PROSVETA
)AJAU SO SVOJE PRO [Tb I*OD NAPAČNO ZNAMKO.
lina ni zadovoljna n tako
Ijivoetjo napram te vr-ilepar jem.
ington, D. C. (F. P.) — ji Humphrey, Van Fleet t, člani federalne komisi-nadglasovali komisarja paona in Nugenta, ko se je treba odločiti, ako se kaznu-tvrdke, ki prodajajo svoje pod napačno znamko in prisilijo konzumente, da ne-plačajo, kar v resnici niso L To veČino v komisiji tvo-idgev republikanski ele-manjšjna pa sestoji iz za-naprednih demokratov, lina je ravnokar izdala t proti Humphrey-Coolid-ieji, da se veliki tatovi o-na njih častno besedo, da jo dobri v bodočnosti, vno je Thompson prote-proti milostnemu poštopa-napram neki tvrdki, ki je ijala ponarejene sveče za Zdaj at nasprotna izja-z Mahnsovo "svilnato" L ki oglato zelo vabljivo v magazinih. Tvrdka Mal-& Co. je priznala spora-katerega so odobrili rey in njegovi tovariši, ■ejo pogoji tajni, na, pod-katerih se obtožnica na-nji črta.
bompson in Nugent pokazu-i da je tvrdka Mallinson A izdelovala tekstile % svojih
N. Y., v Iren tonu, Paterso-We«t Hobokenu, N, J., in Dentovvnu in Erieju, Pa., in prodajala pod imenom "Mal-on Silk de LuxM in pod drugi-taeni, ki so govorili, da so liti, v resnici so pa bili iz-i deloma iz svile, deloma iz in deloma h drugih mate-Ko je komisija izdala »fcico proti tvrdki v mesecu ju lanskega leta, je podpred-aik Rose od Mallinsonove be trdil zastopniku komisi-k se mu do meseca aprila fe sanjalo ni, da počenja j krivičnega ali kaj druge-kot druga obrt. Fakt postoji, je komisija od leta 1917 izdatna pravila In jih objavila obrt, a katerimi je svari-tovamarje pred sleparenjem sumentov. Vsi izgovori, ki ie tvrdka navajala, da ji ni-m znana pravila komiaije, »tourdni. Leto za letom se je bljeval boj proti napačnemu ^nju tekstilov in pletenin. JUri() je, da w izgovori o ne-■"»»nju pravil nevtemeljeni. ompson in Nuget menita, »o dokazi tukaj, da je Mal-nova kompanija vedela, da wkon, zato se na j z njo ne |P® milejše kot z drugimi | družbami. Onadva prote-fe da je obtožnica umak-k« r /. umaknjenjem zni-|var«tvo javnosti pred sle-
■. •* p '"I Humphrey, korpora-f v«žar in potrjen članom Ne. je 1 Vderalizirani tisk p'. ^ Konec sluibe, ki jo P "»Prava vršila za javnoet. g.todo komercijalni banditj F" PrH o.triml kaznimi.
Chlcago, III. — Zamorski de-avci in ne zemljiščni mešetarji, advokati, duhovni, pridigarji in drugi elementi srednjega stanu bodo merodajni na ameriški za-, morski konferenci, ki bo zborb-vala letos poleti v Chicagu.
ProvizoriČnemu odboru za sklicanje kongresa načeluje Lo-vett Fort-Whiteman, zamorski pisatelj in organizator. Pri tem delu mu pomagajo strokovno organizirani zamorski delavci. Vključeni v delo so odborniki organizacije asfaltnih delavcev, zamorskih vodovodnih monter-ev, pristaaiščnih delavcev, po-
datavsavr kuharjev to gospodar nnvidezna natakarjev,
F*'KAFICNA UNUA 8T. I§
priHlVA NA ČLANSTVU.
PjJjaso. III. — Tukajšnja ti-P'»čna unija AČev. 16 je
F* '-adnjih 21 meeecev
[■■»•v na članstvu. V
Mjnuarju 1924 je
P «snov in
kanovi r * < m novih članov.
*,,K(> ZAMORCEV BOLE-"A NA J ETIKI.
5 Uits. mTL Statistika d* zamorcev umrje p; .ko ». M««, tot i,
Pregled dnevnih do-f : SlodkofT
Amerika.
V pekovski industriji prihaja hud boj.
Zamorski delavski kongres Chicagu.
Velikim tatovom je odpuščen zločin.
Cene živilom zopet poskočile pet odstotkov.
Po svetu.
Strahovit beli teror je zadiv-jal v Bolgariji.
Jugoslavija morda intervenira na Bolgarskem.
Herriot je kandidat za zborničnega predsednika.
Sovjetska. Rusija je odklonila sodelovanje z ligo narodov.
Izpor delavcev na Danskem traja že mesec dni.
slovenske narodne podporne jednote
m	J*aaai7 M. ma m»	__""	1	" 1 ■ ■»'-—■ ''
— am w	Chicoro, im torek, 21. april« (April 21), 1925.
nas, ASrfOAl, UIT, .aUori.«d •« Jwm U. ISIS.
TssHf
Uw»<laU Ah
offle* af PaMlsatftsai
MS? aa UvMiak A»»
r*>l»«a«MM Sockw.ll 4904
A ■
STEV.—NUMBER 94
Antrilki zaiaonki I delavski koagm
Sedanji kongres se bo ločil prejšnjih podobnih prireditev.
TI SE BLI2A hud boj
PRVEGA MAJA POTEČE PO-GODBA V ŽIDOVSKIH PEKARNAH V NEW YORKU.
Židovski pekovski geapodarjl še
New York, N. Y. — Organizirani židovski pekovski pomočniki v New Yorku in drugih stih so pred hudo bitko, ki mogoče prične prvega maja, ko poteče pogodba med organizacijo
mornarjev in zastopniki organizacij, kot je Ci-kaška liga zamorskih gospodinj.
Fort-Whiteman pravi, da se x> prihodnji kongres ločil od >rejšnjih takih zborovanj, na caterih so reševali zamorske probleme. Kajti le zamorski de-avci imajo moč dvigniti zamorsko pleme socialno, politično in gospodarsko. Delavci tvorijo ve-čino plemena in njih boji na gospodarskem polju tvorijo podlago za skupno akcijo z belopoltni-mi delavci v tej deželi.
V zamorskih središčih se sklicujejo lokalne konference. Ko cončajo te konference, se določi dan za sklicanje kongresa. A-meriški zamorski delavski kongres se bo bojeval proti vsakor-i inim plemenskim predsodkom, zapostavi jen ju delavskih unij, nčanju in za enako mezdo za enako, delo ne glede na polt in pleme in za združenje ameriške-ra delavskega razreda.
Začaena pisarna se nahaja na števt<19 S. Lincolnova ulica, Chlcago.
Verski fanatik psigsl sedem akrov tobaka
Ev.ng.llsl ga J. preprttal. £ j«
tobak grelna raatllna.
» —
Greeaville, O. — Psul Apple-by, mlad farmar, je v soboto za-žgal svoj sedem akrov obsegs-oČ tobačni nasad. Neki evange-ist ga je uveril, da je "umazan tobak sovrsžnik prsve vere." Ves nassd je uničen. Množics judi, ki je opazovala ogenj, je zastonj prosila farmarja, naj proda tobak.
pekovskih delavcev in pekoualjlr mi gospodarji. Gospodarji, organizirani v National Jewish Ma-ster Baker« AssoeiaUon, so šu grozili na svoji konvenciji, da prično z ofenzivo. Da bodo < 11 boj uspešnejše in da bodo dobivali moko in drug materijal ix) ugodnejših cenah, so trnti spremenili ime svoje organisnd* je v Speciality Bakery of America. Ako pojdejo pod tem imenom v boj proti delavcem, ne bo širša ameriška jsfc-nost vedela, da se bo j tiče 1»«-dovskih gospodarjev in detav-cev. Na ta način upajo Židovski gospodarji dobiti simpatije jnv. nost i.	r.
Na konvenciji so se gospoM-pritoževali, da organizaeija delavcev preveč strogo pasi nato, da se točke v pogodbi natančno izpolnjujejo. Dalje jim ni všeč, da organizacija podpiše pogodbo z vsakim gospodarjem posebej. Gospodarji žele, da. delavska organizacija podpiše pogodbo z organizacijo gospodar jev. Ako se to zgodi, lahko vsak
ganizacijo in prelomi pogodbo. Unija je na njih priporočilo odgovorila, da je potrebne, da d» lavska organizacija podpiše pogodbo z vsakim gospodarjem posebej, da ne morejo posamezniki ruvatl proti delavski organizači-ji.
Prišlo bo najbrž do stavke, a' ko sa gospodarji ne premislijo in ne odnehajo s svojimi zahtevami. V tej stavki bodo prizadete vse Žido/eke pekarne. Produkte iz židovskih pekarn kan-zumirajo delavci. Židovski miljo-narji ne dajo dosti nato, ako kruh prihaja iz mohamedanake, kristjanake ali pa židovske pekarne. Zato je težko prodaiati židovski kruh v židovskih deš**-skih distriktih. Te izkušnje Imajo židovski pekovski gospodarji iz preteklosti. Ako pride do stavke bo prizadetih na tisoče pekov-skih delavcev.
Sevjfteka Rssijs
je toiltelj v Ameriki
Zahtevala bo odškodnino za med vojno zaplenjene ladij«.
kronprinra vojnih zločinov.
Waahington, D. C — Vi
Aanje, da II ima sovjetska pravico tožiti prod ameriškim sodiščem, bo rešeno kmalu. Prsd-ntavnlki sovjetske vlade so ee obrnili na sodišče v VVashingto-nu za odškodnino v zadevi ;u-akih ladij, ki so bile zasdfene med vojno. Ameriška vlada je med vojno zaplenila večje število tujih parnlkov. med katerimi je bilo več ruskih.
Vladni plovbni odbor je po vojni določil odškodnino v gotovini za zasežene ladje, toda sa ruske ladje ni določil ničesar iz razloga, ker sovjetska vlada ni priznana In ker ameriška vlada
sostptira-žila ptl odstotkov
Delavski department javlja, da ae je podražilo 2fi šlvešnlk predmetov v teku enega teta.
Waahingtoa. D. C. i- Depart-t za delo poroča, da so cene ra poskočile povprečno pen tkov v kitu ed 15. marca do 15. marca 1925. Petin aet živešnih predmetov podrašanih živil. Najbolj podražila svinjina (pork
mesecu od 15. februarja do 15. marca t. 1. so šle cene neko-llko doli. Najbolj je pkdla cena Jajk. Krompir sa je scenil sa
štiri odstotke.
—J»-
Hofriot niMH raiMtf i v
Prevzel ja kandidaturo aa pred* nsdnlka zbornice. Reakcija-narjl pripravljajo
na
"a je chcb«). V m<
Painlevt Bivll pr
Bivši pi d i tel je v jel kan
la
, apr. — Herriot in ve sta zamenjala službi premijer je na prošnjo vo-levičarskega bloka spra-didaturo za predsednika ice. Dosedanji predsednik U Painleve. a vlada je danee dogotovl Izrael jo, katero poda jutri nižjo zbornico. Reakcijo-nmatl voditelji v senatu se pripravljajo za nazkok na Palnleva. Poincare in Mlllerand bosta vodila'napad. Vse pa kaše, da na-clonalisti ne morejo raspihaU splošnega sovražnega sentlmen-ta. proti Caillauzu, novemu finančnemu ministru. Včeraj po-poidnu so nacionalisti akušali prirediti demonstracije pred i volokom Zmage proti povratko "izdajalca" Caillauxa, toda biv-ši Vojaki so demonstrante raz gnali.
Izpor MtvHjr aa Daaskaai sa aadaljajo
Največji konflikt te vrate v zgodovini Danake.
Kepenhagea, 20. apr. — Me-aec dni še traja izpor delavcev na Danskem. Zaatopniki dela v cev so včeraj odklonili pogoje delodajalcev za končanje lzpora. Vojna med delavci ln kapltaliatl na Danskem — največja te vrate v zgodovini danske dežele — se bo torej nadaljevala. Trgov ako življenje na Danskem Je še paralizirano. Transportacija na auhem in morju bo najbrž prenehala.
Nemško sodišče oprostilo ek»-
11 Ek>^;ir 'smstrs. ds v Rusiji ni nikogar, — N«"4*0 k| bj prejel plačilo. Sovjetska
Berlin, 20. apr.	Ul	------
vrhovno sodišče v Leipzigu jeij.	pj^llo
18. t. m. oprostilo bivšegs kron-1« ' princa Viljems Friderika krivde raznih zločinov. izvršenih tekom vojne, katerih je bil oMožrn po zaveznikih. Obtožen je bil tatvine dragocenega namiznega po-
Vanden elde al asptl a belgijske vlade.
Bruselj. 20. apr. — Kmllr Vandervride. vodja belgijska so-
^lLkučiin dru- Iju mandat za amUvo oav. vlo-Sodišče je pri- de. tandervekle nI mogel prido-
gih zlodejstev
znalo, da je kronpnnc	ikmkknM
razne rekvizicije. toda p» m.,i kaWnei narodnem pravu to ni zločin.
Odredil biti flamskih katoličanov za svoj
AMERIŠKIH IDEALOV NI DO> IIRO IZVAJATI V PRAKSI.
Cleveland, O. (F. P.) — Ako veliko govoričite o tiskovni svobodi dne 4. Julija, tedaj ete dober patrijbt. Ampak če objavite resnico o nekaterih javnih uradnikih — imena, dejstva ln vsote — tedaj ste pa Javna nevarnost. Na ta način je pričel Carl Msgee, uradnik v Novi Mehiki, ko J« razgaljal Albert B. Falla In njegovo stodolarsko črno torbico, z bojem proti korupciji v Novi Mehiki. Politični krotek, ki se poalužuje ondotnlh sodnikov, ga je vrgel v ječo zaradi žalje-njs sodišča in ga je skušal uničiti na U način, da je pritiskal na banko, da mu odpove menico na njegov list.
Msgae meni, ako kdo misli,' da to nI resnica, naj prične izdajati list In poizkusi rsvno to IsvrŠItl, ps sa bo prepričal, da je ree.
SOMAUJrrttNI GLASOVI HT. LOriHU.
SC l*ula, Me. — Pri občin-skih volitvah ao ptvjall socialisti pet tlaoč glasov.
VREME.
«»k (»lira
Izide ob 5:0»,
STRAHOVIT t
teror
na bolgarskem
Diktator Cankov je odredil splošen masaker komu niz to v in afjrar^ev. BCe« 4/M0 ustreljenih prvi dva dni. Kmetje zapuščajo vasi in ae oborolujejo v hribih aa odpor. Jugoalavija ]• proti temu, da bi Bolgarija povečala arpiado; ako^pe more Cankov uduiltl revolucija a 10,000 možmi, |o Pail* Interveniral Bolfarska vlada doUUZinovjevf^ da Je odredil revolucijo. Kriv« ci eksplozije v cerkvi go baje prijeti.
Sofija, Beigaraka, 20. apr* Kralj Boris je včeraj podpM
naredbo Cankovove vlade, ra določa, da sa suspendirajo vsa navadna sodišča in zamenjajo s vojnimi sodišči, pred katerimi se imajo vršiti obravnava pr^ti vsem« aretiranim revoluci jonarjem. Večje število komunistov in agrareev je še bilo ofceo-jenih na smrt ln takoj eksekuM-ranih.	,
Teror, ki nima para. iui«rad, Jugoslavija, 80. apr. — Privatna poročila s bolgarske meje se glase, da v Bolgariji teče kri potokoma. Teror, katerega je začela Cankovova vlada, da maščuje destrukcijo katedrale sv. Krala, v kateri je zadnji torek bomba ubila par sto ljudi, presegs Še vse meje. Oflcljelno raasakrlranje aretiranih revolucionarjev ja v polnem zamahu predvsem v Sofiji. Kakor izgleda, bo Cankov maaakriral dva do tritisoč komunistov in Stam-bulijskijevih kmetov. Vojna sodišča meljejo smrtna obsodba kakor u stavo In do danes sju-traj je še bilo B00 ustreljenih.
General CaroV vodi teror v Sofiji. Njegova okrutnoet ja tako strašna, da oelo njegovi Ml-dje, ki niša komunisti* as zgit^ žajo; mnog! vojaki so rebelirall in se pridružili revoluci jonarjem. Sofija Je danes mrtvo mesto. U-lice so prasne, ker se nihče n* tipa is hiše. Vaa* trgovine počivajo. Po ulicah Je videti le vojaške straže, ki sdajpazdaj vodijo nove jetnike nove Šrtve na |h<> rišče. Močan kordon vojaštva straži kralja v njegovi palači.
Zunaj na dašell so v teku kr-vavi boji med vladniadllllB mi in rebelnirai delavci in kmeti. Kmetje trumoma zapuščajo vasi ■ v hrib«, kjer ae sblrajo o-
krog voditeljev In organizirajo v oborožene čete,	^
Triaajat generalov je bilo ubitih.
Soflja, Bolgarija, 20. apr. — Včeraj je bil pogreb žrtev bombe v earkvl sv. Krala. dtevllo mrtvih je narastlo na 200 ln ranjencev na tlaoč. Med mrtvimi Je trinajst generalov, trije poslanci sobranja, osem polkovnikov in oaem visokih civilnih uradnikov ft§rtvlh je tudi 19 žensk in sedem'otrok.
Pred vhodom v čerkev Je po-icija našla napis sledeče vsebine: "Utonete v krvi kakor ste potapljali v krvi".
Jugoalavija morda lalervealra.
Pariš, 20. apr. — Bolgarija Je naslovila na svet poslanikov v Parizu zahtevo, da ji ententa dovoli povečati armado, da bo mogla potlačiti revolucionarna gi->anja. Zavezniki so prod kratkim dovolili Cankovu, da lahko pvača armado za 9000 mož; 2ankov pa zdaj pravi, da to še dovolj.
Medzavezniška vojaška kontrolni komisija v Sofiji poreča, da je Cenkova vlada v taki ati-skl, da bi najrajši mohilisJsaia veliko armado, na da bi lakaia na dovoljenje. Tq pa nI po valji UgoslavlJI. Vlada v Brigrado Je l o posvarila Bolgarijo, da vaako iršenjo neuillske pogvalba i/aov« Utorvencijo, NauiHska (logadlM dovoljuje Bolgariji la 10.000 mod stalni* armad«*
•Svat poslanikov ja izvedet, da , e Jugoslavija že storila kaaak« alalarvancijo, ako Bolgarija na bo mogla udušitl revolucij«.
Krivd akaplozlje prijeti Pariz. 20. apr. — "Matln" je objavS brzojavko Is N flj«, da j« neki PeUr Zagorski, sluga v ka*
0^0 H TU IM f
kaU
ra je U. aprila raadjala oerkev in ubila približno dvesto oseb. Zagorski j« povedal, da sta Konta Jankov ln Ninkov — slednji je bil častnik v armadi — položila bombo. Oba ata člana centralnega izvrševalnaga komunističnega odbora v Sofiji.
Cankov doifti Moskvo.
Sofija, 20. apr. — Bolgarska vlada Izjavlja, da je roka is Mo-skve dlrektlrala peklenski stroj, ki je pred enim tednom porušil cerkev sv. Krala in ubil 200 oseb v Sofiji. Ta roka ja Zlnovjev, ki je pred kratkim poalal štiri milijone zlatih rubljev v Bolgarijo za aranšlranje revolucije.*
Uradno poročilo ae glasi, da je Cankovova vlada dobila v roke dokument«, ki vsebujejo popo-len načrt organiziranja revolte in ustanovljenja sovjetske republike v Bolgariji, katero boljše-viki smatrajo sa ključ splošne revolucije na Balkanu. Dokumenti vsebujejo eelo Imena članov sovjetske vlade, ki Ima naslediti Cankova. Na čelu vlade so Imeli stopiti Olov, Bakalbv ln Atanaaov. Olov je pobegnil v Ju-goelavljo, ostala dva sta pa bila aretirana. i ,
Komunisti aanikaio.krivdo. : Dunaj, KH apr. — BalkanSM
komunistični biro na Dunaju sa-niks vesti, da je od tu sil is Moskve prišle direkcija za atentate In eksplosljo v Sofiji. Biro pravi, da revolucijo v Bolgariji vodijo bolgarski kmetje In delavci.
FRANCOZINJE ZAHTEVAJO PO DVA M02A.
V Parizu ga je ustanovila aprga« nlsacija, kateri namen ja Iz-vojevatl "spolno svobodo aa Šene*.
Pariz* 20, apr, — Zsnska organizacija s imenom "Zvaza za spolno svobodo Š«n«" ja naj no-v«jši pojav šenaksgs gibanja v Franciji. Lee Hergson, predsednica omenjane organizacija, je izjavila včeraj, da je prišel čas, ko sm« šena zahtevati, da jI postava dovoli Imeti toliko soprogov kolikor jih hoče Imeti. < "Dandanes nima ženska nobeno Izbert", je rekla Laa Berg-sbn. "Dekleta morajo čakati, do-kl«r kdo n« prid« po nje. Marsikatera s« poroči s možem, katerega/ne mara. Zakaj bi ne smela poročiti poleg prvega š« tistega, katerega ljubi?" *
l!A)J)WIN IZVOUEN PREDSEDNIKOM CIVIČNEGA KLUBA.
New Vark, N, V. — Rog«r N. Baldwln% ki ga J« sodnik Dela-ney obsodil na šest mesecev za-pora v Patarsonu, N. J., ja bil eo-glaano nominiran sa prsdsadnl-ka n«wyorškegs civičnega kluba. To j« organizacija, ki štej« svojim članom na tisoč« moških in žanakih |liieraln«ga in radikalnega mišljenja. Izjava kluba ' si j« Baldwln stekal ta-zasluge v boju za svo-| In zborovanja, da da posten« njegov pred-
aa mir.
Hlad—bnrg pravi, da je
Bvrlla, 20. apr. — Bivši šal lilndanburs, ki J« kandidat sa predsednika nemške republike, je včeraj aprejal tujas«msk« porošavalae v svoji vili v liano, ver Ju. Relel jim je, naj poročajo svojim listom, da on nI mill-teriat in da it« teli nič drugega kakor čaatea mir sa Nan^ijo Dalj« je rukal. da N«mčlja al bila

r«
-- , ■ i v*'
SaSSJasm
mmm
PROSVETA
'GLASILO 81X>VBMSKE NARODNE PODPOBNE JKPNOTB^
LASTNIN\ Sl.OVKNSKK NARODNE PODPORNE
Narofoina
ool Wta in $126 m tri WU, 91A6 t» tri rwfi
Ameriško ljudstvo večino«« ni podučeno o 4»*«vih razmerah v Bolgariji, Celo uredniki velikih ameriških dnevnikov vedo zelo malo o razmerah v Bolgariji in na Rumun^kem, kjer vlada ravpotnka kasta kot v Bolgariji. Zato dnevniki prinašajo vesti take, kakeršne prej-c*n*ogl*?T «oswsw. Kej^ui M ne	^ mejo iz Bolgarije in Rumunije, ki so pobarvane v intere-
sa: Vinjene	ft^^SJlSf5 vladajoče klike. Zato je dolžnost jugoslovanskih de-
; cm* t.cM»«j*«s let«, u** m «tff ,avcev da poj^ Američanom položaj v Bolgariji in
na Rumunaketo, kjerkoli se snidejp skupaj z Američani in ako se pogovor zaauče na razmere na Balkanu. C
| NmIot u *m. kar im Mik i liaUa;
-FROSVETA"
241.17 -3» K«. La«Hš1» Atess (IhnC Bi^
"THE ENLIGHTENMENT"
Organ of tš» Slov—k National Bsaeflt Sodetf.
OwmS Sv UM SlovanU NatiaaMil BoaofH Sedrtr.
'« ii ■«•
Advartisia* ratoa on aeremont
a
8abecriptUm: United Staloa (eacopt Chicago) aad Canada 16.00 por
y«ar; Chicar« $6.60, and foreUrn countriea |8.60 por year
M I MHKR of Th<- FKDKRATEI) PHESS"
».	. .4HHMHMiMaM ri&mmmm* • .1	■ 1 na
UNION LABEL APPLIED FOR'
i Datum v oklepal« Pr. (April M.1S2S) polof vašega fmoaa M pomriti, d« vaai jo a teaa daevoai potekla aarolaiaa. Ponovita |o
da ao van ao aaUvi Hat.	f.\
REVOLUCIJA NA BOLGARSKEM.
Bolgarski hajduki v pozlačenih frakih more bolgarske
kmete.	v
Odkar so hajduki v pozlačenih frakih s silo vrgli kmečko vlado v Bolgariji, pohabili volilno pravico/ odpravili svobodo govora, tiska in zborovanja, ni Bolgariji. Na brezštevilne morije, ki so jih povzr izvršili bolgarski hajduki v pozlačenih frakih, so revolucionarni kmetje odgovorili z bombo v katedrali sv. Kralja, ko je bila zbrana skupaj večja skupina teh hajdukov, da prisostvuje mrliški slavnosti enega izmed svojih. Zaradi tega čina so pričeli hajduki v pozlačenih frakih moriti kar ne debelo ne glede, kdo je kriv in kdo nekriv. Prestrašeni kmetje beže na vse kraje, kajti zavedajo se, da je vsakdo umorjen, kdor pride v roke oboroženim hlapcem hajdukov v pozlačenih frakih. Večina kmetov beži proti Jugoslaviji in v hribe.
Kaj se godi pravzaprav v Bolgariji? Ali je ameriška javnost pravilno podučena o dogodkih v Bolgariji?
Hajduki v pozlačenih frakih, ki zdaj tvorijo vlado v Bolgariji, sp uvedli strogo cenzuro, v tujezemstvo pa pošiljajo falsificirane telegrame. Zunanjemu svetu žele prikazali, da hočejo komunisti uvesti sovjetsko vlado. V tej trditvi je toliko laži, kolikor je v nji besed. V Bolgariji nI komunistične revolucije. Kmetje se tam bojujejo za razdelitev ogromnih bojarskih posestev, za enako, di rektno in tajno*voli!no pravico, avobodo govora in tiska, svobodo zborovanja in združevanja. Bojujejo se torej proti diktaturi hajdukov v pozlačenih frakih ki so s silo strmoglavili ustavno kmečko vlado, kateri je načeloval Stam-buliekij. Njih zahteve so take, kakeršne so bile ameriških farmarjev in rodokelcev, ko je pred sto petdeset leti jezdil Paul Revere It Charlestowna v Lexington, da posvari ameriško ljudstvo preti oboroženimi najemniki angleškega kralja Jurija III.
Ravno ti vladni hajduki, ki širijo zdaj grozo in trepet v Bolgariji, so pognali bolgarsko ljudstvo v vojno na strani centralnih evropejskih sil, da se ohrani n^pol fevdalni absolutizem, dasiravno je bilo to ljudstvo proti vojni.
Brzojavka iz Belgrada poroča, da zapoveduj« solda-teski v Sofiji general Zarof, izredno brutalen človek, ki najde največjo zadovoljnost in dopadajenje v morjenju nedolžnih ljudi. Njegov* sirovost je tako brezmerna, da se je celo veliko vojakov upflo in potegnilo s kmeti. Odsev te brutalnosti je bilo čitati na vratih katedrale. Pri tisnjen je bil na njih letak z besedami: "Vtopljenl bodete v krvi, kakor nas vi potapljate v krvi." Kmetje beže v hribe, kjer se združujejo v čete. Drugi beže v Jugoslavijo, ki se boje krvolpkov v pozlačenih frakih.
* Ta vest iz Belgrada precej jasno pojasnjuje položaj v Bolgariji.
Na čelu teh vladnih hajdukov je seveda kralj nemškega rodu. Med enega glavnih ciljev vladnih hajdukov in ljudskih mesarjev spada tudi preprečenje združitve z Jugoslavijo, kajti vladni hajduki občutijo, da bo konec fevdalnemu sistemu, ko se izvrši U združitev, ker jim bo odvzeto glavno orožje—umetno sejanje nacionalističnega sovraštva proti drugim Jugoslovanom, .za katerega so ustvarili podlago nemški zgodovinarji, češ, da so Bolgari poslovanjeni Huni in Finei, dasiravno zgodovina pove jasno, da je tista četa, ki je vpadla med Slovane, bila tako majhna, da se je takoj porazgubila mod njimi in je sprejela jazik, šege in navade tam naseljenih Slovanov. V današnjem bolgarskem jeziku ni najti sledi o finskem ali ugrianskem jeziku, pač pa je jezik jugoslovanski, katerega koren ike
so precej podobni* slovenskemu in drugim jugoslovanskim jezikom. *
V interesu vladnih bolgarskih hajdukov je aevoda. da se jugoslovanski narodi sovražijo med sabo, kajti če tl
narodi žive v sovraštvu, se lahko hajduki v potlačenih........... t_______ ____
frakih obdrž« v sedlu, lahko iznfAzgavajo bolgarsko 1 j ud- dne" 2«.'aprili v Jm. Kur*tfsvi stvo in sadovt njegovega dela zapravljajo potratno v Pa- dvorani. lMia Waterk»
rizu, Zofiji in
sunizrnsam
Weet Frankfert, 1U. Se vedno ae nahajam v bolnišnici, pobita od tornada. Naj nekoliko opišem, kako nam gre. D* ni dobro, ai vsakdo lahko miali, ker koji-kor naa rane ne bolijo, imamo še druge bolezni in žalostne apomi-ne. Izgubili smo edinega otroka, domove in vse, kar smo s težkim delom pridobili. Usods, ki naa je zadela, je skoraj neverjetna, ampak tal resnična. Pomoč, ki je bila obetana, se l>o kmalu izgubila še s papirja. Pred dnevi je bila tu oseba, ki se je izjaviUL da se bo pomoč dobila, aU prijela se bo bržkone drugih, ne pa siroAakov.
Zdravje se nam /tbrsča ns bolje. Od Slovencev se nahajamo še v bolnišnici moj mož in jaz, Terezija Mlekuš; Anion LekA« ia njegova soproga sta zapusti la, ker se jima je zdravje izboljšala, nista pa še popolnoma zdrava. Ne ve se, kdaj bomo o-zdravili mi, le'upanje imamo, da se nam obrača na bolje.
Koliko zla nam je prinesel nesrečni tornado, je kar Žalostno slišati. MalenČki kar upijejo vsi pobiti. Koliko jih je brez staršev, koliko staršev brez otrok!
Zahvalim se vsem, ki so nas obiskali v bolnišnici in se priporočam še naprej, ker Še ne moremo ven. Kako bo potem tudi ne vem, saj nimamo kam domov.
Sorodnikom in znancem naznanjam, da nas je hči Justina Kochevsr zapustila dn? 20. marca v starosti treh let in pst mesecev. Nesrečni tornado ji je prizadjal neznosne muke, radi katerih, je trpela dva dni. Zahvalim se vsem, ki so se udeležili pogreba. Hvala Antonu' Ko-vačiču, Johnu Podbevšeku, Johnu Oštir, ki so prostovoljno izkopali jamo; hvala družini Pa-vliča za darovane cvetlice, Franku Kochevar in John Skrbeeu, kakor vsem, ki so nas tolažili v žalostnih dneh. Fokojnics%, je bila članica mladinskega oddelka Slovenske narodne podporne jednote. 2elimo jI lahko spanje. — Za njo Žalujemo An^on in Helen Kochevar, starša, Frank Kochevar, stric in obitelj Johna Skrbeča, strica vsi <v West Frankfortu.
V boj" eno izmed prvih, ki se odzove udeležbi in^dela. Stojte mu tudi vi v pomoč! Udeležite se veselice v največjem številu, ker s tem boste dali poguma našim ženam in dekletom, ter priznanje za njihovo delo. Da bo luštno in fletno, to vsakdo ve. ker kadarkoli so naše ženske priredile slično veselico, bUo je vsi-Mar zabavno. Godba bo prvovrstna—domača. Člani društva! vaša dolžnost je, da se veselice vsakdo udeleži, ker s tem boste izkazali nasprotnikom, da je članstvo S. N. P. J. složno in da so naše vrste jake. V pomoč brat — bratu!
Sestrski.pozdrav članicam -in članom S. N. P. J.! — E. Ceff, članica.
flMMKT
anuniRi
javna monocji m
(Glasovi članov & N« P. J, čitateljev Proevete.)
Ziegler, IIL — Tudi tu je mnogo brezposelnih. To leto nam za-pro en premogovnik, drugo leto drugaga. Spl6h je po južnem II-linoiau toliko zaprtih premogovnikov, da je čudno; česar so krivi neorganizirani premogarji, ki kopljejo premog manj kot za polovično cenejšo ceno, mnogo pa tudi naše glavno vodstvo, ki ne skrbi nič, da se ti premogarji or ganizirajo. Mnogo jih je odšlo za delom proti Chicagu in Mil-waukecju, toda mnogi so že tudi prišli nazaj, češ, da ni mogoče dobiti dela. Mnogi gredo na far me, kar mislim, da je krivo, ker je toliko oglasov v svrho priže-nitve na farmo. To ne ugaja dopisnici Mary Nagode is Meadow Landsa, Pa. Is njenega dopiaa moram apoznaU, da bi ona naj-rajša videla, da bi vsak ženin moral poslal "ticket" sa nevesto v stari kraj. Po njenem mišljenji bi morale farmarske vdove ostati samice celo življenje. Radoveden sem če bi dotična dopisnica bila farmarica in vdova, ali bi se tudi tako hudovala nad ženini, ki oglašajo, da bi ae radi priženili na farme. Oglas je vsak plačan ln glede ženitve je prostovoljno za medsebojni sporazum. To pa mislim, da nikomur nič mar.M
Obilo naročnikov Pfoevetl fell — Thav
CoUlawood. Ofcte. — CoUin-vvoodčani. člani In prijatelji dr. "V boj". rte poaabite. da bodo članice dr. MV boj" št. 68 S. H. P. J. priredile v nedeljo
s Mprgan. Pa. -r V mojem do-piSH št. 308 sem apeliral, da bi se poravnale malenkostne osebne zadeve. Oglasil se je na moj dfltfs v št. 8 Štefan Vozel. Da ni: seofi prej odgovoril, me j« zadržala bolezen in smrt v družini V dopisu nisem imenoval nikogar po imenu, sam je prišel na dan, kdor se je čutil prizadetega.
Tudi on je bU Član doma, plaJ čeval mesečnino, najprvo po lOc na mesec in potem 2flc. Pohvalil se je že mnogokrat v javnosti ter to prišteval za stanarino dr. št. 296. Ker se mu ni posrečilo to, kar je v svojem dopisu očital drugim, je prenehal biti član ter nasprotuje slovenskemu domu. Poaluževal se vsakovrstnih trdi tev ter naglašal, da se samostojno društvo in slov. dom skrivata za čarter dr. št. 296 S. N, P. J. Deloval je na vse načine, da se mu je posrečilo preseliti dr. št. 296 iz slov. doma v nemško dvorano, misleč, ds mu bo bolj prilika zapreti vrata.
Brat Vozel je omenil v svojem dopisu, da je bil napovedan po-iin dr. št 296. S tem hoče dokazati javnosti, da sem jaz ali drugi člani samostojnega društva ali člani slovenskima doma nasprotni dr. št. 296. To pa nI resnica. Vedeti bi moral, da me poznajo v tukajšnji okolici, da nem vedno še bil in bom najprvo korist društva in članstvo S. N. P. J. Znano ml je tudi, da to upoštevajo val člani slovenskega doma in da nima nihče nasprot-stva proti dr. št. 296 S. N. P. J., ampak proti njegovi taktiki.pl Dopisovalec je omenil, da n« vidi nobenega razdora pri dr. št. 295, čeprav je največ njegovega dela. Zakaj je vendar zadeva pri gUftnem odboru? Zakaj je st& pilo že toliko članov k društvu št. J72? Zakaj dobri člani od dr. št. 296 S. N. P. J. prosijo odbor društva št. 6, da bi pomagal, da dobijo prestopne liste k dr. 6, ker jih ne moipjo dobiti za št. 172? Zakaj se toliko članov izrazi. ako ne dobijo prestopnega li-sta od dr. št. 296, da rajši pustijo organizacijO?
Dopisniku se ne vidi prijetno, ker je zanimanje po naselbinah od naprednega elementa, zato naj»bi br. Vozel vzel v poštev, da so se še vsi napadi napram dvorani društva "Bratstvo" št. 6 izjalovili in tako je tudi nepotrebno vsako nepravilno delovanje napram domu v Bridgevillu, Pa.
Dom je last vseh Članov samo-stojnega društva, in vsakemu je prilika biti lastnik doma. Dom1 je na razpolago vsem društvom in Jugoslovanomt;V tukajšnji o-kolici za izobrazbo in zabavo. A-ko pa ae imenovani in še kdo drugi ne strinjajo, naj drže roke proč in podpirajo domove, v katerih se še širi tema.
Ce članstvo št. 296 8. N. P. J. miali na gradnjo svoje dvprane, nimam nič proti. Zato Je potrebno. da vlada sa*topnost med članstvom, ker le v slogi Je lah-
Velika Je naša moč in oblast — — mi pa ne vemo tega!
Socialisti smo pa res veliki tepci! Ctijte, kaj smo vse naredili in kaj smo zamudili:
Naš narod j# že okusil socializem v teoriji in praksi! To pomeni, če sploh kaj pomeni, da je naš slovenski narod že imel socialistični družabni rpd! To je bilo naše delo — daai vemo to Arle zdaj.	,j
; Socialisti smo kraljevali zadnjih dvajset let med našim ljudstvom v Ameriki. Razumite prav: kraljevali! To se pravi, da smo vladali, kajti kdor kraljuje, vendar vlada. Kdaj smo kraljevali, ne vemo, niti ne vemo, kdaj smo izgubili vlado, ker kdor je kraljeval zadnjih dvajset let, vsekakor ne kraljuje več v 21. letu. In v tem času, ko smo mi kraljevali, smo pustili nasprotnikom vso svobodo, da so nas prav po barbarsko napadali in blatili. Ali nismo velikodušni?
V tem času, ko smo kraljevali, smo obljubili našemu ljudstvu nebesa na zemlji, toda nebes še ni! Imeli smo moč — mi, pešči-ca — da ustvarimo nebesa v A-eriki, pa nismo izrabili naše "moči. Ali ni to. grdo od nas?^
Se nekaj smo sagrešili. uhtčili smo družinsko srečo naših ljudi! Itako pa ne, & smo uveljavili socializem po vsej Ameriki in socializem. Bog nam pomagaj, je vendar svobodna ljubezen! Mi smo krivi, da se je katoliški mož Sweitser fforočil z dvema ženama in danes nima nobene. Mi smo krivi vseh polomov v pobožnih družinah, ki se uče socializ-kna v cerkvi! Kako ne, če pa so bile cerkve pod našo oblastjo, ko i}mo kraljevali?
In to našo oblast, to naše kraljestvo smo kar tako zapravili, da niti ne vemo kdaj. Ali nismo
tep?i?	HM
Kako pa smo šele zdaj izvedeli? Kutarski liat nam Je povedal!
Oh, pepela na glavo in debelo svečo — ne samo svečko — Ka-zimirju, ker smo bUi taki tepci!
Znanatveniki pravijo: Mm brat zemlje, Venera je njeni i
stra in solnce Je sereča obla. |
Moderni človek pa pravi: Sol
ce je vročekrvno dekle. Zvea ao dekleta slabe krvi. MarsB Star stric. Luna je brezčutna j na. Zemlja je naša prava J
Vse skupaj je velika zihck. 1 Zvezdokukec, Milwaukee, wi«.

• • *
Amegfcanjzem.
Brez iniciative ni Zgrabi in d«Kt
uspeh
• • •
* » *
Solnce. planeti in ljudje.
Cenjeni K. T. B.! Naši dopi apvalci so različni kajkoi* so sva;
Prvi pravi: Zemlja in solnce sta mož in Žena.
Drugi: Solnce je planet kot zemlja.
Tretji: Zemlja je hčerka soln-
a- .	. • j_
.....
letoviščih, v katerih ss sMjajo ho-lg^*^	M
ali w
čev. ko doeati pravi dlj. Kd., Ommm moram, da ttt- "Bratstvo" št 6 & N.
ja. Sklenjeno, da se udeleži vsak član dr. "Bratstvo" št. 6, in zjutraj z godbo načelu korakamo na narodno pokopališče. Pred petnajstimi leti je bilo tukaj nekaj ■ečuvenega, ako se je kdo pustil pokopati civilno na narodnem pokopališču, ampak sedaj že mnogo članov in Članic od dr. št. 6 počiva tamkaj. Civilni pogreb je nekaj navadnega.
Popoldne bo domača zabava in sledili bodo govorniki v prid S. N. P. J. in korist socialistične stranke. Vsa društva v tukajšnji okolici bodo vabljena, in pravilni spored pride pozneje.
John Kvartich.
-
Vesti |z Jmtbvtli
Narodna enciklopedija Srbov, Hrvatov in Slovencev. Te dni izide v Zagrebu prvi zvezek "Narodna enciklopedija SHS", ki je za oelokupni jugoslovanski narod novost, kakršne dosedaj nobeden od vseh treh jugoslovanskih plemen še ni poznal. "Narodna enciklopedija" bo naš prvi popolni leksikon, v katerem bodo zabeležene vse znamenitosti, kulturne, gospodarske, dobrodelne, " politične in druge ustanove naše države, dalje ostale zanimivosti posameznih krajev države SH8 itd. "Narodna enciklopedija- bo izhajala skozi 22 mesecev. Avtorji tega dela so jiniv. profesorji, strokovnjaki Itd.
, Obravnava proti Radič« se
prične kakor poročajo zagrebški listi, početkoth meseca maja. Preiskovalni sodnik dr. Koerblor bo v kratkem dovršil preiskavo, nakar se bo ugotovljeno gradivo izročilo državnemu pravdništvu, da sestavi obtožnico.
Vpeljava novega vlaka na progi Trefmje-St Janž na Dolenjskem. Pričenši od 6. aprila dalje vosi na progi Trebnje-St. Janž na Dol dnevno redno nov nadaljni vlak za prevoz potnikov. Odhod is ftt Janža ob 10:53, prihod v Trebnje ob 11 :M, (zveza
Dogodek št. 48.
Nekega večera smo nedeli posteljah in klopeh v i,«,ardi houau, držali vsak svojo Rtek nico piva in se pogovarjali. F družil se nam je tudi neki a glež ali kdor je že bil. Govoril le angleško. Napenjali urno va svojo angleščino, da mu nare dimo -druščino. Oglasil se je 1 ne K. in rad bi bil vprašal An« Ški. Ker ni znal drugače, w dregnil v rebra in dejal: "Sej, no meeeee?" Anglež ga jezen gleda in odvrne: "Beeee! Mi v smeh. Da ga potolažimo, razložimo, da ga Tone ni ho Žaliti, temveč bi bil rad v« kako ae pravi koza angleški. Premogar iz Wyc»minga. e"e a
Dogodek št. 49.
V Skofji loki sem leta 1901 pravil svojo zadnjo spoved v pucinski cerkvi. Bilo je take Gospodar me je zapodil v cerk rekoč, da vsak kristjan mora k spovedi o veliki noči. Doh Stopim k spovednici, v kater Bedel mlad in vročekrven kapt narček. Izpraševal me je nat ko o dekletih. To mu je mei najbolj ugajalo. Povedal sem da sem večkrat spremil mojo salko domov. Bil je hud in ni dal odveze, ker pa nisem h< domov brez odveze, sem stop drugi kot, kjer je spovedc star kapucinar. Povedal sem vse kakor prvemu. Ko sem I klada! o dekletih, je dejal, di ni nič. rajši naj povem, če I storil kaj slabšega. Rekel s da nisem nikogar ubil, niti | del nisem. Dobro, je rekel in dal odvezo. Moja kosmata je bila^spet čista. Drugo I sem Bpremenil delo in mišlj« Nisem več dal nobenemu st moje duše, ko sem takrat | Znal, da vsak drugače strife F. Eržen, neizpovedan grešni Pitteburgha.	'■
K. T.
ga ob 12:20, prihod v St. ob 13:80.	■
Nalezljive bolezni v ijublj alfi oblasti. Po statistiki o na ljivih boleznih v ljubljanski lasti za leto 1924 je bilo lai ljubljanski oblasti 806 slučs trebušnega legarja; nadalje slučajev Škrlatice, 214 griže, dušljivega kašlja, 161 diftei 126 ošpic in 44 slučajev mali je. Trebušni legar stoji ta najvišje. Za mariborsko ob podatki še niso znani.
Nagla smrt. V Slovenski u v Zagrebu se je blizu kurilr državne železnice nagloma zf dil neznan moški, ki je km| nato na ulici umrl. Policija j< gotovila, da je neznanec sam elektrotehnik Fran Pečnik,| dom Slovenec, star 89 let. le la ga je kap.
Samomor Slovenke v Zemu V Zemunu je izvršila »lutki Karolina Flis, rodom iz Slov« je, samomor. V ulici Kralja tra št 24 ie iz tretjega n stropja skočila na dvorišče | se težko poškodovala. Umrla kmalu nato. V smrt jo je gn nesrečna ljubezen.
■tfcnrii v Ljubljani. Ivan ' Jak, pečar, 6« let — Frsn | mar, pekov sin, hiralec, 16
—	Fran Beegant, finanč. rač aki svetnik in posestnik, 48
—	Alojz ftapnik, redovnik let. — Vitomir Salberger. teljev sin, 6 let in pol. — Bo mir Martinuč, zidarjev sin. mesecev. — Štefan Lah. p'*« nik, 27 let. -r Joeipina Pod* šek, dninarjeva hči, 8 leta. Jakob Oblak, kočar. 78 let. I Janez Medved, dninar, 88 let. Marija Gregori, zasebni ca. let — Fant Setina, vdova drft nega' pravdnika, 76 let.
USTNICA UBEDNlSTV \
Se nikdar ! smo nMfti priobčiti dopisa "P t«* -s. •• Zate smo tudi v« , ko Je bilo i
razne »»ti
kiNE ZA TUJI
KLAVCE SE
dno ve* ovir j« » podelitev | državljanstva.
Jmhington, D. C. — Sikane, hirajo tujezemcem dobavo Pijanskih papirjev se vedno množe. Federalna vladna st. ,Hxi sedanjim reii j delavskega tajništva ved-bolj razvija v sistem. ,ymond F. Christ, naturali-«ki komisar, je izdal okrož-jtev, 106 dne 14. februarja, |teri podučuje naturalizacij-Agente, da nastopijo proti litvi državljanskih papirjev n prosilcem, katerih druži-(prebivajo v tej deželi, irist i/.javlja, da je bilo to dilo izdano na podlagi izjavi j0 je izdal delavski pod-$ Henning. dne 31. januarja ^v kateri pravi: "Tujeze-(katerega družina je v Ev-| ni nikdar živel v Združenih irah ne glede na to, koliko je bival tukaj. On se ne mo-nturalizirati, ker ni ugodil tri, da mora tekaj Mvati let. To je ljudska postava jnih držav in ljudska pora vsega sveta, zdrava dok-i in dostojna filozofija, da ek prebiva tam, kjer ima in tiuje svojo družino." je poročevalec Federalizi-i tiska vprašal, da ga pu-I Henningu, da izve, kje je ril to postavo, je Henning stil, da ga ne mara videti | predmeta. Končno je po-valec govoril z mr. Cookom, itnim tajnikom delavskega lika Davisa. Cook je izjavil, e večina sodišč v tej deželi jpdila, da tujezemec ne po-ie prebivalec tukaj, dokler tu svoje družine ne glede koliko let je porabil aa sči-ije svoje farme, za gradnjo ! hiše in če je pošiljal svoj prisluženi denar avoji dreta njeno vzdržavanje in da potrebne vozne listke za polje v Ameriko.
[i hočemo, da sq družine lene," je rekel Cook. "Mi r*mo tujezemca, ki pride in postane državljaA, potem ilje po svojo ženo, ki je tu-Irtavljanka, ako ne pride sem ■otinem številu."	v
»ume se, da je ta igra zdru-i Davisem in njegovim na-da se ustvari sistem in-ijske spijonaže, poznan pod »m "registracija tujezem-r ki ga je predložil in pripo-I kongresu vsako leto od le-9921.
kako so bili komunistični vojaki iz vabljeni
V past.
New York, N. Y. (F. P.) — Kako je operiral neki vladn špijon, pokazuje pismo, ki ga je prejela Unija, z* ameriške civilne svobodščine od prostakov Paul Croucha in VValter Trum-bulla. Omenjena vojaka sta bila obsojena od vojnega sodišča na Honoluluju na 40 in 26 let ječe ssradi radikalnih političnih sim I»tij. _J£L1
"Dne 8. februarja smo pisali pismo Tretji internacijonali, za priznanje Havajske komunistične lige. To, je bilo ime, ki smo ga izbrali za naš klub. To pismo je bilo napisano v navzočnosti nas štirih, vštevši nekega novega člana, ki je nas vprašal, da se nam pridruži, ki se je pa kasneje izkazal kot-vladni vohun, od rejen, da nas ujame. ■ "Dne 19. februarja je bila vsa liga zaprta, da se izvede preiskava, kajti špijon je obvestil avtoritete o našem pismu v Rusijo. Avtoriteto so ustavile pismo na pošti, dokler niso dobile dovoljenja, da ga smejo vzeti."
Vojaki niso delali tajno. Oni izjavljajo, da dokazuje, da so nastopali legalno, ker so dali napraviti pisalni papir in kuverte v vladni tiskarni. Unija za ameriške civilne svobodščine se poteguje za vojake in izjavlja, da sta Trumbull in Crouch imela pravico se pridružiti tistemu političnemu gibanju, ki se njima dopade.	,
Železniška družba hvali sama sebe.
Izdala je letake in jih razposlala časnikarskim poročevalcem.
RTO
NSKIM UČITELJEM SE POVIŠA PLAČA?
Jaton. Mass. — Zbornica je Itoovala s 93 glasovi proti | da »e bostonskim učit^jem ■to plača za deset odstotkov.
rfloKa poj de zdaj pred senat, k zdaj napovedujejo, da je v itu veliko nasprotnikov po-
nja plan' in da bo v senatu < boj zaradi te predloge. Ako kdo izmed javnih usluž-»služi povišanje plače, fotovo učitelji, katerim je pona vzgoja mladine. Polipi Reveda ne sodijo tako. O-P«č menijo,- kolikor manj se izobra/.u med ljudstvom, | l(«J<' je ribariti v kalnem, ■ "> volitve. Zato še nI žaljiv«, da se učiteljem res po-Iplača. N •*	»
Waahington, D. C. — Pennsyl-vanska Železnica je izdala majhno brošurico in več letakov, v katerih razlaga harmonijo med delavci in podjetniki, ki vlada pri nji s pomočjo odborov, sestavljenih iz enakega števila u* radnikov in uslužbencev. Nad temi odbori je še najvišji odbor za rešitev kočljivih vprašanj, v katerem odločujejo dvetretjinska večina, kompamja pa ima v tem odboru polovico svojih zastopni-tov. To brošuro z letaki vred je : selezniška družba razposlala (časnikarskim poročevalcem v Washingtonu.
"Demokracija" tega srednjeveškega sistema je zapopadena besedah, da ravnateljstvo in delavci aranžirajo "skupaj" vo-ilni stroj, po katerem se izvolijo zastopniki uslužbencev, ds se snidejo z uradniki kompanije. Sa kratko povedano: Železniškim uslužbencem je dovoljeno, da gledajo in molče, kako kompanije vodi svoje posle, in jim dovoli le toliko svobode, da lah-w maskira to ravnanje, kot da delavci sami odločajo o svoji u-sodi.	•
p*V IOB0 USTANOVI tfOJK TRGOVSKO BRO-IH)VJB.
York, y. — v plovbe-1 krožka, se vzdržujejo govora \\i nry Fopd nabavi tr-ladij,., da bo razvažal
*	produkte po vseh morjih, govorici bo Ford plačal ta
^ Odstotkov višje mor-
*	'« <vojik ladijeh, kot je Jj* zda. Toda Fqrd bo o-J1 »voje ladije na podlagi ^ klavnice. To pomeni, da
'ganizedje. Podla-Jkmorlse je iskati, de je JJ od Merchaate' SIHp-" ^ kompanije v Chesterju, 1 ""t akrov svete. Tu-iT V'r'lov glavni sten zi ^•"Janie produktov po mor
^ npanije lastuje
m- r*a sU na-----
■*v« v m
I i* i'iove po
OLAVOBOL JE ZELO NEPRIJETEN.
Ckicago, 111. — Zdravstveni department izjavlja, da je glavobol najbolj navaden bol, ki napada ljudi. Srečen je tisti človek, ki rima nikdar glavobola. Gla-voliS^je znamenje bolezni, ali znamenje, da ni nekaj v redu v človeškem telesu.
Zdravstveni komisar pravi, da glavobol naznanja, da je treba takoj preiskati mehanizem v človeškem telesu. Komisar svetuje, da ss nsj ljudje nikar ne zanašajo samo na praške zopet glavobol, ampak naj takoj pro-najdejo vzroke glavobola. To lahko store, ako gredo k zdrav-
mm 1 %
ČEVLJARSKI GOSPODARJI
IMAJO SMOLO. • -
New York, N. Y. - Neki r.v-natelj United Shoe Rebuilding kompanije bi rad videl, da zapro Mihael Peskegs. stavkovno strs-žo, In Michael C^govs orgsm-zatorja organizacije čevljarskih delavcev, ker st* J-K^T** se stavkujoči čevljarski delsrcl še niso ponižno vrnili ns delo. Zaprisegel je tiralnico in oba stabila aretirana. Sodnik Bsr-rett je seveda' obs orgsnizirsns delavca oprostil *npo^ rsv-natelju, ako hoče odprsv . sU j k rt v ne strsže. ds mora apelira" ZZ]%!r»m* kajti razpostavljen je sUvkovnih straž je
"SSSmkl delavci r delavnicah se mpegsli. »sksr je pr** bsUvke Pri t nited Shoe Re»
^^■■»•IPm fafe e- i
SOVJETI ODKLANJAJO SO-DELOVANJE Z LIGO.
Čičerin je obveatil Ženevo, ds hov jetska vlada ne pošlje dele
getov na konferenco.
Ženeva, 20. apr. — Sovjetska vlada je odklonila vabilo na konferenco lige narodov o mednarodni kontroli orožja, ki se otvo-n dne 4. maja. Čičerin je danes oovestil tajništvo lige, da sovje-ti ne marajo imeti ničesar skupnega z ligo, niti ne dovole, da bi se liga vmešavala v ruske zadeve.
PREDLOG ZA PRIHRANITEV ■ DNEVNE SVITLOBE PROPADEL.
New Orleans. La. — Predlog
za prihranitev dnevne svetlobe je propadel na splošnem glasovanju. Porazili so ga delavci, ker ao se bali, da se podaljša delavnik.
Mezopotamei ubili dva angleška I	letalca.
Ix>ndon, 20. apr. — Iz Bagda da poročajo, da so domači strelci v Mezopotamiji zbili na tla kn gleško vojaško letalo blizu sirlj. ske meje. Dva letalca sta bila u-bita.
•- A*
Nov potres v Teklju.
Toki jo, 20. aprila. Najmočnejši potres, kar jih Je bilo v nem letu v Tokiju, se je pripetil danes zjutraj. Posebne škode' ni bilo, tods med ljudmi je zavlada a huda panika.
TMLKTN1 PREGLI2D VSE-UEVANJA V ZDRUŽENE DRŽAVE. '
Od 1. julija 1922 do 41. decen bra 1924 je bilo v Združene drtave prlpuščeno:
Dtm. »rim '!
od 1. juUJa do II.
•embrm 10M.. tl\,lH od 1. ItMMlSi' da M. Junij« IMS
»M . M od K julija «» ti.
Ul.il? M.Ml MMtt Ml,01« 150,417 ITI.4N
JunUs 1M4
nbrs Hm.. 4M.MI UJM Ml.lM jon. so HK
1MI . M......
I. Julijo So U. 1M4..
ie.Ni m,»7» 7MJM 17I.4M
IM.1M «TIM
141,717
■ --——Z-
od 1. juSM 1MI d* II. 4m. 1M4 1,177,»M
407,14« 1.7M.4M
Odpotovale je:
od 1. julijo do II.
doMR** HM..	U.1M M,401 111.Ml od 1. Mn. do M.
JuniJo 1MI .»..	24,111 SI.7M 70 044
.	11,410 llt.lM I00.M4
IMS . M
1. julijo do
od 1. Jon. do M. Junij« 1M4 .... fiikilnm lotu
im- u......
od 1. julijo 1M4
•1.
44.IM	71.111 110.10»
M.4M «4,04«	M,»M
7I.7M	1M,»M	111,741
/flUl	T74ff	1M.MI
od 1. julij. I Ml So
| II. d«c. 1M4 .. IIIJT« IM.7M IM.M4
Prebiva^tvo Združ. držav aa je vsled priesljevanja pomnožilo:
mi I. julijo So 11. ________
od 1. jo«, do M. Jun. 10M fMkalnrrn Mu IMS . II
1 ml m ml,
od 1. jul. do II. dot. 1MI .. '^fLafnirn^u ItU^ i**4
od I. Julij« do II.
IM4.
I4UM
4TMM
♦t
404 0m
mjm Hjm
o4 t. hi 1MI do H. 4*. 1M4 .... l.Ml.7«|
Doseljevsnje v Združene" države
v prvi polovici fiskalnega leta 1924-25 (od 1. julija do 8l. decembre 1924)
Celoletna kvota za vse dežele,
za katere je predpisana, iznaša 184,867.
Za Jugeslsvijo 871.
Is vseh dežel, ki Imajo kvote, je bilo prlpuščeno:
■ ro«uo kfSvt julija
■vil
,kupmj od MUo So
M.tS I MU
uri MJit
IM.M4
b Jegeslevijs:
jwtljo So
ntM k»o4« »
od joSjo do
jo kvote:
ki
17
04.404
j »I
«.740
jvSja
>4 »1»
07 Ml
Ugotovitev ipobi wT prtdrojsfofta
Dr, j. Sundek piše o tem problemu nastopno: Vprašanje spola novega bitja, ki se razvija v materinem telesu, je Še sto in stokrat zanimalo znanstvenike. Koliko komičnih, tragikomičnih; čosto pa tudi tragičnih prizorov beleži kronika našega življenja v zvezi s kočljivim vprašanjem kdo bo novorojenček, deček ali deklica. To ugibanje se pojsvljs v dveh oblikah, v neskromni, ki hoče direktno izzvati spol novorojenčka, in v skromni ki se zadovoljuje s ugotovitvijo bodoče embrijonove spolnosti. Prva želja ima slabe izglede na uspeh. Biologija je prišla potom opazovanja in eksperimentiranja z nižjimi organizmi do zaključka, da je »\H)\ telesnega ploda določen v trenotku, ko pride moško seme v žensko jajčece, poznejši vplivi na materin organizem, zlasti način življenja, prehrane itd. ne igrajo odločilne vloge. Znanost smatra, da odloča o spolu moč semena, tako da je samo naključje, če se oplodi žensko jajčece tako, da se razvije iz embrijona moško dete. Ali tudi tu se nam odpirajo ozka vratca, ki pa še ne vodijo povsem k sa-žaljenemu cilju. Med vojno je bilo namreč mogoče kontrolirati
...

Narodu
it. tast.
«d joMJo S«
V sednji štgvilki ni všteto tr
.124 oseb. ki -------*--'
90.
do gotove meja dopuste oženie-nih vojakov in biološke posledice te^ dopustov. Na U način so zdravniki v nekaterih slučajih sklepali o vpliyu moža ln Žene na spol novorojenčka. Toda vse to so doslej samo hipoteze. Spola na umeten način ni mogoče povzročiti.
Psč pa lahko trdimo, da je vprašanje predvidevanja spola danes že ugodno rešeno. L. 1913 js izumil znameniti fiziolog Ab-derhalden v Halle način, kako je mogoče po krvnem serumu spoznati, da jo žensks noseča. Moderna biologija operira v tem slučaju z argumentom, da živalski oreanizem reagira, če se po-javijcA njem" tuje celice ali ke-raične snovi, zlasti beljakovine, na ta način, da začne izločati nekako protlsnov. To so tako zveni Abderhaldenovi "Abwehrfer-mente"; pojavljajo se v krvnem serumu kot posebna snov, ki jo je organizem r- absorbiral ln je potem povzročila odgovarjajoče protisnovi. Materinemu organizmu je tudi plod in ležišče, ki hrani rastočf smbrijon, tuja snov in zato izdeluje obrambne flr-mente,' kar je resvldno la opazovanja preparirane materine pogače (placenta). Poskus se napravi po Abderhaldenovi teoriji tako, da položimo v perga-mentni mehurček košček prepe-riranega, t. j. krvi povsem *6i-ščenega in prekuhanege materinega ležišča ter dodamo 1 štirj. cm razredčenega seruma. Ce gre za nosečo žensko, se pod vplivom fermentov v krvi beljakovina ležišča razkroji in tvorijo ss plodne si&vi, ki prodro steno pergamenta ter sa pojsvijo kot enostavna reakcije v destilirani vodi stoječe posode, kamor smo vtsknlll pergamentni mehuišju V taorlji je U eksperiment enostaven, v praksi pa zelo kompliciran, ker ja potrebna velika o-preznost, de se posreči \
Tskoj ko je bil objavljen Ab-derhaldenov Izum, mi je prišlo na misel, da se da na te način ugotoviti tudi spol človeškegs zarodka. Pisal sem Abderhalde-nu, ki pe je dvomil, da bi si dsle domnevane plodne snovi u gotovitl po njegovi metodi. Ker sem bil sem prepričan o pravilnosti svojih zaključkov, sem povabil ženskega sdrevnika dr. E-mila Krauss, ki je umri pred Štirimi leti, k skupnemu eksperimentiranju. Začela sva s delom pozimi 1. 1918 In nsdaljevala spomladi 1. 1914 v enatomičnem institutu v Brnu. Ko sva ss podrobno ceznaniia s pomenom Ab-derhaldenove metode za ugotovitev noeečnosti, sve se lotile specijalalh zedač. Vojna je prekinila najino skupno delo in od-godile objavo rezultatov, ki so izšli I. 1917 v "ZenfralMett fuer Ciynsekologie". Najini uspehi bili v tem. da sve nf pravila v slučajih 22-krat pravilno diagnozo, 4-krat pe sve se zmotile. Nekaj slučajev je Mlo torej nejee-nlh. IKssi takrat nisva prišle de metodike, ki bi se v vsekdeajl praksi obnesla, je bilo ugotovitve le
aLAVNl IT AN I SOST.SS »a LAWMDALB AVI, lzvrševelni odbor:
^ IHHAVNIODSRK: VrrMnlk Vinerm Csinksr; |»od|ir«4MSnik Andr«w VliHck. K. r. U. T, Uss 103, Joknol»wn. Ps.: gL Ujslk M«t(k»w Turk; Ujntk kslniškess uSSelk« aUo Novak; Rl. bl«Rs|nik Joku Vugrkh, »r«4nik «U»lls Jsls Ksvsrtslk. upravitelj tkali« Klllp Godtns.
POaOTNI OD8KK: Martin jUkasIkar. pr^lmnl^k. Bo« 17«. Barb^Us. Oklsi Fraasss A. Taachar,, *M7 8. HMBrwa, Avak CktcsR«. III. t Joks Kri«»SNČW. 11111 Bs-nlagion, a »a., Wasl Park. iVk^i Mar y Udov Irk, MSS U, KUfaway A v a.. Ckl-raso. III.; Jak« TarfalJ. Bas ti, »trabanr. Ps.
BOI.MAK1 ODSKK:
Blsa Novak, sradaadnlk. SSŠT-Š9 8. Uwmlala A*..
catcšRo, in.	. &
J a rob A *l br ulit. Ilo* »SS, Maos Bss, Ps. JompIi Žarka, afD, iTfitl". Wast N»wtsa. Pa. ZAPAUNO OKROŽJI i Aston Šulsr, Bos 104. (Jroas Ksna.. ss JnrmsM.
Frask K lun, Bo« .IM, ThialtskS, Min«.. SS SSV. M p. J oba tiolob. Bos 144. Koek Sprtafs, ,Wjro.
if Nadzorni odbor:
Psul Homer. arMUadsik. H4{4 Wilb»w St., (blraRO. III.) Rlebsrd J. Za-vsrtnik, R. No. 1, llisadsla, lil.) Prask Xsle, Hl» W. Ntk at., HiIcoro, IU.
Združitveni odbor:
Prcdsadsiki Prssk Aloš. 1114 B«. t .«»f».d Ara., CklosRS, III.i JoUo Oven. 3Q» W. Jflth 8t„ Cblc«Ro,;|U.i Jubn Ollp, S4IS 8o. Cllflsn Psrk Ara.. CklcsRo. 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. P. J. Kars. IIU 81. Clstr Ara, ClovaUaš,
OSRKDNJE OKROŽJU: VZHODNO OKRO&IK:
POZOR i — Karaapondanca i zUvsisil odborniki, ki šalsio.v rIsvi uradu, aa vrši tsksloi
VSA PI8MA, Id ao nanašajo m poalr rI. pradaadalks ss asskrat Prsi-aednlitvo a N. P. J.. SSS7-8« Ho. Uondale Ave., t hlesso, 111.
VBR ZADEVE BOLNIŠKE POOIHIKR HE NASLOV Ki Bslslškš tajal-štra 8. N. P. J., M47-5S Rs. Uwsdale Ara., CklcsRo, IU.
DENARNE POfilUATVE IN nTVARI* ki ao tišsja rI. IivtšsvsIssrs »ra la lošneto vsbis ss asalsrai Tshllltvo g. N. P. J., HI7 »t Ss. Lsw«> dslo Ava„ CklesR«, IU.	,, . ,,
V8R ZA DRVE V ZVEZI t BLAGAJNIŠKIMI POSLI m pošiljajo as ssakiv: Blszslslštvo 8. N. P. J., tsfr.si 8o. Uwndale Ava., CkksRO. III.
Vaa pritožbo |M« poalovanja v si. Iivršovalnem odbore ss naj ssšllojo Paul Borgoriu, pradaodnlks nad*oM»š« odbors, Upar ssslov Jo fRorsi.
Val prlsivi as rI. porotnt4*d»sk)ae naj |m*llJa)o ss asskivt Msrtla Sslss-nikar, Bos 176, Barbertoa. Oblo.
Vsi dopisi Is šrtiRl aplal, ssissslls, ORlsal, narolsiss Is aploh vas |w is r ivait z Risal lom jadgota, saj ss pošUJs ss nsslsvi " P ROS V RTAH, 1M7-59 Ss. Lsorndala Ava.. CblrsRo. III.
načina ugotovitve spola prod rojstvom, obenem pa nada, da zboljšana metoda pripomore tej v načelu pravilni ideji do zmaga.
Nisva se motila. Razni avtorji, med njimi ruski zdravnik Mai-nov in asistent znamsnitega gy-naekologa Selhelma Luttge so bazirali svojs eksperimente r\a i-stlh domnevah, kot midva. Lsltt-ge je iKienostavil ln izpopolnil Abderhaldenovo metodo • tem. da je savrgsl komplicirano eksperimentiranje s pergamentnlmi mehurčki. $ pomočjo Ilkohola je kondenzim! beljakovine, Izoliral plodne snovi in olajšal sigurno ugotovitev spola. Luettge napoveduje spol detetu v materinem telesu s 100 odstotki vsr-jetnosti.
S teoretičnega stališča je to nedvomno vejik napredek, ki dviga pomen Abderhaldettovegi is-uma ter kaše v novi luči vpliv notranje procedure zlasti < pri spolnih žlezah. Praktično djtues šo ni mogoče oceniti te "progno-zcM. Mogoče, celo verjetno Js, ds sprejmejo medicinski eksperimentalni zavodi V svoj repertoar tudi to krvno preizkušnjo, ' da strsžejo radovednim roditeljem. Naj bo že tako ali drugačs, iji pa izključeno, da bo računala s tem dejstvom tudi zakonodaja. Bocl-
jološklh in evgenetičalh uspshov dsnes šs nI mogoče oosnltl in sa-to ss zadovoljujemo glade prakse s skeptičnim: "Chl lo sa?"
SEZNAM PR1RRDB SLOVENSKIH
ORGANIIACU V CHICAGU,
Soo. klub hi. 1, JBZ!- Pradavanja O dolavaklh t.rganliseljsh, v Sstsk ra* ^ar 84. aprila, v dvorani SNPJ.
Par«ko druitvo Ura.—Konoart v nedeljo 86. nprlls, V dvorsnl HNPJ.
80«, klub kt. I, J8E.—in kmjaftka unija 1104, - Prestara t. msjnlks, 1 . msjs v dvorani 8NPJ,
Društvo Nsds, ši 108, RNPJ.-Do-maša ssbsrg, v aobolo 8. msjs, v dvorani HNPJ.
Pavsko druitvo Hava. Koneart v nodsljo 8. maja, v dvorani 8NPJ.
Slov. poatsjg M. W. of A.—Plssss voaolios, v soboto 8. msjs, v tfrarsal, SNPJ.
Slov, dol. Rokol. Pomlsdssskl ss-«toi>, v nsdsljo 16. msJs, v Pllasn So« kol dvorsni ns S. A.hUnd in W. 18tk
St.
Urultvo št, L S8PZ.-Piknik v as-ssljo 8L Jseijs, ss Btsslasrjsra« vrtu v Wllber HpHngs, tli.
DrsMvo Zvon. It. 70. JSKJ^-Pik. ntk v nodsljo 88, Junija, v Summit,
Zvess alovsnaklh orRsstzssIJ,—Pik. ntk v soboto 4. julija, ss Stoslnsrjs-vam vrta v Wllliiw Nprlngs, III,
DruStvo Nsds ftl 108, SNPJ, — Plssss rasslks v soboto 8. oktobra, v dvorsni SNPJ.
So«, klub It. I, JHZ. Drsmsks predstava, v nsMlo 88, oktobre, v dvorsni CSMm 1186 W, 18tb Rt,
ALI ČITATK
dobre ItajlgcT / (
Tadej naročite ksjifs Književno mitioo 8.1.P.J. .M/ * /
Človeku je potrebne duševne hrana kakor tslsaaa. Največje slo za delavce ja neznanje. Čimbolj Je deleves neveden, temlsilj ga izkoriščajo od vseh streal. Dobrs knjiga je hej-vi JI sovražnik nevednosti in duševne tems. Dslevee se mora učiti; vzeti si mora sam, čeaer mu al dala revna šola. Citati mors dobre knjige.
Ako ste ukašeljnl, da hrepenite po nam razvsdrilu, ako želite čltatl povesti Ijenja, spoznati nekatera naravne resnice le znani ti s temeljnimi pogoji angleškega jezika, sledeče knjiga l s il
Slovrnsko-angieška slovnica Zajedale!
Zakon biogeiieglfe Jlnmie Hifgina Pater Malaveotura
Kdor naroči Zajedale« la Zakon Mogeoezlje skupaj, dofcl obe knjigi se trt dolarja.
Poštnina je
Vsa te kajlge so lično in trpežne všteta. Naročilu priložite denar.
Naročila ae vse gori omenjene kajlge pr« jama
KNJIŽEVNA MATICA & H. P. J.
SaR CHICAOO, ILL
moralo raz-
Is zapitkav prirttoltvta
Splaal Pavel Grošelj.
, (Dalje.)
Iz takih in enakih dejstev je oenoval filozof l^ibnite »voj nazor o rfaksimizaciji življenja; da je namreč materiji prirejena lastnost, ustvariti kolikor moči veliko mnogo življenja.
"življenje" se glasi osnovni zakon prirodnih sil, življenje je — kjerkoli se mu nudijo potrebni pogoji —- neizogibni rezultat in obenem vrhunec svetovnega razvoja!
Nebesni prostor, žareč od svetlih milijonov, me objemlje. Svet-ski sistem meji ob svetski sistem, solnce gori ob solncu, ne-broj planetov in lun ivigs po vse-mlru. To je kras, to je neskončnost!
In ko zazrem v tej mogočnosti naš domači solnčni sistem, se mi dozdeva kakor ponižna gorska cvetlica na prostranem, bujnoki-pečem orfjentalskem vrtu, zdi se mi ubožen siromak, ga je zanesla usoda v družbo bogatinov.
In vendar je sam na sebi pono-
sen in občudovanja vreden v mogočnosti in kraeoti.
Pregledu jočem u njegovo dru žino mi ohstane oko na rodni zemlji. Kako ponižno miglja v družbi popolnejših sestric! Njena obla se mi dozdeva negosto-Ijuben kos kraške zemlje sredi svežih zelenih dobrav, sredi ostalih planetov.
.... V tihe melanholične misli se zamisli moja duša — fantazija začne presti bajne kopre-
ne.---In zdi se mi, da je
stopila predme čudesna postava, prebivalec tujega sveta, stoineto-tisoč svetlobnih let oddaljenega odtod. Razkazujem mu naš solnčni sistem in popisujem posamezne planete.
In to je zemlja", mu razlagam, s prstom kažoč na bledo njeno zvezdičo, "149 milijonov kilometrov oddaljena od solnca, obdarjena z eno luno. Na njeni površini klije življenje, ki se je v teku milijonov let razvilo do raz up) nega človeka."
"Na zemlji se je rodilo življenje?" me čudoma vpraša., "Res neverjetno in čudovito! Torej tako velika je življenska moč mrtve snovi,-da je premagala celo ovire tega negostoijubnega, za-
AL.JLL
ttt rr mBbbhh!
<e» -*■.»■• j --»t«.
ostalega sveta! — In celo do razumnega bitja se je preborilo
življenje? Tega bi si ne upal nikdar trditi. Pri velikanskem Jupitru, pri starodavnem Marsu z dvema lunama, pri Merkurju in Veneri, ki sta tako blizu življenje budečega solnca, bi me to dejstvo ne osupnilo tako zelo. — Jeli, tudi po ostalih planetih žije Življenje, seveda še mogočnejše in više razvito, in po njih hodijo še razumnejši in popolnejši ljud
jsr^^H^pHKHRpri
Molčal sem — z vprašujočim pogledom sem se hotel oz n t i vanj, toda v moji domišljiji u stvarjena postava se Je že raztopila v vsemir. Njene beeede pa govore v neizbrisani moči mojemu razumu.
Po zemlji je razprostrto ti v 1 jen je? Resnično, ne verjel t>i tega dejstva, da ga nisem zrl z lastnimi očmi; tako malenkostna in zaostala je zemljS proti dru gim svetovom. In nanovo se Je v meni utrdilo prepričanje, da tudi po ostalih svetovih kipi življenje n žive razumna bitja.
Ce je življenska moč tolika, da se ni samo polastila skalnih gora, temnih kraških jam in mor skih globin, ampak je celo na ži
T0*Bg, žl^PP^
vib bitjih samih nastanila orgn- od solnčnega telesa v Svetovni eno dvajsetino zemelisj 7 uJ nizme. zakaj naj bi ne vzkipeva- prostor!	"^Ijub Voji mladC', kfl
lo življenje tudi po plodnih solnč- Na solncu smo. Neizrečno ' nih poljanah?	svetli oblaki nam zakrivajo nje-
Ce se je na zemlji kljub neu- govo površino. V neznosni vroči-godnini razim-ram razvila mrtva njf fcj vlada tukaj, ao se stalile snov do življenja in človeka, za- kovine in izparele v pline, ki se kaj naj bi po drugih, življenju v obliki žarečih kovinskih obla-, gostoljubnejših svetovih qe sle- kov zgoščujejo v solnčnem ozra--dila neizproHnim zakonom svojih čju; u rabljenega kamenja se-' sil, ki zahtevajo živ jenje?	stoječa solnčna obla se iakri pod
Naša zemlja, U kos puste, o- njimi. Neskončna svetloba nam življene kraške skale, nam priča' jemije vid. V tej gorkoti in svet-o nujnosti življenja po rodovit- iobi 8pe ||vijenski impulz, ki iz-nih dobravah, |x> tujih svetovih.; *arevajo odtod v prostrani solnč-Saj smo videli, kako hrepeni mr- „j ^tem
^^CkSTtt^Sif*™	Popada samo
t JiČiZrti 'J^f I** 2735. milijonski del izžarevane se najtežjih ovir - ali če se iz- ^ energije, in vendar bi bi-ra/im znanstveno: dognali smo.	,	UI
da je materiji prirojenTuatn^t UKU m^°stna trohica »poustvarjati življenje, in da ima -°bM rMtalitl V8ako leto
obujeno življenje v svojem bi-|V£j ""ftP
J^-iT* "J strto, nad 30 metrov debelo lede-
stvu neodoljive ekspanzijske sile. Eksistenca in prodiranje življenja na naši zemlji nam je v dokaz označene resnice.
Iz te resnice in iz razvojne teorije, ki sem jo očrtal zadnjič, sledi z nepobitno gotovostjo eksistenca življenja in razumnih
(Dalje prihodnjič.)
bitij po vseh opib tujih svetovih, I ki so obdarjeni z ozračjem, vodo
da skuhas dobro i vo, pisi po NASKl produkte.,
(Dalje.)
«	/	V' » Šj^tfiJ? \	'
"Morje sem , , . ! Morje sem. Vsa ta neizmernost je zaprta v mojih prsih, pa se hoče razširiti in valuje v mojem srcu, ker so ji prsi pretesne ..."
Slavka je prišla v Trst, ne da bi imela tukaj opravka. Pravzaprav je pobegla od doma. Oče je bil v Zagrebu in Ji je bil dejal, da se vrne šele v štirinajstih dneh. Njej pa je bilo grozno dolgočasno doma. Neprenehoma se je oglašala Čudna želja, dekletu samemu nejasna, želja, da bl doživela kaj; in brez preudarjanja se je odpeljala v Trst. Bili so zadnji predpust-ni dnevi in te je hotela enkrat zaužiti. Nedoločene misli o hipnih pustolovščinah, sladkih in zabavnih, a sicer brezpomembnih, so jI izprele-tevale glavo in trenotek je odločil. Tu je sedaj, pa čaka, da se kaj zgodi. Pa dopoldne ni ničesar. Ljudjs hodijo po ulicah, v cerkve; proda-jalniee so odprte — to ni zanimivo. Njeno srce je trepetalo po neznanih, nenavadnih dogodkih. Prišla je torej k morju, kjer je vsaj lahko njarila. | ,
In sedaj sedi tukaj...
Tam od istrske strsni prihaja velik paro-brod z avstrijsko trgovinsko zastavo. Voda šu-•mi pred pomorskim velikanom, ki ostro reže gladino pred seboj in za seboj, izza njega ostaja dolga, svetiš proga, ki se Um zadaj b0j in bolj Širi. • Iz širokega, črnega dimnika se vali gost dim. Blizu zvetilnika zavije v ponosnem krogu In se počasneje bllša obali. Navidezno nepravilno deluje stroj. Zdaj je popolnoma zastal, zdaj se je veliki vijak močno zavrtel, da je morje glasno sabobnslo ln zašumelo in se "daleč naokrog zgladilo, pa je sedaj svetlozeleno, s tenkimi progami belih pen prepreženo. Orjak stoji paralelno s obalo In zdaj se. kakor je dolg, pomika bliže in bliže pomolu. Tu stoji cela kopa faklnov, finančnih stražnikov, otrok, radoved-nega ljudstva ln med njimi nekoliko redarjev. Dva moška s temnomodro obleko In s čepicami nekake pomorsks fasone ujameta vrvl^ ki so Jim jih vrgli mornarji z broda, ter jih hitro, rekel bi, umetno ovljeta okrog nizkih, debelih ksmenitih stebričev, osem drugih pa kričeč pripelje mostfč in ga naravna na ladjo.
Ta-hip je Slavka vstala. 1 Parobrod—koliko jih je še videla! Taka plavajoča hiša ni obujala njenega zanimanja, fcama ni vedela prav, čemu je vetala. Njen pogled je prešel ladjo. . naenkrat se je ustavi! pod Jarbolom, oči so se jI razširile — tedaj pa je hitro odšla, kakor bi jo nekaj pretečega odgnalo. Na ladji je opazila Veljka. A danes se ni hotela sesuti ž nJim. Danes se ga je prestrašila.
"Ali me je videl?" ... to vprašanje ji Je plalo po možganih. "Ne, ne, ni me menda videl, saj je gledal na drugo stran ... In ravno danes je moral priti sem! Kako bi ga bila vesele, ksko bi bila srečna, videti ga po Uko dolgem času! A ravno dsnes pride ... t Pa — zakaj pravzaprav bdUm? Saj — saj bl bila lahko skupaj, zabavala bi ae lahko ... Ali ne! — Ne, ne. on ne bi me razumel. Saj se nama ne razumem. Jaz sem tisto morje, tako globoko in Uko široko — Um daleč se izgublja v sivi neizvestnosti, in kar je tam, to sem jaz.% Tega ne razume nihče. In on? Oh. on bi me vpraševal. kaj delam tukaj, kako aem prišla sem, In če bi mu povedala resico, bi me karal. I*po mirno bi ae mbrala šeUti * njim In vse moje želje bi utonile Um v vlobini morja. Nočem tegs. nočem, nočem! Oh! . . ."
Včasi. kadar se peljete n čolnom po morju, daleč proč od obrežja, da ne »ližite mestnega šuma in vse tiste šivahnonti i t luke. ps pološiU vealo poleg aebe. da utihne tudi njegovo plju-akanje. pa je vae tiho. tiho . . . tedaj se vam zazdi, kakor bi ae bil iz morja itvil globok vzdih Najbrle ni bilo nič, vam ne je le tako zdelo. A ttatega vzdiha se često opominjate. Po nrill. ki tak je bil ta Slavkin "oh".	^
Čudno dekle, pravo dete toplega južnega solnca . . . Tržaškega pusta se je hotela danes naužiti. In zato Je morala osUtl neznana.
Hrečna je bila. ko je prišla sopet v mesto. .Ves čas se je tolažila, da je Veljko ni mogel vi-
deti. Kotit je šla v "oeterijo" dvomljive vrednosti, a njav to ji je ugajalo. Ko je popila če-trtinko Jstrijanca, je že pozabila na vae skrbi. Njena podjetnost je oživela in bila Je prepričana, da k#j imenitnega doživi. MM Popoldne je bil "corso," pustni izprevod. Ob dveh je bila že na borznem trgu, nemirno pričakujoč, kaj se bo zgodilo. Na vsakem voglu in pjo vseh večjih hišnih vežah so moški in ženske prodajali "confetti", dečki srf nosili to robo okrog in jo glasfio kričeč ponujali, j po ulicah je bilo že mnogo ljudstva, v bližini ktirsa, zlasti po ulici in na trgu "Ponte roeeo", v ulici Caserml, ob kanalu, pred cerkvijo sv. Antona i. t. d. so stali slepci in hromel z orglicami, harmonikami in podobnimi instrumenti, ki so nemilo trgali vse živce po ušesih. Šemtertja se je hitro prepeljala kakšna kočija, tudi primitivne maske so se že podile po ulicah. Slavki je 2e sedaj šumelo po glavi. Pravzaprav ni bilo nič nenavadnega, Uke reči je že videla doma; a to je bilo vze bolj živo, toliko ljudstva se ni moglo v njenem mestecu nikdar nabrati. In vednp več se ga je tlačilo po ulicah, vedno več, Uko da je bilo že Jako težko hoditi okoli. Cela čeU redarjev je bila razdeljena po ulicah, po katerih se je imel voziti izprevod, ali samo kadar je bft na-val ljudstva že prav prevelik, je U ali oni zakli-ca|: "In dietro, signori!" ali pa: "Calma, cal-ma!"
Sedaj je pridrdrala prva kočija. Nič no sobnega. Nekaj dominov je sedelo v vozu, k
no zkorjo in vendar vzgaja U neskončno mali njen odlomek po zemlji bujno življenje.
... Solnčna energija hiti t u-niverzum, hitimo ž njo!
Komaj so potekle tri minute, že došpemo do prvega njenega rejenca, da planeU Merkurja.
____________________ wimmf Hitro se prebori solnčna moč
in gotovo množino gorkote ter ,kozi njegovo ozračje, ki je po-svetlobe, s temi nepogrešnimi po- polnoma slično naši atmosferi, goji življenja. I hi razdeli darove po njegovi po-! Življenje po tujih svetovih !-J<*ršlni, vzbujajoč na njej i stara kot človeška kultura je ta *J*> P°lno čudežnih zanimi ideja. v obliki filozofskih sluteni f* Merkur je najmlajši sini se je spočela v človeških inožga? «ega telesa, nsjzadnji se je, nih, za fantastno zanimivost jq Igal že precej zgoščeni nji je Štelo širše občinstvo, moder-[krogli, zato ima njegovo ■■ na bijologija in razvojni nauk med vzeh planetov največjo go-| pa sU ji vtisnila pečat znanstve- stoto. Ker zavzema Merkur le ne resnice.	(__. —
Ako se nahajajo po nebesnih J * ■ P P	i ■ i lili.....
telesih zgoraj omenjeni življen-1?	VABILO! *
H IJ_______, DRUŠTVO
prispelo do razumnega bitjg/' " se glasi njih rezulUt. I
ohladil in zgVui,TkeTS zračje in vodo ter dobiva od »d ca vsled svoje majhn, ^
svetlobe, se je na njem m«L razviti življenje. Vsi
ao izrinjeni, prirej silam je pot k življenju ^ur Toda življenje se je moglo £ stiti samo polovice njegove S Merkur obrača namreč k Jn vedno eno in isto polov;,,, Jn
površine, kakor n. pr. ohn„V na k zemlji vedno konmI10| dobo človeškega obraza.
Na eni njegovi polovici ki
Uuje večna „oč, niti blesk 2
ne odseva po sneženih ,>o|Ja^ na drugi polovici klije ob vc^ dnevu in v pekoči vročir.i kiJ življenje, ki ne pozna n, Z ne pomladi, ampak večno ^ tje ; le okrog tečajev, kj, r Ijajo poSevno padajoči žarki svojo moč, kraljuje zm( no podnebje.
kokand'
IvešJIh aai35u!LrlTSS FRANK OGLAR,
Gbrdssi
'6401
i
r ■
I
£
nji so1 bili okrašeni z raznobarvnimi trako.,. Kmalu je prišel drugi voz, pa tretji in v-kratkem Je bil ves korso poln najrazličnejših povo-zov. Sedaj se Je začelo življenje. Slavka *e ni mogla nagledatf, To je bilo vse plsanp, šumeče, kipeče ... Semintja so leteli kopfeti, papirne kače, oranše in kdo ve kaj vse. Vse je kričalo, se smejalo, vriskalo, godba je igraU na treh vozovih, ena je korakala peš med kočijai^J, na pozovih in po ulici vse polno mask, tu elegantnih, v kostimih, dostojnih potenUtov, tam nekako po sili skrpsnjh, le toliko, da je bil obraz zakrit z krinko, vmes pa cele skupine. Nekaterih pomen je Slavka razumela, drugih ne. Ali U vriŠč,U šum, to vpitje! To jo je najbolj ve-selilo. Bilo je Uko razburjajoče, da je vza kil kipela. Vsa je bila razgreU in — srečna. Tudi ona ai je nabavila konfetov in jih pridno raz-meUvala, a nanjo so bacali toliko tega drobiža, da je imela vso obleko in vse lase polne ln lice jo Jo skelelo — ali bila je vesela in zadovoljna.
Bf	• ......
vi««. , _________________
banje IkmeUnje, U veseli boj, razvznemajoč strasti do skrajnosti S- za prazen nič. 2ive-je in šiveje — bilo je, kakor da Je vze podivjalo. Blazen vrtinec razuzdane šale, veselodrzno zasmehovanje Človeške modrosti, neomejena norost. In ves U neštevilni trop, vse to nepregledno ljudstvo se je čutilo srečno, kakor bi bilo celo življenje samo pristna šaU ...
SUvka je uživala nebrzdano veseloet, spuščala ae je v najpredrznejše boje, prihajaU v najnevarnejše situacije in bila je srečna kakor Še nikoli ...
Do šestih zvečer je trajal blazni dlrindak. Tedaj je očutila, da je ailno utrujena. Odšla je v svoj hoUl in se vrgla na zofo. Sklenila je oči in v duhu še enkrat preživela vae tiste pisane slike. Nekaj časa je tako sanjarila a smehljajem na ustnah; tedaj pa je bipno skočila pokoncu. "Pa zvečer r
Ej, na to treba tudi še misli«. Zvečer Je v gledališču Rossetti "fesU del flori". Se tja mora. Tam bode šele glavno. Tam bodo morda tudi kakšni doživljaji. Tja, tja!
Ali — oh, da! Misliti se mora vendar. Brez misli se le ne more izhajati. Kako pa poide tja? Ali jo bodo pustili - samo? - Bh, kaj! Kako ae maskira, jo pusU in brez maske itak ne bi imela nobene šale. Ali od kod naJ dobi vse potrebno?
■J Ta hip je bila sila praktična, dasi to sieer ni bila njena navada. Posvonila Je hišni pe jo vprašala, ali jI more poskrbeti lep kostim sa večer.
o.	J«, Pritrdila in pol ure pozneje Je
Slavka imela imenitno maako, krasen kostim sa "mrfno kraljico-. Urno ae Je preeblekla in slepila pred veliko ogledalo. Kostim ji je kraano Pri«tajal. Plosknila Je z rokami in lehno poeko-~ —.. . (Halje prihodnjič.) ^
7
- -- ■
Bivanje življenskih pogojev ■ po tujih svetovih^pa nam je do- m kazala astrofizika.	|B
Veda je dvignila plašč, ki je [zakrival in čuval človeštvo inia kulturo kot edini zemlji podel je- L ni biser, ki mu ga v vesoljstvu ni para---neskončnost je zazijala pred nami in v njenih fro-milijonih smo čitali sveto besedo: vesoljno človečanstvo!
Priljubljene sanje Človeštva so Pitale resnica, bajke o Seleni
tih, prebivalcih meseca, so_
bile znanstveno ozadje, fantaziji pa so se mahoma odprla zapeljiva poU v nepoznane, romantične dežele.
Človeško oko jih ni še »rlo, solnce edino jih je obsevalo s svojimi žarki in zanetilo po njih iskro življenja. Solnce, izvor gorkote in svetlobe, je prvi in neizogibni življenski pogoj; iz solnčnih žarkov srka življenje sile, energije, katerih pretvarjanje tvori bistvo življenja. Neor-ganske, mrtve snovi zveže rast-j« m m lina s pomočjo solnčne moči v ži- ■ | ve sUnice; bistvo rastlinskega ■ življenja torej ne leži v trošenju, i ampak v zbiranju energije, zato L na rastlinah ne opazujemo akoro ■ nilskega samosvojega gibanja. L V živalih pa, katere vseskozi\Z razkrajajo organsko hrano v pr- " votne njene sesUvine, se oevobo- r de v njej nakopičene solnčne 1 energije In se izražajo deloma v B gorkoti, deloma v mnogorodnero • gibanju živalzkega telesa; solnd-j« na energija nam greje Vročo kri. ■ Sinteza, zbiranje sil je bistvo i rastline, njih analiza, razdruži- ■ tevJe znak živali ~ obema pa je ■ solnce končni izvor in pogoj. L Brez solnca ni življenja! ,»
v White Valley, Ps.,
[ Vr	Priredi i
V	DESETLETNICO
V	SOBOTO, DNE 25. APRILA 1925 Zabava se prične ob peti uri zvečer.
Govornik bo br. Andrew Vidrich, gL podpredsednik SNPJ.
Igrala bo izvrstna godba iz HarmarsvUle, Pa. Vsa društva iz vseh bližnih naselbin uljudno vabi ODBOR
I '''iti . ■■ .. •
Naznanilo! Johntlowa, Ptnnsylvania.
Vslm članom In drnštvam na Mazilom, Pa., naznanjsm, da se Je sklenilo na redni aeji Slov. Del. Doma na Mazhomu. da se skliče izredna seja vseh društev in člaribv In sicer za 2«. aprila 1925 ob drugi uri popoldan v g. D. Domu na Mai-kom. Na ti aeji ae bode razmotrivalo o združitvi z Slov. brat Podpornim Samostojnim društvom v Mazhom in z Slov. DeL Domom, ker Je U zadeva zelo važna za vae članstvo, apelira dirakt&ri Slov. DeL Doma, da se brez izjeme vsi do zadnjega udeležite U važne eeje. Torej ne pozabite na gori omenjeni dan ae vidimo, na avidenje Direktor!.
. '	. Joa. Rogel, tajnik.
iejeha vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela.
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, pašnike, knjige* koledarje, letake itd. v sloven-
na
tekala
vodstvo tiskarne apelira m članstvo s. n. p. j., da tiskovine naroča v svoji tiskarni.
CENE ZMERNE, UNIJSKO DELO PRVE VRSTE.
L ' ' J . " . » ; f , ' f ♦	'
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naslov: s. n. P. J. Printery, 2S57-59 South Lawndale Avenur, Chicago, I1L
TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST j MENA POJASNILA.
m ■ v njeni notranjosti, ako bi posUvili našo zemljo v solnč-,« no središče, ima po fizikalnem I zakonu Slovenca Štefana pri- r bližno 6800* C toplote; kako b#.|B gat zaklad moči je shranjen v " njej, kako izredno velik impulz za življenje!
V obliki solnčnih žarkov sol* prihitele na zemljo vse življen- ■ *ke sile, ki so od kambrijske for- [a maclje do danes vzkipevale po B njej; v premogovih skladih leže B skrite solnčne energije, ki so v L karbonski formaciji izžarevale ■ na zemljo in na njej sesnovale mogočne rastline; in sedaj gonijo po zemlji atroje in se udej-"tviijejo v hitrosti brtovlaka. Beli oblaki na nebu, blisk in grom ter ponosni Niagara done o njih mogočnosti. In v mojih možganih kreše jasne misli in globokf čuvatva solnčna energi-Ja. ki poeUja praeU v mojem življenskem procesu.
Solnčni žarek je Izvor in impulz življenja; on sam na j nas vodi do vseh življenskih krasot, ki jih je ustvaril v vesoljstvu.