo. 
Vabljeni! 
April v vrtcu Borovnica 

Mesec april naj bi bil varstvo. Strokovne delavke so v tudi dejavnosti – svetovni dan najbolj muhast mesec. zmanjšanih skupinah poskrbe-mladinske književnosti, sve­le, da so otroci preživeli nekaj tovni del zdravja, svetovni dan In res nas je že v zacetku me-dni kar se da zanimivo. Zemlje …Strokovne delavke so 
seca pricakal »lockdown« in v V mesecu aprilu obeležimo s svojimi skupinami na razlic­
vrtcu je bilo organizirano nujno kar nekaj zanimivih dni in s tem ne nacine izvajale dejavnosti in otrokom na zanimive in ustvar­jalne nacine približale razlicne teme. 
Otroci so pripovedovali ob slikanicah, opisovali razlicne dejavnosti, pripovedovali o tem, kaj so videli in kaj so delali, … Ozavešcali so se o tem, kako po­skrbimo za naše zdravje, izdelo­vali plakate zdravih in nezdra­vih živil,… Opazovali naravo, opazovanje plodov in rastlin z lupo, raziskovali naravo in ugo­tavljali spremembe, ki so se zgo­dile. Pogovarjali smo se o plane-tu Zemlja in kako pomembno je poskrbeti, da živimo v cistem okolju in da poskrbimo, da tako 

Bi svaka na žaru? Srednje zapecenega, surovega ali že skoraj zažganega? No, verjetno svaka na žar ne bi dali, ker je bolj prirocen ob žaru in to vesta tudi Borovnican Tine Palcic in Grosupeljcan Andrej Kopitar. 
Njuna zgodba »Svaka na žaru« gre nekako takole: »Dav­nega leta sta sedanja svaka, ki sta obsedena z jedmi z žara in samo peko na žaru, spoznala sestri. Veliko smo se družili in potovali skupaj, ampak zmeraj smo zašli na temo hrane. Ugotovili smo, da smo vsi štirje ljubitelji jedi z žara, vedno smo preizkušali nove jedi in jih tudi sami po­skusili speci na vseh možnih variantah žarov. Z leti smo 


pridobili veliko izkušenj in radi pekli in jedli.« V teh letih žarov, ki so pregoreli zaradi tudi prijateljev, ki so z nami se je zamenjalo tudi kar nekaj njihovih strastnih pek. Pa je 
Svaka na žaru 


prišla »slinasta ljubezen na prvi pogled« – žar Vulcanus. Gre za posebno zasnovan izdelek, ki ne zagotavlja samo vira toplote, temvec tudi prijetno vzdušje, ki bo pritegnilo vaše goste. Za njegovo izdelavo uporabljajo le najkakovostnejše materiale 
– rezultat je žar, ki ga ni treba vzdrževati, je vremensko od­
poren in lahko v samo eni uri na njem pripravite hrano za do 50 ljudi. »Našo strast do žarov smo zacinili s sodelovanjem s ceškim proizvajalcem žarov Vulcanus, ki izdeluje presti­žne, kakovostne žare, ki jih lahko uporabite v vseh vaših fantazijah gurmanskih užit­
kov.« (RM) 
tudi ostane. Izvedli smo tudi cistilno akcijo; se sprehodili po Borovnici in pri tem pobirali smeti. Pogovorili smo se o tem, kako delujejo zbirni centri, kate­ri odpadki so škodljivi, kako lo­cujemo odpadke in kako lahko recikliramo odpadke. 
Svetovni dan Zemlje smo obeležili tudi z ustvarjalnimi dejavnostmi – sadili smo razlic­na semena, jih opazovali, kako rastejo in ugotavljali napredek. Aprilsko muhasto vreme nam je zagodlo in nam onemogocilo obdelovanje vrtcevskega vrtic­ka. Po prvomajskih pocitnicah pa smo lahko koncno poskrbeli, da je naš vrticek zaživel. Otro­ci so ga skupaj s strokovnimi delavkami pripravili na razlic­ne sadike, tako zelenjavne kot tudi razlicne dišavnice. Otroci so pomagali pri pripravi gredic, sajenju sadik in urejanju okoli­ce. Pridobivali so nove vešcine in na zanimiv in poucen nacin pridobivali novo znanje. 
Za vrticek bomo poskrbeli skozi celo leto do pozne jeseni. 

Letno porocilo o pitni vodi za leto 2020 za vodovodni sistem 
Brezovica pri Borovnici 

Letno porocilo o pitni Uporabniki so tako obvešceni v ki lahko predstavljajo potenci-pitne vode – Obcina Borovnica metrov pitne vode. Osnova za mene v letu 2020 je bil izdan od obcinskem glasilu Naš casopis. alno nevarnost za zdravje ljudi, (vodovod) in se hranijo na Ob-zagotavljanje kakovosti pitne 25. 11. 2019 do 23. 11. 2020. 
vodi predstavlja pregled 

Letno porocilo je uporabni-izvajanje potrebnih ukrepov ter cini Borovnica. vode je HACCP nacrt. 
rezultatov preskušanja 

kom pitne vode stalno dosto-vzpostavljanje stalnega nadzora Obcina Borovnica upravlja z Notranji nadzor izvaja Na-Mikrobiološka preskušanja 
parametrov pitne 

pno na spletni strani www.bo-na tistih mestih (kriticnih kon-vodooskrbnim sistemom Bre-cionalni laboratorij za zdrav-Rezultati mikrobioloških pre­vode za leto 2020 na rovnica.si. trolnih tockah) v oskrbi s pitno zovica pri Borovnici. je, okolje in hrano – NLZOH skušanj kažejo, da je bil en vzo­oskrbovalnem obmocju, Temeljna naloga upravljav-vodo, kjer se tveganja lahko po-po letnem planu. Ta je izdelan rec neskladen zaradi prisotnosti kjer je upravljalec cev vodovodnih sistemov je javijo. 1.1. Vodovodni sistem tako, da se opravljajo redne in Clostridium perfringens (s spo­vodovodnega sistema zagotavljanje varne oskrbe s Notranji nadzor v letu 2020 Brezovica pri Borovnici obcasne analize vode (mikrobi-rami) s Pravilnikom o pitni vodi 
pitno vodo, k cemur prišteva-je potekal po novo postavlje-ološke, kemijske in fizikalne) na (Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 
Obcina Borovnica, Prebivalci naselja Brezovi-
mo zagotavljanje nemotene nih postopkih na osnovi HA-predvidenih odjemnih mestih, 92/06 in 25/09). 
ca pri Borovnici in del naselja 
Paplerjeva ulica 22, 

oskrbe, zagotavljanje ustreznih CCP nacrta, ki vsebuje mesta ki se dolocijo tako, da so v cim Rezultati vzorcev pitne vode, 
Dražica so prikljuceni na vo­

1353 Borovnica (v kolicin in tlakov v vodovo-vzorcenja, vrsto preskušanj in dovodni sistem Brezovica pri vecji meri vkljuceni vecji deli ugotovljenih pri monitoringu – nadaljevanju Obcina dnem sistemu ter skladnosti in najmanjšo frekvenco vzorcenja, vodovodnega sistema. 
Borovnici. Oskrbujejo se iz vo-spremljanje pitne vode 

zdravstvene ustreznosti pitne kar se doloca na osnovi ocene Za vsako opravljeno analizo 
Borovnica). dnega vira Šumnik. Vodo se od Monitoring ni bil izveden. 
vode. Upravljavcem vodovo-tveganj za vsako oskrbovalno NLZOH izda porocilo z izvidi Predvideni ukrepi 
avgusta 2020 redno dezinficira. 

Obveznost priprave letnega dnih sistemov Pravilnik nalaga obmocje posebej. Preskušanje preiskav in podanim mnenjem Redno vzdrževanje vodovo­porocila izhaja iz 34. cl. Pra-polno obveznost zagotavlja-vzorcev v okviru notranjega ter predlaganimi ukrepi v pri-dnih objektov in vodovodnih 
2.1. Vodovodni sistem 

vilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, nja skladnosti in zdravstvene nadzora izvaja Nacionalni la-meru odstopanja. armatur na sistemu. 
Brezovica pri Borovnici 

št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, ustreznosti vode kot živila, nad boratorij za zdravje, okolje in Iz opravljenih analiz notra-Nadzor 
Kakovost vode se ugotavlja 

25/09, 74/15, 51/17 v nadalje-katerim mora upravljavec iz-hrano. njega nadzora je razvidno, da V prilogi je Tabela 1, tam so 
z notranjim nadzorom in dr­

vanju Pravilnik), ki obveznost vajati notranji nadzor na osno-Porocilo se nanaša na kako-so bili v letu 2020 za mikrobi-podani vsi zbirni rezultati fizi­
žavnim monitoringom v skla­

nalaga upravljavcu sistema za vah HACCP sistema (Hazard vost pitne vode na vodovodnem ološko analizo odvzeti 4 vzorci kalno-kemijskih in mikrobiolo­
du s Pravilnikom o pitni vodi 

oskrbo s pitno vodo. Analysis by Critical Contol Po-sistemu Brezovica pri Borovnici. (iz omrežja in vodohrana) za ških preskušanj vzorcev pitne 
(Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 

Uporabniki pa morajo biti o ints). Ta omogoca pravocasno Podatki so pridobljeni iz po-obcasni preskus. vode za leto 2020, odvzetih v 
92/06, 25/09, 74/15 in 51/17), ki 

vsebini porocila seznanjeni pre-prepoznavanje mikrobioloških, rocil o izvedeni nalogi Spre-Preventivni ukrep prekuha-okviru notranjega nadzora. 
doloca mejne vrednosti para­

ko sredstev javnega obvešcanja. kemicnih in fizikalnih tveganj, mljanje zdravstvene ustreznosti vanja vode za prehranske na-Obcina Borovnica 
OSNOVNI PODATKI  INTERNI NADZOR  
mikrobiološka preskušanja  kemijska preskušanja  
Upravljavec  Ime sistema  Ime osk. obmocja  Št. prebivalcev  Distribucija m3/leto  Dezinfekcija  Dezinfekcijsko sredstvo  Druga priprava vode  Tip vode  Število vzorcev  Št. neskladnih vzorcev  Št. vzorcev z E.coli  Število vzorcev  Št. neskladnih vzorcev  Neskladni po prilogi B  
Vpišite št. prebivalcev na osk. obmocju. Vpišite kolicino distribuirane vode v m3/leto. 1 - da (vkljucno z obcasno) / 2 - ne vrsta dezinfekcijskega sredstva (1-plinski klor, 2-natrijev hipoklorit, 3-klorov dioksid, 4-ozon, 5-UV, 6-drugo – vpišite tudi kombinacije!) Vpišite druge priprave vode (koagulacija, sedimentacija, filtriranje...) 1 - površinska / 2 - nepovršinska / 3 - mešana Redne obcasne redne vpišite ime preseženega parametra* obcasne vpišite ime preseženega parametra* redne obcasne redne obcasne redne vpišite ime preseženega parametra obcasne vpišite ime preseženega parametra vpišite št. preseženih parametrov vpišite ime preseženega parametra  
Obcina Borovnica Brezovica pri Borovnici Brezovica pri Borovnici 257  34000  1  2  /  1  0 4 0 / 1 CP 0 0 0 0 0 / 0 / 0 /  
*Legenda:  
EC - E. coli, CP - clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK37 - št. kolonij pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa  



Županova beseda 
Gremo optimisticno naprej 
Spoštovane obcanke in obcani, 
smo tik pred tem, da zakljucimo šolsko leto, ki je bilo polno prilagajanj in vse prej kot lahko tako za otroke, starše kot tudi ucitelje. 
Upam, da bodo otroci lahko zagotovil vec mest v našem ostali do konca šolskega leta vrtcu. V naslednjem koraku v šolskih klopeh in da ne bo nas caka pogajanje z izvajal­prehudih nihanj pri znanju in cem in verjamem, da nam bo spretnostih. uspelo dobro dolociti vse de-
Boj s pandemijo Covid 19 tajle. Naj poudarim, da so na še ni koncan ceprav že vidi-zadnji seji obcinskega sveta mo rezultate cepljenja. Sam svojo podporo gradnji prizid­sem se dal cepiti takoj, ko sem ka ponovno podali obcinski dobil poziv, ravno v maju pa svetniki in izpostavili pomen sem prejel tudi drugi odme-širitve. Prav tako nemoteno rek cepiva. Pozivam vas, da tecejo aktivnosti pri urejanju se greste cepiti, ce pa imate vodotoka skozi Horjul. S tem dvome se posvetujte z vašim bomo uredili protipoplavno zdravnikom. Le na tak nacin varnost, hkrati pa odpravi­se bomo lahko vrnili v bolj li dolocene nepravilnosti iz normalno življenje, lahko se preteklosti, ko se ni gradilo v bomo ponovno družili, obi-skladu s predpisi. 


Minister Andrej Vizjak in župan Janko Prebil 
skovali kulturne in športne Za konec naj omenim še prireditve ter potovali vsaj dva dogodka, ki sta zaznamo­približno tako kot pred izbru-vala ta mesec. Upam, da vas je 

ob prazniku poudarila pomen cebel 
hom pandemije. V maju smo prvomajska jutranja budnica tudi praznovali meni prav po-naših gasilcev spravila v dobro seben praznik. 20. maja je na-voljo in poskrbela, da je se vsaj stolpnice svoje mesto. Pridelek mrec tradicionalni dan cebel, malo zacelo dogajati. Potem je iz dveh cebelnjakov pa poda­ki so pomembne za naravo in pa tu še obisk olimpijske bakle rimo ob raznih priložnostih in kmetijstvo. Ob tej priložnosti kjer lahko recem, da smo se s je namenjen uživanju in pre­sem se srecal tudi z ministrom ponosom pridružili obcinam, hrani. Med je del slovenskega za okolje in prostor mag. An-ki podpirajo šport in olimpi­tradicionalnega zajtrka. Želimo drejem Vizjakom, ki je tudi zem. Tudi na tem podrocju so si, da postane simbol naravne pred kamerami pojasnil po-se v maju zacele dolocene ak­prehrane in da bo vedno bolj men bivanja v sožitju z nara-tivnosti saj so se strogi ukrepi pogost na jedilnikih slovenskih vo, skupaj pa sva predstavila nekoliko omili in so dovoljena družin.’ 
primer urbanega cebelarjenja tako združevanja ljudi kot tek­Župan Janko Prebil, ki kot na strehi stavbe omenjenega movanja. Šport je za obcino oskrbnik cebel v centru Ljublja­ministrstva v Ljubljani. pomemben in za njegov razvoj ne najmanj enkrat na dva tedna Naj omenim tudi, da projek-imamo v pripravi dolgorocne pregleduje stanje v cebelnjaku, 

ti v obcini potekajo nemoteno nacrte tudi pri nas. je izpostavil pomen cebelar-
in napredujejo. Koncujejo se Naj vam zaželim še vse do-skega praznika: ‘Za Slovenske 
dela na cesti, ki pelje na Ko-bro ob bližajocem obcinskem cebelarje je 20. maj pomemben 
reno, zelo dalec pa smo tudi prazniku. Naj vam ta pogum dan, saj s tem obeležujemo roj­
pri urejanju vsega potrebnega in odlocitev, da smo lahko stvo našega rojaka in pionirja 
za gradnjo prizidka v vrtcu uspešna in samostojna obcina Horjul. Trenutno smo v fazi zagotovi optimizem za naprej. cebelarjenja Antona Janše. Prav izbire najboljšega ponudnika Prav je, da se vsako leto 21. ju-zaradi cebele je med drugim za izvedbo tega pomembne-nija spomnimo na to. 
Slovenija prepoznavna v sve-
Ob letošnjem prazniku, 
tu. Vemo, da imajo cebele velik ga gradbenega projekta, ki bo Župan Janko Prebil 
svetovnem dnevu cebel, 
pomen za delovanje naravnega okolja, pomembne so za kmetij­stvo, saj oprašujejo sadno drevje 
je ministrstvo za okolje 
in prostor pripravilo 
in dolocene poljšcine. To tradi­
manjši dogodek za 
cijo moramo nadaljevati tudi 
Obvestilo 
predstavnike medijev 
zato, ker je Slovenija tako razno­
na strehi ene od 
lika, saj cebelam ponuja pašo na 
svojih stolpnic v centri 
travnikih in v gozdovih, zaradi 

svoje obcutljivosti na onesnaže­nost pa so tudi pomembne pri V tujini je urbano cebelarjenje 
Ljubljane. 
prepoznavanju škodljivih vpli­

vov na okolje.’ panjema na vrhu stavbe pa ta vedno bolj priljubljeno, z dvema 
Objava javnega razpisa za 

Ceprav bo letošnja sezona trend raste tudi pri nas. 
zelo slaba, po nekaterih infor­
sofinanciranje nepremicnin 

macijah namrec v zadnjih sto­ministrstva pridelajo okoli 30 Vsako leto cebele na stavbi 
tih letih cebelarji ne beležijo kulturne dedišcine kilogramov medu, kot zanimi­
tako slabega vremena in s tem 

vost pa naj povemo, da je po povezanega pridelovanja medu, Obvešcamo vas, da je Obcina Horjul na obcinski spletni strani analizah med dobre kakovo-pa je Janko Prebil dejal, da nas www.horjul.si sti brez škodljivih primesi, kar to lahko nauci nekaj tudi za 
v mesecu maju objavila pomeni, da imajo cebele v Lju-oskrbnik obeh cebeljih družin. svet na zemeljski obli. Slovenija naše življenje. Cebelarji svojim Javni razpis o sofinanciranju obnove nepremicne bljani dobro pašo in da živijo v Minister za okolje in prostor daje še vedno velik pomen ce-cebelam v tako težkem casu kulturne dedišcine v letu 2021. okolju, kjer ni onesnaženja, ki bi Andrej Vizjak se je ob tem po-belam, zato je bila tudi pobu-pomagajo, tako kot si moramo 
škodljivo vplivalo na cebele ali sebnem dnevu zahvalil za trudi dnica za ta svetovni dan cebel. med seboj pomagati tudi mi, Vse podrobnosti najdete na spletnem mestu. ljudi.  Kot castni gost se je mini-in sodelovanje ter dejal: ‘To je Tudi na Ministrstvu za okolje ko pride do stiske. Na koncu pa Obcina s tem skrbi za ohranjanje nepremicnin, stru pridružil tudi Janko Prebil, velika priložnost, da izpostavi-in prostor se tega zavedamo, vedno ostaja upanje. Upanje, da 
ki sodijo v dragoceno kulturno dedišcino v naših krajih. župan obcine Horjul, ki je tudi mo pomen cebel, ne samo za zato na simbolni ravni dajemo bo naslednje leto bolje. predsednik cebelarskega dru-prehrano ampak tudi biodiver-cebelam veliko težo. Zato imajo Besedilo in foto: štva Dolomiti Polhov Gradec in ziteto in za to raznolik živalski na strehi naše stavbe, na vrhu Peter Kavcic 




Vabljeni na ogled 
dokoncanega medgeneracijskega 
središca 


Sredi junija lepo vabljeni na uradno odprtje nove pridobitve v obcini Horjul, ki bo povezovala vse generacije. 
Veseli nas, da okolica šole ponuja lepo priložnost za po­poldanski oddih, morda miren sprehod vsem starejšim ali pa veliko veselja najmlajšim, ko se lahko zabavajo na tamkajšnjih igralih. Vsem obiskovalcem bo v praznicnih dneh pred obcin-skim praznikom od 15. 6. do 17. 
6. postavljen na ogled tudi pavi­ljon projektnega partnerja Ce­belarske zveze Slovenije, ki so ga poimenovali Medena zgod­ba. Tam boste lahko s strokov­nim vodenjem in predstavitvijo izvedeli vse o cebelah, njihovem izrednem pomenu za pridelavo hrane in od blizu videli, kako nastaja med in ostali cebelarski izdelki. 
Na Cebelarski zvezi Slove­nije v Javni svetovalni službi v cebelarstvu s tem mobilnim paviljonom dodobra predstaviti slovensko cebelarstvo doma in v svetu. 
Ob tem še omenimo, da je izvedba medgeneracijskega središca pomemben projekt za prihodnost, ki ga z evropskimi sredstvi financira LAS Barje z zaledjem z jasnim ciljem, da se bodo tu lahko srecevali, družili in povezovali vsi obcani in ob­canke. 

Naložbo sofinancirata Re-publika Slovenija in Evrop-ska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Peter Kavcic, foto: Peter Kavcic, CZS 


Obvestilo obcanom 
glede placila NUSZ 
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišca (v nadaljevanju v krajšem zapisu s kratico NUSZ) se placuje letno, in sicer je znesek razdeljen na dva dela. 
Predvidoma boste položnici prejeli v mesecu juniju, imeli pa bosta razlicen rok placila. Ker je trenutno v pripravi spre­memba Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišc, bi radi opomnili naše obcane, da v dolocenih primerih lahko zaprosite za oprostitev placila NUSZ. Vsi novi lastniki stano­vanj ali stanovanjskih hiš, ne glede na to, ali gre za nakup ali novogradnjo nepremicni­ne, lahko zaprosite za petle­tno oprostitev placila NUSZ. Zakon o stavbnih zemljišcih v 59. clenu namrec doloca, da petletna doba oprostitve pla-cevanja NUSZ zacne teci od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. 
Obrazec za uveljavljanje oprostitve najdete na sple­tni strani Obcine Horjul (E­-OBCINA – Vloge in obrazci 
– Vloga za petletno oprostitev placila nadomestila za upora­bo stavbnega zemljišca). Vlogo lahko oddate osebno v spre­

jemni pisarni, preko klasicne pošte ali elektronsko. Upravna taksa za vlogo znaša 22,60 €, razen ce je oddana elektronsko, saj v tem primeru znaša 18,10 €. Novost je tudi to, da je v leto­šnjem letu Obcina Horjul pri-cela s posodobitvijo podatkov 
o velikosti zemljišc in objektov. Geodetska uprava RS namrec vodi evidenco, v kateri so nave-dene velikosti, ki so merodaj­ne za obracun NUSZ. Iz tega naslova se lahko zgodi, da se bodo letošnji zneski razlikovali od preteklih, kljub temu da se vrednost tocke za izracun na­domestila ni nic spremenila. 
Peter Kavcic 
Župan in predstavnik Ruske federacije položila venec 
padlim vojakom 

Tradicionalno v maju ali oktobru vsako leto župan Janko Prebil in Alexey Abramov, vodja 
konzularnega oddelka veleposlaništva Ruske federacije, položita venec pred spomenikom, posvecenim padlim ruskim in sovjetskim vojakom v naši obcini. 
S tem ohranjata spomin na padle ruske in sovjetske vojake na slovenskih tleh in tudi po celem svetu. 
Ta tradicija je pomembna tudi za ohranjanje skupne ru­
sko-slovenske zgodovine in je namenjena tudi ozavešcanju mlajših generacij, da se takšne vojne ne bi nikdar vec ponovile. Župan Janko Prebil se je ob tej priložnosti zahvalil pred­
da pride do takšnih grozot, kot jih prinaša vojna. 
Moramo gledati naprej za boljši skupni jutri in sodelovati, da ne bi prihajalo do konfliktov. 
Peter Kavcic, foto: obcinski arhiv 


Lekarniška podružnica Horjul, ki se nahaja v sklopu Centra starejših Horjul, sedaj posluje s spremenjenim odpiralnim casom. 
V Lekarniški podružnici Horjul vam zaposleni strokovno svetujemo o uporabi zdravil na recept in brez recepta, prehranskih dopolnil, raznovrstnih medicinskih pripomockov, dermokozmeticnih izdelkov ter drugih izdelkov za ohranjanje zdravja in dobrega pocutja. 
Vljudno vabljeni! 


www.lekarnaljubljana.si 

Koncert in ples 
v domu starejših 

Sredi maja se je odvil ponavadi, zato smo že lansko in se na ta nacin še malo raz­leto organizirali koncerte pod gibali. Dve oskrbovanki sta ti-
mali koncert Francija 

balkoni DSO Horjul. Lansko sti dan praznovali tudi rojstni 
Žvoklja iz Podolnice v 

leto so bili strožji ukrepi, zato dan, zato smo jima zapeli vse 
DSO Horjul. 
smo koncert pripravili pod 

najboljše in je bilo vzdušje še balkoni, letos ko so ukrepi 
bolj veselo.’ 
Glasbenik je s svojo harmo­
malo bolj sprošceni in so oskr-
Obenem pozivajo tudi vse, 
niko razveselil tako stanovalce bovanci precepljeni. Zaradi ki bi s svojim glasbenim na­

kot zaposlene v domu, saj je slabega vremena smo se dolo­stopom želeli polepšati dan 
zaradi ukrepov povezanih s cili, da poskrbimo za koncert našim najstarejšim obcanom, 

pandemijo dogajanja manj kot kar v avli doma. Oskrbovanci da kontaktirajo vodstvo DSO 
obicajno. Deliti veselje in na-so bili obiska zelo veseli. Fran-Horjul in se dogovorite za vse 
smehe pa je nekaj najlepšega! ci je zaigral pesmi, ki so vsem 

V domu starejših so se kon-znane, zato so ob spremljavi podrobnosti. Publika bo zago­certa zelo razveselili in pove-harmonike peli, nekateri med tovo navdušena. dali: ‘V casu epidemije se oskr-njimi so celo zaplesali. Na kon-Peter Kavcic,bovancem dogaja manj kot cu pa so zaplesali še v ‘vlakcu’  foto: obcinski arhiv 
Pregled gradbenih del na cistilni napravi Podolnica 
V zacetku maja so predstavniki obcine, VOKA Snage in izvajalci 
del opravili pregled dokoncanih gradbenih del na cistilni 
napravi Podolnica. 

daj negativen vpliv na vodotoke v obcini mocno 
zmanjšan. S tem je poskrbljeno za boljšo kako­
vost življenja vseh nas, obenem pa si bo lahko 
narava hitro opomogla. Z delujocima cistilnima 
napravama v Horjulu in Podolnici in projektom 
kanalizacijskega omrežja in cistilne naprave v 
Žažarju pa bo Obcina Horjul naredila še po­
memben korak naprej k skladnosti z evropskimi 
dolocili, ki jih nalaga EU svojim clanicam glede 
ravnanja z odpadnimi vodami. 
Žal so omenjeni pregledniki med obiskom ci-stilne naprave v Podolnici ugotovili tudi, da se vašcani Podolnice oziroma vsi, tisti, ki so pri­kljuceni na to cistilno napravo, ne držijo navodil, kaj sodi v fekalno kanalizacijo. Na VOKA Sna­ga zato opozarjajo, da se v kanalizacijski sistem ne mece odpadkov, ki niso razgradljivi, ter ne spadajo v kanalizacijo, kot so na primer: vata, cistilni robcki, plenice, vatirane palicice. Vsi ti odpadki v stranišcno školjko ne sodijo, saj lahko že v vašem hišnem sistemu povzrocijo zoprne Med pregledom so bile ugotovljene manjše zamašitve, ko pa pridejo do cistilne naprave, pa pomanjkljivosti in neskladnosti, ki pa bodo hi­povzrocajo slabše delovanje, saj mikroorganiz­tro odpravljene. Predstavniki VOKA Snage kot mi, ki predelujejo odpadno blato, tega ne razgra­investitor in podjetja Komunale gradnje d.o.o. 
dijo. Na obcini prosijo za upoštevanje teh navo­kot izvajalec ter dobavitelj cistilne naprave ter dil oziroma priporocil, saj tako ne bo prihajalo strojne in elektro opreme, so ugotovili dolocena do motenj pri delovanju cistilne naprave. 
manjša neskladja, ki jih mora izvajalec odpraviti do konca maja letos. Z rekonstrukcijo cistilne 
Besedilo Peter Kavcic, 
naprave, ki deluje in opravlja svojo nalogo, je se-
Foto: Obcinski arhiv 

Pristan – pomoc na domu za ostarele 
Zavod Pristan je neprofitna organizacija V kolikor želite izvedeti vec, za izvajanje socialnovarstvene storitve lahko poklicete za dodatne in-formacije na telefonsko številko 
pomoci družini na domu, na podlagi 
01/547 95 79 ali na mobilno šte­
dovoljenja Ministrstva za delo, družino in 
vilko 031/702-698 ali preverite 
socialne zadeve. 
spletno stran www.pristan.si 
To storitev sofinacirajo posa­mezne obcine v smislu konce-
Kdo je upravicen do storitve 
sijskega razmerja. Pogovarjali 
pomoci na domu? 
smo se z Nado Jerala, koordina­torko pomoci na domu in vodjo 
Pomoc družini na domu je 
enote Ljubljana, pod katero sodi 
namenjena upravicencem,
tudi Horjul. Na vprašanje, kako se je po­
ki imajo zagotovljene bival­
ne in druge pogoje za življe­
moc na domu uveljavila na 
našem podrocju, je odgovorila: 
nje v svojem bivalnem oko-
‘Od Leta 2015, odkar imamo 
lju, ce se zaradi starosti ali 
koncesijo za opravljanje pomoci 
hude invalidnosti ne morejo 
v Horjulu, se je število uporab­
oskrbovati in negovati sami,
nikov v obcini zelo povecalo. 
njihovi svojci pa take oskrbe 
Na zacetku smo pomagali le 
in nege ne zmorejo ali zanju 
dvema starostnikoma, leta 2020 
nimajo možnosti. V osnovi 
pa smo jih našteli kar 17. 
pa lahko razdelimo upravi-
V letošnjem letu sodelujemo 
cence v pet skupin, in sicer: 
z dvanajstimi osebami. Vecino-ma gre za starostnike starejše 
osebe starejše od 65 let, ose­od 80 let, ki so še toliko pri mo-be s statusom invalida, dru-ceh, da lahko še živijo doma, a ge invalidne osebe, ki jim vsega ne morejo postoriti sami. je priznana pravica do tuje Zaradi sodobnega nacina ži-pomoci, kronicni bolniki in 
vljenje, ko so ljudje po službah, da nekako razbremenimo dru­
osebe z dolgotrajnimi okva-
pa njihovi družinski clani, pri-žino pri skrbi za svojce.’ 
rami zdravja ter nenazadnje 
jatelji ali sorodniki ne zmorejo Morda še en zanimiv podatek. 
hudo bolni otroci, ki niso 
ustrezno pomagati. S tem, ko Tovrstno pomoc na domu, torej 
vkljuceni v organizirano 
lahko starost preživljajo doma, v okvirjih kot jih poznamo se­
obliko varstva. 
jim preko naše storitve omogo-daj, so pred leti razvili slovenski cimo izbiro in niso postavljeni centri za socialno delo in lahko pred dejstvo, da morajo nujno v recemo, da so prilagojeni prav Besedilo in foto: dom za ostarele. Lahko bi dejali, za naš prostor in nacin življenja. Peter Kavcic 

Rešitev za 
bolecine v mišicah 
Glavni razlogi za ta pojav so: 
-
 hitri in nekontrolirani gibi 

-
 velike temperaturne razlike 

-
 pretiran mišicni napor 

-
 nepravilna drža 

-
 slab krvni pretok 

-
pomanjkanje fizicne pripravljenosti 


Kaj lahko storite? 
Najboljša rešitev je obisk terapevtske masaže, po kateri boste imeli sprošcene mišice, boljšo gi­bljivost sklepov in vec energije. Bolecina pa se bo zmanjšala ali celo odpravila. Obisk je priporocljiv 1x mesecno, saj sprošcanje mišic pripomore k temu, da se težava ne razširi tudi na druge pre­dele. Prav tako boste imate kvalitetnejši spanec, boljše splošno pocutje in delo v službi bo potekalo nemoteno. 
Mnenje stranke: zaradi sedecega dela sem imela pekoco bolecino v vratu, pod lopaticami in ramenih. Po priporocilu prijateljice sem zacela enkrat mesecno hodit na masaže k Juditi. Po treh terapijah je bolecina popolnoma izginila. Kljub temu ohranjam masažo enkrat mesecno, ker mi 
Imate bolecine na predelu križa in 
je mar za svoje zdravje in pocutje in ker Judita res 
vratu? 
ve, kako sprostiti zategnjene mišice! Super je! Z veseljem se vracam k njej! J. J 
Vam mravljincijo roke, imate pekoc obcutek Da bi to bolecino odpravili tudi vi, nas cim prej 
med lopaticam in glavobole? Naj vam razložim, da do bolecine pride zaradi poklicite na telefonsko številko 068 645 507 in zakrcenih mišic. Te so definirane kot togo, obcu-skupaj preverimo, kaj bi bilo treba narediti. tljivo mesto, ki se nahaja v mišicah, kitah in vezeh. V premer merijo od treh milimetrov do enega Judita – masažni in kozmeticni salon centimetra. Mišica je otrdela, vcasih tudi boleca. Ljubljanska cesta 19, Horjul 


Gasilska budnica na 1. maj 

kem primeru pa smo prepri-cani, da vam je koracnica ob spremstvu kolone vseh rdece obarvanih gasilskih vozil vsaj malce polepšala sobotno jutro. Glede na odziv ljudi ob cesti, ki so se ustavljali in mahali ga­silcem v pozdrav, so v ta cudni pandemicni cas prinesli malo dobre volje in razveselili stare in mlade. 
Z gasilsko budnico pozdraviti ljudi 
In ravno to, kako polepšati cas, ko se prakticno nic ne doga­ja, je bil glavni motiv poveljnika 




Gasilske zveze Horjul. Robert Kranjec, pobudnik te akcije, je gaja. Ko sem razmišljal, kako bi letih potekala s pomocjo godbe zovem vsa prostovoljna gasilska povedal: ‘Predolgo casa se bolj nadaljevali tradicijo prvomajske na pihala in je dosegla le del ob-društva v obcini, da izpeljemo malo ali prakticno nic ne do-budnice, ki je sicer v preteklih cine, sem prišel na idejo, da po-to budnico. Poklical sem vse 
Športni izzivi na OŠ Horjul 
Vsi vemo, da je korona cas pustil svoje posledice. 
V tem casu so osnovnošolci nazadovali v gibalnih sposobnostih, predvsem v vzdr­žljivosti in kondiciji. Najnovejše raziskave potrjujejo, da je za obvladovanje širjenja vi-rusov in preprecevanje širjenja le-tega naj­bolj pomembno, da poskrbimo za izboljša­nje telesne zmogljivosti in odpornosti. 
V okviru Zdrave šole smo se odlocili, da našim otrokom in njihovim družinam ter vsem zaposlenim na šoli ponudimo špor­tni izziv. 
Obcina Horjul ima za hojo in pohodni­štvo obilo možnosti, saj je okolica razgi­bana. Cilj izziva je bil prehoditi cim vec višinskih metrov ali kilometrov. Izziv je potekal od 15. marca do 11. aprila. Izziv je bil dobro sprejet. Dnevno smo beležili koliko kilometrov/višinskih metrov smo prehodili. Mlajši ucenci so se vecinoma odlocali za izziv, koliko dolžinskih kilo-metrov so prehodili. Ob koncu izziva nam je ponovno ponagajala korona, vendar nas to ni ustavilo. 4. razreda sta skupaj preho­dila Slovenijo (1382 kilometrov). Pohvalo si zasluži ucenka Marija Bastarda iz 4. a razreda, ki je prehodila kar 105 kilome­trov.Ob zakljucku izziva sem dobila kar nekaj predlogov in idej, kako bi športni iz­ziv še izboljšali. Upam, da na šoli postane tradicionalen. Pridno nabirajmo metre še naprej, saj z vsakodnevnim gibanjem lažje premagujemo napore in stres, ki nam jih prinaša življenje. Ena ura gibanja na dan – odžene zdravnika stran. 
Mentorica Zdrave šole, Petra Peternel 



Ucenci 4. a razreda napisali nekaj misli in pesmi na temo športni izziv. 
Športni izziv je vedno igriv. Izziv nama je bil všec, ker radi hodiva. Bilo je zabavno. 
Ota in Eva, 4. a 

Športni izziv mi je bil zelo všec, ker sem bila v naravi in svežem zraku. 
Karin, 4. a 

Športni izziv nama je bil zelo všec, ker sva se lahko pogovarjali in sva bili vec casa v naravi na svežem zraku. 
Marija in Ela, 4. a 

Športni izziv se mi je zdel dober in zanimiv. 
Matic G., 4.a 
Športni izziv mi je bil všec, ker sem bil z družino veliko v naravi. Ko si doma, hoceš tja v gore in vidiš razlicne svetove. 
Ko si tam gor, noceš vec dol. 
Tilen in Tarik, 4. a 

Športni izziv je bil zelo zanimiv in to je velik za vas poziv.Športajte redno, še bolje pa vedno. Bil je zelo dober zame, upam, da tudi za te. Hoditi smo mogli, kakor smo zmogli. Rezultate pisali smo v tabelo, da je iz nas kar gorelo. Resno vzemite tole sporocilo, ker je za gibanje vabilo. 
Aljažin Erazem, 4. a 
poveljnike društev in naletel na pozitiven odziv. Hitro smo se dogovorili glede vseh podrob­nosti, si razdelili naloge, sam pa sem pripravil še izbor sloven-skih koracnic, ki sem jih potem prek ozvocenja v avtomobilu predvajal med vožnjo po cestah in ulicah v obcini. Z akcijo sem bil zadovoljen, seveda pa lah­ko še kakšne stvari izboljšamo. Obenem pa smo to vožnjo izko­ristili tudi za kondicijski trening šoferjev. Vedeti morate, da po mnogih manjših društvih gasil-ska vozila niso veliko v uporabi, sedaj, ko pa niti ni bilo tekmo­vanj in gasilskih dogodkov, pa ta vozila še bolj samevajo. Za voznike je dobro, da malo osve­žijo obcutke za volanom in kako se, predvsem s tistimi vecjimi tovornjaki, zapeljati skozi ozke ulice ali po ovinkastih cestah. Sicer je pa zelo dobro tudi za tehniko, za mehanske sklope, za dele motorja, menjalnika in prenosov, da se malo aktivirajo po daljšem mirovanju.’ 
Prevozili so celo obcino 
Gasilci so se pred štartom zbrali na Koreni, se razporedili in štartali tocno ob sedmi uri zjutraj. Morda uganete, koliko casa in kilometrov so prevozili, ko so križarili po horjulski obci­ni? Ko so se pripeljali v Podolni-co, kjer je bil zakljucek budnice, je bilo za njimi dve uri vožnje in 30 prevoženih kilometrov. Ni malo kaj? 
V budnici je sodelovalo 11 vo­zil, gasilske posadke pa so pri­šle iz vseh petih društev. Torej iz Horjula in enote Koreno, iz Podolnice, Vrzdenca, Zaklan-ca in Žažarja. Sodelovalo je 25 gasilcev. Sama trasa budnice pa je potekala takole: Štartali so na Koreni, se zapeljali do Samo­torice, spustili skozi Vrzdenec, nato jih je pot vodila v Horjul mimo doma starejših obcanov in nazaj v Ljubgojno, nakar so se zapeljali v Žažar, iz Žažarja v Lipalco, nato nazaj skozi Horjul v Zaklanec. Šli so obrnit tudi v Lesno Brdo in se po ozki cesti spustili nazaj v horjulsko dolino in odpeljali v Podolnico in se postrojili na hribu pod cerkvijo svetega Urha. 
Predsednik gasilske zveze Horjul Lado Prebil, ki je sukal volan v velikem gasilskem to-vornjaku, je priznal, da je bilo treba ves cas ohranjati zbranost in pozornost na velikost tovor­njaka. V primeru alarma seve­da tak dvourni trening vožnje pride še kako prav. Sicer pa je pohvalil prizadevnost gasilskih društev in pripravljenost, da so se takoj odzvali in sodelovali v tej prvi prvomajski gasilski bu-dnici. Pravi, da bodo za nasle­dnje leto še malo dodelali kon­cept in organizacijo, predvsem pa si želi, da bo že naslednje leto kak nov prostovoljni gasilec s šoferskim izpitom za tovornjak in bo z rdecim velikanom viju-gal po ulicah in cestah v obcini. 
Akcijo je pozdravil tudi župan Janko Prebil, ki se zaveda, kako pomembno vlogo imajo prosto­voljni gasilci in društva v obcini. ‘Vedno, ko je treba priskociti na pomoc, so prvi zraven, res smo lahko ponosni na naše stare in mlade gasilce. Zato upam, da bodo nadaljevali s to zagnano­stjo in dobrim delom še naprej. Veselim se nove prvomajske bu-dnice prihodnje leto’. 
Besedilo in foto: Peter Kavcic 

Olimpijska bakla v Horjulu 


Imamo olimpijske sanje, je slogan turneje olimpijske bakle, ki potuje po Sloveniji. 
V ponedeljek, 10. maja, se je bakla ustavila tudi v obcini Horjul, kjer so jo kot štafeto po­nesli razlicni športniki in špor­tna društva. S tem smo tudi mi postali del olimpijske zgodbe in bili prica dogodku, ki je nekaj posebnega.
 Kljub temu, da je dogodek potekal med tednom in v do-poldanskem casu, je bilo vzduš­je olimpijsko, polno pozitivne energije in športnega naboja. Rok Šinkovc iz Agencije Sport Media Focus, ki za Olimpijski komite Slovenije izvaja obisk olimpijske bakle po slovenskih obcinah, je pred štartom štafe-



te, ki je nato tekla, kolesarila in rolala po obcini, dejal: ‘Obcina Horjul je 23. po vrsti, kamor smo popeljali olimpijsko baklo, tako da smo bolj na zacetku glede na to, da bomo pokrili 212 obcin. Torej dober teden je za nami, pred nami pa še 11 tednov aktivnosti. A že sedaj lahko recem, da je izkušnja fe­nomenalna. Vtis, ki so na nas naredili ljudje in obcine, kjer smo že bili, je fantasticen. Nav­dušenje je veliko, sploh v ka­kšnih manjših obcinah, kjer se zaradi vsem znanih razlogov v zadnjem letu in pol prav veliko ni dogajalo. Ljudje so željni, da se kaj dogaja na vasi ali v kra­ju. V prvem delu smo obdelali primorsko, goriško, vipavsko in idrijsko regijo, sedaj pa smo tu med vami na zacetku naše poti po osrednjeslovenski regiji. Z nami so tekli vsi, od najmlajših vedno prinaša med ljudi in to je odpira zaradi norme, saj sem 

otrok iz vrtcev do starostnikov. ga društva Vrzdenec. Tekli so so Vrzdencani štafeto predali danje olimpijke Nine Bednarik. 
tisto, kar je zares pomembno.’ del skupine tekacev, ki se lahko 
Mislim, da je bila najstarejša Franci Vrhovec, Uroš in Andre-kolesarskemu društvu Zapra-Njihova uciteljica športne vzgo­
udeležuje šestih najvecjih ma-

gospa v Kobaridu stara že 85 let, ja Mrzlikar, Aljaž Vrhovec in vljivcek. Kolesarja Robi Šušter-je se je zimskih olimpijskih iger Štafeto so ponesli športniki ratonov na svetu. Na naslednjih 
pa je sodelovala. Izkazalo se je, Petra Janželj, vsi ljubitelji športa šic in Grega Cepon sta baklo udeležila leta 2006 v Torinu in 
Štafeta je dejansko poveza-olimpijskih igrah v Parizu leta 
da naš slogan ‘jeklena volja’ še in rekreacije: ‘Glede na to, da je popeljala vse do obcinskega 2010 v Vancouvru. Uciteljica kako drži za prave športnike, ki la športnike iz celotne obcine. 2024 bomo lahko rekreativci v našem društvu športni duh, trga v središce Horjula kjer sta Nina je svojo izkušnjo opisala se ne ozirajo na vreme in sode-Jože Marolt, domacin, tekac in z normami skupaj štartali na smo bili zelo veseli, da smo se jo predala clanoma hokejskega z besedami: ‘Ena mojih najve­lujejo. Nekatere obcine se odlo-vrhunski maratonec, ki je med olimpijskem maratonu. To bi tega enkratnega dogodka lahko kluba Dinamiti. Hokejista sta cjih želja, ki sem jih imela kot 
cijo za sodelovanje s tekom šta-drugimi pretekel tudi berlinski bilo res nekaj odlicnega.’ Skupaj udeležili tudi mi. Konec koncev 
baklo ponesla na rolerjih in v tekmovalka, državna in olim­fet in baklo ponesejo po vecjem maraton, je bil med prvimi, ki z najuspešnejšim domacim ma-olimpijska bakla še nikoli ni 
cisto pravi hokejski opremi do pijska reprezentantka, se mi je delu kraja, spet druge to naredi-je ponesel štafeto v horjulski ratoncem so tekli tudi Simon bila v naši obcini, zaradi cesar Mažoretne in Twirling skupi-izpolnila v službi. Ob tem so se jo krožno, recimo na športnem obcini iz Podolnice na vrh Urha. Rožnik in Tadej Muha (clana je to še vecja cast in hkrati zgo­ne Horjul, ki so jo predstavljale: mi izpolnile tudi otroške sanje. 

poligonu, oziroma štadionu. Dejal je: ‘To je poseben dogodek ŠD Vrzdenec), Jernej Vrhovec, dovinski dogodek, ki ga ne bi Valentina Buh, Nur Živa Kra-Trenutek, ki bi mi bil na poti do Seveda so med najbolj navduše-za vsakega športnika, zame je to Janez Trcek in Bernard Trcek, želeli izpustiti. Baklo je ponesel njec in Maruša Trobec. Dekleta zimskih olimpijskih iger v To-nimi otroci, ti pa po navadi, ko izjemna cast, da lahko ponesem trije gasilci PDG Žažar, ki se Franci, ki je naš najstarejši clan, so ponesla baklo do šole kjer so rinu 2006 in Vancouvru 2010 v vidijo baklo od blizu, vprašajo, olimpijsko baklo. Seveda vedno tudi lahko pohvalijo z udeležbo vsestranski športnik, ki rad ko­baklo prevzeli ucenci osnovne neizmerno cast in ponos, se je kje je ogenj? No, ogenj že nekaj spremljam olimpijske maratone, na gasilski olimpijadi. Na vrhu lesari, tece in hodi v hribe. Kot šole Horjul pod vodstvom nek-zgodil danes, leta, leta kasneje. 
casa ni vec v uporabi, ampak so ki so vedno nekaj posebnega in jih je pricakala že druga ekipa. rekreativni športnik je pravi ga nadomestile razne lucke, a zame najvišja preizkušnja. Ve-Del poti iz Urha do Zaklanca ‘kerlc’ za svoja leta in tudi zgled bistveno sporocilo ta bakla še selim se tudi možnosti, ki se mi so baklo ponesli clani športne-nam mlajšim.’ V Zaklancu pa Nepricakovano, z jekleno voljo. Nekatere sanje se nam izpolni­jo, ko se ne zdijo vec tako po­membne. 






Nekatere želje se izpolnijo šele kasneje, ko že izzvenijo. 
Neizmerno sem vesela, da smo skupaj z ucenkami in ucen­ci devetega razreda OŠ Horjul danes za trenutek povezali našo šolo, povezali vse šolarke in šo­larje dvestodvanajstih sloven-skih obcin, obcanke in obcane, prebivalke in prebivalce Repu­blike Slovenija z jekleno voljo, ko smo del poti prehodili, pre­tekli skupaj in z vso odgovor­nostjo ponosno nesli slovensko olimpijsko baklo.’ Za še boljše vzdušje je pogrešala le malo vec spodbujanja in mahanja ljudi ob cesti, je še dodala. 
Ravnatelj Aleksander Gube je ob tej priložnosti, ko je olimpij-ska bakla obiskala Horjul špor­tnicam in športnikom, ki bodo zastopali slovenske barve na po­letnih olimpijskih igrah v Tokiu 2021, zaželel še da izpolnijo vse sanje! 
Šolarji so v zadnji etapi štafe-to prinesli na obcinski trg kjer je sledil še kratek nagovor pred­stavnikov Olimpijskega komi­teja Slovenije in župana Janka Prebila, ki je pozdravil vse, ki so si vzeli cas in prišli na ta svecani dogodek. 
Izpostavil in pohvalil je vse športnike in športna društva, ki se vsak po svojih moceh trudijo za dobre rezultate, upa pa, da bomo nekoc lahko navijali tudi za kašnega domacega športnik ali športnico na olimpijskih igrah in bo ponesel Horjul tudi dalec izven naših meja. 
V zadnjem obdobju so v med-narodnem merilu najuspešnejši športni ambasadorji Horjulski hokejisti. 
Za uspehe na vseh podrocjih in ne samo v športu pa je po­trebna jeklena volja, kar je sicer sporocilo, ki ga slovenska olim­pijska bakla prinaša v naše kraje. 
Olimpijska bakla iz Slovenije 
V objemu mogocnih gozdov Mežiške doline jeklarji že 400 let oblikujejo plemenito in cvr­sto ravensko jeklo. Bogata tradi­cija trdega dela in povezanost z okoljem na ljudeh pušcata pecat, oblikujeta znacaj, prebujata no-tranjo moc. 


Nevidna sila nas vodi k ure­snicevanju sanj, ko stopamo po poti vzponov in padcev, ob tem pa nas bogatijo spoznanja, da lahko posežemo više – do zvezd. 
Le z jekleno voljo pridemo tudi na cilj. 
S slovensko baklo za olimpij­ske igre Tokio 2020 se Skupina SIJ – Slovenska industrija jekla priklanja Ravencanom in vsem jeklarjem za doprinos k vecsto­letni tradiciji. In tudi vsem špor­tnikom, ki bodo barve Slovenije zastopali na olimpijskih igrah v daljnem Tokiu, bolj oddaljenem kot katere koli olimpijske igre doslej. 
Imamo olimpijske sanje!
Slovenska bakla je izdelana iz nerjavnega jekla in bukovega lesa. Oblika in izbor materialov sta prepletena z mocno simbo­liko: reciklirano nerjavno jeklo kot simbol trdnosti in trajnosti ter bukov les kot simbol mo-
drosti in samozavesti. Plame­nico zakljucuje krona v silhueti Triglava. 
Rocaj iz bukovega lesa objema pet olimpijskih krogov, simbo­lov povezovanja. Plamen v kro­ni širi svetlobo, simbol upanja. 
Besedilo in foto: Peter Kavcic 

Kako otroka pravilno naucite rolanja 
Rolanje je odlicno Pri tem seveda ne pozabite na plastenko z vodo, saj bodo otro­
za razvoj ravnotežja 
ci ob gibanju hitro postali žejni. 
in koordinacije ter v toplih spomladanskih 
Pred zacetkom ucenja 
popoldnevih zabaven 
preverite naslednje: 
nacin rekreacije na 
1.Preverite zašcitno opremo prostem. in rolerje, ali se vsi kolešcki vrti­jo, ali imajo zavoro, ali so šcitni­
Odlicno je tudi kot prevozno ki in celada prave velikosti. sredstvo. Štejemo ga med »rav-2. Ko so rolerji na nogah, pre­notežne športe«, ki pozitivno verite, ali so dovolj zapeti (se 
vpliva na ucenje drugih športov, noga znotraj ne premika) ter, kot so drsanje, smucanje, kole-ali so celada in šcitniki pravilno sarjenje in podobno. Za nasvet, namešceni. Še posebej bodite kako zaceti in kako otroka pra-pozorni na dlancnike, ce ste v vilno usmeriti v rolanje, smo dvomih, kako jih pravilno no-povprašali Katarino Leben, simo, vedite, da mora biti de­

športno pedagoginjo, ki tudi belejši (mocnejši del) na dlani. membna, sploh pri ucenju. in zašcitno opremo, da bo cim sicer organizira razne športne Zašcita zapestja je izredno po-3. Z otrokom si oglejte rolerje bolj razumel, cemu kaj služi. To-Naj bo zacetek kot igra dejavnosti za najmlajše, med rej, kako se kolesca vrtijo, na ka-Najboljši nacin za otroke je 
drugim pa tudi tecaje rolanja. V 

terem rolerju je zavora, kako je skozi igro. Otrok si naj izbere nadaljevanju vam želimo neko­
roler sestavljen (cevelj, podvoz-žival in oponaša nacin gibanja liko pomagati z nasveti in pra­
je, ležaji, kolesca, zavora), katero živali po travniku. Lahko se vilnimi postopki, ki vam bodo 
zašcitno opremo je pomembno, igrate tako, da se spreminja v olajšali zacetke ucenja rolanja 

da ima otrok na sebi (celada in namišljene živali. Na primer v vaših najmlajših in morda tudi 
šcitniki – dlancniki, komolcniki miško, ki nizko dviguje noge in nekoliko starejših otrok. 
in zapestniki). v rokah drži sircek. Roke spredaj omogocajo, da se otrok nauci 
Oprema 

Prva ura ucenja rolanja padati naprej na šcitnike in ne Brez ustrezne opreme seveda 
Ce otrok še nikoli ni rolal, nazaj. ne gre. Najprej potrebujemo ro-

mu bo za zacetek najvecji izziv Potem ga spremenite v racko, lerje ustrezne velikosti, celado, 
ohranjati ravnotežje na kolešc-ki z nogami ustvari kljuncek šcitnike za komolce, zapestja in 
kih. Zato nujno zacnite na po-tako, da peti približa skupaj in kolena. Katarina pa priporoca 
košenem travniku. To pa zato, prste postavi narazen. Roki naj tudi uporabo športnih oblacil, 
ker je podlaga na travniku manj drži pred seboj. Na ta nacin kot so daljše nogavice, tanka 

drseca in bo otrok lahko samo-se otrok premika po travniku. majica z dolgimi rokavi in dol­
stojno stal na rolerjih. Tudi ce Nato sledi oponašanje dinoza­ge hlace, saj s tem preprecimo 
pade, ga ne bo bolelo, s tem pa vra. Otrok naj visoko dviguje odrgnine, ki vcasih nastanejo 
bo pridobil na samozavesti in noge in s tem tudi kolena. Z ob nošenju šcitnikov in rolerjev. 
motivaciji. rokami pred seboj naj kot dino-



zaver straši naokoli. S tem bodo 
pridobivali na ravnotežju. Po-
tem se naj spremeni v metulja, 
ki leti oziroma, se premika mal­
ce hitreje. Dodajajte še živali, ki 
jih ima otrok rad in ga bodo mo-
tivirale za nadaljevanje rolanja. 
Ce je otrok na rolerjih že sta­bilen, je igrica lahko zanimiva tudi na bolj gladki površini. Predlagamo le, da se pred tem otrok nauci, kako varno pasti in vstati. Varen padec je le, ko pade naprej, zato naj to stori z opona­šanjem ježka. Otrok naj pokrci kolena. Ko pride do nevarnosti, se ježek skrije v klopcic tako, da se vrže na šcitnike v zapo­redju: kolencniki – komolcniki 
– dlancniki. Prste ima obvezno iztegnjene (»bodice«), brado in zadnjico pa dvignjeno navzgor. Ježek ne leži na trebušcku, da se ne popraska. 
Za ucenje vstajanja pa nare­dite takole: Otrok naj poklekne in eno nogo postavi naprej. Na kolenu sprednje noge si zamisli carobni gumb, ki ga mora pri­tisniti mocno, z obema rokama. Hkrati se odrine od sprednje noge, kar mu omogoci, da vsta­ne. 
Katarina Leben še dodaja, da je za prijetne zacetke ucenja rolanja potrebno nekaj potrpe­žljivosti. Se pa splaca vztrajati, saj rolanje prinaša veliko veselja otrokom. 
Peter Kavcic Foto: Katarina Leben 

Zapravljivckov Horjulski hokejisti v boj 
spomladanski za naslov kronometer državnega prvaka 
Sredi maja, natancneje v predvsem k napredku in razvo-znanje in borbenost pokazali v ju mladih. boju proti hokejistom z Brezovi­
petek, 14. 5., se je zacela 
Zaradi vseh zdravstvenih ce. Pomlajena ekipa je pokazala 
tudi letošnja sezona 
in varnostnih ukrepov je for-veliko željo po borbi in kmalu 
državnega prvenstva v 
mat tekmovanj tudi nekoliko vodila z rezultatom 2:0 (zadela in-line hokeju. spremenjen. Državno prven-sta Breznik in Kranjec). Nekaj stvo sedaj poteka pod strogimi minut za tem so Brezovcani Dinamiti Horjul se v boj za zdravstvenimi ukrepi. Ekipe, ki odgovorili in vodstvo zmanj­prestižni naslov državnega pr-se morajo redno testirati, tre-šali. V drugi polovici tekme, ko vaka v zelo skrajšani sezoni po-nirajo in tekmujejo v ekipnih je v polno zadel Kogovšek, smo dajajo z dvema ekipama. Naj-povecali vodstvo (3 : 1). A tek-
‘mehurckih.’ V letošnji sezoni v vec pricakujejo od prve clanske državnem prvenstvu nastopa ma še zdalec ni bila koncana. ekipe Horjula, katere glavni in 9 ekip, ki so razdeljene v dve Že nekaj trenutkov po zadetku 
naših TNT-jevcev se je odvijal 
edini cilj je osvojitev naslova skupini. Vsaka horjulska ekipa pravi boj na igrišcu, ki so ga so v 
državnega prvaka. Žal tekme nastopa v svoji skupini in palice zadnjih minutah dobili naspro­
letos ne bodo potekale v Horju-lahko prekrižajo že v cetrtfinal­tniki. Tri minute do konca so 
lu, ampak le v gosteh. nih tekmah. Prva ekipa ima še zadeli z igralcem vec in nato iz-Mocno pomlajena druga nekaj casa za pripravo, saj jih enacili 25 sekund pred koncem 
ekipa TNT Dinamiti Horjul, v prvi dve tekmi cakata v soboto rednega dela na 3 : 3. V podalj­
kateri so združili moci starejši, 29. maja v Dolenjskih Toplicah. 
šku so po naši napaki v napadu 
a bolj izkušeni in mlajši, a zelo Ekipa TNT-ja pa že opravila pak v posest dobili Brezovcani 
zagnani hokejisti, pa stremi ognjeni krsti. Fantje so svoje 

V nedeljo, 16. maja, som in vsem, kar je prinesel je v lanski sezoni zaradi prepo­seboj. V ženski konkurenci je s vedi druženja in športnih pri-
so clanice in clani 

kronometrom najbolje opravi-reditev odpadel. No, v vsakem 
kolesarskega kluba 

la Barbara Cernigoj. Za progo primeru pa clani in clanice KK Zapravljivcek tudi je potrebovala 14 minut in 32 Zapravljivcek vabijo vse, da se uradno opravili s prvim sekund in 2 stotinki. Nastopilo s kolesom ali peš cim veckrat 
je pet tekmovalk. V moški kon-povzpnete na Koreno, ce ste 
letošnjim kronometrom 

kurenci, kjer se je med seboj hitri na kolesu pa z njimi od-
v okolici Horjula. 

pomerilo devet kolesarjev, je peljete tudi kakšen krog po najhitrejši cas postavil Darkonjihovih ustaljenih tedenskih 
S sprostitvijo omejitvenih 

Šacman. S progo je opravil v kolesarskih ‘rundah.’ Njihove ukrepov za športne aktivnosti 
12. minutah, 20. sekundah in 9. aktivnosti lahko spremljate na na prostem so lahko izpeljali stotinkah. facebook strani KK Zapravljiv­tudi ta uvodni kronometer, ki Upamo, da ta dober uvod cek. 
je s tem prinesel tudi velik sim-pomeni tudi izvedbo tradicio-Peter Kavcic: Foto: KK bolni pomen zmage nad viru-nalnega vzpona na Koreno, ki Zapravljivcek 




paj s stanovalci izdelke razsta-udeleženci letošnjega Dneva vili in s tem poživili svoje pro-za spremembe v Horjulu si store. Starostniki so ob ogledu želimo, da se že naslednje leto razstave in prebiranju prijaznih znova srecamo v živo. sporocil obujali spomine. Barbara Buh, 
Strokovni delavci Centra so Emanuela Grom pripravo in ogled razstave fo-in Patricija Frece 
in napako izkoristili in na koncu slavili z rezultatom 3 : 4. Ekipo TNT-ja caka naslednja tekma že v petek, 21. 5. 2021 na Lukovici, tekmovali bodo proti Prevojam. Tekme državnega prvenstva se bodo letos odvijale le na Lu-kovici in v Dolenjskih Toplicah. Žal tekem ne bo v Horjulu, saj horjulska obcina in zveza nista našli skupnega jezika za igranje v horjulski dvorani. Tim Fink pojasnjuje: ‘Zveza ni pristala na nehumane pogoje, zahtevane s strani obcine. Iz naše strani smo zelo razocarani, saj tako najvecja dvorana za igranje in­
-line hokeja v Sloveniji sedaj sameva, hokejisti pa so se sedaj kljub domaci dvorani primora­ni peljati na druga prizorišca.’ 
Horjulske hokejiste in nji-hove športne dosežke lahko zaenkrat spremljate le prek interneta, saj obisk gledal­cev trenutno še ni dovoljen. Najdete jih na facebook strani HK Dinamiti Horjul in na www.dinamiti.si 
Besedilo in foto: Peter Kavcic 
Dan za spremembe 

v Horjulu 
V zacetku aprila 2021 je v Horjulu potekal Dan 
za spremembe. 
Gre za vseslovensko prosto­voljsko akcijo, ki jo že 12. leto zapored z namenom spodbu­janja državljanov k aktivne-mu odzivu na potrebe svoje skupnosti in ustvarjanja prilo­žnosti, da se cisto vsak lahko preizkusi v vlogi prostovoljke ali prostovoljca, organizira Slo­venska filantropija. 
Slogan letošnjega Dneva za spremembe je Premagajmo osamljenost. S tem namenom sta se v medgeneracijski izme­njavi povezala DEOS Center starejših Horjul in Osnovna šola Horjul. Koordinacijo so-delovanja sta prevzeli Emanue-la Grom in Barbara Buh. 
Ker se, zaradi ukrepov, pove­zanih s preprecevanjem širje­nja okužbe, nismo smeli srecati v živo, smo akcijo izvedli na da­ljavo. Prav zato smo jo poime­novali Povezani na daljavo. 
Ucenci 2. a in 5. a razreda OŠ Horjul so pod mentorstvom uciteljic Alenke Krušic in Anje Filipic ustvarili cudovite likov­ne izdelke s prijaznimi sporo-cili in jih podarili stanovalcem DEOS Centra starejših Horjul. V Centru starejših so nato strokovni delavci Centra sku­

NAS CASOPIS 493/31. 5. 2021 C M Y K 37 
Obcina Dobrova-Polhov Gradec 
Županov koledar 
Delo župana je razgibano in zanimivo, predvsem pa zahteva popolno predanost kraju, obcanom in njihovim potrebam. Ob­canom zato želim ponuditi vpogled v moje delo župana obcine Dobrova - Polhov Gradec, ki ga letos z veseljem opravljam že 
11. leto. Vsak mesec si boste lahko ogledali izsek iz mojega ro­kovnika, ki ga redno polnijo sestanki, srecanja z obcani in druge obveznosti. 
Franc Setnikar, župan 

6. 4. 2021: V sodelovanju z JZ Polhograjska grašcina smo za Ljubljana TV posneli prispevek o obcini Dobrova - Polhov Gradec. 
10. 4. 2021: Udeležil sem se obcnega zbora TD Crni Vrh, ki je potekal preko spleta. 
14., 15. 4. 2021: V želji po uspešni izvedbi projekta »Ureditev ceste Šujica–Stranska vas«, sem se sestal z nekaterimi lastniki zemljišc ob cesti. 
15.
 4. 2021: Pred prenovo sem si ogledal avtobusno postajo Smolnik–Setnik v Zalogu. Aprila se je na razlicnih lokacijah v obcini pricela prenova avtobusnih postajališc. 

16.
 4. 2021: Udeležil sem se sestanka glede možnosti izvedbe nove vrtine na obmocju Brezja, saj je bilo v lanskem letu ugotovljeno, da obstojeca vrtina ni vec ustrezna za crpanje pitne vode, saj je izdatnost vodnjaka premajhna in zato ne more vec zagotavljati zadostnih kolicin pitne vode na obmocju vodovoda Brezje. 


19.
 4. 2021: Udeležil sem se seje sveta Krajevne skupnosti Dobrova. 

20.
4. 2021: Na terenu sem si ogledal projekte, ki potekajo v obcini Dobrova - Polhov Gradec, med drugim tudi dokoncanje del na cesti Nartnik–Kucelj v Butajnovi. 


14.–21. 4. 2021: Tudi v aprilu sem se sestal z nekaterimi lastniki zemljišc, po katerih bo potekala Barjanska kolesarska povezava v naši Obcini. Z Ministrstvom za infrastrukturo, Direkcijo RS za infrastrukturo in Mestno obcino Ljubljana pa smo se dogovorili, da gradnjo kolesarske povezave od meje z Mestno obcino Ljubljana do naselja Gabrje razdelimo na tri etape, kar bo poskrbelo, da se bo projekt nadaljeval kljub morebitnim zapletom pri pridobivanju zemljišc. V Dogovor za razvoj regij, ki je temeljni strateški in programski dokument na regionalni ravni, v sklopu katerega se potegujemo za sofinanciranje projekta s pomocjo sredstev evropske kohezijske politike, smo zaenkrat vkljucili prvo etapo, ki poteka od križišca v Razorih do table, ki oznacuje naselje Šujica. Ker v 1. etapi nismo pridobili vseh zemljišc (zemljišc dveh lastnikov), je sofinanciranje projekta z 
evropskimi sredstvi lahko zavrnjeno.Prva etapa bo predvidoma zgrajena do 30. 6. 2023. Za 2. etapo, ki poteka od Šujice do gostilne 
Kramar, se gradnja nacrtuje v letu 2024, za 3. etapo, ki poteka od meje z Mestno obcino Ljubljana 
do naselja Razori, pa po letu 2025. 

21.
 4. 2021: Z Direkcijo RS za infrastrukturo in Mestno obcino Ljubljana smo podpisali spora­zum o sofinanciranju gradnje Barjanske kolesarske povezave. 

22.
 4. 2021: Sestal sem se s predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo glede investicij na dr­žavni cesti. 


Že od leta 2010 ima župan Franc Setnikar v želji po aktivnem in ažurnem reševanju težav in izzivov vsako sredo, med 12. in 17. uro, vrata svoje pisarne odprta. Tako vsako leto sprejme okrog sto obcank in obcanov, s katerim poskušajo poiskati rešitev za nastalo težavo. Zaradi lažje organizacije se je za termin sestanka potrebno predhodno narociti na telefonski šte­vilki 01/3601-800. 
VSE NAJBOLJŠE SLOVENIJA! 
25. junij 
DAN DRŽAVNOSTIA
OBCINA DOBROVA-POLHOV GRADEC 
ISKRENE CESTITKE OB PRAZNIKU NAŠE OBCINE. 
25. junij 
OBCINSKI PRAZNIKAOBCINE DOBROVA - POLHOV GRADECA
OBCINA DOBROVA-POLHOV GRADEC 
Nadaljevanje del na regionalni cesti Polhov Gradec – Dobrova 
Regionalna cesta R3-641, ki poteka po južnem robu Polhograjskih dolomitov, predstavlja eno glavnih prometnih povezav v obcini Dobrova - Polhov Gradec. 
Manjše zaselke in vasi povezuje z obcinskim središcem in ostalim državnim prometnim omrežjem, zato je njena prenova razveselila mar-sikaterega obcana. 
Rekonstrukcija regionalne ceste R3-641 na od­seku Ljubljanica – Ljubljana, natancneje na odse­ku, ki povezuje naselja Belica, Log pri Polhovem Gradcu, Hrastenice in zaselek Žerovnik, je raz­deljena na štiri faze. Dela v 1. in 2. fazi med nase­ljema Belica in Hrastenice, od km 12.568 do km 14.416, so se pricela oktobra 2019, letos marca pa je potekal še komisijski pregled, ki je bil namenjen potrditvi, ali je cestni odsek, na katerem so bila izvedena obnovitvena dela, primeren in varen za predajo v uporabo. 
Projekt je bil obsežen, saj je izvajalec del med drugim poskrbel za razširitev cestišca, izgradnjo spodnjega ustroja in cestnih propustov, ureditev bankin, namestitev odbojne ograje, izgradnjo po­vršin za pešce, preplastitev plocnika in cestišca, postavitev javne razsvetljave in izgradnjo kamni­tih opornih zidov ob strugi reke Gradašcice. 
Rekonstrukcija regionalne ceste v 3. in 4. fazi se bo nadaljevala letos, trenutno pa je v pripravi razpis za izbiro izvajalca del. 
Dela v 3. fazi bodo obsegala rekonstrukcijo ce­ste od Belice do Dvora v dolžini 620 m. V naselju Belica je poleg prenove cestišca predvidena tudi izgradnja plocnika v širini 1,5 m. Dela v 4. fazi pa bodo obsegala rekonstrukcijo ceste od Hrastenic do Gabrja (Žerovnikov graben) v dolžini 1.204 m skupaj z izgradnjo plocnika v obmocju avtobu­snih postajališc. 
Na celotni trasi rekonstrukcije se bo namrec uredila tudi infrastruktura javnega potniškega prometa. Na obravnavanem odseku regionalne ceste se nahajajo štirje pari avtobusnih postaja­lišc, in sicer v naselju Belica, Log pri Polhovem Gradcu, Hrastenice in Gabrje (Žerovnikov gra­ben). Vsa avtobusna postajališca se bo uredilo v skladu s Pravilnikom o avtobusnih postajališcih, zagotovilo se bo zadostno preglednost, po celotni dolžini pa bodo opremljena še s plocnikom. 
3. in 4. faza rekonstrukcije bosta obsegali: 
- 
rekonstrukcijo in širitev vozišca; 

- 
ureditev odvodnjavanja; 

- 
novogradnjo oz. zamenjavo vecjih prepustov; 

- 
novogradnjo oz. zamenjavo mostu cez Žerov­nikov graben; 

- 
ureditev avtobusnih postajališc in hodnika za pešce v obmocju naselij; 

- 
ureditev cestne razsvetljave; 

- 
ureditev meteorne kanalizacije, ki vodi pada­vinsko vodo s cestišca; 

- 
zašcito in prestavitev obstojecih komunalnih vodov in 

- 
dvig nivelete cestišca za približno 1 m, saj se velik del ceste nahaja v poplavnem obmocju. 


Celoten projekt bo predvidoma zakljucen v letu 2022, obcani pa boste o nadaljevanju del in morebitnih zaporah ceste pravocasno obvešceni. 
LR 

Obcina Dobrova-Polhov Gradec 
Ureditev centra Dobrove 
Obcina nacrtuje ureditev na na naslovu Ulica Vladimirja Dolnicarja 15, ki jo je Obcina v 
centra Dobrove, ki bo 
letošnjem letu odkupila. 
vkljucevala prenovo 
V skladu s Strategijo mobilno­
ceste, izgradnjo parkirišc, 
sti in varnosti obcine Dobrova umiritev prometa, - Polhov Gradec 2021–2015 in prestavitev avtobusne Nacrtom šolskih poti 2020– postaje, izgradnjo 2021 bodo v središcu Dobrove 
izvedeni tudi ukrepi za izbolj­
površin za pešce in 
šanje varnosti pešcev in ko­
kolesarje, ureditev javnih 
lesarjev. Pri rojstni hiši Emila 
površin in prenovo bivše 
Adamica je tako predvidena 
stavbe Zelene doline, ki 
izvedba dvignjenega platoja za jo je Obcina nedavno varno preckanje ceste. Za umi­kupila. ranje prometa skozi naselje Do-
brova so nacrtovane omejitve 
Ureditev centra Dobrove bo tovornega prometa in omejitve sledila nagrajeni natecajni re-hitrosti, predvsem na obmocju šitvi arhitektov Uroša Razpeta, Ulice Vladimirja Dolnicarja. V Anje Planišcek, Gašperja Med-nadaljevanju pa je nacrtovana vešcka, Klare Bohinc, Mateja vzpostavitev cone umirjenega Delaka, Saše Regoršek in Eve prometa v osrednjem delu Do­Senekovic. Z izvedbo projek-brove. V sklopu projekta Bar-ta bodo prebivalci Dobrove in janska kolesarska povezava pa okoliških naselij pridobili bolj je ob Polhograjski cesti pred­urejen in predvsem funkciona-videna izvedba obojestranske len javni prostor. mešane površine za pešce in 
Ureditev centra Dobrove kolesarje. Avtobusna postaja, bo obsegala ureditev ceste na ki se trenutno nahaja pri kme-Ulici Vladimirja Dolnicarja, ki tijski zadrugi, se bo prestavila v povezuje Horjulsko cesto in smeri proti krožišcu, v bližino 
Polhograjsko cesto. Rekonstru­iran bo prometno neustrezno umešcen prikljucek na Horjul­sko cesto, hkrati pa bo v tem predelu obnovljena tudi stavba nekdanje trgovine Zelena doli­stavbe vrtca Dobrova in ob­cinske uprave, namenjan pa bo tako potnikom avtobusne linije 51 (Polhov Gradec–Ljubljana) kot tudi uporabnikom linije 56 (Horjul–Ljubljana). Avtobusna 
postaja nasproti trgovine pa bo posledicno ukinjena. Obcina je nedavno dokupila tudi ze­mljišce v središcu Dobrove pri stanovanjski stavbi na naslovu Stara cesta 5, s cimer si je zago­tovila prostor za ureditev javnih površin. 
Predvidena je tudi ureditev lokalne ceste Dobrova–Horjul, na odseku od krožišca do kri­žišca z Ulico Vladimirja Dolni-carja. Dogradila se bosta dvo­smerni kolesarski pas in plocnik za pešce na eni strani cestišca. Ob delu cestnega odseka pa je predvidena izgradnja parkirišca. Obstojece makadamsko parki­rišce se bo razširilo in uredilo z robniki, odvodnjavanjem in asfaltnimi površinami ter zasa­ditvijo dreves. 


Po umiritvi prometa na Ulici Vladimirja Dolnicarja in urba­nisticni ureditvi središca Do-brove, bodo prebivalci Dobrove pridobili javni prostor, ki bo po besedah arhitektov »povezoval­ni element v lokalni skupnosti in kljucni identifikator naselja«. Pri oblikovanju javnega pro-stora so stremeli k temu, da na skupni javni prostor privabijo domacine in tako pripomorejo k izgradnji tesno povezane sku­pnosti. 
LR 


V stalni rubriki Ali veste? bodo obcanom predstavljene koristne informacije, zanimivosti in spremembe, ki se nanašajo na življenje v obcini Dobrova - Polhov Gradec in odgovarjajo na pogosta vprašanja, ki jih obcani med letom naslovijo na Obcino. 
Ali veste, katere informacije vam nudi brezplacni spletni pregledovalnik PISO? 
PISO (prostorski informacijski sistem obcin) je najbolj razšir­
jen obcinski geografski informacijski sistem v Sloveniji. Obca­
nom, podjetjem in ustanovam omogoca ucinkovit vpogled v dr­
žavne in obcinske prostorske evidence 
in z njimi povezane javno dostopne 
informacije, ki se redno posodabljajo. 
Uporablja ga že 149 slovenskih obcin, 
med njimi tudi obcina Dobrova - Pol-
hov Gradec. Uporaba storitev PISO je 
vsem uporabnikom na voljo brezplac­
no, vstop pa je možen tudi brez regi­
stracije, a to omeji dostop do nekaterih 
podatkov. V sistemu PISO so vam na voljo te­
meljni geodetski podatki in ostale državne evidence s prostorsko vsebino, kar v praksi pomeni, 




da lahko obcani med drugim sami poišcete podatke o parcelah, lastnikih, stavbah, komunalni opremljenosti in namembnosti zemljišca. 
V sistemu PISO so vam na voljo sledece informacije: 
- 
parcele zemljiškega katastra s podatki o rabi; 

- 
kataster stavb; -register nepremicnin; 

- 
gospodarska javna infrastruktura (promet, energetika, komunala, komunikacije); 

- 
poslovni subjekti; 

- 
ulice, hišne številke in ostale prostorske enote; - okoljevarstvene vsebine; 

- 
kulturna dedišcina; 

- 
dejanska raba zemljišc; 

- 
državni prostorski akti in ukrepi; -digitalni ortofoto nacrti; 

- 
topografske karte in nacrti razlicnih meril; -register zemljepisnih imen; - obcinski prostorski nacrt; 

- 
na novo pa so na voljo tudi lokacije vseh avtobusnih postaj na obmocju naše obcine. 


Obcina želi obcane spodbuditi k samostojnemu poizvedovanju in pridobivanju podatkov, ki ju omogoca javni dostop do sistema PISO. To pa pripomore tudi k razbremenitvi obcinskih in dr­žavnih služb zadolženih za izdajanje informacij. Do sistema PISO lahko dostopate preko ikone na obcinski spletni strani oz. povezave http://piso.si. 

Obcina Dobrova-Polhov Gradec
Obcina ima novo spletno stran 
ja velikosti zaslona vaše naprave.  Obcina Dobrova ki bo poenostavila in pospešila dec. Spletna aplikacija je pove-voljo tudi skeniranje QR UPN stop uporabite isto uporabniško Idej, s katerimi bomo še po-
- Polhov Gradec njihovo reševanje. Elektronske zana z zemljevidom, ki vas vodi kode na racunih, s cimer lahko ime, morate pa vpisati kodo za pestrili in izboljšali uporabnost vloge ali e-vloge so preproste do vam najbližjega defibrilator-racune za komunalne storitve vsak racun posebej. Podrobna spletne strani, imamo še veli­
je z majem dobila 

za izpolnjevanje, z njimi pa ne ja. še lažje poravnate v spletni ban-navodila za uporabo aplikaci-ko. O vseh novostih vas bomo 
novo spletno stran, 

prihranite le casa temvec tudi Proracun, obcinski prostorski ki. Glavna prednost aplikacije je se nahajajo na spletni strani sproti obvešcali, vaše ideje in ki prinaša številne denar. Pri nekaterih e-vlogah pa je možnost mesecnega vno-www.mojupravljalec.si. 
nacrt in strateški dokumenti so predlogi za izboljšanje pa so novosti, predstavljene v so namrec upravne takse nižje sa stanja vodomera, s cimer se dobrodošli, zato nam pišite! Va-
dobili svoj zavihek 

nadaljevanju. od upravnih taks pri vlogah v izognete pavšalnemu obracunu Prilagoditev izgleda bimo vas, da se narocite tudi na 
Vsebine, ki se nanašajo na 

papirnat obliki. Za oddajo e-vode. Sodobne smernice oblikova-prejem vseh obcinskih novic in 
proracun, obcinski prostorski 

Župan Franc Setnikar je ob -vloge je potrebno izpolniti ele-Za prvi vpis v aplikacijo je nja spletnih strani so osredo-obvestil ter tako spremljate ak-
nacrt in strategije razvoja, so 

tem izpostavil, da je bila poso-ktronski obrazec, ga podpisati s potrebno navesti kodo, ki ste jo tocene na minimalisticen iz-tualno dogajanje v Obcini Do-
za obcane pomembne, zato je 

dobitev spletne strani nujna, saj kvalificiranim digitalnim potr-prejeli na racunu za vodo. Ce za gled, s prevladujoco belo barvo brova - Polhov Gradec. 
dostop do njih na novi spletni 

je obcina prejšnjo spletno stran dilom in pred oddajo po potrebi posamezne objekte prejemate in jasno pregledno vsebinsko Obcina 
strani olajšan. Vsebine so sedaj 

uporabljala že od leta 2004. Pou-placati takso. razlicne racune, lahko za do-strukturo. Spletna stran je pre-Dobrova - Polhov Gradec
zbrane na enem mestu, zato daril je, da je bil že prejšnja stran lahko do njih dostopamo hitre­
izredno informativna in kori-Oddajte pobude in predloge je, hkrati pa so bolj pregledno 
stna za obcane, a vendar je bilo preko portala Predlagajte organizirane. Dokumente, ki se treba stopiti v korak s casom 

obcini navezujejo na proracun, obcin-Vrtci bodo septembra sprejeli 82 otrok in slediti trendom in novostim, Obcani lahko pobude in ski prostorski nacrt in strategije ki jih prinaša nenehen razvoj 
predloge županu predstavite razvoja, si lahko ogledate pod informacijsko-komunikacijske 
osebno po predhodni najavi po zavihkom ‘’Uradne objave’’ na tehnologije. Kljucno vodilo pri 
elektronski pošti ali telefonu, prvi strani. 
postavljanju nove spletne stra­ali pa jih oddate preko spletne ni pa je po županovih besedah strani. Nova spletna stran na-
Društva lahko na spletno 
bilo vprašanje, kako oblikovati mrec omogoca oddajo pobud 

spletno mesto, ki bo obcanom stran vnesete svoj dogodek ali 
in predlogov preko interaktiv­

kar najbolje služilo. Vabljeni k novico 
nega portala, ki vam je dosegljiv 

obisku nove obcinske spletne Nova spletna stran je ohra-
s klikom na ikono ‘’Predlagajte 

strani (www.dobrova-polhov-nila možnost vnosa dogodkov 
obcini’’ oz. na povezavi https:// 

gradec.si). s strani obcanov. Po registraciji 
www.dobrova-polhovgradec.si/ 
uporabnika ob prvem vnosu objave/391. 

Nova spletna stran je prinesla dogodka in izpolnitvi podatkov naslednje novosti: o dogodku, se le-ta posreduje v 
Posodobitev in dopolnitev 
potrditev obcinskemu uredni­
vsebin 

Obvešcanje obcanov preko ku. Po potrditvi je vsebina jav-
Prenova spletne strani je zah-no vidna na spletni strani v ko­
elektronskih in SMS sporocil 
tevala tudi vsebinski pregled in ledarju dogodkov. Društvom pa Nova spletna stran je ohra­posodobitev vseh obstojecih je sedaj na enak nacin omogo­nila brezplacno obvešcanje vsebin. Številne vsebine pa so cen tudi vnos novic, ki se nato obcanov preko elektronskih bile na spletno stran dodane prikazujejo v rubriki ‘’Lokalne sporocil. Obcani lahko ob pri­na novo, s ciljem, da bi obcani 

javi na obvestila izberete, katere novice’’. Navodila za dodajanje  Vpis predšolskih otrok v javne bja in tri otroke, ki še ne izpolnjujejo starostnega 
na enem mestu lahko naši vse 

dogodkov in novic se že naha-pogoja. Na podrocju Polhovega Gradca pa bodo 
kategorije obvestil želite preje-vrtce na obmocju Obcine Dobrova - 
bistvene informacije o življe­

jajo na spletni strani. vrtci sprejeli 44 otrok izmed 46 prejetih vlog. Na 
mati: novice, dogodki, razpisi, nju v obcini Dobrova - Polhov Polhov Gradec za šolsko leto 2021/22 cakalni seznam sta bila uvršcena dva otroka, ki seje, urgentna obvestila ... Sedaj 
Gradec. Tako lahko na novi je potekal od 8. do 31. marca 2021. 
na dan 1. 9. 2021 ne izpolnjujeta starostnega po-

pa je obcanom na voljo tudi Moj upravljavec – nova 
obcinski spletni strani najdete goja za vpis v vrtec. Zelo verjetno pa je, da se bo 

SMS obvešcanje, ki se sproži številne informativne vsebine, spletna aplikacija za vpogled v Vrtci Polhov Gradec, Dobrova, Brezje, Šentjo­stanje v prihodnjih mesecih še spremenilo – ne-ob urgentnih obvestilih. Vsi, ki 
novice, pregled glavnih projek-komunalne storitve št in Crni Vrh so v tem obdobju skupno prejeli kateri starši, ki pošljejo vlogo za vpis v vrtec, iz ste bili naroceni na obvestila tov v obcini Dobrova - Polhov Brezplacna spletna aplikacija 89 vlog za vpis v vrtec, od tega 77 vlog prebi­razlicnih razlogov pogodbe nato ne sklenejo, kar na prejšnji spletni strani, boste 
Gradec, fotogalerijo, podatke Moj upravljavec, ki vsem upo-valcev obcine Dobrova - Polhov Gradec in 12 pomeni, da se v vrtcih lahko sprostijo dodatna obvestila prejemali tudi sedaj 
o gospodarskih javnih službah rabnikom omogoca pregled vlog za vpis otrok, ki imajo stalno prebivališce v prosta mesta. 
– nova registracija ni potrebna. 
v obcini, koristne kontaktne nad njihovimi komunalnimi drugi obcini. Po zakljucku vpisa se je pokazalo, V primeru, da je v vrtec vpisanih vec otrok, Vsi, ki bi se želeli narociti na ele­
informacije … Bolj pregledno storitvami, je v uporabi že nekaj da število prejetih vlog obcanov naše obcine še kot je prostih mest, o sprejemu v vrtec odloca ktronska in SMS obvestila, va-
so organizirane tudi uradne casa. Do nje lahko dostopate s naprej upada glede na pretekla leta. Letos so vrt­komisija. Ta na podlagi podatkov, ki so navede­bljeni, da to storite s klikom na 
objave; pri obcinskih predpisih klikom na ikono ‘’MojUpravlja-ci prejeli 77 vlog obcanov, lani 80, leto prej pa 81. 
ni na vlogi, oziroma podatkov, ki jih pridobi pri ikono ‘’Bodite obvešceni’’ oz. na 

in razpisih je omogoceno iska-vec’’ ali preko povezave www. Otrok se lahko vkljuci v vrtec ob zacetku upravljavcih zbirk osebnih podatkov, skladno s povezavi https://www.dobrova­
nje po razlicnih kriterijih, pri mojupravljalec.si. šolskega leta (1. septembra) oziroma takrat, ko kriterijem vlogam doloci število tock in s tem -polhovgradec.si/einforming. 
predpisih pa je omogocen tudi MojUpravljavec omogoca dopolni starost 11 mesecev. Vrtci v naši obcini oblikuje njihov prednosti vrstni red. Starši otrok 
pregled sprejetih predpisov na stalen vpogled v podatke o od-bodo letos sprejeli skupno 82 otrok. Vrtec Do­pa po zakljucenem roku za oddajo vloge prej-
Elektronska oddaja vlog in posamezni seji. jemnih mestih, števcih, prejetih brova bo skupaj z vrtcem Brezje na novo sprejel mejo obvestilo s sprejemu otroka v vrtec ali o 
obrazcev Nova spletna stran prinaša racunih za komunalne storitve 38 otrok izmed 43 prejetih vlog. V omenjena njegovi uvrstitvi na cakalni seznam. 
Na novi spletni strani je omo-tudi seznam defibrilatorjev v in placilih. S prikljucitvijo na vrtca ni bilo sprejetih le pet otrok iz drugih ob-
LR 

gocena elektronska oddaja vlog, obcini Dobrova - Polhov Gra-spletno aplikacijo pa vam je na cin; gre za dva otroka prvega starostnega obdo­



Obcina Dobrova-Polhov Gradec 
Spomladanske cistilne akcije 
Tudi v letošnjem letu je obcina Dobrova - Polhov Gradec pripravljala spomladansko cistilno akcijo, ki obcane vsako leto opomni, da vsi nosimo svoj del odgovornosti za cisto okolje. 
Nacrtovana cistilna akcija je bila zaradi takratne prepovedi zbiranja ljudi zaradi pre­precevanja širjenja okužb z novim korona­virusom odpovedana, kar pa ne pomeni, da druge cistilne akcije letošnjo pomlad niso potekale.
Nekatera društva, organizacije in po­samezniki v obcini Dobrova - Polhov Gradec so organizirali lastno cistilno akcijo. S tem so pokazali, da se zaveda­jo, kako pomembna je skrb za okolje in postali zgled svojim sokrajanom, za kar smo jim lahko hvaležni. Obcina Dobro-va - Polhov Gradec jih je pri izvedbi cistilne akcije podprla in jim zagotovila rokavice in vrecke za smeti. 
Veliko kotickov v naši obcini pa ostaja na­smetenih, zato je pomembno, da vsi prevza-memo odgovornejši odnos do našega plane-ta in po svojih najboljših moceh prispevamo k lepši in bolj zdravi podobi domacega okolja na vsakodnevni ravni, ne le ob cistilnih ak­cijah. 
Obcina Dobrova - Polhov Gradec 


Teden rumenih vreck 
na OŠ Polhov Gradec 
V tednu od 3. do 7. maja 2021 smo na OŠ Polhov Gradec kljub zahtevnim »koronskim« casom organizirali že tradicionalno ocišcevalno akcijo bližnje in širše okolice šole. 
Namen vsakoletne akcije je ozavestiti ucence o pomemb­nosti cistega okolja za lepo in kakovostno življenje. Vsak razred je pocistil doloceno podrocje, tako da je bil v ak­ciji zajet skoraj celoten Pol-hov Gradec. Ucenci in ucitelji upamo, da smo s svojim delom pripomogli k prijetnejši poti v službo ali šolo, trgovino ali po­što, mogoce k za oci bolj spro-šcujocemu popoldanskemu sprehodu in celotni urejenosti Polhovega Gradca. V želji, da bo v takih akcijah vedno manj dela, tudi vas pozivamo k skr-bi za cistejše okolje. 


Obcina za vzpostavitev “pametnih mest” 
Obcina Dobrova - Polhov Gradec se je vkljucila v Konzorcij, mobilnostne platforme, kar pomeni, razlicnih podrocjih, kot so upravljanje storitev, za zmanjšanje stroškov in da bo obcina Dobrova - Polhov Gra-z viri in infrastrukturo, skrb za okolje, porabe virov ter za bolj ucinkovito in 
ki se je s skupnim projektom prijavil na javni razpis za 

dec v sklopu javnega razpisa posku-zdravo in aktivno življenje, mobilnost, aktivno sodelovanje s svojimi obcani. 
vzpostavitev pametnih mest. 

šala izboljšati uporabniške izkušnje na podrocju mobilnosti. Iskala bo nove 
Obcina Dobrova - Polhov Gradec se Ljubljana, obcine Domžale, Medvode, 
rešitve, ki bodo na vsakodnevni ravni 
je na povabilo Mestne obcine Ljublja-Brezovica, Logatec, Idrija, Koper, An-
koristile prebivalcem obcine Dobrova 
na vkljucila v Konzorcij na podrocju karan, Izola in Piran so se na javni 
- Polhov Gradec. Javni razpis delno so-
mobilnosti, ki združuje vec slovenskih razpis prijavile s skupnim projektom 
financirata Evropska unija iz Evropske-obcin, ki so se skupaj prijavile na Jav-»Mladost - mobilnost za ljudi in ak­
ga sklada za regionalni razvoj (ESRR) ni razpis za demonstracijske projekte tivno življenje; digitalno, odprto, stan-in Republika Slovenija, del sredstev pa vzpostavljanja pametnih mest in sku-dardizirano in trajnostno«. Projekt je bo zagotovila obcina sama. pnosti (»JR PMIS«). Obcina Dobro-posvecen oblikovanju novih digitalnih Razpis sicer spodbuja iskanje inova­va - Polhov Gradec, Mestna obcina rešitev v okviru enotne multimodalne tivnih rešitev za digitalizacijo obcin na 
Urejanje avtobusnih postajališc se nadaljuje 

predvidenih v Strategiji, v sklopu ra­zvoja ucinkovitega in privlacnega jav-
Konec lanskega leta je bila 
na Draževniku postavljena 

nega potniškega prometa. 
prva izmed tipskih 

Strategija je temeljnega pomena 
avtobusnih postaj, prenova 

za ucinkovito izvajanje ukrepov na 
urbane opreme pa se 

podrocju prometa v letih od 2021 do 
letošnjo pomlad nadaljuje 

2025, saj zagotavlja jasne cilje, pre­
gled stroškov in koristi ter strokoven 
na številnih lokacijah v 

pristop. Kot je navedeno v strategi­ji, bodo vsa neustrezna postajališca 
obcini Dobrova - Polhov 
Gradec. 

urejena v skladu z minimalnimi teh-nicnimi pogoji (ureditev prometne 
V izdelavi so nove avtobusne nad­signalizacije, ureditev cakališc, za­
strešnice v Podsmreki, na Komaniji, v gotovitev preglednosti itd.), najbolj 
Podrebru, v Srednji vasi, v Zalogu, na frekventna postajališca pa bodo še 
Dobrovi pri osnovni šoli in v Brezju. dodatno opremljena s klopmi, novi-
Aprila so se pricela gradbena dela, ki so obsegala pripravo temeljev za nove 

mi nadstrešnicami in drugo urbano avtobusne nadstrešnice, trenutno pa 
opremo. Izbor avtobusnih postaj, ki potekajo montažna dela. Nadstrešni­
se trenutno prenavljajo, je bil narejen ce bodo predvidoma do konca maja na podlagi njihovega stanja, vkljuce­opremljene še s steklenimi panoji za za udobnejšo uporabo javnega potni-ne pa so tiste avtobusne postaje, ki podatke o voznih redih. Vzporedno škega prometa in enotno urbano po-že imajo ustrezna izogibališca in se se ureja lastništvo zemljišc, potekajo dobo naše obcine, hkrati pa že ure-v bližnji prihodnosti ne bodo presta-
pa tudi geodetske izmere. snicujejo cilje Strategije mobilnosti vljale. Obcina pa bo urejanje ostalih Nova postajališca bodo postopoma in varnosti obcine Dobrova - Polhov postajališc nadaljevala skladno s svo­
nadomestila vse postaje v obcini Do-Gradec. Ureditev avtobusnih posta-jim petletnim nacrtom. brova - Polhov Gradec ter poskrbela jališc je namrec eden izmed ukrepov LR logistika in transport, kultura, šport in turizem ter varnost in zašcita, razpis pa hkrati spodbuja tudi povezovanje in sodelovanje obcin. Cilj javnega raz­pisa je z uporabo naprednih digitalnih tehnologij doseci boljše upravljanje, komuniciranje, proaktivno reševanje virov in procesov za hitro odzivanje, minimiziranje posledic nepredvide­nih dogodkov in naravnih nesrec in zagotavljanje kvalitetnejšega življenja obcanov in obiskovalcev. 

Kaj so pametna mesta? 
Izraz pametna mesta pomeni, da mesto uporablja digitalne ali informa­cijsko-komunikacijske tehnologije za izboljšanje kakovosti in ucinkovitosti 
V praksi pa pametna mesta pomeni­jo najrazlicnejše nadgradnje, ki jih že lahko opazujemo v praksi v nekaterih slovenskih obcinah. Gre na primer za vzpostavitev pametnih parkirišc, za katera lahko na spletu preverite nji­hovo zasedenost, za sistem spremlja­nja polnosti zabojnikov za smeti, za sisteme za umirjanje prometa, za di­gitalizacijo merilnih mest oz. števcev in številne druge pametne rešitve. Ce bo prijava obcine Dobrova - Polhov Gradec oziroma konzorcija obcin na razpisu uspešna, bomo v prihodnosti nekatere lahko spremljali in uporabljali 
tudi v svojem domacem okolju. 
LR 

Obcina Dobrova-Polhov Gradec 
Obcina uvršcena v ožji izbor projekta NIJZ in slovenskega portala Zlati kamen za spremljanje razvoja obcin 
Nacionalni inštitut za obcin, nedavno v ožji izbor kot regijsko finalistko uvrstila tudi 
javno zdravje (NIJZ) je 
obcino Dobrova - Polhov Gra­
letos že šestic objavil 
dec. Priznanje Obcina zdravja 
podrobne podatke o 
je prejela obcina Žiri, ki je izsto­
zdravju prebivalcev v 212 
pala z aktivnostmi za izboljša­slovenskih obcinah. nje zdravja svojih prebivalcev. Podatki, objavljeni v publi-S posebnim poudarkom na 
kaciji Zdravje v obcini 2021, so duševnem zdravju, ki je bilo v 
namenjeni pregledu kljucnih letu 2021 zaradi epidemije CO-
kazalnikov zdravja v obcini v VID-19 pod še posebno preiz­
primerjavi s slovenskim in regi­kušnjo. 
onalnim povprecjem. Okolje, v »Dobro duševno zdravje je 
katerem prebivamo in delamo, temelj našega zdravja, pa tudi 
namrec pomembno vpliva na 
socialne, družinske in gospo­naše zdravje. 
darske stabilnosti, družbene Za obcino Dobrova - Polhov 
blaginje in kakovosti našega Gradec je analiza pokazala na­
življenja,« so ob objavi podat­slednja dejstva: 
kov zapisali v NIJZ. S podat­
ki, objavljenimi v publikaciji 
Zdravstveno stanje in 
Zdravje v obcini 2021, želi NIJZ 
umrljivost 
predvsem vzpodbuditi obcine k 
razlicnim aktivnostim za ohra-
• Bolniška odsotnost delovno njanje zdravja in prebivalce po­
aktivnih prebivalcev je trajala 
sameznih obcin opomniti, kako povprecno 12,0 koledarskih pomembna je skrb za varovanje, dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 izboljšanje in krepitev zdravja – dni. 
tudi duševnega. • Delež oseb, ki prejemajo 
NIJZ je v sodelovanju z Zla-zdravila zaradi povišanega tim kamnom, slovenskim por-krvnega tlaka, je bil nižji od talom za spremljanje razvoja slovenskega povprecja, za 

Graficni prikaz umrljivosti po stalnem bivališcu na 100.000 prebivalcev (povprecje v letih 2015–2019); v obcini Dobrova - Polhov Gradec je podpovprecna, saj znaša 756 v primerjavi s slovenskim povprecjem, ki znaša 909. 
presejanju za raka debelega crevesa in danke je bila 71,7 %, v Sloveniji pa 65,6 %. 
• Presejanost v Programu Zora 
- presejanju za raka maternic­nega vratu je bila 73,8 %, v Sloveniji pa 72,4 %. 
Statisticno gledano je v ob­cini Dobrova - Polhov Gradec 
vec zlomov kolka in okužb s klopnim meningoencefa­litisom ter poškodb zaradi transportnih nezgod, od povprecja preostale Slovenije. Obcina pa je statisticno gledano boljša od povprecja preostale 
sladkorno bolezen velja ena­ko. 
• 
Stopnja bolnišnicnih obrav­nav zaradi srcne kapi je bila 0,9 na 1000 prebivalcev, sta­rih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1. 

• 
Pri starejših prebivalcih obci­ne je bila stopnja bolnišnicnih obravnav zaradi zlomov kol­ka 9,5 na 1000, v Sloveniji pa 6,5. 

• 
Delež uporabnikov pomoci na domu je bil blizu sloven-skemu povprecju. 

• 
Stopnja umrljivosti zaradi sa­momora je bila 15 na 100.000 


prebivalcev, v Sloveniji pa 19. 
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva 
• 
Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprecju. 

• 
Stopnja bolnišnicnih obrav­nav zaradi poškodb v tran­sportnih nezgodah je bila 1,9 na 1000 prebivalcev, v Slove­niji pa 1,4. 

• 
Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzroci­telji je bil blizu slovenskemu povprecju. 

• 
Odzivnost v Program Svit - 



25 % prebivalcev obcine cepljenih s prvim odmerkom cepiva, 
kar je 1,85 % nad slovenskim povprecjem 
Konec decembra 2020 umrljivost zaradi COVID-19, se je v celotni Evropi zmanjšati število hospitaliza­cij in zašcititi prebivalce, ki so 
pricelo cepljenje proti 
najbolj izpostavljeni okužbam. 
COVID-19. 
Cepljenje proti COVID-19 se Ministrstvo za zdravje je 
izvaja skladno z nacionalno ob tem poudarilo, da želi Slo-strategijo cepljenja in navodili venija s cepljenjem zmanjšati Ministrstva za zdravje ter Na-
Obvestilo 
Sprememba urnika delovanja telefona za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 
Zaradi postopnega umirjanja epidemije pa Nacionalni inštitut za javno zdravje obvešca, da se s ponedeljkom, 17. 5. 2021, delovni cas telefona krajša. Telefon bo po novem urniku deloval vsak delovni dan od ponedeljka do petka med 8. in 22. uro. Med vikendi, prazniki in v nocnem casu pa telefon za psihološko podporo ne bo vec deloval. 
Ob tem izpostavljamo, da je sledeca telefonska pomoc za osebe v duševni stiski še vedno dostopna: 
- 
Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). 

- 
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24 ur/dan, vsak dan). 

- 
Brezplacni TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). 

- 
Brezplacni SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja: 080 11 55 (24 ur/dan, vsak dan). 


Vir: NIJZ 
cionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kot je navedeno v nacionalni strategiji, Slovenija zasleduje cilj, da bi v cim kraj­šem casu dosegla cim boljšo precepljenost prebivalstva, oz. da bi se cepilo vsaj 60 % prebi­valcev. Strategija pa doloca tudi razdelilnik cepiv, ki je vezan na prednostne skupine in kolicino cepiva, ki je na voljo. NIJZ ob tem zbira podatke o vseh opra­vljenih cepljenjih v Sloveniji, kar pomaga pri za nacrtovanju in izvajanju cepljenja ter ocenjeva­nju njegove uspešnosti. Podatki se na spletni strani NIJZ redno posodabljajo. 
Najboljša zašcita je cepljenje 
Kot poudarjajo pri NIJZ, so cepiva trenutno edino realno upanje, da se epidemija ne bo ponovila tudi v naslednji hladni sezoni. Pri tem izpostavljajo dejstvo, da je poleg upoštevanja priporocenega zašcitnega rav­nanja (ohranjamo varnostno razdaljo, pravilno nosimo ma-sko, skrbimo za higieno rok, v primeru bolezni pa ostanemo doma), cepljenje najucinkovi­tejši ukrep za zašcito našega zdravja in zdravja naših bližnjih. Skrb glede varnosti in ucinko­vitosti cepiv je odvec, poudar­jajo v NIJZ; vsa cepiva morajo namrec skozi enake, tocno dolocene, postopke testiranja in ocenjevanja, kjer se preverja njihova varnost in ucinkovitost. Odlocitev za je vsekakor v ro­kah vsakega posameznika, od­govornost do drugih, predvsem tistih, ki so krhkega zdravja in zato podvrženi resnim zaple-tom, pa je v rokah nas vseh, še izpostavljajo pri NIJZ. 
CEPLJENJE PROTI COVID-19 JE ZA PRE­BIVALCE OBCINE DOBROVA - POLHOV GRADEC V PRISTOJNOSTI ZDRAVSTVE­NEGA DOMA LJUBLJANA Za cepljenje prebivalcev obcine Dobrova - Polhov Gradec skrbi Zdra­vstveni dom Ljubljana. Cepilni center ZD Ljubljana organizira cepljenje proti COVID-19 za odraslo populacijo opredeljeno pri zdravnikih ZD Lju­bljana, pri zdravnikih koncesionarjih iz Mestne obcine Ljubljana ter pri zdravnikih v primestnih obcinah Brezovica, Dol pri Ljubljani, Horjul, Ig, Vodice, Škofljica in Dobrova - Polhov Gradec. Cepljenje proti COVID-19 za prebivalce obcine Dobrova - Polhov Gradec poteka na Gospodarskem raz­stavišcu v Ljubljani. 
V ZD Ljubljana obvešcajo, da cepivo narocajo glede na izra­žen interes za cepljenje v po­samezni ciljni skupini, ki je na vrsti za cepljenje glede na naci­onalno strategijo cepljenja. Pri narocanju cepiva je namrec po­trebno natancno navesti, komu je cepivo namenjeno, kateri starostni oz. prioritetni skupini glede na strategijo. Poudarjajo še, da je hitrost cepljenja ne­posredno odvisna od kolicine prejetega cepiva, pri cemer na prejeto kolicino cepiva nimajo vpliva. 
V tednu od 10. 5. 2021 do 16. 
5. 2021 se v sklopu cepilnega centra ZD Ljubljana predvido-ma pricenja tudi cepljenje oseb mlajših od 50 let, nadaljuje pa se cepljenje prednostnih sku-pin prebivalstva, kamor spadajo kronicni bolniki stari od 18 do 49 let, zdravstveni delavci, za­posleni in oskrbovanci v DSO in SVZ, udeleženci Olimpijskih in Paraolimpijskih iger, delavci v kriticni infrastrukturi in osebe starejše od 50 let. 
Delež precepljenosti slovenskega prebivalstva znaša 12,1 % 
V Sloveniji je bilo s prvim od­merkom na dan 10. 5. 2021 ce­pljenih 486.174 ljudi, z drugim odmerkom pa 253.840, s tem pa delež precepljenosti prebi­valstva znaša 12,1 %. 
Dodatne informacije o cepljenju so vam na voljo: 
- na spletni strani https://www. cepimose.si/: Nacionalni in-štitut za javno zdravje na tej spletni strani predstavlja ak­tualne informacije in podatke 
o cepljenju proti COVID-19 v Sloveniji; 
- 
v Nacionalnistrategiji ceplje­nja proti COVID-19: Najno­vejša verzija je Verzija VI z dne 22. 4. 2021; 

- 
na spletni strani https://www.zd--lj.si/zdlj/index.php?option=com_ 


Slovenije predvsem pri bolniški odsotnosti zaposlenih obcanov, ki je pri nas znašala 5 dni manj od državnega povprecja in pri odzivnosti oziroma udeležbi obcanov v Programu Svit, ki je dobrih 6 % višja od slovenskega povprecja. 
Celotno publikacijo Zdravje v obcini 2021, kjer lahko najdete zanimive podatke, kartografske prikaze, primerjave kazalnikov med obmocji in druge vsebine, si lahko ogledate na spletni stra­ni obcine.nijz.si, v zavihku 2021. 
Vir: NIJZ 
content&view=article&id=688 &Itemid=2775&lang=sl: Na tem spletnem mestu ZD Ljubljana so vam na voljo prakticne informaci­je o cepljenju (kje poteka cepljenje, kje se lahko prijavite za cepljenje, katera skupina prebivalstva je na vrsti za cepljenje, organizacija in potek cepljenja, kontaktne infor­macije, potrdilo o cepljenju in dru­ga obvestila); 
-v kolikor imate vsebinska vpraša­nje v zvezi s cepljenjem ali cepivi, se lahko obrnete tudi na svojega osebnega zdravnika. 
Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni dom Ljubljana 
Cepljenje v obcini Dobrova -Polhov Gradec 
V obcini Dobrova - Polhov Gra­dec je bilo s 1. odmerkom na 
dan 10. 5. 2021 cepljenih 25 % 
prebivalcev, kar je 1,85 % nad 
slovenskim povprecjem. Z 2. 
odmerkom pa je bilo cepljenih 
12,9 % obcanov, kar je 0,81 % nad 
slovenskim povprecjem. 
Obcina Dobrova - Polhov Gradec se pridružuje mnenju Ministrstva za zdravje in NIJZ, da je cepljenje proti COVID-19 kljucnega pomena pri zašciti našega zdravja in zdravja naših bližnjih, zato obcane pozivamo, naj se cepijo takoj, ko jim bo to omogoceno. S solidarnim in odgovornim ravnanjem vsa­kega posameznika ter z zau­panjem v stroko lahko skupaj premagamo koronavirus. 
Obcina Dobrova - Polhov Gradec 

Obcina Dobrova-Polhov Gradec 
Zaloški gasilci 
novemu vozilu naproti 




Tržnica Blagajeve dežele 
predstavljena v novi publikaciji Mestne obcine Ljubljana 
Mestna obcina Ljubljana je nedavno izdala publikacijo, naslovljeno Vodnik po ljubljanski lokalni oskrbi za trajnostno osvešcene gurmane, kjer so zbrani ponudniki lokalno pridelane hrane na obmocju Ljubljane, v publikaciji pa lahko med drugim najdete tudi seznam tržnic v prestolnici, koledar dogodkov, povezanih z lokalno pridelano hrano in seznam prodajnih avtomatov za živila, kot so mleko, jajca in sezonski pridelki. 
Po besedah Mestne obcine Ljubljana je bilo leto 2020 cas, ko smo morali spremeniti svoje nakupovalne navade, s tem pa je po-men lokalnih ponudnikov postal še bolj izrazit. 
V omenjenem vodniku lahko najdete tudi Tržnico Blagajeve dežele, kjer so na prodaj izdelki in pridelki lokalnih pridelovalcev hrane in kmetij iz obcine Dobrova - Polhov Gradec. Kmecko Tr-žnico Blagajeve dežele lahko obišcete vsako soboto med 8. in 13. uro, nahaja pa se nasproti Interspara Vic (na naslovu Tbilisijska ulica 61, 1000 Ljubljana). 
V ponudbi Tržnice Blagajeve dežele lahko najdete sadje, zele­njavo, meso in mesne izdelke, mleko in mlecne izdelke, kruh in pekovske izdelke, med, sadike in še vec – vabljeni, da jo obišcete. 
LR 


V mesecu rožniku bomo odprti vse dni od 10:00–20:00. 
Polhov doživljajski park je vsekakor nepozabna izkušnja za naše najmlajše. V hišici ob parku se lahko posladkate z dobrotami iz Blagajeve dežele, si prilastite rocne izdelke domacinov ali pa knjige, ki so povezane z lokalnim okoljem. Na zalogi je tudi pijaca in sladoled, ki dobro dene ob prebiranju knjig, ki so na voljo v grajski Knjižnici pod krošnjami. Za tiste bolj aktivne po novem ponujamo tudi najem elektricnih koles, s katerimi lahko razišcete mogoce malo manj znane in obljudene koticke. Kolesa se prav tako nahajajo v Šentjoštu (Možinetova hiša) in na Crnem Vrhu (Pr’ Popr). 
Dvorska cerkev na 221. Mozartove družinske 
Pridružite se nam na ogledu dneve. najlepšega primera pozne go-tike na Slovenskem – dvorske Poroke v Polhograjski 
cerkve sv. Petra v Dvoru pri grašcini so nazaj Polhovem Gradcu. V nedeljo, V Polhograjski 
romanticni 
6. junija, od 16. do 18. ure. Vo-grašcini lahko sklenete poroc­denje je brezplacno. Z vami bo no zaobljubo. Kljub manjšemu Marjan Malovrh. dovoljenemu številu svatov 
sta vam na razpolago porocna Polhov doživljajski park dvorana ali v paviljon v graj-Polhov doživljajski park je za-skem parku. Porocno slavje snovan tako, da skozi preplet lahko nadaljujete v parku, naj­pravljicnega in resnicnega veckrat kar pod stoletno graj­sveta ustvarja doživetja, ki sko lipo. Uradne ure za poro­otroke spodbujajo h gibanju v ke so ob sredah med 12. in 17. naravi in jih na nevsiljiv nacin uro, vendar le ob predhodni ucijo o naravi in kulturi Pol-najavi in upoštevanju ukrepov. hovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in Grajska knjižnica Polhov razvijanju odnosa do narave 
Gradec 
ter budijo njihovo domišljijo Knjižnica v Polhovem Gradcu in ustvarjalnost. Vrhunsko je od 12. aprila 2021 spet odpr­doživetje za družine z otroki! 
ta, in sicer ob enakem casu kot Polhov doživljajski park je prej, to je v cetrtek popoldan odprt vse dni v tednu, 10:00­
in v soboto dopoldan. 
20:00, vstopnice lahko kupite v hišici v parku. 
Pišite, poklicite, spremljajte, za vas 
Obiskovalce prosimo, da upo­
smo na voljo: 
števajo navodila in ukrepe. 
T: 031 776 259 
Prav poseben obisk Polhove­ga doživljajskega parka lahko 
E:info@grad-polhovgradec.si 
doživite vsako tretjo nedeljo 
www.grad-polhovgradec.si www. 
v mesecu ob 10. uri, naslednjic 
visitpolhovgradec.si 
torej 20. 6. ob 10. uri, ko vas ob predložitvi vstopnice na 
Spremljajte nas tudi na FB strani 
vodenje brez doplacila popelje 
Blagajeva dežela, igrivo zaledje 
interpretativni vodnik. 
Ljubljane in na Instagram profilu Polhograjska grašcina 
Mozartovi družinski dnevi 
Festival ljubiteljev klasicne Pripravili: glasbe bo ponovno tu za vas. Bor Bevc, Nina Slana in Jasna Bokal 
20. junija ob 17. uri vabljeni (za knjižnico) 

Gasilke in gasilci v Zalogu smo s polno paro zakorakali v novo akcijo, nov projekt, ki bo prvic v casu obstoja društva v naš gasilski dom pripeljal povsem novo gasilsko vozilo GVGP-1. 
Verjamemo, da kjer so volja, pogum in sodelovanje, je tudi pot. Zavedamo se, da nic ne pride samo po sebi in da bomo le s trdim delom, vztrajnostjo in z razlicnimi akcijami lahko zbrali manjkajoca sredstva za uresnicitev cilja, zato se v na­šem društvu že nekaj casa na veliko dogaja. 
Smo eno manjših društev v gasilski zvezi, zato je tovrsten projekt za nas z vseh pogledov velik zalogaj. Vse se je zacelo v drugi polovici leta 2020, ko sta nas predsednica in poveljnik na sestanku nagovorila, nam pred­stavila možnosti in predvideno pot do cilja. 
Priložnost, da v našem dru­štvu prvic pridemo do novega vozila, smo zgrabili z obema rokama. Zaceli so se vrstiti pogovori, dogovarjanja, uskla­jevanja, klici, obiski drugih gasilskih društev in tudi mar-sikatera neprespana noc. V želji po nakupu vozila, ki bo za naš teren in razmere najbolj opti­malno, smo preigravali razlicne možnosti. Rezultat vseh pogo-vorov in aktivnosti je soglasna odlocitev za nakup terenskega vozila z nadgradnjo za gašenje gozdnih požarov – GVGP-1. Odlocitev je zrasla tudi skupaj z Gasilsko zvezo Dolomiti in Ob­cino Dobrova - Polhov Gradec. Tovrstno vozilo bo prvo v naši obcini, kar na ramena Zaloških gasilcev prinaša še vecjo odgo­vornost in zavedanje, da projekt ni samo naš, temvec bo pridobi­tev pomembna za vse obcanke in obcane. Kako resno smo vzeli odgovornost, ki nam jo projekt nalaga, lahko potrdimo tudi z delom in razvojem operative. 
V zadnjem obdobju smo v dru­štvu pridobili pet novih opera-tivnih gasilcev, dva bolnicarja in trije gasilci so obnovili svoja znanja IDA. Nakup novega vozila je velik 
financni zalogaj. Del financnih sredstev bo po planu investicij namenila Gasilska zveza Dolo­miti. Nekaj financnih sredstev smo gasilci že prihranili, treba pa je pridobiti še približno tre­tjino sredstev. Epidemija nam pri tem ne gre ravno naproti. Zaradi ukrepov in predvsem v želji po tem, da ostanemo zdravi, smo bili v lanskem letu primorani odpovedati veseli-co, kar pa je odneslo tudi del prepotrebnih sredstev. Kako pridobiti sredstva?, je vprašanje, ki nas postavlja pred nove izzi­ve in na preizkušnjo postavlja našo iznajdljivost ter ustvarjal­nost. V Zalogu se ne damo, zato smo staknili glave in z razlicni-
mi akcijami zaceli z zbiranjem sredstev. V mesecu maju smo vas povabili k SMS donaciji. V sodelovanju z gostišcem Kra­marjev hram smo predzadnji vikend v maju dostavljali pice na vaše domove. Zavedamo se, da le skupaj zmoremo in se tru­dimo graditi boljši jutri. Z vašo podporo in pomocjo nam bo uspelo. 
Zaloška legenda »tamcek« se poslavlja in pocasi predaja šta­feto povsem novemu GVGP-1. Bodite v akciji z nami in nas spremljajte na našem facebook in instagram profilu. Vaše spod­bude in podpore smo iskreno veseli. Hvala! 
Gasilke in gasilci iz Zaloga 

Obcina Dobrova-Polhov Gradec 
Kupili vozilo za misijone, 
sedaj ga pripravljajo za Madagaskar 

Prav v tem casu lahko v mnogih glavnih medijih po  kratkih razdalj potrebujejo zelo veliko casa, ker so ceste tako ka­tastrofalno slabe.  smrtnost. Ljudje mislijo, da ce so vcasih lahko vse reševali sami, da je še vedno enako. A  
svetu in tudi pri nas v Sloveniji spremljamo porocanja o hudi lakoti, ki grozi prebivalcem južnega dela Madagaskarja.  Dobri ljudje so se odzvali in pomagali, vsak evro šteje in rešuje življenja Z darovi, ki so jih avgusta lani zbrali na Krištofovo nedeljo, so preko organizacije MIVA, ki  žal ni tako. Higienske razmere so se medtem spremenile. Tudi mikrobi so se v zadnjih petde­setih, tridesetih letih razvili in so postali bolj nevarni. Vec je tudi nesnage po naseljih in vse to negativno vpliva na zdravje.  
skrbi  za  misijonarska  vozila,  Ljudem pa je vse to zelo težko  
Gre za ljudi, ki živijo dalec  kupili odpisani terenski tovor- to dopovedati, ker so premalo  
stran od velikih mest in so od­ njak Mercedes – Benz Unimog  izobraženi. Tega se v misijonu  
visni predvsem od dela svojih rok, torej od poljedelstva in od narave. Janez Krmelj, misijo­nar, ki že vec kot 30 let pomaga tem ljudem na podeželju, pravi, da Slovenija s svojimi darovi pomaga revnim in ubogim na ogromnem podrocju, ki šteje približno dva milijona prebi­ za malo manj kot trideset tisoc evrov. Pri iskanju ustrezne­ga vozila se je zelo angažiral polhograjski župnik Bogdan Oražem, ki je zadnje leto raz­iskoval razlicne ponudnike teh vozil, ki so v Evropi zelo iskana, saj jih po tem, ko jih vojska od­proda, ljudje pokupijo in prede­ zavedajo in zato delujejo tudi na podrocju izobraževanja. Doslej so številnim omogocili pot tudi do boljše izobrazbe, nekateri so celo postali ucitelji ali zdravni­ki. Še en zanimiv podatek bomo navedli. V misijonski šoli imajo vsi otroci brezplacno šolanje  
valcev. lajo v avanturisticne terenske  in hrano. Veste, koliko  stane  
 Sredi maja pa je žarek upanja  avtodome. Po posredovanju in  Unimog med Planino in Butajnovo prehrana za šolo, ki jo obiskuje  
in dobrote posijal tudi tja, kjer pustošijo pešceni viharju in kjer preti suša. Trud, prizadevanja in tudi molitve so obrodile sad, bi lahko rekli in v nekaj mesecih bo prav v misijonu, kjer deluje naš rojak Janez Krmelj, prišli hi-treje in dlje z novim reševalnim vozilom. A, da ne bo pomote, to so za nas Evropejce povsem nepredstavljive razmere. Za 30 kilometrov dolgo pot terenski reševalni avto potrebuje pribli­žno šest ur vožnje. Ker pa se v zadnjih letih trgovci iz vecjih mest po nacionalnih cestah (ki spominjajo bolj na zelo slabe kolovoze) do podeželskih obcin vozijo s terenskimi tovornjaki, pa cesto tako unicijo, da je prak-ticno neprevozna celo z dobrim terenskim avtomobilom. Reše­vanje življenj je zato mnogokrat zelo oteženo. Ob tem moramo izpostaviti, da je najveckrat tre­ba posredovati pri zapletu med porodom na podeželju. Tam za porod obicajno skrbijo starejše žene, ki pa seveda ne poskrbi­jo dovolj za higieno poroda in prihaja do infekcij. Dostikrat se zgodi, da otroke še rešijo, poro­ pomoci podjetja Prigo d.o.o. z Brezovice pri Ljubljani pa so le prišli do specializiranega trgov-ca v Nemciji, ki je imel primeren terenski tovornjak z nadgradnjo. Misijonar Janez Krmelj poja­snjuje: ‘Unimog je za potrebe Misijona idealno reševalno vo­zilo. Vsi njegovi rezervni deli so dobavljivi, tudi ce gre za starejše vozilo, kot je to, ki ima zelo preprosto tehniko. Ker je bilo del vojaškega voznega par­ka, je kljub 30 letom in z malo manj kot 50.000 prevoženimi kilometri v zelo dobrem stanju, predvsem pa znotraj financnih okvirjev, ki jih za ta namen premoremo. Vozne razmere na podeželju Madagaskarja so zelo slabe, zato vsa sodobna tehnika ne pride v poštev, ker je preob-cutljiva na tako ekstremne raz-mere in pogoje.’ Test od Butajnove do Planine Po prihodu v Slovenijo sre­di maja sta bodoce reševalno terensko vozilo za misijon, ki ga vodi Peter Opeka, na prvo testno vožnjo, da preverita, kako vse skupaj deluje, zape­ okolici Butajnove. Poiskali so le kolovoz in makadamsko ce­sto in z veseljem ugotovili, da terenski tovornjak, ki je znan po svoji vzdržljivosti in preho­dnosti skozi najbolj zahtevne terene, dobro služi. Kljub letom tovornjak dela kot švicarska ura. Sedaj se bodo popravil bolniške nadgradnje lotili lokalni mojstri, ki so tako dobrega srca, da jim ni težko darovati ure svojega dela in znanja, ki je pri takšnih popravilih izredno dragoceno. Rokave sta že zavihala Jože in Klemen Cepon iz Butajnove ter klepar Valentin Tominc. Ko bo reševalno vozilo enkrat odpotovalo z ladjo na Mada-gaskar, bo namrec dalec stran od mojstrov kot so pri nas, ki premorejo tudi sodobno orodje. V naslednjih fazah bodo notra­njost opremili še z zdravstveni-mi aparaturami, ultrazvokom, hladilnikom za cepiva, defibri­latorjem, kisikom, na streho pa bodo namestili fotovoltaicne celice za oskrbo vseh aparatur z elektriko. Še pred koncem poletja bo bolnišnica v misijo- go vecje celote z vec misijoni, za katero skrbijo slovenski misijo­narji na tem velikem obmocju. V svojem poslanstvu, da pribli­žajo vsaj osnovno zdravstveno oskrbo ljudem na podeželju, so uspešni. Posebno poslanstvo ima porodnišnica. Imajo po-Tiho tece reka našegaživljenja. Tako kot reka vdaljavo se zgubi, nenado-ma od nas odšel si Lado ti. Žalostno so zapeli zvonovi v cerkvi sv. Elizabete na Podreber 18. aprila 2021.Nepricakova žalostna vest nas je v društvu upo­kojencev Polhov Gradecmocno pretresla. V dru­štvo si pristopil 1. 1. 2010. Bil si clan upravnega odbo­ra, poverjenik, predsednikkomisije za izletnišvo odleta 2013, ter pravi srcnifotograf, kot smo te radipoimenovali. Užival si nanaših izletih, ki si jih skupajs svojo ekipo organiziral, seben nacrt, ki vsem omogoca brezplacen porod, obroke za tri dni in obleko za novorojenc­ka. S tem skušajo cim vec ma-mic privabiti v porodnišnico, da ne bi prihajalo do težav pri porodih na domu, kjer sicer še vedno beležijo kar 10 odstotno V slovo Lado Nartnik  600 otrok? 4000 evrov za celo leto! Dostikrat je to edini redni obrok pri predšolskih in šolskih otrocih. Zato je vsak evro, vsak dar namenjen direktno bolnici in šoli. Ce želite, lahko pomaga­te tudi vi. Besedilo in foto: Peter Kavcic Sloveniji. Bili smo pa tudi v Italiji, Avstriji, na Ma-džarskem in na Hrvaškem. Clanice in clani društva, ki smo se udeleževali izletov, se te bomo vedno spomi­njali, ko si nas pozdravilpo žirovsko: ‘’Lep se mejte!’’Najino sodelovanje vdruštvu se je pa priceloleta 2014. Velikokrat sem ti rekla, da si pravi racu­nalniški mojster, da dobro preskakuješ racunalniškeovire in obvladuješ racu­nalniške izzive. Za ves trud in nesebicno delo, ki si ga vložil in podaril društvu,se ti iskreno zahvaljujemo. Pocivaj v miru!  
dnice pa zaradi raznih okužb  ljala župnik Bogdan Oražem,  nu Ampitafa lahko reševala ži­ posebno še v trenutkih s 
zbolijo in žal tudi umrejo. Ce  ki je tudi sam zelo aktiven pri  vljenja s tocno tem reševalnim  fotoaparatom v rokah. Veli- Vsak clovek je zase svet, 
zdravnik iz misijonarske bol­ pomoci slovenskim misijonom  vozilom.  kokrat si rekel: ‘’Polepšajmo cuden, svetal in lep 
nice pravocasno pride do poro­ na Madagaskarju in misijonar,  si jesen življenja! Nasmejte  kot zvezda na nebu.  
dnice in otroka pa jim lahko po­ ki je hkrati upravljalec bolni- Janez Krmelj, socutje do ljudi  se, da bo slika lepša za spomin!’’ Popeljal si  ( T. Pavcek ) za DU, Cecilija Jarc  
maga z znanjem in zdravili. A,  ce in šole Janez Krmelj. Da bi  me žene naprej  nas na 39 izletov. Vecji del izletov je bilo po  


kot omenjeno, to je vse prej kot bili kar cim bolj ucinkoviti, so Bolnica, ki leži na jugu Mada-enostavno, saj za premagovanje s testno vožnjo opravili kar v gaskarja, spada pod okrilje mno­
Obcina Dobrova-Polhov Gradec 
Obiskala nas je 

slovenska olimpijska bakla 




ti ljudi, prebujati jekleno voljo - clana Folklorne skupine Grof baklo nosili nadobudni špor-rezultati v smucarskih skokih 
Letošnje leto 

in navdihovati. Šport je upa-Blagaj oblecena v polhograj-tniki in športnice iz OŠ Pol-pa prispeva k prepoznavnosti 
bodo zaznamovale 

nje. Vedno znova nas povezuje sko nošo, ki predstavlja enega hov Gradec, naših krajev. Leta 2018 se je 
olimpijske igre, ki bodo 

in dokazuje, da zmoremo,« so od pražnjih nacinov oblace-- polh Blagajko, ki je maskota udeležila zimskih olimpijskih 
v Tokiu potekale od 23. 

besede, s katerimi je Olimpij-nja kmeckega prebivalstva Polhograjske grašcine; iger v Pjongcangu. Slovensko 
julija do 8. avgusta. 

ski komite Slovenije baklo po-v okolici Polhovega Gradca, - predstavniki Godbe Dobrova baklo je ponesla skupaj z žu­
spremil na pot v pricakovanju Dobrove in Vrhnike, iz sredi-- Polhov Gradec, ki jih poleg panom Francem Setnikarjem Eden najznamenitejših sim-letošnjega najvecjega športnega ne 19. stoletja; glasbe povezuje tudi prijatelj-in zakljucila njeno pot v obci­bolov olimpijskih iger je olimpij­dogodka. - predstavniki krajevne sku-stvo; ni Dobrova - Polhov Gradec. 
ska bakla; slovenska olimpijska Slovensko baklo so po uvo-pnosti Crni Vrh, ki so pouda-- plesalci iz Plesnega društva Ker epidemija koronavirusa bakla je v ponedeljek, 10. maja dnem nagovoru župana Franca rili pomen medgeneracijske-Panorama v družbi Naje Ko-še vedno mocno vpliva na potek 

2021 preckala obcino Dobrova - Setnikarja in smucarske skakal-ga sodelovanja in spoštovanja; vacic in Gaje Malovrh, ki s dogodkov, je ta potekal brez gle-

Polhov Gradec. Slovensko baklo ke Urše Bogataj po zunanjem - predstavniki krajevne sku-svojim srcnim pristopom in dalcev, a vzdušja to ni pokvarilo, 

za olimpijske igre Tokio 2020 so igrišcu pri OŠ Dobrova ponesli pnosti Šentjošt, ki je ena iz-vztrajnostjo posegajo po naj-obsežna fotogalerija na spletni 

izdelali v Ravnah na Koroškem 

domacini. Med nosilce bakle med najbolj športnih krajev-višjih mestih tako v držav-strani Olimpijskega komiteja v Skupini SIJ – Slovenski indu-so bile vkljucene razlicne gene-nih skupnosti v naši obcini; nem merilu kot tudi v evrop-Slovenija pa bo dogajanje pri­striji jekla. Izdelana je iz nerjav-Bakla je v osrednjeslovenski racije, domacini iz vseh štirih - krajevno skupnost Dobrova skem in svetovnem; bližala vsem obcanom: https:// nega jekla in bukovega lesa, ki regiji potovala od 7. do 12. maja krajevnih skupnosti, športniki – je zastopala akrobatska sku-- ekipa clanov A skupine PGD bakla.olympic.si/fotoutrinki. simbolizirata trdnost, trajnost, 2021, na svoji poti od Raven na mladi, izkušeni, vrhunski in lju-pina Bobri, ki je v svoji karieri Šentjošt, ki so se leta 2013 Na spletni strani Olimpijskega modrost in samozavest. Zgo-Koroškem do Tokia, ki jo je pri-biteljski, predstavniki društev nanizala ogromno nastopov, uvrstili na gasilsko olimpijado komiteja Slovenija pa si prebe­vorna pa je tudi njena oblika, cela 3. maja 2021, pa bo obiska-in obcani, ki so prikazali glavne veckrat pa so osvojili tudi na-v Franciji; rite, ali je rep polha Blagajka res saj vrh bakle prevzema silhueto la vseh 212 slovenskih obcin. »S znacilnosti naše obcine. slov državnih prvakov; - Urša Bogataj, ki je clanica »oklofutal« baklo: https://bakla. Triglava, rocaj pa dopolnjuje pet potovanjem bakle želimo širiti Slovensko baklo so nosili na-- kot predstavniki krajevne ženske A smucarske repre-olympic.si/novica/71. olimpijskih krogov. vrednote olimpizma, povezova-slednji domacini: skupnosti Polhov Gradec so zentance, s svojimi izjemnimi LR, foto: Aleš Fevžer 
Jurcicevo leto na OŠ Polhov Gradec 
Letos mineva 160 let, odkar je Jurcic kot sedemnajstletnik napisal Pripovedko o beli kaci, 140 let od izida romana Rokovnjaci in prve številke Ljubljanskega zvona, ki ga je zasnoval z Ivanom Tavcarjem, Franom Levcem in Jankom Kersnikom. 
Minilo bo tudi 140 let od smrti prvega slo­venskega romanopisca (Deseti brat), pesnika in casnikarja Josipa Jurcica.
Prav zaradi vsega zgoraj naštetega je vlada Re-publike Slovenije leto 2021 dolocila za Jurcicevo leto. V ta namen bodo po državi odvijale razlicne prireditve in razstave v pocastitev Jurcicevemu literarnemu opusu. Nic drugace ni na OŠ Polhov Gradec. V poklon pisatelju Josipu Jurcicu je s so-delovanjem vseh oddelkov na maticni šoli nastala razstava o življenju in delu Josipa Jurcica. 
Ucenci so se posluževali razlicnih tehnik ustvarjanja: nekateri so se lotili njegovega portre­ta v obliki risbe, karikature ali moderne verzije oblikovanja. Drugi so ustvarjali motive Jurciceve domacije in slovenske stavbne in premicne kul­turne dedišcine. Lotili so se trajnostne gradnje, pri cemer so uporabljali naravne materiale (les, kamen, slama). Izdelovali so kozolce, kašce, ce­belnjake, domacijo, kajže, vozove, orodje, košare … Nekateri ucenci so izdelovali polža (po sledeh višnjanskega polža). Oblikovali so 3D polže, spi­

verigo. Po legendi je bil v bitki pri Sisku ranjen sin žene Beneškega doža. Viteza je na potovanju na­šla hci višnjegorskega grofa Sofija Višnje-gorska, ki se je odlocila da bo za viteza skrbela. Vsi so bili prepricani, da bo vitez umrl, vendar je po dolgem okrevanju preživel. Višnjegorski grof je poslal po kneginjo Beneške republike, ki je že dolgo mislila, da je njen sin mrtev. V zahvalo je višnjegorskim grofom podarila pozlaceno polžjo hišico v preme-

Nekaj casa so jo hranili v mestni hiši, kasneje pa se je izgubila. 
Nekateri ucenci so se lotili pohodnih cevljev kot simbolne oznake Jurciceve pohodne poti. Dva groba stara cevlja, ki jih je deseti brat nosil vržene cez ramo, sta zelo zanimiv prikaz naše sta­re cevljarske zgodovine. Stari cevlji so zelo zani­miv motiv že sam po sebi. S sedmošolci smo » se lotili« humoreske Kozlovska sodba v Višnji Gori. 
pouku tehnike so ucenci izdelovali 3D obrazne lutke glavnih karakterjev v literarnem delu. Pri zgodovinskem krožku so se pogovarjali o Turkih v Jurcicevih delih in v naših krajih. Prav zanimivo je bilo raziskovati, kako so ženske z vrelo vodo in smolo pregnale Turke z Babne gore. Nastali so razlicni intervjuji / »pisni« pogovori s starejšimi vašcani in fotografije. Zelo dejavni so bili ucenci tudi v sklopu likovne vzgoje. Nastale so ilustra­cije Desetega brata, turških vpadov, Krjavljeve zgodbe … Ker se je Jurcic poleg pisateljevanja ukvarjal tudi s castnikarstvom in novinarstvom, so se ucenci novinarskega krožka lotili nekaterih idej: kako bi sami oblikovali logo Jurcicevega leta, raziskovali so vlogo pisala skozi cas, raziskovali oblacilno dedišcino v Jurcicevih casih, ter kako se je razvijal slovenski casopis skozi zgodovino. Na Jurcica in njegov stil pisanja je v veliki meri vplival njegov ded, ki mu je v otroških letih pripovedoval pravljice in zgodbe in ga navdušil za turške vpa­de, razbojnike in dogodivšcine. »Kako doživlja­jo svojega deda današnje generacije?« pa je bilo zastavljeno vprašanje, na katerega so odgovarjali osmošolci. Razstavo bogatijo tudi fotografije iz ži­vljenja Josipa Jurcica. Idejni vodja razstave je bila knjižnicarka Darinka Orel. 
Razstava je ucencem na ogled v šolski avli in prav ob vsakem »srecanju« z Josipom Jurcicem, ko hitim v zbornico, me navdahne s ponosom, 

rale … ru okrog 10-15 centimetrov, okrašeno z diamanti. Ucenci so pisali o tem, kako bi oni kaznovali ko-kako ustvarjalni so naši ucenci.Simbol Višnje Gore je polž, priklenjen na zlato Polžjo hišico so višnjegorski grofje podarili mestu. zla Lisca. Izmislili so si prav domiselne kazni. Pri Urška Žagar, uciteljica slovenšcine 
Obcina Dobrova-Polhov Gradec 
zgled vojne obnove in ekologije. Na njejso se vrstila potovanja 
Pograjski dom je gostil Tita! 
in zabave z najimenitnejšimi imeni zgodovine, od britanske kraljice do igralcev. Po smrti 
Korona gor ali dol, treba je jesti, 
piti in se družiti! 
Tita l. 1980 je ostala zasidrana, po razpadu Jugoslavije l. 1991 
To je slogan vsake gostilne in kot zapor za poredne ucence, za last vlade Crne Gore, nato pro-tudi Pograjski dom ni izjema. uro ali dve pokore, sicer pa so 
dana grškemu ladjarju, a je Hr-

Preživeli so težke samotne dni bil del šolske vzgoje tudi udar­vaška vlada temu nasprotovala. 
zaprtja zaradi epidemije z do-ci z ravnilom po dlaneh prevec 
L. 2008 se je delno potopila za­

stavo malic stalnim strankam živahnih ali neposlušnih otrok. radi prerjavenegatrupa, l. 2009 
in z veliko razumevanja TD Pa tudi kakšna klofuta je padla so jo v klavrnem stanju prodali 
Polhov Gradec glede moratori-ob jezikanju. mestu Reka za 150.000 EUR, 
ja najemnine. In so edina prava ki je želela z vlaganjem priva­
gostilna v Polhovem Gradcu, ki Turisticni dom ustanovili z zaledjem vred šteje 3.000 pre­
tnega sektorja urediti na ladji 
ucitelji 
muzej in bare ter restavracije, bivalcev! 
Pograjski dom, takrat ime­vendar interesa ni bilo dovolj. 
Te dni so sobe nad gostišcem novan turisticni dom, je bil Leta 2020 se je obnova v muzej Pograjski dom zasedene s strani zgrajen udarniško, voden pa 

pisarne in stanovanjskih potreb zacela, saj so za devet milijonov 
najemniško … Marjan je hodil 

lokalne družine, ki gradi novo evrov vreden projekt obnove 
v 3. razred nižje gimnazije šole pridobili polovico sredstev iz hišo, sicer pa je pet sob z deveti-v grašcini (današnji 7. razred) evropskih skladov. Vec kot dve mi ležišci in skupnim balkonom ko so zaceli l. 1957 z gradnjo tretjini od 4500 kvadratnih dostopne turisticnim gostom z takratnega turisticnega doma metrov površine Galeba bodo zajtrkom. Zanimivo je, da so te na idilicni lokaciji ob potoku, namenili muzeju, ostalo gostin­sobe urejene že od samega za­na zemlji, ki so jo pridobili od skim storitvam in gledališkim cetka in da je tu nekaj poletij za­domacinov Camernikovih z za­
povrstjo pocitnikovala vnukinja ter filmskim predstavam ali de­menjavo z nadomestno. Takra-Riharda Jakopica z družino, pa lavnicam. Prenovljeni Galeb bo tni ucitelj nemškega jezika je bil tudi Miro Cerar si je privošcil zasidran ob glavnem pomolu dober govorec, svetovljan in je vec gostij in oddihov, redna go-
potniškega pristanišca na Reki, 
otroke navdušil nad vclanitvijo stja je bila slikarka Dora Pleste­
predvidoma že letošnje poletje, v takratno turisticno društvo. 
njak. In seveda maršal Tito … 
priporocam ogled! 
Otroci so takrat kot clani dru­štva pomagali pri gradnji doma, V grašcini se je zacelo nosili opeko, vodo in strešnike. 
Nacrti za naprej 
Moj sogovornik je Marjan Še posebej intenzivno se je gra-

Že pred petimi leti so v Mer-Plestenjak, upokojenec z izre-dilo vsako nedeljo po maši, ki pa 
catorju kupci izbirali enega od dnim spominom, rojen l. 1943 so se je udeleževali brez strahu treh projektov za Mercatorjevo sredi vojne vihre. Bil je dolgole-predvsem otroci. Turisticno 
donacijo, a projekt mini golf tni predsednik turisticne zve-društvo so vodili ucitelji, pred-Josip Broz (partizansko ime 
Pograjski dom takrat ni bil iz­ze Dolomiti in upokojenskega sednik društva je bil pa Franc Tito) se je rodil hrvaškemu ocetu in 
bran, zmagal je vrtec.Igrišce za društva Polhov Gradec, pa tudi Trnovec iz Srednje Vasi. materi Slovenki v vasi Kumrovec v 
odbojko na mivki je bilo plani­predsednik krajevne skupno-Takrat je kraj spadal pod Ob-Avstro-Ogrski 7. maja 1892. Vpokli­
rano kot obcinska investicija, sti Polhov Gradec v casu od l. cino Dobrova, kasneje pod ob-can v vojaško službo se je odlicno 
a lani so mivko uredili na šol­1987 do 1994. Predvsem pa je cino Ljubljana – Vic, po l. 1995 odrezal in postal takrat najmlajši 
skem igrišcu. Z obcino dobro ustvarjalen družbeno angaži-pa je bila ustanovljena sedanja vodnik avstro-ogrske vojske. Med 
sodelujejo, pred nekaj leti se je ran clovek z veliko izkušnjami obcina Dobrova - Polhov Gra-prvo svetovno vojno so ga cesarski 
uredila medsebojna solastnin-in dobrim spominom. dec. Rusi hudo ranili in ujeli ter poslali v 
ska situacija in odtlej je lastni-»V preteklosti so se dogajale Na travniku med gostišcem delovno taborišce na Uralu. Sodelo­
na TD Polhov Gradec urejena napake, režimske in ostale. V in balinišcem sta se priredila val je pri dogodkih ruske revolucije 
od robnika parkirišca in vse do Pograjskem domu je visela cr-tudi dva izseljenska piknika v leta 1917. Po vrnitvi na Balkan leta 
vode, tako da niso vec soglaso­nobela slika Tita s spremstvom, organizaciji Izseljenske matice, 1918 je Broz vstopil v novoustano­
dajalec za vsak piknik ali veseli-pa je izginila. Prav tako cudovi-igrali so Avseniki in pa Veseli vljeno Kraljevino Jugoslavijo, kjer 
co na zelenih obcinskih rekrea­ta oljna slika Polhovega Gradca planšarji. se je pridružil Komunisticni partiji 
cijskih površinah. Pogrešamo mnik je Tihomir Matic, po rodu celotni trasi in to v rekordnem narisana s strani slikarke Dore Marjan Plestenjak se je l. 1959 Jugoslavije (KPJ). Kasneje je bil izvo-pa košarkaški koš na pred leti iz Dalmacije, ki je tudi prevzel casu, kar pa se je poznalo na Plestenjak, mame pevca Jana izselil iz rojstne hiše na Prapro-ljen za predsednika Zveze komuni­obnovljeni betonski površini, ki nase izdatno poplacilo sredstev kvaliteti, saj razširjena cesta ni Plestenjaka. Pa sta izginili zna-cah in do poroke l. 1969 živel v stov Jugoslavije (1939–1980). Bil je je pred dvema letoma zmotil ga­za obnovo do prejšnje najemni-bila dovolj globoko temeljena, no kam, pa nimam dokazov.« Škofji Loki in Ljubljani, po po-vodja partizanskega gibanja in tudi silce pri postavljanju šotora ve­ce in sedaj že šesto leto posluje da bi vzdržala obremenitve. Na Takole dramaticno zacne svojo roki se je vrnil v domace kraje. predsednik Socialisticne federativne selice, ampak sam osebno sem dobro in v veselje domacinov in drugem obisku, ko se je maršal zgodbo Marjan. Turisticni dom je takrat vodilo republike Jugoslavije od 14. januarja gostov od drugod. pripeljal po novi asfaltni cesti, se obrnil na PGD Zalog, obcino Po pripovedovanju domacin-gostinsko podjetje Vic d.d., ki 1953 do svoje smrti 4. maja 1980. 

Kot zanimivost mi je Marjan je Tita spremljal Edvard Kar-in grašcino, da bi sedaj postavili 

ke, ki je bila služkinja v grašcini, deluje še danes, sedež pa ima so okoli božica leta 1945 ukazali v gostilni šestica na Slovenski Polhov Gradec in sprožil tožbe povedal tudi to, da je po konca-delj. Namen obiska je bil pa med dva cenejša premicna koša, ki 
nem mandatu na KS vsa doku-drugim tudi obisk starega prija-ne bi vec ovirala nikogar, hkrati 

lastnikom grašcine Polhov Gra-cesti. Pod okriljem ljubljanske za izselitev slabega najemni­dec, da imajo le nekaj ur casa, da družbe sta gostilno vodila ne-ka. V tožbi za narejeno škodo mentacija Turisticnega doma telja, s katerim sta se poznala še pa bi nudila šport in druženje 
vsem obcanom. Ko bomo ime­

se izselijo iz vasi in Slovenije, da kaj casa tudi zakonca Vogrincic in izselitev je KS zmagala in zažgana v nenavadnem požaru, iz vojnih casov. Imel sem prilo­žnost obiskati Titov muzej na li pa še most preko potoka za 
s seboj vzamejo le najnujnejše iz Pratkarjeve gostilne. Kasneje pripravila nov razpis za gostin-ter da je bil za casa njegovega 
predsedovanja KS izražen mo-Brionih, otocju poleg Rovinja, najbližji dostop planincev do 

in so postali izgnanci in zaži-je Turisticni dom, kot so ga ta-skega najemnika. Vec kot leto veli na novo v Argentini. Še isti krat imenovali, vodil domacin dni je bila gostilna prazna, a can interes za odkup gostišca in moram priznati, da me je Grmade, kakor so nam ga table 
ob cesti obljubljale že pred de­

vecer so iz Ljubljane prispeli Slovša, v kuhinji pa sta delali vzdrževana in pozimi kurjena. Pograjski dom s strani lokal-presenetila druga plat predse­
dnika Jugoslavije, namrec, bil setimi leti, bo pa obisk planin­

kamioni in odpeljali dragocene njegova žena Mici in hci Mimi V najem je vzel Kmetic Dušan, nega podjetnika, a je sam temu slike in pohištvo. V grašcini je Plestenjak, ki je bila osebno pri-ki je veliko vložil v objekt in po odlocno nasprotoval. je radoživ in vesel clovek, ki je cev dodatno napolnil gostilno odstopu zahteval povrnitev ta-znal uživati življenje – intenziv-in rekreacijske površine. 
bila nato ustanovljena partij-sotna ob obisku maršala Tita in no se je ukvarjal s fotografijo in V gostilni bodo letos prenovi-ska šola in predvojaška vzgoja. vse prisotne je predsednik Ju-kratnih 30.000 DEM. Njegova Tito obiskal svojega kuharja ribolovom in znal gostiti števil-li ogrevalni sistem, saj bo nova Osnovna šola je bila takrat še goslavije zelo navdušil s svojim naslednica, najemnica Toncka Turisticni dom so odprli za 

ne svetovne državnike na zelo sodobna pec na lesne pelete 

v stavbi nasproti cerkve, tam humorjem in prijaznostjo, saj so Ditmayer, je uspela dobiti po-goste l. 1958 in že takrat je Tito je Marjan obiskoval 1. razred, od cloveka na njegovem položa-sojilo od sorodnika, da so lahko prišel na prvi obisk. Spremljal prijeten in domac nacin. Ogled še letos nadomestila zastarelo drugega pa že v grašcini. Takrat ju pricakovali vse kaj drugega. izplacali prejšnjega najemnika, ga je partijski funkcionar Miha muzeja toplo priporocam! plinsko pec, saj plin v jeklenki je 
se je osnovna šola delila na prve Kasneje je bil na razpisu za KS pa je Toncki ta denar vraca-Marinko. Vsi šolski otroci so skoraj tretjino dražji od zemelj­štiri razrede osnovne šole in 4. najemnika neuspešen ravno la obrocno nekaj let. Naslednji takrat mahali vrhovnemu mar-Ladja Galeb reciklirana na skega plina v mestih, in skoraj razrede nižje gimnazije, srednja sogovornik Marjan Plestenjak, najemnik je bil domacin Simon šalu celotne Jugoslavije z zasta-ogled polovico od peletov. šola pa je imela naziv višja gim-verjetno tudi zato, ker ni imel Macek s sestro, tudi on je lepo vicami z obeh strani ceste med Ladja Galeb je bila zgraje-»Ko ne gre vec, ko se ustavi, nazija. V grašcini so ucili štirje partijske knjižice. Novi naje-skrbel za objekt in uredil po-grašcino in turisticnim domom. na l. 1938 v Italiji v dolžini 117 dobro vzdušje in okrepcilo v profesorji vse ucne predmete, mnik je postal Janko Mocnik letni pokriti vrt, pa tudi veliko Njegov obisk ni nakljucje, saj metrov, nato zasežena s strani gostilni te spet v ritem spravi,« seveda je bila partijska knjižica iz Šiške, naslednji Simic, ki je sta vložila v streho in centralno je prišel na obisk k Rupnik Mi-Nemcev in je med vojno služila je prirejen slogan za osvežilno predpogoj za tako javno službo. oddal Cucnik Ljubotu, ki pa napeljavo. Naslednja najemnica lanu, kuharju v gostišcu, ki pa za polaganje min. Zavezniška pijaco iz mladih let. Vsak dan Prostori so bili mrzli, zjutraj so po nekaj letih dobrega delova-je bila Irena Mrežar iz Šentvida, je pred tem služboval kot Titov letala so jo potopila v pristani-vam v gostilni Pograjski dom velike loncene peci na drva v nja objekt turisticni dom ob-kjer je tudi imela gostilno in ki kuhar na ladji Galeb. Tito se je šcu Reka, ampak po vojni so jo postrežejo tri razlicne malice, posameznih prostorih zakurile dal z leseno ograjo za velikega je zaslužna za ureditev prave-takrat mršcil zaradi slabe ma-dvignili in obnovili ter l. 1952 tudi vegetarijanski meni, odpi­snažilke, otroci so pa preko dne-psa dobermana, z gostinstvom ga ogrevanega zimskega vrta. kadamske ceste med Ljublja-predali za šolske namene Ju-ralni cas je do 15h, med vikendi va nosili drva iz grajske kleti in prenehal in se ukvarjal s prevo-V njenem casu je TD Polhov no in Polhovim Gradcem. In goslovanske mornarice. Zelo pa seveda cel dan. ucitelji so jih nalagali na ogenj. zništvom. Marjan Plestenjak je Gradec vložilo znatna sredstva kmalu je bil tik pred ponovnim hitro je postalain 27 let ostala V kleti je bil tudi majhna sobica takrat l. 1987 prišel na celo KS v prenovo sanitarij. Zadnji naje-obiskom Tita asfalt položen na predsedniška jahta, kar je lep Sebastjan Vehar 



Obcina Log-Dragomer 

Županova beseda 
Petnajst let 
Spoštovane obcanke spoštovani obcani, 
V teh dneh obeležujemo petnajsto leto samostojnega delovanja naše obcine. Obcine, ki so nam jo z veliko truda, pripadnosti in požrtvovalnosti ustanovili naši predhodniki, ki jim je bilo dovolj preglasovanja velike mame, ki je združevala v svojo veliko obcino tudi ozemlje naše sedanje obcine in vse kar spada zraven. 
Verjamem, da ob takih spo-odgovorim, da ste vzrok Vi 


minih ne gre brez custvenega spoštovane in spoštovani. Saj doživljanja dogodkov in zgo-prav vsak posameznik s svo-bi bilo maja in junija pestro na dovinskih odlocitev, ki so se jo pripadnostjo in odgovorno Stari cesti, Poti na polane in Poti že nickolikokrat izkazale za držo prispeva k temu, da smo na mah. »V drugi polovici maja 
Gradnja kanalizacije 
še kako pravilne. Naša lokalna kjer smo. Da pa je stanje tako in juniju se planira izvedbe va­skupnost raste. Skupaj raste-in medsebojna solidarnost na kuumske kanalizacije in teleko-mo v vseh pogledih, posebej tako visoki ravni se pa moram munikacijskega omrežja T2 na pomembno in razveseljivo pa zahvaliti vsem, ki zavestno in-Stari cesti od HŠ 10 do HŠ 39, je, da znamo in hocemo poe-dividualno in povezano gojite v planu je izvedba gravitacijske 
še naprej po planih 

notiti dejanja, ko je to najbolj vrednote, ki so nujno potrebne kanalizacije ob socasni izvedbi potrebno. Enotnost in odgo-za preživetje in uspeh skupno-telekomunikacijskega obrežja vornost nas krepi in povezuje, sti. T2 in plina na ulici Pot na Po-
Log - Dragomer, 14. maj 2021 – V Obcini Log obmocje kolesarske poti pri od­
kar se da v našem okolju ve-Nenazadnje se ob prazno-lane. 
cepu za trgovino v smeri proti dno bolj cutiti in kot taki smo vanju petnajste obletnice naše - Dragomer se nadaljuje gradnja kanalizacije Vrhniki, kjer je poleg izvedbe Prav tako v drugi polovici prepoznani tudi izven naših obcine zahvaljujem svojim in cistilne naprave. Projekt naj bi se koncal do 

vakuumske kanalizacije pred-maja in v juniju je v nacrtu iz­geografskih in teritorialnih najtesnejšim sodelavkam in konca leta 2022, do takrat pa naj bi dela potekala 
videna še gradnja primarnega vedba kanalizacije na lokaciji meja. Ne vem, ce se resnic-sodelavcem v izredni zasedbi na vec gradbišcih hkrati. Kot so nam povedli na vodovoda, plina in telekomuni-Poti na mah od HŠ 1 do HŠ 3 no dovolj zavedamo koliko je obcinske uprave, kreativnim 
Obcini, kljub temu, da se je obcina spremenila kacijskega omrežja T2. V Kacji v naselju Dragomer,” pravijo na vredno to, da smo odvisni od skupinam in posameznikom 
v gradbišce, obcani situacijo sprejemajo z vasi in v Jordanovem kotu naj bi Obcini. 
svoje iznajdljivosti v iskanju izven uprave, clanom obcin­razumevanjem in dobro voljo. na trasi, kjer je zgrajena kanali­rešitev za naše skupno dobro. skih delovnih teles, vsem dru­zacija, izvedli fine asfalte. Kmalu betoniranje sten 

Verjamem pa v to, da smo bu-štvom, svetnicam in svetni­ticna obcina, ki skupaj z vami kom ter clanom nadzornega V Obcini Log - Dragomer v Nadaljuje se asfaltiranje cest vakuumske postaje Pestro tudi v Dragomerju 
obcanke in obcani ve kaj hoce, odbora obcine, ki od zacetka zadnjem letu skoraj na vsakem Hidrotehnik je aprila pripra-Trgograd je aprila zakljucil kje so naši cilji proti katerim mandata deluje zavzeto in koraku lahko vidimo gradbe-vil trase za asfaltiranje in po-V aprilu 2021 so delavci Ko-betoniranje vhodnega crpališca, skupaj tlakujemo pot, ki je tr-preudarno in v katerem cu-ni stroj. Delavci Komunalnih laganje grobega asfalta na delu munalnih gradenj zakljucili z nato pa so izvajalci izvedli še za­dna in varna. timo skrb in prizadevanje po graden in Hidrotehnika s težko Rimske ceste, Cesti na polje, gradnjo gravitacijske kanaliza-bijanje 12 m zagatnice na loka-
Ker skupaj s svojimi najte-konstruktivnem medseboj-gradbeno mehanizacijo koplje-Cesti ob potoku in Cesti v Li-cije na trasi ulice Na Grivi 5 do 
ciji vakuumske postaje. Kot so snejšimi sodelavci verjamemo nem sodelovanju v naše sku-jo jarke, polagajo kanalizacijske povce. S finim asfaltom pa so križišca z Dragomerško ulico 
pojasnili naši sogovorniki je na v vas kot nepogrešljivi clen v pno dobro. cevi in jaške, s tovornjaki pre-bile preplašcene ulice Cesta na ter nato po Dragomerški ulici 
vakuumski postaji sledil izkop v vseh fazah odlocanja, smo se Naj ob zakljucku poudarim kucniki odvažajo odvecen ma-Mele, Aljaževa cesta ter Cesta do križišca z ulico Pot na Po-globino okoli 5 m in izvedba AB odlocili, da vam pri rezanju in se zahvalim, da smo sku-terial, režejo ceste, zasipavajo na polje. lane. Maja so dela potekala na talne plošce. »V nadaljevanju je proracunskega hlebca name-paj ustvarili pogoje, da se na gradbene jame, utrjujejo teren Gradnja vakuumske kanali-vhodu v Dragomer, kjer so iz­nacrtovana izvedba betonskih nimo še vec pozornosti, saj svecani seji obcinskega sveta ter na koncu ceste še poasfalti-zacije se je v zadnjem mesecu vedli prevezavo kanalizacije na sten vakuumske postaje s pola­boste v prihodnosti lahko lahko v živo zahvalimo najbolj rajo. Pestro je tudi na Barju, kjer koncala na Cesti v Lipovce, tre-Dragomerški ulici z ulico Pot ob ganjem armature, opaževanjem aktivno sodelovali v pripravi zaslužnim in jim podarimo Trgograd gradi centralno cistil-nutno dela potekajo na Pionir-gozdu. 

sten in vlivanjem betona ter ra­tako imenovanega participa-priznanja ter razglasimo tre-no napravo. Zaradi gradnje je ski ulici in Vrhovcevi cesti, kjer Socasno se je tudi v Drago­zopaževanjem in zasipanjem za tivnega proracuna. tjega castnega obcana naše nekoliko oviran promet, obve-socasno polagajo še plinovodno merju nadaljevalo asfaltiranje stenami. Vzporedno z izvedbo 

Pred dnevi sem prejel novi-obcine. stila o delnih in popolnih zapo-in telekomunikacijsko omrežje cest. Podjetje Trgograd je izve­betonskih del na lokaciji va­
narsko vprašanje kaj je glavni Ob obcinskem prazniku rah cest lahko najdete na spletni T2. Kot smo izvedeli naj bi se dlo grobe in fine asfalte na trasi vzrok, da se naša obcina po vam vsem cestitam, želim pri-strani Obcine Log - Dragomer. junija gradnja vakuumske kana-položene gravitacijske kana-kuumske postaje potekajo izko­precepljenosti z dvema odmer-jetno in odgovorno praznova-Kot pravijo v Obcinski upravi, lizacije ob socasnem polaganju lizacije na Stari cesti od hišne pi za izvedbo bazenov CN,« na koma cepiva proti Covid-19 nje ter obljubljam, da vas tudi v so aktivnosti in tempo gradnje telekomunikacijskega omrežja številke 1do 17. Junija pa naj bi Obcini dodajajo, da so v drugi nahaja na prepricljivo prvem prihodnje ne bomo razocarali. nekoliko zmotili rutino in vsak-T2 nadaljevala na trasi Vrhov-z grobim in finim asfaltom pre-polovici junija nacrtovana be-mestu v državi. Kar samo se danjik obcanov, ki pa trenutno ceve ceste. plastili še Dragomerško cesto tonska dela za izvedbo talne ponuja, da zelo enostavno Miran Stanovnik, situacijo sprejemajo z veliko Nato pa naj bi se gradbišce od hišne številke 43 do 55. Na plošce bazenov cistilne naprave. 
vaš župan potrpežljivosti in razumevanja. preselilo ob regionalno cesto v Obcini so nam pojasnili da naj V.L., foto: OU 


Podprli spremembo Statuta 
Log - Dragomer, 21. april 2021 – Obcinski svet Obcine Log  zeleno luc pa so dali tudi rebalansu s  šolo naj bi na dolžini petih kilometrov  cinska uprava proucila možnosti tako  
- Dragomer se je sestal na svoji 12. redni seji. Ta je tokrat obsegala petnajst tock dnevnega reda, potekala pa je ob spoštovanju epidemioloških priporocil. katerim se proracun usklajuje z dejan­skimi potrebami, zagotovili pa so tudi dodatna sredstva na nujno potrebnih postavkah.  gradili primarni in sekundarni vodo­vod. V združeni obravnavi so skozi svetniško sito spustili tudi dopolnjen in nekoliko spremenjen Statut Obcine  tehnicne kot pravno sprejemljive iz­vedbe predlagane pobude Obcinski svet je soglasno sprejel še spremembe in dopolnitve pravilnika  
 Obcinski svetniki so na aprilski re-dni seji seznanili z letnim porocilom Osnovne šole Log - Dragomer, ki ga je predstavila stara nova ravnateljica Mihaela Mrzlikar, soglasni pa so bili  programe in podrocja izobraževanja odraslih, ki bodo sofinancirana in ob-seg javnih sredstev, ki bodo zagotovlje­na v proracunu obcine, in sicer bo v ta namen na podlagi izpolnjevanja krite- Tako so z rebalansom bistveno vec sredstev namenili za izgradnjo vodo­voda. Na tej postavki se sredstva višajo kar za 390 tisocakov, namenjena pa bodo socasni prenovi vodovodnega omrežja,  Log - Dragomer, razlog za spremembo pa je odprava neskladnosti z Ustavo RS in trenutno veljavno zakonodajo. Tudi Poslovnik Obcinskega sveta je bil na dnevni red uvršcen zaradi po­dobnega razloga kot Statut, in sicer  o upravljanju s poslovnimi prostoori v lasti obcine, soglašal s sklepi o brez­placnem prenosu zemljišc na obcino, na koncu pa so se svetniki seznanili s napredovanjem del pri projektu izgra­dnje kanalizacije in cistilne naprave,  
tudi pri potrjevanju letnega programa  rijev razdeljenih štiri tisoc evrov.  ki bo skladno z zmožnostmi potekalo  zaradi odprave neskladnosti.  Obcinski upravi pa so zastavili nekaj  
izobraževanja odraslih Obcine Log - Dragomer za leto 2021. Ta opredeljuje  Nato so svetniki dvignili roke za zakljucni racun obcine za lansko leto,  ob gradnji kanalizacijskega omrežja. Ob regionalni cesti med osnovno  Podana je bila tudi pobuda glede snemanja sej, na podlagi katere bo ob- vprašanj in nanjo naslovili pobude. V. L.  

Obcina Log-Dragomer
Župan Miran Stanovnik 

V vsakem projektu išcemo 
tudi zunanja sredstva 
 Za vami je že vec kot polovica mandata. Nekaj je 
zastavljen volilni program, drugo je uresnicevanje 
tega v praksi. Se je izteklo po vaših nacrtih? 
Mislim, da ja. Osebno pravim, da vec kot dosega-mo cilje, ki smo si jih zastavili. Volilni program in strategija razvoja obcine nam dajejo nek okvir znotraj katerega se poskušamo, v sodelovanju z obcinskimi svetniki, cim bolj racionalno gibati. Ob tem vemo, da strategija ni cisto nepremicno zabetonirana. V lokalni skupnosti je treba biti fleksibilen, odzivati se je treba na spremembe in seveda slediti potrebam obcank in obcanov, kar razume tudi obcinski svet. Na vecplastnem nivo­ju se dotikamo varovanja okolja, tudi z izgradnjo cistilne naprave in skrbimo za starejše obcane, ki jim moramo nuditi dolocene pogoje, da se bodo v naši okolici bolje pocutili. Gibamo se v smer, kjer veliko pozornosti posvecamo starejšim oziroma njihovi dolgotrajni oskrbi in ranljivim skupinam, tudi zato gremo v sofinanciranje projekta Podaj roko. Želimo si, da bi naši starostniki cim dlje ostali v domacem kraju in v tem smislu planira-mo izgradnjo doma za starejše. Zagotovo je bila ena izmed zacrtanih tock v volilnem programu gradnja kanalizacije in cistilne naprave. Vemo, da je to do sedaj, in verjetno tudi v prihodnosti, najvecji investicijski projekt obcine. To, da smo bili deležni nepovratnih milijonov, je zagotovo dosežek in cilj, ker sofinanciranje pomeni bistve-no manjšo obremenitev na gospodinjstvo že v samem štartu. 
Omenili ste projekt kanalizacije, ta bo financno precej 
osiromašil proracun. Kako izpolniti še ostale projekte? 
Kako uresniciti druge investicije, kakšna je tu strate­
gija obcine? 
Naša strategija je zelo jasna. Mi smo iz zelo kon­zervativno vodene obcine, kar ne mislim slab-šalno, prešli v izredno investicijsko naravnano usmeritev naše obcine. Ne zanašamo se le na sredstva, ki jih imamo v malhi, ampak v vsakem možnem projektu, ki je nujen in potreben za naše obcane, išcemo tudi zunanja, nepovratna sred­stva. Lahko recem, da tukaj notri izredno dobro sodelujemo z vsemi državnimi organi, z evropsko komisijo in drugimi. Tako, da prakticno pri vsa­kem projektu crpamo dolocen odstotek sredstev. Tukaj notri vidim dodano vrednost, da se lahko pohvalimo z izjemno strokovno usposobljenimi sodelavci na obcinski upravi, ki znajo poiskati ne­povratna sredstva, znajo postaviti projekte in jih tudi izpeljati. To imamo vse v hiši, zanašamo se na lastne resurse. Ko omenjamo izvedbo kanali­zacije s cistilno napravo lahko recem, da smo ka­taloški primer crpanja, saj smo lansko leto realizi­rali 99 procentov. To je za nekoga v naši državi, ki se ukvarja s podobnimi izzivi kot mi, znanstvena fantastika. Zato lahko še enkrat omenim izredno dobro delovanje med pristojnimi ministrstvi in 
našo obcino. 
Ce se tu malo oddaljimo od projektov, ki jih lahko 
sofinanciramo z evropskimi sredstvi, kaj pa druge 
investicije. Imamo precej dotrajan vodovod in drugo 
komunalno infrastrukturo, kako bo z obnovo tega? 
Seveda nismo pozabili na pitno vodo, ki je konec koncev ena izmed najbolj strateških investicij v naši obcini. Že v preteklosti smo se na nivoju ob­cinskega sveta dogovorili, katere zadeve so prio­ritete in tiste tudi izvajamo. Ko govorimo o tem, da bo slej ko prej treba urediti, ne samo vodovod, tudi javno razsvetljavo in meteorno kanalizacijo, vemo, da tega ni možno narediti v enem manda­tu. Vemo kakšna so naša razpoložljiva investi­cijska sredstva. Ob tem je jasno, da na vsakem koraku išcemo možnosti za prihranke. Zato ve­liko našega truda vlagamo v socasno gradnjo z drugimi investitorji, saj v tem primeru mi nekaj privarcujemo. Vse te prihranke v prvi vrsti vla­gamo v komunalno infrastrukturo, v pitno vodo. Obnavljamo tam, kjer je to najbolj potrebno, tam, kjer so najvecje vodne izgube. Ena takih lokacij je Aljaževa ulica v Jordanovem kotu, kjer smo obnovili vodovod in vse prikljucke do hiš. Naša prva prioriteta je obnoviti najbolj kriticne odseke, je pa treba dovolj jasno povedati tudi to, da je tre­ba vodo do obcine najprej pripeljati. Za transpor­tni, torej primarni vodovod ob regionalni cesti, smo izvedli javni razpis za socasno gradnjo. Dela bomo izvedli skupaj z Direkcijo RS za infrastruk­turo, ki bo ob regionalni cesti do Jordanovega kota gradila kolesarsko pot. Tu gre za investici­jo, ki ni zanemarljiva, gre za milijon dvesto tisoc 

evrov vreden projekt. Obnova primarnega voda je temelj, da lahko vlagamo v sekundarne vode in hiše prikljucke. Žal mi je, da se za izvedbo tega 1,2 milijona evrov vrednega projekta na razpis ni javilo naše Komunalno podjetje Vrhnika, saj bi bilo to verjetno za nas bolje tako s financne plati, kot tudi v smislu vzdrževanja. 
Ce je bil prejšnji mandat bolj papirnat, z izjemo 
obnove stavbe v kateri sedaj gostujete, se je v zadnjem 
obdobju obcina spremenila v gradbišce. Kako so ljudje 
to sprejeli? 

Izkoristil bi to priložnost, da se zahvalim našim obcanom za njihovo izredno veliko razumeva­nje na terenu, za potrpežljivost in strpnost. Kljub temu, da morajo nekateri svoje avtomobile celo vec kot en teden parkirati izven svojih parkirišc, da je motena njihova rutina, obcanke in obcani to povecini sprejemajo pozitivno. Vejo, da je do vsakega zastavljenega cilja dolocena pot, ki ni ve­dno najbolj prijetna ter razumejo, da poskušamo doseci višji nivo. Ko obiskujem gradbišca po ob­cini sem vesel, ko vidim, da naši obcani delavcem kuhajo kavo, ponudijo kakšen priboljšek. Naši ljudje so izjemni ambasadorji prijetne izkušnje in so se z delavci, ki vecinoma ne prihajajo iz našega slovenskega okolja, nekateri ne razumejo našega jezika, tako lepo povezali. Vse skupaj smatram za simbiozo, za komuno, ki bo trajala dve leti in pol. Ob tem ne morem mimo izjemno kvalite­tnih izvajalcev. Vcasih se tudi zgodi, da nehote naredimo kakšno napako, ali pomanjkljivost v samem izvajanju, v tem primeru to skušamo cim prej odpraviti. 
Ce gremo na aktualno stanje, zagotovo ne moremo 
mimo epidemije, spremlja nas že dobro leto. Kako se 
obcina sooca s to situacijo? 
Osebno vedno gledam na to, da obicajno je zdrav duh v zdravem telesu in obratno. Naloga vseh naših služb, tako obcinske uprave, kot službe za zašcito in reševanje, vkljucno s civilno zašcito je, da poskušamo ustvariti pogoje, kjer se bodo ljudje dobro in domace pocutili. Vemo, kje se v današnji dobi kopici bolezen in iz pozitivnega psihološkega stanja lahko dostikrat izhajamo kot zmagovalci. V prvi vrsti se je tu treba zahvaliti društvom, ki vlecejo vozove in znajo najti pra­ve resurse in ozavestiti clane, da je to prehodno obdobje, ki ga moramo mi z vso odgovornostjo prehoditi do skupnega cilja. Ne smemo pozabiti na starejše obcane, ki se združujejo pri jutranjih telovadbah, na vse vzgojiteljice, vse uciteljice in ucitelje, ki ustvarjajo klimo odgovornosti in pozi­tivnosti. Naša lokalna skupnost po tej plati dose-ga višje nivoje od slovenskega povprecja, v smislu ozavešcenosti, v smislu precepljenosti, v smislu socialne pozornosti drug do drugega, v smislu spodbujanja in opozarjanja. Skupaj z društvi, ki so tu prevzela veliko odgovornost delujemo za skupen cilj in rezultati so vidni. 
Ko smo že pri zdravju, se je ravno med epidemijo na 
novo lokacijo preselila ambulanta in lekarna. Ali na 
tem podrocju dosegate cilje, ki ste si jih zadali? 
Po eni strani sem vesel, da ce bi se sam želel opre­deliti za dr. Tasica, bi se moral postaviti globoko v vrsto, da bi prišel enkrat na njegov spisek. Lju­dje zdravstvenemu timu zaupajo, slišim same po­hvale. Tudi lekarna na novi lokaciji izredno dobro financno posluje. Vse skupaj ustvarja pozitivno vzdušje, ki ga naša obcina potrebuje, je koristno in prinaša dobre ucinke na vse nas. Želimo si še vec takih projektov in verjamem, da bomo skozi projekt Podaj roko dosegli še višji nivo zaupanja, tako obcank in obcanov, kot obcinskega sveta. 

Ko smo ravno pri starejših, bili smo že zelo blizu 
gradnje doma starejših. Ministrstvo nam je odobrilo 
nepovratna sredstva, potem pa se je zataknilo. Kje 
smo sedaj? 
Mi smo še vedno na zelo visokem nivoju realnega optimizma. Jasno je, da na vsaki poti do višjega cilja prihaja do zapletov, do ovir in ne moremo pricakovati, da bodo vsi naši obcani dojemali naša skupna prizadevanja. Žal se nekateri v ta­kem primeru bolj osredotocajo na svoje lastne interese in pozabljajo na interese širše skupnosti. Tukaj so dolocene pravne poti, ki jih moramo spo­štovati in to je ena od ovir, ki jo bomo premagali. Imamo že opcijo b, opcijo c, opcijo d, in ne bomo nikakor vrgli puške v koruzo. Smo na pravi poti, da pridemo do tega doma, ki ga želimo imeti. Ja­sno pa je tudi, da svojih financ nimamo. Kot ste omenili smo bili že tik pred ciljem. Ta cilj se nam je nekoliko izmaknil, vendar kljub temu vidimo 
realno možnost, da našo vizijo uresnicimo. 
Obcine po Sloveniji že spreminjajo svoje Obcinske prostorskih nacrte, mi pa ga še niti prvic nismo sprejeli. Postopek traja že vec kot deset let, zakaj je temu tako, kako dalec smo? 
Ce clovek hodi po poti, kjer ni sam odvisen od sebe, kjer je veliko dejavnikov, je treba racunati, da napredovanje po tej poti ne bo cisto linearno. Funkcionarji, ki delujemo na tem podrocju nismo buldožerji. Gledati je treba tako na pravno pot, kot na želje in potrebe obcanov ter nenazadnje na tiste, ki na koncu dajo štampiljko, torej soglasoda­jalce, ki jih je eno malo morje. Vsi ti vidiki morajo biti zajeti v OPN. Izbrati je treba pravo pot, da ni­smo izpostavljeni dolocenim tveganjem. Zaradi napacnih potez v procesu postajajo obcine tudi insolventne, tu je primer obcine iz Obale, kjer se je zgodila ravno taka zadeva. Nekaj gorenjskih obcin je naletelo na dolocene težave, ki se jim mi izogibamo. Vsak korak, ki je bil narejen, je preu­darno narejen. Ce že delamo ta OPN, naj bo na koncu tak, da smo z njim vsi zadovoljni. Naš fokus je zdaj na tem, da soglasodajalci na nivoju države cim prej odreagirajo. Mi že dobivamo dolocena mnenja nazaj na obcino, tako da verjamem, da bo do jeseni zadeva že pripravljena za sprejemanje na obcinskem svetu. Dokument je živ in ce se ga dela deset let, se v tem obdobju spremeni ogro­mno stvari, od sodne prakse, potreb obcanov, potreb naše lokalne skupnosti, zato je treba tem spremembam slediti. Sprejemu OPN-ja bo kmalu sledila njegova sprememba. Pri dolžini priprave OPN-ja nismo nobena izjema, povprecje priprave je desetletje. Ob tem je treba še povedati, da glede na to, da še nimamo sprejetega OPN, razvoj naše obcine ni niti najmanj trpel. Vendar nismo po tem kriteriju najbolj modrena obcina. 
Težave so tudi pri poslovni coni, kjer se je zapletalo. Ali je tu sploh še kakšen žarek upanja? 
Mi kot obcina smo na vsakem koraku pripravljeni pomagati, za to obmocje imamo pripravljen tudi OPPN. Vemo pa, da so se nacrti nekaterih podjetij spremenili, nekateri so se izkazali za neprimerne, nekateri so šli v stecaj, lastniki zemljišc pa so po­stali skladi in banke. V teh primerih vemo, da gre zgolj za številke, tu ni nobenih custev, nobenih poslovnih nacrtov, kako bi se kraj razvijal in v tem primeru obcina kot taka nima nobenega vpliva. Veliko je investitorjev, veliko interesov in kot pra­vijo se pri dveh kuharjih juha rada zažge. Zadeva se primerno odvija na vzhodnem delu cone, kjer zdaj prihaja do priprave gradbenega dovoljenja in 
do investicij. 
Kakšni so nacrti obcine s TC centrom? 
TC center je bil že v preteklosti zasnovan z name-nom, da pokrije potrebe prebivalstva, ki so bile takrat prepoznane kot neka prioriteta. Predviden je bil za fitnes, vodene vadbe in družabni del, kjer se mi socialna bitja lahko družimo. Trenutna si­tuacija s Covidom nam ne gre na roko. Ce je ta prinesla izzive in tudi poslovne priložnosti na ka­kšnih drugih podrocjih, tukaj notri tega ni. Tru­dimo se, da bi ta objekt revitalizirali v tem smi­slu, da bi se vanj vrnilo življenje. Imamo dobre odnose z najemniki, imamo dobro komunikacijo, zato smatram, da bo zadeva, ko se bo zdravstvena situacija umirila, bistveno bolj zaživela. Ob tem sem vesel, da ljudje cutijo, da je ta center njihov. 
Kaj bo z Zrimškovo hišo? Sprostili so se prostori v Domu 
krajanov, cemu bodo namenjeni? 
Pri Zrimškovi hiši smo bili v preteklosti malo ne­spretni, da smo dovolili pozidavo med teniškimi igrišci in Zrimškovo hišo, kjer bi lahko razvijali našo športno dejavnost. Nacrti z Zrimškovo hišo so zagotovo povezani s parkirišcem na nekda­njem pogorišcu trgovine. Ce bo trenutni lastnik to zemljišce prodal in ne bo vec namenjeno par­kirišcu, bomo mi zagotovo realizirali naše nacrte iz preteklosti in bomo parcelo pri Zrimškovi hiši usposobili za parkirišce. Kar se tice doma kraja­nov v Dragomerju pa trenutno potekajo obnovi­tvena dela. Nekaj casa je trajalo, da so se vsa dru­štva uskladila v tem, kako bomo tudi v zakonsko podprtih pogodbenih razmerjih delovali naprej. Vemo, da nas tukaj omejujejo zakoni in mislim, da so zadeve sedaj usklajene. Notri bodo prostor našla zainteresirana društva in posamezniki, prostora bo še prevec. Komunikacija je potekala 
z vsemi društvi, tako da noben ne bo prezrt. 
Lani se je zacela obnova dragomerškega pokopališca, 
ki pa bo potekala postopno. 
Nasprotno s pricakovanji, da bo, ko bomo delali kanalizacijo, življenje zastalo, da drugih investi­cij ne bo, se to ne sme zgoditi. Mi smo skupaj z ljudmi iz Dragomerja prepoznali potrebo po mo-dernem pokopališcu, ki bo vreden tega imena. V ta namen sem imenoval delovno skupino, ki jo vodi svetnik Viljem Kosednar, ki je zelo uspešna na tem podrocju. So v tesni povezavi z župnijo Brezovico in župnikom Jožetom Pojetom. Dose-gamo cilje, ki smo si jih zadali. Obnova se je zacela lani, letos se nadaljuje, naslednje leto racunamo, da se bo zakljucila. Ce bo vse normalno, in kot tudi kaže bo, bo pokopališce deležno teras, ki bodo lepo urejene in novega poslovilnega objekta, skupaj s parkirišcem z dostopnimi potmi. 
Vesna Lovrencic 
Obcina Log-Dragomer 
Bolj zdravi 
od povprecja 
Nacionalni inštitut družbe. Zdravstveno breme duševnih motenj in samomora 
za zdravje (NIJZ) je že 
je namrec vecje breme od slad­
šestic zapored pripravil 
korne bolezni ali bolezni dihal. 
publikacijo Zdravje v 
Nizka stopnja bolnišnic­
obcini. 
nih obravnav zaradi srcne kapi
Letošnja rdeca nit je temati-Na podrocju zdravstvenega ka duševnega zdravja. Podatki stanja in umrljivosti obcanov glede zdravstvenega stanja ob-Obcine Log - Dragomer so po-
canov obcine Log - Dragomer datki primerljivi s slovenskim pa so zelo spodbudni, izsledki povprecjem. V obcini Log - kažejo, da je zdravje obcank in Dragomer je bolniška odsotnost obcanov boljše od slovenskega delovno prebivalcev 
 aktivnihpovprecja. trajala povprecno 14,8 koledar-
Prikaz Zdravje v obcini 2021 skih dni, slovensko povprecje je namenjen pregledu kljucnih pa je skoraj tri dni višje (17,7). kazalnikov zdravja v obcini v Višji je tudi stopnja delovne ak­primerjavi s slovenskim in re-tivnosti.Delež oseb, ki prejema­
gionalnim povprecjem. Okolje, jo zdravila zaradi povišanega v katerem ljudje bivajo in dela-krvnega tlaka je blizu sloven-jo, namrec pomembno vpliva skemu povprecju, za sladkorno 
na njihovo zdravje. S prikazom bolezen pa je nižji od sloven-zdravstvenega stanja želijo na skega povprecja. Precej izstopa NIJZ spodbuditi deležnike na stopnja bolnišnicnih obravnav lokalni ravni, zlasti odloceval-zaradi srcne kapi, ki je bila 0,4 
ce, pri njihovih aktivnostih za na 1000 prebivalcev, starih 35 promocijo in krepitev zdravja do 74 let, slovensko povprecje svojih prebivalcev. je vec kot petkrat višje, in sicer Letos so se osredotocili na 2,1 na 1000 prebivalcev. Kot so duševno zdravje. Kot so zapi-pojasnili na NIJZ je to ena naj­sali v porocilu je dobro dušev-nižjih vrednosti v Sloveniji. Iz-no zdravje zelo pomembno za stopa stopnja umrljivosti zaradi kakovost življenja in sposob-raka pluc, ki je 80 na 100.000 nost obvladovanja življenjskih prebivalcev, slovensko povpre­vzponov in padcev vsakega cje je obcutno nižje, in sicer 40 
posameznika. Epidemija covi-na 100.000 prebivalcev. da-19 je korenito spremenila Pri starejših prebivalcih obci­naš življenjski slog. Ceprav gre ne je bila stopnja bolnišnicnih 
za epidemijo nalezljive bolezni obravnav zaradi zlomov kol­ima ta skupaj z ukrepi za njeno ka 5,5 na 1000, kar je za enega obvladovanje pomemben vpliv manj kot je državno povprecje. 
na zdravje v celoti ter številne Delež uporabnikov pomoci na dejavnike, ki vplivajo na zdrav-domu je nižji od slovenskega je-tudi na duševno zdravje, povprecja. Prav tako je nižja pravijo na NIJZ. Duševne mo-tudi stopnja umrljivosti zaradi 
tnje predstavljajo velik javnoz-samomora in je znašala 17 na dravstveni problem sodobne 
Obvestilo 

100.000 prebivalcev (v Sloveniji njenost otrok. Bolj pogosta od je 19) slovenskega povprecja je astma 
Brezplacna podjetniška 

Na podrocju dejavnikov tve-pri otrocih in mladostnikih do ganja za zdravje in preventivi so 19 leta staorsti, delež znaša 1,4 
svetovanja na Obcini Log - 

rezultati pokazali, da je telesna na 1000 prebivalcev, slovensko 
vadba otrok blizu slovenske-povprecje je 0,8. Stopnja bol-
mu povprecju, nekoliko nižja nišnicnih obravnav zaradi po-
Dragomer 

je tudi prekomerna prehra-škodb v transportnih nezgodah 
Tudi junija lahko izkoristite priložnost za celovite brezplacne podporne storitve potencialnim in obstojecim podjetnikom in podjetjem, ki vam 
jih v okviru SPOT Svetovanje – podjetniško svetovanje in regionalno povezovanje sedaj omogocajo na Obcini Log – Dragomer. 
Svetovanja potekajo vsak prvi cetrtek v mesecu ob 8. uri zjutraj. 
Naslednja možnost podjetniškega svetovanja bo že v cetrtek, 10. junija 2021, ob 8:00. Obvezne so predhodne prijave na info@ooz-logatec.si . 
V. L. 



je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, programu Dora pa nekoliko prav takšno je tudi povprecje. nižji od povprecja Naj ob tem Delež prometnih nezgod z al-še omenimo, da je prirast pre­koholiziranimi povzrocitelji je bivalstva negativen (-3,8), slo­bil blizu slovenskega povpre-vensko povprecje je pozitivno cja. Odzivnost prebivalcev v in znaša 7,2 promila. programih Svit, in Zora je višji V. L. od slovenskega povprecja, pri 

Obcina Log-Dragomer 

Upravni center gosti prvo razstavo Priprava 
Stopnišce Upravnega centra ima novo funkcijo, po novem je namenjeno tudi razstavam umetniških del. Od 19. maja do 28. julija si lahko ogledate izjemne grafike in skice priznanega akademskega slikarja in grafika Iva Mršnika. 
Na stopnišcu novega Upravnega centra na Logu do 28. julija razstavlja Ivo Mršnik, obcan Obcine Log - Dragomer. Ivo Mršnik se je rodil leta 1939 v Knežaku pri Ilirski Bi-strici. Na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani je diplomi­ral leta 1968. 
Ob svojem pedagoškem delu je nadaljeval tudi študij na graficni specialki pri profesor­ju Riku Debenjaku in Marjanu Pogacniku ter leta 1973 pri profesorju Gabijelu Stupici koncal še slikarsko specialko. Od leta 1978 je bil zaposlen na Pedagoški akademiji, kjer je leta 1998 postal redni profesor za risanje in grafiko. Leta 2011 so mu podelili še naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. 
Za svoje delo je leta 1969 že kot študent prejel študentsko Prešernovo nagrado, naj­bolj prestižna pa je gotovo nagrada Ivane Kobilice, ki jo je Ivo Mršnik prejel leta 2018 za prepricljivo umetniško držo in potova­nje s tokom casa. Ivo Mršnik je sodeloval na vec kot stotih skupinskih razstavah ter samostojno v vseh pomembnih galerijah slovenskega prostora. 
Ljubitelji umetnosti bodo tokrat spo­znali dvanajst del akademskega slikarja, ki neprekinjeno ustvarja že vec desetletij. Ivo Mršnik je že vse od svojega ustvarjalnega zacetka v sedemdesetih letih prejšnjega sto­letje zvest piki, crti, liniji, svetu crno-belega, bele in crne. »Ivo Mršnik svojemu likov­nemu izrazu, risbi, ostaja zvest in hodi po poti, ki brez velikega pompa prehaja z ene na drugo raven njegovega notranjega sveta. 


nega objekta na Loški cesti 12 želite pred­staviti tudi vi, na Obcino pošljite vlogo za razstavo umetniških del. 
To najdete na spletni strani Obcine Log - Dragomer v zavihku Vloge in obrazci. 
V. L. 
Lokalnega energetskega koncepta 
obcine 
Smo Goriška lokalna energetska agencija, ki v sodelovanju z Regijsko razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, za Obcino Log - Dragomer na njenem obmocju izdelujemo Lokalni energetski koncept (v nadaljevanju LEK). 
Slednji je po definiciji kon-z energetsko oskrbo objekta, cept razvoja samoupravne zato se bomo na vas obrnili za lokalne skupnosti pri oskrbi posredovanje dolocenih po-in rabi energije, ki poleg nacr-datkov vezano na rabo energi­tov oskrbe z energijo vkljucu-je v stavbah. Vljudno prosimo je tudi ukrepe za ucinkovito za sodelovanje, saj bo le tako rabo energije, soproizvodnjo lahko LEK dobro pripravljen. toplote in elektricne energije Za sodelovanje se Vam ter uporabo obnovljivih virov vnaprej iskreno zahvaljujemo energije. Po 29. clenu Energet-Ekipa GOLEA, RRA LUR in skega zakona (Uradni list RS, Obcina Log - Dragomer. št. 60/19, 65/20 in 158/20) so 
obcine dolžne izdelati LEK. Slednji bo obcini omogocal pridobivanje nepovratnih sredstev za namen izolacije javnih stavb, zamenjavo do-trajanih kotlov, itd. 
Za izvedbo LEK-a je po­trebna analiza stanja rabe energije, za kar potrebujemo tudi sodelovanje obcanov, in podjetji, saj se zavedamo, da ste kot lastnik ali uporabnik objekta najbolje seznanjeni 


Zacelo se je usposabljanje za družinske oskrbovalce 
Clovek med domovih za stare ljudi ali v or-nauci, cesar prej ni znal ali ve-valci, Inštitut Antona Trste-pa imajo predvsem udeleženci svojca. Lahko se pridružite tudi ganizacijah za pomoc, oskrbo del. Svojci sami pripovedujejo njaka (ki deluje na podrocju sami, ki na usposabljanjih ak-Facebook skupini Družinski 
samostojnostjo in 

in nego na domu. o notranjem zadovoljstvu, kako staranja in sožitja med gene-tivno sodelujejo in delijo svoje oskrbovalci. 
odvisnostjo – pomen 

Takih ljudi vas je te dni, zaradi se ob oskrbovanju bližnjega racijami), organizira Usposa-dobre izkušnje iz katerih se vsi Poleg tega pa bo v prihodnjih 
pomoci bolnim, 

epidemije covid-19, še vec. ucijo odnosov z ljudmi, kako se bljanja za družinske in druge najlažje ucimo – vsi smo na-mesecih v obcini Log – Dra­
onemoglim in odzvati, kadar sami prejemajo neformalne oskrbovalceź. V mrec ucitelji in vsi ucenci. gomer zaživela tudi Pisarna 
invalidnim Pomoc pri oskrbi in negi kako pomoc. sodelovanju z obcino se je V kolikor tudi sami oskrbu-za starejše v okviru projekta 
onemoglega ali bolnega sta-Pripovedujejo, da se vanje takšno usposabljanje price-jete ali pa vas tematika zani-Podaj roko in o kateri bomo še 
Ce doma skrbite za starega, rega cloveka je pomembna naseljuje zaupanje, da bo tudi lo v obcini Log – Dragomer ma, si lahko vec preberete na vec pisali v prihodnjih mesecih. onemoglega ali bolnega dru-in zelo zahtevna življenjska zanje nekdo poskrbel, ko ob-v mesecu maju.Usposabljanje naši spletni strani http://www. Pisarna, locirana v obcinskih žinskega clana, spadate v veliko naloga. Da bi jo lažje opra-nemorejo – kajti ceprav smoje sestavljeno iz 10 srecanj, na inst-antonatrstenjaka.si (med prostorih bo prostor, kjer boste nevidno družbo, ki šteje v Slo-vljali, je zelo pomembno, da v vlogi tistega, ki pomaga, katerih udeleženci spoznavajo drugim na strani najdete tudi družinski oskrbovalci dobili ko­veniji nad 200.000 ljudi – to je razumemo njen smisel za mocni, je vsakdo izmed nas naslednja podrocja: medseboj-pogosta vprašanja in odgovore ristne informacije, ki vam bodo vec kot desetina vseh prebival-druge in za nas same. kdaj nemocen, vsakdo je v ne odnose, razumevanje staro-o oskrbovanju), nas poklicete v pomoc; morda pa se boste ob cev države. cem nemocen in potrebu-sti, kako si pomagati proti lastni na +386 64 299 599 ali pa nam skodelici kave pogovorili o va-
Priletnega družinskega clana, Tega, kakšen pomen ima je pomoc. Najvecja korist od izgorelosti, demenca, nega, kako pišete na elektronski naslov ka-ših težavah ali dobrih izkušnjah ki mu pešajo moci, oskrbuje oskrbovanje za cloveka, ki oskr-pomoci nemocnim pa je to, da se pripraviti na odhod svojca v tja@iat.si. V kolikor boste žele-oskrbovanja. doma vsak dan kakih 50.000 bovanje prejema, ni težko videti. se ucimo vživljati se v drugega, dom; umiranje in žalovanje. Na li, vas bomo dodali na skupno dr. Jože Ramovš in Katja zakoncev – vecinoma žene, ki Onemogel star ali bolen clovek solidarno cutiti z drugim in se usposabljanju redno sodelujejo listo (email), preko katere boste Bhatnagar, Inštitut Antona so tudi same v letih, svoje može. se s pomocjo drugih hrani, gi-prav odzivati na njegove potre-strokovnajaki – patronažna se-prejemali aktualne novice o Trstenjaka za gerontologijo in Svoje starše oskrbuje približno blje, ima poskrbljeno za cistoco, be, da se ucimo pristne cloveške stra, fizioterapevti, medicinske novih usposabljanih in drugih medgeneracijsko sožitje v ime­
50.000 hcera in 30.000 sinov, družbo in vse druge vsakdanje ljubezni. To so najvažnejše stva-sestre itd. Pomembno vlogo koristnih informacijah o oskrbi nu ožje skupine Podaj roko 
25.000 snah svojega tasta ali življenjske dejavnosti, ki jim ni ri za srecno življenje. Ucimo pa tašco, približno toliko bratov in kos sam. se jih lahko samo v praksi vsak­sester svojega brata ali sestro – Ce pomoc sprejema z vese-danjega življenja, ko skrbimo za vecina od teh to dela ob službi ljem in hvaležnostjo, je veliko pomoci potrebne, za otroke, za in skrbi za svoje otroke. Tudi lažje in prijetneje tistim, ki mu bolne in za onemogle stare lju­nad 20.000 sosedov priskoci na pomagajo. di. Ko pomagamo onemoglim pomoc svojim onemoglim sose-Kakšno ‘korist’ pa imate svojcem, se ucimo biti bolj clo­dom po nekaj ur tedensko. bližnji od tega, da pomagate veški. Oskrbovanje onemoglih 
Vse te ljudi imenujemo dru-onemoglemu? Nekateri svojci je med najzahtevnejšimi šolami žinski oskrbovalci. Uporablja povedo, da so ob oskrbovanju v življenju, usposablja pa nas za se tudi izraz neformalni oskr-doživeli globok obcutek kori-najbolj pomembno sestavino bovalci, ki poudari razliko stnosti in zadošcenja, ker so življenjskega zadovoljstva. s poklicnimi ali formalnimi bližnjemu pomagali. Clovek se Za pomembno nalogo, ki jo oskrbovalci – ti so zaposleni v ob oskrbovanju tudi marsikaj opravljajte družinski oskrbo­

Obcina Log-Dragomer 

KUD Kosec in 
“zelenoprstneži” 



Olimpijska bakla se je ustavila tudi v naši obcini 
Log - Dragomer, 10. maj 2021 – Na zacetku meseca maja je na pot po vseh 212. obcinah krenila slovenska olimpijska bakla. 
Na 81 dni dolgem popotova­nju po Sloveniji jo bo nosilo vec kot pet tisoc ljubiteljev športa, ki bodo pomagali širiti olimpij-ski duh in optimizem ter pou­darjati jekleno voljo. V obcini Log - Dragomer je z njo teklo preko sto dvajset obcanov. 
Drugi teden popotovanja po državi je slovenska olim­pijska bakla zacela v obcini Log - Dragomer, dvaindvaj­seti postojanki na svoji poti do olimpijskega Tokia. Prvi Kot je ob tej priložnosti po- gospodarstve-
castni krog je pred osnovno športnikov ter
vedal župan Miran Stanovnik, nikov in drugih zanimivih šolo Log - Dragomer v družbi ki je za vec kot 125 tekaci odte-obcanov. Do 23. julija bo bakla ravnateljice Mihaele Mrzlikar kel še zadnji krog in slovensko obiskala vseh 212 obcin v Slo­odtekel župan Miran Stanov­baklo predal organizatorjem, veniji. »Z baklo želimo širiti nik, ki je bil vesel ob ogledu je vesel casti, da lahko tudi ob-vrednote olimpizma, sporocila na postroj vrtcevskih otrok in cina Log - Dragomer pospre-solidarnosti, upanja in jeklene ucencev šole, ki so v mehurc­mi olimpijsko baklo, simbol volje. Želimo tudi pokazati, kih prihajali na atletsko stezo optimizma. »Kljub temu, da da sta rekreativni in vrhunski in v družbi uciteljic z baklo in tokratni dogodek ni tako javen, šport med seboj tesno pove­zastavami odtekli nekaj krogov. 
naj bo simbolno sporocilo slo-zana. Hkrati pa želimo baklo Sprva so si baklo, ob razkuže­venskim športnicam in špor-na podlagi predlogov lokalnih vanju v skladu s priporocili tnikom, da navijamo za njih.« skupnosti ponesti v nekatere NIJZ, podajali najmlajši vse do Tokratni projekt Slovenska skrite koticke Slovenije, tako 9. razreda osnovne šole. Castni bakla je dostopen prakticno da upamo, da se bo bakla spu­krog so z nasmehom pretekli slehernemu Slovencu. Gre za stila na dno Slovenskega morja, tudi športna uciteljica, hišnik promocijski projekt, v katere-da bo skocila s padalom, se pe-in šolski kuhar. Sledili so clani ga bi organizatorji radi vklju-ljala v rally vozilu in na splavu, športnih društev, upokojenci, cili cim vec lokalnih ljubiteljev zašla v kraško jamo in še kam,« balinarke, med nosilci pa je bil športa, aktivnih otrok, zdaj-pravijo organizatorji. 
tudi castni obcan Obcine Log šnjih in nekdanjih vrhunskih V. L., foto: V. L. 
- Dragomer, Matija Nik. 

V letošnjem, z virusi in cepljenjem obremenjenem letu smo ob obicajni skrbi naših zelenih dojenckov (sadik) s strahom spremljali epidemiološko sliko in ta ni razocarala. 
Koncno smo se zelenoprstne­ži smeli spet srecati na Zeleme­njalnem dogodku Flancarija. Tokratna Flancarija je bila že osma. Z izjemo lanskega leta, ko je dogodek zaradi epidemi­je odpadel, jo izvajamo že od leta 2014. Obicajno je potekala usklajeno s podobnimi dogodki, izvajanih po raznih slovenskih krajih, pod okriljem slovenske nevladne, neprofitne, nepoli­ticne organizacije Zelemenjava. Letos smo zaradi pomanjkanja dogodkov drugod po Sloveniji dogodek izpeljali samostojno. 
Ob upoštevanju ukrepov, ki so še vedno v veljavi, smo se do-bili na igrišcu ob stavbi obcine Log - Dragomer, da izmenjamo viške semen in sadik (ljubkoval-no poimenovanih flance). Na-brala se je pisana drušcina sta­rih in novih obrazov, kakih 15 nas je bilo. Menjalo se je veselo in s kanckom kaosa, kot smo na naših menjavah že vajeni. Poleg materialne menjave smo menja­li tudi nasvete in zanimivosti iz 
Društvom kmalu na voljo 
novi prostori 
Log - Dragomer, 18. maj 2021 – Obcina Log - Dragomer je v zacetku meseca maja zacela z obnovitvenimi delu v Domu krajanov v Dragomerju. Prenovljeni prostori naj bi nove uporabnike dobili z zacetkom novega šolskega leta. 
Potem, ko se je iz Doma krajanov v Dragomerju izselila Obcinska uprava Obcine Log - Dragomer, ki je nove prostore dobila v Upravnem centru na Logu, bodo objekt nekoliko prenovili. Kot so nam pojasnili na Obcini, so se dela že zacela, ob-segajo pa rušitev dveh notranjih sten, pleskanje prostorov in brušenje parketa. Namešcen pa bo tudi sistem za vstop v objekt in prostore s karti­cami. Dela naj bi bila koncana v poletnem casu, za uporabo pa bodo na voljo od 1. septembra dalje. Kot so nam pojasnili, bodo prostore lahko upo­rabljali vsi, ki so se javili na razpis. Na voljo je vec možnosti, med njimi so mesecni najem s placi­lom obratovalnih stroškom, brezplacna uporaba, kjer uporabnik krije obratovalne stroške, stroške manjših vzdrževalnih del in med drugim še stro­ške zavarovanja. Cene se v tem primeru gibljejo od 55 do 220 evrov mesecno, možna pa je tudi naših vrtov. Glavna tema je bila kvaliteta kupljene zemlje in skrb za kvaliteto zemlje na vrto­vih. Poleg tega smo se spomnili na lunin koledar in pomen sle­denja le-temu. Ob letošnjem presenetljivo majhnem številu sadik paradižnika (ki ga je prej­šnja leta bilo v izobilju) smo se vsi skupaj zavedli kako obcutlji­vo je pridobivanje lastnih sadik. 
Na ta soncni torek je bilo prav prijetno spet priti skupaj. Okre­pili smo stara zelena prijatelj­stva in sklenili nekaj novih. Vsi smo se strinjali, da se spet do-bimo, mogoce jeseni, ce bomo organizirali jesensko Zeleme­njavo, kjer bomo menjali pre­sežke z vrtov in vložene dobrote. Za termin dogodka spremljajte Naš casopis. 
Zelišcna sekcija – Mojca Primus, KUD Kosec 




oddaja v obcasno uporabo. »V maju je potekalo javno zbiranje ponudb za korišcenje prostorov v lasti obcine Log - Dragomer, razpis se zakljuci 17. maja, sledil bo pregled vlog in priprava razporeda korišcenja prostorov,« so nam še pojasnili na Ob­cini. V Domu krajanov bodo oddajali 7 prostorov, še dva pa bosta na razpolago tudi v TC centru. Kot smo še izvedeli bodo trije prostori opremljeni tudi s pohištvom. 
V. L., foto: OU 
Obcina Log-Dragomer 
PGD 
Log pri Brezovici – 100 let 
v službi ljudstva 
Sto let delovanja našega društva (1921–2021) je nekaj, kar nam vsem da veliko misliti. 
Zagotovo ni bilo nekaj samo­umevnega, da je leta 1921 v na­šem kraju nastala gasilska ceta. Ni šlo samo za prestiž in to ni bilo nekaj vsakdanjega. Skupina mož, ki je stopila skupaj in usta­novila gasilsko društvo Log, je izhajala iz potreb. Že sama vas je razpotegnjena ob cesti, ki iz Ljubljane pelje vse do Trsta, in ce je prišlo do požara, je vsakdo potreboval pomoc. Brizgalne, ki so jih vlekli konji, so nedvomno bolje opravile svoje delo kot ve­dra, polna vode, ki so si jih po­dajali obupani vašcani cisto na drugem koncu vasi ali pa že v sosednji vasi. Ampak na zacet­ku ložanski gasilci niti brizgalne še niso imeli, imeli pa so nekaj, kar je osnova in temelj vsega – pogum, srcnost in vizijo. 
Eden najmlajših povojnih žu­panov v novi državi južnih Slo­vanov, Ivan Remškar, pa Stani­slav Vrhovec, ki je prišel na Log za naducitelja, pa vendar kot Horjulec ni bil popoln tujec, in vsi ostali so zastavili svoje ime, 



cas in voljo, da se je zacelo nekaj, kar je razlog za praznovanje in razmislek. Leto pozneje je bilo PGD Log sprejeto v ljubljansko gasilsko župo in se tako poveza-lo s sosednjimi društvi v skrbi za bližnjega v stiski. Ko je zago­relo na Plešivici, ko je zagorelo v Dragomerju, ko je planil rdeci petelin v Bevkah, so bili Ložani zraven, pripravljeni za pomoc. In nic drugace ni danes; vcasih je bílo plat zvona, danes sredi noci zacvilijo pozivniki s krat­kim sporocilom: »Pojdi, gasilec, pohiti, prostovoljec, nekdo te potrebuje!« In ceprav te pekli zavest, da boš po neprespani 
Vabilo 
Pohod po poteh studencev in zajetij na Logu 
ŠK Vodni viri na Logu pripravlja pohod pa poteh studencev in zajetij na Logu. Zbrali se bomo na parkirišcu Osnovne šole Log - Dragomer, nato pa nadaljevali 
- 
mimo Podstrmcana cez Mole do Tasredjih; 

- 
cez Rosovše do Škandra; 

- 
mimo Grila, Sajovca in Petra do Jamovega studenca (zbi­ralnika); 

- 
z ogledom Popitovega studenca in lokacijo blizu Vrbica; 

- 
iz Lipovcev do Jordana in mimo Jordanovega studenca (re­zervoarja) 

- 
cez hrib do izvira Strgar na Lesnem Brdu 

- 
in sklenili pohod pri Gorjancu, zraven cerkve na Lesnem Brdu, kjer se bomo po okoli triurnem pohodu okrepcali pri gospe Majdi Zdešar (Gorjancovi), izmenjali vtise ter še kaj povedali o studencih in zajetjih. 


Pohod bosta vodila Miha Rus, Miha Lenaršic, ki sta tudi pri­pravila program 
Olga Drofenik 
noci morda le stežka zdržal še v službi, te vendar ženeta cast in dolžnost, da pomagaš. V vseh teh stotih letih ta zavest ni nikoli potihnila, mogoce je bila na trenutke le manj vidna, manj obcutena, mogoce je bilo kdaj manj prostovoljcev, ki so se bili pripravljeni izobraževati, se uriti na zahtevnih vajah, da bi bili, ko bo šlo zares, kos ognjeni stihiji, kos naraslim vodam, kos težkim posledicam žleda. 
V naših krajih gasilec po­staja nekdo, od kogar vsakdo pricakuje, da mu bo rešil vse probleme. Pravzaprav mu jih ocitno mora rešiti. Gasilstvo je za nas prostovoljce zahtevno poslanstvo, ki zahteva trezno in premišljeno glavo ter stroko­ven pristop. Upoštevati je treba tako subjektivne kot objektiv­ne nevarnosti, da se izognemo nepotrebnim nezgodam in po­škodbam. 
Ob praznovanju našega ga­silskega praznika – 100-letni­ce Prostovoljnega gasilskega društva Log – se želimo za­hvaliti Obcini Log - Dragomer in njenim predstavnikom za zgledno sodelovanje in posluh za gasilsko poslanstvo, Gasilski zvezi Vrhnika, vsem društvom v zvezi, prijateljskim gasilskim društvom, pobratenemu gasil­skemu društvu Vrh Svetih Treh Kraljev za dolgoletno uspešno sodelovanje in seveda vsem krajankam in krajanom Loga, ki nas po svojih najboljših moceh podpirate v našem gasilskem poslanstvu. 
Velika pohvala pa gre tudi vsem našim sedanjim operativ­kam in operativcem, veteranom in veterankam, mladini in pio­nirjem, ki sodelujejo na inter-vencijah, vajah, izobraževanjih ter pri vzdrževanju gasilskega doma in okolice. Nešteto ur ga­silskega dela ne bo nikoli dovolj poplacanih, zato na tem mestu velja samo beseda HVALA! 
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tudi uredniškemu od­boru, ki je izcrpno zbral gradivo za Kroniko PGD Log, da je ta danes lahko pred nami, in tudi vsem, ki ste kakor koli prispeva­li gradivo v pisni, ustni ali vidni obliki. 
Za konec pa še citat castne­ga predsednika PGD Log, po­kojnega tovariša Ivana Turka: »Marsikomu bo težko razumeti, kaj je vodilo generacije gasil­cev, da so leta in leta vztrajali v gasilskem društvu in s prosto­voljnim delom ter odrekanjem ohranjali društvo z namenom pomagati socloveku v nesreci. Vse, kar smo v društvu dosegli, je doseženo zaradi enotnosti, trdega dela in odrekanja med gasilci in krajani Loga.« 
V službi ljudstva - na pomoc. 
Upravni odbor PGD Log 

Vodni viri na Logu, nadaljevanje 
je bil odprt leta 1974. Žal je bil glavni problem pri crpalkah na 
V prejšnji številki 
Našega casopisa ste si 
Lesnem Brdu nestabilno ele­
lahko prebrali o vodnih 
ktricno omrežje, zaradi cesar 
virih na Logu in o tem, 
je pogosto prihajalo do izpada 
kako so si pri preskrbi 
varovalk. Prav tako so bile cr­palke energetsko potratne, saj je bilo treba vodo potisniti cez 
z vodo pomagali naši 
predniki. 
hrib proti Jordanovemu kotu. Obenem je z intenzivnim pri­seljevanjem na Log in gradnjo novih hiš tudi ta vodovod kma­lu postal premalo zmogljiv za vse vecje potrebe po pitni vodi, zato je vodovodno omrežje na 
blike Slovenije, iz dvojezicnih zioniran za približno 650 
Logu kmalo postalo del širšega 
italijansko-slovenskih skic za prebivalcev. Ker pa je število 
vodovodnega omrežja v obcini 
stavbo zajetja Jordanovega stu-prebivalcev na Logu prav hi-
Vrhnika z glavnim virom na 
denca pa je mogoce sklepati, da tro zraslo cez to številko, so 
borovniškem vršaju, naposled 
so z idejnim konceptom zaceli v krajevni skupnosti Log v 
pa del Komunalnega podjetja 
že pod italijansko okupacijo, sedemdesetih letih ustanovi-
Vrhnika. Zgradili so pretocni 
se pravi pred jesenjo leta 1943. li vodovodni odbor, katerega 
zbiralnik na Rosovšah in trenu-
Posestniki, po katerih zemlji-predsednik je postal Ciril Rus. 
tno ocitno vodovodno omrež-
šcih naj bi tekel vodovod, so Ta je kot mladenic sodeloval že 
je zadošca za potrebe v obcini 
brez izjem odstopili služnost pri gradnji vodovoda v organi-
Log - Dragomer, ki se ne širi 
obcini Log. O samem projektu zaciji podjetja inž. Dedka, zato 

V tej številki pa bi radi nani­vec tako intenzivno. Oba kra­
nimamo prav veliko podatkov, je imel na tem podrocju vsaj 

zali nekaj dejstev o gradbenih jevna vodovoda ne služita vec 
po ustnem izrocilu in nekate-malo izkušenj. V sodelovanju 

projektih izgradnje vaškega svojemu namenu. Vodovod v 
rih podatkih s pokojninskega s Franciškom Stanovnikom, ki 
vodovoda. 
Strgarju so potem še kar ne­
zavoda (nekateri Ložani so pri je bil po poreklu Gorjancov z 

Verjetno je bila gradnja vo­kaj casa uporabljali prebivalci 
gradnji sodelovali kot še ne-Lesnega Brda, so našli mocan 

dovoda na Logu že dolga skrita horjulskega dela Lesnega Brda, 
polnoletni mladenici) pa naj bi izvir v Strgarju, ki je v dolini 

želja skoraj vsakega prebivalca gradnjo prevzelo podjetje inž. pod cerkvijo oz. mestom po-dokler niso na Prošci z vrtino te vasi ob cesti, ki povezuje lju-
Josipa Dedka. Pri gradnji so rušenega gradu na Lesnem prišli do mocnega izvira vode bljanska s postojnskimi vrati. 
pomagali tudi oddelki nemške Brdu. S prostovoljnim delom za lesnobrdski del horjulske Žal je vmes posegla velika sve­delovne brigade TODT. tako Ložanov kot Lesnobrdcev obcine. Danes voda iz Strgar­tovna vojna, kljub tem pa so Oba zbiralnika, tako tistega so zgradili zajetje v Strgarju s ja odteka v potok, vse stavbe 

že zgodaj spomladi leta 1944 obeh krajevnih vodovodov pa 
v Jordanovem kotu kot onega crpalko v betonski zgradbi ter stekli postopki za gradnjo no-nad Jamom oz. blizu Žiberša-položili cevovod do zbiralnika še stojijo in pricajo o zanosu vega vodovoda. 27. marca je 
na, naj bi koncali prav ob koncu v Jordanovem kotu. Lesnobrd-prebivalcev Loga, ki so si sku­bil opravljen komisijski ogled vojne leta 1945, o cemer prica ci so z udarniškim delom sko-šali zagotoviti pitno vodo. napeljave vodovoda vasi. tudi napis iz kamnov pri zbiral-pali vodovod do svojih domov. 
v Gradivo o gradnji vodovoda na niku nad Jamovih studencem. Rezervoar v Strgarju je bil do-Za clane ŠK pripravil Logu je del fonda Arhiva Repu-Ta vodovod je bil dimen-koncan leta 1973, slovesno pa Miha Rus 



Obcina Log-Dragomer 

sta potekali po Zoomu. lov ne more. Dejavnih minera­
tega pomembnega vitamina: to in obogatimo naš jedilnik. kah na koži, ustnicah, spolnih lov v našem telesu je po do sedaj 
pa niso le limone, najvec ga je Veliko casa je namenila organih; pomanjkanje vpliva znanih dejstvih 18. Podrobneje Veliko število udeleženk, tudi Vecina od nas dobro ve, zakaj namrec takoj pod krompirjevo na razpoloženje in delovanje 
iz drugih obcin, dokazuje kako-je pomembno uživati dovolj C vitaminom skupine B, nam je predstavila 7 osnovnih, vost Darjinih predstavitev. vitamina, ne samo zaradi ne-lupino. Zato doma pridelanega poimenovanih B kompleks. možganov. Skupina vitaminov to pa so kalcij Ca, magnezij Mg, 
B je nepogrešljiva je pri celicni 

posrednih ucinkov C vitamina, krompirja (ali bio pridelanega) V skupino vitamina B sodi kalij K, fosfor P, cink Zn, jod J in 
presnovi in celicnem dihanju, 

uživamo skupaj z lupino. Odli-vec kot 20 vitaminov, pogosto železo Fe. 
O vitaminih ampak tudi zato, ker pomaga pri pretvarjanju zaužitih hra-

cen vir je tudi paprika, zelje, pe-jih zasledimo tudi pod ime-Dobile smo recept za »železo-Opozorila nas je na to, da se pri absorbicji drugih vitami-nil v energijo ter pri prenosu 
eni topijo v vodi, drugi pa le v nov. Priporocila je, da namesto teršilj pa jagode, maline, borov-nom B kompleks. Med najbolj vo« marmelado, brez dvoma je 
živcnih celic. Vitamini B delu­

olju. Ce jih ne uživamo v pra-uživanja C vitaminskih tablet nice, ribez, … prihajajo meseci, pomembne vitame B prišteva-odlicna, saj so v teranu skuhane 
jejo povezano in se dopolnjujejo. 
mo vitamin B1 , B2, B3, B5, B6, borovnice, brusnice, suhe slive vem »mediju«, potem je tako, in prehranskih dopolnil raje v katerih bodo dosegljiva sveža Vsak ima svoje naloge, ki pa so v 

B7, B9, B9, B12 in druge. Dovolj in crne rozine, cimet in ingver, kot da jih sploh nismo zaužili. posežemo po naravnih virih hranila in postrezimo si z njimi dolocenih primerih izvedljive le, 

raznovrstna in tudi kaloricno ter med. Marmelada nam dvi­ustrezna hrana sicer vsebuje ce tudi drugi vitamini opravlja-gne imunsko odpornost in nam dovolj vitaminov kompleksa jo svoje. Povedala nam je recept, da moc. Posebno priporocljiva B, ker pa zaradi vse hitrejšega kako si »domac« B kompleks za je pri okrevanju po boleznih. Dolina rož – dnevniški zapis nacina življenja pogosto po-malo denarja, s kvasom, lahko Udeleženci so dobili tudi recept segamo tudi po predelani in pripravimo doma. za pripravo raztopine za lajšanje vitaminsko osiromašeni hrani, V casu Covida smo mnogi vnetij (revme) in za pripravo fi­mnogo ljudi trpi za hudim po-zaceli uživati D vitamin, ker iz-ziološke raztopine, da nam je ni 
Dvigovega bralnega krožka 
manjkanjem vitaminov skupine jemno poveca imunsko odpor-potrebno kupovati v lekarni. 
B. Posledice pomanjkanja se po-nost (je pa tudi kljucnega pome-S pogovori z Darjo Rojec gosto kažejo v slabem pocutju, na pri presnovi kalcija v kosteh), bomo v DVIG-u nadaljevali ok­vsi brali Jezero, spremljali nada-
Kriminalke niso bile 
potrtosti, depresiji, povecani ki se absorbira samo v olju. AD tobra 2021. 
ljevanko, posneto po tem delu 
nikdar moja priljubljena 
vrednosti holesterola, razpo-3, ki ga pogosto predpisujejo Olga Drofenik, DVIG na slovenski televiziji, in krimi­
tematika. Že v 
nalisticne spretnosti in razkritja 
najstniških letih, ko so 
inšpektorja Birse. Drugi so spet 
prijatelji navdušeno brali 
prisegali na delo Leninov park, tretji na Dolino rož. Zadnji ro­man, ki me je navdušil, je nosil 
Agatho Christie, sem 
sama komaj kdaj vzela 
naslov Virus. 
Znova 
v roke katero od njenih 
Dolina rož, kako pomenljiv 
knjig. 
naziv za Rožno dolino v Lju­bljani, kjer se v vili zgodijo ne-Pozneje so mi nekateri nav­navadne reci, je roman, ki smo dušeno pripovedovali, kakšna ga obravnavali na bralnem 
zadonela pesem 
strast je v prebiranju skandina­krožku v maju. Dve prerešetani vskih avtorjev, ki smo jih lahko trupli najdejo v spalnici in eno v spremljali tudi v razlicnih tele­dnevni sobi vile. Sprva kaže na vizijskih nadaljevankah. 
dvojni umor s samomomorom, A zame spletke, intrige, nasi-spoznali kot novinarja, kolu-a razplet zgodbe pokaže, da prvi lje in politikanstvo, ki vodijo do mnista in pisatelja. Vedno so vtisi vendarle niso odraz pravih nerazumljivih reakcij posame-me ti fantje in dekleta, ki so se dogodkov. 
znih junakov, niso navduševale, odlocali za samostojne alpini-Inšpektorja Birso na Policijski temvec rušile moj notranji mir sticne podvige visoko v gorah 

upravi Ljubljana degradirajo. in zadovoljstvo. Veliko raje sem ali pa v razlicnih odpravah, ki 
Užaljen zato oddide. prebirala zgodbe iz polpretekle so opravile odlicne in zahtevne 
Kmalu ugotovi, da ni clovek, in pretekle zgodovine, spozna-plezalne smeri tako doma kot v ki bi poležaval na kavcu in bi mu vala kraje in ljudi in njihove tujini, navduševali in mi na nek bilo kolesarjenje dovolj za ubi­odnose širom naše ožje in širše nacin pokazali, kako vzdržljivi, janje prostega casa. Zato odpre domovine in po svetu, se nav-neustrašni, telesno in psihicno pisarno kot samostojni detektiv. 
duševala nad biografijami zna-pripravljeni so, kako so medse-Zaplete se v preiskavo primera, bojno dobro povezani in kako 

nih domacih in svetovnih ime-ki ga novi inšpektor Ahlin pre­nitnih ljudi, ki so s svojim delom pogumni so. iskuje skupaj z Birsovima nek-
in ustvarjalnostjo pomembno Mnogo kasneje sem Tadeja danjima sodelavcema in tako se vplivali naGoloba spoznala tudi kot pisa-
 svoje delovno, kul-zgodba lahko nadaljuje. telja in avtorja številnih knjig. 
turno, umetniško okolje ali pri-Cloveka navduši avtorjevo Brez obcinstva, ob spoštovanju covidnih ukrepov menu slovenske glasbe in jo 
spevali k razvoju na podrocju, Segala sem po biografijah o Zo-poglobljeno poznavanje razlic-prenaša na mladi rod. 
so se po vec kot enem letu znova sestali pevci 

ki so ga obvladali. ranu Predinu, Goranu Dragicu, nih postopkov tako na podrocju Kot pravijo pobudniki pro-Pa me je v bralnem krožku Petru Vilfanu, Alenki Bratušek zakonodaje, kriminalisticnih skupine Mladi po srcu. jekta petje na nas vpliva har­
nekega dne navdušeno prepri-in Mileni Zupancic. Napisal metod, odnosov med posa-monicno, kar dokazujejo tudi 
V okviru projekta »Vseslo-povedala predsednica KUD 

ceval prijatelj Janez, kako dobre je pripoved Dava Karnicarja o meznimi delavci v razlicnih znanstveniki, ki uporabljajo vensko petje s srci« so prepe-Kosec, Anica Vengust. Mladi 
so kriminalke izpod peresa Av-spustu z Everesta. Neverjetno oddelkih policije, anatomije petje pri zdravljenju, blaženju 
gusta Demšarja. Celo posodil spretno se je prelevil v pozna-cloveškega telesa in nekaterih vali pred gasilskim domom v po srcu so ob spremljavi kitare in okrevanju po veliko razlic­mi je nekatera njegova dela in valca razlicnih podrocij življe-zakonskih podlag, ki urejajo po-Dragomerju. in harmonike zapeli v okviru nih boleznih. mi nekako približal tudi to li-nja in dela teh oseb in z lahkoto, samezna podrocja, ki jih roman »Pevska skupina Mladi po projekta, ki že cetrto leto po-Skupinsko petje pa je odlic­srcu smo izjemno veseli, da vezuje ljudi, ki radi prepevajo. 
terarno zvrst. O necednih po-zanimanjem in veseljem sem obravnava. Prav zato je zgodba no sredstvo vzajemnega uskla­slih v naši družbi je pisal tudi prebirala ta dela. še bolj prepricljiva, privlacna in smo lahko ponovno odprli »Vseslovensko petje s srci« je jevanja diha, duha in notranje-Igor Karlovšek in me prav tako V zadnjem casu, tudi po tra-realisticna ter bralca dobesedno svoja srca in na ves glas skupaj projekt, ki povezuje vse gene-ga ravnovesja pevcev. pritegnil k prebiranju njegovih gicni nesreci, ki se mu je zgodila prisili, da ji sledi vse do popol-zapeli. Naše druženje je bilo racije, vse družbene sloje doma Z njim ustvarjamo prostor zgodb. v gorah, ko je utrpel težke po-nega razpleta. prekinjeno za res dolgo casa in in po svetu, neguje slovensko ljubezni, ki jo je bilo cutiti tudi Tadeja Goloba sem najprej škodbe, ki jih še vedno poskuša Verjamem, da boste uživali ob tokratni nastop, ki sicer pote-kulturo in jezik, krepi nacio-ob prepevanju Mladih po srcu, 




spremljala na njegovi alpini-pozdraviti, je zaslovel s krimi-prebiranju romana. ka brez obcinstva, je prva vaja nalno pripadnost in ustvarja ki jo vodi Iztok Urbanc. sticni poti. Šele potem smo ga nalnimi romani. Najprej smo Dragica Krašovec, urednica po vec kot enem letu,« nam je boljše vzdušje, ozavešca o po-V. L.,  foto: V. L. 
NAS CASOPIS 493/31. 5. 2021 C M Y K 53 
Obcina Log-Dragomer 53 
Poklice me morda šele drugic v življenju nekdanja mariborska sošolka in mi rece: »Poslala ti bom pravljico nekega lepega, pametnega, 

Tone Partljic o pravljici Irme Lavrencic 
talentiranega dekleta, ki mu je bilo ime Irma. 
Poglej in nekaj napiši, ce se te bo dotaknila.« 
Mimogrede torej izvem, da vodami in pred sto in sto leti, ko tega dekleta ni vec med nami. so bili za vsakim grmom prin-Odšla je za vedno, za njo je osta-ci in princese, kralji in kraljice, la bolecina in drobna pravljica z velikani in vile, hrabri vitezi nenavadnim naslovom Cmoka-na belih konjih, a tudi nevarne ci z Barja. carovnice, zmaji in škrati, celo 
Pravljice so vecne in neuni-hudobne macehe … Velikokrat cljive. Lahko so napisane in celo so si junaki pomagali s carobni­samo narisane v kaki slikanici, mi palicami ali celo cudežnimi lahko pa ostajajo žive tudi nena-kamni in prstani, da so dosegli pisane, saj imajo tudi svoje dru-svoje želje. go življenje – v pripovedovanju; Toda najveckrat sta se princ in mladih poslušalcev se naro-in princesa vendar porocila in di v ta svet vsak dan kar veliko. bila srecna do konca dni, junaki Mame in ocki, najveckrat celo so premagali zmaje, dobri ljudje dedki in babice, vzgojiteljice in so zmagali, hudobni pa so izgi­gospe, ki cuvajo otroke, kadar nili. Zato velja, da imajo pravlji­staršev ni doma, jih pripovedu-ce srecen konec. jejo otrokom, najveckrat preden Ampak ne vse … Najdeš kako zaspijo … Otroci pa že z zaspa-prav žalostno pravljico, celo pri nim glasom pravijo še, še, še … najvecjem mojstru pravljice 
Ceprav so torej pravljice neka-Andersenu, ce pomislim samo kšna ljudska literarna dedišcina na njegovo Morsko deklico v pripovedovalcev in otrok, so se Kopenhagnu … Ali pa slavcka z leti ustvarili nekakšni vzorci, in rdeco vrtnico, ki jo je napisal kakšne naj bodo pravljice, da jih Oskar Wilde. bodo otroci radi poslušali vecer Spomnim se, da sem sam, ko za vecerom … Navadno se go-sem kot dijak pisal pesmi, raz­dijo nekoc in nekje, še najrajši ocaran, ker me lepa deklica ni za devetimi gorami in devetimi marala in se mi je zdelo, da me 
Pisali smo z roko 
Tudi v letošnjem cila, ki ste jih poslali, so lepa na januarju smo se pogled in zanimiva za branje. V veselje nam je videti toliko 
pridružili akciji društva 
razlicnih pisav. 
Radi pišemo z roko in 
Vsem, ki ste sodelovali, se 
povabili vse, ki radi 
najlepše zahvaljujem. Obe­
pišejo, da nam pošljejo 
nem vas vabim, da prevzame­
prispevek. 
te svoj izvod, poklicite 031 643 228 (Nika) in se dogovorimo. 
Letošnja tema je bila Pišem Upamo, da bomo tudi na­
pismo prijatelju. Vse je, v duhu slednje leto izvedli podobno 
casa, potekalo na daljavo. Klub temu smo zbrali številne pri-akcijo. spevke in izdali že tretjo knji-Nika Gams, žico. Prisrcna pisma in sporo-društvo DVIG 
Dvig v Tednu ljubiteljske kulture 
Letošnji Teden staršev in njihovih najbližjih dne 19. 5. 2021. 
ljubiteljske kulture letos 
Irma Lavrencic je kot naj­
postavlja v ospredje 
stnica napisala pravljico Cmo­
literarno ustvarjenost in 
kaci z barja. Z izdajo v knjižni instrumentalno glasbo. obliki smo pravljico iztrgali pozabi. Na literarnem sreca-
V DVIGU bomo v TLK v nju s Cmokaci z barja bomo središce postavili naše naj-pocastili spomin na Irmo in mlajše literarne ustvarjalce, predali javnosti pravljico, ki clane študijskega krožka Od jo je ilustriral Gorazd Vahen, 
pravljice do lutke in Irmo oblikovala Jelena Bobbera, Lavrencic, nekdanjo ucenko njen izid pa so omogocili ob-naše osnovne šole. cina Log - Dragomer in do-Najmlajši so v ŠK ustvarili natorji. Srecanje s Cmokaci z svoje ilustrirane avtorske pra-barja pa bo potekalo 28. maja vljice, ki smo jih objavili v knji-2021. žni izdaji in jih bomo prebirali Olga Drofenik, DVIG na srecanju predšolskih otrok, 
tudi nihce na razume in mara, napisal pesem z naslovom »Tudi pravljice vcasih žalosten konec imajo.« 
In taka je pravljica lepega, pametnega in dobrega dekleta, ki ji je bilo ime Irma in ki je ni vec … Pravljica, ki je ne pozabiš in nehote še dolgo premišljuješ 
o njej. Pisateljica pravi, da si je ni izmislila sama, ampak ji jo je pripovedoval dedek. Kot druge pravljice pozna tudi njena cu­dežna bitja Cmokavce, ki imajo celo svojega kralja. 
Vendar se pravljica ne doga­ja v neznani deželi za devetimi gorami in devetimi vodami, ampak na vlažnem in vcasih mocvirnem ljubljanskem Barju, kjer je bila najbrž deklica doma. 
Cudežna bitja so bila majhna, zelena, njihova glave pa so bile lepe in nekaj posebnega, drugih telesnih pritiklin ocitno niso imela, voda in mokre poti, kaj šele jame, so bile njihov dom. 
Tam so zgovorno cebljala, cmok, cmok, cmok in ljudje so mislili, da ta glas v mokri zemlji povzroca njihova hoja, a ko so ugotovili, da se oglašajo zele­na drobna bitja, so jim pravili Cmokaci. 
In Cmokaci so imeli svojega kralja, ki je želel, da bi bili ko­ristni in bi pomagali ljudem na Barju. Priložnost se je ponudila, ko je po hudih nevihtah ostalo polje na barju uniceno, koruza na primer polomljena, listi sce­frani, storži so propadali. 
Kralj je rekel, da morajo lju­dem pomagati. In so se lotili dela, vendar s svojimi telesci niso bili kos usodi in unicenju. Še vec, ljudje so rekli, da jim cmokaci unicujejo polja, pre­ganjali so jih in drobna bitja so spoznala, da jih na Barju ne marajo in da jih celo preganjajo. Sklenili so, da odidejo do mor­ja, v pristanišcu pa bodo zlezli na kako ladjo in odpluli v kako daljno deželo, kjer bi jih nekdo maral … Ne bom ponavljal, kar je presunljivo opisala mlada Irma, kaj so doživljali na poti, kako jih je pot zmucila, vroce sonce unicevalo, vozovi na ce­sti pogazili in usmrtili, le nekaj malega, tako za vzorec, se jih je rešilo in pritihotapilo na ladjo 
… Kaj je bilo potem z njimi, ne vemo … Vsekakor žalostno. 
Cmokaci so bili uniceni, manj kot odstotek se jih je rešilo, toda morda le ni vse tako žalostno. Moramo biti hvaležni za cas, ko so prebivali na Barju. Moramo biti po svoje srecni, da so bila med nami bitja, ki so hotela po­magati drugim. 
Obstaja celo upanje, da se je kdo od njih prebil na oni svet, 
o katerem so sanjali, kjer ni hudobije … Na marsikaj otroci lahko pomislijo, ko jo bodo gle­
Cmokaci z barja 
dali, brali, poslušali. Odrasli pa bomo ugibali, ali niso Cmoka-ci prispodoba za ljudi, ki so po hudi vojni nevihti množicno bežali do pristanišc, da bi se izognili mašcevanju. Prav tam okoli barja ni bilo malo takih. 
Ali pa je bila mlada lepa, pa-metna in talentirana Irma tak barjanski Cmokac? Se ji ni mo­goce v obcutljivem srcu zazdelo, da ljudje niso dovolj dobri, da sovražijo, da je nihce ne razu-me … Da to ni njen svet? Pa je tudi ona odšla; na sreco je ostala za njo sedaj najdena pravljica, ki bo pricala, da je bilo med nami tako dekle … Mala Cmokacka z Barja! 
Pravljica je nenavadna, toda saj nam je napovedala, da je njen ljubi dedek pripovedoval nenavadne pravljice. 
Tone Partljic 
Dogajanje v društvu Dvig 
Študijski krožek 
Od pravljice 

Živim v Sloveniji – 
do lutke 

prvo srecanje v živo 
Vsako sredo ob 17h se zberejo malcki 

Vsi, ki ste že prebrali 6. zbiranje do 10 ljudi le dovoljeno, bo pripravil italijansko opol-
v bralnem krožku Od pravljice do 

smo se zbrali v manjšem krogu dansko srecanje in pogostitev. 
številko DVIG-ove revije lutke. In veliko so ustvarili od prvega 

in se preizkusili v igri Štrbunk, Po italijansko seveda.
Pogovori z obcani, veste, 

kar v Toscani. Olga Drofenik, clanica ŠK letošnjega srecanja 31. marca. 
da smo se clani srecevali 
Nacrtujemo še dve srecanji, 
izkljucno po Zoomu. 
Koncali so ilustrirane avtorske pravljice, zdaj 

eno v Športnem parku Log, ka-so že v tiskarni. Spoznali so dve novi sloven-
mor nas je povabil Steve na igro Zato se Borka, Bogumila, Ste-


ski pravljici Malo Marjetico in gozdnega moža 
Štrbunk. (Vida Brest) in Pikija Jakoba – medvedja mamica ve in Rosario ter clani »domo­
rodci« še nismo srecali v živo Drugo srecanje bo 25. sep-(Kajetan Kovic). Izbrali so svojega pravljicnega 
oziroma le nekateri. Ko je bilo tembra v Toscani. Rosario nam junaka/junakinjo, svoje najljubše barve ter na­redili lutke na palici (Mala Marjetica) in lutke iz papirja (Piki Jakob).                        Društvo Dvig 

Predstavljanje pesmi naših obcanov iz zbirke Šepet barja 
Februarja smo v tem sem vam za donacijo za tisk zbirke vnaprej zahvaljujemo. 
Našem casopisu zaceli 
In še pesem za ta mesec – str. 
z objavami pesmi naših 

18, Šepet Barja: 
obcanov, objavljenih v 
Dragica Krašovec: 
zbirki Šepet barja. 
Le en 
Po aprilski objavi nas je pokli­

calo kar nekaj obcanov z vpra-Stotero poti 
šanjem, kje lahko zbirko dobijo. 
vodi v svet, Z objavljanjem pesmi nadaljuje­le ena vrata k duši izgubljeni mo, zbirko pa lahko narocite po in en sam gib elektronski pošit dvig@iold.si 
k duši porojeni. 
ali po telefonu 031 254 125. Ob 

Študentke in študent o ucenju anglešcine v Dvigu 
in tedaj ugotavljamo, da nikoli ram reci, da mi bolj kot ucenje ni prepozno, da se spoprimemo samo zelo veliko pomenijo ta z zacetki tega ali onega ucenja. naša srecanja! 
V letu 2020/21, ko nas je epi­demija Covid virus pahnila med Marinka domace stene, se nismo dali. S Kako sem se pocutila po 
pomocjo nam nove tehnologije enem letu zopet za mizo in ne ZOOM-a smo nadaljevali uce-pred ekrani? nje. Izkazalo se je, da je bil to Bilo je super, da smo se lahko 
dober nacin ucenja – seveda kot videli v živo. Vsi smo bili veseli izhod v sili. Šolanje na daljavo tega srecanja. Tudi Smrk, Olgin vseeno nima take vrednosti kot kuža, nas je bil neizmerno vesel, šolanje z uciteljem neposredno posebej Bože, ki mu vedno pri-
v ucilnici. Tako je naše šolsko nese poslastico. leto bilo vseeno aktivno. Ampak tudi ucenje preko 
V aprilu 2021 smo se spet racunalnika je bilo koristno – zbrali v ucilnici naše Olge in osvojili smo tehniko zooma. vsi veseli zaokrožili v živo naše ucne ure ob kavici in bureku, 
Miha 
kar smo celo leto pogreša-Po dobrem letu smo se spet li. Upam, da nam bosta dani 
dobili v živo. Res je, to je cisto zdravje in volja, da bomo naprej 
nekaj drugega, vendar je treba utrjevali pridobljeno znanje an-
priznati, da tudi poti, ki nam jih gleškega jezika. 
omogoca sodobna tehnologija (zoom), niso od muh. 
Boža Ves cas omejitev gibanja in Moje sodelovanje v ucni obiskovanja smo ostali v stiku skupini anglešcine sega v leto in smo bolj ali manj uspešno 

Valerija dobre volje naše uciteljice Olge je pomagalo, da sem vzdržala 2012 in se me je “dodobra” pri­
nadaljevali z našim ucenjem Z upokojitvijo se vsakemu po-Nekaj pa je nas tudi takih, ki smo aprila l. 2012 zaceli z uce-in pridobila nekaj znanja in ra-anglešcine. 
jelo. Zato je bil nacin ucenja po rodi vprašanje, kaj bo pocel ves so si zadali geslo: Nikoli nehati njem angleškega jezika. Neka-zumevanja jezika. Po 9-tih letih Zoom-u na zacetku kar malo Mogoce bi moral biti nauk iz ljubi dan, ko mu bo cas ostajal. zacenjati in nikoli zaceti nehati. teri so znanje le-tega pridobili ucenja mislim, enako tudi drugi nenavaden. Poleg tega je bilo tega nesrecnega obdobja, da se z A cas ne ostaja, le koristno ga je že v srednji šoli ali kje drugje. sošolci, da je uspeh viden kljub treba osvojiti tudi to tehnologi-malo potrpljenja in strpnosti da vredno uporabiti. Morda imajo It is never to late to learn. Zame je bila anglešcina izziv, našim sivim lasem. Kar pa mo-jo. No, vse to pa ne more nado-preriniti tudi skozi take cudne nekateri že vnaprej dolocen ur-Tako se nas je zbralo nekaj ta-saj je bil to prvi zacetek ucenja rava z Božo še posebej poudari-mestiti osebnega stika s sošolci, case in se ne odzvati na vsako nik, ki so si ga tako želeli že, ko kih, ki smo si zaželeli spet po-angleškega jezika. Ni bilo lahko, ti, je DRUŽENJE, ob katerem se profesorico Olgo in naš klepet motnjo, ki nam moti vsako-so bili še službeno aktivni. stati »šolarcki» in s pomocjo a vzpodbujanje uciteljice Olge vsak izmed nas nekoliko sprosti ob kavici in bureku seveda. Mo-dnevno rutino. 





NAS CASOPIS 493/31. 5. 2021 C M Y K 55 
Vlaganje v medicinske sestre in babice je naložba v zdravje in državo 
5.maja smo obeležili 
mednarodni dan babic, 
12. maja pa medicinskih 

Pred pandemijo je Svetovna zdravstvena organizacija pred­videvala, da bo do leta 2030 na svetu primanjkovalo devet mili­jonov medicinskih sester in ba­bic, s pandemijo je primanjkljaj poskocil na 14 milijonov. 
Zlasti v drugi polovici tega leta bodo povsem izcrpani iz­vajalci zdravstvene in babiške nege zapušcali svoje odgovorno delo. 
Adamsova je še povedala, da mora zdravstvena politika stre­meti k odpornejšim zdravstve­nim sistemom in da bi lahko kar 20 odstotkov izdatkov za zdra­vstvo bolje porabili. 
Državljani zaupajo medicinskim sestram. Kaj pa zdravstvena politika? 
Zaupanje javnosti v poklic medicinske sestre je povsod v  svetu zelo veliko, je na kon­gresu Zbornice – Zveze po­udarila prof. dr. Brigita Skela Savic, clanica sveta direktorjev Mednarodnega sveta medicin­skih sester (ICN). V ZDA je zdravstvena nega že 18 zapore­dnih let prepoznana kot najbolj zaupanja vreden poklic na po­drocju družbene prepricljivo­sti, profesionalne poštenosti in eticnih standardov delovanja. V svetovnem in  evropskem me-rilu se medicinske sestre na le­stvici najbolj cenjenih poklicev uvršcajo takoj za gasilci. Tudi v Sloveniji je zaupanje javnosti v delo medicinskih sester izje­mno veliko, saj se po zaupanju v poklice že nekaj let uvršcajo v sam vrh, takoj za gasilci. 
Zdravstvena politika in zdra­vstveni menedžment pa spo­znanja raziskav o pomenu in vlogi medicinskih sester ter po­membnosti njihovega izobraže­vanja ignorirata. V zdravstveni negi v 90 odstotkih delajo žen­ske in ICN opozarja na velike neenakosti zdravstvene politike do te velike poklicne skupine, ki se kaže v nizkem vlaganju vlad v izboljšanje delovnih pogojev in nedostojnem placilu za delo v primerjavi z zdravniki, je opo­zorila prof. dr. Skela Savic in nadaljevala, da se medicinskim sestram onemogoca profesio­nalni razvoj in se jih namešca na delovna mesta, za katera bi jih bilo treba izobraziti in vec placati. Kadrovski normativi so pod priporocili, kar ucinkuje na varnost pacientov ter predsta­vlja za medicinske sestre stres in povecuje delež neizvedene zdravstvene nege. Prof. dr. Skela Savic je še pozvala, naj se strate­gije razvoja zdravstva ne pišejo vec brez medicinskih sester. (gt) 
Letošnji mednarodni dan babic, ki smo ga obeležili 5. maja, je potekal pod geslom Upoštevajte podatke, vlagajte v babice, moto praznika medicinskih sester 

12. maja pa je bil Glas medicinskih sester: vizija za prihodnost zdravstva. 
Izvajalci zdravstvene in babi­ške nege v Sloveniji se dobro za­vedajo svoje pomembne vloge pri zagotavljanju zdravstvenega varstva. Zato je strokovna orga­nizacija Zbornica – Zveza odlo-cevalce pozvala, da je vlaganje v poklic medicinske sestre in ba­bice naložba v zdravje in državo. Glas medicinskih sester in ba­bic mora biti v politiki slišan in upoštevan, ce želimo, da bodo prebivalci Republike Slovenije še naprej deležni varne in kako­vostne zdravstvene obravnave, kakršno si zaslužijo. 
»Brez medicinskih sester in babic ni zdravstvenega sistema. Da nas bo v prihodnje v sistemu dovolj, je nujno treba sprejeti nove, ustrezne kadrovske stan­darde in normative, ki temeljijo na potrebah pacientov. Te so danes bistveno vecje, kot so bile pred desetletji. Le z zadostnim številom ustrezno usposoblje­nega kadra bomo lahko poskr­beli za vse, ki bodo potrebo­vali našo pomoc,« je povedala Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze in dodala: »Odlocevalci se morajo zaveda-ti, da vlaganje v poklic medicin­ske sestre in babice ni strošek, temvec gre za naložbo v zdravje in državo. Le tako bomo lahko državljani z optimizmom zrli v svojo prihodnost.« 
Medicinske sestre in babice v središcu globalnih izzivov za razvoj in prihodnost zdravstva 
Praznika izvajalcev zdra­vstvene in babiške nege je Zbor­nica – Zveza pocastila s 13. kon­gresom zdravstvene in babiške nege Slovenije, ki je potekal pod naslovom Medicinske sestre 
Iz Upravne enote Vrhnika 

Veljavnost osebne izkaznice 
Vecjemu številu osebnih izkaznic bo v prihodnjih mesecih potekla veljavnost, zato vas prosimo, da preverite veljavnost vašega osebnega dokumenta. 
Za obisk Upravne enote Vrh­nika se je zaradi povecanega poteka listin treba predhodno narociti na telefonsko številko 01 750 78 50. Rok za izdelavo osebne izkaznice je sedem delovnih dni od prejete vloge, zato vas prosimo, da se za iz­delavo nove osebne izkaznice pravocasno narocite. Ce boste osebno izkaznico potrebovali prej, lahko doplacate priorite­tno izdelavo. 

Vlogo za izdelavo osebne iz­kaznice lahko vložite na kate­rikoli upravni enoti v Sloveniji. Vložite jo lahko zgolj osebno, za mladoletnega otroka pa vlo-
Cena osebne izkaznice 
go vloži zakoniti zastopnik. Ce je otrok starejši od osmih let, mora biti navzoc, da se podpiše. Vlogi mora biti priložena stara osebna izkaznica in primerna fotografija ali potrdilo z refe­rencno številko iz sistema E­-fotograf (slika v digitalni obli­ki). Ob vložitvi vloge se lahko odlocite za vrocitev izdelanega dokumenta na upravni enoti ali na domu s priporoceno po­što. 
V postopku izdaje osebne iz­kaznice mladoletnemu otroku lahko pristojna uradna oseba zahteva soglasje drugega od staršev, ce dvomi, da starša izvršujeta roditeljsko pravico sporazumno. 
Pravocasno uredite veljavnost vozniških dovoljenj 
Vozniško dovoljenje v obliki kartice velja najvec  deset let. Julija 2019 je poteklo  deset let od zacetka izdaje vozniških do-voljenj na kartici. Pri podaljše-in babice v središcu globalnih izzivov za razvoj in prihodnost zdravstva. 
Le-ta je bil v luci koronaviru­sne bolezni zelo zgovoren, saj je pandemija v središce vse­ga dogajanja postavila ravno zdravstvo, katerega najvecji del predstavljajo medicinske sestre, babice, tehniki zdravstvene nege in bolnicarji negovalci. 
Elizabeth Adams, predsedni-ca Evropske federacije zdru­ženj medicinskih sester, je na kongresu poudarila, da je treba vlagati v medicinske sestre in babice ter razširiti obseg dela in licence, saj bo tako mogoce naj­hitreje zagotoviti ucinkovito in kakovostno splošno zdravstve-no varstvo. 


vanju veljavnosti vozniških do-voljenj opažamo, da državljani pozabijo podaljšati veljavnost kartic, ce imajo kategorije ve­ljavne do 80. leta starosti. Tako vozniško dovoljenje ni veljavno. Državljan potrebuje za podalj­šanje veljavnosti vozniškega dovoljenja samo novo biome­tricno fotografijo, staro vozni­ško dovoljenje ter placa uprav-no takso in tiskovino v znesku 
19,14 evra. 
Ce je v staro vozniško dovo­ljenje vpisana omejitev vožnje iz zdravstvenih razlogov, se vo­zniško dovoljenje podaljša, ko imetnik vozniškega dovoljenja predloži zdravniško spricevalo, da je telesno in duševno zmo­žen za vožnjo motornega vozila dolocene kategorije. 
Tovrstno zdravniško sprice­valo izda zdravnik medicine dela, prometa in športa. 
Zdravniško spricevalo ne sme biti izdano vec kot 30 dni pred potekom omejitve,  sicer se tako zdravniško spricevalo ne upošteva. 
Imetniki ‘starih’ dovoljenj na tridelnih roza obrazcih morajo le-te zamenjati najpozneje do19. januarja 2023.
Za obisk Upravne enote Vrhnika, z namenom urejanja upravnih zadev s podrocja pro-meta, se mora stranka predho­dno narociti po telefonu na število 01 750 78 50. 
Upravna enota Vrhnika 

OSEBA  VELJAVNOST  CENA  CENA PRIORITETNE IZDELAVE  
Po dopolnjenem 70. letu starosti  trajna  18,86  evra  27,96 evra  
Polnoletna oseba  10 let  18,86 evra  27,96 evra  
Otrok, star od 3 do 18 let  5 let  14,26 evra  18,76 evra  
Otrok, ki še ni dopolnil starosti treh let  3 leta  12,46 evra  15,16 evra  



Odhajate na dopust? 
Preberite napotke 
NIJZ pred odhodom ali pa rezervacijo poletnih pocitnic teno in tudi ne potrebuje negativnega svetuje, da pri nacrtovanju poti v tujino spremljate testa PCR, ce: -potuje v tranzitu in Slovenijo zapusti 
epidemiološko stanje na obmocju nacrtovane poti, 

najpozneje v 12 urah po vstopu; 
preverite pogoje vstopa v državo potovanja in upoštevate 
- gre za opravljanje mednarodnih pre­
odlocitve tamkajšnjih oblasti. 
vozov; 

- v tranzitu prevaža blago ali osebe v Se vracate iz »rdece države«? ce je od drugega odmerka cepiva pro-gospodarskem, tovornem ali potni-Pred vstopom v poletje je na rdecem izvajalcev Biontech ali Pfizer preteklo škem prometu; seznamu, za katere velja visoko tve-najmanj sedem dni, drugega odmerka - gre za otroke pred dopolnjenim 15. ganje za okužbo, velika vecina evrop-Moderne najmanj 14 dni, prvega od-letom v spremstvu ožjega družin­skih držav, vkljucno z vsemi našimi merka Astre Zenece najmanj 21 dni, skega clana; sosednimi državami. Da bi se oseba, ki odmerka cepiva Johnson & Johnson - gre za dvolastnike ali najemnike ze­
prihaja iz države na rdecem seznamu, ali Janssen-Cilag najmanj 14 dni, dru-mljišca v obmejnem obmocju ali na izognila desetdnevni karanteni, mora obeh straneh državne meje, ki pre­
gega odmerka cepiv Sputnik V, Sinovac ob prehodu meje predložiti: haja mejo zaradi opravljanja kmetij-
Biotech ali Sinopharm najmanj 14 dni. 
-dokazilo o negativnem rezultatu testa sko-poljedelsko-gozdarskih del in se PCR, ki ni starejši od 48 ur (od odvze-vraca cez mejo najpozneje v desetih 
Kdo se lahko vrne brez karantene? 
ma brisa); urah; potrdilo zdravnika, da je prebolela Obstajajo izjeme! - gre za osebo, ki mejo prehaja iz nuj­COVID-19 in od zacetka simptomov Nekaj najbolj pogosto uveljavljenih iz-nih razlogov, vezanih na odpravo ni minilo vec kot šest mesecev; jem, ko oseba, ki vstopa v Slovenijo iz neposredne nevarnosti za zdravje, -dokazilo o cepljenju proti COVID-19, rdecih držav, ne bo napotena v karan-življenje, premoženje, nastanek ma-terialne škode, ali iz poslovnih razlo-gov in se vraca cez mejo v 12 urah po prehodu meje. 
Kakšni so pogoji Hrvaške za vstop? 
Hrvaška ima drugacno starostno mejo glede testiranja otrok, kot to za zdaj velja pri nas. Za vstop na Hrvaško tako lahko brez testa vstopijo le otroci, mlaj­ši od sedem let. Za vstop v Slovenijo je ta meja doloce­na pod 15. letom starosti. No, tudi na Hrvaškem razmišljajo v tej smeri, da bi dvignili starostno mejo. Odlocitev naj bi sprejeli do konca meseca. Sicer pa Hrvaška za vstop od potnikov iz Slovenije zahteva sledeca dokazila: 
- 
dokazilo o negativnem rezultatu te­sta PCR, ki ni starejši od 48 ur (od odvzema brisa); 

-dokazilo o cepljenju proti COVID-19, ce je od zadnjega potrebnega odmer­ka minilo vsaj 14 dni; 

- 
dokazilo o negativnem rezultatu hi-trega antigenskega testa, ki ni starejši od 48 ur, priznajo teste, proizvedene v EU, in test kitajskega proizvajalca Shenzen Ultra – Diagnostic Biotech; 


-zdravniško dokazilo o prebolelem COVID-19 ali potrdilo o pozitivnem testu PCR ali hitrem antigenskem testu. 
Kje na Hrvaškem se lahko testirate? 
Pretežna vecina slovenskih državlja­nov se pred odhodom iz Hrvaške, da bi se lahko vrnili domov brez 5 dnevne karantene, odloci za testiranje. Slove­nija zaenkrat za vrnitev iz Hrvaške še vedno zahteva dokazilo o negativnem PCR testu. Ta dokazila testirane osebe prejmejo po elektronski pošti, prevod iz hrvaškega v slovenski jezik za pre-hod meje ni zahtevan. Seznam vseh lokacij, kjer je možno opraviti teste, vecinoma gre za PCR in ponekod tudi hitre antigenske teste, je objavljen na spletni strani koronavirus.hr. 
Glavni regionalni obmorski centri so trije:Istra: ZJZ Pula, kjer izvajajo teste PCR vsak dan z izjemo nedelje, obvezno se je narociti prek e-naslova covidtest@ zzjziz.hrKvarner: NZZJZ Reka, kjer izvajajo teste PCR vsak dan od ponedeljka do vkljucno sobote med 8 - 12hDalmacija: DZ Novalja, kjer izvajajo teste PCR vsak dan od ponedeljka do vkljucno sobote ob 14:30h, narocila prek e-naslova covidnovalja@gmail. 
com (gt) 

najvišjo goro starodavnih Teb, prestolnice novega kraljestva. Tu so vec kot 500 let pokopavali faraone in njihove bližnje, nekatere POTOVANJA SO NAZAJ – POLETIMO IZ LJUBLJANE! grobnice imajo tudi po 120 prostorov. Predstavljamo dve priljubljeni destinaciji med poletjem: IRSKO in ŠKOTSKO 2. Piramide Škotska je dežela zeleno – modrih obzorij, svežine, romantike in Ce je Luksor kot prestolnica novega kraljestva najvecji muzej na skrivnostnosti, karirastih kiltov, dud, ponosnega srca, srednjeve­prostem na svetu, so piramide pri Kairu najstarejše ohranjeno ških mest in neverjetnih vremenskih kontrastov. Škotsko višavje svetovno cudo in najsvetejši prostor starega kraljestva Egipta, ki je zibelka škotskega naroda, kjer so živeli najbolj zavedni in bo-so jih gradili že v 3. tisocletju pred našim štetjem. Cel svet pozna jeviti škotski klani. Štirje škotski pomembneži: Wallace in Bruce, ki podobo skoraj 150 m visoke Keopsove ali Velike piramide, ki jo je sta se z orožjem bojevala za škotsko neodvisnost, ter sira Walter 100.000 ljudi gradilo polnih 20 let, po vodi pa so opravili verjetno Scott in Robert Burns, ki sta za orožje izbrala pero. pol milijona prevozov težkih kamnitih blokov. 3. Z jeepi k beduinom v pušcavo Se še spomnite beduina iz Palmine akcije Pustite Egiptu v srce, ki je vztrajno trdil, da je njegova kamela Špela? Že vožnja z jeepi po brezpotjih med sipinami je doživetje. Težko je ugibati, kako vozniki najdejo pot do pravega beduinskega tabora. Tam zmoti-Dragi naši popotniki! mo mir vetra in peska, ki postane oprijemljiv, ko se usedemo na blazine in zacnemo srkati beduinski caj sredi pušcave. Palmovci se že mesece pripravljamo na to posebno poletje. Zato, ker vemo, kako zelo si vsi želimo doživeti svobodo in sonc­ne avanture, zadihati svežo energijo, skakati po vodi in se igrati brez meja. Pripravili smo vse, da vas lahko pomirimo in pripravi-mo na varno potovanje ter vam pocitnice organiziramo tako, da boste lahko zadovoljno rekli: »Ja, to je poletje po moje«. Palmina posebna letala bodo poletela iz Ljubljane na grške otoke, v Španijo, Portugalsko, Turcijo, Crno Goro, Egipt in Dalmacijo. Na Hrvaško ali po Sloveniji se boste lahko odpravi­li tudi z lastnim prevozom, pod Palmo pa bomo poskrbeli za vse drugo. Skupaj bomo potovali na sever, vse do Škotske, Irske, Irska je dežela vec kot 40 odtenkov zelene, mehkih trav in viso-Skandinavije, Islandije in Baltskih dežel. kih klifov, morja in slikovitih vasi, skrivnostnih meglic in gozdov, Skocite pod Palmo, kjer ste kot doma, a zmeraj od doma, in se pisanih mest, delfinov, glasbe in plesa, sprošcenosti, piva in pu­dvignite nad izzive tega leta. Naj bo to poletje po vaše. bov. Obalna pot Adare – Tralee – Dingle – Cork. Divji Atlantik prinese vsako leto viharje na obale grofij Cork in Kerry. Najslikovi-Srcen pozdrav, Vaši Palmovci tejšo divjo obalo s stotinami lepih pešcenih plaž na jugozahodu In svet se vas dotakne – www.palma.si Irske ustvarjajo valovi in veter. EGIPT je Palmina specialiteta že 20 let – poletimo vsako soboto iz Ljubljane, vseh 365 dni v letu Vabljeni v Hurgado, kjer boste preživeli nepozabne pocitnice. Tamkajšnje cudovito Rdece morje je znano po izjemno boga­4. Podvodni svet in otok Giftun tem podvodnem svetu, ki ga boste lahko raziskovali med pota-Ko enkrat doživimo soncni zahod, medtem ko lebdimo v zdra­pljanjem, snorkljanjem ali samo s prijetnim sprehodom ob vodi. vilno slanem Rdecem morju, si ga ne moremo izbiti iz glave. Isto Morje v Hurgadi ima celo leto kopalno temperaturo, plaže so velja za podvodni svet, kjer se v hipu pocutimo kot soigralci v dolge in kar vabijo, da nanje položite pisano brisaco. Disneyevih filmih Nemo ali Dori. Izlet na otok Giftun s snorklja­njem odkrije še bolj pisano mavrico koral in rib pod vodo. Slepe­4 naj doživetja v EGIPTU ce turkizne vode in radovednih ribjih pogledov ne boste nikoli pozabili. 1. Dolina kraljev Dolina kraljev ne bi mogla bolj tocno opisati svetega kraja pod Placana objava  
TURISTICNA AGENCIJA PALMA www.palma.si telefon: 051 380 838 e-mail: klicni.center@palma.si  

Ana svetuje 

Urejanje žive meje 
Spanje za zdravje 
Vas muci nespecnost? 
Vec kot polovica vseh 
ljudi ima obcasno 
težave s spanjem in 
celo tisti, ki zaspijo brez 
težav, pogosto ostanejo 
budni dlje, kot bi želeli. 
Najpogosteje se to zgodi pred velikimi življenjskimi do-godki in ce bi se lahko znebili težav s spanjem, bi se v življe­nju pocutili veliko bolje. 
Po definiciji je nespecnost ponavljajoca se motnja spanja, ki sledi noc za nocjo, vcasih se celo zdi, da je brez konca. Navadno se zacne postopoma, dalj casa traja, da zaspite, po­noci se prebudite in ne morete in posledicno tudi duševno in nazaj zaspati. Nato opazite, da telesno pocutje. Zdravje lahko se ob neprespanih noceh težje dosežemo le, kadar so pozitiv­zberete in ste manj ucinkoviti. 
ne in negativne lastnosti med Še bolj neprijetno pa vam po­seboj v ravnotežju. 
stane, ko ugotovite, da vas ne­specnost zacne skrbeti. Takrat 
Kako se pred spanjem 
se težava hrani sama s seboj. 
lahko umirimo? Sprostitev s 
Skrbi nespecnost poglabljajo, kar pa vodi v še vecje skrbi in tehniko dihanja tako se zacarani krog zavrti. Lezite in izkoristite trenutek Zelena barva pomirja za vecje površine, tudi akumu-uporabo. tah oz. do 100 % v 55 minutah. 

Da bi iz tega kroga izstopili in za to, da zaprete oci in opa­latorske so vedno bolj zmoglji-Husqvarna 520LiHE3 so Zadnja leta so vedno bolj pri-

in navdihuje, v obliki nespecnost ozdravili, pa je po-zujte obcutke v telesu. Bodi­
ve, njihova prednost pa je, da akumulatorske višinske škar-ljubljeni baterijski stroji. Zacetni 
dreves in grmovja trebno ta krog pretrgati. te pozorni na dihanje. Ali ga 
ne povzrocajo hrupa in so še je za živo mejo, ki združujejo nakup z baterijo in polnilcem je 
pa tudi varuje. Pred Da pa bi težavo rešili, je po-zadržujete? So vdihi kratki? 
posebno primerne za uporabo zmogljivost motornih strojev lahko nekaj dražji, a nakup se trebno najprej spoznati njeno Potem, ko spremljajte svoje radovednimi pogledi v urbanih središcih. Za viso-s tihim delovanjem brez ne-povrne že v nekaj letih. Bateri­naravo. Pogosto lahko ugo-dihanje,  se skušajte sprostiti in vremenskimi vplivi, ke žive meje lahko uporabimo posrednih emisij. Z dosegom je imajo možnost polnjenja do tovimo, da je z nespecnostjo ob zacetku in koncu vsakega tudi motorne škarje na dolgi te-do 3,5 m in s hitrim rezanjem 1500-krat (ce bi napolnili 1500 
recimo prepihom ... povezano še nekaj drugega, novega diha. Predstavljajte si, 
leskopski palici, s katero lahko zagotavljajo profesionalno sto-rezervoarjev z gorivom, to ni ne samo težave s spanjem. Za da je vaše dihanje kot plima in Žive meje je treba redno dosežemo res visoke rastline. pnjo izvedbe. Delovanje je tiho zanemarljiv strošek, ali ne). Po-nespecnostjo se tako kot pod oseka. Poteka gladko, stalno vzdrževati, sicer se lahko hitro Husqvarna 525HE3 je mo-in nemotece. Pri tem modelu leg tega pri baterijskih strojih vrhom ledene gore skrivajo in brez potrebe po premoru. 
poslovimo od nje. Izbiramo torni trimer, z rezilno palico 60 potrebujemo še polnilec in ba-ni rednih servisov tako kot pri mnoge druge težave, ki jih je Ponavljajte, dokler niste pre­lahko med rocnim, elektricnim, cm in veliko hitrostjo noža, ki je terijo. Svetujemo nakup bateri-motornih, kar tudi ustvari do-potrebno razvozlati. Sem po-plavljeni z mirom in dokler tudi akumulatorskim orodjem zasnovan za profesionalne upo-je Husqvarna Bli200, s katero daten prihranek. 
gosto spadajo številne druge dihanje ne poteka bolj tekoce. 

ali motornim orodjem oziroma rabnike in za velike površine. S lahko eno uro opravljamo težje Ce ste še vedno v dilemi, se skrbi, npr. delo, nacin življenja, škarjami. Rocne škarje so le še strojem lahko uredimo visoke naloge oziroma dve uri, ce je obrnite po pomoc na prodajal­napetosti, obremenitve, stres… Vizualizacija redko v uporabi, najveckrat za in nizke žive meje, doseg je na-obrezovanje lažje. Potrebujemo ce v vrtnih centrih Eurogarden Sicer pa lahko nespecnost Pri vizualizaciji pozornost oblikovanje pušpanov, ki izgi-mrec tri metre. Motor služi kot še polnilec, recimo Husqvarna na Dobrovi pri Ljubljani in v Kr-tudi povzroca prav vsakdanji usmerimo na sliko ali zgodbo, njajo z naših vrtov. protiutež, zaradi cesar je napra-QC250, s katerim lahko baterijo škem ali pa preverite ponudbo v vzrok; morda se je potrebno s katero preženemo skrbi in Motorne škarje uporabljamo va uravnotežena in udobna za napolnimo na 80 % v 35 minu-spletni trgovini eurogarden.eu. 
izogniti kofeinu, ali je po-misli, zaradi katerih ne more-
trebno vec telesne aktivnosti, mo zaspati. Ležimo, zapremo 
zamenjati ležišce, uravnati oci in se sprostimo. Poskusi­
sobno temperaturo, pravoca-mo si predstavljati pomirjujoc 
sno ugasniti vse elektronske prizor ali dogodek, ki se nam 
naprave, možni so tudi neka-je vtisnil v spomin. Na primer 
teri drugi razlogi. Vzroki za najljubše pocitnice, koticek 
nespecnost so torej lahko jasni v gorah, otok, kjer se valovi 
na prvi pogled ali pa popolni-mirno zlivajo po obali, kako 
ma skriti. Zato naj vas ne bo ležimo v travi na topel spo­
strah, pogumno se ozrite po mladanski dan ali kako nas 
vseh možnih vzrokih in nato obdajajo topli soncni žarki. 
ukrepajte! Osredotocimo se na vsak del 
Obstajajo tudi razlicne telesa in zacutimo, kako se po­tehnike, kako pridobiti spo-casi umirjamo. sobnosti obvladovanja telesa, Vaja dela mojstra, tudi pri umetnosti sprošcanja, se osre-spanju. Tehnike namrec ne dotociti na eno stvar in izklju-boste mogli uspešno uporabi-citi vse druge in tako lažje za-ti brez vaje, ceprav se sama po spati. Hkrati pa je pomembno sebi zdi popolnoma preprosta. vedeti, kadar prepoznamo, da Do rezultatov obicajno ne pri­je nespecnost posledica skrbi demo tako zlahka, dosežemo npr. zaradi vašega zakona ali jih po vec tednih rednih vaj. da ne najdete smisla v življe-Vadite torej! In lahko noc … nju. Takrat nespecnost samo Ce potrebujete osebo, ki opozarja na problem, za kate-vam bo pomagala poiskati in rega je potrebno narediti ne-zgraditi nove možnosti v med-kaj vec, kot se le dobro naspati. sebojnih odnosih, potrebujete Zato je potrebno pretehtati, spodbudno besedo, nasvet ali katere stvari v življenju po-imate vprašanje, lahko stopite trebujejo vašo pozornost in se v stik z mano. Prisrcno va­hkrati nauciti tehnik, s kateri-bljeni, da skupaj vnesemo vec mi si lahko izboljšate spanec sprošcenosti v naša življenja! 








VARILEC in OBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN (m/ž) 
OPIS DELA: 
• 
izdelava izdelkov in naprav iz INOX-a z delovnimi postopki; varjenje (TIG, MIG), vrtanje, žaganje, brušenje,… 

• 
sestava in montaža elementov naprav, mehanska in varilska sestava naprav, 

• 
uporaba tehnicne dokumentacije, samokontrola polizdelkov, koncnih izdelkov. 

KAJ PRICAKUJEMO: 

• 
srednja strokovna izobrazba strojne smeri ali sorodnih smeri, 

• 
znanje TIG postopka varjenja in najmanj 2 leti izkušenj na podrocju varjenja, 

• 
dobro znanje branja tehnicne dokumentacije, 

• 
vozniški izpit B kategorije, 

• 
veselje do dela v kovinski industriji, rocne spretnosti, urejenost, ucljivost, natancnost. 


UPRAVLJALEC ROBOTSKE VARILNE CELICE (m/ž) 
OPIS DELA: 
PRIDRUŽI SE EKIPI PLEVNIK! 

• priprava materiala za varjenje in varilnega aparata, Smo uveljavljeno podjetje z vec kot 25-letno tradicijo. Ponujamo sodobne in inovativne tehnološke rešitve za • izdelava polizdelkov, izdelkov in naprav z upravljanjem robotsko krmiljenih in klasicnih delovnih predelavo mleka. Spodbujamo osebno in strokovno rast vseh vkljucenih v delovanje našega podjetja. strojev, 
• 
programiranje robotske varilne celice, manipulacija z materialom; priprava, vpenjanje, izpenjanje, 

• 
menjava orodij na stroju, popravilo manjših okvar stroja, ustrezno vzdrževanje delovnih strojev, 

• 
uporaba tehnicne dokumentacije, samokontrola polizdelkov, koncnih izdelkov. 


RAZVOJNI INŽENIR - KONSTRUKTER (m/ž) 
KAJ PRICAKUJEMO: 
OPIS DELA: 
• vsaj srednja strokovna izobrazba strojne smeri ali sorodnih smeri, 

• razvoj celovitih produktov, naprav in orodij – 3D modeliranje, konstruiranje, 
• izkušnje z upravljanje robotske celice, poznavanje varjenja po TIG postopku, 

• priprava in izdelava zahtevnejših elaboratov (staticni in dinamicni izracuni; 3D simulacije…), 
• dobro znanje branja tehnicne dokumentacije, poznavanje dela strojev in naprav za obdelavo kovin, 
• izdelava in urejanje zahtevne tehnicne dokumentacije, 
• vozniški izpit B kategorije, 
• tehnicna podpora prodajnemu oddelku. 
• veselje do dela v kovinski industriji, rocne spretnosti, urejenost, ucljivost, natancnost. 
KAJ PRICAKUJEMO: KAJ NUDIMO: 
• vsaj VI. stopnjo strojne izobrazbe, oz. druge ustrezne smeri, 
• dolgorocno sodelovanje v uspešnem, rastocem podjetju (možnost zaposlitve za nedolocen cas), 
• najmanj 3 leta delovnih izkušenj (razvoj, konstruiranje), 
• stimulativno placilo za uspešno opravljeno delo, 
• poznavanje 3D aplikacij za projektiranje, aktivno znanje 
• stalni osebni in strokovni razvoj, angleškega jezika, 
• zanimivo in dinamicno delo, 
• poznavanje programskih orodij MS Office, vozniški izpit B 
• urejeno delovno okolje. 
kategorije, 
• delo v timu predanih strokovnjakov. 
• natancnost, sistematicnost, kreativnost, ucljivost, vztrajnost, timskost. 

Ce je delovno mesto vzbudilo Vaše zanimanje za delo v našem podjetju in menite, da bi lahko skupaj ustvarjali srecne zgodbe podeželja, Vas vabimo, da se nam predstavite!   Pisne prijave sprejemamo do 10.6.2021 na e-naslov: kadri@plevnik.si.  Poklicite nas: 01/256-11-50. 
Veselimo se srecanja z vami! 


Podjetje Plevnik 
se lahko pohvali že z vec kot 25-letno tradicijo uspešnega delovanja in izdelave sodobnih naprav iz INOX-a za predelavo mleka. 
S svojim poslanstvom stremi­jo k uspešnemu ustvarjanju srecnih zgodb podeželja. Pri Plevniku spodbujajo stalni 
osebni in strokovni razvoj za­poslenih, delovnih procesov ter preostalih deležnikov, s kateri-mi poslovno sodelujejo (dobavi­telji, lokalno okolje …). 
V preteklosti je bilo podjetje na leto prisotno na vec kot pet-najstih sejmih, vecina v Evropi. Ker v teh casih ni  tovrstnih dogodkov, so poiskali druge nacine, kako bi se približali in srecali s kupci. Tako so v maju uspešno organizirali že drugi domaci dogodek: Hišni sejem Plevnik. Obiskovalci so si lah­ko ogledali Plevnikove napra­ve, bili deležni strokovnega svetovanja, ugodne sejemske ponudbe in poucnega preda­vanja Dodajmo mleku vre­dnost. Pri Plevniku namrec njihovo poslanstvo vidijo v tem, da podjetnim lastnikom kme­tij s svojimi izdelki in znanjem omogocijo pet- ali veckrat vecji prihodek. Na tak nacin pa skr­bijo za razvoj podeželja. 
V juniju podjetje organizira potujoci sejem, saj bodo na tak nacin približali naprave kup­cem. Plevnikovi strokovnjaki za predelavo mleka se bodo z izdelki podali na pot po Evropi v želji, da bi dali tudi kupcem iz tujine priložnost, da bodo v živo videli  izdelke ter povprašali po strokovnih nasvetih, kako  ure­sniciti idejo – Dodajmo mle­ku vrednost. 
Podjetje kljub manj ugodnim tržnim razmeram odlicno po­sluje in posledicno tudi zapo­sluje nove kadre – proizvodne sodelavce, krepi pa tudi razvojni oddelek. 
V objemu lepote - Beauty Bar in foto koticek 

Na Vrhniki je odprla vrata 
nova dm prodajalna 
Vrhnika, 13. maj – Na kljub zelo slabemu vremenu, zabeležila številcen obisk, kar 
Vrhniki je svoja vrata 
dokazuje priljubljenost pod-
odprla nova dm 
jetja dm drogerie markt d.o.o. 
prodajalna, ki jo je 
Stranke so bile v prvem tednu predvsem nežnejši spol nagrajene še s 15% popustom, že nestrpno pricakoval. prvih nekaj sto tudi s praktic­
nim darilom. 
Prostorna, ocem všecna in Posebnost vrhniške dm pro-svetla prodajalna ponuja pester dajalne sta tako imenovani nabor izdelkov trendnih znamk Beauty Bar in foto koticek. V za nego telesa, kakovostna živila posebnem lepotnem koticku iz ekološke pridelave, higienske boste našli vse za lepe nohte. izdelke, prehranske izdelke za Brezplacno si lahko uredite dojencke, negovalne izdelke za manikiro in nalakirate nohte nosecnice, niso pa pozabili tudi s svojo najljubšo barvo, na vo­na vaše štirinožne prijatelje. Da ljo pa so vam tudi gel laki in je vrhniška prodajalna edin-LED-lucka. Imate celo možnost stvena, dokazujeta tudi pose-virtualnega preizkušanja make ben lepotni koticek, Beauty Bar, up-a. S pomocjo tablice lahko in foto koticek ki ju ne najdete v ustvarjate razlicne make up vi-nobeni drugi dm prodajalni. deze in preizkušate stile licenja Prodajalna je že prvi dan, glede na vaš tip obraza. Svoje 


Delovni cas prodajalne dm Vrhnika nove lepe nohte in razlicne vi-
deze objavite na Instagramu z @dm in #dmbeautybar. Vsak mesec bodo izžrebali nekoga, ki Ponedeljek 08:00 - 21:00 
bo dobil paket licil. 

Torek 08:00 - 21:00 Druga posebnost prodajalne pa je foto koticek. Na voljo vam Sreda 08:00 - 21:00 je vec aparatov za takojšen tisk vaših fotografij, ki omogocajo Cetrtek 08:00 - 21:00 tudi tisk nalepk in vošcilnic ter vecjih fotografij, vse do veliko-Petek 08:00 - 21:00 sti 20 x 30 cm. Tako lahko svoje najlepše spomine ohranite za 
Sobota 08:00 - 21:00 vedno, hkrati pa lahko ustvar­jate personalizirane vošcilnice, 
Nedelja Zaprto 
nalepke ali narocite izdelke z 
vašimi fotografijami, ki so tudi 
cudovito darilo. 






Nekateri znanstveniki verjamejo, da je to povezano z Kefir – cudež narave ali darilo bogov? antioksidanti, ki preprecujejo bolezni staranja. Poenosta-Pod Kavkazom, v pradomovini kefirja ljudje verjamejo, vljeno povedano: antioksidanti varujejo celico pred ško-da je kefirne »gobice« njihovim prednikom nekoc podaril dljivimi oblikami kisika (toksicne oblike in prosti radikali prerok Mohamed, da bi dolgo živeli in imeli veliko potom-
Kefir 
kisika), ki s svojo agresivno oksidacijsko mocjo unicujejo cev. 
tkivo in v verižni kemicni reakciji unicujejo zdrave celice. Znanstveniki seveda ne verjamejo legendam, radi bi se dokopali do znanstvene resnice, vendar kaj dlje od do-Kefir – življenjski eliksir mneve, da so kefirna zrna nastala  zgolj po nakljucju niso 
Delovanje živih mikroorganizmov v kefirju in tvorjenje prišli. Kavkaška ljudstva verjamejo in so hvaležna Moha­varovalnih snovi v njem so odvisni od vitalnosti kefirjeve medu za dolgo življenje in številne potomce. Veliko jih 

–jogurt 
kulture in tehnološko proizvodnega postopka. Prav slo-je, ki v svojem dolgem življenju niso niti videli zdravnika. venski kefir Krepko je zaradi svojih probioticnih lastnosti, znacilnega osvežujocega okusa in žametne kislosti de-Kefir, naš slovenski ležen številnih pohval doma in v tujini. Izdelujejo ga po Od leta 1994 proizvaja ta cudoviti napitek tudi sloven-
izvirnem, naravnem postopku na podlagi žive kefirjeve ska mlekarna Krepko na Notranjskem, v Lazah pri Logatcu, kulture, brez dodajanj stimulansov ali konzervansov. in je edini pravi kefir, ne le v Sloveniji, celo v EU, ter edini, 

21.stoletja 
ki ima opisane zdravilne ucinke. 

| OB ZGORNJEM NASLOVU se bo mlecnokislinskem napitku. V njem je nekaj deset razlic­verjetno marsikdo vprašal, ali je nih vrst bakterij in kvasovk, ki žive v medsebojnem sožitju primerjava med kefirjem in jogurtom in proizvajajo številne encime, antioksidante, vitamine, antitumorne substance, vrsto protiteles, biološke stimu­
sploh mogoca, saj razen tega, da sta 

lanse, ter spreminjajo mleko v bistveno boljšo hrano, kot 
»zakisana« mlecna napitka, nimata 

je mleko samo. Še vec! Zaužiti kefir pomaga pri prebavi in 
veliko skupnega. 

presnovi mleka in mlecnih izdelkov ter drugih jedi. »Od­pušca« nam prehranske napake in pregrehe, blaži težave in celo zdravi. 

Skrivnostna živa kefirjeva kultura dobe-
-naravno kisanje mleka, ki ga zlasti v poletnem casu sedno dela cudeže. Japonski znanstveniki intenzivno raz­
sprožijo v zraku in v mleku prisotni mikroorganizmi; -inducirano vrenje mleka pri industrijski proizvodnji iskujejo to protislovje kefirja in mleka oziroma neverjetne spremembe težko prebavljivega mlecnega sladkorja, be-
kislega mleka in jogurta, ki ga sprožijo razlicne kulture (streptococus lactis, lactobacillus bulgaricus in njim ljakovin in mašcob v posebne probioticne oblike. sorodne vrste mlecnokislinskih bakterij); Kefir je doma pod kavkaškimi hribi in je tradicionalni -fermentacija mleka, ki jo sprožijo živa kefirna zrna. napitek kavkaških ljudstev, ki slovijo po svoji vitalnosti in dolgem življenju. Dober - boljši –kefir Skrivnost visoke biološke vrednosti in blagodejnega Najbolj pestra je paleta mlecnokislinskih, cloveku ucinka kefirja na presnovo celotnega organizma, s pou­koristnih mikroorganizmov je v kefirju, fermentiranem darkom na procesu staranja, je še dokaj neraziskana. 
Mlekarna Krepko 

vsak dan pri vas doma 
Mlekarna Krepko 
iz Laz pri Logatcu je vodilna mlekarna za proizvodnjo pravega 
tradicionalnega kefirja in ekoloških mlecnih izdelkov v Sloveniji. 
Sledijo najnovejšim dogna­njem o zdravi prehrani in do-brem pocutju cloveka, zato so se že pred leti usmerili v eko­loško pridelavo mlecnih izdel­kov izkljucno. Odkupujejo le certificirano ekološko mleko 

ime »Narocanja iz naslanjaca«, no – se dodaja še cetrti temelj, 
krav, ki se pasejo na slovenskih kjer se vsak lahko direktno to je buticna proizvodnja po 
pašnikih. seznani s prednostmi svežih narocilu. V mlekarni se želijo 
Res je, da je Mlekarna Krep­

mlecnih izdelkov od katerih je prilagoditi posamezniku in 
ko najmanjša mlekarna v Slo­

vecina ekoloških in se seveda svoje zveste potrošnike razva­
veniji, družinska mlekarna vendar z velikimi potenciali odloci tudi za nakup predsta-jati z zdravju prijaznimi dobro­vljenih izdelkov. Posebnost je tami vedno in povsod. 
in znanjem, ki je zanimiv za 

tudi dodatna ponudba ostalih Trenutno na obmocju Slove­
kupce, vendar še ne povsem izkorišcen s strani trgovcev. slovenskih ekoloških izdelkov, nije deluje štirinajst »Krepkih« ki je zanimiva za vsakodnevno 
prodajnih svetovalcev, ki ima­zdravo prehrano. 
Skratka povpraševanje po nji­

jo v klimatiziranih vozilih ob ponudba v trgovinah. Tako so 
hovih izdelkih je bilo vecje kot 

upoštevanju vseh zahtev siste­bili postavljeni pred velik izziv Pridelki in izdelki skupine ma HACCP v ponudbi do sto kako ponuditi in predstaviti Krepko razlicnih ekoloških in drugih naše izjemne izdelke sloven--Cela paleta BIO mlecnih iz-zdravju prijaznih izdelkov. skemu kupcu. delkov Krepko Vsem izdelkom je pa seve-Leta 2012 smo se odlocili, -Druga BIO slovenska živila da skupni imenovalec skrb za 



da direktno pristopimo k oza-(jajca, mesni izdelki in mo-zdravju prijazno prehrano. vešcanju in oskrbovanju po-žnost narocila svežega mesa, V svojih prizadevanjih bo trošnikov, ki jih zanima zdrav sokovi, kis, piškoti, moke…… Mlekarna Krepko ostala zvesta nacin življenja in prehranjeva-Vsaka trdna hiša stoji na šti-svojim dosedanjim nacelom, nja. V ta namen smo priceli s rih temeljih in mlekarna Krep-ki so: naravno, tradicionalno, pilotnim projektom prodaje na ko ni izjema. Trem dosedanjim domace ter vedno in povsod dom in nekako se ga je prijelo – naravno, zdravo, tradicional-zdravju prijazno. 
Možnost narocanja iz naslanjaca 
-Spletna trgovina Mlekarne Krepko ( www.mlekarna-krepko.si ) 
-Obisk prodajnega svetovalca na domu ali podjetju 
-Lahko poklicete na brezplacno številko 080 28 33, ter se dogovorite za obisk prodajnega svetovalca na vašem domu ali podjetju v katerem delate 
Oglasno  sporocilo 

Urška svetuje 

Kaj so temelji za zdrav razvoj družine? 
Vsak izmed nas si nekoliko po svoje  To pomeni, da je sistem ranljiv  kohol ali duševne bolezni. Tako  enakost. Izraža spoznanja, do  predstavlja vir zaupanja. Ce raz­ 
predstavlja, kaj pomeni družina,  toliko casa, dokler ne zadovolji  otrok izgubi zdravo orientacijo,  katerih je prišel, v svoje delo  vijamo obcutek z resnico, pripa­ 
kakšne so njene naloge, vloge in kako odnosi v njej vplivajo na razvoj posameznika.  temeljnih potreb, ki jih je unici-la travma. Zaupanje  nikoli ne ve, kaj je prav in kaj ni, otrok se zacne cutiti krivega za tisto, za kar so krivi drugi.  vnaša svoja custva, ne samo doživljanja ali custev drugih. Kljucna prepoznavnost je pogoj za zdrav razvoj; v sami družini  dnostjo in povezanostjo, s tem odpiramo možnosti za socutje, še posebno pri otrocih. Prepo­znavnost doloca, kaj je resnicno  
Družina kot sistem posame­znikov je za razvoj otroka, mla­dostnika izjemno pomembna. V družinskem okolju se posame­znik oblikuje, v njem nastaja njegova identiteta, pridobiva si posamezne navade in preprica­nja ter oblikuje pogled nase in na svet. Družina je torej temeljna celi-ca, iz katere se razvijemo. Najmocnejši dejavniki za ra­zvoj cloveka oziroma nosilci zdravega razvoja in osnovne potrebe vsakega sistema dru­žine so: – pripadnost, povezanost, – zaupanje, – dostojanstvo, spoštovanje, – prepoznavnost, – socutje. Pripadnost Temelj družine sta poveza­nost in pripadnost. Tega si vsi želimo, tako otroci kot odrasli. Starši so odgovorni, da otroku  pogoje preživetja. Najvecja pre­kinitev te pripadnosti je preki­nitev stika. Otrok ne more izbi­rati staršev in seveda ne, komu bo pripadal, pripadnost je pogoj preživetja. Ce je ovrednotenje pripadnosti zdravo, to v otroku zveni tako, da ga starš/skrbnik vedno nosi v svojem srcu, tudi takrat, ko osebi nista v najbolj­ših odnosih. Najhuje za otroka je zapušcenost od staršev; ce je stik prekinjen, je otrokova obramba navidezna samozado­stnost. Neuresnicene potrebe po pri­padnosti najprej prepoznamo pri odvisnikih. Posameznik, ki ne sme biti odvisen od drugih, postane odvisen od substanc, kjer izgubi kontrolo. Tragicno je, da se neuresnicena potreba po pripadnosti prenaša iz gene-racije v generacijo in se ponavlja tako dolgo, dokler se ta potreba ne zadovolji. Travmo je mogo-ce rešiti le sistemsko, to je tako, da se sistem zacne zavedati te- Otrok staršem zaupa, da bo dobil pri njih  pristen od­ziv, toda ne gre samo zato. Po-membno je tudi, ali je v nekem odnosu varno, predvidljivo. To pomeni vživeti se v drugega in ga zacutiti: vem, da ti veš, da jaz vem, kaj ti cutiš. Eden najvecjih strahov je lažen stik, ki ne omo­goca predanosti in zaupanja. Kjer se pojavi strah v zaupanje, takoj nastane obrambni meha­nizem pred zavrženostjo, to je preverjanje. Skraein primer uni­cenega zaupanja so dvojna spo-rocila, ko starši manipulirajo z otrokom. Otrok je vkljucen v spor med staršema,  kar imenu­jemo triangulacija. Straši zado­voljijo potrebe, ki jih imajo sami, otrokove pa izkljucijo. Najhujše manipulacije so grožnje s smr­tjo in boleznijo: ce ne boš to in to, bom zbolel ali pa: kako trpim ob tebi, ker me ne ubogaš. Pri­mer manipulacije je, da preko otrokovih uspehov zadovoljuje­jo svoje potrebe po uspešnosti. Veliko težavo pri zaupanju  pov- Kompetenca Kompetenca ali spoštovanje sebe. Prostor za razvijanje spo­sobnosti v družini je tolikšen, kolikor je v njem prostora za priznavanje osebnega dosto­janstva vsakega posameznika. Za dostojanstvo lahko recemo, da je dovoljenje, kjer lahko cu­tiš, kar cutiš, misliš, doživljaš in ti ni treba cutiti, misliti, doži­vljati tako, kot drugi mislijo ali recejo, lahko si avtonomen. To pomeni, da lahko zaupaš temu, kar cutiš in se lahko uciš od drugih. V sistemu je razvidno, koliko se lahko clani med sabo slišijo. Kompetenca je mogoca samo takrat, kadar sta prisotna pripadnost in zaupanje. Prepoznavnost Je sposobnost posameznika, da razvije osebni stil, sposob­nost poiskati in razdeliti svojo individualnost do take mere, da lahko prepozna poklicanost in  pomeni prepoznavnost matere in oceta. Gre za sposobnost, da starša razvijeta pristen stik z vsakim otrokom posebej. Vsak otrok postane le toliko prepo­znaven, kolikor ga starši slišijo v njegovih potrebah. Prepoznav­nost starševstva pomeni pose-ben custveni okvir, ki je locen od zakonskega odnosa in locen od otroškega sveta. Socutje Socutje je temelj vsakega družinskega sistema in hkrati temelj zdrave družine. Pomeni polno iskrenost in resnico. So­cutje se zacne takrat, ko posa­meznik zacuti, da je v nekem odnosu svoboden. Odrasli od­nosi so simetricni, kar pomeni, da zahtevajo enakovredne so-govornike. Vzpostavitev takega odnosa omogoca le temeljno zaupanje, kar otrok pridobi iz odnosov s svojimi starši, ki jih je imel v otroštvu. Takšen odnos mora biti nesimetricen in mora  in kaj je zares novo. Pri otrocih je to zelo pomembno, da niso samo ojacevalci cutenj, doži­vljanj in mišljenj svojih staršev ter drugih odraslih vzornikov. Tisto, kar je pri vsem tem naj­pomembnejše in je dobro, da vedno znova ozavešcamo, je, da so za kakovosten odnos po­membni iskrenost, spoštovanje drugega, empatija, odsotnost manipulacije in zvestoba. Povabilo Vse, ki bi radi ali želeli v svoje življenje vnesti spremembo, vas vljudno vabimo, da nas pokli-cete na telefonsko številko 031 544 095. Radi se bomo pogovo­rili z vami in vam odgovorili na morebitna vprašanja. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev,zakonska in družinska terapijajesenovecurska@gmail.com031544095  
nudijo pripadnost in osnovne  meljnih potreb po pripadnosti.  zrocajo prikrite stvari, kot so al­ 



Izšli Vrhniški razgledi 21 
Novo številko Vrhniških razgledov 21 so predstavili v ponedeljek, 17. maja, v veliki dvorani Cankarjevega doma. 
Tako je po vec mesecih vrhni-sedaj že nekoliko omiljene ukre­
ški kulturni hram zopet zaživel pe ob koronavirusu. 
v vsem svojem kulturnem sijaju. Zbrane je nagovorila predse-
Seveda so udeleženci upoštevali dnica Muzejskega društva Vrh­nika Katarina Oblak Brown, ki je med drugim poudarila, da so Vrhniški razgledi 21 posve-ceni spominu na dolgoletno in pozneje castno predsednico Muzejskega društva ter castno obcanko Vrhnike prof. Mariji 
Novi Vrhniški razgledi prinašajo naslednjo vsebino: 
Oblak Carni. O vsebini novih Vrhniških Tatjana Oblak Milcinski: OB 21. ŠTEVILKI VRHNIŠKIH razgledov 21 pa je spregovori-RAZGLEDOV la urednica te številke, Tatjana Katarina Oblak Brown: KAR SEM DOSEGLA, SEM DO-Oblak Milcinski. 
SEGLA Z DELOM, Prav ona je prevzela mesto MORDA Z MALO SRECE – Marija Oblak Carni; dolgoletna urednice po smrti Marije Oblak predsednica, pozneje castna predsednica Muzejskega društva Carni, ki je dolga leta uspešno Vrhnika, urednica Vrhniških razgledov in castna obcanka opravljala to nalogo. Spregovo­Obcine Vrhnika (20. december 1932–7. avgust 2020)ril je tudi župan Vrhnike Daniel 
Tatjana Oblak Milcinski: OSTALI SO SAMO ŠE SPO-
Cukjati, ki je pohvalil nadaljnje MINI … Jože Rode, castni obcan Obcine Vrhnika (17. marec izhajanje Vrhniških razgledov, ki 1936–31. maj 2020) so postali ponos in zanimivost Alenka Auersperger: GLEJTE, LJUDJE, DON KIHOTA; vrhniških zgodovinskih in za-Iz Cankarjevega življenja v Pulju                                                              
dnjih dogodkov. Za kratek in zanimiv kul-Alenka Vidrgar: CE SI UMETNIK, IMAŠ OCI, DA VIDIŠ 

turni program sta poskrbela SENCO IN 
ucenca drugega razreda vrhni­LUC! Kiparska podoba Cankarja v reliefu 
ške glasbene šole brata Nikolaj Tatjana Hojan: OSNOVNI ŠOLI ZAPLANA IN LOG ­
ZAPLANA 




in Timotej Oblak Brown. Ob Alenka Vidrgar Muzejskemu Carni. Sam relief je v prostorih koncu predstavitve novih Vrh-društvu podarila relief castne društva v Rokodelskem domu. niških razgledov je kiparka mag. predsednice prof. Marije Oblak Simon Seljak 
Tatjana Hojan: FRANC BERNIK (1870–1948); katehet Tatjana Hojan: FRANJA ERŽEN FURLAN (1873–1965); uciteljica Tatjana Hojan: LEOPOLD TURŠIC (1883–1927); katehet in pesnik Tatjana Hojan: MARIJA (MIRA) STROJ (1904–1957); uci­teljica Tatjana Hojan: ANTON PIRNAT (1914–1994); ucitelj in šolski vodja Tatjana Oblak Milcinski: BRODIL SEM SKOZI CAS … Dnevnik Antona Pirnata Simona Kermavnar: IZ PRETEKLOSTI V VECNOST; Nagrobni spomeniki in pokopališki križi z Vrhniškega kot del evrop­skega prostoraJanez Žitko: PRVA KRANJSKA TVORNICA POKALIC IN SODAVICE; sodavicar Lovro Rogelj Nataša Oblak Japelj: PARNE LOKOMOTIVE SO OSTALE MOJE SANJE; Marjan Smrtnik, slikar in modelarKatarina Oblak Brown: POTOVANJE NA VRHNIKO; ob 
120-letnici vrhniške proge Ljubljana 
KONCERT 
VRHNIKA, 
cerkev sv. Trojice, 
Sonja Malovrh: MOJA JE PESEM!; ob 100-letnici rojstva pesnice in pisateljice Marije Brencic Jelen (1919–2000) 



Gašper Tominc: KRONIKA 201 Gašper Tominc: KRONIKA 2020 
Katarina Oblak Brown: POROCILO O DELU MUZEJ­SKEGA DRUŠTVA V 
LETU 2020 PO SLEDEH PREJŠNJIH ŠTEVILK VRHNIŠKIH RAZGLE­

DOV Cenjeno obcinstvo naprošamo, da zaradi negotovih razmer, povezanih z epide-zaradi morebitne odpovedi oziroma prestavitve koncerta. mijo COVID 19, v dneh pred koncertom spremlja objave na fb strani Tria Rupnik, https://www.facebook.com/TrioRupnik 
Muzejsko društvo pripravilo dan odprtih vrat 

Vrhnika, 10. maj – Na obcinski praznik je Muzejsko društvo Vrhnika, ki je v nekdanjem Rokodelskem domu, na stežaj odprlo svoja vrata za obiskovalce. 
Le-ti so poleg slikarskih zbirk Florisa Oblaka in Pavola Tesarja (zbirka Argonavti) lahko pobrskali tudi po arhivu društva, ki premore veliko doku­mentarnega gradiva z Vrhnike in iz okolice. Foto­grafije, stare vec deset let, so kot casovni stroj, ki obiskovalce spodbudijo k navdušenju in hkrati k neštetim vprašanjem. Dan je bil tudi priložnost, da so clani društva poravnali letno clanarino, hkrati pa že kovali nacrte za novo sezono. Ena prvih dejavnosti je bila že naslednji teden, ko so predstavili nove Vrhniške razglede (21. po vrsti) in si ogledali relief Marije Oblak Carni, ki ga je društvu podarila kiparka Alenka Vidrgar. 

Gašper Tominc, foto: GT 

CANKARJEV DOM VRHNIKA 

Program prireditev za konec maja in junij 2021 
Do 13. junija 2021 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA 
DNEVI  EVROPSKE KULTURNE DEDIŠCINE Simona Kermavnar IZ PRETEKLOSTI V VECNOST Nagrobni spomeniki in pokopališki križi z Vrhniškegakot del evropskega prostora.
Dokumentarna razstava Avla Cankarjevega doma na Vrhniki 
PONEDELJEK, 31. 5. 2021, ob 19. uri. 
Vstop z gratis vstopnicami.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA 
Niko Nikolcic: MAŠA ZA NADBESEDO 
Predstavitev pesniške zbirke: Pisma za Nemojo in  odprtje razstave fotografij 

TRETJI POGLED – BREZ ZAMUDNINE. 
Razstava v Galeriji bo na ogled do 30. junija in od 1. do 12. septembra 2021. Lado Jakša 
PISMA ZA NEMOJO. 
Multivizija na ogled na: https://www.ckv.si/Dogodki/Niko_Nikolcic_Matuzinov_Pisma_za_Nemojo 
TOREK, 15. 6. 2021, ob 19. uri. 
Vstop z gratis vstopnicami. 
OBCINA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA 
VRHNIKA SE SPOMINJA 
Razstava ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije bo na ogled do 30. junija in od 
1. do 12. septembra. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki 
Vstop z gratis vstopnicami.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 
70 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV VRHNIKA 
Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 
Predprodaja vstopnic za prireditve: Turisticni in-formacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 051 661 063, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek–petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic prek spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.visitvrhnika.si. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. 
Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, zaradi tre­nutnih razmer obstaja možnost spremembe ali odpovedi programa, zato prosimo, da spremlja­te naše spletne strani. Hvala za razumevanje! 
Ob 160-obletnici rojstva slikarja Petkovška 
Cankarja zamenjal 
Petkovšek 

Vrhnika, 14. maj – Letošnji Cankarjevi dnevi so minili v senci razglašene epidemije in njenih ukrepov oziroma prepovedi. Kljub temu pa so nekateri manjši dogodki vendarle bili.; tako med drugim tudi postavitev Petkovškovih podob pred Cankarjevo osnovno šolo – kot obeležitev obletnice rojstva slikarja Jožefa Petkovška iz Verda. 
Pozornejši sprehajalci na Vrhniki so verjetno opazili, da so v parku pred Osnovno šolo Ivana Cankarja Vrhnika leseni panoji v obliki kvadra, na katerih so bile naslikane podobe, ki so na tak ali drugacen nacin povezane z Ivanom Cankarjem. 
»S Tatjano Oblak Milcinski in Natašo Oblak Ja­pelj smo v zacetku aprila iskali idejo za obeležitev 160-letnice Petkovškovega rojstva. 
Prišli smo do zamisli, da bi Cankarjeve podo-be, ki so dve leti (od 100-letnice pisateljeve smrti) kraljevale v parku pred šolo, zamenjali s podobami Jožefa Petkovška,« je pojasnil Jure Zoric, ucitelj li­kovne umetnosti na Cankarjevi osnovi šoli. Tako so se ucenci predmeta likovnega snovanja sezna­nili s Petkovškovo življenjsko zgodbo, njegovimi deli, Cankarjevo crtico Petkovškov obraz in Ka­pusovo knjigo Ugrabljeni slikar. »Nato so ucenci zaceli skicirati. 
Po treh urah skiciranja smo pregledali ideje in vsak izmed tridesetih  ucencev od 7. do 9. razreda je naredil osnutek za plošco v merilu 1 : 10. Izbral sem osem del, ki po mojem mnenju izražajo Pet-kovškovo bridko življenjsko zgodbo, prikazujejo njegovo najbolj znano delo Doma, so inovativna in likovno dovršena.« 
Tako so kljub veliki casovni stiski, slabemu vre­meni in karanteni nekaterih sodelujocih v drugem tednu maja uspešno postavili en steber s podobami Petkovška. 
Kot  je dejal naš sogovornik, bo drug sledil konec maja, ko se bodo ucenke vrnile v šolo. 
Gašper Tominc 
Avtorji izbranih del in njihovi pomocniki 
Avtorjem izbranih osnutkov (Neža Habic 9.d, Pika Gabrijelcic 9.c, Aljoša Kra­ševec 9.c, Hana Gramc 8.c, Katarina Kavcic 7.c, Bart Ogrin 7.d, Tasha To-ghanro 7.e, Eva Posega 7.e) so pri posli­kavi pomagali tudi vsi ostali ucenci, vpisani k izbirnemu predmetu Likovno snovanje (Durakovic Edna 7. A, Mesec Manca 7. A , Zrnec Lan 7. A, Koštic Erna 7. B, Metljak Žana 7. B, Kavcic Katarina 7. C, Kocijan Jasna 7. D,  Kreuzer Razdrh Tai 7. D, Ogrin Brin 7. D, Demšar Anja7. E, Kovacevic Kasia 
7.
 E,  Lulic Melisa 7. E, Nagode Janez 8. A, Eržen Ema 8. B, Zidar Tara 8. B, Kozmenko Kaja 8. C, Rudolf Nika 8. C, Jelovšek Lana 

8.
 D, Huseinovic Ajdin 9. A, Micevski Vane 

9.
 B, Fabiani Liam 9. C, Ogrin Stela 9. C, Mrzelj Ambrož 9. D). 




C
A
N
K
A
R
J
EV
A KN
JI
Ž
N
I
C
A V
R
H
N
I
K
A 

Vabljeni na naše prireditve 
za junij 2021 
Izposoja/vracilo knjižnicnega gradiva 
Situacija z epidemijo/vladnimi ukrepi je izredno nepredvidljiva, zato priporoca-mo, da redno spremljate naša obvestila na spletni strani knjižnice (www.ckv.si) in na družbenih omrežjih (Facebook, Twitter in Instagram) oziroma pred obiskom poklicete na št. 041 265 126. Gradivo lahko vracate na knjigomatu v pritlicju. V upanju, da bodo dovolje­nje vse naše storitve in dejavnosti, vas lepo pozdravljamo. Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika. 
E-knjige in zvocne knjige 
V naši knjižnici si lahko na daljavo brezplacno izposodite e-knjige prek portala Biblos in zvocne knjige prek aplikacije Audibook. Vec informa­cij si lahko preberete v clanku Eme Križic na spletni strani www.ckv.si ali na družbenih omrežjih knjižnice. 
Branje Cankarjevih besedil 
V sodelovanju s Turisticnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 16.00 va­bimo v Mocilnik k branju Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vreme-nu. Prijava na branje na daljavo oziroma informacije o tocnem kraju in termi-nu: mirjam.suhadolnik@gmail.com. 
Poletavci in NajPoletavci 2021 
Tudi letos bomo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika za otroke in najstnike pripra­vili poletni bralni projekt Poletavci in Najpoletavci, ki bo trajal od 10. junija do 10. septembra 2021. Namen projekta je spodbujanje (tudi zabavnega) branja med pocitnicami. Jeseni bo zakljucna prireditev, na kateri bodo vsi sodelujoci dobili majico; potegujejo pa se tudi za glavno nagrado (letos bo to elektronski pikado podjetja Hervis). Poletavci lahko postanejo vsi otroci, stari od 7 do 12 let, ki so clani naše knjižnice. Med poci­tnicami naj berejo 30 dni, vsaj pol ure na dan, ter prebrano zapišejo v bralni seznam, ki ga podpišete starši. Projekt Najpoletavci pa je namenjen najstnikom (13 do 16 let), ki so prerasli Poletavce, a bi še vedno želeli sodelovati. Njihova naloga med poletjem je, da preberejo vsaj tri knjige ter napišejo kratko no-tico o prebranem. Prijavnice dobite v knjižnici na mladinskem oddelku, do-stopne pa so tudi na naši spletni strani www.ckv.si. Lepo vabljeni, da se nam pridružite pri poletnem branju! Nosilka projekta je Mestna knjižnica Ljubljana. 


Niko Nikolcic: MAŠA ZA NADBESEDO – predstavitev pesniške zbirke Pisma za Nemojo in odprtje razstave fotografij Tretji pogled - brez zamudnine 
»V ponedeljek, 31. maja 2021, ob 19.00 bom v Cankarjevem domu na Vrhniki daroval vecerno mašo za Nadbesedo. Opravil bom rezime neke dobe, nekega pogleda. Moral bi biti žametni izplen vsega mojega »delovanja in nehanja«. Pa je korona vse spremenila. V bistvu me je korona osvobodila uteži minljivosti. Do-volila mi je reci: ljubil sem, a ne dovolj. Z metaforami sem skrival adrenalin. Z njeno pomocjo. Dovolila mi je priznati, da bežim pred odsotnostjo. Dovolila mi je reci: strah me je smrti svoje lastne in mojih bližnjih. S predstavitvijo svoje pesniške zbirke Pisma za Nemojo in odprtjem razstave fotografij Tretji pogled - brez zamudni­ne si dovolim priznati svojo majhnost. Zdaj si upam reci: konec je velikih ep­skih zgodb. Še drevo posadim. In ta vecer upam, da tisti, ki jih imam, radi pridejo z mano deliti ljubezen do »nad­besede« in fotografije. Ce bo korona do-volila, bomo v organizaciji Zavoda Ivan Cankar, Muzejskega društva Vrhnika in Cankarjeve knjižnice Vrhnika prisluh­nili saksofonom Saxladies in verzom, ki jih bodo interpretirali dramski igralci z Vrhnike. Razstava bo v Avli Cankarje­vega doma na ogled do 12. septembra 2021. Vabljeni!« 
Potopisno predavanje Sejšeli z otroki 
»Še ne dolgo nazaj sem mislila, da so Sej­šeli kraj, kamor greš v luksuzen resort in potem tam deset dni uživaš na plaži. Zdeli so se mi predragi in nezanimivi, še posebej, ker sva z možem ugotovila, da nisva osebi za all inclusive hotel in po-citnikovanje na eni lokaciji, kjer nimaš drugega kot ležat, se soncit in jest, saj nama postane dolgcas. Rada imava do-gajanje, odkrivanje novih krajev, dobre trekinge, drugacno kulturo, preizkuša­nje lokalne hrane in predvsem dogo­divšcine. Ko sem prebrala potopisa od The beauty we live in Places and notes 


Samotar 
V objemu širnega gozdovja v tihotni samoti živim, ni zame lepšega domovja, si bogastva ne želim. 
V mali kocici sred' jase tu svoj skromni domek imam, za vse gradove in palace svoje kocice ne dam. 

in ugotovila, da znajo biti Sejšeli precej kul, aktivni in res doživeti, smo se od­locili, da jih doživimo tudi mi. Ugotovili smo, da so res idealni za zimski pobeg na toplo, da imajo res lepe plaže, super trekinge z lepimi razgledi, dobro hrano, toplo vodo in obilo sonca,« je zapisala tokratna predavateljica Andreja Obal. Klub vrhniških študentov in Cankar­jeva knjižnica Vrhnika vas vabimo na zadnje potopisno predavanje pred po­letno »pavzo«! Se vidimo v cetrtek, 3. 
6. 2021, ob 19.00 prek Facebook Livea! 
Tradicionalno 28. srecanje v Cankarjevem lazu 

V ponedeljek, 21. 6. 2021, ob 19.00vas vabimo na kulturni dogodek v Can-karjev laz pod cerkvijo svete Trojice na Vrhniki. Nastopili bodo ucenci Osnov­ne šole Antona Martina Slomška Vrhni­ka pod mentorstvom Ranke Keser, pro-fesorice slovenšcine. Dr. Vesna Mikolic, profesorica slovenskega jezikoslovja, raziskovalka in predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije na Znanstve-no-raziskovalnem središcu Univerze na Primorskem, bo predstavila Cankar­jev roman Tujci. V spomin na pesnika Tomaža Šalamuna bodo predstavili tudi del projekta Clovek naj bo sojen po sanjah, ki so ga pripravili AndrejMarincic, Maja Gal Štromar in JasnaŽitnik. Prireditev bo s svojimi glasbeni-mi nastopi obogatil kvartet saksofonistk SaxLadies. Zbrane bosta nagovorila župan Obcine Vrhnika Daniel Cukjati in direktorica knjižnice Sonja Žakelj, povezovala bo Mirjam Suhadolnik. Ce bo dovoljeno, bo sledila pogostitev s cešnjami in štruklji. V primeru slabega vremena/dežja bo prireditev v knjižnici. Soorganizator: Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. 
Poletni urnik knjižnice na Vrhniki 
Od 26. 6. do 31. 8. 2021 vas v knjižni-co vabimo: pon., sre. in cet.: od 13.00 

Nimam bratov ne sestra ne sinov in ne hcera, do 19.00. Tor. in pet. od 7.30 do 14.00. 
drago mater in oceta V casu, ko bo knjižnica zaprta, lahko 
pa krije hladna zemljica. 
gradivo vrnete v režo, ki je namešcena v pritlicju Kulturnega centra Vrhnika. 
Pa vendar tukaj nisem sam, Želimo vam sprošceno poletje, polno spomini moji so z menoj, lepih doživetij in dobrih knjig. 
obdajajo me noc in dan, kako sem bil življenja boj. 
RAZSTAVE V CANKARJEVI 
Nisem kradel ne moril, 
KNJIŽNICI VRHNIKA življenje castno sem živel, sem prevare žrtev bil, izgubil vse, kar sem imel. 
Razstava Silve Poljanšek: Barve moje duše 
Zdaj v samoti tu živim, Razstava energijskih slik z naslovom 
bijem svoj poslednji boj, Barve moje duše je nastajala v obdobju 
le miru si še želim, od pomladi 2017 do pomladi 2018. Be-
potem odidem v spokoj. sede avtorice: »Moje zatocišce je prostor svetlobe v mojem srcu, v njem najdem 
Ko zastal mi bo korak, mir in zadovoljstvo. Srce mi razkrije re-
ugasnil mi pogled, snico. Srce mi zrcali moj pravi jaz. Srce 
tako kot tiho sem živel, me vodi.« Prijazno vabljeni v Cankarjev 
zapustil bom ta svet. salon do konca junija 2021. Ne bo mi zvoncek zazvenel, Razstava V objemu zvoka in slike ne pevcev zbor zapel, Gostimo regijsko razstavo otroških li-le veter v visokih krošnjah kovnikov JSKD OI Vrhnika: V OBJEMU mi bo nagrobno pesem pel. ZVOKA IN SLIKE. Na mladinskem od­delku CKV. Anton Japelj 
SVETOVALNO SREDIŠCE LJUBLJANA 
Ljubljanske urbane regije Brezplacno in zaupno informiranje in svetovanje za izobraževanje odraslih: 
– 
INFORMIRANJE: o možnostih ucenja in izobraževanja (za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali prosti cas), o vpisnih pogojih, o trajanju izobraževanja, o ucni pomoci … 

–
 SVETOVANJE: pri odlocanju za primerno izobraževanje (neformalno, formalno, NPK), pri premagovanju ucnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem (motivacija, ucni stili, tipi, vaje za spomin, koncentracijo, nacrtovanje ucenja, kam in kako …), pri nacrtovanju in spremljanju izobraževanja, pri izvajanju postopkov ugotavljanja in vrednotenja že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc (ucenje ucenja, nacrtovanje kariere, digitalna kompetenca, državljanska k., socialna k. v osebnem in delovnem okolju) … 


Dejavnost poteka: 
– v Cankarjevi knjižnica na Vrhniki enkrat na mesec –prva sreda v mesecu * od 8. do 9. ure: skupinsko srecanje* ob 9. do 11. ure: posamezna svetovanja in informiranje* 
* V casu epidemije bodo svetovanja prek videokonference, zato so obvezne Prijave, ki jih zbiramo na: mateja.vurnik@cdi-univerzum.si ali svetovalno.sredisce@cdi­univerzum.si. Po prijavi vam bomo sporocili povezavo do videokonference. 


Povabilo mentoricam in mentorjem k sodelovanju v študijskem letu 2021/2022 



Univerza za tretje življenjsko obdobje (U3ŽO) Vrhnika vabi k sodelovanju mentorice in mentorje za študijsko leto 2021/2022. 
K sodelovanju vabimo mentorje in mentorice z dokazili o ustrezni formal-ni izobrazbi, ki imajo pozitiven odnos do starosti in starejših in so pripra­vljeni izobraževati tudi prek spletnih aplikacij. U3ŽO Vrhnika si prizadeva, da bo omogocala vsem, ki si želijo biti na tekocem z razvojem: razviti nova zanimanja, utrditi samozavest, z zna­njem pomagati sebi in drugim, prido­biti znanje za delo, pridobiti znanje za nove vloge v družbi, utrditi zdravje, delati prostovoljno, razširiti svoj so-cialni krog in/ali predati svoje znanje drugim. V letu 2020/2021 smo epide­miološkim razmeram navkljub izvedli dva programa na daljavo: Zelišcarstvo (mentorica Terezija Nikolcic) in Itali­janski jezik (mentorica Denija Mar­milic Peršic). Našo »skodelico novega znanja« želimo razširiti, zato bodo z novim študijskim letom osnovani tudi novi študijski programi. K sode­lovanju vabimo vse zainteresirane, ki želite sodelovati. Prijavite se lahko na ckv.u3zo@gmail.com. 

Prijava naj vsebuje kratko pisno bio-grafijo (z navedbo formalne izobrazbe, neformalnega znanja, javnih dosežkov, usposobljenosti in izkušenosti na po­drocju izobraževanja odraslih ali sta­rejših) ter okvirni izobraževalni pro­gram za študijsko podrocje, za katerega želite prevzeti mentorstvo. Dodatne informacije glede mentorstva so na voljo na spletni strani ckv.si/u3zo/ ali vsak delovni dan med 12. in 14. uro na telefonski številki: 041 265 126, Jelena Cvetkovic. 
Lepo vabljeni na vrhniško »skodelico novega znanja«. 
Upravni odbor U3ŽO Vrhnika 
Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Obcine Vrhnika. 
V skladu s trenutnimi sprošcenimi ukrepi glede širjenja bolezni covid-19 ter v upanju, da bo izboljšana epidemiološka slika trajala dalj casa, vas ponovno vabimo na naše aktivnosti v pro-store Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Pri vseh dogodkih bo treba še vedno upoštevati varnostna priporocila NIJZ. Ker stanje ni stabilno, se lahko ukrepi ponovno spremenijo, zato prosimo, da spremljate aktualne informacije  glede  izvajanja aktivnosti na spletni strani CKV, tel. 051 620 066 ali e-naslovu ckv.vgc@gmail.com. 
• Plesi v krogu 
Plesi so lahkotni, igrivi in radostni. Plešemo v krogu, z enostavnimi koraki in ob cudoviti glasbi. Za ples ne potrebujemo partnerja. Primerni so za vse generacije, tudi za starejše. Plesi v nas spodbujajo radost in veselje do življenja in  pocutimo se mlajši in bolj gibki, v globljem stiku s seboj in bližnjimi. Plese vodi Darja Bažec. Vabljeni vsak cetrtek ob 9.15 v Grabeljškovo dvorano CKV (predhodno preverite, ce bo aktivnost res potekala!). Info in prijave na tel.: 01 750 9441 in 031 682 230 (Darja Bažec). 
• Beremo s tackami – program R.E.A.D. 
Reading Education Assistance Dogs. Osnovni namen programa je po­magati otrokom pri izboljšavi govornih in komunikacijskih spretnosti ter pri osvajanju in utrjevanju bralnih vešcin s pomocjo neobicajnega poslušalca – terapevtskega psa. V sodelovanju z društvom Tacke po­magacke. Prijave: ckv.vgc@gmail.com ali 051 620 066. 
• Tecaj norveškega jezika 
Vabljeni na brezplacen tecaj norvešcine, ki bo potekal ob sredah, ce-trtkih in petkih (ob 10.00) v maju in juniju 2021 v racunalniški ucilnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Tecaj poteka že od 14. maja 2021, a se mu lahko pridružite tudi z zamikom. Info in prijave: na e-naslovu ckv. vgc@gmail.com in tel. 051 620 066. 
• Racunalniški tecaj – elektronska pošta 
Vabljeni na brezplacen tecaj racunalništva, kjer boste spoznali osnove uporabe elektronske pošte. Prvo srecanje bo že v maju v racunalniški ucilnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Tecaju se lahko pridružite tudi pozneje. Info in prijave: na e-naslovu ckv.vgc@gmail.com in tel. 051 620 066. 

zrno samote  
ko poberem  ti pa si predalec  
zrnosamote  od rojevanja vetra  
iz pustinje noci  pod krili  
sanjam  temnih ptic  
da sem v pesmi  da bi obcutila bolecino  
in ti v lase  izgubljenih dotikov  
pripenjam zvezde  ko se zublji  
ki so ob padcu  najinih sanj  
na beli papir  razbijajo ob cereh  
zanetile ogenj  tvojih juter  
da v plamenih  otroškega smeha  
izginjajo verzi jader  in vecerov mojih samot  
za obzornico  kjer beseda  
viharnega dneva  ugaša  
v tišino nedoživetega  
da skrbno shrani  
neplodna semena  
vprašanj 
 Milan Žnideric  


Siliko 
blizu finala 
Kar pet tekem je 1. SFL, polfinale, 4. tekma, 18. 5. bilo potrebnih, da je Siliko Vrhnika – FC Litija 1:4 
(0:1) (2:2 v zmagah) 
Futsal klub Litija, klub 
0:1 Debeljak (6.), 0:2 Vrhovec 
z desetimi naslovi 
(33.), 0:3 Arnon (37.),1:3 Jandric 
državnega prvaka, 
(38.), 1:4 Arnon (40.) 
izlocil mlado vrhniško zasedbo. 1. SFL, polfinale, 3. tekma, 14. 5. 
FC Litija – Siliko Vrhnika 2:4 
1. SFL, polfinale, 5. tekma, 20. 5. (1:1) (1:2 v zmagah) FC Litija – Siliko Vrhnika 1:0 1:0 Arnon (3.), 1:1 Muratagic 
(0:0) (3:2 v zmagah) (11.), 2:1 Juric (34.), 2:2 Jandric 
1:0 Juric (34.) (38.), 2:3 Muratagic (40.), 2:4 Jandric (40.) 
JAVNI POZIV 
K ODDAJI VLOG ZA NAJEM ŠPORTNIH DVORAN V UPRAVLJANJU ZAVODA IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA ZA SEZONO 2021/2022 
Športna društva, klube ter rekreativne skupine obvešcamo, da do 2. julija 2021 sprejemamo vloge za najem Športne dvorane Ivana Cankarja Vrhnika, Telovadnice Partizan Vrhnika in Vecnamenske športne dvorane Antona Martina Slomška Vrhnika za sezono 2021/2022. 
Najem dvoran je mogoc od ponedeljka do petka v popoldanskem in vecernem casu od predvidoma 15.30 do 22.00 v Športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška in od 16.30 do 23.30 v Telovadnici Partizan in Vecnamenski športni dvorani Ivana Cankarja Vrhnika. Ob sobotah in nedeljah je najem mogoc ves dan, razen v Vecnamenski športni dvorani Antona Martina Slomška, ki je rezervirana samo za tekme klubov. 
Obdobje najema dvoran je od 1. septembra 2021 do 31. avgusta 2022 oziroma najmanj od 1. oktobra 2021 do 30. aprila 2022. 
Pri oddaji športnih objektov v uporabo imajo prednostno pravico društva in posamezniki, ki: 
• 
so izvajalci letnega programa športa, 

• 
uporabljajo dvorano za programe vadbe otrok ali mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, programe kakovostnega športa in programe vrhunskega športa, 

• 
so obcani Obcine Vrhnika, 

• 
uporabljajo dvorano vec kot osem mesecev, 

• 
dvorane najemajo že vec let in so redni placniki. 


Cenik za najem dvoran je objavljen na spletni strani: https://www. visitvrhnika.si/si/zavod-ivana-cankarja/najem-dvoran-in-opreme/ceniki. 
Vlogo za najem športnih dvoran za sezono 2021/2022 in Pravilnik o uporabi športnih objektov v upravljanju Zavoda Ivana Cankarja za kulturo šport in turizem Vrhnika najdete na spletni strani: https://www. visitvrhnika.si/si/zavod-ivana-cankarja/razpisi/sport. Vlogo lahko dvignete tudi v tajništvu zavoda v casu uradnih ur. Izpolnjene vloge posredujte do 2. 7. 2021 na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, ali na elektronski naslov sport@zavod-cankar.si s pripisom: »NAJEM ŠPORTNE DVORANE«. Zaradi lažjega in hitrejšega poslovanja vas prosimo, da ob oddaji vloge izberete prejemanje racunov za najem po e-pošti. Dodatne informacije dobite na telefonski številki 051 661 061 ali po elektronskem naslovu sport@zavod-cankar.si. 
Gašper Stržinar, višji svetovalec podrocja II 


1. SFL, polfinale, 2. tekma, 30. 4. upirali zvezdniški ekipi tujcev Litija.  O razpletu obeh tekem Naj vas na koncu opozorimo Siliko Vrhnika – FC Litija 1:3 in reprezentantov Slovenije, kot pa v vaši naslednji številki. tudi na Siliko futsal poletno ligo, 
(1:1) (1:1 v zmagah) so Igor Bratic, Marko Đekovic, Zanimivo je tudi v mladin-ki je nastala lani in takoj posta­
1:0 Cosic (1.), 1:1 Fideršek (19.), Abraham Sanchez Martinez, skem tekmovanju, kjer se v la uspešnica. Letos se je število 
1:2 Lennon (32.), 1:3 Leitao (40.) Marko Bjelcevic, Jonhn Lennon casu nastanka tega clanka igra prijavljenih ekip podvojilo, tako Felinto Silva, Timotej Debeljak, polfinale. Naši mladinci so se na da bo ob cetrtkih zanimivo kar 
1. SFL, polfinale, 1. tekma, 16. 4. Gašper Vrhovec, Josip Juric, Ar-prvi tekmi v Ljutomeru pomeri-na obeh igrišcih vrhniškega FC Litija – Siliko Vrhnika 2:3 non Santos Cassemiro, Patrick li s KMN Meteorplast, Litija pa športnega parka. 17. junija se bo 
(0:1) (0:1 v zmagah) Osredkar, Fernando Gomes z Bronxi. Obe tekmi sta se kon-pomerilo prvih šestnajst parov 
0:1 Vesel (19.), 1:1 Lennon (25.), Leitao, Matic Racic, Tine Šturm cali brez zmagovalca. Finalista in tako bo vse do 7. avgusta, ko 
1:2 Koncan A. (29.), 1:3 Cosic in Matej Fideršek. Finale je bilo bosta tako dali Vrhnika in Litija. bo na istem mestu zakljucni (31.), 2:3 Fideršek (33.) blizu, a so naši fantje dejansko Uspešna je tudi naša kadet-turnir šestnajsterice. Vikend za klonili šele šest minut pred kon-ska ekipa, ki je tri kroge pred tem, pa najvecji turnir v državi, 
Kapetan Aljaž Koncan, Maks cem pete tekme, ko je po napaki koncem v igri celo za naslov prav tako v vrhniškem špor-Vidmar, Nejc Berzelak, Nikola zadel Josip Juric. prvaka. O razpletih vseh tek-tnem parku. Jandric, Jure Suban, Admir Co-Zdaj ekipo stratega Mileta Si-movanj bomo seveda porocali v sic, Tod Ciuha, Stefan Popovic, meunovica caka tekma za tretje naslednji številki Našega caso-Vabljeni. Blaž Koncan, Žan Janež, Max mesto, kjer jih že nekaj casa ca-pisa, vse tiste, ki bi bili radi na FK Siliko, Futsal.si, Vesel, Alan Muratagic in Tobi-kajo Bronxi iz Škofij. V finalu pa tekocem, pa vabimo na FB stran Foto: Robi Kramperšek ja Kavcic so se vec kot dostojno se bosta pomerila Dobovec in Siliko Futsal. 

Juhu, tekme so spet tu 
Clani Gimnasticnega istim rekvizitom uvrstila Ana. Klara je s kiji zasedla tretje me-
društva Vrhnika ne 
sto in Maša z obrocem osmo.  V 
pocivamo, ampak 
kategoriji mladink je Živa le za 
vztrajno drvimo s 
las zgrešila stopnicke in osvo­polno paro naprej, jila cetrto mesto v vaji z žogo, novim izzivom Anuša pa je z vajo z obrocem zasedla  peto mesto. Dekleta 
naproti. 
sta v trenerski in sodniški vlogi spremljali Barbara in Špela. De-Pod okriljem Gimnasticne kletom in organizatorjem iskre­zveze je v petek, 7. 5. 2021, pote­ne cestitke. 
kal  osmi Znanstveni kongres, v V društvu se obenem pripra­soboto, 8. 5. 2021, pa že  enajsti vljamo na izvedbo domacega Strokovni kongres Gimnasticne tekmovanja. V soboto, 22. 5. 
zveze Slovenije. 
2021, bo v telovadnici Antona Razlicna predavanja smo po-Martina Slomška potekalo tek­slušali vsi trenerji in sodniki in movanje prve in druge skupine tako osvežili znanje ter pridobi-v skupinskih sestavah. Kljub li novo. Kongres je, razen lani, nekaterim sprostitvam ome­vsako leto z namenom obnavlja­jitev bo tekmovanje potekalo nja razlicnih licenc na podrocju brez gledalcev, da bomo lahko športa. 
zagotovili cim bolj varno izved-V soboto, 15. 5. 2021, je v Gi­bo tekmovanja. 
mnasticnem centru Ljubljana, v 
Želimo si, da bi se lahko ko­organizaciji Kluba za ritmicno 
nec maja in v zacetku junija gimnastiko, potekala prva tek­
udeležili še državnih prvenstev ma za  posamezne sestave. Naše 
za  posamezne in skupinske se­društvo so zastopale Ana, Kaj-
stave. Takrat mogoce že z gle­ta, Klara, Maša, Anuša in Živa. dalci.  Po državnih prvenstvih 
Dekleta so dokazala, da kljub pa še ne bo casa za pocitek. Za omejitvam pri treningih niso letošnje poletje nacrtujemo še pocivala in prikazala lepe vaje. vec aktivnosti in treningov, da Prostora za izboljšave pa je še bi nadomestili izgubljeno. Kot veliko. že vec let zapored bomo v av-
V kategoriji kadetinj je Kajta s gustu organizirali poletne pri­kolebnico osvojila odlicno prvo prave. mesto, takoj za njo pa se je z GD Vrhnika 

Boštjan Avbelj zmagal Pilates, stres 
in sprošcanje 

italijansko klasiko 
Med vadbo pilates sta zelo udobno in globoko dihali pomembni koncentracija in (lahko sede, stoje ali leže osredotocenost na izvedbo vaj. – kot vam najbolj ustreza). Ob povecani kolicini stresa Med dolgim vdihom skozi pa sprošcanje s pilatesom ni nos se oklenite ene izmed vedno dovolj. Velika kolicina tesnobnih misli. Potem pa negativnih informacij prek si med izdihovanjem skozi TV, pomladanska utrujenost, usta predstavljajte, da misel dodatne kovidomejitve – vse zapušca telo. Ponovite toli-to dodatno povecuje  stopnjo kokrat, kolikokrat je treba, 

Ljubiteljem IRC, kjer vozi za mocno itali-sobotno hitrostno preizkušnjo nje v ekipi v cilju veliko. Ker je stresa. da se znebite vseh stresnih jansko ekipo, je kljub mladosti zaradi zelo slabega vremena saj bil vec kot sekundo na kilome-Obstaja mnogo vrst in teh-misli, ki se jih oklepate. 
avtomobilisticnih dirk 

dokazal veliko mero zrelosti, sem imel dober ritem. Vseeno ter hitrejši od drugouvršcene nik sprošcanja. Ce hocemo – Dih hvaležnosti: Pripra­
ime Rally Piancavallo 

saj so bile vremenske razmere je bila dirka izjemno zahtevna, posadke, je na koncu zmagal z živeti zadovoljno, moramo vite se z nekaj normalnimi 
verjetno še vedno 

na severu Italije za prvi majski prav zaradi hitro se spreminja-8,9 sekunde naskoka pred dvo-premagati številna negativna vdihi in izdihi. Ob nasle­
vzbuja spomine na 

konec tedna vse prej kot ideal-jocih pogojev na sami trasi.« jico Re-Menchini, ki sta vozila duševna stanja: stres, strah, dnjem vdihu najdite stvar, tiste romanticne dni ne. Nalivi, nizke temperature in Kako zelo so bili izenaceni v tesnobo, zavist, nevošcljivost za katero ste hvaležni, ob 
dirkalnik Volkswagen polo R5. dirkanja v osemdesetih, celo udar strele v komunikacij-boju za zmago, prica podatek, in druge. izdihu pa se ji v mislih is-
Od posadke Miele-Mometti, ki ske naprave so organizatorjem, da sta imela Boštjan in Damijan Za boljše življenje pa mo-kreno zahvalite. Zahvalite 
devetdesetih letih in ob sta peljala Citroen DS3 WRC, 
ki so sicer vajeni organizacije v pred zadnjim 'brzincem' le pol ramo gojiti številna pozitivna se cudovitim stvarem v svo­
prelomu tisocletja. pa je bil hitrejši za 28,3 sekunde. 
vseh razmerah, dodobra pona-sekunde prednosti pred dru-duševna stanja: potrpežljivost, jem življenju in postanite 
Naj dodamo še, da je dosežek 

gajali. Svojo taktiko je Boštjan gouvršcenim, zato sta morala samozavest, socutje, modrost srecnejši. 
Da bo na tradiconalnem, že na tem reliju  zelo odmeval v 
opisal z besedami: »Ker so bili ostati zbrana vse do zadnjega in druge. Sprostitvene teh­
34. Rallyju Piancavallo, zmaga­italijanskih medijih, Boštjan pa 

la slovenska posadka, pa ne bi to moji prvi kilometri v dežju z kilometra. Odpeljala sta ga pa-nike so ucinkovitejše, ce jih Aktivirajte svojo sreco. 
si je z zanimivimi vožnjami že 

upali staviti niti najbolj optimi-reli avtomobilom Škoda Fabia metno in tekoce ter na koncu izvajamo redno, najbolje vsak Tudi vadba pilates zelo vpli­
zgradil veliko bazo navijacev v dan. Za zacetnike so primer­

sticni. A se je zgodilo prav to! Na R5, sem na zacetku še malo ti-kar malo presenecena ugotovi-va na naše pocutje, spodbuja 
Italiji, ki gredo na dirke tudi za 

prvi letošnji dirki mocnega itali-pal in iskal meje. Hitro sem do-la, da sta privozila veliko pred-ne predvsem krajše meditacije, krvni obtok in ustvarja en-to, da lahko v živo spremljajo 
janskega mednarodnega prven-bil dober obcutek in kmalu sva nostjo. »Sovoznik Damijan je vsaj 15 minut. dorfine srece. Pomislite, na stva v reliju, ki se imenuje IRC z Damijanom peljala na polno tudi tokrat opravil odlicno delo mojstrske vožnje Vrhnicana. Rezultati so odvisni od vaše kakšne nacine lahko v svoje International Rally Cup, je vso in nizala zelo konkurencne case in me vrhunsko navigiral v zelo Do konca sezone so še štiri dir-motivacije, rednosti sprošca-življenje vnesete vec aktivno­konkurenco ugnal Boštjan Av-ter se prebila v vodilno skupino ekstremnim pogojih. Predvsem ke prvenstva IRC, naslednja bo nja in potrpežljivosti. Na vsa-sti. V službo se lahko odpravi­belj s sovoznikom Damijanom kjer ni manjkalo dobrih dir-gre zahvala tudi ekipama Xmo-na sporedu od 28. do 29. maja v ko posamezno vajo se je treba te peš ali s kolesom, namesto Andrejko. Vrhnican, ki se bo v kacev in zelo konkurencnih tors in Munaretto, za izkazano okolici Genove. pripraviti, prav tako moramo z dvigalom pojdite po stopni­letošnji dirkaški sezoni povsem avtomobilov. Res mi je bilo žal, zaupanje,« je še dodal Boštjan, Peter Kavcic, foto: Luca vaditi v skladu s svojimi zmo-cah. Poskusite narediti eno posvetil dirkam v prvenstvu da so organizatorji odpovedali ki priznava, da je bilo navduše-Amico Rally Dal Porto gljivostmi. Sprošcanje mora aktivno spremembo v vsak­biti prijetno. danjem življenju in poglejte, Nekaj  preprostih vaj za kako to vpliva na vaše življenje. sprošcanje. Pogosto boste ugotovili, da 
– Štejte in dihajte: Štetje pri ste sami sebi najboljši motiva­dihanju lahko pomaga oza-cijski govorec. Konec koncev vestiti zdravje in custva ter vi najbolje veste, kaj vas navdi­znova vzpostaviti pomirja-huje in spravlja v dobro voljo. V joce ravnovesje uma, telesa casu velikih izzivov vedite, da in duše. Globoko vdihnite, se vedno lahko zanesete nase, preden zacnete šteti. Nato zato si prišepnite kakšno pri­se lotite štetja in prenehaj-jazno misel. te, ko zacutite, da so pljuca »Na pilates in sprošcanje polna, potem pa zacnite od-lahko gledamo kot na svojo 
števati od številke, do kate-domaco lekarno zdravil do-re ste prišli pri vdihu. Ce ste brega pocutja. Kadar zbolimo torej vdihavali pet sekund, za slabim razpoloženjem, poi-
izdihavajte pet sekund. Pri šcemo primerno sprostitveno tej vaji si vzemite cas. Mo-vajo, s katero lahko izboljšamo 
goce ne boste takoj našli naše razpoloženje .« ravnovesja. Dopustite, da se VADBA PILATES poteka v pocasi pojavi prava simetri-živo ali na daljavo. Skupinsko 
ja. in posamezno. Pridružite se 
– Ce se vam po glavi nam. Poletje trka. vztrajno podijo tesnob-Za prijavo in vec informacij ne misli, vam lahko ta naju poklicite. dihalna vaja pomaga do 
olajšanja. Postavite se v po-040 126 826, Ana Podlipnikložaj, v katerem boste lahko 040 559 991,  Breda Štupica 





Tenis, Olimpijske igre in Teniški klub 
Vrhnika 
Ko so Atene leta 1896 gostile t. i. prve moderne olimpijske igre današnjega casa, se uresnicijo sanje barona Pierre de Coubertina, ustanovitelja današnjih olimpijskih iger. 
Coubertin je z oživitvijo olimpijskih iger v kolektivni spomin zapisal rituale, simbole, heroje, predvsem pa vrednote, ki jih anticni olimpijski duh goji skozi stoletja in oblikoval speci-ficno identiteto olimpijskih iger, ki naj bi temeljile na anticni tradiciji.  Izbranih je bilo devet razlicnih športov in tenis je bil v moški kategoriji del tega špor­tnega mejnika. Štiri leta kasne­je (1900) pa v Parizu nastopijo tudi ženske. 
Kot olimpijski šport ima te­nis zelo razgibano zgodovino. Dolgo casa je bil problem v tem, da je mednarodni olimpijski ko-mite teniškim prvakom ocital, da se s tem športom ukvarjajo poklicno. Tenis je bil tako leta 1924 izlocen, nato pa ponovno postal olimpijska panoga leta 1984 na OI v Los Angelesu. Za ponoven vstop tenisa na se­znam športov OI so bili najbolj odgovorni takratni predsednik ITF-a Philippe Chatrier, gene-ralni sekretar ITF-a David Grey, podpredsednik ITF-a Pablo Lorens ter predsednik IOC-a Juan Antonia Samaranch. Ne-dvomno pomembno vlogo pri ponovni vkljucitvi tenisa v OI ima krovna teniška zveza ITF. Z mocno podporo strokovne eki­pe, igralcev in priljubljenosti te­nisa, ki je iz leta v leto narašcala. 
Ucenje tenisa je s sodobnimi metodicnimi postopki, ki jih predlaga  ITF (Play and Stay), postalo še bolj zanimivo in eno­stavno tako za otroke kot tudi za odrasle. V praksi to pomeni, da so oprema, igrišce in zahteve prilagojene sposobnostim igral-ca. Metodiki Play in Stay sledi-mo tudi v Vrhniški teniški šoli. Poudarek je pri mlajših tenisa-cih, kjer je pravilna raba opreme ( loparjev, žoge in rekvizitov) bistvenega pomena pri hitrej­šem ucenju pravilne tehnike udarcev. Tako so pri najmlajših igrišca zmanjšana, loparji pri­mernejši in lažji, žoge pocasnej­še in vecje, vsa usmeritev vodi k temu, da bi tenisaci priceli z igro tenisa od prve ucne ure naprej. Pridite, preverite in obišcite nas v našem klubu. 
TK Vrhnika 
Državna liga do 12 let 

Tenisaci TK Bobi 
dosegli drugo mesto v skupini 


TVOJ MATCH POINT 
PROTI VIRUSU! 
Tenis je varen šport, ki ga lahko igraš tudi v teh casih. 
Pa veš, zakaj ga je varno igrati? 
Ker to dokazujejo štiri dejstva in zakoni fizike! 
1Teniško igrišce obsega okoli 720 m2. 
2Razdalja med igralcema je od 5 do 28 metrov. 
3Edini stik med igralcema je žogica, ta pa ne omogoca prenosa virusa. 
4Teniški baloni za postavitev potrebujejo nenehen dotok svežega zraka. 
Igrajmo varno in odgovorno! 


Tekmovalci Teniškega kluba Bobi Glede na to, da je vecina tekmovalcev prvic nastopila v kategoriji do 12 let in imajo možnost 
so v maju igrali tekme državne 

v tej kategoriji tekmovati še najmanj dve leti, je 
lige do 12 let. Dosegli štiri 4 zmage 

rezultat zelo vzpodbuden. 
(TA Breskvar, TK CC, Branik MB, ŠD 

Pohvale za nastope si zaslužijo: Leon Lajos Lokrovec Celje) in morali priznati Majsitz, Julija Ivanc, Enej Kralj, Vitan Marušic, premoc proti branilcem naslova iz Sofija Petric, Tim Pristavec, Kevin Kukovica. Maribora (ŽTKMB). TK Bobi 


MALI OGLASI 
Storitve 
Racunovodske storitve in davcno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskac s. p., Horjulska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. 
Poucujem klavir in elektricne klaviature. Sem pedagoginja s  pet-najstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poucujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Ticnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@ siol.net  Lepo povabljeni. 
Popravljam elektricno rocno orod­je: vrtalne stroje, brusilke, žage ... Previ-jam rotorje, statorje. Elektromehanika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192,  elektromehanika. mesec@gmail.com 
Psihosocialno svetovanje – Nu-dim strokovno pomoc pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Ucinkovito vam lahko pomagam pri sprejemanju zavestnih odlocitev za spremembo in osebnostno rast, ka­dar išcete odgovore na konkretna in aktualna življenjska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motiva­cijainsvetovanje.si 
Nudim lektorske storitve. Za po­drobnejše informacije poklicite na tel. št. 030 343 000. 

Pomagam družinam in starej­šim osebam pri hišnih opravilih, na primer pomivanje oken, sesanje … 040 784 718. 
Nudim storitve in svetovanja s podro-cij delovne terapije in rehabilita­cije. Sem delovni terapevt in Bownov terapevt z izkušnjami na podrocju rehabilitacije. Alen Bucar Baras, tel. 041 811 732. 
Nudim pomoc starejšim osebam
na podrocju socialnega varstva, oseb­ne oskrbe, pomoci v gospodinjstvu, pri prevozu in spremstvu, komunika­ciji ipd. Telefon: 051 234 311. 
Izdelujemo kovinske nadstreške, kovinske ograje (kovane, cinkane, inoks …) in stopnice. Telefon: 031 304 600 
Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih. Tel.: 070 219 044. 
Podarite sliko na lesu z imenom in motivom patrona vašemu najbližjemu ob rojstnem dnevu, godu, krstu, obhajilu ali birmi. Na voljo vec kot 400 imen. Tel.: 041 619476. 
Poucujem klasicen in jazz klavir
ter pop oziroma rok kitaro (akusticno in elektricno) skupaj s teorijo (klasicno in jazz). Zainteresirani lahko dobite vec informacij na št. 040 453486 ali marincicandrej83@gmail. com 
Potrebujete pomoc ali nasvet?
Za racunovodske storitve, poslovno in davcno svetovanje poklicite na tel. št.: 041 293 847 Leonido Dolinar, s. p., ali pišite na e-naslov: racunovodstvo. leona@gmail.com. 
Pomagam družinam in starejšim
osebam pri cišcenju v hiši in stanovanju (npr. sesanje, pomivanje oken itn.) Tel. št.: 070 219 044. 
Nepremicnine, gradnja 
Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Gricu, 1200 m2, mirna lokacija, z vsemi prikljucki. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. 041 404 329. 
Kupim manjšo samostojno hišo, Vrhnika z okolico, do 90 tisoc evrov. Telefon: 070 83 73 54. 
Kupimo zazidljivo parcelo ali hišo na obmocju Polhovega Grad-ca ali Horjula. Prosim poklicite na 051201056. 
Na Vrzdencu prodamo zazidljivo
parcelo v velikosti 3600 m2, na kateri že stoji objekt v velikosti 120 m2 . Voda in elektrika sta na parceli, dostop z javne ceste. Telefon: 041 632 370 (Boštjan Škof ). 
Najamem z možnostjo odkupa
(mogoc tudi nakup) vikend ali manjšo hišo 50 km od Ljubljane. Vse  drugo po dogovoru. Tel. 040-485-000. 
Ugodno prodam talne in stenske keramicne plošcice. Informacije: 041 631 556. 
Starejšim osebam nudim pomoc 
na podrocju socialnega varstva, oseb­ne oskrbe, pomoc v gospodinjstvu, prevoz in spremstvo, komunikacija ipd. Telefon: 051 234 311. 
Mlada družina na Vrhniki kupi starejšo hišo s pripadajocim vrtom. Tel. št.: 051-350-174. 
Družina kupi hišo na Vrhniki ali v okolici, do 100 tisoc evrov. Telefon: 070 219 044. 
Kupim nezazidljivo parcelo na Sv. Trojici ali v okolici, ob Ljubljanici ali drugje na Vrhniki, odmaknjeno od naselja. Velikost okvirno 1.000 m2. Tel. 040 50 62 50. 
Prodamo stanovanjsko hišo
na odlicni lokaciji: v bližini centra Vrhnike, v naselju Lošca, zgrajeno l. 1978, K + P + M, na parceli v velikosti 444 m2, ki obsega 201 m2 površine. Je lepo vzdrževana in ZK urejena. Hišo prodajamo v zasebni ponudbi, kupec z nakupom nima nobenih dodatnih stroškov. Vabljeni na ogled: 031-562­218. 
Prodamo zazidljivo parcelo na Vrzdencu, 800m2, s priklopom vode, elektrike in lepim razgledom. Telefon: 041 632 370. 
Oddam garažo 20m2 (bloki Na klisu): cena: 100 EUR/mesec. 051 825 072 
Kupimo manjšo hišo ali urejeno zazidljivo parcelo na mirni, soncni lokaciji na obmocju med Dobrovo in Polhovim Gradcem. Velikost zemljišca do 1000 m2 oz. okoli 150 m2 bivalne površine. Zaželena bližina javnega prometa. Smo triclanska družina, resni, urejeni. Prosimo za ponudbe na telefonsko številko  041 904 616 ali po e-pošti na fajfarji@gmail.com 
Kupim zazidljivo parcelo ali starejšo hišo na obmocju Babne Gore, Polhovega Gradca,  Lesnega Brda, Horjula ... Poklicite na št. 031/317­513. 
Kmetijstvo 
Sadike aronije, crnega ribeza ..., veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoc prevzem na relaciji Borovni­ca–Ljubljana. 041 499 424. 
Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zracenje, rabljen le eno sezono, prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. 
Prodam tri  velikolistne lipe in dve navadni brezi, višina 2 m, posajeno v loncih, prevzem Borovnica. Telefon: 041 499-424. 


Prodam 1000-litrske PVC­-cisterne. Cena po dogovoru. Tel.:  040 815 393. 
Oddam 785 m2 veliko zemljišce, primerno za enega ali vec vrtov. Lokacija: ob AP Lesno Brdo (pri Drevesnici Kržic). Tel: 031 285 622. 
Traktor, mulcar, prikolico, koso, trosilnik, motokultivator, prikljucke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). 
Prodamo suha bukova drva. Tel. (040) 815-393. 
Prodam suha drva (bukova ali mešana). Mogoca razrez in dostava. Telefon 031 584 801. 
Prodam namizno krožno žago. Ima trifazni motor, moci 0,75 kW in 2750 obratov, z regulacijo višine reza (40 mm) in rezilo s premerom 180 mm. Poklicite na tel. št.: 01 75 65 802. 
Prodam traktor Zetor 25/11 in nakladalko Šempeter 15. Tel.: 041 625 044. 
Prodam silažne bale, prva in druga košnja. Tel: 041 833 352. 
Prodam dnevno sveža prepelicja jajcka. Narocilo: 041 645 558. 
Cebelje družine na 10 AŽ-panjih prodam. Vrhnika, tel.: 041 853793. 
Kupim njivo, travnik ali sadovnjak na Vrhniki ali Stari Vrhniki, do 4000 m2. Tel.: 051 363 359. 
Prodam tracni obracalnik 
SIP TO 160 za manjši traktor, cena 100 evrov.  (Borovnica, tel. 041 555 845). 
Za traktor štore prodam zadnjo feltno - platišce. Cena 100 evrov. (Borovnica, tel. 041 555 845). 
Prodam samonakladalko 
bevilackue, 15–16 m3, licarsko obnovljena, v delovnem stanju, primerna za gorske terene, cena 600 evrov. (Borovnica, tel. 041 555 845). 
Prodam industrijski trifa­zni cirkular mio-standard za 300 evrov. (Borovnica, tel. 041 555 845). 
Prodam cisterno creina 
– 2200 litrov, letnik 1987, z okvaro crpalke, cena 420 evrov. (Borovnica, tel. 041 555 845). 
Prodam rabljene traktor­ske gume, 28 col, 40 % profil. Cena 30  evrov/kos, na voljo dva kosa (Borovnica, tel. 041 555 845). 
Ugodno prodam hrastovo
hlodovino in drva. Tel.: 041 631 556. 
Ugodno prodam cisto rodo­vitno zemljo za vrt ali sadov­njak. Okolica Borovnice. Inf.: 041 631 556. 
Ostalo 
Vabimo vas na prouceva­nje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, družimo se, delimo izkušnje in proucuje-mo. Prijave na 040 475 703. 
Prodam elipticni trenažer, orbitrek ter navadno sobno kolo. Tel. št. 051 353 057. 
Zaradi bolezni ugodno 
prodam stroj za izdelavo novoletnih okraskov. Stroj prodam z vsemi pripomocki. Informacije: 041 631 556. 
Prodam tri zimzelene rastline, višine vec kot 2 
m: drevo življenja, fikus in benjamin. Telefon: 031 627 959 (Ljudmila). 
Kupim mizarski ponk, starejše izvedbe. Tel.:  041 631 556. 
Prodam novo belo motori­sticno celado Lazer helmets, LZR, model e9yh-of 865, velikost M57/58. 1050g. Inf. na tel. št. 041 828455. 
Prodam dnevno sveža in vlože­na prepelicja jajcka. Naroci-lo: 041 645 558. 
Prodam elektricni inva­lidski vozicek – juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen.  Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 041 661 512. 
Ugodno prodam mlin za sadje in stiskalnico. Tel. 041 446 028. 
Prodam šahovske knjige: Šah za najmlajše (za za-cetnike, 4–6 let);  Šah za osnovne šole 1 (nadaljeval­na);  Šah za osnovne šole 2 (nadaljevalna). Knjige so nove. Nova metoda z malimi šahov­nicami, novost v Sloveniji! Tel.: (041) 257-176. 
Prodam sinonimni slovar. 
Slovar je nov, še nerabljen. Ob-sega 1292 strani. Cena ugodna. Tel.: (041) 257-176. 
Ugodno prodam nove »pante« za vrata, okna, 
omare itn. Cena samo en evro. Informacije na 041 631 556. 
Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. 
Prodam nov vzidan štedil­nik na drva. Tel.: 041 670 726 (Borovnica). 
Starinsko omaro, kuhinjsko 
kredenco, mizarsko mizo, skri­njo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. 
Prodam planinske cevlje, Planika - Jalovec, št. 46, nikoli nošene, za polovicno ceno, 75 evrov. Tel. št. 051 861 436. 
Prodam malo rabljena drsna vrata iz polnega smre­kovega  lesa. Borovnica, 041 276833. 



Avtohiša Sever 
Sinja Gorica 112 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 6 330 www.opel-sever.com 
Kombinirana poraba goriva (po WLTP-ciklu): 4,4–6,0 l/100km, poraba elektricne energije: 17,4–18,0 kWh/100km ter izpusti CO2: 0–137 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Specificne emisije dušikovih oksidov (NOX): 0–0,46 g/km. Trdi delci: 0,052 g/km in število delcev: 0,09 *1011 /km pri dizelskih motorjih. Ogljikov dioksid(CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal iz prometa prispevajo k poslabšanju zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam ozona, delcev PMin PMter 
10 2,5 
dušikovih oksidov. Opel Zajamceno zadovoljstvo s povratnim odkupom velja za vsa nova, nepoškodovana osebna vozila Opel, za katera je od izrocitve novega vozila kupcu minilo manj kot30 dni oziroma je bilo z vozilom prevoženih manj kot2000 km – katerikoli pogoj je prvi izpolnjen, ter ni na voljo za vozila, ki so upravicena do subvencij Ekoskladaza nakupelektricnih vozil; zaradi pogojev za pridobitev subvencij. Vec informacij je na voljo na www.opel.si ali pri pooblašcenih Opel trgovcih. Pridržujemo si pravico do spremembe. Slike so simbolicne. WAE CEE Kft, Szabadság utca 117, 2040 Budaörs, Madžarska. 
IDRIJSKA CESTA 42, 1360 VRHNIKA 
TEL.ŠT: 031/490-908 


KER VAM ZNAMO PRISLUHNITI 
POKLICITE NAS IN SI ZAGOTOVITE PROST TERMIN IN POSVET 
Z VAMI VSAK DAN OD PONEDELJKA ­PETKA OD 9:00 DO 17:00 

E-MAIL: optika.damjana@gmail.com 

MERJENJE DIOPTRIJE STROKOVNO IN PROFESIONALNO SVETOVANJE ŠIROKA IN UGODNA IZBIRA OKVIRJEV HITRA IZDELAVA PRIJAZEN POPRODAJNI SERVIS 


PLESKOmoto.COM 





Zaradi upokojitve kot nek­danja šivilja ugodno pro-dam 150 cisto novih zadrg, imam tudi še zelo veliko razlic­nega blaga. Tel.: 01 3641 288 ali 070 670 933. 
Poslikam cebelje panje  (panjske koncnice) s starimi slovenskimi motivi. Tel. 041 882 179. 
Caji dobre misli Terezije Nikolcic – 101 zelišce za ljudi in živali in pesniška zbirka Pisma za Nemojo Nika Nikolcica Matužinova sta lahko darilo za praznicne dni. Vrednost obeh je bistveno vecja kot njuna cena: knjiga o zelišcih, trda platnica, 25 €, in pesniška zbirka, trda platnica, pa 10 €. Obe knjigi skupaj 30 €. Vec na terezija.nikolcic@gmail. com ali tel. 041 537 147. 
Prodam sušilni stroj za perilo, malo rabljen. Telefon: 040 714 119. 
Prodam dobro ohranjen avtosedež Romer King Plus (9 do 18 kg), cena pod dogovo­ru (tel. 041 472 -975). 
Prodam dobro ohranjen avtosedež  Nania (15 do 36 kg), cena pod dogovoru (tel. 041 472-975). 
Poceni prodam vrata, 0,9 x 2 m, podboj in del stene zimskega vrta z 10 mm in akrilom – 8 m2. Tel.: 041 721955. 
Poceni prodam nakovalo (»ampus«), razne dele kovaške opreme in nekaj kovaških izdelkov … Tel.: 041 721955. 
Prodam dve ženski jakni 
– krzneno kanadski bizam, zelo lepo ohranjeno, ter toplo in usnjeno crno motoristicno jakno. Oboje ohranjeno in zelo malo nošeno, št. 42. Info na tel. 041 828455. 
Moško kolo Lombardo Taranto 400, 24 prestav, velikost kolesa 28, menjalnika in prestavne rocke Shimano, zavore Alloy, eno leto rabljeno, nepoškodovano, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Ima vso dodatno opremo: baterijski luci, zvonec, šcitnik verige, blatnike, prtljažnik, nogico. Zraven podarim moško celado. 051 258 004 
Starine 
Kupim stare figurice PEZ. 031 878351. 
Kupim star mizarski ponk, skrinje, omare, mize, fotelje, vozicke in druge stare predmete. Tel.:  031 878351. 
Odkupujem vse vrste starin: mizarske ponke, skrinje, orodja, kipe in drugo. Tel.: 051 258 936. 
»Inštrukcije« 
Inštrukcije kemije, telefon: 
031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimna­zije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO­KEM. Zlatko Šorn.  s. p., e-po­šta: zlatko.sorn@siol.net 
Nudim ucno pomoc šoloob­veznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlicne rezultate.    Vec infor­macij: 051 346 179 
Inštruiram matematiko za 
osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko šte­vilko: 031 392-842. 
Ima vaš osnovnošolec ali sre­dnješolec težave pri mate-matiki? S svojim znanjem in izkušnjami na podrocju pomo-ci pri ucenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Poklicite na 041 621 343. Slavi-ca Peševska. 
Ponujam inštrukcije za 
anglešcino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. 
Ponujam inštrukcije za anglešcino, slovenšcino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, Ticnica 24, Vrhnika. 

NAS CASOPIS 493/31. 5. 2021 C M Y K 74 
74 
NOVI FIAT TIPO IN FIAT TIPO CROSS 
Z NOVO TEHNOLOGIJO, NOVIMI LED ŽAROMETI TER UCINKOVITEJŠIMI IN OKOLJU PRIJAZNEJŠIMI MOTORJI. 
NOVI FIAT TIPO ZA 13.940 EUR 
Z BONUS FINANCIRANJEM, BOGATO OPREMO IN VKLJUCENO STORITVIJO FIAT 5 PLUS. 
fat.si 
Povpre˜na poraba goriva: 6,0 – 4,8 l/100 km. Emisije CO2 2) je najpo­
pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k ˜ezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM ter dušikovih oksidov. Navedena cena 
102,5
1.000 EUR, ki je že vklju˜en v navedeno ceno, ter brezpla˜no storitev Fiat 5 Plus (5 let ali 120.000 km, velja pogoj, ki nastopi prej). Ve˜ informacij o pogojih akcije je na voljo pri pooblaš˜enih prodajalcih. Pridržujemo si pravico do sprememb. Podrobnejše informacije in pogoji storitve Fiat 5 Plus so na voljo na www.fat.si. AVTOTRADE, d.o.o., Vrhnika, Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika. 
01 755 79 05 
VRHNIKAAVTOTRADE, d.o.o., Vrhnika, Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika TOTALNA ODPRODAJA 
NORI POPUSTI 
NOVI RIO že od 11.099 € DO -28 % POPUSTA 
NOVI CEED že od 13.599 € DO -32 % POPUSTA 
NOVI NOVI 
NOVI XCEED že od 15.999 € DO -27 % POPUSTA 
SPORTAGE STONIC 
že od že od 
NOVI PROCEED že od 23.199 € DO -23 % POPUSTA 
16.599 € 11.999 € 
VOZILA NA ZALOGI.  
DO -36 % POPUSTA DO -42 % POPUSTA 
ODPELJITE TAKOJ. 
Komb. porabe goriva: 3,9 – 6,4 l/100km, emisi e CO2: 90 – 146 g/km, emisi ska stopn a: EURO 6d, emisi e NOX: 0,008-0,033 g/km. Popust 42 % vel a za Kia STONIC 1.2 DPI LX Fun ISG, MY2021 z akci sko ceno 11.999 € (ki že vkl uu e BONUS popust 7.000 €) v primer avi s Kia STONIC 1.2 DPI LX FUN ISG, MY2022 z redno ceno 20.699 €. Cena 11.099 € vel a za Kia RIO 1.2 DPI LX FUN ISG M/T MY2021 in že vkl uu e 4.400 € BONUS popusta (v primer avi z redno ceno MY21). Cena 13.599 € vel a za Kia CEED 1.0 GAS EX URBAN ISG M/T MY2020 in že vkl uu e 6.600 € BONUS popusta (v primer avi z redno ceno MY20). Cena 16.599 € vel a za Kia SPORTAGE 1.6 GAS LX ACTIVE ISG M/T MY2021 6D in že vkl uu e 9.600 € BONUS popusta (v primer avi z redno ceno MY21 
6D). Cena 15.999 € vel a za Kia XCEED 1,0 T-GDI HP ISG LX JOY M/T MY2021  in že vkl uu e 6.000 € BONUS popusta (v primer avi z redno ceno MY21). Cena 23.199 € vel a za Kia PROCEED 1,0 T-GDI HP GT-LINE M/T MY2021 in že vkl uu e 7.000 € BONUS popusta (v primer avi z redno ceno MY21). BONUS popust  e možno uvel aviti ob nakupu novega vozila KIA preko financiran a 
pod pogo i akci e »KIA FOREVER BONUS« po ponudbi KMAG d.o.o. Financiran e pod pogo i akci e »KIA FOREVER BONUS« vkl uu e sklenitev pogodbe o finannem leasingu preko Summit Leasing Sloveni a, d.o.o., SKB Leasing, d.o.o., GB Leasing, d.o.o. poleg financiran a tudi permanentno zavarovan e z obvezno vezavo za celotno obdob e tra an a financiran a, pri emer  e obvezna 
sklenitev vsa  (AO) zavarovan a, kasko (AK) zavarovan a ter zavarovan a proti kra i (T) pri Zavarovalnici Sava d.d. Financiran e se lahko zavrne, e stranka nima ustrezne bonitete. Cene vkl u. vse dane popuste in prihranke in ne vkl u. kovinske/bele barve in stroška priprave vozila. Popusti in ugodnosti se med sebo  ne sešteva o. Ponudba vel a za vozila na zalogi in le do odproda e 
zalog. Ogl ikov dioksid (CO2)  e na pomembne ši toplogredni plin, ki povzroa globalno segrevan e. Emisi e onesnaževal zunan ega zraka iz prometa pomembno prispeva o k poslabšan u kakovosti zunan ega zraka, zlasti k ezmerno povišanim koncentraci am prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter NOX. Pogo i garanci e na vol o v garanci ski kn ižici vozila ali pri pooblašenem 
zastopniku vozil Kia. Za tipkarske napake ne odgovar amo. Slike so simboline. AVTOTRADE, d.o.o., Vrhnika, Sin a Gorica 11, 1360 Vrhnika. 
LET GARANCIJE 
www.embalazna-shema.si 


trejšemu in ucinkovitejšemu okre­vanju po razlicnih boleznih, pa tudi po fizicni izcrpanosti in stresu, kar 

Terapija s kisikom prepoznajo že številni športniki in rekreativci. 

Ko smo pred 4 leti na Rudniku prerezali rdeci trak se je zacela naša zgodba. Zgodba, ki je bila na našem trgu neznana. 
V tem casu smo se skupaj marsi­kaj naucili in hvaležni smo za vaše zaupanje, vse pohvale, kritike, da ste delili z nami svoje izkušnje, dobro energijo, nasmehe in solze. Brez vas ne bi bili to kar in kjer smo danes. Pot do danes je bila turbulentna, podob­na kot vožnja z vlakom od Ljubljane do primorske. 
Vijugasta, polna vzponov in pad-cev, strma in težka. Na zadnji del poti seveda najbolj vpliva obdobje epide­mije oz. virusa Covid – 19. Ste ga vi že preboleli ? 

Uporaba hiperbaricne komore za okrevanje sindroma po COVID-19 
Uporaba hiperbaricne komore se v znanstvenih krogih vse pogosteje omenja kot ucinkovito pomoc pri okrevanju po bolezni  Covid – 19. Na žalost bolezen ni le akutna in je pri veliki vecini prebolelih ljudi pustila dolgorocne posledice, ki jih imenu­jemo sindrom po COVID – 19. Naj­pogosteje gre za kronicno utrujenost, motenj spomina – koncentracije, bo­lecine v sklepih,mišicah, prsih, glavo-bole, zadihanost .. 
Mi imamo za vas rešitev, da lažje prebolite po- Covidne simptome. 
Ogromno je študij, ki dokazujejo, da hiperbaricna komora pomaga pri boljšem imunskem sistemu, za lajša­nje simptomov covida in po covidu. Ucinek hiperbaricnega kisikovega tretmaja pozitivno vpliva na težave z dihanjem, poveca nasicenost krvi s kisikom, zmanjša pretiran vnetni odziv, pozitivno vpliva na simptome kronicne utrujenosti in slabega po-cutja. 
»Skrivnost« kisika 

Kisik je osnova življenja. Z vsakim vdihom pri normalnem atmosfer­skem tlaku clovek prejme približno 20% kisika. Študije so pokazale, da hiperbaricni kisikov tretma veliko bolj uspešno poveca nasicenost krvi s kisikom kot vdihavanje kisika z ma-sko. Vdihavanje kisika v hip. komori pa je preprosto in neinvazivno ter vecini uporabnikov ne povzroca ne­lagodja. V istem casovnem obdobju lahko vdihnemo veliko vec kisika kot v obicajnih pogojih. Ta odvecni kisik je nato lažje dostopen vsem telesnim celicam, s cimer jih hrani in obnavlja, kar je še posebej pomembno za orga­nizem, ki je izcrpan zaradi boja proti bolezni COVID-19. 
Ali sem primeren za HBOT? 
Verjetno se marsikdo sprašuje za­kaj bi prišel k nam in je mnenja, da ne potrebuje takšnega kisika. Obišce nas lahko vsak, zgolj preventivo oz. za pospeševanje regeneracije telesa, pospešitev celicnega dihanja. 
Z vdihavanjem kisika pri poviša­nem tlaku lahko zvišamo meje lastne fizicne vzdržljivosti, pozitivni ucinki HBOT pa zagotovo prispevajo k hi-
Kot pri vecini zdravljenj obstajajo absolutne in relativne kontraindi­kacije tudi pri uporabi hiperbaricne komore. Za absolutne in relativne kontraindikacije se posvetujte z hi­perbaricnim operaterjem oz. zdra­vstvenem osebjem. Sindrom po COVID-19 še vedno raziskujejo, tako zacetni kot nadaljni rezultati nas spodbujajo k dejstvu, da je lahko HBOT eno izmed ucinkovitih orodij v boju proti virusu SARS-CoV-2. 
V hiperbaricnem centru Medico B art, za doseganje najvišjih higien­skih standardov in upoštevanje pri­porocenih epidemioloških ukrepov uporabljajmo mono komoro (v kateri je samo ena oseba). Na ta nacin lahko dosežemo oseben pristop do vsakega uporabnika in se v celoti posvetimo namenu prihoda. V našem centru ne diagnosticiramo bolezni in ne daje-mo zdravstvenih nasvetov. 
Malo za šalo, drugace za res, javno pozivamo gospo, ki je od nas odšla brez bergle, da jo še vedno lahko pre­vzame na našem naslovu: 
Hiperbaricni centerMedico B art d.o.o., Verd 159, 1360 Vrhnika. Info: 040423878, FB: @medicobart 
Oglasno sporocilo 




Aktualna elektronska številka in arhiv preteklih izdaj Našega casopisa 
na 














24-urna dosegljivost 
Franci Tršar s.p. Gabrce 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si 

Delujemo na obmocju obcin Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer in Brezovica. 








www.monumentum.si 

Pogrebe izvajamo na vseh pokopališcih. 
Po dogovoru pridemo tudi na dom. 

MONUMENTUM d.o.o, Pisarna: Drenov Gric 21a, 1360 Vrhnika 
E: info@monumentum.si, T: 041 776 436, W: monumentum.si 
NAS CASOPIS 493/31. 5. 2021 C M Y K 79 
79 
SUDOKU 
Nagradna križanka 
Navodila za igranje:  
Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoc pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. 
JUNIOR 
LABIRINT 

Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Ugrizni.me, se je glasilo: »Ugrizni me«. V uredništvo smo prejeli ogromno 
elektronskih sporocil in pisem z rešitvami. Vsak nagrajenec bo prejel po pet pic: Marija Marolt z Loga, Svit Ocepek iz Borovnice, Jože Pecan iz 
Brezij, Edvard Senjur iz Vrhnike in Valerija Vrhovec iz Horjula. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 14. junija na elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si ali na Naš casopis, 
Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Izžrebali bomo 5 srecnežev, ki bodo prejeli brezplacno pranje avtomobila pri podjetju Prigo. 
.V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš casopis objavi moje osebne podatke.   
PRIIMEK IN IME: 
TOCEN NASLOV: 
TELEFON: 
• 

da imam na banki vec kot 10.000 eurov preprican?« Janezek: »Seveda, sedmi je vedno nemirno hodi okrog in kadi. Pa Danes ni nedelja! lahko pocnem karkoli in ti ne moreš nic naredit za to!« in to samo zato, ker sem znala molcati.« novi. Imenuje se podkupovalnik, vpra-ga le eden od lovcev privošcljivo vpra-Direktor pride v pisarno k tajnici jo 
vpraša: »Gospodicna, a vi kaj delate v Cez nekaj minut se kriminalist zacne šamo pa se, komu in koliko.« ša: »Kaj je s tabo Jaka, a ne boš danes 

dreti, ko beži pred razjarjenim bikom. nic malical?« »Saj bi, pa sem pol kloba-
Gorenjska 
Lovski golaž 
nedeljo?« »Nic ne delam.« »Potem pa se dal pogreti v golaž, sedaj je pa kuhar Kmet odvrže orodje, stece k ograji in poglejte na koledar in naj vas spomnim, Joža je k sebi povabil goste in jim ob Po lovu so vsi lovci dali 2 evra za sla-ne najde!« se zadere: »Potegni znacko ven! Pokaži 

da danes ni nedelja!« 

povabilu narocil: »Ko boste prihajali, sten golaž, ki jim ga je pripravil kolega, mu znacko!« pridite vsi skupaj!« »Zakaj pa?« »Da psu 
Ni izbire 
le lovec Jaka ni nikoli dal prispevka, 

ne bo treba dvakrat lajati!« 
Znacka 
raje si je prinesel malico od doma. Ne-Dva moža sta tiho ribarila in pila pivo. Kriminalist pride k kmetu, da bi prei-Molcecnost 

skal njegovo posest. Kmet mu pravi, da Direktor kandidatki za tajnico: »Upam, 
koc po lovu so mu kolegi izmaknili iz Potem Janez rece: »Mislim, da se bom Sedmi sklon suknjica malico. Pol krajnske klobase 
locil od svoje žene, že dva meseca ni lahko vse pregleda, razen tistega nasa-da niste klepetulja in poslovnih skriv-»Koliko sklonov pozna slovenšcina?«, so mu zamenjali z zamrznjenim pas-govorila z mano.« Ivan ribari naprej in 

da tam. Kriminalist mu pokaže znacko nosti ne trosite okoli.« je ucence vprašala uciteljica. Janezek se jim iztrebkom in vrnili zavitek v žep pocasi pije pivo, ter rece: »Raje premisli, in pravi: »Vidiš to znacko? S to znacko »Bodite brez skrbi. Lahko vam povem, oglasi: »Sedem!« Uciteljica: »Janezek, si suknjica. Ko že vsi jedo golaž Jaka še Janez, tako žensko je težko najti.« 
Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: obcine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Casopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplacno ga 
prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih obcinah. Ponatis posameznih delov ali celote ca  sopisa za objavo v drugih medijih je mogoc samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenarocenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno  opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna graficna podoba Našega casopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Graficna realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 900 izvodov. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073