Stev. 39. (Pritno tek. ratoa. - L E. gm la Pasta).
V Trstu, petek 26. septembra 1924.
Leto II,
Izhaja vsak petek opoldne.
Naalov : Trst-Triesto Caaella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111.
Izdaja: konsorcij Malega lista
Stanci ena Številk.. 20 #tot>
Eno leto !>
p vin -— ■ Poi Mavca ^.V„goSVAv1
lW' ^
tar)
Male novice
Hali koledar.
Petek, 26. septembra: Justina. — Sobota, 27.: Kozma in Damjan. — Nedela, 28.: Vaclav. — Pondeljek, 29.: nad-angelj Mihael. —■ Torek, 30.: Hieronim. — Sreda, 1. oktobra : Remigij. — Četrtek, 2.: Angeli varuhi. — Petek, 3.: Evald.
Za učiteljstvo.
Ker ni bilo mogoče, da bi vse tri pol. organizacije složno nastopile, je naložila goriška ter istrska organizacija poslancu Besednjaku, da nastopi pri vladi za slovenske in lirvatske učitelje. Pr. Besednjak je bil pri vseh oblasCvih. Dobil je zagotovilo, da bodo vsi slovanski in nemški učitelji, ki so položili izpit iz italijanščine, že letos definitivno nastavljeni. Odlok od 7. 10. 1923. sicer daje vladi oblast, da odpusti iz službo vsakega učitelja, ki se ji zdi neprimeren, vendar se bo oblastvo te pralce poslužilo le v izjemnih slučajih.
Iz politične organizacije.
Politično društvo «Edinost» v Gorici je imelo 16. septenbra sestanek, na katerem je poslanec Besednjak po"-ročal o delovanju poslancev v Rimu, 0 stanju šolstva, o razlastitvenem zakonu, ki ga je vlada ukinila; svojem Prizadevanju, da se je odpravil avstrijski društveni zakon, nadalje glede odpravnin odpuščenim sodnikom, ceste Gorica-Trnovo, idrijskih rudarjev in ^rugo. Odbor je vzel poročilo dr.ja Besednjaka z odobrenjem na znanje. Od-borova seja je obširno razpravljala o šolstvu na deželi in posebe v goriškem Ptestu, o davkih in drugem.
Mišja nadloga na Ruskem.
Pri nas godrnjamo, če vidimo eno brlfeko,da steče po sobi ali kuhinji'. Če vidimo dve, že prinesemo tri mačke v boj. KaJ je resnična mišja nadloga, to pa vedo bolje na Ruskem. Preko Volinije 86 vali to jesen mišja vojska v gostih vrstah in v tolikem številu, da so mačke obupale. Miši marsirajo v dva kilometra široki fronti, po dolžini pa meri Diez do 3 kilometre. Prihod mišje voj-8ke naznanjajo na nebu goste jate po-8t°vk, kraguljev, kanj in sploh meso-mdih ptic, ki pa pri vsi svoji požrešno-ne zmorejo te miljonske vojske, or miši pridejo, zglodajo vse, kar
sti Kam
hi
hii
iz kovine. Kmetje zapuščajo pred nji-svoje vasi in beže, kamor morejo. Kadar drobni «lgncknehti» odmarširajo alje, je vsa vas gola in oglodana: niti Seha ne ostane bilka, če niso tudi odra P°hrustali. V neki tovarni za usnje so !*Kži pojedle vse kože in celo gonilne l6rmene pri strojih.
"šiba božja!« rekajo ljudje — in je Boljševiška vlada pošilja proti 'Sim v boj svojo rdečo armado. Naj-°lj uspešno sredstvo so strupeni plini.
Plini se ugonobe nahitro stotisoči alih glodavcev. Križ je pa zopet s po-mhulimi, kor okužujejo zrak. Ptiči astrupljenih miši ne jedo. Zato jih °rajo vojaki z lopatami zmetavati na "Pe in sežigati, kar pa je bolj počasno n zamudno delo.
Oče naroda.
Miklavž Pašič, ki je bil do pred par ^ Secev neomejeni gosipodar Jugosla-1®> si je bil naročil v Mariboru na g0žavne stroške poseben salonski va-y > ki bi stal poldrug miljon dinarjev.
°jake pa je pustil, da so nosili razca-jjg116 m°nture in strgane čevlje. Res do-r«^ °Ce naro<ia, ki ga je «Edinost» tako **aa hvalila!
TEONIK ZA NOVICE IN POUK.
Kaiaki ujeli okrožnega načelnika,
Za njegovo osvoboditev zahtevajo od vlade veliko denarja.
Arnavtski roparji, ki strahujejo Južno Srbijo in ki jim pravijo «kačaki», so nedavno tega storili nad vse predrzno delo. Okrožni načelnik (podprefekt) v Djakovici, Munjič, je bil na uradnem potu po kmetih. Spremljal ga je en uradnik in pa dva orožnika. Ko so šli skozi nek gozd, se je pojavila pred njimi četa kačakov, ki je štela kakih 50 mož. Morali so se vdati. Načelnika so kačaki zvezali, orožnikom pa so pobrali orožje. Oba orožnika so poslali v mesto z naročilom, naj povesta oblastem, da je načelnik ujet. Kačaki da ga bodo izročilii ako vlada v treh dneh položi v pisarni rakeške občine 300 tisoč dinar-jev v papirju in 500 dinarjev v zlatu. Ako se to ne zgodi, da ga bodo umorili.
Načelnikova žena je takoj brzojavila v Beograd notranjemu ministru, naj
reši njenega moža. Veliki župan iz Skoplja se je tudi obrnil do vlade za navodila.
Vlada v Beogradu je sklenila, da se z razbojniki ne bo pogajala. Odposlala je v Djakovico državnega tajnika Čemo-vlča, naj poizve o stvari in naredi red. Domneva se celo, da so to hudodelstvo napravili Pašičevi radikali s pomočjo kačakov, da bi vladi vrgli poleno pod noge. Saj je radikalski kandidat za župana v Djakovici Cašim Cur sorodnik slavnega roparskega poglavarja Bajram Cura. Zato je notranji minister Nastas Petrovič naredil svoj udarec in ukazal pozapreti deset bogatih in vplivnih Ar-navtov iz okolice Djakovice. Ti bodo za talce in ne pridejo prej na svetlo, dokler se načelnik Munjič ne vrne zdrav.
Goriška Matica,
ki jo je ustanovila neka zasebna družba v Gorici, je izdala letos poleg dobre povesti «Zadnji dnevi Ogleja» Bevkovo zbirko narodnih pesmi brez not, nadalje življenjepis sv. Frančiška Ksaver-skega ter koledar z nastopno vsebino: Šarabon je spisal 59 strani, trgovski inserati ter imenik članov šteje 36 strani, katehet dr. Andrej Pavlica jo napisal 7 strani «Prosvetnih žarkov«, katehet dr. Zorn je priobčil G strani Gregorčičevih pesmi, tri strani o misijonih na Japonskem in v Afriki, Alojzij Remec je poslal 4 strani obsegajoči spis «Paznik Pirnat«, Franc Gorkič' je napisal tričetrt strani o davkih; pristojbine in druge določbe zavzemajo 4 stra-. ni, svelniki pa 12 strani. Obžalovati je le to, da so slike zelo slabe.
Pozdravi.
Iz Mondovi so poslali pozdrave gojenci orožniške šole: Sosič Ludvik iz Rodika, Milič’ Teodor iz Koludrovice, Černigoj Stanislav iz Škulj, Ambrožič Evgen iz Vrem, Andrejašič Fran iz Podgorja, Pečar Fran iz Prešnice, Vodopivec Andrej iz Dornberga Tabora, Orel Albin in Ludvik iz šepulj, Bu-dihna Andrej iz Dornberga, Mahnič Alojzij iz Povirja, Bojc Karel iz Skrilj, Makuc Just iz Ponikev, Križaj Pavel in Batagelj Anton iz Kamenj. Pavlič Josip od Sv. Antona, Koruza Viktor iz Ga-berij.
Orožniki in lepa punčka.
Pred dnevi se je to zgodilo. Neka kraška deklica je dobila od sorodnikov poziv, naj takoj pride v Celje. Deklica ni iskala ne postnega lista ne vizuma. Oblekla se je, spila kavo ter šla na železniško postajo. Peljala se ,je do Postojne. Tam so jo orožniki seveda ustavili. Deklica ne zna laškega, vendar je od orožnikov tirjala svojo pravico, da gre v Celje. Niso je pustili. Zvečerilo se je, deklica je bila v skrbi. Ker je čula na postajni tobaka,mi slovensko govoriti, se je približala ter prosila, kje bi dobila prenočišča. Dobra žena ji je pomagala ter ji preskrbela prenočišče. Drugi dan so ji orožniki prinesli dovoljenje, da sme preko meje. Punčka šteje 18 in je lepa, drugače bi bilo, ako bi štela 76 in bi bila! brez zob.
Pri Sv. Ivanu na Vrdeli se bo vršil sveti misijon. Uvodni govor bo v soboto 27. t. m. zvečer ob VA. Sklep misijona bo v nedeljo 5. oktobra. Misijon prirede lazaristi, ki so znani kot obče priljubljeni misijonarji.
Krvavo stegno pod ključem.
Predsednik kranjske Orjune, znani Kranjec, je prišel slednjič v luknjo. Bil je strašen pretepač in vnet za vsakovrstna fašistovska dola. Ker je zdaj v Jugoslaviji fašistariji zadnja ura odbila, bodo ti čudni junaki počasi eden za drugim počepali v zapore in dali račun za svoja «narodna» dela. Kranjca so zaprli v Celju dne 16. septembra.
Pametni dijaki.
Med dijaki na vseučilišču v Belgradu jih je 381 vpisanih abstinentov ki ne pijo opojnih pijač in ne kade cigaret, Če bi kmečki fantje nekoliko posnemali te študente, bi bilo marsikaj drugače med našim narodom.
Poslanec Josip Tuntar,
ki je bil v prejšnjem parlamentu zastopnik v Rimu, je prejšnji torek odpotoval z družino v Južno Ameriko, kjer se bo stalno naselil. Dasi ga je Komunistična stranka pahnila iz svojih vrst, je bil Tuntar vselej velik zagovornik koristi delovnega ljudstva ter zelo pra vičen v narodnem pogledu. Bil je vse skoz poštenjak.
Nacionalizem je zabloda
modeme dobe. Tudi ta zabloda je le začasna. «Učiteljski list« od 1. septembra piše pravilno: Kakor je iz dolgih in krvavih bojev vzniklo svoj čas načelo verske tolerance, mora tudi iziti načelo narodnostne strpnosti.»
To je tudi naša vera. Pred 300 leti so se pretepali zaradi dejstva, da je kdo povedal, da je katoliške ali protestantske veroizpovedi, danes pa vlada v tem oziru svobodoljubje. Čez nekaj desetletij se bodo ljudje čudili, da so se mogli kdaj ljudje sovražiti in se pobijati, ker govore drug jezik.
L’Impero
jo ime velikemu snoparskemu dnevniku v Rimu. Kar v dveh uvodnikih minolega tedna besno napada bivšega poslanca Ščeka, ki da snuje načrte proti državi.
Cementirane klobase
V Južnih Tirolih se je nekemu mesarju zgodila zelo neljuba pomota. Izdelal je par sto klobas, pa jih je pozabil osoliti. Sklenil jih je brž predelati, zgrabil v naglici vrečo z drobno soljo in jih pošteno osolil. Pa spet so mu jih ljudje nazaj nosili, češ da so nev-žitne. Mož je v naglici namesto soli rabil cement. Tako je imel škode kakih 3000 lir, in še zasmeh povrhu, ker je klobase cementiral.
L
J
% WWVWVW\A.
d—
Mlj^EC
JAKEC
MIHEC: Za ubogo ljudstvo močno skrbe! JAKEC! P°dražaD 50 sladkor In kafe.
Narodna dolžnost.
Slovenski starši, storite svojo dolžnost. Prijavite vodstvu svoje šole, da želite, naj se vaši otroci uče slovenščine. Slovenski fantje in dekleta, skrbite da bodo vaši mali bratje in sestre dobili ta pouk in izvršite to prijavo. Zavedni možje v naših vaseh, pojdite od hiše do hiše in opozarjajte znance in sosede, naj prijavijo otroke za pouk slovenskega jezika.
Starši ali njihovi namestniki naj izro-če šolskemu vodstvu pismeno vlogo. Napiše se na pol pole navadnega papirja tako-le :
Alla Direzione Vodstvu
della Scuola Elementare ljudske šole
in ...............
v.................
II (la) sottoseritlo (a)
Podpisan ....
quale padre, madre, tut..........,	abitante
a . .  ..........No..........
oče, mati, varuh...........,	stanujoč ....
v............. štev.........
prenota a sensi delTart. 4 del R. D. N.o 2185, dd. 1. ottobre 1923 prijavlja v smislu kr. zakoma, št. 2185, člen 4. z dne 1. oktobra 1923
per 1’insegnamento della lingua slovena (croata) nelle ore aggiunte. k pouku slovenskega (hrvatskega) jezika v dodatnih urah.
.......... li................. 1924.
..........dne................. 1924.
Firma :...............
Podpis :..............
Prijava se mora narediti le za otroke, ki pojdejo v prvi in drugi razred. Za višje razrede ni potrebno.
Pazite, starši, posebno v tržaški okolici, da boste prijavili svoje male k pouku slovenščine. Kdor bi to opustil, bi se pregrešil nad bodočnostjo svojih otrok.
Ali bomo rajžali v Belgijo 7
Izseljeniški urad sporoča:	Kdor	hoče
dobiti potni list za Belgijo, mora imeti: 1. «Contratto di Lavoro« — delovno pogodbo, ki jo mora vidirati italijanski konzul v Belgiji; 2. če nima delovne pogodbe, pa mora imeti takopvani «atto di chiamata« — pozivnico n. pr. od kakšnega sorodnika, ki jo mora isto-tako vidirati italijanski konzul v Belgiji; 3. belgijska oblastva pa zahtevajo tudi še kazenski list. «Taj'ništvo Kmet-sko-delavske zveze v Gorici.»
Dr. Tuma,
ki je moral zapustili Gorico, se je nastanil v Ljubljani in je bil vpisan med. ondOtne odvetnike.
Napake društvenega delovanja
Čemu so takozvana «društva» po deželi? O teni vprašanju so že razmi šljali naši najboljši možje, ko so opažali, da društva ne prinašajo povsod in vselej dobrega sadu. Idealni možje, nesebični rodoljubi, so ustanavljali čitalnice in društva, da bi ljudem pokazali pot k izobrazbi in napredku. Ko je pa prišel čas, da bi se bolj jasno in točno opredelilo, kaj naj društva delajo, v kaki smeri, v kakšnem duhu naj ljudstvo vzgajajo, po kateri kratki in varni poti naj vodijo narod k napredku: tedaj je čitalniši voz obtičal, vse je ostalo v temi in megli, marsikje se je pa sploh vse društveno delovanje izmaličilo in dopcinašalo še celo škodo namesto koristi. Kateri so bili vzroki?
Magnati.
Podeželski magnatje so ko j skraja imeli v mislih bolj svoje osebne koristi in dobičke, kakor napredek vsega ljudstva. Večina njih je bilo takih, da tudi v srcu niso želeli,'~čTa bi se ljudsko blagostanje in izobrazba povzdignila; kajti potem bi bil konec magnatstva. Zato so tudi v društva zanesli duh magnatstva in se kot prvo-boritelji znali držati vedno par stopnic više od »navadnega folka». Odborni-ška mesta so se smatrala za častno odlikovanje, ne za dolžnost in odrejeno delo. Po gosposkih gnezdih imeli so prvaki v gostilni svoje omizje, med «folk» so šli šele pijani plesat ali kvantat. Magnat je bil tudi seveda gospodar gostilne in je vse društvene vire navajal na svoj gostilniški mlin, ki je tem bolje «delal», čimbolj živahno je bilo društveno «delovanje». Vrstile so se veselice, igre, prireditve, vse «na senčnatem vrtu rodoljubne gostilne N. N. Preskrbljeno za dobro pijačo. Po koncertu prosta zabava in ples »
To napako čitalništva je že pred malone 50 leti grajal dr. Mahnič, ki je bil Kraševec in je poznal svoje kirasir-je. Pa so mu strašno zamerili in mu zložili cele litanije psovk. Pljuvali so nanj kot na izdajalca in zaničevalca narodnih svetinj. Ko je pa pred par leti umrl, so mu vendar priznali, da je bil eden največjih Jugoslovanov.
Brez načrta.
Na Primorskem so že od nekdaj hoteli ostati narodnjaki brez načrta. Edinjaši. se celo hvalijo s tem, da so bili tako narodno navdušeni, da so pri tem pozabili, da se mora narodno delo vršiti po načrtu kakor vsako drugo razumno delo. Človek pa vendar ne more biti samo «naroden» in dru-zega nič. So še druga, ne manj pomenljiva vprašanja, na katera je treba odgovora. Ni dovolj, da je kdo samo
zaveden Slovenec: biti mora tudi sicer vzgojen za dobrega kristjana in koristnega člana človeške družbe. Ravno za to stran vzgoje se edinjaško na-rodnjakarstvo ni zmenilo. Vera in versko-moralna vzgoja je bila eclinja-šem vedno le politično sredstvo; boljših pojmov o ti reči niso nikoli imeli, zato jih tudi niso znali privzgojiti svojim privržencem. Za moderne socialne borbe ravnotako niso nikoli kazali smisla. Sami priznavajo, da jim je to tuje in neumljlvo. Oni bi najraje videli, da bi se ves narodni voz peljal še vedno po starih izvoženih kolesnicah kapitalizma in liberalizma, ki je pred 00 leti gospodaril v Avstriji.
Oštarija.
Pijanskemu vozniku se konji sami ustavijo pred oštarijo. Našim prvobo-
riteljeim: se je podobno godilo : brez gotovega načrta so sanjali na narodnem vozu in gonili naprej- po rodoljubni cesti, in ne da bi vedeli kako in kdaj, jim je društveno življenje obtičalo v gostilni. V gostilni so se društva spočenjala, v gostilni delovala, v gostilni zborovala. V gostilno pa se ne hodi, ako se ne plačuje za pijačo. Dandanes si ne moremo misliti gostilne brez obilne pijače. Svoj gospodarski načrt in proračun snuje vsak gostilničar edinole na porabo opojnih pijač. Tako je tudi društveno življenje vsak oštir cenil edinole po množini popitega vina in piva, če ne še žganja povrhu Narodne veselice in tabori so se ocenjevali po hektolitrih (dvohektoliter-ske, pethektoliterske veselice; tabor od dveh tovorov vina itd...).
To so bile torej osnovne napake društvenega življenja v polpretekli dobi. Treba jih je docela in s korenino iztrebiti.
V obrambo dobrega imena poštenega moža
V	glasilu, ki ga izdajajo slovenski kapitalisti, je neki liberalni duhovnik pred nedavnim časom očrnil bivšega poslanca Tuntarja, ki da je — kakor vsi komunisti *in socialisti — molčal ob vsaki krivici, ki se godi našemu ljudstvu. S tem očitkom se je storila Tuntarju velika krivica in kot priča, ki pozna Tuntarja, ter njegov bivši tovariš, se,m dolžan, da napad zavrnem, zakaj krivice ne smemo nikomur delati, naj si že pripada nasprotnik katerikoli stranki. Naj bodo moje besede obenem v slovo Tuntarju, ki se je minuli teden izselil v Južno A-meriko.
Tuntar je bil radikalen komunist; glede vere je bil zelo svobodoljuben; nikdar ni žalil vere in na nobenem shodu ni govoril zoper vero. V narodnem oziru je bil do skrajnosti pravičen; rojen je bil v laškem delu Istre, pohajal na laško gimnazijo, študiral jus, vendar pa se je pridno učil slovenski jezik, tako da je gladko bral naše časnike. Z bridkostjo v srcu je občutil vse krivice, ki se nam godijo v jezikovnem oziru; obsojal je sistem, ki zatira našo narodnost.
Tuntar je bil vselej v prvi vrsti v boju zoper kapitalizem; tudi takrat, kadar so slovenski voditelji izžemali naše kmete, delavce in obrtnike, je stal Tuntar zvesto ob strani slovenskega trpina proti izkoriščevalcem. In v tein oziru je bil Tuntar slovenskemu ljudstvu brezprimerno večji prijatelj, kakor pa slovenski prvobo-ritelji, ki izkoriščajo naše ljudstvo in so vselej na strani kapitalistov.
Kot, zagovornik pravice in sovražnik vsake krivice je nastopal Tuntar tudi
v parlame-ntu. Naj dobesedno navedem le nekatere odstavke iz njegovega govora, ki ga je imel v zbornici 20. julija 1921. Govoril je o vojni odškodnini, kako se ta debelo deli gospodi, revežem pa ne: «Vlada bi morala prej sezidati hiše kmetom in delavcem kakor pa palače bogatinom. Ako se vozite po novih deželah, boste videli povsod, kako naglo rastejo palače bur-žujev, bogatih kapitalistov, dočim prebivajo ubogi ljudje v revnih barakah, ki so v sramoto vsaki kulturi. Tako je v Ločniku, v Štandrežu, v Podgori,
v	Št. Petru, Solkanu, Vrtojbi, Sovod-njah in drugod. Na Krasu je položaj nepopisen. Ljudstvo si je moralo sa-samo postaviti revne kolibe iz vojnih ostankov, pitne vode pa nima. Kai sem povedal o pozidovanju hiš, velja tudi za vojno odškodnino. Takozvani mučeniki italijanstva, ki pa so pred vojno poklekovali pred avstrijskimi oblastvi, ti so prejeli velike svote kot odškodnino za škodo, ki so jo neki utrpeli, kmetje, delavci ter obrtniki istrske in goriške dežele pa prav ničesar)). Potefn je govoril Tuntar o pretepanju naših ljudi, o ječah, ki so napolnjene, o snoparjih, ki jih je vlada podpirala, da so mogli požigati ter pleniti. Govoril je o krivicah, sleparijah ter nasilstvih pri volitvah. Dejal je: «Ako bi se vršile volitve na pošten način, bi dobili na Primorskem Lahi le 2 ali tri poslance, druge bi dobili komunisti in Slovani«. Tuntar se je zavzemal za istrske Slovane. Med nepopisnim krikom je ponovno trdil: «V Istri je 62 odstotkov Slovanov in samo 38 odstotkov Lahov. In vendar ie bilo izvoljenih 5 laških nacionali-
__________PODLISTEK_______________
Popotna torba
strica laka.
II. Verona in Jože iz Hrušice.
(Nadaljevanje).
Za Verono je bilo v moji biležnici določeno le pol- dneva; zato sem moral hiteti, da si ogledam zanimivosti tega mesta. Mesto je jako lepo, približno tako veliko kot Ljubljana. Skozi mesto teče reka Adiža, jako hrupna, bobneča in nevarna reka, ki je že dvakrat (1. 1757. in 1882.) razdrla mostove v Veroni in poškodovala dosti hiš. Prvo poplavo te reke lepo opeva nemški pesnik Burger v pesmi «0 vrlem možu». — Mesto je snažno in ceno; Tržačani bi se lahko tu tičili, da se ljudi ne sme odirati.
Največja znamenitost Verone je imenitna, stara arena. Zato sem krenil s kolodvora naravnost na trg Viktorja Emanuela, kjer se sredi lepih palač dvigujejo zidovi stare stavbe. Zunanji
zidovi arene so precej poškodovani, vendar človeka očarajo ti visoki, fno-gočni stebri in zidovi.
Šel sem okoli te silne stavbe in občudoval stare mojstre, ki so znali tako dobro in trpežno zidati, ko kar naenkrat zaslišim za seboj vesel glas: «No, Jaka, kam pa brez «marele!»
Začuden se ozrem — sredi Verone, pa slovenska govorica ! — in zagledam na zidu poleg arene Jožeta iz Hrušice. Sedel je in se mirno zalagal z domačo klobaso in kruhom.
«No, kaj ti tukaj v Veroni?« ga po-zdrarvim in mu stisnem desnico. «Prej bi mislil na svojo smrt kot ha Jožeta brkinskega!«
«Saj tudi jaz skoro verjeti nisem mogel svojim očem, ko sem te zagledal. Veš kaj, Jaka, semkaj se vsedi in prigrizni!«
Sedel sem; Jože mi je dal konec klobase, nato potegnil iz žepa steklenico domačega — no, kam pa gre Brkin brez slivovke! — in pošteno sva si privezala dušo.
Jože mi je pravil, da jo prišel obiskat svojega sina Janeza, ki je pri vojakih v Veroni. Zvedel je pa, da je pred dvema dnevoma bil prestavljen v Genovo.
Bogve pa kje leži ta Genova! Ko sem že napravil tako pot, bi stopil še dalje, če bi vedel kod in kam, se je pritoževal Jože.
«To pa ne bo težko, saj sem jaz tudi namenjen v Genovo, čez Milan jo bova mahnila. Bo lepše, ko bova dva!« sem dejal vesel, da sem dobil družbo, posebno Joža, svojega prijatelja !
«Šmenta, saj te imam rad:, Jaka, samo malo dolga bo čez Milan in bogsi-gavedi kaj boš ti še izteknil. Moja stara ne bo preveč zadovoljna,« se je upiral Jože.
Pa sva se kmalu pobotala, stopila k blagajni in si za dvo. liri kupila vstopnico za areno. Skozi obokan vhod sva vstopila.
Nepopisen vtis naredi na človeka ta ogromna stavba, ki je v notranjosti še popolnoma ohranjena. Stavba je jajčasto okrogla, na sredi je prostor za igral-
stov in samo 1 Slovan. Snoparji so nasilno) ovirali, da bi pristopili komunisti, socialisti in Slovani k voliv-nirn žaram, zakaj sicer bi bil izvoljen samo 1 laški narodnjak.«
In proti takemu človeku, kakor je bil Tuntar, si še upajo pisati pripadniki stranke, ki se je vselej borila v prid bogatinov, ki je šla v boj za privilegije snoparske Jadranske banke, ki je pustila 4000 članov Kmetijske zadruge na cedilu.
Smatral sem za dolžnost, da obranim dobro ime Josipa Tuntarja.
Virgilij Šček.
Po izmeniavi zadružnega denarja.
Kakor je znano, je konečno vlada izmenjala ves zadružni denar. Tako se bodo slabokrvne hranilnice okrepile ter bodo mogle nadaljevati z delom, ki so ga vršile pred vojno. Danes s ponosom poudarjamo zasluge dveh listov, ki sta začela borbo za izmenjavo in jo vršila do končne zmage. Boj se je vršil tostran in onstran meje. Tukaj smo mi drezali, žgali in naravnost mrcvarili voditelje, ki so se borili za izmenjavo bankovcev za banke, hvalili svoje delo, romali v Genovo in v Bim v te namene. Mi smo stali v najhujši borbi proti tržaškemu političnemu vodstvu, proti bankirjem ter proti glasilom napredne stranke («Edinost» ter «Istarska Biječ«). Drugi list, ki pal je vodil borbo onstran meje, je ljubljansko «Jutro». Navzlic temu, da smo načelni nasprotniki Jutra, mu rade volje javno priznamo, da gre njemu velikanska zasluga pri izmenja-
vi	zadružnega denarja. Na)d 120 člankov in notic je priobčil proti Jadranski banki, ki so jo tržaški voditelji širili in zagovarjali. Veseli nas, da smo zmagali v korist ljudstva. Danes povemo še to ljudstvu, da so hoteli gotovi krogi podkupiti naš list, da bi odnehali, toda nas niso mogle omamiti nobene vabe. Pismo pa, ki smo je takrat prejeli, da bi se odzvali — vabilu, hranimo, ke£ je ono pismo priča našega poštenja. V času, ko smo se obupno borili za obstanek našega lista, ko smo že računali s prenehanjem, smo vsako vabilo na «podpore» — odklonili. Bili smo in bomo vselej pripravljeni, da rajši prenehamo z listom, kakor pa da bi mu rešili življenje z denarjem kapitalistov za ceno svoje prostosti.
Naša pošta.
Objavo za koncert učiteljskega zbora, ki se je vršil 21. t. m. v Herpeljah, smo žalibog prepozno prejeli
Ocizla. Vaše veselice nismo mogli priporočati, ker smo načeloma proti temu, da bi društva prirejala plese. «Edinost» je v objavi točko o plesu previdno izpustila; s tem se je lepo izmazala, a narodu ni nič pomagano s takim slepomišenjem.
ce, okoli in olcoli so pa kamenite stop-njice, na katerih so sedeli gledalci. Dolga je 153 m, široka 122, visoka 32 m, (toliko, 'kot /zvonik jv Hrušici, kot jc zatrjeval Jože).
«Praiviš, da si hodil po šolah, Jaka, pa vendar .povej, kdo je zidal takale velikanska stopnjišča, pa čemu jih j0 imel,« je bil radoveden moj znanec.
Pa sem mu razlagal: «To so bil® rimska gledališča; rekli so jim amfiteater. Spodaj v sredini je bil prostor za igralce, zgoraj, okoli in okoli pa za gle' dalce. To gledišče veronsko je obseg'0 20.000 gledalcev. Igre, ki so jih podaj*' li v teh glediščih so bile razne bikoborbe, borbe med gladiatorji, večkrat boj1 z divjimi zvermi; ko je nastopilo preganjanje kristjanov, so v amfiteatrih metali kristjani divjim zverem v hran0 in zabavo. Največji amfiteater je v Bimu, ki jo še primeroma zadosti ohranjen. Najlepše ohranjen je pa ta veronski. Sezidati ga je dal rimski /cesar Dioklecijan okoli leta 290 p. Kristus'1-Da je tako dobro ohranjen, so mora z a
*
Skrb za bogatine.
Sladkor in kavo so podražili.
Nag članek «Sladkor je drag« so brali naročniki z velikim pridom. Medtem pa so bravci zopet zaznali, da je vlada postavila novo carino na kavo. Ako prihaja kava iz držav, s katerimi ima Italija carinsko pogodbo, je treba plačati za uvoz d 00 kilo v kave 200 lir; za kavo iz drugih držav Pa 308 lir. Pa to še ni dovolj! Poviša se še produkcijski davek ter doklada za uvoz kavinih nadomestil.
S sladkorjem, je isto. Produkcijski davek za sladkor in zadevna uvozna doklada se je zvišala od 288 lir na 348 lir pri sladkorju druge vrste, od 300 na 400 lir pri sladkorju prve vrste.
Kaj pravi finančni minister ?
Vlada pravi: »Vinski davek smo odpravili, zato moramo imeti nov dohodek, da pokrijemoa državno zgubo. Vinski davek nam je nosil letno 500 milijonov lir. Zato iščemo dohodkov Pri sladkorju in pri kavi.»
Kaj pa pravimo mi ?
Da potrebuje vlada dohodkov, to je jasno ko beli dan. To mora biti. Ni Pa vseeno, kje se dohodki jemljejo. Italija porabi letno 3 milijone kvirr talov sladkorja; novi davek bo prinesel najmanj 300 milijonov lir državi. Ako dodamo še dohodke od novega tfavka na kavo, bo dohodek od novih davkov znašal ne 500, ampak mnogo več milijonov. Vlada si ni našla z novim davkom samo nadomestila za zfTubo radi odprave vinskega davka, ^npak je dohodke še debelo pomnožila.
Pa mi povemo še eno!
Na koga pade breme novih davkov? Na konsumcnte. Na tiste, ki jedo in Pijejo. Kdo so ti? 80 odstotkov davka pade spet na delavce in kmete. To le ravno, kar mi vedno trdimo: da se ^avki mečejo na ramena ubogih lju-Bogatinov ne zadene novi davek, ^abrikantje 'in veletrgovci sladkorja kave vržejo povišano carino na u-k°ge ljudi. Bogatini ne trpijo pri tem Prav nič.
Interes bogatinov.
Naš list odpira ljudem oči brez °vinkov. Zato čujte, ljudje božji, kaj s° dosegli bogatini. Carina je namreč £ujno potrebna. Pa za koga? Za sladkorne fabrikante. Mi bi namreč lahko dobivali sladkor iz tujine po ^et lir, torej po nižji ceni, ka-
hvaliti
mestu Veroni, ki ga je dalo Večkrat popraviti in pa Napoleonu, ki je dal L. 3805 popolnoma prenoviti. "Vis, vis, to je pa res zanimivo.« "Vorončani niso malo gospodami! °eloj, Jože, plakatov! Spet imajo igre tem zidovju, pa ne kakih krvavih — °Por°; to je igra s petjem in godbo.
al<;o jim arena nese še sedaj lepe tiso-, D0 500 godcev in pevcev bo pelo igralo na Marijin praznik najime-taejšo opero nemškega mojstra Wag-erja «Parsifal». j "Vem, da te mika slišati te godce, ti pa tako povem. Ko sem včeraj ečer poslušal na trgu eno tako muzi-ranje, se mi je kar milo storilo. Je godcev kar črno, vsaj sto. Pa mi-da so jo res kaj urezali. Malo zdijo,Van^a in piskanja je bilo, pa so 1a z:-testna ploskala, kot bi bilo kaj. Ma naše Sloparce Culi, tam za sv. j^rin°, za naše opasilo. To so piskači! lJ.r P^e ti privzdiguje, ko jo oni zares ^rijob je modroval Jože.
a sva po vrhu vso areno in obču-
kor ga morejo in hočejo dajati naši fabrikantje. Ako bi ne bilo carine, bi (mi kupovali sladkor po p,et lir iz tujine, naši fabrikantje ne bi mogli služiti milijonov. Zato pritiskajo na vlado, na ministre, izdajajo in podpirajo časopisje, da držijo z njimi. «Vlada, ti rabiš denar; zvišaj carino na tuj sladkor, pa boš imela toliko sto milijonov.« Vlada, ki rabi denar, pa čuje rada take vrste nasvetov. In kaj se zgodi? Namesto da bi vlada pošteno potipala kase milijonarjev, da bi uvedla progresivni davek, vrže v resnici vse breme na konsumente, ki je, kakor smo dejali, ubogi stan.
Dva se kavsata, tretji plača.
Vladi se hoče denarja; industrijal-ci ga nočejo dati. Ta boj je večen, boj med vlado in kapitalisti. In kako se končuje vedno ta boj? Vlada zadovolji industrijalce: tako pride vlada do dohodkov, industrijah,! ne trpijo nič, vse plača pa kmet in delavec. Tudi sladkorni in kavni boj se je tako nehal. Vlada je zvišala carino na uvoz ter je prišla tako do dohodka; industrialci so dosegli, da jim sladkor iz tujine ne bo delal konkurence in da bodo še naprej služili; ubogo ljudstvo pa, to je kmet in delavec, pa se nahaja v tem prijetnem položaju: kupovati morajo za visoko ceno domači sladkor, medtem ko bi ga lahko dobivali po nizki ceni iz tujine.
DaMaMii niiike dežele.
Po dolgih bojih je vlada nekaj popustila, toda ne v prid vsem, ampak le nekaterim vrstam. Nekatere olajšave je vlada dovolila davkoplačevalcem in sicer radi 1. hišno-najemninskega davka (casatico pigioni), 2. radi davka na vojne dobičke, 3. radi osabno-dohod-ninskega davka in 4. radi obrtnega davka. Evo zakaj gre.
1.	Hišnonajemniski davek.
Dosedaj so zelo trdosrčno tolmačili neto točko davčne določbe o petletnem oproščenju davka na nove hiše v vojno-oškodovanih deželah. Sedaj bo nekoliko drugače :	pet	let	oproščen	j a se prizna
tudi takim lastnikom, kjer so ob času poprave, obnove ali pozidave že deloma prebivali ljudje v hišah; to bo valjajo tudi za one hiše, kjer so ljudje že prej prebivali, čeravno so sc dovršila obnovitvena dela pred inkasiranjem prve tretjine predujma. To Široko tolmačenje zakona se bo vršilo za slučaje, kjer so se obdavčenja že izvršila, in tudi v slučajih, ko se bo obdavčenje šele izvršilo.
dovala razgled z nje po mestu in okolici! Vreme se je zboljšalo; solnce je zmagalo, vse je bilo živo, veselo. Od daleč so se videle sive glave alpskih snežnikov.
Ločila sva se od arene in jo mahnila po «novi» ulici na Gosposki trg (Piazza dei Signori).
«Vidiš, Jaka, kaj pa je tista hiša tam, tista s stebriči?« je vprašal Jože.
Mislil je lepo magistratno palačo, eno najlepših starinskih stavb Zgornje Italije. To lepo palačo krasi cela vrsta kipov odličnih Veroncev. Blizu tam je tudi iprefektura. Sredi trga stoji lep kip Danteja, ki je v Veroni dobil prvo zavetje po svojem izgnanstvu iz Firenc. Po ozki ulici sva dospela do imenitnih nagrobnikov slavnih Scaliger-cev, velike in lepe sk,upine raznih kipov in kapelic.
Odtod sva sla na «zelenjadni» trg (Piazza ,delle Erbe), kjer je bilo vse polno zelenjave na prodaj. Jože je stopil k ženi, ki je prodajala solato in radič in jo vprašal po ceni.
2.	Vojni dobiček.
Mi smo načeloma za obdavčenje vseh vojnih dobičkarjev. Toda zgodili so se slučaji, da so oblastva naložila velikanski davek na vojni dobiček na osebe, ki so bile in so prave sirote; to se je zgodilo po krivih ovadbah itd. Zato je vlada odredila splošno revizijo.
3. Osebno-doliodninski in obrtni davek.
Tudi za ta davek se bo vršila revizija za vse tiste slučaje, v katerih so posamezna gospodarstva preveč utrpela zaradi previsoko odmerjenega davka za leto 1920. in 1921. Za leta 1921., 1922. in 1923. se bodo delali davčni konkordati zelo širokosrčno.
Za vse te zastane davke je vlada določila, da se ne bodo plačali v desetih obrokih, kakor je bilo doslej določeno, ampak v dvajsetih obrokih.
Davkoplačevalci, ki so tu zapopadeni, naj napravijo svoje dobro podkovane vloge. To velja seveda le za one okraje, ki spadajo pod goriško deželo. (Pripomba: kaj pa tržaška dežela? Ali naše pol. društvo spi? Ali se bo spet zbudilo, ko bodo volitve?).
Invalidna penzija.
Italijanski zakon razločuje za invalida dve vrsti penzije:	privilegirano	in	na-
vadno. Privileg imajo tisti, ki so bili ranjeni na bojni črti. Pomniti je da bivšim avstrijskim vojakom sploh ne pritiče privileg, ampak le navadna penzija (V zakonu tabela D). Drugič treba vedeti, da avstrijskim invalidom pritiče 10 odsto manj kakor italijanskim.
Za navadne vojake (bez šarže) je letni iznos penzije po tabeli D sledeči:
1. kategorija 3.240 L. 10% manj = 2.916 L.
2.	»	2.400 » 10%	»	= 2.160 »
3.	»	2.220 » 10%	»	= 1.998 »
4.	»	2.040 »10%	»	= 1.836 »
5.	»	1.740 » 10%	»	= 1.566 »
6.	»	1.440 »10%	»	= 1.296 »
7.	»	1.140 » 10%	»	^ 1.026 »
8.	»	840 » 10%	»	= 756 »
Avstrijski invalidi imajo tudi pravico do superinvalidnega dodatka po tabeli E in pravico dodatne penzije za več bolezni skupaj po tabeli F. Vendar se jim pri obeh tabelah odbije ena tretjina.
Papirji vojne odškodnine (beneške obligacije) imajo borzno ceno 82.90%.
Po čem je lira?
Dn« 10. septembra si dal ali dobil: xa 100 dinarjev — 32.— L.
*a 100 č. kron — 68.30 L.
*a 100 avstr. kron — 3‘20 st. za 1 dolar — 22.70 L. za 1 funt — 101.70 L. za 1.00 fr. frankev 120.— L.
PODPIRAJTE, NAROČAJTE «MA 1,1 LIST 1 »
Pa mu je hitro dejala ženica, naj kar pripelje vse, kar ima, bo že odkupila, danes da dobro kaže.
«Hej, vidiš Jaka, dobro vedo, da sem kmet, samo škoda, da je Hrušica predaleč in da še zase premalo pridelam
v naših skalinah !»
V tem je pa zagledal Jože na visokem stebru beneškega leva. «Kaj so pa postaviil tisto zver na steber in ji deli knjigo med sape«, je hotel vedeti.
«To je^lev sv. Marka, znamenje Benetk. Za časa beneške republike je Verona spadala še podi Benetke in je bilo največje in najlepše mesto beneško na suhi zemlji«, sem mu razložil.
«No, to je bila že lepa državica, saj je pripovedoval moj stari oče, da je še Istra prav do Slavnika spadala pod Benetke. Včasih nam je pravil, kako so nosili kontraband čez gore«. f
Od cerkva sva si ogledala slavno stolnico, cerkev sv. Anastazije, sv. Zena Velikega (najlepša romanska stavba v Zgornji Italiji) in še par manjših cerkva.	(Dalje	prihodnjič).
Stiskalnice za grozdje, Mlini za grozdje, Mlini za jabolka, Plugi, Brane, Slamoreznice Rtporeznici,, Sesalke za gnojnico;
Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih in obrtnijskih strojev.
Ing. Righl S VMoTicb
Trst, via Sanitd štev. 8 (vogal via Porporella)
A. DELLA SAVI A & Co.
Trst. Via Ghega 3, telefon 10-37 edini razprodajalec vina
OPOLLO
pristnega domačega pridelka z otoka
LASTOVO, DALMACIJA
Dostavlja se brezplačno na dom v sodčkih In pletenkah.
Za preprodajalce znižane cene.
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih in na zobek
s prejema za vsa zoiozdiavništa in zritofeiiniSka opravili
v Carid. na TravniKa 20 (Piam della Vittarta)
od 9-12 in od 3-3.
Dajajte prednost
m Mdr
Zaloga»Sežani tri b. im M
Velika skladišča
steklenine, porcel&na, zemljenega, blaga, Sipra, stavbe in emailirane kuhinjske posode
Eskima zaloga za Jijsko Benečijo
Zemljenega, belega in dekoriranega posodja nAneiil*'. - Zemljene kuhinjske posode nVulcanla". - Konserrnih vaz za vku-hanje sadja „We ck“.
Mm & Domeniš - list
Pisarne in skladišča: Via Coroneo 13 in v prosti Inki mag. St. 2 priti, vrata 15
ADRIA-ČEVLJI
Izdelek Čevljarska zadruge v mirno
Prodajalna tevilarske-Zadrnge v Mimo
Gorica, Corso Verdi 32 — Trst, Via doi Rettorl 1, ter komisijske zaloge po celi JULIJSKI BENEČIJI so založene z
ADRIA-SANDALI
letošnjega izboljšanega izdelka.
KAi un
Kal nam z dežele piželo
S KOPERŠCINE. ,
Po naših krajih je vzbudila zanimanje objava v Časopisih, da moramo za svoje otroke zahtevati pouk slovenskega jezika. Pri ti priložnosti povemo tudi širši javnosti, da že v lanskem šolskem letu niso uživali otroci v prvem razredu pouka slovenščine. Nekateri učitelji so se izgovarjali, Ceš da nimajo takega ukaza iz Kopra1. Zato tembolj spoznavamo potrebo, da sami zahtevamo, kar našim malim pritiee po božjih postavah. Dandanes je že tako, da si moramo vse izvojskovati, ge za vdihavanje zraka bo treba kmalu «supliko» in «karto bolato», pa bomo tudi tisto raje naredili, kakor da bi umrli na ljubo našim gospodarjem. Njihovi trmi bomo zoperstavili svojo stanovitnost, dokler ne zmaga božja pravica.
S KRASA.
Birmo smo imeli na Krasu, in sicer v Sežani, Povirju, Avberju, Tomaju, Koprivi in na Repentabru. Vsepovsod se je ljudstvo praznično opravilo, postavilo prelepe slavoloke in šlo naproti gosp. škofu mons. drju Al. Fogarju, o katerem je šel glas, da je pravi duhovnik ter pravičen oče vsem brez razlike. In res se nismo varali. S svojo izredno prijaznostjo ter s svojo besedo si je brž prikupil srca vseh Kraševcev. V Sežani je škofa nagovoril kavalir Rumer v samolaškem jeziku, akoravno je občina po 95% slovenska. Presvitli pa je drugače nastopil:	povsod je govoril slo-
vensko. Njegove besede so bile kakor olje v naše ranjeno srce.
POLICE.
Naša vas je ena najbolj zapuščenih v okrožju; nikjer ne vidiš in ne Citaš nobenega dopisa s Polic. jžlivimo tukaj, kakor da bi sploh ne živeli. Živa duša se ne zmeni za nas; edino veselje ima človek, kadar pogleda lepo naše polje in na sredi lepo starodavno cerkev Matere božje. Odkar nas je zapustil preč. g. Perincič, nam jo lepo opravlja pree. g. Hliš, župnik na Bukovem. On skrbi da imamo skoraj vsako nedeljo sv. mašo, za kar smo mu prav hvaležni. Na Mali šmaren smo imeli tukaj tudi cerkveni shod in sejm ki jo lepo brez vsake pijače potekel. Zdelo se je človeku mnogo lepše, bolj mirno in pametno, kakor pa kakšen ples in popivanje. Kajti na plesu vlada surovost, kvari se zdravje in zraven denar zapravlja, ko delavec le s teškim trudom prihrani kakšno liro. Kmet pa še skoraj težje, ker kar mu vremenske nesreče ne odnesejo, razbijejo in uničijo, mora dati pa za davke in druge potrebščine. Torej lepše bo namesto plesov in neumnih prismodarij, da se bomo zbirali v društvu, oziroma Čitalnici, da bomo i-meli skupno zabavo, čitali časopise in knjige itd. Ker le s tem si bomo pridobili izobralzbe in trdne volje, da bomo v kulturnem in gospodarskem pogledu utrjeni, da ne bomo pustili krivici gospodariti, ker do sedaj smo bili v vsakem oziru sto let nazaj. Mlad vaščan.
SEŽANA.
V	nagem občinskem uradu vladajo ge vedno turške razmere. Stranke morajo hoditi od Judeža do Kajfeža in gele po dolgem čakanju dobe, kar prosijo. Seveda vse to le v italijanskem jeziku. Gospod komisar Rumer ge vedno sedi na županskem stolcu. Kdaj bodo občinske volitve se ne ve. Čas bi bil že, da bi bilo enkrat konec Rumerjevega pagevanjia! Govori se, da bodo letos odprli v Sežani «Legin otroški vrtec«. Komisar Rumer je baje že dal na razpolago prostore za vrtec v občinski hiši (ex Galatti). Videli bomo, koliko kalinov se bode vlovilo na te limanice!
Sežanci imajo ge vedno dovolj denarja za zabave. Pred kratkim so imeli na občinskem vrtu javen ples; sedaj se pa tam nahajajo gugalnice, ki
nudijb obilo zabave zlasti nežnemu ženskemu spolu.
V	Drenjah so imeli po dvajsetih letih zopet ženitovanje. Poročil se je železničar Andrej Mahnič s Pavlo Blokar. Novoporočencema želimo obilo sreče !
Z MUN.
Pri nas na Munah se malo čita, da bi narod kaj vedel, kako je po svetu. Zato se pa tem raje zgodi kaka nerodnost. Pred nedavnim časom smo imeli tukaj sv. misijon. IPridige Iso bile take, da so ljudje kar v cerkvi jokali od miline. Zlasti ženske in dekleta so bile ganjene do srca. Povsod po vasi si slišal, kako da je ta in ona kumica šla k drugi na spravo ali «zmirenje», da si odpuste stare žalitve, v katerih so zagrizeno živele leta in leta. Vse je bilo za čas misijona pomirjeno. Mislili smo, da bomo v takem lepem miru dočakali presvetlega g. škofa, ki je prišel k nam 'birmovat. Na žalost so birmo že naprej naredile ženske med seboj s poleni in kamenjem. Bil je tak joj, da je moral priti občinski zdravnik kon-statirat njihove rane. In kdo bo zaslužil pri tem? Gospodje advokati, sigurno ! Vzrok pretepa je previsoki ame-rikanski dolar in prepoceni istrijan. Možje derejo svoje življenje po rudnikih in fabrikah v Ameriki, žene pa dojma žajfajo istrijanca in se bijejo kakor gorenjski fantje. Ljudje božji, opustimo že enkrat tak način življenja ! — Ta teden izgubimo vrlega učitelja Josipa Sirotiča. Premeščen je v Rukavac pri Voloskem. Gospodu učitelju, ki si je pridobil med ljudstvom veliko simpatije, kličemo: vse najboljše v novi službi !
Iz TOMAJA.
Pretekle dni nas je obiskal prevzviša-ni gospod škof iz Trsta. Bil je prisrčno sprejet. Govori se, da je bil v Dutovljah in v Krepljah še lepši sprejem. V Krepljah so ga obsipali s cvetlicami. Vsem se je prikupil s svojim možatim nastopom in priljudnim vedenjem. Ljudstvo je bilo kar navdušeno zanj. — Pri nas se je obnovil kamenolom. Prvie po vojni je zopet zaposlenih večje število delavcev. Lomi se v Rožeei Lesični na severovzhodni strani samostana. Želeti je, da bi podjetniki iz Trsta kaj pridno naročali trdi tomajski kamen. Na ta način bi domačini prislužili marsikak belič.
Tržaške cene na debelo. Česnik kvin-tal 260-400 lir, rdeča pesa 40-50, kislo zelje 180, karfljol 100-160, čebula 30-70, fižol v stročju 80-100, fižol 50-90, fige 20-50; sto limon 8-14 lir, krompir 40-55, paradižniki 20-30, radič 40-280, grozdje 90-210, bučke 60-140, špinača 60-120 lir.
Cene po Istri. — Vino:	Novigrad,
črno 100-110, belo 115; Piran, črno 120, belo 100; Pazin, črno 130, belo 120; Motovun, črno 120-140, belo 90-120. — Olje 7-8.80. — Seno: Materija 15-20; Bistrica 25; Volosko 35; Pazin 20, Oprtalj 20-25. — Pšenica 100-125.
— Goveda (živa teža) 4-6, teleta 5-8, ovce (glava) 100-150. — Prašiči za rejo (glava): Materija 120, Bistrica 150, Volosko 200, Pazin 120, Gračišče 80-130. Oprtalj 90-130, Tinjan 150-220. — Prašiči za zakol (mrtva teža) 8. — Kokoši (glava) 10-14. Jajca (kos) 40-80 stot.
— Grozdje: Moščenice 40, Novigrad 70, Piran 65, Pazin 60, Motovun 45.
Zobozdravnici ambnlatort]
Zobotehnik
M. Godina
Via Genova it. 13 prvo nav.
TRST
od 9-1« od 3-7 — ob nodallah od 10-13 —
MALI OGLASI
MEHANIČNA DELAVNICA NA OPČINAH ima v zalogi kolesa, šivalne stroje ter vse v to stroko spadajoče predmete po konkurenčnih cenah. - Uljudno se priporoča: JOSIP OSTROUŠKA.
ČEVLJARSKA DELAVNICA ALOJZ COLJA V SEŽANI. Največja izbera vsakovrstnih čevljev in sandalov za moške, ženske in otroke, kakor tudi vojaških čevljev po Lir 25.—.
IŠČEM SLUŽBE kot vratar in obdelo-vatelj vrta ali njive na kakšnem večjem posestvu v mestu ali okolici. Naslov pri upravništvu lista.
POSESTVO obstoječe iz enonadstropne hiše s kletjo in obširnim vinogradom je na prodaj. Leži na lepem kraju blizu glavne ceste in postaje Sv. Lucija pri Portorozah. Naslov pri upravništvu lista.
se pustili tožiti obsodila na plačilo L. 72,— ter razen tega še na L 42.50 pravdnih stroškov. Ako pojedini clarii dopustč da pride do eksekucije, torej bodo morali pač plačati skoraj dvakratni znesek L 72.—, in ne glede na to sami nositi potne stroške na sodnijo.
Dosedaj je doplačanih Lir 65.200.15, s katerimi se sproti izplačuje dolgove zadruge, tako da se je zguba iste zmanjšala za ta znesek.
Ker je tudi meni osebno skrajno mučno in neprijetno tožariti siromašne člane in večati to gospodarsko nesrečo, odklanjam radi tega postopanja, ki se mora izvršiti, in sicer mimo in proti moji volji, vsako odgovornost, ter prosim Člane, da z mimo poravnavo prihranijo sebi, zadrugi in tudi meni stroške in sitnosti sodnijskega postopanja.
V	Trstu, 20. 9. 1924.
Dr. Dioniz Godina, Trst — Via Torrebianca 41-
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva.
Tiskarna Spazzal.
>fa' tAI BV Vt*	VU	tAf VAI W VA« Y*T V.V W VV Y£.<
Dr. Ettore D’ Osvaldo
GORICA
Corso Verdi 24 (Trgovski dom).
Poslano *>
ČLANOM
Kmetijske Zadruge, r. j. z. o. z., v likvidaciji, v Trstu.
Podpisani Dr. Dioniz Godina opominjam glasom sklepa zadnje seje likvidacijskega odbora še enkrat in zadnjic vse one člane, ki dosedaj niso plačali odmerjenega zneska Lir 72.—, da to čimprej storijo. Ta opomin velja posebno za one, ki opominjalnega pisma
niso prejeli oziroma niso hoteli ali_ , ,,	_	-
mogli prejeti. - Dosedaj je vloženih SpCCIcMISt ZS OČeSflG DOlfiZlH okoli 400 tožb proti elanom iz Trsta in _	-	,	.	,
okolice, kmalu pa pridejo na vrsto bolj PG^fckcioniran na dunajski kliniki-
odaljeni člani. Povdarjam, da je vsak Ordinira Od 10-12 in Od 3-4. upor zaman in da je sodnija one, ki so
^tiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiinitiniaaiiiitiiiiiimuiiuiitnniiiitiiiiiiiiiiiHiiiimiMiiiiiiiiHiiiiuniHiHiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiNi^
Andrej Purič
IzvrSuje
Kovaški mojster 2
TRST
Via Medla št. 6	§
Vsakovrstna stavbena dela. - - Železne | ograje In omrežja - Takojinja izvršitev. | = poprav8	Štedilniki	vseh	vrst. Izdeluje tudi
1 spopoinitve	železne	rolettes.
'^tliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiminiiiiMiiiiHiiiitaiiiimiiiiiiiiHiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiill Ulili i n miim
Čevljarnica FORCESSIN
Je najboljša zaloga z dobrim blagom.
Trst via Caprtn 5 prt Sv. Jakobu Trst
	»- m		IB
	Z	m	
	B	d	
	O CA M	UO 8	d !d
—	0)	o Cm	o M
s M		o »d	« da
e	S ft	o --a	e- CA u
■sf o	B Z	0) KJ	>
P.	o	p.	S
d	■s	3	»d o
£ P.	M	•*—» O h	o 53
a)
o
a
o
o 5
* b
•m
a ~
o o
Čevtfarnica FORCESSJN
Zobotehnični ambulatorij
TRST, Via SetteVontane št. 6, I nad.
odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom.
Slovencem 20°/o popusta. - Delo zajamčeno
E Gl Dl J SCHIFFLIN« koncesij onirani zobotehnik.
a
S
a
£
\
a
\