P« pošti prejeman:
za
elo leto naprej 26 K — h ol leta „ 18,-, etrt , , 6 , 50 „ nesec , 2,20 „
f upravnistvu prejeman:
za
!elo leto naprej 20 K —h »1 leta „ 10, — , Sotrt , „ o, mesec ,
Ca pošiljanje na dom 20 h aa mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in Inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-Diških ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 49.
V Ljubljani, v četrtek 1. marca 1900.
Letnik XXVIII.
Gabilo na naročbo.
S L marcem se pričenja nova na-roČba, a a katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
i>
SLOVENEC
■46
velja za ljubljanske naročnike v upravnistvu:
Vse leto .20 kr«n Pol leta tO „
Četrt leta . • 5 kron. Jeden mesee 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati..20 h na mesec.
Po pošti pošiljati velja:
fse leto kron. ?ol leta 13 „
Četrt leta . >6 K 50 h Jeden meseežK 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naroč-aine se ne ©žira.
Upravništvo ,,Slovenca".
Državni zbor.
Dunaj, 28. fobr. Premegarska stavka.
Danes šele je bila končana debata o .ujnih predlogih glede premogarske stavke. Predno zbornica kaj ukreee, lahko delasrci že lakote pomrjo, ako se sami ne pobotajo z delodajalci. Predlogi se izroče soc. političnemu odseku in ta jih bode režetal nekaj tednov. In konečno je Se vprašanje, ali odsek sklene nekaj, kar more vsaj za daljši čas urediti razmerje mej prenaogarji in lastniki premogokopov. Saj vidimo, kako delavni so odseki in zbornica. Poleg tega pa so stranke glede tega vprašanja nasprotnih si mislij in prepričanj. Saj smo danes slišali šest govornikov. Eni odločno zagovar-r,,jo zahteve delavcev, a drugi ravno tako Jločno stališče premogovih baronov. Tako sta danes dr. pl. De m me 1 in dr. Scha-cker zagovarjala lastnike premogokopov; posebno prvi govornik se je vlekel za delo-
dajalce, takor da je plačan. Dr. Rosch-mann in soc. demokrat ki ngr sta zopet delavske razmere slikala v najtemnejši luči. Češki poslanec K aftan je .hodil bolj srednjo pot in to utegne biti prave. Mnogo je rudnikov, ki res ne morejo zvišati plač svojim delavcem, k večjemu, če> hočejo in morejo delati v svajo zgabo; a naorda jih je še več, ki delajo z veliko dividendo. Na češkem so premogokopi, ki izplačujejo 10, 15, tudi 17 'J, dividende, (ločim delavcem ne privoščijo primernega zboljšanja plač. To vprašanje, kakor <tudi glede osemurnega <!ela se ne more rešiti po enem kopitu, ampak po krajevnih razmerah. P-ač pa more in mora parlament zakonito določiti eplošna načela ter v tem oziru ^boljšati dotični zastareli zakon iz leta 1854. Kar pa more zbornica -cedaj v hitrici storiti, je k večjemu izvolitev posebnega odseka, ti naj si na lici m«sta ogledal in nepristransko presodil razmere.
Zbornica je soglasno priznala nujnost vseh predlogov ter jiL izročila -<coc.-pol. odseku z naročilom, da glede osemurnega dela poroča zbornici do 12. sušca.
Ob 5. uri predsednik zaključi sejo ; prihodnja se^a je jutri.
Interpelacije.
Poslanec dr. Gre gore c in tovariši so v zadnji seji na pravosodnega ministra predložili naslednjo interpelacijo:
Zadnja imenovanja pri sodnih uradih so med Slovenci vzbudila največje začudenje in veliko ogorčenost, posebeo na Koroškem in Štajarskem, kjer s® se vršila po predlogu graškega nadsodišča. V teh krajih iiiva pol milijona Slovencev poleg 30.000 Nemcev. Vsakdo bi pričakoval, l& ondi nameščajo v prvi vrsti domače, slovenske sodne urad-Eike, neslovenske pa le tedaj, ako so v besedi in pismu zmožni slovenskega jezika. A temu ni tako. Slovenskim juristoin zapirajo vrata in višja mesta. Tako je pristav dr. Ro-gina moral prositi iz dežele, da je d)il imenovan sodnikom. Pač pa iščejo za ta mesta le nemških uradnikov in, če mogoče, nemško - nacijonalnih agitatorjev. Okr. sodnik Rothschiidel je tako preskočil več zaslužnih
tovarišev in bil imenovan sodnikom za veliki slovenski okraj Velikovec na Koroškem.
Isto se je zgodilo za razsežni okraj ptujski. Ne glede na boljše in starejše prosilce je bil sodnikom za Ptuj imenovan še Hiladi dr. Glas, a starejši pristav Blažek je naoral kot pristav v Ljubno. To imenovanje je za Slovence brezoziren udarec v obraz. Br. Glas je znan kot nemški agitator proti Slovencem in v razžaljivih besedah izraža svoje Zaničevanje. Dalje je slovenščine toliko zmoian, da si mora pomagati z besednjakom v roki ali pa z sodnim slugo. In takega maža imeuujejo za sodnika v okraju, ki šteje 87.190 Slovencev in le 4215 Nemcev. Kako pa si ljudstvo tolmači taka nezaslišana imenovanja ? O tem pišejo javna glasila, da grtško nadsodišče po gotovem načrtu prezira Slovence in za slovenske okraje imenuje le odločno nemške uradnike. Tako je pisal »Siiden« v št. 55. z dne 10. februvarija t. 1.: »Na Spodnjem Štajerskem je praznili več mest pri sodnih uradih, a teh niti ne razpišejo, ker so določena za nemške uradniko. Tako upajo vsa mesta na Spodnjem Štajerskem zastaviti z nemškimi uradniki ne glede na ljudske potrebe in zahteve. Sodišča aa Spodnjem Štajerskem menda niso za pravosodje, ampak za germanizacijo po nemških uradnikih. Za Laško še sedaj ni imenovan aodni pristav, akoravno je bil že zdavnaj tatnošnji pristav imenovan sodnikom v Smariji. Govori se, da je to mesto pripravljeno zs nemškega avskultanta v Celju. Ta avskultaot pa nima še dovolj sodne prakse in ne .izpita. Ker pa je mesto v Laškem namenjeno temu Nemcu, zato čakajo, da naredi izpit Sicer so drugi sposobni uradniki za to mesto, toda Slovenci so.«
Mesta pri deželnih pravdništvih v uelju in Mariboru so zastavili z odločnimi nemškimi nacijonalci, ki marljivo konfiskujejo slovenske liste, dočim nemški listi prosto hujskajo proti Slovencem.
Najbolj pa je razburilo Slovence imenovanje nemško - nacijonalnega dr. Wurm-serja predsednikom okrožnega sodišča v Oelju. Ves okraj šteje 209.367 Slovencev in le 11.659 Nemcev. Nemški nacijonalci so
seveda ž njim zadovoljni, kakor tudi njegov podpornik, predsednik deželnega nadsodišča v Gradcu. Dokaz temu je imenik porotnikov za leto 1900. »buden« piše: »Človek bi mislil, da je ves celjski okraj nemško ozemlje z neznatno manjšino slovenskega prebivalstva. Med 36 glavnimi porotniki je 26 Nemcev, torej daje 6 odstotkov nemškega prebivalstva 70 odstotkov porotnikov Iz vseh kotov so pobrali »nemške« može, tudi take, ki ne razumejo besede slovenske, akoravno zakon ukazuje, da morajo porotniki znati deželna jezika. Iz nemškutarskega Rogatca, ki štej e 745 duš, so vzeli 9 porotnikov; iz Slov. Gradca z 982 prebivalci celo 18; slovenski Št. Jurij s 4269 prebivalci ima 8 in Žalec s 1194 prebivalci 3 porotnike. To je umevno, ker je predsednik celjskemu okrožnemu sodišču Anton pl. Wurmser. V komisiji za porotni imenik so bili še Reitler, Perko, dr. Scbiiftlein, celjski župan Itakusch, nemško-nacijonalni deželni poslanec Lenko in dr. Sernec kot edini Slovenec. Z ozirom na te žalostne razmero vprašajo podpisani:
1.	Ali hoče Vaša ekscelenca posebno pazljivo zasledovati predloge graškega nadsodišča glede uradniških imenovanj, in
2.	odločno zavrniti one predloge, ki kažejo politične strankarske namene ?
V današnji seji so dr. Krek in tovariši interpelirali:
1.	Ministra notranjih zadev, je-li hoče poskrbeti, da se cesta od Podrošta do Pod-brda, ki je postala zavoljo nameravane bohinjske železnice tem važnejši, čim najhitreje zgradi;
2.	poljedelskega ministra, je-li se hoče pobriniti, da se urede delavske razmere gozdnih delavcev v državnih in verskega zaklada gozdih;
3.	finančnega ministra, je-li hoče po-vspešiti, da se čim najpreje urede delavske razmere diurnistov.
Vrh tega je izročil dr. Krek peticijo kranjskih davčnih eksekutorjev s predlogom, da se cela natisne v brzopisncm zapisniku in izroči proračunskemu odseku.
LISTEK.
Prvi korak v življenje.
(Iz memoirov priletne dame. — Spisal Jaz.) i	(Konec.)
»Ah, kaj naj storim, kam naj se denem, kako naj spregovorim I Oh, tako zelo čudno mi je I« izlival in razkrival jim je s šepeta-jočim glasom svojo leka potrebno dušo.
Smehljajoč se mu približa Samarftan genijalnih las, velikih sanjarskih oči, v po-; polno korektni salonski opravi, prime ga pod pazduho, povede zaupno iz dvorano, govoreč [ kolikor mogoče intimno z njim in mu zdaj 1 plo kaj na srce polagajoč, zdaj zopet ostro j* aoičujoč neprekršljiva pravila neizprosne elegance.
j »No, no Simplicij! Ti si celo pesniški nadahnen. Govori iz svojega elementa — s tem bi jako ugajal. Vedi se neprisiljeno, galantno, smehljaj se od časa do časti, po-kimaj z glavo, vsklikni tu in tam kak šegavi »ej«, operiraj z lahnimi valutami levice, po-stoj včasih za hip, stopi na to tem ognje-vitejše dalje, itd., itd.!«
Simplicij je pritrjeval, zašepetal zdaj la-| nični »seveda«, zdaj zopet duhoviti »samo
po sebi umljivo«, stiskajoč oduševljen prijateljske roke.
Do cela utolažen se vrne.
»Toda, toda! Kakšen je Grobec! Me lanholičnih in zajedno silno zatajevanje samega sebe izrazujočih oči stoji sloneč ob zidu v najodaljenejšem kotu, upirajoč od časa do časa nemiljeno svoj pogled na rokavice, kot da jih hoče iz globočine svojega srca v najbolj milem, prijaznem in tihem tonu prositi pardona.
Z bogatimi instrukcijami se mu približa Simplicij, pogleda in potreplje ga, utolaži in ojunači, nato pa stopita v dvorano.
Predstavljanje se prične.
Gospodične sede pripravljene po stoleh, prikimavajo si smehljajoč, pošepetavši si kako izvanredno nenavadno opazko. Pri velikem klavirju sedi dama pri odprtih parti-turah, od stropa pa vise lestenci.
Simpliciju postane zopet tesno. Prikrivajoč zadrego motri svoje rokavice, a tu se mu kot nalašč porodi osodepoln dvom o njih sposobnosti za fungiranje pri enakih prilikah. Ali nimajo drugi desetkrat, stokrat, tisočkrat lepših! »Da, tako je! Oh!«
Še globočje se prikloni Simplicij in he-
roična njegova postava se zazrcali v svetlem parketu.
»Moj Bog! Kaki lasje! Kaka kravata! In, ali mu ta suknja res le količkaj pri-stoja ?«
Toda šiba nadloge še ne neha tepsti ubozega Simplicija. Od spodaj, prav na levi strani desnega kolena so njegove hlače, o sramcta, tisočerna sramota, o neizmerna bla-maža, raztrg ... a propos, to se pravi ne popolnoma v redu ... In tega on niti zapazil ni !
Vrsta pride pri predstavljanju na Sitn-plicija in Grobca.
»Simplicij, Grobee! Simplicij, Grobec! Simplicij, Grobec! . . Čast mi je! čast mi je! linam čast!« in poklon za poklonom vrsti se nepretrgoma, mej tem ko se vrtita Simplicij in Grobec kot dva planeta v krogu okoli dam, lahkotno sedečih po stolih.
»Ah, ti pokloni! Pa čemu so ti pokloni in sicer v tako kritičnih momentih,« razis-kaval in mrcvaril je simplicij energično, kar tako mimogrede opazujoč pri vsakem poklonil skrajno nejevoljen razpoko na desni hlačnici, vsled česar se jc priklanjal čim dalje trše in počasnejše.
Grobec je bil glede tega popolnoma drugačnih nazorov. Zdelo se mu je to kot po navadi vse drugo čim dalje bolj grozovito smešno. Že se ni mogel več vzdrža-vati in vsakikrat se je hitrejše in globočje priklonil, smejoč se s prva lahno, lahno, potem vedno intenzivnejše, naposled pa, ko je vrhu tega še špičasta kravata njegova v tem tako kritičnem položaju vplivala nanj jako neugodno radi izvanredno dobro razvitih čutil na tem kraji telesa, zasmejal se je zadušljivo pihajoč in pomikajoč se kot lokomotiva za osuplim in duševno sorodnim Simplicijem.
»Ah, ah! Ponesrečeno, popolnoma ponesrečeno,« izusti nevedo in vso navzočnost duha izgubivši Simplicij.
»Pf, pf, pf, pl . .« završi za njim z uničujočim baritonom Grobec.
»Toda Grobec . . .!«
»Ali, moj Simplicij! Kaj . .'Kaj vendar počenjava . . ?« izbuši z grozovito duhovitostjo Grobec.
»Oh . . Oh!«
»Neumnosti, neumnosti . . .« piha si Grobec v odgovor.
V največji nevarnosti radi pogubnega vpliva Grobčevega seže Simplicij po zadnjem
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. marca.
Volitev prvega podpredsednika poslanske zbornice namesto ministrom za Galicijo imenovanega dr. Pientaka pride baje na dnevni red današnje ali jutrišnje seje. Glasilo mladočeške stranke »Nar. Lislj « poročajo, da so se Cehi, konservativni veleposestniki. Slovenci, Hrvati in llusini zjedi-nili za posl. dr. Zaceka, drugi desniški krogi izvzemši Poljake, se ogrevajo za poj-skega poslanca dr. Milevskega, vendar bi oddali svoje glasove tudi kakemu drugemu Slovanu, le Poljaki zavzemajo, ako smemo verjeti omenjenemu mladočeškemu listu, Slovanom povsem nasprotno stališče ter izjavljajo, da bodo glasovali za kandidata nemške manjšine posl Pradeja. Pravično bi to nikakor ne bilo, ker so Nemci, katerih je le 6 milijonov, že sedaj bolje zastopani v predsedstvu, kakor pa 14 milijonov Slovanov. Upanje je sicer še, da se Poljaki konečno udajo zahtevi slovanskih poslancev in ne nasprotujejo izvolitvi posl. Zaceka, ako bi se pa to ne zgodilo, bi Poljaki s tem veliko pripomogli do razpada desnice.
n Slovan ima povsodi prednost«. Ta duhovit stavek je zapisalo včeraj glasilo graških nemško - nacijonalnih nestrpnežev, govoreč o vladnem kandidatu za mesto deželnega šolskega nadzornika za Spodnje Štajersko, dr. Primožiču. Tu se popisuje v dolgih stavkih njegovega dosedanjega življenja tek in pride do zaključka, da je dospel do sedanjega plačilnega razreda le po protekciji. In sedaj naj pride naenkrat v šesti razred, mej tem ko so nekateri njegovi sošolci še celo v devetem razredu. To dela samo protekcija. »Slovan, ki se ponaša in baha s svojo narodnostjo, doseže najvišja mesta, Nemca pa, ko bi učinil kaj jednacega, bi doletela kazen. Take so današnje razmere v naši dobri Avstriji«. Večje zlobnosti si pač ni več lahko misliti. — Neštevilnokrat se je že pokazalo, da ravno najbolj zagrizeni Nemci uživajo največjo prednost, in sedaj se to očita v prvi vrsti Slovencem, kateri menda ne pomnijo, da bi se jim kedaj kaj jednacega pripetilo.
Časniški glasovi o Cronjevi kapitulaciji. Malone vse evropsko časopisje se obširno peča z najnovejšim dogodkom na oranjskih tleh, s kapitulacijo burskega junaškega generala Cronjea. Opaža pa se, da so sodbe vseh, in še celo angleških listov, jedine v tem, da je Cronje pokazal toliko junaštva, kakor dosedaj malokateri junak na bojnem polju. Prvi so se oglasili nemški listi. »Ber. Tagblatt« pravi : Pomena tega dogodka v vojaškem in političnem oziru še ne moremo presoditi. Gotovo pa je, da vojna zgodovina še ne podaje nikakega vzgleda, ki bi se dal primerjati s tem in zato bo ime Cronjevo in njegovih hrabrih larmovcev zavzelo v vojni zgodovini častno mesto. »Neueste Nachrichten« opozarjajo države, da je i v tej vojski odločevalo topništvo, kakor v špansko ameriški vojski. Tudi
londonski listi, kot smo omenili, hvalijo in občudujejo izredno hrabrost burskega ge nerala, a ne morejo si kaj, da ne bi v prvi vrsti slavili Robertsa kot rešitelja časti angleškega orožja. Z njegovim prihodom na južno afriško bojišče se je vojna sreča obrnila od Burov k Angležem.
Obletnica bitke ob gori Majuba, katero je izbral angleški general lioberts za kapitulacijo 3000 Burov pod poveljstvom junaškega Cronje a, je za Angleže žalostnega spomina, ker so bili v tej bitki dobro tepeni in sicer tudi od Burov. Gora Majuba leži kakih 100 km. severno od Lidysmitha in je 2330 m. visoka. To goro je zasedel s 600 možmi pri Langsneoku poraženi angleški general Colley v noči 26. febr. 1881. Toda, mesto da bi bil zapodil svojo armado vrh gore, se je ustavil sredi proti burskemu taboru obrnjenega pobočja ter čakal prihodnjega dne. Seveda so jih Buri takoj opazili. Peščica 150 najboljših burskih strelcev je splezala zadaj na dva najvišja vrhova ter tako uspešno streljala na Colleyeve vojake, da so bili v malo urah do cela poraženi. General Colley in 80 mož je bilo ubitih, 160 ranjenih, ušlo jih je le neznatno število. Buri so imeli jednega ubitega in 6 ranjencev. To je bila toraj tista nesrečna bitka dne 27. febr. 1881, katere se sedaj Roberts spominja in kateri je potem takoj sledilo premirje in konečni sklep miru. Ali meni Roberts, da je s kapitulacijo Cronjevo popravljena sramota ob gori Majuba ? Kedaj pridejo potem na vrsto ostali številni sramotni porazi, ki so jih doživeli Angleži na južnoafriških tleh.
pripomočku, po svojem duhtečem, fantastično rokokoško dekoriranem robcu, v barvah cenjene svoje domovine . . .
Toda . . toda . . plosk ! in dišeči »Fleur« se razleze po tleh; a zopet »prask, prask« in vsa toča rezerviranih bonbonov za kritične momente završi kot toča po tleh . . .
To je preveč za normalno ustvarjenega človeka, da to je preveč . .!
»Pardon . . pardon!« izvije Simplicij z vse mogoče in nemogoče oktave naenkrat obsezajočim, hrupnim, pol z resnostjo, pol s smehom mešanim glasom, pregleda še enkrat hipno vse bojno polje in uvidevši, da je poražen, popolnoma poražen, kapitulira bliskoma skozi velika vrata po stopnjicah navzdol na prosto, za njim pa vihra trdo za petami kot Erinija sopihajoča lokomotiva — Grobec.
»Predragi, ha . . ha . .«
»Amice, to ti je, to ti je . .,« menjavala sta si burno svoje občutke, tresoč se smehu in drug druzega za roko oprimajoč.
»Vidiš, Simplicij, kaj je eleganca? Nič? Blaziranost!«
»Stvar odveč na svetu! Factum!« in izginila sta za oglom v samaritanski plašč noči . • •
Knjige in časopisi.
»Slovenskega učitelja« danes izišla 5. št. ima naslednjo vsebino: Mladi in stari. — Učiteljica in javnost 3. Liberalke. — Nekaj mislij o risanju. — To je logika ! — L;stek: Mozaik. I. Andrej Kančnik. — Dopisi. — Slovstvo. — Šolske vesti. — Drobtine. — »Slov. učitelj« izhaja dvakrat na mesec in stane za celo leto 5 kron.
»Pučki prijatelj«. Vsebina 5. štev. dne 25. februvarija: Svinjska kuga. J. Tomažič, živinoliečnik. — Vinarstvo. 4. Pretakanje vina. — Raiffaizenove štedione s material-nog gledišta. — Maslina. — Poljedelsko pitanje i gradovi. — Črtice o gospodarstvu. Gospodarski koledar za ožujak. — Viesti iz svieta. — Gospodarske viesti. (Zadrugarstvo. Vinska klauzula.) — Razne viesti. — Pri-poviest iz seoskog života. — »Pučki Prija telj« izhaja na Krku dvakrat na mesec in stane dve kroni.
»Cerkveni glasbenik« štev. 2 prinaša naslednjo vsebino: Kateri faktorji ovirajo pri nas napredek prave cerkvene glasbe ? — Stolcerjeve skladbe. — Iz odbora »Ceciliji-nega društva«. — Dopisi. — Razne reči.— V prilogi prinaša list mašo »veni sponsa Christi«, katero je D. Fajgelj poklonil Nj. eminenci kardinalu dr. Missii. List izhaja v Ljubljani enkrat na mesec in stane na leto s prilogo 4 krone, za cecilijinega društva člane in cerkve na Kranjskem 3 krone.
Focijev Raskol ili Kamen Smutnje za prosti puk skitio Gavril Svetogorac. Ta spev, ki je izšel v založbi pesnikovi, tiskom »Dio-ničke tiskare« v Zagrebu, velja po pošti 50 v. Namen spisa je, vneti čitatelje za je-dinstvo Srbov s Ilrvati.
Dopisi.
Iz Smartna pri Litiji. Tisti Blaž Tujec, ki je izgubil svojega »šnifka«, je sedaj tudi sam izginil iz Smartna pri Litiji. In to je popolnoma prav! Kaj bi se tujci vtikali v naše razmere! Tu pa tam pobere kakšno besedo, pa že misli, da vse ve. No, če bi je ne bil sam od sebe odkuril, dopovedali bi mu bili drugi, kje drži pot iz Smartna. Hotelier Molavs je prav žalosten, da je ravno pod njegovo streho bival tak človek, in je že razposlal biriče, naj ga iščejo. (Sakra mokra, ta je lepa: Tujec išče »šnifka«, Tujca pa Molavsovi biriči!) Tudi Trobenta je jezen zaradi tistih besedi v »Slovencu«, zato je pooblastil mene Koreljna Goba, naj popravim Tujčevo pisanje. Trobenta pravi, da ne mara biti trobenta, tudi oporeka, da bi on rabil besede »sakra mokra", temveč njegov navadni izrek je : »Pasja para amen-ska«. No ja. sc reče, piča-poč, piča-poč, počj
A da se je le Blaž pobral, hvala Bogu! Prosim vas, čemu ljudi vznemirjati, ko vendar vlada pri nas rajsko-angeljski mir! In to splošno. Se celo srce trgovca Johana Razborška je sedaj vse srečno. Da pa je tako, to je moja zasluga. Poslušajte, kaj sem jaz Korelj Goba s svojo mogočno besedo kot svobodomiselni tarni ključar — in to je nekaj! — dosegel.
Ljubimo se — to jaz zmeraj pravim — in pomagajmo bližnjemu ! Pa ne samo govorim tako, ampak tudi ravnam po tem svojem geslu. Ves svoj vpliv in vso svojo veljavo sem sedaj porabil za Johana Razborška. In kaj sem storil ? Veliko ! Vsa nova cerkvena zgradba se zasuka tako, da vsa vrata vodijo v prodajalnico mojega prijatelja. Razun tega se mu prepusti desno krilo cerkvene zgradbe za prodajalnico, levo pa za skladišča. Upam, da bo to tudi za ljudi zelo pripravno.
Na desnem krilu se bo torej prodajalo in sicer tako-le: V desni zakristiji: meka-kava, moka-kava, cejlon-kava, sladkor, žafran, sladka skorja, poper, milo, sol, riž, bonboni, rozine, čokolada, rožiči, sladke koreninice, pelin-sladkor itd. L,ene zmerne.
V kapelicah bo na prodaj koruza po 1 gld. 25 kr. mernik, dokler se cena ne spremeni, in sicer: banaška, hrvaška, domača, stara, nova, za ljudi in živino — vsa po isti ceni. Blago najboljše in presušeno ! Tehtnica najboljša 1
Na koru bo pa zaloga moškega in ženskega blaga, kakor domačega, laškega in tovarniškega platna, kravat, preprog, nogavic, rokavic, namiznih prtov, brisač, blaga za hlače, volnatih in svilnatih rut, trakov, laške, francoske in kitajske svile, volne, batista itd. Narejena obleka ! Najlepša prilika izbirati! Po čudovito nizkih tovarniških cenah !
Kaj dobro se bo porabil tudi prostor pod zvonikom desnega krila. Tu se bo točil pristni biinjevec, slivovka, tropinovec, jago dovec, hruševec, rum. konjak in geruž — vse po kupni ceni. Cikarji bodo tukaj tudi vsaki čas postrežem.
Na obeh zvonikih bodo vajenci pod vodstvom si. Trobenta na vse štiri vetrove klicali in vabili ljudi. Tudi hodnik okrog strehe sem nameraval narediti in prepustiti vajencem, da bi se pač noben »kunt« ne izgubil v kako drugo prodajalnico, pa sem moral opustiti to svojo misel, ker bi bilo po zimi nevarno zaradi snega, pa tudi burja bi utegnila odnesti kakega vajenca. Kakšne sitnosti bi nastale, če bi se res kaj takega primerilo ! In kdo bi bil odgovoren ? !
Najboljšo voljo sem imel, vaem vstreči, a ob jednem ogniti se vsaki nevarnosti, pa dolgo dolgo ni bilo miru zaradi tega hod nika okrog strehe. Barbka je namreč v jed-nomer regljala in regljala, češ, hodnik mora biti in mora biti, in naj sem jo še tako svaril : »Ženska, ženska, pamet!« bilo jo vse bob ob steno, Barbka je tiščala svojo. No sreča, da je prišel župan. Povem mu, zakaj se gre, in on takoj odloči: »Pota v vse druge prodajalnice se zaplankajo tri metre visoko«. Sedaj še le se je tudi Barbka pomirila in bila zadovoljna.
Brez samohvale lahko rečem, da ga ni farnega ključarja, ki bi kaj takega dosegel ter imel toliko moč in tako blago srce za svojega prijatelja. No, saj imam pa zato tudi sladko zavest, da sem kakor angelj miru poravnal vsa nasprotja v Smartnem. Rad pozabim ves trud in vsa pota in besede, pa saj mene sploh radi poslušajo, samo to mi ne gre iz glave, da sem moral Barbko tako dolgo pregovarjati in mečiti. »O ti ženska, ženska !« Korelj Goba, farni ključar v Šmart-nem.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. marca. Državna podpora. Za vodovod
Smartnem in Razdrtem pri Ljubljani je dovolilo poljedelsko ministerstvo nadaljno drž. podporo v znesku 1921 K 28 v.
Imenovanja. Poštni praktikanti so imenovani: Evg. Maurich in G. Angelini za Trst, Anton Battara za Pulj in Al. Recelj za Ljubljano. Mesto poštnega odpravnika v Ba sovici je podeljeno poštarjevi udovi M. Presl.
Okrajne županske zveze. Iz stiškega okraja nam poroča neki župan: Ljubljanski župan je razposlal na županstva vabila, naj
pristopijo k županski zvezi. Kar je pri tem čudno, je to-le : Nekatere župane vabi Hribar k zvezi za celo plačano udnino, druge za pol, tretje zastonj. Kako je to razlagati? Jaz mislim, da je dvojno mogoče. Ali plačajo prvi za druge in tretje ali pa Hribar. Nastane zopet vprašanje: Zakaj bi bili navezani nekateri župani na podporo drugih ali na podporo Hribarjevo? Najbržo zato, da bi potem morali plesati, kakor bi jim godel župan Hribar. — V tako zvezo krščansko-misleči župani nečemo vstopiti, ker hočemo prosti na vse strani voditi svoje županske posle. — Drugi župan iz ljubljanske okolice nam piše: Župani iz ljubljanske okolice ne bomo pristopili k Hribarjevi županski zvezi, zato ker smo pristaši katoliško - narodne stranke, Hribar je pa eden izmed voditeljev »Narodove« liberalne slovensko - nemčurske sl.ranke. Prepričani smo pa tudi, da treba županom družiti se po posameznih okrajih, da združeni po okrajih tem boljše izvršujemo svoje težavne dolžnosti. Prav bi torej bilo, da se župani ljubljanske okolice kmalu zberemo v Ljubljani v posvet, kako napraviti tako okrajno zvezo županov, ki bi imela namen z združenimi močmi pospeševati delovanje županov v tem okraju. Svetovati je, da tako store tudi župani drugih okrajev, ker ima vsak okraj svoje posebne razmere. V skupnih, za vse jednako važnih vprašanjih, bi potem župani delovali po skupnem dogovoru. Dolžnost katoliško narodnih županov je, da v tem oziru kmalu kaj store za svojo organizacijo.
Osebne vesti. Umrl je v Trstu slovenski veleposestnik gospod Ivan Sabec. Bil je ustanovnik tiskarne »Edinosti«. — Gimnazijski profesor Oskar pl. Ilassek v Trstu je imenovan začasnim okrajnim šolskim nadzornikom za italijanske ljudske in meščanske šole v Trstu in okolici.
Dvema gospodoma služiti ne gre! »Domovina« priporoča s k u pa j »Slevenko«, ki zagovarja popolnoma protikrščanako stališče v ženskem vprašanju in priporoča »svobodni« zakon z ločitvijo, in »Venec cerkvenih bratovščin«. To je zmedenost pojmov ! Naj vendar razni uredniki prebero prej stvari, ki jih priporočajo ? Ali je nas narod tako malo vreden, da ni treba prej preiskati in premisliti duševne hrane, ki se mu priporoča? »Slovenka« je pisana v onem duhu, kakor socijalnodemokratični spisi o ženskem vprašanju, še za umetni gnoj imamo kemična preskuševališča, ali naj jedino literarni gnoj gre med ljudstvo brez kritike?
Štajerski Nemci zopst besne V nedeljo je bil ravnatelj mariborske gimnazije Peter Končnik, ki je bil kandidat za »slovenskega« dež šolskega nadzornika na Spodnjem Štajerskem, brzojavno poklican v naučno ministerstvo. Štajerski Nemci so zopet besno zatulili, češ, da se njihovih groženj ne bo upoštevalo in da utegnejo Slovenci venderle dobiti tako izbornega slovenskega šolskega nadzornika, kakeršen bi bil — Peter Končnik.
Učiteljske spremembe na Štajar skem. Učiteljem na ljudski šoli pri sv. Jakobu v Slov. Goricah je imenov. Franc Kotnik, doslej šolski voditelj v Gabrovici na Primorskem. Učiteljica pri sv. Jakobu je postala provizorična učiteljica Elvira Vipave. Za učiteljico ročnih del v Vidmu je imenovana Klotilda Tramšek.
Iz Št. Petra na Krasu 28. febr. t. 1. Tukajšnja hranilnica in posojilnica je imela dne 25. febr. svoj redni občni zbor v tukajšnji šoli. Udeležilo se je tega zborovanja do 70 za gospodarske zveze in zadruge unetih kmetovalcev. Jasno je pokazala velika udeležba, da se kmetski stan zelo zanima za Railfeisnove hranilnice in posojilnice. G. načelnik M. Penko je otvoril zborovanje ter pričujoče uljudno pozdravil. Poročal je potem g. I. Zupan o prometu, o hranilnih ulogah, o posojilih, o čistem dobičku in o rezervnem zakladu. Poslušalci so iz poročila razvideli in spoznali dobrote Raiffeisnove hranilnice in posojilnice. Spoznali so, da imenovana hranilnica in posojilnica ne dela nikomur krivice, pač pa veliko dobrega kmetovalcu stori. Razvideli smo tudi iz poročila, da je veliko hranilnih vlog od mladenčev in deklet. To je pač dokaz, da je mladina pričela varčevati ter se vadi z denarjem modro in skromno gospodariti. Spoznal je pa tudi vže naš kmet, da le v združenju je moč in
«dina rešitev, zatorej se je pri tej priliki tudi posvetovalo o zavarovalnici za živino. V ta namen so se tudi vže izbrali možje, kateri bodo imeli to nalogo tako zavaroval nico osnovati. — Veseli moremo biti, da je naš kmet nastopil pot starega zlatega pra ila: Pomagaj si sam in Bog ti pomore! — Pri tej priliki so se zborovalci poslovili od veleč. g. bivšega župnika I. Sajovica, kateri se preseli kot kanonik v Ljubljano, ter so se mu zahvalili za vspešno in izdatno pomoč pri tukajšnji hranilnici in posojilnici.
Javno predavanje. V sredo 28. febr. je predaval v »Katoliškem Domu« g. Evgen L a m p e o tehničnem napredku prometnih sredstev v 19. stoletju. Razložil je težavne pošiljatve na poti po slabih cestah s še slabšimi vozovi v začetku tega stoletja in potem napredek železnic, parobrodov, automobilov, telefonov, telegrafov in bicikljev. Prihodnjo sredo se nadal|uje predavanje o napredku obrti, kapitalizma in beraštva.
Zavarovanje državnih provizoričnih uslužbencev pri okrajnih bolniških blagajnah. Iz krogov državnih provizoričnih slug se nam p:še: Erar so vedno na mehko vsede in se je pri zavarovanju svojih provizoričnih slug za slu(-aj bo lezni pri okrajndi bolniških blagajnah tudi dobro preskrbe!, da no bo prikrajšan. Pro-vizorični sluge so prej v slučaju bolezni dobivali redno plačo tekom treh mesecev, sedaj pa se jim z dnem bolezni plača ustavi in dobe samo od bolniških blagajn bolniš-ničino, katera znaša samo 60% plače. Od državnih okrajnih zdravnikov bili smo prej tudi zdravljeni brezplačno, zato pa erar daje : sedaj okrajnim bolnišnim blagajnam pri spevke svojih uslužbencev. Ker pa plača provizoričnih slug navadno no preseza 30 gl., bode plačal erar navadno mesečno bolniški prispevek 1 krono 56 vinarjev (2 odst. plače) oziroma pri slabše plačanih uslužbencih pa samo 1 krono 26 vinarjev za Ljubljano. Za slučaj bolezni dobili bodo sluge 1 krono 20 vinarjev, oziroma 96 vinarjev na dan, to pa seve samo tekom 20 tednov. Pri boleznih, ki ne trajajo 20 tednov, so uslužbenci odločno prikrajšani. In kadar 20 tednov preteče? Ali naj gre c. kr. uslužben« c v grob, ako je bolan več nego 20 tednov? Za take socijalne reforme ne moremo biti hvaležni1 Kedaj bodo zavarovani diurnisti raznih c. k uradov? Ali je socijalno, da se pri provizo ričnih c. kr. (!) sodnijskih slugah na zavarovanje ni mislilo?
Porotne obravnave v Ljubljani se prično v ponedeljek 5. marca in bodo trajale le tri dni Prvi dan prideta na vrsto 161etni posestn. sin Fr. Pavlin iz Praprot 'nega brda radi težke telesne poškodbe in 39letni oženjeni hišnik in mesarski pomočnik Jos. Starki iz Želeč pri Bledu radi javnega nasilstva ; 6. in 7. marca tta dve tožbi radi razžaljenja časti.
Izgubljeni denarji. Potovka Marija Muha je zgubila 40 gld. Našel jih je Vil jem Hohn ter jih oddal na pristojnem mestu.
Zahvala. Vodstvo ljudske kuhinje izreka g. ces. svetniku Murniku zahvalo za podarjenih 100 gld.
Za slovensko akadamično mladino. Podporno društvo za slovenske viso kosoloe v Gradcu je izdalo ravnokar svoje drugo letno poročilo. V obče je odbor lahko zadovoljen z vspehi, katere je dosegel. Usta novnikov je društvo imelo 7, podpornikov, rednih udov in dobrotnikov 116. Vseh dohodkov je imelo društvo v preteklem šolskem letu 2163 gld. 74 kr., stroškov pa 1877 gld. 44'/j kr. Podpor je razdelilo 1815 gld. med 37 dijakov v 234 slučajih. Po študijah je bilo med podpiranci 25 juristov, 4 medicinci, 5 filozofov in 3 tehniki. Mej temi je bilo Štajercev 23, Kranjcev 10, Korošcev 4. Med Korošci sta bila 2 jurista, 1 medi-cineo in 1 tehnik. Slovenske akademične mladino je sedaj v Gradcu mnogo in podpore je potrebna pretežna nje večina. Po irtovalnost slovenskih krogov za mladino naj ne poneha nikdar. Na to stran moramo v prvi vrsti obračati podpore. Društveni ustanovniki plačajo 50 gld. (na enkrat ali v petih enakih obrokih), ako so pa pravne osebe, 100 gld. ; podporniki plačajo 5 gld. redni udje pa 2 gld. Dobrotnikom ni dolo čena nobena svota. Denar se pošilja društvenemu blagajniku g. Franc Železingerju, e. kr. erimn nrol. IGraz, Zinzendorfgasse 32)

Mestne kiavnioe so se ustrašili včeraj konji Marije Mehle. Pri klavnici so Be Bplašili in zdirjali domov.
Kako Avstrija varuje avstrijstvo.
Tržaški neodrešenci so nedavno dobili dra goceno dovoljenje od avstrijske vlade. Dovolilo se jim je ustanoviti novo politično društvo »Camilo Cavour«. A strijska vlada ima slab spomin. Italijanski državnik Camilo Cavour je dejal prorosko : »Trst še ne moremo imenovati, kajti ondi so nam še trden jez Slovani, idite pa poitalijančite Trst, potem pa utegnemo govoriti tudi o Trstu«. Za sedanji sistem avstrijske vlade v Trstu je značilno, da se moža, ki je izgovoril te besede, počasti tudi od vladne strani s tem, da se dovoli politično društvo pod njegovim imenom! Tak sistem avstrijske vlade bode pač Avstriji donesel lepih sadov!
Zdravje v Ljubljani. Od 18. do 24. ebr. je bilo 26 novorojenih, 25 jih je umrlo; med njimi 5 za jetiko, 1 za vnetjem sopil nih organov, 1 vsled mrtvouda, 18 za različnimi boleznimi, med njimi je 6 tujcev, 10 iz zavodov; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 4 za ošpicami, 1 za škarlatico, 1 za vratico.
Plačilne mezde pri ljubljanskih bolniških blagajnah je magistrat kot nadzorovalna oblast premeni!. Preje veljale so kot podlaga določitve mezdnih vrst sle deče svote: Za mladoletne vajence 80 h, za delavce 1 K 60 h, za obrtne pomočnike 2 K, za nadzornike delavcev 3 K. — Za ženske: za mladoletne vajenke 60 h, za pomožne delavke 1 K. Sedaj so se pa vpeljale sledeče vrste: Za moške ostanejo v veljavi dosedanje mezde; pri obrtnih ženskih se je pa uvrstila še jedna vrsta za pisarice, urad niče, poslovodkinje, glediške igralke. Ta vrsta ima kot podlago 1 K 60 h.
350 kron ukradel je dosedaj neznani uzmovič 23. t. m. popoldne posestniku Mart. Mehle iz Zagradca, ki jih je imel skrite v listnici v postelji.
Pusta pokopali so včeraj v tukajšnji vojašnici sv. Petra. V slovo so mu vojaki streljali iz pušk, katere so zavili v metle. Na dvorišču so vprizorili bursko angleško vojsko. Strašno so pokali kanoni. Za kanone so imeli stare cevi od pečij, iz katerih so pri vsakem strelu bruhnile saje. Buri in An gleži so se ob sviranju godbe grozno klestili z metlami. »Plezirance« so spravljali na poseben voz. Generali so bili vsi na konjih ter so častnike in vojake obkladali z vsakovrstnimi psovkami. Konečno ste armadi dtfilo-vali mimo pusta. Občinstvo, katerega se je zbralo na dvorišču vojašnice nad 400, je spremljalo prizor z glasnim krohotom.
Samomor. Včeraj je učenca tukajšnjega trgovca Jebačina, Jožefa Gašparija, zasačil trgovski pomočnik pri tatvini. Učenec je šel takoj iz prodajalnice v hišo in skočsl iz tretjega nadstropja na Cojzovo cesto. Učenec je bil težko ranjen z rešilnim vozom prepeljan v bolnico.
Na dolenjskem kolodvoru je stražnik aretoval Jožefa Hočevarja, ki jo je hotel popihati v Ameriko, ne da bi zadostil vojaški dolžnosti. Hočevar je dvakrat povedal napačno ime.,
Iz raznih krajev. Marija B o r š t nik, ki je bila v Ljubljani v Ravnikovi pravdi predmet dolgih gostilniških pogovorov, je v Chikagi, od koder je pisala v Ljubljano, naj se ji nujno pošlje 200 gld., ker jih potrebuje za »gšeft«. Ta pametna želja se ji ne bo spolnila, ker Borštnikova nima v Ljubljani nobenega solda več. — Očeta ubil je v Dambi na Ogerskem kmet Peter Balabar, ker mu je oče prisolil zaušnico. — Ruske banke v zvezi z velikimi ruskimi trgovci so sklenile v Parizu ustanoviti rusko trgovsko zbornico. — K a toliški shod se je vršil v južnoitalijanski provinci Apuliji. Udeležnikov je bilo nad 3000. — Socijalni kurz graškega kršč. socijalnega delavstva se je te dni zaključil.
— O poroki prestolonaslednika
avstrijskega Fran Ferdinanda ni nič resnič nega. — Lenega grobarja imajo v go-renjebavarskem mestecu Lanlienu. Izkopa je prekratko jamo za neko žensko. Ko so pogrebci odšli, pomagal si je grobar s tem, da jo žensko vzel iz rakve in ji hotel skr čiti noge. Kor to ni šlo, odsekal je truplu glavo. Tako je bil grob dovolj velik. — V Londonu se je število zločinov skrčilo,
odkar traja vojna v Afriki. Veliko število lumpov je odpotovalo na bojišče — Pomi-ostil je cesar 16 kaznjencev v raznih avstrijskih kaznilnicah. Med pomiloščenimi je 1 kaznjenec v koperski kaznilnici. — Luc-cheni, ki je napal ravnatelja kaznilnice, je o zaslišanju trdil, da ni nameraval ravnatelja umoriti. Ostro orodje, ki so je našli pri njem, si je shranil, da bi o pr.liki izvr šil samomor. — Nadškofom v Zadru bode imenovan po najnovejših vesteh domi-nikanec p. Jordan Zaninovic v Spljetu. — Zblaznel je rezervist Kalivoda, katerega so obsodili radi »zde« na 18 mesecev zapora. — Novi tuneli se zgrade: Na železnici čez Ture bode od postaje Bochstein do Mallnitz 8470 metrov dolg tunel. Na železnici čez Karavanke bode 7943 m. dolg tunel in na bohinjski železnici bode od Bo hinja do Podbrda 6365 metrov dolg tunel. — Umrl je v Gradcu žandarmerijski polkovnik za štajersko, Simon Hermann. — Kmetijska zadruga je pričela delovati v Vitanju. Zadruga je strah in trepet vitanj-skega nemštva. — V konkurz je prišel J. Maitzen, trgovec z usnjem v Ptuju. — Čehi na Dunaju vzdržujejo z društvenimi prispevki sedem šol, katere obiskuje 12()0 otrok, a vlada noče nobeni češki šoli dati niti pravice javnosti. Kako drugače po stopa vlada s »Schulvereinom« v Pekrah in št. IIju. — Porotniki brez obtožencev so v Dunajskem Novem Mestu. Za prvo letošnje porotno zasedanje ni nihče tožen,
_ V Clevelandu v Ameriki se bode če-
ščina vpeljala v ljudske šole. V Clevelandu živi 35 000 Cehov. — Pariška razstava se otvori 15. aprila in se zaključi 5. no vembra.
Telefonska m brsomvM poročil?.
Dunaj, 1. marca. (C. B.) Cesar je došel danes zjutraj iz Budimpešte.
Dunaj, i. marca. Cesar je potrdil izvolitev praškega župana dr. Srba.
Dunaj, 1. marca. Danes se je pričela razprava o vladni izjavi. Oglašenih je nad 50 govornikov. Poslanec Grab-mayer je zadovoljen z izjavo. Češki poslanec Placek je napovedal obstrukcijo češki li poslancev. Absolutizem sicer ni vabljiv, ker je bil vsikdar Slovanom nasproten, a upanje je, da ne bo dolgo trajal. Zato češki zastopniki v sedanjih razmerah smatrajo obstrukcijo kot naj-jrimernejšo taktiko. — Poslanec Prade se je izjavil za nemški kot državni
angleškega orožja. Treba bo tedaj še čakati nadaljnih poročil o tej Bullerjevi zmagi, ki pa seveda za Bure ne morejo biti ugodna, <er je znova 5000 mož odšlo na transvalsko
mejo.
S kapitulacijo generala Cronje se je položaj na zahodnjem bojišču po sodbi vojaških kritikov znatno spremenil. Angleži bodo sedaj, seveda z velikimi težavami prodirali dalje v notranje republik. Mogoča pa je, pravijo, le dvojna pot. Morda se poda Roberts najprej v Mafeking, da oprosti to mesto in se potem napoti naravnost v Prerijo, ali pa si bo prej osvojil Bloemfontein in potem prodiral proti severu. Posebno v poslednjem slučaju mu bodo Buri provzro-čali mnogo preglavic, ker je svet ob trans-valski meji vedno bolj hribovit.
London, 1. marca. Reuterjev urad poroča iz Colenso 25. t. m: Brigada generala Harta je dozdevno v petek zvečer napadla burski tabor pri Pieters-hillu. Fiiselirji so se v naglici podali na strmo goro in se do sto yardov približali sovražni postojanki, a morali so se umakniti, ker je kar dežilo nanje burskih krogelj. Streljanje je bilo tako grozovito, da se je ranjen zgrudil na tla vsak mož naskakujoče pol stotnije, ko se je prikazala pehota izza dreves. Po noči se je infanterija zavarovala z nasipi sredi pobočja ter obnovila nov, a brezuspešen napad.
London, 1. marca. 0 kapitulaciji Cronjea se poroča: Ob 7. uri zjutraj je prišel angleški general Pretyman s Cro-ujeni pred Robertsa, ki je ponudil stol Cronju na desni poleg sebe. Tam sa je napravil dogovor glede kapitulacije. Cronje je bil zamišljen in je malo govoril. Po dogovoru je Roberts šel v burski tabor, kjer je našel 170 ranjencev. Ženskam in otrokom je dovolil, da odidejo domov. Taborišče je bilo tako vtrjeno. da bi ga z naskokom ne bilo
mogoče vzeti.
ezik.
Dunaj, 1. marca. Slovanska kršč.-narodna zveza je sklenila predlagati v izvrševalnem odboru desnice, da se vse predsedstvo na novo voli, ker 16 mili-onov Slovanov mora imeti v predsedstvu svojega zastopnika.
Ducaj, 1. marca. Volitev 1. podpredsednika dela na desnici velike težave. Predlagati se hoče, naj obstoji predsedstvo namesto iz treh iz štirih članov.
Dunaj, 1. marca. Volitev prvega podpredsednika se je odložila na ponedeljek, ker se v seji parlamentarne komisije desnice glede kandidature niso mogli sporazumeti.
Dunaj, 1. marca. Češki veleposestniki niso zato, da bi v desnici napravili posebno stranko iz Mladočehov, slovanske zveze in čeških veleposestnikov, ker bi se s tem desnica in ž njo njena
večina razbila.
Dunaj, 1. marca. Mladočehi so pričeli z obstrukcijo v odseku za kontingent vojaških novincev. Seja je trajala do f. zvečer ter se danes nada-
Ijuje-
VujNka v Južni Afriki.
Isti dan, kakor Roberts, je začutil tudi junak Buller potrebo poročati o sijajni zmagi nad Buri prt gori Pietershill, a možu se poročilo o zmagi na pustni torek menua ni tako posrečilo, kakor pa maršalu Robertsu. Buller namreč sluti, da je ostalo se veliko število sovražnikov na nasprotni gori, »upa« pa, da njegove izgube niso posebno velike. Povedal toraj ni nič določnega, kar bi moglo vzrat^siili londonske kroge, posebno šo, ker je poročilo prejšnjega dne tudi iz an gleskega tabora zelo nepovoljno za uspeh
Bruselj, 1. marca. Od Cronjevega, oddelka se je rešilo 6000 mož, ki so se združili z generalom Botha. ki ni prišel Cronju prepozno na pomoč, pač pa je imel premalo moči za napad.
London, 1. marca. „Evening News" poročajo, da so angleške čete zopet zasedle Rensbttrg.
London. 1. marca. Oberst Kle-ments je zasedel Rensburg.
Pariz. 1. marca. Jntransigeant" vabi somišljenike, naj s prostovoljnimi doneski poskrbe Cronje - u za častno sabljo.
Peterburg, 1. marca. Cronjeva kapitulacija je vzbudila v vseh slojih pre.b valstva veliko žalost. Vsi vodilni listi so ogorčeni nad postopanjem Angležev in poživljajo Evropo naj stori konec nadaljnemu nasilstvu.
Newyork, 1. marca. Tukajšnji listi izrekajo priznanje hrabrim Buroin in apel u jejo na velikodušnost Angležev.
Bruselj, 1- marca. Transvaiski poslanik zatrjuje, da ni misliti na konec vojske, ker Kriiger ne vsprejmc miru pod pogojem, da bi Transval in Oranje izgubile svojo neodvisnost, dokler ima kaj moči, da brani svobodo domovine.
London, 1. marca. General Buller poroča o svojem uspehu 27. m. m. iz glavnega tabora pri Langvani: Bartonova brigada je naskočila in zasedla 27. in. m. zvečer vrh gore Pietershill in zajela na gotov način levo sovražnikovo krilo. Četrta in jednajsta brigada sta pod poveljstvom ' generala Warrena napadli glavno bursko postojanko ter si jo sijajno osvojili ob solnčnem zahodu. Vje-tih je bilo 60 mož. Sovražnika so razpršili na vse strani. Zdi se, daje ostalo veliko število burskih vojakov na gori Bulvana. Nadjatn se, da angleške izgube niso velike.
Po sklepu poročila.
London, 1. marca. Vsak čas se pričakuje poročilo, da je Ladysmitk oproščen. Burska vojska se vrača v domovino, da se zbere v obrambo domovinskih meja. Buller.	.
London, 1. marca. (0. B.) \ojni urad je prejel brzojavko generala Bul-
lerja, ▼ kateri se glasi, da je generai Dundonald sinodi došelvLady-g m it h.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska"Ipovest iz sedemnajstega veka. — LaSki
spisal Alessandro Manzoni, prevel 1. B—č.
Palje).
Osmo poglavje.
— Karnead! Kdo je bil to? — premišljuje don Abbondio sam pri sebi, sedeč v naslanjaču v sobi gornjega nadstropja z majhno odprto knjigo pred sabo, ko stopi Perpetua s svojim poročilom. — Karnead! Prav zdi se mi, da sem to ime uže bral ali slišal. Moral je biti učen mož, velik pisatelj stare dobe; ime je uže nekako triko. Kdo vraga je bil vendar! — Tako malo je slutil ubogi mož nevihto, ki se je zbirala nad njegovo glavo!
Povedati moramo, da je don Abbondio rad vsak dan malce čital. Sosedni župnik, ki je imel majhno knjižnico, mu je posojeval knjigo za knjigo, kakoršna mu je uže prišla pod roke. Tačas je prebiral don Abbondio, ki je uže okreval od mrzlice, in bil celo bolj zdrav (kar se tiče mrzlice), nego bi bil hotel, da ljudje mislijo — prebiral je bas neki slavnostni govor v čast svetemu Ka-rolu, ki se je pred dvema letoma z veliko navdušenostjo govoril in z velikim občudovanjem poslušal v stolni cerkvi milanski. Svetnik se je v njem primerjal gledč ljubezni do učenosti z Arhimedom. In do sem ni našel don Abbondio nobene težkoče. Arhimed je zbijal take šale po svetu in povzročil toliko govorjenja o sebi, da ni bilo treba Bog ve kako velike na obraženosti onemu, ki je kaj vedel o njem. A za Arhimedom je govornik primerjal svetnika tudi s Karneadom; tu pa je čitatelj ostal na pesku. V tem hipu vstopi Perpetua, da bi naznanila obisk Tonijev.
„Sedaj?" reče don Abbondio, kar je bilo umevno.
„Kaj hočete! Ne znajo olike. Toda, če ga sedaj ne primete ..."
„Res, če ga sedaj ne primem, ne vem, kedaj mi ga bo mogoče prijeti. Naj pride... Ej, ej, ali pa dobro veste, da je res Tonio?"
„Spaka!" odvrne Perpetua in odide, odpre vrata ter reče: „Kje ste?" Tonio se kaže, ob jednem pa tudi Agnese, ki ogovori Perpetuo po imenu.
»Dober večer, Agnese", reče Perpetua, „odkod ob tej uri?"
„Iz .. ." in imenuje bližnjo vas. „Če bi ti vedela", nadaljuje, „radi tebe sem se tako dolgo tam pomudila."
,,Oh, zakaj ?" vpraša Perpetua ter obr-nivši se k bratoma, reče: „Idita, pridem takoj!"
„Zakaj?" odgovori Agnese. „Neka ba-bura, ki ničesar ne ve in hoče govoriti o vsaki stvari, je trdila trdovratno, da se ti zato nisi poročila z Beppom Suolavecchia in z Anselmom Lunghigna, ker te nista marala. Jaz sem trdila, da si ju ti odpravila oba . . ."
„Seveda! O lažnjivka. grda lažnjivka! Kdo je pa ta?"
„Ne vprašuj me, ker nočem sejati prepira!"
„Poveš mi jo, moraš mi jo povedati; o lažnjivka!"
„Dovolj ... A ti ne veruješ, kako mi je
bilo težko, da je nisem mogla povse zavrniti, ker mi ni bilo vse natančno znano!"
„Poglejte, kaj si ljudje vse zmislijo!" kriči znova Perpetua, in takoj povzame: „Kar se tiče Beppa, vedi') vsi in so lahko videli... Ej, Tonio! Le zaprite vrata in idite gori, takoj pridem!" Tonio odgovori znotrej svoj da', Perpetua pa strastno nadaljuje svojo povest.
Nasproti vratom župnišča je držala mej dvema kočama ozka stezica na polje. Agnese se jej vedno bolj bliža, kakor bi se hotela potegniti malo v stran, da bi mogla bolj brez skrbi govoriti. Perpetua pa gre za njo. Ko sta tako daleč strani, da nista mogli več videti, kaj se godi pred don Abbondijevo hišo, Agnese močno zakašlja. To je bilo znamenje.	(Dalje prih.)
Umrli ho:
27. februvarija. Marija Hogen, delavka, 36 let, Mestni trg 10, jetika.
V bolnišnici: 25. februvarija. Ivan Brenčič, dninar, 44 let, plučnica. — Jakob Kovačič, dninar, 50 let, vsled raka.
27. februvarija. Marjeta Jager, gostija, 78 let, ostarelost.
Gena žitu na dunajski borzi
dne 28. februvarija 1900.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za pomlad .	gl.	7 55	do	gl.	7 5fi
» maj-juni	»	7 65	»	»	7-66
» » jesen . .	»	7 87	»	»	7 88
Rž za pomlad . .	»	6-62	»	»	6 63
» » maj junij .	»	—	„	»	—
« » jesen ...»	6'74	»	»	6'75
Turšica za maj-junij	»	5 44	»	»	5'45
» » jul.-avgust	»	—	»	»	—
Oves za pomlad . .	»	5'27	»	»	5 28
» » maj-junij .	»	5 40	»	»	541
» » jesen . .	»	5 60	»	»	5 62
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306 2 m. srednji zračni tlak 736-0 mm.
Cas opa-zoraoja
Stanje barometra r mm.
Tempe- i rutura
po Celzija 1
Vetrovi
Nebo
o« ►
6.
28j 9. zveč. | .28 9 | 6'7 | sr. jtan. J 7. zjutr H 25 4 |2. po pol.| 726-2
jasno oblačno I 0 0
2 4 I si. svzh. 4 2 j sr. vzh. | « | Srednja včerajšnja temperatura 7 8 normale: 1 2
187 1-1
Profesor Albin Belar ^n okrajni šolski nadzornik Andrej Zamer javljata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti njune nepozabne matere, odnosno tažče, gospe
Marije Belar
vdove šolskega vodje
ki je po dolgi, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob pol 11. uri dopoludne blaženo v Gospodu zaspala.
Truplo drage rajnice se bode v soboto, dne 3. marca, ob 5. uri popoldne v hiši žalosti na Franca Jožefa cesti št. 3 svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri svetem Krištofu pokopalo v lastni rakvi.
Svete maSe zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 1. marca 1900.
^sfllll Ml f> za sobne »likarje, najnovpjše in Kllt(Jt(Jflty najlepše vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.;	228 17 11 — 10 Vnai.ja naročila proti povzetju.
184 1-1
Pretužnirn srcem naznanjamo vsem so rodnikom in znancem prežalostrio vest, da je naša iskreno ljubljena hči, sestra, svakinja in teta, gospodična
Fani Klun
danes ob 5. uri popoldne po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 20. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bode v petek, dne 2. marca, ob ',',2. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušuice se bodo brale v župni cerkvi v Škofji Loki.
Nepozabno rajnko priporočamo v blag skomin in pobožno molitev.
Ljubljana -Škofja Loka, 28. f.br. 1900.
Žalujoči ostali.
Lepa
mesečna soba in kabinet
z lepim razgledom na Sv. Jakoba trg in posebnim uhodom, mebl"vana ali ne, Jo takoj oddati po nizki ceni v Rožnih ulicah it. IS.
VpraSanja naj se stavijo na lastnika te hiše Karol Lenče-ta v L a v e r c i pri Ljubljani ali pa na go<p. Vlrmaierja, gostilničarja pri Lozerju v Ljubljani.
V Imenovani gostilni se točijo najboljša naravna kranjska, štajerska in hrvatska
katera se zelo priporočajo.
186 1
V najem dam
;im.JL*i»«> z gospodarskim poslopjem, zraven vrt in nekoliko njiv.	182 3—1
Janez Krmelj
v Gornjih Jesenicah štev. 9, pošta Medvode.
Zanesljiva pestema
(sme biti tudi kaka vdova) se išče k mesec staremu otroku, kateremu ima biti varuhinja po dnevu in po noči.	181 3—1
Več pove upravništvo »Slovenca«.
na
II. redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice pri sv. Jakobu ob Savi,
registr. zadruge z neomejenim poroštvom"
ki bode
v nedeljo 11. marca lOOO
ob 3. ari popoldne v Župnišču sv. Jakoba ob Savi.
Dnevni red:
1.	Predložitev letnega računa 1899.
2.	Volitev načelstva in nadzorništva. B. Prememba pravil.
4. Razni nasveti.
188 1-1	Načelstvo.
E. Zbitek-ov
zavod zaizdelovanjeste-klenomozaičnih božjih: grobov, lurškfh duplin it? altarjev za procesije ob sv. Rešnjem Telesu. <
Odlikovan od Nj. svetosti papeža Leona XIII.; priznanja katol. teolog, akademije v Pe-terburgu, nemškega misijona v Carigradu itd. 108 4-4 llustr. ceniki zastonj. Vss pošiljatve zajamčene.
Klobuke in slamnike
100 snaži in po novi šegi prenareja io-4
C. Brilli. Reselnova cesta št. 16.
Pleskarski in lakirarski obrt
A. Bricel F. Oražem & * ^ J. Korbar * * *
❖ ❖ 30 Florjanske ulice 30
se priporoča spoštovanemu občinstvu za izvršitev vseh v to stroko spada-jočih del po najnižji ceni. 114 6-3
Išče se spretna, delavna moč, katera bi prevzela
glavno ozir. generalno zastopstvo za Kranjsko
domače delniške družbe
za zavarovanje na življenje in na doto
s sedežem v Ljubljani.
Ponudbe pod A. G. vsprejema upravništvo »Slovenca«.
176 3-2
St. 6861.
S.
169 3-3
V smislu §. 15 občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dnž 5. avgasta 1887. L, št. 22. dež. zak.) naznanja se javno, da so
volilnih upravičencev
za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni in da se smejo od ponedeljka dne 26. t m. naprej skoz 14 dnij tukaj pregledavati in proti njim vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 22. februvarija 1900.
D unajska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 28 razvinkuliranje obligacij.
v
Zivnostenska banka
na Dunaju, I., Ilerrenpisse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah. Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
Dn6 1. marca.
8kupni državni dolg v notah......99'35
Skupni državni dolg v srebru......S9-25
Avstrijska zlata renta 4°/0.......98-80
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99 20
Ogerska zlata renta 4"/„................98 35
Ogerska kronska renta 4«/„, 200 ..........9365
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	126-70
Kreditne delnice, 160 gld................236-25
London vista ...........242 45
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. veli	118-32
I > ii ii a j s k a t>
o r z a.
20 mark......
20 fraukov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 28. februvarija
3-2°/0 državne srečke 1. 186-1, 250 gld.. . 6°/„ državne srečke i. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžuice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-64 1928 89-95 11-38
163-160-25 200 — 9710 141-50 257-25
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4"/0 Prijoritetne obveznice državue železnice »	> južne železnice 3°/0
»	» južne železnice 50/„
»	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld. ... . • 4"/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » lludimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudoltove srečke, 10 gld.	....
108-— 96--
88 25 69-50 100-25 99 25 395 — 340'— 42 70
64 -
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . •
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
172-50 180 — 178-— 50 — 124— 298-50 78-2685 96-50 270 36 320 — 255-50
Nakup ln prodaja "feSt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I d a izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnicna delniška družba
M E IS C (I R"
I., Wollz8ile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
ittJT Pojasnila TtSfc v vseh gospodarskih in finančnih stvaren,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti HMC n a I o ž enih arlavnic. "EBS
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vreduik: Ivan Rakovec.
Tisk ^Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.