Štev. 73. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26-— 13- — 650 220 za pol leta za Četrt leta „ za en mesec „ V upravništvu: za celo leto naprej K 20- — za pol leta „ za četrt leta za en mesec 5 — 1-70 Za pošttj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. _P umnimi, g petek, dne 30. marca 1906. LetO XXXIV. Ah ■ ■ ■ M V ■■ tffe s^rr-«?"^ m^ ■ Wm m ■ M m^ m^ vk ■ B ■ B HM B^K H 23 ko tr,krai ■ » ^m ^M ^^BHV ^HHV ^H ^^^H ^^M ^m enostopna garmondvrsta l^A ^M ^ M ^M ^M W ^M ^M a 26 Pri večkratnem ^ ■■ ^^H primeren U V m m ^ m A IzvzemSI nedelje W PVB AA BBiB ^^^^^ za enkrat za dvakrat za trikrat za več ko trikrat V reklamnih noticah stan« enostopna garmondvrsta H 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slouenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188. Kranjski deželni zbor nenadoma sklican. D u n a j, 29. sušca. • Kakor dinarnitna bomba je padla vest med parlamentarce da se v ponedeljek že snide deželni zbor kranjski. Mnogi so, ki trdijo, da je vlada sama položila volilno reformo » ad aeta«. Včeraj je namreč zbornica četudi z neznatno večino glasovala za nujnost vsenemškega predloga glede Galicije. Iz tega sklepajo, da je ta večina gotovo tudi proti volilni reformi. T o p a j e velika z mota. Za vsenemški predlog so mnogi glasovali, ki so odkriti zagovorniki splošne in "enake volilne pravice, četudi se ne strinjajo z vladnim načrtom. Iu kar je še najvažnejše, ie dejstvo, da so bili odsotni mnogi poslanci, ki bi bili glasovali proti vsenemškeinu predlogu. Predlog kot tak je bila demonstracija proti vladi. In zato demonstracijo so glasovali poleg mnogih Poljakov tudi vsi veleposestniki na levi in na desni. Ost predloga pa je naperjena naravnost proti bodoči slovanski večini v zbornici. Takega predloga pa ne more podpisati nobeden zaveden slovanski poslanec, kojega ne preslepi strankarska korist. Zato se je včeraj poljskih poslancev odtegnilo glasovanju samo 16, ker višje cenijo splošno in enako volilno pravico, nego prazno demonstracijo. Tudi čeških poslancev jc bilo slučajno odsotnih okoli 15, iz »Slovanske zveze 6 in od jugoslovanskega naprednega kluba je bil navzoč edini Plantan. Moralni uspeli protivnikov volilni reformi je bil torej le slučajen. Vendar pa je izid glasovanja več ali manj neugodno uplival na parlamentarne razmere. In morda se ne motimo, ako trdimo, da hoče vlada vkranj-s k e m deželnem zbor u podati posebno izjavo na naslov onih krogov in strank, ki se upirajo volilni reformi za državni zboi;. Mi pravimo »morda«, ker gotovega vzroka ne vemo. Kranjski deželni zbor je v zadnjem zasedanju sklenil resolucijo, ki poživlja v I a d o d a č i m p r e j e predloži deželnemu zboru načrt novega volilnega reda s splošno in enako volivno pravico. Ta resolucija daje vladi povod, da skliče kranjski de ž. zbor in mu predloži načrt novega volilnega reda. Pri tej priliki more vlada po deželnem predsedniku označiti svoje stališče glede splošne in enake volilne pravice za deželne zbore. Ker pa je baron Gautsch minolo jesen izjavil v zbornici, da vlada ne misli dovoliti splošne in enake volivne pravice za deželne zbore, je skoraj gotovo, da dovoli le novo, peto kurijo. S tem hoče morda pomiriti zagovornike kurij in protivnike splošne in enake volilne pravice. Vsaj Poljaki bi bili morda zadovoljni, ako dobe za državni zbor po splošni in enaki volilni pravici več mandatov in si za gališki dež. zbor ohranijo kurije. Naglašam, da jc to le subjektivno domnevanje brez stvarnih dokazov. Z druge strani čujem, da hoče vlada po moravskem vzorcu za Kranjsko določiti narodni kataster, ki bi kranjskim Nemcem zagotovil en mandat za drž. zbor. Ta govorica pa je tako malo verojetna, da jo samo regi-strujem. Vlada pa dobro pozna razmere v kranjskem deželnem zboru, zato leži na dlani, da ima poseben političen namen, ko nenadoma prekine državni in skliče kranjski deželni zbor. Smrt srbskega vojuode (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 28. marca. Od srbsko-turške meje brzojavljajo nam, da jc v humanovski kazi padel slavni srbski vojvoda D j o r d j e Skopljanče, načelnik srbskih čet v kosovskem vilajetu. Umoril ga jc zavratno iz zasede četnik iz njegove čete, ki so ga drugi četniki takoj ubili. Iz pisem, ki smo jih prinašali iz Makedonije, jc našim bralcem znano ime tega najvišjega junaka srbskega v makedonskih borbah. Bil ie nenavadno hraber, a svoje veliko junaštvo je pokazal v 19 krvavih bojih, s Turki, katerim je bil strah in trepet. Med Turki je bil poznan kot pravo strašilo za nje pod imenom »Ka-petan Djordje«. Imel je navadno srečo v bojih in nikdar ni bil niti ranjen; a sojeno mu je bilo, da pogine od brata. Proslavil sc je v bitki na Pctraljici 13. junija 1905, a poslednji krvav boj s Turki jc imel 12. septembra 1905 na Gu-linački višini, o čemur smo prinesli obširen dopis. Na Pctraljici je bil 011 načelnik čete in je edini ostal živ, vsi ostali so poginili, tudi 2 vojvode Brana S 1 a v i š k i in B o g d a n Jugovič, oba nadporočnika srbske pehote. V tej borbi je poginilo nad 200 Turkov, med temi 7 častnikov. To je najslavnejša srbska pogibelj v Makedoniji. Pred nekaj več kot enim mesecem je po kratkem odmoru prešel v kumanovsko kazo, da tam pusti tudi svoje kosti. Smrt Djordje Skopljančeta bo za srbski revolucionarni po-kret v Makedoniji imela težke posledice. A nadomestiti ga nc bo mogoče, ker jc bil junak, ki so ga krasile vse lastnosti viteza. Tako velik junak in nenavadno vešč vodja maščevalcev, ki je v polni meri impo-noval nasprotnikom, a užival neomejeno ljubezen makedonskih kristjanov, ki jih je ščitil vse enako, najsi so sc zvali Srbi ali Bolgari, ta junak je prenehal živeti, a njegova izguba se bo silno hitro osvetila. Žalost za njim jc tem večja, ker je bil umorjen zavratno in ne od sovražnika, ampak od lastnega četnika. Kakor je njegova mučeniška smrt težko užalostila njegove tovariše v revolucijonarni borbi in narod, ki ga je nenavadno ljubil, tako bo vzradostila Turke, ki so se tako lahko rešili enega za nje najnevarnejšega nasprotnika, zaradi katerega so v vsako vas paia-načke kaze pripeljali vojsko, a Skopljanče je vseeno kakor orel križal iz kraja v kraj, ker si ga ni upala napadati; med vojaki je namreč vkoreninjena vera, da Skopljančeta ne zadene nobena kroglja. Poslednje besede so niti bile: »Dok živeli, za Srpstvo disah, i umirem s mnogo uzdisah.« Imel je mnogo razlogov, da je umirajoč vzdihal, ker si je bil svest svoje vrednosti in je vedel, da mu ni nadomestila. ODSEK ZA VOLILNO REFORMO je včeraj pričel generalno debato. Dunaj, 29. marca. Dr. O n c i u 1 predlaga, naj se odseku oprosti splošna razprava o volilni reformi ter takoj izvoli poročevalec, ki naj med velikonočnimi počitnicami izdela svoje poročilo. Temu predlogu ugovarjata dr. Gross in dr. Derschatta. Odsek sklene, da se otvori splošna razprava. Rumunski poslanec dr. O nc i u 1 v daljšem govoru priporoča kompromis med Slovani in Neslovani. Število poslancev naj se pomnoži za 55 mandatov; Slovani naj dobe 2-10, Nemci, Italijani iu Rumuni tudi 240 poslancev. Tako bi bila nemogoča slovanska in ncslovanska večina. S tem predlogom pa posl. Kaiser ni zadovoljen. O11 zahteva za Nemce samo polovico poslancev, da se tako prepreči slovanska večina, ker na Rumune in Italijane se Nemci ne morejo vedno zanašati. Poljski poslanec dr. Starzynski je načeloma za širšo volivno pravico, ne pa za vladni načrt. Galicija naj dobi še večja avtonomijo in več državnih poslancev po številu prebivalstva. To pa je mogoče, da ostanejo kurije in se pomnoži število poslancev pete kurije. Popoldne so do 5. ure govorili Choc, Parish, dr. Gessmann in grof Dzieduszycki. Načelnik »Poljskega kola« grof Dzicdu-szycki, je govoril eno uro in pol, Njegov govor je naredil vtis, da grof obstruira. Dzie-duszycki ie prišel tako v ogenj, da ni govoril le proti vladi in proti prijateljem volivne pre-osnove, marveč tudi proti sovražnikom volilne preosnove in proti samemu sebi. Ce nameravajo Poljaki res obstruirati v odseku, pokaže nastop Poljakov v prihodnjih sejah odseka za volilno preosnovo. Naglašal je, da bodo nasprotovali Poljaki toliko časa volilni LISTEK. Nova železnica skozi Karavanke. (Konec.) Vožnja z Jesenic v Gorico. Vlak nas odpelje v ovinku k Savi, črez katero drži proga po 70 in 75 metrov dolgem mostu iz železa in kamena. Ob rebru Mr-zalke vodi potem do postaje na Dobravi. Prelep razgled je odtod na mogočne vrhove onkraj doline. Zopet vidimo ostre grebene Kepe, Rožico, Golico, Kočno, bližnjo orjaško postavo Stola, razrite robove Begunjščice in daljne vrhove Savinjskih planin. Od Dobrave jc tudi najbližje do Vintgarskega slapa, enega izmed treh slovečih in enakovrednih biserov na Gorenjskem: Peričnika, Šuma, Savice. Blizu Slapa hiti naš vlak po zračnem, kamenitem mostu z enim samim lokom, 41 metrov črez brezdno potoka, 32 metrov nad vodo, sredi divjeromantične okolice v odprtino 1179 m dolgega enotirnega predora pod Vintgarjem. Ker na severni strani ni bilo prostora za razne priprave, so vrtali rov Ic od juga in prodrli vendar dovolj zgodaj, 15. avgusta 1904. leta. Vasi Rečice sc ogne proga v polkrogu, obrnjenem proti zapadu, in kmalu potem smo na postaji na Bledu visoko na zapadnem koncu jczera.Spodaj vidiš modro vodno površino. sredi nje otok s cerkvico, na obrežju nasproti bele hišice in razkošne dvorce letoviščarjev med temnozelenim drevjem, grad, viseč nad vodo vrhu sive pečine — v ozadju pa višave prostrane Jelovice, pokrite z gostimi šumami, gričevje v okolici proti Radovljici in gorske vrhove Karavank in vzhodnih planin. Krasna slika, sama milina! Kje pa najdeš sploh drugod toliko pokrajinskih lepot, združenih na tako majhnem prostoru, in toli različne vrste, kakor ravno na Gorenjskem? Za postajo na Bledu drdra vlak skozi kratek predor v samotno dolinico tik jezera; a še dvakrat izginemo pod zemljo v dveh, 506 oziroma 250 metrov dolgih prekopih, predno zagledamo naenkrat dolino Save Bohinjke. Tik hiš vozimo vštric okrajne cestc na postajo na Bohinjski Beli. Čaroben jc odtod vid na na Stol po zimi, kadar gori vrhovje v svitu večernih solnčnih žarkov. Onkraj Save mole v nebo robovi scverozapadnega konca Jelovice. Tik stene štrli samotno v zrak vitek apneii stolp, »Babji zob« — straža in daleč okrog vidno znamenje vhoda v Bohinj. Od Bohinjske Bele je vredno stopiti do Ie malo obiskovane podzemeljske jame pod Babjim zobom, še zanimivejše pa so ture v nedogledne gozdove na Jelovici na jugu in na Pokluki na severu. Tukaj se začenja tudi ozko in globoko v visoke planote zajedena dolina, ki se izdatno razširi šele v Bohniju, kateremu ie edini dohod. Tudi železnica drži na nje dnu. Gorskemu usadu Plešastega vrha se je morala izogniti s 1295 metrov dolgim predorom. Izvrtali so ga ne le od obeh koncev, ampak tudi na dveh krajih od okrajne ceste začenši, prodirali so torej na šestih mestih obenem. Dolina se vedno bolj zožuje in zdi se slednjič nemogoče, izpeljati progo Ic ob Savi naprej. Gotovo sc jc videlo ravno tako tudi Turkom leta 1637 nemožno, mahniti skozi to divjo sotesko proti Bohinju, ker so se baje na tem mestu obrnili — tukaj stoji namreč naselbina Obrne - kakor jc razvidno iz turškega napisa na skali ob steni v soteski. Svet nad progo pred ožino je na mnogih krajih podprt z visokim zidovjem iz bctoriji, v tesneh samih pa je odstreljene dokaj žive skale, da sc je napravilo tiru prostora. Tupatam stoji oporno zidovje pod njim prav v vodi. Za sotesko drži 60 metrov dolg železen most črez Savo do postojanke v Štcn-gah,ki bo služila poslej največ prometu z lc-sovjem, katerega nabirajo tukaj po vzpenja-čah iz visoko ležečih gozdov na obeh straneh doline. Ko ni bilo še ceste v Bohinj, je vodila steza nad sotesko strmo gori in doli na drugo stran, tako da sc jc stopalo kakor po stopnicah; odtod ime. Sedaj se peljemo po krasno samotni dolini preosnovi, da dobi Galicija primerno število poslancev. Po njegovem mnenju bi moral drž. zbor določiti, koliko poslancev naj dobi vsaka kronovina, deželni zbori naj bi pa porazdelili volilne okraje. Preosnova poslovnika in uvedba ustavne revizije v avtonomnem zmi-slu bi morala biti predpogoj za volilno preosnovo. Po splošni volilni pravici izvoljena zbornica bi imela sicer slovansko večino v centralističnem, ne pa v avtonomnem zmislu. Zahteval je tudi širšo avtonomijo za dežele in preosnovo gosposke zbornice, da se na ta način ustanovi protipeza radikalnim tendencam zbornice poslancev. — Poslanec Demel je obžaloval, da hočejo uvesti volilno preosnovo, predno izvedejo spravo med narodi. Grajal je tudi načelno razdelitev volilnih okrajev. Rekel je, da če zahtevajo Poljaki pomnožitev mandatov, morajo vprašati Nemci, koliko poslancev dobe gališki in kranjski Nemci. PARLAMENTARNA POROČILA. Včeraj je končal zdravstveni odsek posvetovanje o preosnovi lekarniškega zakona. Kazenska in končna določila so odobrili bistveno po načelih, ki jih ie odobril pododsek. V !? 47 so uvrstili določilo, da se mora odkloniti prošnja za lekarniško koncesijo tudi v onem slučaju, ako bi znatno škodila nova lekarna eksistenčni zmožnosti obstoječih lekarn. Danes nameravajo predlagati posl. Roman-czuk 111 tovariši ustanovitev sodišča, ki bi imel dolžnost razsojati o državnozborskih volitvah, proti katerim bi se vložila kaka pritožba. V sodišču bi bili po Irije člani najvišjega kasacijskega, državnega in upravnega sodišča.^ Pritožbe proti volitvam bi morale biti vložene tekom treh dnij po otvoritvi državnega zbora ali pa tekom 14 dnii pri nadomest-volitvah. Razprave naj bi bile javne in bi ne bil dovoljen priziv. KOŠUT NAPOVEDUJE ABSOLUTIZEM V AVSTRIJI. Košut je priobčil včeraj v listu »Buda-pest« članek- v katerem pravi, da ni mislil niti trenutek, da hoče vlada spoštovati postave. Dosedanje preziranje in teptanje zakonitih določil kaže, da se več ne boje uporabljati nasilnih sredstev. Ko so nasvetovali kralju razpust ogrskega državnega zbora, so že sklenili, da hočejo uvesti absolutizem. T u d i v A v s t r i j i se pripravlja absolutizem, ki bo končal štiridesetletno maška-rado. Navidezna ogrska ustava je zdatno podpirala avstrijsko ustavo, ki jc izšla iz ogrske. Zdaj je padla. Harmoničnih razmer v Avstriji in Ogrski ne bo in cvetel bo absolutizem, dokler ne ovenejo absolutistične cvetke po inozemskih zapljetljajih. VELIKE STAVKE. V Lensu na Francoskem stavkajo tudi kavarniški natakarji, ki so razbili stekla pri vseh ondotnih kavarnah. V Lensu so sklenili tudi tramvajski uslužbenci in de- vedHo ob reki, ki so jo tukaj deloma uravnali, čez drugi železni most zopet na levi breg Save, kjer dospemo pri km 23.5 od Jesenic na postajo Nomen. Kolodvor stoji sredi precej široke doline v zares idilski legi med zelenimi brdi. Na zapadu nas pozdravljajo divji grebeni Podrte gore, češ, še enkrat, potnik, boš videl krasote planin, predno te odnese parni voz prav na jug. Iz Nomna je najkraiša pot na Koprivnik, nekdanje bivališče pesnika in turista Valentina Vodnika, na Gorjušc in v gozde in na travnike v visokih planotah, odkoder se nudijo zanimivi pogledi na gorske vrhove daleč naokrog. Pri naselbini Lepencah je vsekana progi pot skozi ožino v skalo; po visokem nasipu v velikem ovinku okrog »Ajdovskega gradca« hiti slednjič vlak črez tretji železni most (50 metrov) preko Save na kolodvor na Bohinski Bistrici. Prosto gleda oko v krasni Bohinj in na mogočni kolobar enštetih vrhov! Kdor je bival dalje časa v tem kraju, je gotovo čutil zdajpazdaj hrepenenje po div-nem Bohinjskem jezeru; saj ne more biti drugače, ako si se le enkrat vtopil v lepote te temotne in resne, skoraj otožne pokrajine, tega samotnega zelenega hribovja in črne površine globoke vode. I11 milo sc stori človeku, ko pomisli, da zgradijo gotovo tukaj v teku malo let razna letovišča in hotele, da lavci v plinarni, da prično stavko. Pogajanja med rudarji v pretnogokopih v Pensylvaniji, Ilinoisu in Indiania in delodajalci so se razbila. Stavka 2 3 0.0 0 0 delavcev j c neizogibna. Železnice imajo premoga za en mesec. Oni rudniki, katerih delavci niso pri zvezi, so za svojo varnost pričeli graditi barikade in si nabavljajo celo topove. V Pragi se je doslej 39 krojaških podjetij poravnalo s pomočniki. Krojaški mojstri so sklenili ustanoviti »Zvezo krojaških mojstrov za Prago in okolico«. ZMEDE IN ZMEŠNJAVE NA OGRSKEM. »Magyar Hirlap« poroča, da namerava vlada šele leta 1908 razpisati nove volitve za ogrski državni zbor. Dne 28. t. m. so izdali budimpeštanski trgovci oklic za ustanovitev meščanske stranke, ki jo bo najbrže vodil Kri-stoffy. PROTI AVSTRIJSKA INTERPELACIJA V ITALIJANSKI ZBORNICI. Poslanec Santini je vložil v italijanski zbornici interpelacijo z ozirom na brezobzirno pisavo avstrijskega časopisja nasproti Italiji in italijanskemu kralju Viktorju Ema-nuelu. ZAROTNlSKO VPRAŠANJE V SRBIJI PRED REŠITVIJO. Iz Belgrada poročajo, da se vrše uradna pogajanja med srbsko vlado in angleškim konzulom o rešitvi zarotniškega vprašanja. Angleži baje ne zahtevajo več, da kaznujejo zarotnike, marveč hočejo le še vpokojitev voditeljev zarotnikov, ki sc nc nameravajo upirati. Zarotniško vprašanje bo rešeno tako, da izstopi iz armade večina časnikov, ki so bili v zaroti II. junija 1903 aktivno udeleženi. Zarotniki so zadovoljni, a zahtevajo, naj vpokoje dvojno število njihovih nasprotnikov. Vlada upa, da bo rešena zadeva še tekom meseca aprila. RUSIJA. »Rus« poroča, da Wite gotovo odstopi. Vzrok jc, ker je nevarno bolan na srčni napaki. Vojno sodišče v Rigi jc obsodilo na 15-ietno prisilno delo sedem članov bojevne organizacije. V Rigi so zasledili obširno revolucionarno organizacijo. Zaplenili so orožje, važne spise in oklice. V Harkovu so prijeli štiri roparje, ki so poizkusili oropati Volga Kouna banko. Prijeti roparji so dijaki realčne gimnazije in tehnične šole. General Rennen-kamp je pomilostil na prisilno delo in izgon onih trinajst poštnih uradnikvo, ki jih je obsodilo na snirf vojno sodišče v Citi dne 27. t. m. Ruski carjevič ima ošpice. PRETEP V JAPONSKI ZBORNICI. V torek zvečer so predložili japonski zbornici zakonski načrt o podržavljenju japonskih železnic, ki ga je izpremenila japonska gosposka zbornica. To jc tako razburilo poslance, da sc ie pričel pretep. Pet poslancev je napadlo nekaj vladnih pristašev. Tepli so se s pestmi, trgali obleke in metali kozarce. Predsednik ie zaman miril razburjene poslance, a ko ni vse nič pomagalo, jc pozval policijo, ki je odstranila razgrajače. Nato je nameravala vsa opozicija zapustiti zbornico, a ni mogla izvršiti svojega načrta, ker so bili zaprti vsi izhodi. Končno so odobrili zakon z 214 glasovi. UMORJEN TURŠKI PAŠA. O tem nam naš carigrajski dopisnik poroča naslednje podrobnosti: Dne 23. marca so umorili zavratno mohamedanski kurdi mestnega guvernerja Redvan paša v bližini njegove vile v Guestepe. Vzrok je osebno maščevanje. Paša je bil namreč 14 dni poprej dal aretirati enega izmed kurdov. Pri tej priliki je prišlo do boja med kurdi in med policisti, v katerem so obležale mrtve štiri osebe, dve slugi in dva policista, izmed kurdov pa jc bilo več ranjenih. Radi tega so napadli Redvan pašo že H), marca, a jim jc ubežal. Pri drugem napadu je bil takoj mrtev. Dva napadalca so prijeli. Umorjeni guverner jc bil zelo naobražen mož; hči mu je pred kratkim pobegnila v Francijo. VELIKE SLAVNOSTI NA RUMUNSEM. Te dni se slave na Rumunskem velike slavnosti. Dne 26. t. m. je prešlo 25 let, odkar ie bila Rumunska proglašena za svobodno pride »kultura«, da zašumi v tej samoti in tišini hrup in završi mestno življenje —■ —• Predolgo bi bilo navajati vse izprehode, izlete in ture, lahke in težke, ki jih moreš napraviti v Bohinju. Saj je bil o tem prekrasnem svetu že govor na drugih mestih v »Vestniku«. Bohinj je podložen kralju Triglavu in ne manj vrednim mu drugom in družicam: Kanjavcu, Bogatinu, Kolku, Škrbini, Rodici, Crtii prsti, Možicu itd., in to zadostuje gotovo hribolazcem, da vedo, kaki užitki jih čakajo v tem kraju. Letoviščarji pa sc lahko naslajajo z lepotami jezera in zanimivostmi dolin, spodnje in gornje Srednje vasi. Naj še posebej omenim Savice, slapov Bistrice, tesni pri Starih fužinah itd. Res, ako odpre kje nova železnica širnemu svetu kake posebnosti, velja to obiloma za biser Bohinj! Na kratki vožnji od kolodvora do vhoda v 6339 metrov dolgi Bohinjski predor se nudi pogled na gospodarja slovenskih planin, na snežni Triglav. A iedva si ga zagledal, že izgine za robom predora. Bil je le kratek pozdrav! In zopet nam sveti samo lučica v vozu skozi črno tmino velikega prekopa dolgih osem minut. kraljevino, nato se slavi 40letnica vladanja kralja Karola, ki je prevzel vlado Runiunske, ko jc bila še pod turško zaščito. Kralj Karol je iz rodbine Hohenzollern, iz katere je tudi nemški cesar Viljem. Njegova soproga kraljica Elizabeta, poznana je kot duhovita pesnica pod imenom »Cartnen Sylva«. Ti jubileji se ne bodo slavili z nikakimi paradami, ampak z otvoritvijo runiunske razstave v Bukareštu. TOPOVI ZA TURŠKO. Iz Carigrada poročajo, da je tvrdka Krupp sporočila turški vladi, da bo 91 baterij brzo-strelnih topov v kratkem gotovih. MAROŠKA KONFERENCA. Končana bo kmalu. Francozi se bodo sicer udali, a zadovoljni niso. Gotovo je, da se uredi policija v Maroki mednarodno. Policijski vrhovni nadzornik bo neposrednje v stiku z diplomatskimi zastopniki držav. Glavni predmet sedanji razpravi je carinsko vprašanje. Nemci hvalijo avstrijskega zastopnika Wel-sersheimba, češ, da je mnogo pripomogel k mirnemu delu. NEMŠKI MEŠETARJI IN SRBIJA. Nemška vlada je obvestila srbsko, da mora naročiti nove topove pri kaki nemški tvrdki, ako hoče Srbija najeti posojilo v Nemčiji. Ravno tako zahtevo je pa stavila tudi francoska vlada, tako da je srbska vlada v zadregi, ali naj se zadolži pri nemških ali pa francoskih judih. Štajerske nouice. š Lepa družba to! Eden bolj nesramen, kot drugi. Da »Narod« ni bogvekako natančen pri izbiranju svojih zaveznikov, je znano. Svoje dni sta se posebno bratila s »Štajercem«, sedaj pa se je ta ljubezen zanesla tudi na »Marburgerco« in »Vahtarico«. Štajerski rodoljubi sc trudijo in ustanavljajo razna društva, da odpomorejo slovenskemu kmetu, kar Nemce boli. A divje veselje se jih poloti, kadar kako tako duštvo propade. To se lahko zgodi. Zgodilo se je to sedaj tudi v Leskovcu pri Ptuju z ondotnim konsumnim društvom. Nemškim listom se ne čudimo, da tega dogodka tako vesele, a vse obsodbe je vredno pisanje »Slov. Naroda«, ki jc svoje informacije preplonkal iz »Marburgercc « in dostavil zraven še svoje psovke. Ta čedna družba si pa gre na roko tudi na druge načine. Hujskajoče notice za »Los von Rom«, seveda po »Narodu« zabeljene, plonka »Narod« navadno iz teli listov. Ti vsenemški listi, ki žive od »protesta 11 tovske ma r k e«, krmijo s svojimi budalostmi tudi »Narod « in njegove bravce. Radovedni smo, koliko dobi »Narod« za svoje otrobe. š Dva mrtveca, o katerih ne vedo, kdo da sta, so našli v nekem gozdu pri Mariboru. Trupli sta ženske in moške iz meščanskih slojev. Mož ima perilo zaznamovano s črkama »li. O.«. š Gornjegrajska podružnica »Družbe sv. Cirila iu Metoda« ima svoj letni občni zbor v nedeljo, dne I. aprila t. I., ob 3. uri popoldne v salonu gostilne g. Josipa Mikuža. Vsak naroden Slovenec in vsaka zavedna Slovenka dobro došel in dobro došla! K obilni udeležbi vabi odbor. š Zastrupil se je v Mariboru železniški čuvaj Jernej Lah. Izpil je en liter ruma, v katerem je bil namešan fosfor. Našli so ga nezavestnega na cesai ob Dravi. Vzrok poizku-šenega samoumora so rodbinske razprtije. Prepeljali so ga v bolnišnico. š Deželni šolski svet štajerski je v svoji seji dne 22. t. 111. sklenil, da se štirirazrednica pri Vseh Svetili razširi v petrazrednico. Na-daljcje imenovan za nadučitelja na slovenski ljudski šoli v Laškem ondotni učitelj Ivan Ce-tina. Za učiteljico je imenovana na ljudski šoli v Cvenu ondotna provizorična učiteljica Marija Kocuvan, za učitelja na ljudsko šolo pri Sv. Križu (Stara gora) jc imenovan učitelj pri Sv. Križu nad Ljutomerom Avgust Lah; na šoli pri Sv. Janžu na Gorici je imenovana za učiteljico provizorična učiteljica na ondotni šoli Marija Puc. Za učitelje oziroma učiteljice so dalje imenovanima šolo k Sv. Martinu pri Slovenjem Gradcu ondotni provizorični uči- Rove so začeli v Bohinjskem predoru vrtati od obeh strani konec leta 1900, prodrli pa so 18. maja 1904. leta. Na severu so delali električni vrtilni stroji, na jugu pa so vrtale Ie roke. Sveta je nad tiri 1000 metrov pod vrhom Kolbe. Potrebno silo za razne stroje so zajeli iz potoka Bistrice ter jo deloma spravili po žicah črez hribovje v Pod-brdo na goriško stran. Zelo je nagajalo tukaj rebro hriba pri vhodu, ker se tam zemlja v opolzlih skladih rada udira. Da so zgradili portal, so morali podpreti brdo z orjaškim zi-dovjem 6000 m3 vsebine. Neprijetna pa je bila pri gradnji severnega dela rova in zidovja množina in mrzlota vode v gori. Izlivalo sc je pri vhodu večkrat do 1300 litrov v vsaki sekundi, kakor je bilo ravno vreme na planem, nikoli pa jc ni bilo manj nego nekaj sto sekundnih litrov. Toplota vode in zato tudi skale je znašala le 6.5 stopinj C. Kakor vemo, ic bilo ravno narobe v Simplouu; torej povsod kaj novega! Zidovje predora je bilo gotovo februarja meseca 1905. leta, dne 1. marca pa je prevozila prva lokomotiva podzemeljsko pot na Primorsko. I - telj Karol Barle, na šoli v Kapeli provizorični učitelj ondi Alojzij From, na dekliški šoli Trbovlje Vode ondotna provizorična učiteljica Ana Lapornik, na šoli v Št. Rupertu nad Laškim učiteljica pri Sv. Antonu Jožefa Der-stvenšek, na ekspozituri v Lokavcu pri Zidanem mostu ondotni provizorični učitelj Ferdinand Laurenčak, na slovenski okoliški šoli za Laško provizorična učiteljica v Reki Ri-harda Pesteršek. Upokojena je učiteljica v Konjicah Katarina Janovvicz. š Važno za duhovnike. V deželni prisilni delavnici v Gradcu je oddati mesto dušnega pastirja, obenem učitelja. .Zahteva se popolno znanje slovenščine in nemščine. Prošnje naj se s potrebnimi izkazili kolekovane pošljejo po cerkvenih predstojništvih na deželni odbor štajerski najkasneje do 15. aprila 1906. š Nogo si je zlomila po nesreči v svojem stanovanju 61 letna delavčeva žena Elizabeta Kosec v Mariboru. Koroike nouice. k Slovenska vknjižba. V četrtek štirinajst dni je bil v cerkvi sv. Lovrenca v Celovcu krščen sinček gospoda Ekarja in krst slovensko vpisan v župnijsko matico brez vsake ovire. k Blainirani vsenernci. Celovški vse -nemci so v ponedeljek dne 26. t. m. pri volitvah v odbor komunalnega društva doživeli veliko blamažo. Obrtniki in trgovci so pometali iz odbora vse dosedanje vsenemške odbornike in izvolili odbor obrtnikov in trgovcev. kNovo železnico nameravajo graditi iz Trbiža v Rabelj za izvažanje rudniških pridelkov. k Nesreča v rudniku. Iz Mižicc poročajo: V četrtek, dne 15. sušca, se je odtrgalo nekaj stropa v tukajšnjem svinčenem rudniku in je zasulo 231etnega rudarja Jožefa Olindra. Ko so ga odkopali, je v treh urah umrl. Štirje drugi so se ravno prej odstranili iz nesrečnega kraja. Dva od njih je še doletelo nekoliko kamenja. Zasulo jim ie tudi jopiče. k Mažarski šovinizem iiujska, da naj ogrski letoviščniki nc pohajajo v avstrijska kopališča in letovišča. Ker v koroška letovišča ob Vrbskem jezeru pohaja vsako leto toliko ogrskih judov, da za dostojne goste 111 prostora, Korošci žele temu hujskanju veliko vspeha. k Vrbsko jezero je izgubilo že vse ledeno odejo. Doscdaj so ljudje hodili ob nedeljah na otok k maši peš po ledu. Sedaj se bo to zgodilo le še s čolnom. k Grozna nesreča sc jc dogodila v sredo 2S. t. 111. na beijaškem južnem kolodvoru. Neki kurjač bi bil imel pripeti lokomotivo k vlaku. Ker je pa hitel, je bil nepreviden in je prišel med oba »puferja«, ki sta mu zmečkala prsi. Nezavesten se je zgrudil iu umrl na vožnji v bolnišnico. Zapušča vdovo in več nedoraslih otrok. Prepeljali so ga v Maribor. Dnevne novice. + Deželni zbor kranjski ima sejo prihodnji ponedeljek, dne 2. aprila, ob 11. uri dopoldne. Deželni glavar je doposlal poslancem vabila k seji. Na vabilih ni nobene označbe dnevnega reda. + Deželni predsednik gospod Teodor Schwarz je včeraj zvečer odpotoval na Dunaj. + Deželnozborski klub Slovenske Ljudske Stranke ima sejo v ponedeljek, d 11 č 2. a p r i 1 a , o b 10. u r i d o p o I d a 11 v deželnem dvorcu. Iz krogov poslancev čujemo, da se klub namerava pri tej priliki osnovati kot »Slovenski k I u b«. Iskreno pozdravljamo to misel, katere oživotvorjenje bode po našem mnenju omogočalo za prihodnost združenje vseh resnično slovenskih poslancev v skupno falango. Gospodje poslanci Slovenske Ljudske Stranke so prošeni, da sc te seje zanesljivo v polnem š te v i 1 u u d e 1 e ž e. + Dr. Susteršič o zasedanju kranjskega deželnega zbora. Senzacijonelno sklicanje kranjskega deželnega zbora nas je napotilo, da smo se takoj obrnili do dr. Šusteršiča, kaj 011 sodi o tem nenadnem vladnem koraku. Dr. Susteršič je izjavil: Kranjski deželni zbor je od majnika 1902 sem v znamenju obstrukcije. Šc-Ie zadnje zasedanje kranjskega deželnega zbora, novembra 1905 jc izpremenilo položaj toliko, da sc jc pridružila slovenska liberalna stranka predlogu Slovenske Ljudske Stranke o volilni preosnovi. Posledica skupnega nastopa o beli str a 11 k je bila, da sta glasovali soglasno v odsotnosti nemških poslancev za resolucijo, ki poživlja vlado, naj izdela volilno preosnovo v s 111 i s 1 u s p i o -š 11 e i 11 c 11 a k c volilne pravice za kranjski deželni zbor in naj predloži ta predlog deželnemu zboru, ki naj se skliče v ta namen meseca januarja 1906. Vlada izjavlja zdaj da meseca januarja ni bilo mogoče sklicati kranjski deželni zbor, zato ga sklicuje zdaj in bo obrazložila svoje stališče z ozirom 11 a navedeno resolucijo po kranjskem deželnem predsedniku. Vlada noče izjaviti ničesar več in trdovratno molči. Šc-Ie prihodnji ponedeljek hoče v kranjskem deželnem zboru samem odkriti svojo skrivnost. Nemogoče jc dognati, zakaj vlada polaga tako važnost na tajnost svojega stališča. Stvar postane na ta način seveda bolj intere-santna, če pa zagotovlja tudi uspeh, je drugo vprašanje. Gotovo je le, da je vlada nasproti vsem strankam enako molčeča. Glede katerih stvari hoče vlada zavzeti svoje stališče in zakaj ravno zdaj? To je velika tajnost in zaman bi bilo že zdaj prorokovati. — Nekemu uglednemu članu državnega zbora je izjavil grof Gautsch, da je moral sklicati kranjski deželni zbor zaradi sklenjene resolucije in v ta namen se 11111 zdi sedanji trenutek bolj pripraven, kakor pa poznejši čas. Mogoče, a jasno je, da mora imeti nameravana vladna izjava neko vsebino, ki opravičuje sklicanje kranjskega deželnega zbora in to tembolj, ker se vzame državnozborskemu odseku za volilno reformo vsled zasedanja kranjskega deželnega zbora cel dragoccn teden. Prihodnjega ponedeljka moramo torej pričakovati z napeto pazljivostjo in samoobsebi je umevno, da so člani kranjskega deželnega zbora najbolj radovedni kaj jim vlada izjavi. Nisem še poučen, kako so spreicli to nenadno poročilo na Kranjskem, a prepričan sem, da je vplivalo, kakor bomba. Ker vlada ni porabila državnozborskih počitnic meseca januarja, ni nihče pričakoval, da skliče vlada v tem trenutku kranjski deželni zbor. Kratko: To je nekak »bluff«, malone po ameriškem uzorcu. Onstran oceana se na tak način morda lahko kaj doseže, a če sc more to doseči tudi v naši skromni deželi, ki ni vajena ameriških običajev, je drugo vprašanje. Prihodnji teden prinese odgovor na to vprašanje. + Odgodeno državnozborsko zasedanje in kranjski deželni zbor. »Poljska dopisoval-niča« priobčuje izjavo nekega politika, da je Gautsch s predčasnim odgodenjem državnega zbora sc hotel ogniti težavni situaciji. Jasno 11111 je, da je postalo stališče vlade v zbornici težavno. S forciranim parlamentarnim delom bi se bil lc poslabšal položaj. Gautsch mora dobro porabiti velikonočne praznike, ako hoče doseči po Veliki noči ugodnejše stališče za volilno preosnovo. Glasilo čeških agrar-ccv »Venkov« piše z ozirom na zasedanje kranjskega deželnega zbora, da je sklicanje v zvezi z glasovanjem v zbornici in da je postal položaj zato skrajno kritičen, ker se glasovanja ni udeležil poljski minister Pietak s Poljaki. Pietak gotovo odstopi. Drugi pišejo, da sklicanje državnega zbora ni v nikaki zvezi z glasovanjem o samostojnosti Galicije, ker je datovan dekret s 27. t. 111., a o gališki samoupravi je glasovala zbornica še-le 28. t. 111. Zasedanje kranjskega deželnega zbora hočejo baje porabiti tudi, da izdelajo narodni kataster za Kranjsko. Pred več časom so že tudi govorili dobro poučeni poslanci, da nameravata Gautsch in Klein 3. aprila odpotovati v toplice. Nemška kranjska poslanca grof Bar-bo in Schwegel tudi nista ničesar vedela o sklicanju kranjskega deželnega zbora. .Govori se, da namerava grof Gautsch predložiti kranjskemu dežel, zboru volilno preosnovo, osnovano po načelih kurij in da dobi Kranjska peto kurijo. Kranjski deželni predsednik baron Sclnvarz je bil včeraj na Dunaju, kjer mu je vročil Gautsch izjavo, ki jo bo prečital v ponedeljek v kranjskem deželnem zboru. I O zaupnem shodu liberalne stranke »Slovenski Gospodar« piše: Na nas Štajerce so pozabili! Ako bi to storila v tako važnem trenutku Slovenska ljudska (katoliška) stranka na Kranjskem, bi vsi liberalni petelinčki na Štajerskem klicali, d a s 111 o izdani i 11 prodani! Radovedni smo tudi kake obraze so delali na shodu navzoči liberalni kmetje, ko so njih voditelji naglašali, da imajo kmetje preveč mandatov, kranjska mesta pa premalo. Ob strani liberalcev pač ni prostora za kmeta. + Obrekovalec. Danes je bil obsojen na 10 dni s postom poostrenega zapora Janez Pistotnik, ki je obrekoval in kradel čast župniku Mezgu iz Špitaliča. Govoril je okolu tu, kar jc pred tednom »Narod« očital župniku. Oproščen pa jc bil od obtožbe državnega pravdništva, češ, da je vrgel kamen v hišo Usovo, kjer bi bil lahko zadel župnika ali Usa, ker se ti i moglo dokazati, da je res 011 to storil. — Nov slovenski list in naravno zdra-višče na Slovenskem. Naš rojak gospod J. O kič v Dekanih v Istri je ravnokar začel izdajati nov list »Domači zdravnik«, časopis za negovanje zdravja, vzgojo otrok in zabavo. Cena na leto 2 K. V 1. številki, ki obsega 14 strani, piše med drugim: »Kdor išče, najde«, pravi stari pregovor. Tudi jaz sem iskal dalje časa in hvala Bogu tudi našel. Kaj? Prijeten in sposoben kraj za naravno zdravišče. V Krapini, kjer sem bil zadnja tri leta, je sicer lepo, ali premrzlo; razun tega so bile še druge neprijetnosti, o katerih jc bolje molčati, kakor govoriti, zato sem slišal pri nas doma, to jc na Slovenskem, za to podjetje sposoben kraj, ki sem ga po dolgem iskanju tudi našel. Ta kraj je vas Dekani, ki je za naravno zdra- višče kakor nalašč ustvarjena. Dekani se razprostira ob reki Rižani, blizo Jadranskega morja med Trstom in Koprom. Od treh strani jo varujejo bregovi od burje, proti jugozapadu pa se razprostira in razširja silno Jadransko morje. Ima tudi železniško postajo proge Trst-Sv. Andrej-Poreč. Glavni vzrok, zakaj sem se odločil za Dekani, je milo podnebje in morski zrak, kateri je potreben posebno za malo-in slabokrvne ljudi. Zdravišče bo eelo leto jdprto. V Dekanih je 226 hiš, v bližnji okoliei ia še osem drugih vasi, torej sc ni bati za po-nanjkanje stanovanj. Zdravišče se bo šele :idalo, ali komur je potrebna pomoč, more udi precej priti; polivalo se bo med tem v privatnem prostoru. Tudi pokojni župnik Kneipp je polival sam moške in ženske več kot trideset let v mali perilnici. Obširnejša izvestja pošilja proti povrnitvi poštnih stroškov. -— Zdravniški honorar zvišajo zdravniki v Trstu. Navadna zdravniška vizita bo odslej v Trstu veljala najmanj 4 K. Novo uradniško kategorijo dobe poštni iu brzojavni uradi. Vsled narastlega telefonskega prometa bodo nastavili pri tem prometu posebne pomočnike, ki bodo imeli značaj uradnika z vsemi dotičnimi dolžnostmi in pravicami. Plače bodo imeli 1500 K do 3000 K na leto, njihove udove bodo imele pokojnine 700 do 800 K. V Gradcu so take službe že razpisane. Zahteva se znanje elektrotehnike. — Stavka krojaških pomočnikov se je pričela na Dunaju. Od 1800 mojstrov je pomočnikom ugodilo le 260 mojstrov. V stavki je 1500 do 1600 pomočnikov. Na Dunaju stavkajo tudi delavci pri trgovcih z jajci. — Ustrelil se je v Nevesinju stotnik polka štev. 96, Jožef F a i t. Razpisane učiteljske službe. V Kranju in Velesovem sta razpisani učiteljski službi. Nadučiteljska služba v Tržiču .ie še enkrat razpisana. Trikrat sl je zlomil roko v gozdu posestnik Anton Femc iz Cerovca. — Novi društvi. Deželna vlada jc potrdila pravila »Društva notarskih kandidatov za graško nadsodišče« in »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva za Bohinjsko Belo. — Zopet potresi. Z otoka Ustica na Laškem poročajo, da so ondi včeraj zvečer zopet čutili močan potresni sunek. Mnogo rodbin odpotuje, med prebivalstvom je velik strah. Nekaj hiš je poškodovanih. — Pri maši zastrupljen. Iz Subotice na Ogrskem poročajo: Župnik v Kcnyerii je na-krat pri maši nevarno obolel na zastrupljenju. Neka neznana zločinska roka mu jc med masno vino namešala strupa. Uvedena jc preiskava. Smrt pred sodiščem. V Slatini je bil trgovec Mandel radi krive tehtnice obsojen v trimesečno ječo. Pri novi obravnavi mu je bila kazen zvišana na šest mesecev. Ko je iV\audel čul obsodbo, se je mrtev zgrudil. Zadela ga je kap. Posebni vlak za avstrijsko razstavo v Londonu. V času od 23. julija do 9. avgusta t. 1. pojde v London poseben vlak z izredno znižanimi cenami. Vozil bode sledečo pot: Dunaj, Mainz, Rheinfalirt, Kolin, London, Pariš, Genova, Lausanne, Interlaken (Jungfrau), Luzeni, Rigi-Kulm, Curih, Inomost, oziroma Monakovo, Solnograd, Dunaj. Natančneja pojasnila dobe sc pri sledečih gospodah: Pavel Spitaler, krajni predstojnik iu deželni poslanec, III. okraj, Rennweg 73, dr. Aloiz Hei-linger, magistratni svetnik in državni poslanec, VIII. okraj, Laudongasse 5. gospa Tereza Rtiziczka, podpredsednica dunajskega ženskega društva, XX. Rauscherstrasse 21, Anton Gradi, I. Operngasse 10, Weltreisebureau Th. Cook & sin, J. Stefansplatz 2 in Schclhammer & Schattera, I. Stefanplatz II. V času od 30. aprila do 15. oktobra bo peljal še razun posebnega vlaka vsak ponedeljek eu vlak v London. Stavka zidarjev se je pričela v Pulju. Obesila se je blizu Gradeža na Goriškem 61ietna vdova, kmetica Antonija'Dcve-tak. Vzrok je huda bolezen, pelagra. — Umrla je na Slinovcih pri Kostanjevici soproga veleposestnika in vinogradnika .gospa Martina C o 1 a r i č. Svetila ji večna luč! Pesnik pesni »Slovenec sein« umrl. V Trstu je umrl dne 23. t. m. štajerski rojak č. g. profesor verouka Jakob Gomilšek ter bil pokopan tam dne 24. t. m. ob velikanski udeležbi tržaških Slovencev in svojih častilcev. V slovenskem slovstvu je rajni profesor znana oseba, posebno po svoji pesmi »Slovenec sem«, katera je prešla v last naroda. Zložil jo je pokojni gospod še v Gradcu, ko se je čutil med Nemci popolnoma osamljenega ter mu je ljubezen do domovine bila edina tolažba na tujih tleli. Veden spomin blagemu pokojniku. Radovljiške podružnice slovenskega planinskega društva redni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 1. aprila vb 4. uri popoldne v prostorih »Blejskega doma« na Bledu. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. — Predavanje je priredilo pretečeno nedeljo izobraževalno društvo v Velikih Laščah. Predaval je g. Ivan Vencajz o zavarovanju zoper ogenj. Udeležba je bila zlasti obilna od strani hišnih posestnikov, ki so z zanimanjem sledili predavanju in so na koncu tudi živahno posegali v debato. — Bombardiranje dne 26. marca 1906. A ne mislite da sc je ta najnovejši boj bojeval morebiti v Port Arturju, ampak v novozgra jeni šolski trdnjavi tam nekje na Dolenjskem v obližju reke Save. Trdnjavskega branitelja Stossel-ja predstavljal jc liberalni šolski paša a maršala Ojama pa njega boljša, rekel bi hujša polovica. To so vam frčale granate v obliki tintnikov da je bilo joj, tako da jc bra nitelj trdnjave od Rusov slavljcni Stossel moral s črnim obrazom, a ne morebiti od smod nika nego od črnila, trdnjavo prepustiti zmagovalcu Ojami, ter je odšel ne vemo kam ali v suženjstvo - ali Bog ve kam. In ta dan ni bilo v trdnjavi večjih vojaških koncentracij. Radovedni smo ako bo višje vojno sodišče — tudi tega Stossla poklicalo k opravičenju prezgodaj predane trdnjave! Kastelan. — K. s. izobraževalno društvo v Dobu se nenavadno živahno giblje. Ker ima društvo na razpolago že nad 300 knjig in mnogo časopisov razen drugih 5 »Slovencev« in 7 sobotnih »Slovencev«, svoj pevski zbor, prireja zanimiva predavanja, zato se vse zanima za društvo. Članov je že 150. V 14 dneh se je izposodilo nad 200 knjig, prebralo že 130. — Posebno zanimivo je bilo v društvu v nedeljo 25. t. m. Člani so poslušali velezanimivo predavanje prof. Evg. Jarca: »Iz zgodovine slovenskega kmeta.« V kratkih pa jasnih potezah nam je g. profesor narisal vso zgodovino slovenskega kmeta, kj je obenem zgodovina slovenskega naroda. Živo nam ie opisal nekoliko prizorov iz dobe kmečkih uporov. Slov. kmet, ki je preživel toliko tužnih stoletij, lahko s samozavestjo gleda v bodočnost; a za lepšo prihodnost je posebno potrebno pametno trezno življenje in neprestano izobraževanje. — Vsi člani so imeli le eno željo in prošnjo: da bi g. profesor še katerikrat obiskal naše društvo. Ljubljanske novice. lj Vabilo k društvenemu večeru, ki ga priredi ženski oddelek slov. kršč. soc. zveze v društveni dvorani, Frančiškanske ulice, v nedeljo, dne 1. aprila 1906. Začetek ob 6. uri zvečer. Vspored. 1. Nagovor. 2. »Vprašaš č'mu da sem Slovenka?« Češki napev, poje društveni mešani zbor. 3. A. Nedved: »Pod vaško lipo«, deklamujc Ivanka Zakrajšek. 4. Rdeči sarafan«, ruska narodna liarm. Anton Foerster, poje društveni mešani zbor. 5. Ant. Hribar: »Sanje revnega kmeta«, dekl. Alojzija Mozetič. 6. »Mladosti ni«, zložil Janez Lahar-nar, poje društveni mešani zbor. 7. Ljudmila. Igrokaz v treh dejanjih. Prosta zabava. — Vstopnina: Sedeži: I. vrste I K, JI. vrste 80 vin., III. vrste 40 vin., stojišča 20 vin. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Ij Drugi koncert gojencev »Glasbene Matice«. Opozarjamo še enkrat na drugi koncert gojencev naše glasbene šole, ki bode v soboto, dne 31. marca v veliki dvorani »Narodnega doma«. Kdor se zanima za glasbo in ima srce za vzgojo naše mladine, oni bo iz-vestno prišel tudi na ta koncert, ki bo iznova doprinesel dokaz, kako resno se goji pouk v »Glasbeni Matici« in do kako visoke stopinje se je mladini možno popeti na tem dičnem našem glasbenem zavodu. Vstop na sedeže i ii s t o i i š c a j e prost, ker je »Glasbeni Matici« do tega, da prodre zanimanje za nično glasbeno šolo v čim najširše kroge. Le nekaj n u m e r i r a n i h sedežev je po I K za tiste, ki hočejo v pokritje troškov malenkost prispevati. Dobivajo se v trgovini g. .1. Lozarja i" na večer koncerta pri blagajni. Vspored zastonj istotam. Ij Vkradeno kolo, bicikelj. Znani tat Ivan Spoljarič je ukradel 200 K vreden bicikelj ter ga pripeljal na dom Štefana Pepevnika, tapet-nika v Ljubljani. Pepevnik je dobro vedel, da jc kolo ukradeno, zato ga jc razdrl in posamezne dele skril v svojem stanovanju. Sodišče mu je zato dva meseca ječeprisodilo. Stavka krojaških pomočnikov. Iz krogov krojaških pomočnikov se nam poroča, da sc je I. razred a in I. razred b in II. razred podpisa! večinoma na novo tabelo. V dotič-nih 12 delavnicah se bo delo pričelo. V pojasnilo včerajšnje notice o delavnici g. Rcis-nerja pa žele krojaški pomočniki, da ondi krojaški pomočniki ne delajo, ampak da ondi delata samo dva vojaka. Ij Povozil je danes opoludne neki biciklist v Kolodvorskih ulicah gspdč. Mici C a d e ž. lj Ustanove za sirote. Pri mestnem magistratu v Ljubljani sta izpraznjeni dve mesti Jožefe Jalenovc ustanove za sirote po 84- K na leto in eno mesto Marije Pavškove ustanove za sirote letnih 40 K. liDobava potrebščin pri mestni upravi Naša mestna uprava kupuje že več let cevi, itd. pri neki dunajski židovski tvrdki. A!i bi ne bilo mogoče da bi se vse te stvari, ki veljajo vsako leto veliko kronic, oddale potom oferta? lj Redni občni zbor »Deželne zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev« v Ljubljani se je vršil dne 20. marca 1906 v dvorani hotela » Ilirija«. Ob nega zbora se jc udeležilo 34 zadružnih članov. Začetkom leta je štela zadruga 77 članov, na novo jili je pristopilo 1 in 4 so opustili obrt, torej šteje zadruga koncem leta 1905 84 članov. Pri zadrugi je bilo leta 1905 naznanjenih 151 pomočnikov, od-glašenih 133, koncem leta jih je ostalo84. Vajencev se je sprejelo pet, eden je bil oproščen, pri petem se je učno razmerje razdrlo in koncem leta je v zadrugi ostalo 13 vajenccv. Pri zadružni posredovalnici se je zglasilo 75 gospodarjev, ki so iskali pomočnika, in 96 pomočnikov, ki so iskali dela; z vspehom se je izposredovalo v 65 slučajih. Poročilo zadružnega načelnika sc je brez ugovora vzelo na znanje. Poročilo blagajnika izkazuje 307 K 20 h dohodkov in 315 K 53 h izdatkov ter 127 K 64 h gotovine ter 311 K raznih tirjatev se je brez ugovora odobrilo. Proračun za leto 1906 sc je odobril. K 6. točki dnevnega reda: Volitev odbora izjavi načelnik gospod Franchetti, da eventualno zopetno izvolitev pod nikakimi pogoji ne sprejme, na kar jc bil izvoljen za načelnika g. Mate Valentič, za na-čelnikovega namestnika pa g. Josip Vlahovič. V odbor zadružnega načelstva so bili izvoljeni gospodje: Jakob VVildman, Franjo Sop-čič, Fran Ferkula, Matko Podkrajšek^Fran Novak iz Jesenic in lurai Otujac iz Škofie Loke, za namestnika g. Ivan Kosec, Rudolf Jurman in Mate Bukovčan. Za računske preglednike gospodje: Oton Fettich - Frankheim, Josip Gradiš in Engelbert Franchetti. Za zastopnike v pomočniški zbor gospodje: Mate Valentič in Josip Vlahovič. Za v komisijo k izpitu vajencev gg.:Mate Valentič, Franjo Ferkula in Otto Fettich-Frankheim. Za zastopnike v deželno zvezo gg.: Mate Valentič, Josip Vlahovič, Franjo Novak iz Jesenic, Kn-gelbert Franchetti in Otto Fettich-Frankheim. V načelstvo bolniške blagajne pomočnikov gg.: Mate Valentič in Otto Fettich-Frankheim, za namestnika Rudolf Jurman. V razsodiški odbor gg.: Mate Valentič, Josip Vlahovič, Otto Fettich-Frankheim in Fran Ferkula, za namestnike Fran Zajec in Koihl. V uadzoro-valni odbor bolniške blagajne pomočnikov gg.: Otto Fettich-Frankheim, za namestnika Josip Gradiš. Pri točki raznoterosti se je sprejel predlog, da se izroči vdovi brivskega pomočnika Alojzij Moliar-ja 40 K podpore. Ob tej priliki se opozarja gospode zadružne člane, da odslej za dobo treh let pošiljajo vse dopise, zglasitev in odglasitev pomočnikov in vajencev, zadružno doklado i. t. d. vse novoizvoljenemu načelniku g. Mate Valentiču v Ljubljani, Šelenburgove ulice. lj Zgubil je danes v Dalmatinovih ulicah g. Fran Sturni zlat ščipalnik. Kdor ga najde, naj ga odda na magistratu. Književnost in umetnost. * Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. V Adlešičih nabral Ivan Sašelj. Založilo Kat. tiskovno društvo, 1906. Cena 2 K. — Naroča se v Katol. Bukvami v Ljubljani. — Kdor prebere to knjižico, temu stopi pred oči popolni Belokranjec: Čudovit in bogat po svojem jeziku, originalen po svojih pregovorih, zdaj vesel in razposajen v svojih po-pevčicah in nato strog in moralizujoč v pobožnih verzih. Ne moremo dovolj pohvaliti te srečne misli, da je treba izdati belokranjsko narodno blago posebej. Tu je ležal zaklad, ki ga je šc mogel dvigniti sedanji rod, prihodnjemu pa bo morda že nedostopen in izgubljen. Ce se nabere narodnega blaga iz Bele Krajine še več, smo prepričani, da ne ostane brez vpliva zlasti na razvoj našega pesništva in književnega jezika. Nekatere lirične pesmi so pravi biseri v tej zbirki in težko bi jim bilo dobiti v celi Štrekljevi zbirki enakih. Ako pojdejo naši mladi pesniki sem v šolo, bi nastopila naša umetna pesem edino pravo pot, ker se bo naučila one narodne ljubkosti in preprostosti ter se navzela one toplote čustvovanja, ki je sedaj zastonj iščemo mladimi. Zato lahko rečemo, da je izdana zbirka prva podlaga za veliko šolo pesnikov, kot so si jo sezidali že vsi večji narodi, v katero so hodli vsi največji talenti. Menimo, da vtem oziru ne moremo dovolj povdarjati pomena te knjižice. A še bogatejši vir je ona za jezikoslovca. Ne le obširen besednjak na koncu zbirke, ampak vsak verz nam diha belokranjske moči in živahnosti, ki ni nikoli v zadregi za nenavadno leliak in obenem lep izraz. Ta krasni jezik že izumira in velika škoda bi bila, da bi izumrl brez koristi za slovenski književni jezik, ki se ob njem lahko oživi, pokrepi in obogati. Sploh jc cela knjiga kakor lepa, nenavadna pesem iz skritega kota naše domovine, a pesem, ki izzveni in umrje vsak trenutek. Priporočamo knjigo zlasti Belokranjcetn v tujini, ki jim bo kakor lepe sanje o domačih ložah in vinogradih. G. Sašelj se je potrudil, da je ohranil jeziku v besedah in oblikah popolnoma belokranjski značaj. Zbirka je sestavljena skrbno iu z velikim razumevanjem dane naloge ter služi gosp. nabiralcu v veliko čast, a nam v še večje veselje. Razne stvari. Najnovejše. Ljubosumni o č e. Iz Lpndona poročajo: Neki Jožef Jomson si nikakor nimo-gel privaditi misli, da bi se njegova hči množila. Na dan hčerine poroke je tik pred poroko ustrelil svojo hčer in sebe. Mesto s c je p o g r e z n i 1 o ? Vsled nastale vsede zemlje je mesto Miihlhausen na Nemškem v jako nevarnem položaju. Nad 50 hiš so morali vsled nevarnosti, da se bodo zrušile, takoj izprazniti, ter je nad 100 rodbin brez strehe. Kot vzrok vsede označujejo inženirji velik tlak podzemeljskih voda, ki so izvale v zemlji razpok line, dolge gotovo pet kilometrov. Anekdote o našem cesarju. V Parizu je izšla pod tem naslovom knjiga, ki jo je spisal Henrik VVeiudel in jo posvetil našemu cesarju. Med drugim pripoveduje o avstrijskem cesarju sledečo dogodbico: »Kot vsi Habs-buržani, je tudi avstrijski cesar zelo strasten lovec. Nekoč je zasledoval lepega fazana in zašel na tuje zemljišče. Naenkrat, ko je hotel ptiča ustreliti, zavpije nekdo nanj: »Ce ustrelite fazana, vam nasiljem svinca v bedro!« Cesar sc jc prestrašil in stopil pred človeka, ki je tako pretil. Bil je to neki baron N. Ba-run in zahteval od njega, da gre z njim na grad, kjer sestavita zapisnik za tožbo. Cesar ga jc vprašal, če pozna cesarja, a baron je rekel, da ne. Baronova žena je prosila za nesrečnega lovca in baron se je naposled res pomiril. Sedeli so potem skupaj in se razgo-varjali. Baron je povedal, da sc mu je rodil pred kratkim sin. Cesar se ponudi za krstnega botra in to ponudbo je kasneje res izvršil. Pred grad baronov sc jc pripeljala krasna kočija in sluga jc naznanil prestrašenemu baronu botra z besedami: »Njegovo Veličanstvo cesar!« Telefonska in brzojavna poročila. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 30. marca. Se]a državnega zbora se pričela ob 11. uri 10 minut. Začetkom seje je ministrski predsednik Gautsch zavračal napade gr. Sternberga na sekcljskega šefa Mereya ter je na podlagi spisov državnega pravdnlštva dokazoval, da so Sternber-govl napadi brez resnične podlage. Laški poslanci so interpeliraii radi rešitve avtonomije' za Trident in v zadevi opuščenega oddelka ces. namestništva v Tridentu. Nato je zbornica nadaljevala razpravo o mladočeškem nujnem predlogu za izpremembo ustave. Prvi je govoril poslanec S o b o t k a. Nemški agrarci vlože nujni predlog, naj Avstrija ne sprejme gotovih določil za uvoz srbske živine v Avstrijo. Krščanskosocialni poslanec S c h r a -f e I je hotel predlagati, naj zbornica ohrani dosedanjo obliko, le poslanci trgovskih zbornic in veleposestva naj izgube mandate, a je svoj predlog umaknil, ker ga krščanski socialci niso hoteli podpirati. Dunaj, 30. marca. Za Sobotko je govoril (i a u t s c h , ki je dejal, da ker so češki nujni predlogi le formelni in zahtevajo le volitev odseka, si vlada lahko pridrži svojo izjavo za pozneje, ako bo odsek izvoljen in bo stala vlada že pred konkretnimi predlogi. Nato sta govorila Biankini in R o m a n -c z u k. Po govorih obeh glavnih govornikov je zbornica nujnost odklonila. Danes bo zbornica še rešila predloge o vštetju aktivitetne doklade uradnikov v penzijo in predlogo o pokojnini uradniških vdov stare uredbe. PRED USTAVNO KRIZO. Dunaj, 30. marca. Poslanec dr. Syl-vester se je izrazil, da stojimo pred težko državno krizo. TUDI TIROLSKI DEŽ. ZBOR BO SKLICAN? Dunaj, 30. marca. Govori se, da vlada namerava sklicati tudi tirolski deželni zbor, ki se je jeseni brez vspeha razšel ln mu predložiti deželnozborsko volilno reformo. UREDNIK »POKRETA« OBSOJEN. Zagreb, 30. marca. Urednik »Po-kreta« VVilder je bil radi člankov »Naše za-pliene«, »Furtimaška hajka« itd. obsojen na šest mesecev težke ječe, »Pokret« pa na 2000 kron izgube jamčevine. STROSSMAYERJEV NASLEDNIK. Zagreb, 30. marca. Vesti, da je že imenovan Strossinayerjev naslednik niso resnične. Baje jih je spravila v svet vlada z gotovim namenom. IZ COURRIERSKIH RUDNIKOV REŠENI. ŽIVI RUDARJI. L e n s , 30. marca. Danes so v Currie-resu iz rova II. potegnili na svitlo 14 živih rudarjev, ki so bili od katastrofe do danes v rovu zasuti in so se živeli z jedili, katere so našli pri svojih mrtvih tovariših in z ovsom, katerega so našli v hlevu za konje. Vseh 14 rešenih rudarjev se dobro počuti, le eden je obolel. VELIKE DEMONSTRACIJE V TOULONU. T o u 1 o n. 30. marca. Včeraj je po tukajšnjih cestah v družbi s stavkajočimi kavarniškimi natakarji razgrajalo 10.000 anarhistov in protivojaških agitatorjev. Na boule-vardu so hoteli graditi barikade, kar je pa policija preprečila. RAZMERE V BUKAREŠTU. Bukarešt, 30. marca. Policijski per-fekt iu vsi policijski uradniki so podali demi-sijo. katero je vlada sprejela. RAZMERE NA RUSKEM. K a z a n . ,30. marca. Več oseb je tukaj dobilo anonimna pisma, naj pošljejo denar na gotov kraj. sicer se jih kaznuje s smrtjo. Policija je aretirala nekega realca, ki je z revolverjem oborožen prišel na dotični kraj po denar. R j e s a n , 30. marca. Roparji so skozi ograjo tidrli v cerkev sv. Nikolaja in odnesli dragocene stvari. M o s k v a , 30. marca. Volitve v državno dumo prve stopinje so pokazale nastopni vspeh: Izvoljenih je bilo 62 volilnih mož z desnice, 35 z levice, 8 jih pripada nepoznani strankarski smeri. Med izvoljenimi volilnimi možmi je Šipov, predsednik državne zveze od 30. oktobra, in knez Dolgoruki, predsednik demokratične ustavne stranke. NEVAREN POLOŽAJ V MANDŽURIJI. Vladivostok, 30. marca. Tukajšnji ruski višji poveljnik je izdal objavo, v kateri svetuje, naj možje radi negotovega in nevarnega položaja v Mandžuriji vse žene in otroke spravijo iz Mandžurije. SPLOŠNA STAVKA NA RUSKEM- POLJSKEM. Varšava, 30. marca. Delavstvo na Ruskem Poljskem je napovedalo splošno stavko. PROMET V SUEŠKEM PREKOPU ZAPRT. Port S a 1 d , 30. marca. Angleški paro-brod »Mandalai« se je v sueškem prekopu potopil in zapira promet. COA\BES STRANKARSKI VODITELJ. Pariz, 30. marca. Radikalno-sociali-stični strankarski odbor je izbral bivšega mi-nisterskega predsednika Combesa za svojega načelnika. POTRESI. P a 1 e r m o , 30. marca. Potresi na Ustici so trajali celo noč. Prebivalstvo se z otoka preseli drugam. Tri vojne ladje prepcljujcjo prebivalstvo proč. Potrtim srcem naznanjam »sem prijateljem in znancem pretužno vest, iia je vsemogočni Bog blagega gospoda Josipa Travna upokojenega učitelja, bivšega uda c. kr. okraj. šol. sveta in častnega občinskega člana v Naklem v petek, 30. t. m, ob pol 2. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu njegove starosti, poklical v boijšo domovino. Pogreb dragega rajnika se bode vršil v soboto, dne 31. t. m. ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti, Zaloška cesla 15 v I.jubljani. 685 Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Dragi pokojnik se priporoča v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 30. marca :qo6. Il lini^ V Toplicah pri Novemmestu na Dolenjskem je naprodaj n s sprijaznim vrtom, vis k vis kopališča za ceno K 16.000. 688 3-1 Več pove upravništvo .Slovenca". « Važno za gospode." i j Radi prenovitve prodajalne se prodajo nastopni predmeti po nakupni ceni: srajce za gospode, bele in barvane, nočne srajce, hlače, ovratniki, manšeti, najbo^ši izdelek, srajce za turiste, normal perilo, žoki, rokavice, robci, kravate, najlepši in najelegantnejši vzorci. v Čudovito po ceni. Poštne pošiljatve od K 20 — višje franko. 678 6-2 Karol Reeknogel Ljubljana! Mestni trg &t. 24. Znatno znižanje cen. Čudovito nizke cene. Sar Reducirane cene. tej Dober kočijaž se takoj sprejme proti zelo dobri plači. Samci imajo prednost. Kje, pove upravništvo „Slovenca". Abstinentom! Abstinenčni krožek na Dunaju je založil tri vrste ličnih razglednic: P^T" Ne v krčmo ! , . , Delirium tremens. • liti Žrtev alkohola. Društvo „Abstinent" si je nabavilo večje število teh razglednic ter jih svojim članom in prijateljem toplo priporoča v nakupovanje. ===== Komad 8 h. ===== Dobe se pri društvenem tajniku, Kopitarjeve uhce 2, v prodajalni kat. tiskovnega društva prej H: Ničman in v Katoliški bukvami. 2 i Alojzija Junz naznana potrta globoke ?alo-ti v svojem im°nu, ka ogr. cen. dež. hr. 100 — 100 20 t1/.'/. „ r , hip. banke. 100-— 100 45 41/«"/« obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 9950 100-60 41/,*/. obl. češke ind. banke . . 100-50 101-50 4'/. prior. Trst-Poreč lok. . . 99-90 4•/, prior. dol. žel...... 99 60 100-— 3*/. , juž. žel. kup. ViVt • • 315-40 317 40 i1/«"/, avstr. pos. za žel. p. o. 99 95 100 95 Sr o 8 k o. Srečke od 1. 1860'/,..... 194 25 J 96 25 , , , 1864 ...... 285 50 287 50 „ tizske....... 15? 75 159 75 zem. kreditne I. emisijo . 287 50 2->7 50 ji > i 11* » 289 25 299 25 , ogr. hip. banke .... 262 — 266 50 „ srbske A frs. 100 — 100- 108- „ turške . . ..... 154-- 155 — Basilika srečke . 22 60 24-50 Kreditne , ... 472 — 482 — Inomoške , ... 78'- 84 - Krakovske „ ... 91- 97- Ljubljanske „ ... 59 ~ 66 80 Avstr. rud. križa , ... 49-no 51-50 Ogr. ... 29 75 '<1 75 Rudolfove , 54 - 60 - Salcburške , ... 71-- 76- - Dunajske kom. , ... 525 - 515- - Delnico. Južne železnice....... 12B75 127 75 Državne železnice...... 673.50 674 50 Avstr. ogrske bančne delnico 1635-50 1645 Avstr. kreditne banke .... 669 90 670 90 Ogrske , , .... 787 - 788 - Zivriostenske , .... 2<2-7r> 2J025 Premogokop v Mostu (Brili) . 640 — 645 — Alpinske montan...... 540 2 i 541-25 Praške žel. indr. družbe . . . 2638 - 2646" - Rima-Murdnyi....... 534 25 535-26 Trbovljske premog, družbe . . 271 - 273 - Avstr. orožne tovr. družbe . . 560-— 865 — Češke sladkorne družbo . . . 154 50 155-50 Valute, C. kr. cekin ....... 11-33 11 37 20 franki......... 19-15 19-18 23-48 23-56 Severeigns........ 23-9« 24-06 117-375 117575 Laški bankovci ..... 95 75 9695 Rublji....... 250-60 2^1-50 Dolarji . «•«4 K Un7nr le .Templjev"- in „Styrla-vre- 1 UZ/U1 I leo<< sta zakonito zavarovana kol rogaška kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki ne nosijo oznamenila .Templjev-vrelec" ali Styris vrelec" in ki se varljivo prodajajo kot »Rogaška kiais voda", naj se odklanjajo. 6G5 d 1—l Deželna vrelska uprava RogaSka Slatina. Prva ljubljanska veležgalnica za kavo z električnim obratom. Vsled direktnega uvoza kakor tu ti i zaradi velike razpeeave lahko dobavljam povsod za izvrstno priznano, s strojem in racionalno žgano kavo, ki je vsak dan sveža, torej zelo aromatiena, najfinejše kakovosti in najbolj poceni. S Brez konkurence je bodisi kar se tiče blaga ali cen f Angleško skladišče oblek v Ljubljani J Cilfivni trg At. £5 brez podružnice. Jej Kar doslej ni bilo mogoče, je odslej mogoče I Še nikdar tako nizke cene. m m x $ m m m m površnik za gospode ali ulster. a gld 6 — i najnovejši moderni dolgi paleto za dame Obleka za dame najnovejšega kroja ali i meter dolgi paleto i moška obleka ali lia velok 1 snknena obleka za dečke i višnjev naramnik z rdečo naglavnico (kapuco) za dečke v poljubnih velikostih Ilaveloki za dečke in deklice, jopiči, volnena krila kakor tudi elegantne lahke jopice (bluze) vvsako-jakih barvah 5- 4- 3 5<> 250 2 50 1-50 Suknene hlače, najno vejše obleke za dečke iu gospode, modni klobuki Moderni klobuki, pique telovniki, srajce, oprava za dečke, obstoječa iz: hlač, ve-sljaškega telovnika in čepice Kostumi za tri do desetletne otroke Otroški klobuki, obleke za prati, telovniki s pasom za gospode, v bluze Cepiče, kravate, Moire- pasi za dame,slamniki Najnovejši klobuki c in kr. komorne in dvorne klobučarne P. & C. llabig na Dunaju ii gld 1.20 ogo o 50 020 4 — i Vsi predmeti so najokusneje izgotovljeni. Velika izber finega an-£££ gleškega in francoskega sukna za obleke po meri, ki se na Dunaju in v %% Berlinu po najmodernejšem kroju hitro izgotavljajo. Velespoštovanjem ^ jUBtf 670 8-8 _O BERNATOVIČ * Minka, enkrat za vselej ti danes povem, Ako hočeš ostati, čuj me, kar zapovem, Kupuj testenine, ki meni dišč, A to so ljubljanske, zapomni si že. Reci trgovcu, naj ti družili ne vsiljuje On dal ti bo, kar se v Ljubljani izdeljuje, No, če ne bi imel ljubljansko blago Izrazi mu željo in preskrbel ti je bo. 278 10-8 Gospodinja. Ali že ueste da jc I. kranjsko reklamno podjetje W. K. NUOIČ v Ljubljani, v Selenburgovih uiicah št. 0 znižalo cene za I. slov. kažipot za Kole-♦m* sarje ln pešce. ♦»«♦ Sedaj stane samo eno krono. 661 Dobiva se samo pri podpisanem 10 — 3 I. kranjskem reklamnem podjetju W. K. Nučič v Ljubljani. 1 to c_c I je najbo jše in najfinejše čistilno sredstvo. velecenjene gospodinje! Proda se hiša št. 28 v Kranju (Kokrsko predmestje) spadajoča v kOnkUrznO IHOSO Me K, & E. R00SS V Kranju, tvoreča vložek štev. 409 davčne občine Kranj, ki je sodno cenjena z vrtom vred na K 58.147. Pismene ponudbe staviti je konkurznemu upraviteljstvu do vštevši 10 aprila 1906, katerim je priložiti tudi \0% varščine. S to prodajo se nikakor ne krate zastavne pravice hipotekarnih upnikov. V Kranju, dne 27. marca 1906. Rudolf Kokalj, konkurzni upravitelj. Prodajam pa posamezne vrste kakor tudi naj- % bolj preizkušene zmesi. Prednosti s strojem Žgane kave pred navadnim praženjein so splošno priznane; ■ o tem se lahko vsakdo ) repriča z malo poskušnjo. I 681 3—2 Z odličnim spoštovanjem 1194 71 KAREL PLANINŠEK na Dunajski cesti. (Postajališč električne cestne železnice.) >291 99 —■« — '"PMEaa*'w HHMMMBBBBI Hf^jMKMMlTO^^^MMM^MM— »Ljubljanska kreditna bankfTv~ Ljubljani" žnioa v CELOVCU. Akrijcfr« ž,«.«:*«! V 1 Aaa rtftft. n_______t ... r/ «««««« JB M Podružnica v CELOVCU. Kupuje in urodaj« vse vrsto rent, zastavnih pisom, prioritet, komunalnih obligacij, arečk, delnic, valut, novcev in doviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. hmmmmbbbic Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezenni zaklad K 200.000*- Zftmenjava tu ekskomptujo I)aj« predujme ...t vrednoHtne papirje. Izžrebano vrednostno papirje in vnovčitfe Zavaruj« »ročke »roti kurzni zapale kupono. i*„ul»i. Vlnkuiuje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije JAK Eakompt In lnfcaa.o menlo. Trn Bor.na naroiUa. igtt, Podružnica v SPLJET U. Denarne vloge sprejema v tekoiem računu ali na vložno knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. od