t/iuvttiio V gUl/UVUU Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 20. oktobra 1963 Leto XIX. - Št. 249 (5624) Ko se je gledališka sezona že začela e bi ta članek pisali pred tednom dni, torej bolj na začetku sezone, bi bil rahlo drugačen od današnjega, •sezona se je pričela s študijem *e v začetku septembra, toda aanes imamo za seboj teden dni po otvoritveni premieri. Po nspehu na premieri sodeč smo sezono dovolj srečno pričeli, toda že naslednjega dne smo jo nesrečno nadaljevali. Srce nas le bolelo, ko smo videli, koliko ljudi se zbira za prvo reprizo «Othella», pa smo jih morali °dslavljati, ker nismo mogli i-Orati. Zbolela nam je igralka, ** je igrala Desdemono. Občinstvo prosimo, naj nam oprosti, fcer je do bolezenskega izbruha Prišlo preveč blizu predstave, da bi ga lahko kakorkoli prej obvestili o odpovedani predstavi. Seveda pa tudi nismo mogli občinstva pustiti v praznem čakanju. Po načelu, naj si naj-Prej pomagamo z igralci iz lastnih vrst, se je študija vloge Pesdemone lotila druga igralka ln danes je že na sporedu Shakespearovo delo v nekoliko spremenjeni zasedbi. Ko bo bol-na igralka ozdravela, pa bo spet ona Desdemona. Bolezen pa je bila še hujši udarec za Javor-skovo delo «Iz take smo snovi kot sanje», prepleteno z odlomki iz Shakespearovih del. Toda tudi to težavo nam je uspelo Prebroditi s tem, da smo dobiti drugo igralko iz Ljubljane, članico tamkajšnjega Mestnega gledališča. Zaradi vseh teh sprememb pa je moral ostati teden dlje v Trstu tudi režiser, "i bilo lahko režiserja obdržati ® Trstu toliko časa čez njegov določen rok, po katerem bi se moral on vrniti na delo v svoje gledališče v, Celju.. Zato pa je Prav, da se tuai nii tem mestu Zahvalimo celjskemu gledališču za veliko razumevanje naših težav, čeprav ga tudi tarejo nič tnunjše težave. Zahvalo smo dolžni tudi Mestnemu gledali-fču ljubljanskemu, ki nam je takoj dalo na razpolago igralko. Jn še bi ne šlo prav lahko, če Pe bi bil opravljen postopek na konzulatu v Zagrebu izredno hi-tr°. za kar se tudi najlepše zahvaljujemo. po vsem tem bomo lahko ven-dar igrali naprej, kar smo naštudirali. Vstavili smo se nekoliko dlje čb tem opisovanju prav zato, da vsaj približno pokažemo, kako se lahko v gledališču nenadoma podere, kar se je dober Ptesec gradilo. Popravljanje pa zahteva zopet časa in novih žrtev. Iti vendar se ob letošnjem začetku sezone ne bi pritoževati razen da bi še enkrat povedali, da še vedno zaman čaka-'Po kakršnekoli pomoči oblasti. faPds ni nikakega določila, ni-kakcga odloka, po katerem bi Prišla vsaj skromna pomoč za OQromno delo, ki ga gledališče opravlja sedaj že devetnajsto ato. pa(. pa mora gledališče čstno izpolnjevati vse dolžno-** in obveznosti do tistih, ki a njega samo jemljejo, še ved-7}? Pi prodrla na odločilnih me-».h zavest, da gledališče oprav-2a delo, ki ga pač za slovenski f/ Prebivalstva mora kdo opra-ker imajo Slovenci pravi-da se jim kultura nudi v jdterinem jeziku. Nočemo ver-da bi vedno prevladovale endence, po katerih bi se naše gledališče vedno odrivalo, pač pa smo prepričani, da bo v doglednem času njegovo delo priznano in tudi primerno nagrajeno. Da sezone nismo pričeli v Avditoriju, tudi ni bilo najbolj ugodno. Po danih zagotovilih se bomo vrnili v Avditorij, kjer sedaj predelavajo oder, v novembru. Ni nam všeč, da se niso dela opravila že v počitnicah, toda birokracija je pri nas o-čitno še vedno najmočnejša velesila, ki se prav malo zmeni za potrebe kulture, celo italijanske. Ker se fiziognomija gledališča najbolj zrcali v njegovem repertoarju, je vprašanje repertoarja nedvomno eno najtežjih. Reševati se mora namreč v nejasnem vzdušju, ki se ustvarja ob nekaterih važnih, a žal do danes še ne popolnoma raztolmačenih zgodovinskih dejstvih, kot so na primer upadanje zanimanja za gledališke predstave, kriza v dramaturški estetiki, negotovost in omahljivost sodobnega umetniškega okusa, nedoločlji-vost pojma moderne ljudske igre in muhavost mode, na katero bolj kot kdaj koli prej vplivajo najrazličnejši činitelji trgovskega značaja. Poleg tega je vsako gledališče vezano še na krajevne in finančne pogoje, ki še posebej omejujejo in utesnjujejo prav tako izbiro del kot njihovo realizacijo na odru. Skoraj nemogoče je zato sestaviti repertoar, ki naj bi popolnoma ustrezal objektivnim■ estetskim in kulturno vzgojnim potrebam našega časa. Še zlasti težko je to v Trstu. Naše gledališče ima poleg splošnih obveznosti, ki so značilne za vse sodobne gledališke hiše, in poleg krajevnih obveznosti še svoje specifične obveznosti, ki se nedvomno utelešajo funkciji kulturnega posredovanja med našim svetom in italijanskim, a niso zaradi tega prav nič bolj določene in jasne, kadar jih moramo dejansko u-resničiti na odru. Lahko je namreč reči, da moramo seznaniti naše gledalce z italijansko gledališko literaturo, a mnogo teže je poiskati delo, ki naj bi na najidealnejši način služilo temu namenu, zakaj ne smemo pozabiti, da je sleherno delo na repertoarju hkrati vezano na številne druge pogoje, med katerimi sta vzgojni in komercialni prav gotovo med prvimi. Podobne težave se pojavijo tudi, kadar je treba pokazati našemu občinstvu kako slovensko oziroma jugoslovansko gledališko delo. Iz vseh teh razlogov in še iz mnogo drugih, ki jih tukaj ne kaže navajati, je repertoar Slovenskega gledališča v Trstu nekak kompromis med vsemi težnjami, ki so v njem in v okolju, v katerem deluje. Ni torej ne avantgarden ne klasičen ne «ljudski» v čitalniškem pomenu te besede ne umstven, kot bi ga želela zrela kulturna elita, ne pretežno zabaven ne pretežno dramatičen. S tem pa še ni rečeno, da je neznačajen, zakaj značajnost ni trmasto butanje z glavo ob steno v norem upanju, da se bo stena R. R. — J. T. (Nadaljevanje na 2. strani) OZN V glavni skupščini OZN so prejšnji teden soglasno odobrili resolucijo, ki z veseljem jemlje na znanje sporazum med ZDA in Sovjetsko zvezo, da ne bodo pošiljale v vesolje jedrskega orožja in orožja za množično uničevanje. Resolucija poziva vse države članice, naj sprejmejo enako obveznost. Predstavniki številnih držav so poudarili, da je sporazum spopolnitev moskovskega sporazuma o delni prekinitvi jedrskih poskusov. Lord Home naslednik Mae Millana Kakor je bilo že napovedano, je Mac Millan v petek sporočil kraljici Elizabeti svojo ostavko, Vse do tega dne je imel številna posvetovanja z glavnimi voditelji konservativne stranke. Do zadnjega je prevladovalo prepričanje, da bo njegov naslednik podpredsednik vlade Butler, ki je tudi vodil predsedniške posle. V petek je angleška kraljica Eli. žabe ta sprejela odstop Mac Millana in je dala mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu zunanjemu ministru lordu Homu. Z določitvijo lorda Homa za Macmillanovega naslednika se je zaključil boj med vrhovi konservativne stranke za Macmillanovo nasledstvo, ki je trajal polnih o-sem mesecev. V zadnjih dneh je imel po mnenju javnosti med glav. nimi kandidati Butlerjem, Hailsha-mom m Maudlingom določeno prednost dosedanji podpredsednik Butler. Kaj se je zgodilo v živčnem defileju mimo Macmillanooc bolniške postelje, zaenkrat še ni znano. Dejstvo je, da so propadle vse prejšnje predpostavke. Kaže, da se del vplivnih konservativnih krogov, zlasti desničarskih, ni mogel sprijazniti s tem, da bi stranko in vlado vodil Butler, v katerem vidijo konservativnega «leni-! čarjo». Ite* je sicer, da So lorda Homa vse od začetka omenjali kot zanesljivega Macmillanovega naslednika, če bi se sam strinjal s to kandidaturo, vendar samo v P rimerà, Če bi bito treba najti kompromisno rešitev, Novi britanski premier je že zgodaj stopil v politično življenje, toda javnost je za njegovo ime zvedela šele po vojni, pravzaprav šele leta 1!)60, ko je bil imenovan za zunanjega ministra. Okrog tega imenovanja je bilo precej kritik, ker lord Home izhaja iz lordske zbornice kakor tudi zato, ker so mnogi v njem videli človeka, ki ni naklon jen modernizaciji, kakršno danes zahtevajo vse stranke. Pripombe pa so bile tudi zato — in so še danes — ker je lord Home kot parlamentarni tajnik spremljal Nevtlla Chamberlaina v Miinchen in je podpiral ter še danes opravičuje Chamberlainov o miinchensko politiko. Lord Home izhaja iz ene najbogatejših aristokratskih družin Škotske. *.........................■■■■■■■■■■Mm.i.muuinmmii...........umiHiimiiniiiiiiiiMiimii.iimiiiiiii.muii.iii....m,....nmnii.in.mnii.mu.umuumuuuu Oster nastop laburističnih voditeljev proti Homu in načinu, kako je bil izbran S sinočnje koncertne uprizoritve SG na stadionu «Prvi maj» ob 400-letnici rojstva Wi Hi a ma Shakespeara «Iz take smo snovi kot sanjep W. Shakespeara in J. Javorška. Na sliki od leve na desno: Vera Perova, članica Mestnega gledališča iz Ljubljane, Jožko Lukeš in Stane Starešinič, člana SG v Trstu LONDON, 19. — Danes so uradno javili, da je lord Home sprejel mandat za sestavo nove angleške vlade. Na dvoru so objavili naslednje sporočilo: «Kraljica je sprejela davi lorda Homa, ki ji je poljubil roko v znak sprejema imenovanja za ministrskega predsednika in za lorda zaklada». Poljub roke je tradicional- Tudi konservativni tisk odločno obsoja Mac Miltonovo ravnanje Nova vlada bo morda sestavljena danes - Verjetno bo Butler ostal podpredsednik vlade, Heath pa bo postal zunanji minister kanclerjeva zapuščina na gesta, ki velja že stoletja in ki pomeni sprejem naloge, ki jo je poverila kraljica. Lord Home jè svoj sprejem sporočil po zadnjem razgovoru, ki ga je imel davi z Butlerjem. Zatrjuje se, da je bil ta .razgovor odločilen. Včeraj se je .lord Home trikrat sestal z Butlerjem in z Maudlingom. Do včeraj popoldne se je zdelo, da ima precej težav za sestavo vlade. Zatrjuje se, da je zelo vztrajal, da doseže sodelovanje ostalih poraženih kandidatov. Vendar pa v konservativni stranki ostaja dvom, da bi bil lord Home sposoben popeljati stranko do zmage pri prihodnjih splošnih volitvah. Po razgovoru s kraljico, ki je trajal pol ure, ‘je lord Home izjavil časnikarjem; «Skupno bomo delali, da zmagamo pri prihodnjih volitvah.» Zatrjuje se, da namerava Home zahtevati od laburističnega voditelja Wilso-na privolitev, da bi odložili otvo« ritev parlamentarnega zasedanja, ki je določeno za 29. oktobra, dokler ne bo izvoljen za poslanca. V poučenih krogih pravijo, da bodo imena ministrov objavljena jutfi popoldne. V istih krogih pravijo, da bodo eventualno uradno odložili otvoritev parlamentarnega zasedanja tudi brez privolitve laburistov. Baje bo Butler ostal podpredsednik vlade, toda izključeno je, da bo postal zunanji minister. Zatrjuje se, da bo zunanji mi- nister postal Edward Heath. Prevladuje prepričanje, da bo Maud-ling' ostal 'finančni minister, da bo lahko predložil optimističen proračun pted prihodnjimi- volitvami. Ni izključeno, da bo vstopil v vlado tudi bivši zunanji minister Selwyn Lloyd. Lord Home je danes popoldne govoril po televiziji. Izjavil je: «Hotel - bi ■ takoj reči eno stvar ali dve; moja naloga je, služiti .vsemu narodu; nihče ne sme pričakovati od mene zunanjih in Javnih manifestacij, temveč mirno in jasno govorico. Ena od težav naše moderne dobe, v kateri se dogodki m težavne vladne zadeve naglo razvijajo, je v dejstvu, da se vam bo Whitehall morda zdela zelo daleč od vaših ognjišč. Kar se mene tiče, želim deliti z vsemi sleherno vladno skrb. 2elim vam, da bi razumeli, kar vlada dela in čemu to dela. Končno hočem reči» da prevzemam mesto ministrskega predsednika zelo velikih sposobnosti, ki je zapustil velik pečat v mednarodnih zadevah in v naši notranji politiki. Moje in vaše misli so danes z njim.» Kakšno je razpoloženje laburistov, kažeta govora, ki sta ju imela predsednik stranke Harold Wilson in podpredsednik Brown. Wilson je govoril v Manchestru in je izjavil: «Prva stvar, ki jo hočem omeniti, ni oseba izbranega ministrskega predsednika, temveč način, kako je bil izbran. Poslanica, ki jo je naša dežela v polnem letu 1963 dala svetu1, je naslednja: Stranka bri. tanske vlade izbere svojega voditelja z mehanizmom kamàrile afistokratoy. V kurence, v dobi z: nike, je teden ; rezultat, ki temelji na družin- gpu odnosih, ter voditelj, ki je prišel na površje, predstavlja Eleganten anahronizem. Posllnfca, ki jo je Angjija v letu 1963 poslala svetu. Je, ,da nihče ne more postati konservativni ministrski predsednik, če ini študiral v Eto-nu. Med 350 konservativnimi poslanci ni niti enega, ki bi bil sposoben voditi stranko. Resnica je, da je konservativna stranka razcepljena, bodisi s političnega vidika kakor tudi glede osebnosti.» Wilson je dodal, da je lord Home prijetna oseba. Toda vprašal se je, ali človek, ki se je rodil in se je vzgajal v eni največjih aristokratskih družin dežele, more razumeti probleme navadnih ljudi in navadnih družin, probleme doma, dela, študija, bolezni. «Priča smo prizoru mladih ljudi, ki so obsojeni hoditi nazaj z lordom Homom; bojim se, da lord Home ne bo sposoben imeti vidne vloge v mednarodnih zadevah, o vprašanjih Portugalske, Južne Afrike in Rodezije se je postavil proti ostalemu človeštvu, postavil se je proti Združenim narodom Prav tako je pokazal veliko pripravljenost žrtvovati Commonwealth, da vstopi v Evropo.» Na koncu svojega govora je Wilson izjavil, da laburistična stranka ni pripravljena sprejeti odložitve začetka zasedanja poslanske zbornico, kakor namerava zahtevati lord Home. Wilson je dejal, da mora poslanska zbornica izpolniti dolžnost do vsega naroda in ne more biti sklicana na podlagi potreb konservativne stranke. Laburistična stranka bo tako zahtevo zavrnila, «ker je nesramna». Podpredsednik stranke George Brown, ki je govoril v Glasgo-wu, pa je izjavil, da se zdi, da je vsa vladna stranka v neredu. Dodal je, da so konservativni voditelji prav gotovo presenečeni nad načinom, kako je zadeva potekala. Brown je dodal, da to ni pozitivno dejanje za Veliko Britanijo, in zaradi tega je edina stvar, ki je sedaj potrebna, razpisati kolikor mogoče hitro volitve. Britanski tisk izraža danes simpatijo do Butlerja, ki mu zopet ni uspelo postati predsednik vlade. Glede imenovanja lorda Homa pa izraža tisk precejšnje dvome. Izbiro pripisujejo opazovalci osebni želji Mac Millana. «Times» piše: «Konservativna stranka si dovoljuje luksus v sedanji konjunkturi, s tem da se odreka uslugam Butlerja kot predsednika vlade. Butler Ima veliko ministrsko izkušnjo, politično spretnost, vztrajnost in (Nadaljevanje na 2. strani) Zunanjepolitične koncepcije lorda Homa so pogosto kritizirali, zlasti opozicija. Predvsem velja to za njegove kritične pripombe proti Združenim narodom in togo sta. lišče v odnosih Vzhod-Zahod. Kasneje je sicer omilil svoja stališča do OZN in začel pozitivno reagirati na «dejstva mednarodnega življenja v nuklearnem obdobju», kakor se je sam izražal. Po sklenitvi sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov v Moskvi pa lord Home stalno poudarja optimizem, če je govora o možnosti nadaljnjih sporazumov med Vzhodom in Zahodom. Menijo, da bo torà Home nadaljeval Macmillanovo politiko. Ko je sprejel mandat za sestavo nove vlade, se je moral lord Home predhodno za vse življenje odreči lordovskemu naslovu in se kandidirati za spodnji dom. Doslej še niso objavili, v katerem uolil-nem okrožju bo kandidiral. Mac Millanova odločitev je presenetila. Reakcija na, imenovanje Homa je bila precej ostra. Mnogi politični voditelji so se nepouoljno izrazili o njegovem imenovanju. Posebno ostra je bila reakcija laburistov in liberalcev. Titov obisk v ZDA Jugoslovanski predsednik maršal Tito je prejšnji teden zaključil obisk v Mehiki in je nato prispel na neuraden obisk v ZDA. Na spolšno je obisk jugoslovanskega predsednika v državah Latinske Amerike v veliki meri prispeval k medsebojnemu spoznavanju ter k okrepitvi gospodarskih odnosov. Največjo pozornost so državniki teh držav pri razgovorih z maršalom Titom , posuetili gospodarski problematiki, ki je posebne važnosti za države Latinske Amerike kot države, ki se še razvijajo in kot nevezane države. Vlade Latinske Amerike, ki jih je maršal Tito obiskal, so izrazile pripravljenost, da skupno z Jugoslavijo v celoti podprejo svetovno gospodarsko konferenco, ki jo je za prihodnje teto sklicala OZN. Razvijajoče se države upravičeno pričakujejo od te konference take odločitve, ki bodo prispevale k hitrejšemu reševanju njihovih perečih gospodahttih vprašanj, od katerih je v veliki meri tudi odvisen končni uspeh vsake pobude za mir in napredek. V četrtek je maršal Tito prispel v Washington, kjer ga je v Beli hiši sprejel predsednik Kennedy, s katerim sta imela dolg razgovor. Sprejem je bil izredno prisrčen. Maršal Tito je povabil Kennedy- * v (Nadaljevanje na 2. strani) ......m ..mini DANES Lord Home, novi predsednik britanske vlade, katere sestavo bodo objavili danes popoldne, je včeraj govoril po televiziji. Vendar pa ni povedal nič posebnega, razen da je «ena od težav naše moderne dobe, v kateri se dogodki in težavne vladne naloge naglo razvijajo, v dejstvu, da se vam bo Whitehall morda zdela zelo daleč od vaših ognjišč». S tem je nekako potrdil sodbo, ki jo je dai laburistični voditelj Wilson o načinu izbire novega predsednika: «Nihče ne more postati konservativni ministrski predsednik, če ni študiral v Eto-nu.» Wilsonov namestnik pa je poudaril, da je sedaj predvsem potrebno razpisati, kolikor mogoče hitro, volitve. — Novi zunanji minister bo v Homovi vladi verjetno Heath, finančni minister pa Muud-iing. Na alžirsko-maroški meji so so tudi včeraj nadaljevali boji in iz Marakeša so sporočili, da so Al-žirci zavzeli neko postojanko, na kateri so vsi maroški branitelji zgubili življenje, ter da je alžirska vojska odprla novo fronto. To vse pa so v Alžiru zanikali. Svet Arabske lige pa je včeraj sprejel resolucijo, s katero poziva obe vladi, naj ustavita boje in mimo rešita spor. Brzojavno je posredoval tudi predsednik nigerijske vlade; alžirska vlada pa je sporočila vladi v Tunisu, da sprejema sestanek zunanjih ministrov Alžirije, Tunizije in Maroka. Maroški poslanik v Rimu je včeraj izjavil, da gre za spor okrog meje, ki jo je določila Francija med okupacijo, po evian-skih sporazumih pa da ni hotela alžirska vlada začeti pogajanj; poslanik ni povedal, kdo je prvi povzročil številne incidente na meji. Hkrati je alžirsko stališče obrazložilo v Rimu alžirsko poslaništvo in poudarilo, da je alžirska vlada mnenja, da je moč sovražnosti u-staviti samo po dejanskem umiku maroških čet s položajev, ki so jih zasedle 1. oktobra, sicer pa da je alžirska vlada prepričana, da izvor spora nikakor ni vprašanje določitve meje Kennedy je včeraj v državi Maine izjavil, da je v hladni vojni nastal premor, «ki pa ni trajen mir», ter da «popustitev napetosti ne pomeni razorožitve». Poudaril je, da je bilo doseženo v odnosih s SZ «rahlo napredovanje», dodal pa je, da «še vedno obstaja spor glede Berlina, Kube in južnovihodne A-zije.» O strahotah morebitne atom. ske vojne je Kennedy dejal: «Ne bi hotel, da bi samo eden preživelih vprašal drugega: «Kako se je sploh vse to moglo zgoditi?» in da bi drugi dal ta neverjetni odgovor: « o zadnjem zasedanju CK KPI RIM, 18. — Danes je minister za industrijo in trgovino Togni končno izročil poročilo upavne preiskovalne komisije o CNEN obema predsednikoma parlamenta. Poročilo je dolgo o-krog dve sto tipkanih strani in ne bo mogi? biti raamnoženo in razdeljeno parlamentarcem pred potekom treh dni. Vsebina poročila uradno ni znana, temveč so se mogle zvedeti samo nekatere ugotovitve komisije. Vsekakor vsebuje poročilo hude obtožbe na račun prof. Ippolita, kateremu Je kvestura prav danes odvzela potni list. Kot se Je moglo zvedeti, so te obtožbe naslednje: 1. Bivši generalni tajnik CNEN prof. Ippolito ni upošteval obstoja komisije, na katero bi se moral obrniti v pogledu izvrševanja tistih nalog, za katere sam ni bil pristojen ; 2. upravljal je zasebna potovanja na račun CNEN ; 3. prejel je predujem na likvidacijo v znesku 40 miljionov, kljub negativnemu mnenju zakladne komisije; 4. ni vpisal v računovodstvene knjige nekaterih podpor, ki jih je prejel od raznih bank in 5. imel je odnose z raznimi družbami v katerih je bil posredno ali nepo- Danes se je na ustavnem sodi-iču zvedelo, da je prejelo proti 1 " 1 v ,ve r.nič manj kot 52 rekurzov, in sicer tri Jz dežele Aosta, 49 pa iz Trento-Visoko Poadižje. V rekurzih se poudarja, da ENEL ne sme imeti monopola nad javnimi vodami na področju dežel Preiskovalni sodnik na rimskem tribunalu pa je danes arhiviral vse spise o preiskavi oblasti v zvezi z graditvijo medcelinskega letališča Fiumicino. Vse kaže, da je na ta način tako imenovana «afera Fiumicino» dokončno spravljena z dnevnega reda, V obrazložitvi preiskovalnega sodnika se poudarja, da preiskava ni ugotovila za nikogar nikakršne kazenske odgovornosti. Senatorji so danes nadaljevali z razpravo o proračunu ministrstva la javna dela. Govoril je tudi senator Scoccimarro, ki je obširno obravnaval vzroke katastrofe v soteski Vaiont. Od vlade je zahteval: 1. Zaplembo odškodnine, ki jo je prejelo podjetje SADE za nacionalizacijo, 2. prispevki, ki so bili določeni za SADE se ne smejo izplačati, 3. SADE naj vrne tiste prispevke, ki jih je že prejela in 4. ENEL naj s« pooblasti, da vrne električnim družbam še neko-lavdirane električne naprave. Socialistični senator Roda pa je v svojem govoru zahteval: 1. splošni zakon o urbanističnem načrtovanju, 2. zakon o ljudskih stanovanjih, 3. razvojni načrt za šolska poslopja in 4. prav tak načrt za gradnjo bolnišnic. Sen. Roda je predložil tudi tesolucijo, v kateri se od vlade zahtevajo takojšnji ukrepi na področju Longarona. Socialistični poslanec Pigni pa je govoril danes v poslanski zbornici med razpravo o proračunu ministrstva za industrijo o distribucijskem sistemu ter zahteval njegovo modernizacijo. Komunistični poslanec Cataldo je poudaril, da mora sloneti politika razvoja na Jugu na industrializaciji, pri kateri mora prednjačiti državna industrija. Demokristjanaki poslanec Colombo je obširno obravnaval organizacijo CNEN ter zahteval spremembo njegove strukture. Od današnje aktivnosti strank je treba omeniti nadaljevanje pokrajinskih kongresov PSI, govor socialističnega levičarskega voditelja Vecchiettija na pokrajinskem kongresu v Latini ter govor de-mokristjanskega voditelja neposrednih obdelovalcev zemlje Bo-nomija. Vendar pa je najbolj zanimiv članek, ki ga bo jutri objavilo glasilo PSI «Avanti!» o zadnjem zasedanju CK KPI. V članku je rečeno, da je bil «poročevalec na zasedanju Luciano Barca prisiljen samega sebe demantirati», kajti besedilo, ki ga je tiskovni urad KPI izročil časopisom, so umaknili in zato se list sprašuje, kaj se je pravzaprav zgodilo takega, kar ne bi smelo priti v javnost. «Enostavno to-le: da bd bilo zgrešeno delati na popolnem uničenju levega centra, ker bi se na ta način ustvaril stari položaj, ker bi tako prišlo do praznine, ki bi Jo po vsej verjetnosti napolnila konservativna politika. Ne gre torej za nič drugega kot z\ kos resnice, za nič drugega kot za tisto» kar mi socialisti govorimo in pišemo že več mesecev in kar potrjujejo tucU dejstva: politika levega centra Je v sedanjih italijanskih političnih pogojih najnaprednejša meja napredka, je tista črta, vzdolž katere se danes bije v Italiji bitka socialnega vzpona in demokratične konsolidacije.» ItmiMniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiimiiiuHtuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifitiiiiiiiiiiiiiiinitiuiimiiia GLEDALIŠKA SEZONA (Nadaljevanje s 1. strani) razbila prej kot črepinja, temveč trezno presojanje položaja in premagovanje samega sebe in lastnih prepričanj v službi čim večjega števila ljudi. Lanska sezona je pokazala, da je ta pot trenutno najboljša, saj je bil obisk pri vseh predstavah še kar zadovoljiv in včasih celo zelo dober. Neresnična je bila — vsaj v tem primeru — trditev, da zadovoljiti vse, pomeni, ne zadovoljiti nikogar. Zlasti v umetnosti je vedno neko področje, na katerem se lahko vsi srečajo in izmenjajo svoje misli. V tem duhu je sestavljen tudi letošnji repertoar. Sezona se je začela s Shakespearovim «Othellom» ob svečani priliki 400-letnice rojstva velikega angleškega dramatika. Počastitvi Shakespearovega spomina je namenjena tudi koncertna uprizoritev odlomkov iz najlepših del avonskega laboda, ki jih je Jože Javoršek zbral pod naslovom «Iz take smo snovi kot sanje». S to predstavo bo naše gledališče lahko šlo tudi v najmanjše vasi in tako dalo prav vsem možnost, da uživajo in se zamislijo ob večnih verzih Williama Shakespeara. Kot drugo delo na repertoarju je komedija «Sestrica dona Pilone j a» stenskega komediografa Girolama Giglija. Gre za manj znano, a zelo značilno delo italijanskega «seicento», preko katerega bodo gledalci lahko spoznali vse prvine bogate italijanske komedijske tradicije, v kateri se zelo posrečeno srečujejo Plautus, pikri toskanski duh, domišljiva neapeljska podjetnost in filozofsko igriva sicilska stvarnost. Se zlasti zanimivo je to velo, če pomislimo, da se je po njem zgledoval celo veliki Goldoni, ko se ie pripravljal na reformo ialijanske komedije. Italijansko dramatiko bo zastopal še sodobni komediograf in igralec Dario Fo z delom «Imel je dve pištoli...». Dario Fo je že dovolj znan našemu občinstvu in ga zato ni treba posebej predstavljati. Rekli bomo samo to. Izmed vseh sodobnih italijanskih avtorjev je morda najbolj povezan — pa čeprav samo preko labilne niti farse — z današnjo stvarnostjo in mu ie zaradi tega pripada mesto t> vsakem repertoarju, ki hoče pokazati aktualnost sodobne italijanske komedije. Bernard Shaw, «enfant ter-rible» angleškega kulturnega življenja ob prehodu iz prejšnjega v naše stoletje, že dolgo ni bil gost tržaških gledaliških dvoran. Res je, da je bila naj-večja moč njegovih nadvse duhovitih in zabavnih komedij v živi aktualnosti dramskih motivov, ki jih je sproti izbiral v svojem donkihotskem boju proti filistrom. Vendar so nekatera njegova dela ohranila vso svojo vitalnost. Med temi je nedvomno tudi komedija «Major Barbara», ki jo je vodstvo gledališča vključilo v letošnji repertoar. Naperjena je proti neki določeni miselnosti, ki še danes ogroža mir in mimo sožitje med narodi. Iz sodobne jugoslovanske gledališke literature je Ar sena Dikliča «Na zeleni reki čoln», delo bi lahko imenovali partizanska detektivka. Slovensko dramatiko bo letos zastopal Bevkov «Kaplan Čedermac» v Grabnarjevi dramski priredbi. Kot vsako leto bo tudi letos Slovensko gledališče namenilo eno predstavo otrokom. Izbira je tokrat padla na Ribičičevo znano delo «V kraljestvu palčkov», ki ga naši o-troci še ne poznajo, a ga prav gotovo ne bodo pozabili potem, ko ga bodo gledali, saj ima toliko poetične moči in nedolžnega čara, da se vstisne v otrokov spomin kot enkratna in neponovljiva izkušnja. V okvirnem repertoarju je še «Poletje in dim» slavnega ameriškega dramatika Tennesseeja Williamsa. To delo je ie leta 1948 in spada, kot je znano, med vrhunske stvaritve vse a-meriške dramske zgodovine. In končno je v okvirnem repertoarju še mesto za kako slovensko novost, dosi ni vodstvo gledališča doslej prejelo nobenega primernega besedila. Upamo, da bomo z letošnjim repretoarjen\ večini obiskovalcev gledališča ustregli. To si obenem iz srca želimo, kajti dobro se zavedamo, da bo naše delo bolj Žalostno, če bomo l-grali nezasedenim dvoranam. Pričakujemo pomoči občinstva in obenem mislimo nanj pri vsem našem delu. Želimo pa še, da bi v novi sezoni imeli še več novih prijateljev, R. R.—J. T. Lord Home (Nadaljevanje s 1. strani) neoporečn. uspehe. Ljudje ga zelo spoštujejo in imel je številne pristcše tako v vladi kakor v stranki. Toda ponovno je njegovim nasprotnikom uspelo zaustaviti mu pot.» Glede Homa piše «Times», da mu primanjkuje izkušenj v notranjih zadevah. «Financial Times» kritizira način, kako je bil lord Home imenovan, in dodaja, da bo to imenovanje za številne konservativce razočaranje. Laburistični «Daily Herald» ostro kritizira Mac Mlllanovo ravnanje in pravi, da je temu z njegovo majhno skupino uspelo vsiliti svojo voljo vladi, parlamentu in deželi. «Daily Mirro» pa je še ostrejši in pravi: «Lord Home je ničla, ki obstaja samo v domišljili velikih iz hierarhije torijev in peščice lovcev na fazane. Mac Millan je Butlerja izdal. Maudlinga žalil, Mac Le-oda držal ob strani, do Heatha le nastopal s prezirom, Hails-hama pa je osmešil,» Med številnimi brzojavkami a čestitkami, ki jih je dobil lord Home, so tudi brzojavke Ken-nedyja, predsednika italijanske Gromiko o vsebini svojih izjav BERLIN, 19. — Sovjetski zunanji minister Gromiko Je odpotoval danes z letalom iz vzhodnega Berlina v Moskvo. Pred odhodom iz Berlina Je Gromiko izjavil, da je neka tuja tiskovna agencija potvorila smisel njegovih izjav, ki jih je bil podal včeraj na letališču Prestwick na Škotskem. Gromiko je pripomnil, da ni nikakor pokazal pesimizma glede pogajanj med Sovjetsko zvezo, ZDA in Veliko Britanijo glede vseh mednarodnih vprašanj. Dodal je, da se je omejil na izjavo, da so razgovori o splošni razorožitvi težavni. informacije Slovenije inž. Miloš Bučar, zastopniki društva novinarjev Slovenije, glavni uredniki in prvi študentje. O pomenu katedre za na-daljnji razvoj novinarstva Jugoslavije so govorili: ravnatelj visoke politične šole dr. Helij Modic, predsednik Društva novinarjev Slovenije Dušan Fortič in ravnatelj «Komunista» Bogdan Osolnik, ki Je imel tudi prvo predavanje. Proslava cblctae osvoboditve Beograda BEOGRAD. 19. - Nocoj, večer pred proslavo obletnice osvoboditve Beograda, so v razstavnem paviljonu v Massarykovi ulici, ob navzočnosti številnih političnih in kulturnih ter javnih delavcev odprli tradicionalno razstavo, na kateri razstavlja 121 umetnikov 138 kipov, 49 skulptur in 35 grafik. Ob tej priložnosti so bile razdeljene nagrade avtorjem najbolj usnelih del. V okvir proslave obletnice osvoboditve Beograda spada tudi u-spešni zaključek del na zadnjem sektorju avto ceste Beograd-Djev-djelija, to je od Beograda do Osi-paonice. Ob tej priložnosti bo veliko zborovanje, na katerem bo govoril podpredsednik republike Aleksander Rankovič, Kennedy o odnosih s Sovjetsko zvezo WASHINGTON, 19. — Predsednik Kennedy je govoril danes na univerzi države Maine. Izjavil je med drugim: «Čeprav ni moč sedaj več reči, da se ni nič menjalo v sovjetsko-ameriških odnosih, je prezgodaj misliti, da je sprememba dokončna. So novi žarki upanja na obzorju, toda še vedno živimo v senci vojne». Očitno je, da bo prišlo do drugih nesporazumov med nami in Sovjeti, kakor bo tudi prišlo do sporazumov. Videli bomo neuspehe in uspehe Pavza v hladni vojni ni trajen mir, in popustitev napetosti ne pomeni razorožitev. ZDA bodo nadaljevale iskanje zmanjšanja napetosti, toda nimamo razlogov, da bi popustili pri naši budnosti». «Res je, je nadaljeval predsednik, da smo rahlo napredovali na naši dolgi poti. Pogajali smo se s Sovjeti in dosegli majhno število omejenih sporazumov, ki pa se lahko začnejo izvajati in ki bodo mogli biti koristni za obe strani in za ves svet. Toda sprememba ozračja ne pomeni spremembe smotrov. Sam Hruščov je poudaril, da ne bo mogoče sožitje na ideološkem področju». Predsednik je zatem omenil, da obstaja še vedno spor glede Berlina, Kube In Jugovzhodne Azije, in je dodal, da imajo ZDA in Sovjetska zveza popolnoma različno zamisel o svetu, bodisi kar se tiče svobode, ali pa kar se tičč prihodnosti. Zatem ie predsednik izključil možnost, da bi Sovjetska zveza prekršila ali odpovedala LORD HOME (Nadaljevanje s 1. strani) ja, naj obišče Jugoslavijo, in Ken-ncdy je vabilo sprejel. Kakor javlja uradno sporočilo, sta predsednika v svojem razgovoru prišla do sklepa, da bi se z odločnimi napori in s podporo vseh drža«,-ki to želijo, dosegel nadaljnji napredek v zmanjšanju vojne nevarnosti. Predsednika sta potrdila svojo trdno podporo OZN ter izrazila željo, naj bi vse države s svojim sodelovanjem prispevale k učinkovitosti svetovne organizacije. Kennedy in Tito sta izrazila upanje, da se bodo odnosi med ZDA m Jugoslavijo nadalje uspešno razvijali na vseh področjih. Ameriški vodilni listi ter glavne televizijske in radijske postaje dajejo velik poudarek Titovemu obisku. Pri tem poudarjajo slovesen sprejem v Beli hiši in pozdravna govora obeh predsednikov. V teh oddajah se poudarja, da je Tito vzor miroljubnega sožitja in vzor neodvisnosti svoje domovine. Prihodnji teden bo maršal Tito prispel v New York, kjer bo govoril na slovesni seji skupščine Združenih narodov. Alžirija-Maroko V preteklem tednu je prišlo na alžirsko-maroški meji do novih hudih spopadov. Boji so bili okoli krajev Piasi Beida, Tindžub in Hasi Munir. Spor teče zaradi meje, o kateri pravijo Maročani, da je delo kolonialnih osvajalcev, ki so krojili politično mapo Magreba na podlagi svojih strateških interesov, in da je zaradi tega treba mejo popraviti. V Maroku hočejo tak popravek, ki bi dodelil precejšnji del alžirskega ozemlja Maroku. Vsekakor drži, da so kolonialisti potegovali meje na svojih interesnih področjih predvsem, kakor se je to bolje skladalo z njihovimi interesi, in se niso ozirali na etnične in druge značilnosti koloniziranih narodov. Saj so evropski osvojalci konec prejšnjega stoletja na tak način razdrobili vso Afriko, kakor da bi šlo za zemljiške parcele. Toda na noben način se ni moč strinjati z oboroženimi akcijami z namenom. da se enostransko reši problem, kakor to želi država na- llllllllllllllllll|||UIII||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||IU||||||||||ll|l|||||||||lll|||||||||||||||||||||||||||||||Mmilll||||„„lll||„||||l||,imill||,ll||||||l||l|millllllMl|||||||||| Poziv Arabske lige Maroku in Alžiriji naj rešita obmejni spor s pogajanji Alžirska vlada sprejema predlog za sestanek treh zunanjih ministrov - Protislovna poročila o bojih na meji - Izjava maroškega poslanika v Rimu in pojasnilo alžirskega poslaništva padalka. Vseafriška konferenca v Adis Abebi je maja odločno obsodila take metode; ogromna večina državnih poglavarjev in vladnih predstavnikov je zavzela načelno stališče, da se sedanje meje, pa čeprav so delo izvenajriške politike, ne smejo menjati, ker bi to pripeljalo do izredno nevarne zaostritve med afriškimi sosedi in do negotovosti na vsej afriški celini, kar bi koristilo samo kolonialistom in neokolonialistom. Maroško-alžirski spor potrjuje to nevarnost. Medtem ko se odnosi med Alžirijo in Marokom zaostrujejo, dobiva tretja neokolonialna stranka več prostora za svoje spletke, ki so predvsem usmerjene na oviranje alžirske revolucije. Samo po sebi se vsiljuje v misel, da ni slučajno, da je do maroškega napada prišlo prav v trenutku, ko je v Alžiriji prišlo do neuspelega upora, Alžirski voditelji vidijo v tem usklajen pritisk na revolucijo in poskus da se ta spodkoplje. V Alžiru so odredili splošno mobilizacijo vseh bivših borcev v narodnoosvobodilni vojni. Vendar pa je alžirska vlada predvsem pokazala dobro voljo in je poslala svoje odposlance v Marakeš h kralju Hasanu, kjer so se pogajali dva dni. Toda, na žalost so se vrnili, ne da bi prišlo do sporazuma o prenehanju bojev. Medtem pa so številni državniki, predvsem afriški, poslali kralju Hasanu in Ben Beli poziv, naj rešita spor s pogajanji, ker bi zaostritev spora škodovala vsej afriški celini in bi bila predvsem v korist kolonialistom. Moskovska «Pravda» je « svojem komentarju poudarila, da so kolonialisti zapustili mladim afriškim državam veliko število nerešenih obmejnih problemov, da bi postavili te države druge proti drugi, da bi ustvarili spore med njimi in da bi se mogli vmešavati v njihove notranje zadeve. Velika napaka bi bila. če bi Alžirija in Maroko dopustili imperialistom in kolonialistom, da bi izkoristili obmejni spor na saharskem pesku za invedbo svojih mračnih načrtov. Italija KAIRO, 19. — Svet arabske lige je imel danes posebno sejo ln razpravljal o alžirsko-marofikem sporu. Sprejel je resolucijo, s katero poziva obe strani, naj ustavita boje na meji In naj mimo rešita spor. Seja Je bila zatem odložena na jutri na zahtevo maroške vlade, da utegne poslati v Kairo posebnega odposlanca. i, ■ , , Kakor poročajo iz Tunisa, je alžirska vlada sporočila tamkajšnji vladi, da nima nič proti sestanku zunanjih ministrov Al* moskovski sporazum ali pa da bi žlrije Tunizije ln Maroka v Tu-odklomla ameriško žito. Predsed- , J v J nredlatra! nitk je nadaljeval: «Nič ni ne; | nlsu- - kakor •>« W1 precUagal skladnega, Če smo pripravljeni prodajati naše presežke žita Sovjetski zvezi in če hkrati odklanjamo prodajanje strateških proizvodov. Prav tako ni nič neskladnega, če poudarjamo interes za skupen pristanek na Luni, pri čemer pa se trudimo, da postanemo gospodarji na tem novem področju. Dalje ni nič neskladnega, če raziskujemo možnosti razorožitve, in hkrati ohranimo naše zaloge orožja». Predsednik je nato govoril o strahotah, ki bi jih povzročila morebitna jedrska vojna, in je dodal, da ne bi hotel, da bi samo eden od preživelih vprašal drugega: »Kako se je sploh moglo vse to zgoditi?», in da bi drugi dal ta neverjeten odgovor: «Ce bi vedel!» «>ito je naša dolžnost, čeprav se vedno pripravljamo na vojno, poskušati predvsem miroljubne rešitve». Burgiba. Alžirski predstavnik Mohamed Jazid, ki potuje v New York, je sinoči v Parizu izjavil, da njegova vlada še vedno meni, da možnosti neposrednih pogajanj z Marokom niso še izčrpane. Dodal je: «Ce mora priti do mirne rešitve, je potrebno, da fe operacije ne nadaljujejo in ne ustvarijo vojnega stanja, Ce se Maroko obveže u-makniti svoje čete z meje takoj po morebitni ustavitvi ognja, smo pripravljeni razgovarjati se na podlagi vseh man sveta, razen na podlagi .mape Alala El Fasija». Predsednik Gvineje Seku Ture je poslal Ben Beli pismo, s katerim mu izraža vso podporo v sporu z Marokom. Predsednik nigerijske vlade pa je poslal brzojavki Ben Beli in Hasanu. V brzojavkah obžaluje, da je prišlo do sovražnosti, tpr poziva predsednika in kralja, nžj se potrudita, da pride do mirne rešitve. Davi so ge boji na meji -na področju' Tindžuba in Beide nadalje, vali. V Marakešu so javili, da so Alžirci zavzeli postojanko Iš, in da so vsi maroški branitelji zgubili življenje. V Marakešu pravijo, da bo maroška vlada objavila prihodnje dni sporazume iz leta J961 med kraljem Hasanom in te- Stolica za novinarstvo na visoki politični šoli v Ljubljani LJUBLJANA, 19. — Na visoki politični Soli v Ljubljani so danes slovesno odprli oddelek za novinarstvo, ki predstavlja prvo katedro za strokovno izobraževanje novinarjev v Jugoslavi 11. Otvoritvi katedre so prisostvovali republiški tajnik za danjim predsednikom začasne al- Maršal Tito odpotuje danes v New \ork Titovo zdravje se je popravilo - Številno brzojavke z željami za okrevanje WILLIAMSBURG, 19. — Zdravstveno stanje predsednika Tita se popravlja. Danes zjutraj je predsednik imel popolnoma normalno temperaturo, tako da se predvideva, da bo lahko jutri odpotoval iz tega simpatičnega starinskega mesteca v New York. Predvideni tridnevni obisk Kalifornije je zaradi bolezni predsednika odpadel. Maršal Tito je o tem brzojavno obvestil guvernerja Kalifornije Browna in izrazil upanje, da mu bo ob prvi priložnosti dana možnost, da obišče Kalifornijo. Guverner Brown v brzojavnem odgovoru obžaluje, da je bolezen preprečila predsedniku Jugoslavije, da obišče Kalifornijo, ter mu izraža željo po hitri o-zdravitvi in upanje, da bo predsednik Jugoslavije v prihodnje mogel obiskati lepo zahodno obalo Združenih ameriških držav. Poleg brzojavk predsednika Kennedyja in guvernerja Browna je maršal Tito prejel in še vedno prejema številne brzojavke Amerikancev in jugoslovanskih I izseljencev z željami, da bi hitro vlade Leoneja in italijanskega ozdravel in uspešno nadaljeval zunanjega ministra Piccionija. I svoje potovanje po ZDA. V odgo- voru na brzojavko predsednika ZDA Kennedyja se maršal Tito zahvaljuje za izražene dobre želje in poudarja: «Z zadovoljstvom sem pričakoval, da izpolnim program obiska. Zelo mi je žal, da moram opustiti obisk nekaterih zelo zanimivih in znamenitih predelov vaše velike države. V imenu soproge in v svojem imenu se vam zahvaljujem za vašo ljubeznivo pozornost in gostoljubnost». Vodilni ameriški listi, ki so dajali vedno velik poudarek obisku predsednika Tita v Washingtonu in razgovorom s predsednikom Kennedyjem, javljajo danes o bolezni predsednika Jugoslavije, ki se je po nasvetu zdravnikov moral odpovedati predvidenemu tridnevnem obisku v Kaliforniji. Newyorški časopisi v svojih komentarjih poudarjajo, da so bili razgovori med predsednikoma zelo koristni, da je prav zaradi tega maršalu Titu zelo žal, da je moral zaradi bolezni spremeniti program svojega bivanja v ZDA. Listi izražajo željo, naj bi predsednik Jugoslavije drugi del svojega obiska ZDA prebil v dobrem razpoloženju in zdravju. žirske vlade Ferhatom Abasom. Tedaj sta obe državi poudarili, da ne priznavata meja, ki so zapuščina Kolonializma. V Rabatu trdijo, da je alžirska vojska odprla novo fronto severno od Kolomb Bešura. Toda alžirski minister za obrambo je to zanikal. Prav tako je zanikal, da so alžirske čete napadle postojanko Iš. Na splošno prihajajo popolnoma protislovne vesti glede položaja na fronti. Iz Moskve javljajo, da je maroški poslanik El Fassi obiskal pomočnika zunanjega ministra Fir-jubina in mu obrazložil stališče Maroka v sporu z Alžirijo. El Fassi je izjavil, da želi Maroko ohraniti dobre odnose s Sovjetsko zvezo in ne želi, da bi spor z Alžirijo zaostril hladno vojno med ZDA in Sovjetsko zvezo. Pozneje je El Fassi izjavil: «Stališče Moskve je naslednje: Sovjetska zveza je prijateljica tako Alžirije kakor Mareka in hoče ostati nevtralna v sporu; toda «Pravda» je časopis in časopisi so svobodni». Tudi maroški poslanik v Rimu je danes na ‘iskovni konferenci obrazložil stališče svoje vlade. Izjavil je, da je maroška vlada vedno zavračala tisti del meje, ki jo je določila Francija med okupacijo dežele. Ob razglasitvi neodvisnosti je kralj Mohamed V. izrekel pridržke glede meja, ki jih je samovoljno določila Francija. Leta 1958 je prišlo med Ferhatom Abasom in Mohamedom do sporazuma, s katerim sta se obe deželi obvezali, da odložita do časa po alžirski neodvisnosti neposredna pogajanja glede meje. Poslanik ie dalje dejal, da ie po eviar.skih sporazumih maroška vlada večkr t predlagala začetek pogajanj, ki da jih Je alžirska vlada odklanjala. Poslanik je dalje dejal, da je prišlo do številnih incidentov na meji. Omenil je razgovore z alžirsko delegacijo v Marakešu in dejal, de je alžirska delegacija zavrnila diskusijo o maroških predlogih, naj bi čete ene in druge strani 03tale na položajih, na Ki.-terih so bile L oktobra, pod nadzorstvom posebne komisije. Takoj nato naj bi začeli pogajanja o celotnem vprašanju meja. Alžirsko stališče pa je obrazložilo v Rimu alžirsko poslaništvo, ki je objavilo posebno sporočilo. Alžirska vlada je mnenja, da je moč sovražnosti ustaviti samo po dejanskem umiku maroških čet s položajev, ki so jih zasedle 1. oktobra. Izjava dodpja, da bo alžirska vlada nadaljevala napore za rešitev spora s pogajanji, in da se boji na meji nadaljujejo. Izjava pravi dalje, da so v Maroku ustrelili štiri maroške častnike, ki so odklonili bojevanje proti alžirskim bratom. Izjava pravi tudi, da so v Maroku aretirali veliko število Al-žircev, ki živijo v tej deželi. «Alžirska vlada, nadaljuje izjava, je prepričana, da izvor alžir-sko-maroške krize nikakor ni vprašanje določitve meja. Naše stališče glede tega je namreč v skladu z duhom in s črko listine iz Adis Abebe, v skladu z doktrino nerevi-zije meja. Alžirsko ljudstvo ve, da Alžirija trpi danes napad imperialističnih spletkarjev zaradi svoje neodvisnosti, svoje ozemeljske celovitosti, svoje socialistične izbire in zaradi graditve res revolucionarne in globoko liudske družbe, Deset dni po katastrofi pri Vaiontu BELLUNO, 19. — Izredni komisar za področje Vaionta Sedati je danes letel s helikopterjem nad vsem bazenom in pregledal nadzorstvene postaje. Nato je obiskal Erto, Casso, Cimolais in druge kraje, Vsega skupaj je ostal na prizadetem področju sedem ur ter je dal navodila za vse potrebne ukre. pe. Popoldne se je vrnil v Belluno, kjer je predsedoval sestanku z industrijskimi predstavniki prizadetega področja. Osemnajst podjetij, ki so utrpela škodo, je izročilo komisarju spomenico, s katero zahtevajo skupno 167 milijonov za takojšnjo ohpoY>tev dela. Zvečer je Sedati odp' tuval v Trbiž, od koder bo nadaljeval pot v Rim. Jutri bo poročal ministroma Humorju in Suito Po desetih dneh po katastrofi ie v teku naslednja dejavnost: 1. Nadaljuje se iskanje trupe) pod ruševinami ali pa tistih, ki jih je voda odnesla daleč proč. Pogrešajo približno Se tisoč ljudi. 2. Nadaljuje' se dezinfenkcija vsega področja» zlasti na krajih, kjer domnevajo, da so še mrliči pod ruševinami. 3. Obnavljajo se javni uradi in' služnosti. 4. Obnavljajo se ceste. S tem v zvezi je beton-ska prefektura prepovedala od danes opolnoči in ves dan jutri v nedeljo, promet po državni cesti Alemagna od Ponte nelle Alpi do Tai df Cadore, da se omogoči hitrejši promet vozilom, ki prevažajo najnujnejše potrebščine. Ze danes se Je namreč nagrmadilo na tem področju veliko vozil iz vse Italije. 5. Obnavljajo se porušeni mostovi. 6. Odprli so osnovne šole. 7. Začeli so graditi pokopališča za pokop žrtev. Razen tega se nadaljuje prva najnujnejša pomoč preživelemu prebivalstvu. Po vsej Italiji se nadaljuje zbi ranje prispevkov, in prav tako še dalje prihaja pomoč iz tujine. Švicarski Rdeči križ je sklenil sodelovati pri načrtu za obnovo uničenega področja. Do sedaj so v Ženevi zbrali 475 tisoč švicarskih frankov. Dva milijona lir so že izročili pokrajinskemu odboru v Beliunu. Delen umik ameriških cet iz Evrope CHICAGO, 19. — Podtajnik ameriškega tajništva za obrambo Gil-patrick Je izjavil, da Je moč pričakovati vrato postopnih sprememb v sestavi in porazdelitvi ameriških čet v Evropi. Dodal je, da so ZDA «dolga leta branile svoje življenjske Interese In spoštovale svoje obveznosti do zaveznikov, s tem da so imele nad milijon oseb, skupno z družinskimi člani v službi v tujini». Minister je dal razumeti, da bodo spremembe napovedali po manevrih, ki predvidevajo hiter prevoz cele divizije iz Texasa v Zahodno Nemčijo. Minister je izjavil, da bodo ti manevri pokazali, da so ZDA sposobne prepeljati na operacijsko področje svojo vojaško silo mnogo hitreje in na mnogo večjo razdaljo, kakor je bilo to mogoče v preteklosti. Zaradi tega bodo ZDA lahko znatno zmanjšale svoje vojaške Izdatke preko oceana, ne da bi ošibile svojo vojaško moč in možnost njene hitre uporabe. Mini- in *e spletkarije obsojajo vsi na- ster je pripomnil, da bodo vsako rodi, ki ljubijo svobodo in social- spremembo izvedli na podlagi pone pravičnost». | svetovanj z glavnimi zavezniki. Tragična katastrofa na področju Vajonta je sprožila tudi vrsto pobud, da bi ugotovili odgovornosti zanjo: minister za javna dela Sulr lo je imenoval preiskovalno komisijo, ki mora podati poročilo do 15. decembra, politične stranke pa zahtevajo parlamentarno preiskovalno komisijo, da bi šli Vsej zadevi temeljito do dna, kajti o tem, da gre pri tej katastrofi za določene krivde, ne more biti več nobenega dvoma. Bliža se kongres socialistične stranke in s tem začetek pogajanj za sestavo nove vlade levega centra, ki bodo takoj po zaključku tega kongresa. S tem v zvezi je prišlo do vrste razgovorov med vodilnimi Osebnostmi KD, PSDl, PRI in PSI. Govori se celo, da so se v glavnem že sporazumeli, koliko ministrskih resorov bo pripadlo posameznim strankam: (akq bodo socialisti baje dobili štiri ministrstva, socialdemokrati ty», rer publikance pa dve. V pripravi na ta pogajanja so se sestali demokristjanski poslanci in potrdili z ogromno večino nadaljevanje politike levega centra in sestavo vlade s socialisti. Proti tej politiki so nastopili le pristaši S ceibe, ki so predložili svojo resolucijo, Pella pa se vzdržal glasovanja Zelo ostro proti sodelovanju » socialisti sta nastopila Scalfaro in Gonella, ki sta celo zatrjevala, da bosta glasovala proti vladi, v kateri bi bi bili tudi ministri PSI, če socialisti ne bi pristali na zahteve demokri-stjanske desnice: antlantizem in protikomunizem. Spekulacija z najemninami je zavzela že tak obseg, da so skoro vse politične stranke zahtevale, ustrezne ukrepe tudi na tem področju, ker so najemnine ena največjih postavk v življenjskih stroških ip. s tem bistveni element draginje. Pred pravosodno komisijo je vrsta zakonskih predlogov-ki skušajo urediti to zadevo, in zato so imenovali ožji odbor, ki naj skuša združiti vse te predloge v enoten predlog. Pravosodni minister Bosco je s tem v zvezi obrazložil stališče vlade do tega jjprašanja : za najmanj dve leti bi morali prepovedati vsakršno višanje najemnin neblokiranih stanovanj ; osnova za te najemnine, bi morala biti najemnina, ki je bila v veljavi I. januarja I960: povišati bi jo smeli za 15. odst., če je bila stanovanjska pogodba sklenjena pred tem datumom; za M-odst., če je bila sklenjena v letu 1960; za 12. odst., če je bila sklenjena v letu 1961 in za 6. odst., če je bila sklenjena lani. V primeru, da je najemnina višja od teh odstotkov, more najenik zahtevali z nižanje, okrajni sodnik Pa mora ugoditi tej njegovi zahtevi v primeru, da bi se lastnik hiše temu upiral. Preiskovalna komisija za CNEN, ki jo je minister za industrijo Togni imenoval proti koncu avgusta, da bi pregledala poslovanje t» ustanove, zlasti pa poslovanje njenega glavnega tajnika prof. Ippolita. je zaključila svoje delo » določenem roku, njeni rezultati pa morajo biti zelo resni, če je minister Togni predal to poročilo sodišču v nadaljnji postopek za vse tisto, kar bi utegnilo spadati v njegovo pristojnost. Komunistični poslanci so predlo-žili zakonski osnutek o reformi bolniške oskrbe z združitvijo vseh zdravstvenih ustanov, vštevši umobolnice in dobrodelne ustanove, na področju dežel. Zakonski osnutek predvideva zgraditev novih bolnišnic z 221.000 posteljami, kar bi stalo 1.300 milijard. Hkrati nameravajo predložiti zakonski predlog o nacionalizaciji proizvodnje antibiotikov, sufamidov in vitami-nov, ker se špekulacija farmacevtskih monopolov uveljavlja v največji meri prav glede teh zdravil. Erhardov program Zahodnonemška poslanska zbornica je prejšnji teden izvolHu Luduriga Edharda za novega kanclerja, kakor je bilo že prej določeno. V petek je Erhard prebral v poslanski zbornici programsko izjavo svoje vlade. Svojo politiko je označil kot «politiko centra, ki naj prepričlijivo deluje v smeri enotnosti in krepitve Zahoda kot tudi rešitve nemškega narodnega vprašanja, ob istočasnem spoštovanju potrebe po sporazumevanju in pomiritvi». V glavjiem se je Erhard izjavil za nadaljevanje dosedanje politike. Vendar pa ie drugače kot njegov prednik Adenauer podprl sedanje stike med ZDA in Sovjetsko zvezo, o katerih je rekel, da koristijo. Ko je opmiril na to. da prihaja do spremembe na čelu zahodno-nemške vlade v času «novega svetovno političnega obdobja, v katerem se začrtujejo spremembe v odnosih med Vzhodom in Zahodom,* je Erhard izjavil, da d® «ne vodi lažno upanje, da bo sporazum o delni prepovedi atomskih poskusov bistveno spremenil svetovni položaj,» vendar da zahtevajo novi pogoji od zahodnonem-ške politike, da je -od znotraj in od zunaj bolj orientirana proti svetu.- Svojo podporo ameriškemu stališču v stikih s Sovjetsko zvezo je pojasnil z dejstvom, da je Zvezna republika pri izvajanju svoje politike do nemškega in berlinskega vprašanja odvisna od sile in odločnosti ZDA. Glede samega predmeta razgovorov med dvema velikima silama jp Erharfl izjavil, da bonska vlada «u nobenem primeru ni pripravljena sprejeti ukrepov, ki ne bi izboljšali izgledov za rešitev nemškega vprašanja, ali bi jih celo poslabšali-. Natančno se je izrazil, da se bo zvezna republika uprla vsakemu dogovoru, ki bo vodil h priznanju ali mednarodni utrditvi DR Nemčije. V zvezi s tem j« Erhard označil predloge glede zahodnega B-rlina kot svobodnega mesta, za take, o katerih sploh ne gre razpravljati. O nemškem vprašanju je poudaril, da je eden glavnih vzrokov napetosti in da brez njegove rešitve ni možna pomiritev v svetu. Glede odnosov z vzhodnoevropskimi državami, je novi, kancler izjavil, da je vlada pripravljena postopoma proučiti vse. kar bi Pr,.‘ pomoglo k izboljšanju medsebojni h odnosov. Pripravljena je tudi razširiti trgovino s temi državami. Izjavil se je zatem za razširitev politike zahodnoevropske integracije ter za nadaljevanje prijateljstva s Francijo ter za sprejem Velike Britanije v to integracijo-V celoti je podprl dosedanjo vojaško politiko Bonna ter poudaril zanimanje za uresničenje načrta o večstranski jedrski sili NATO. Erhard je prav tako dejal, da mora ZR Nemčija «popolnoma izplačati dolg. ki so ga med 12 M dolgo nasilno vladavino naložili vsem Nemcem v imenu Nemčije. Zaradi tega je za nas povračilo dolžnost.- KOLESARSTVO COMO, 19. — 2e drugič zapore-doma si je Nizozemec Joop de Roo osvojil zmago na zaključni kolesarski dirki na italijanskih tleh. Danes je namreč bila od Milana do Coma na 263 km dolgi progi dirka po Lombardiji. Holandec je progo prevozil s povprečno hitrostjo 37,085 km na uro. Z njim so prišli do cilja in se uvrstili po vrstnem redu še Durante, Dancelli, Belgijec Bocklandt. Zilloli, Conterno, De Rosso, Moser in Maserati. Vrstni red na cilju je bil naslednji: L JOOP DE ROO (Hol ), ki je prevozil progo v 7 urah 05’30” 2. Durante 3. Dancelli 4. Bocklandt (Belg.), 3. Zilloli, 6. Contemo, 7. De Rosso, 8. Moser, 9. Maserati, 10. Adorni z zaost. 1’49”, 10. Simpson (Angl.) 1’49”, 11. Adorni. 12. Plankaert (Belg.), 13. Pouli-dor (Fr.), 14. Fontona, 15. Battisti-ni itd. MEDNARODNI NOGOMET BERLIN, 19. — V prvi tekmi osmine finale za evropski pokal narodov Je Madžarska premagala pred 70.000 gledalci vzhodnonemško nogometno reprezentanco 2:1 (1:0). Za Madžare sta bila uspešna Bene in Rakosi, za Nemce pa je častni gol dosegel Noeldner. Povratna tekma bo 3. novembra v Budimpešti. * • * PRAGA, 19. — Povratna tekma prvega izločilnega kola turnirja za pokal pokalnih prvakov med Slovanom iz Bratislave in enajstorico Palloseura, iz Helsinkov, se je končala z zmago domačih z 8:1 (1:0). Ker se je tudi prva tekma končala s 4:1 v korist čeških igralcev, so se tl uvrstili v osmine finala turnirja. TENIS SORRENTO, 19. — Po drugem dnevu teniškega dvoboja moških ekip Italije in Francije, so Italijani v vodstvu s 4:2. V današnjih igrah dvojic sta Pietrangeli in Merlo premagala Lauffreta in Barthe-sa, Maioli in Di Maso Bressona in Premiota, Jacobini in Pirro pa Con-teta in Beusta * * * MELBOURNE, 19. — Neale Fra-ser je zmagal v finalu avstralskega teniškega prvenstva na peščenih tleh. V zaključnem dvoboju je premagal Owena Davldsona v treh setih. DVIGANJE UTEŽI TOKIO, 19. — Madžarski dvigalec uteži peresne kategorije Imre Foel-di je izboljšal lastni svetovni rekord v nategu s 125 kg. Prejšnji rekord je bil 124 kg. OLIMP1ADA BADEN BADEN. 19. — Danes j« mednarodni olimpijski odbor sklenil, da bosta Severna in Južna Koreje. nastopili na olimpiadi v Tokiu z dvema ločenima reprezentancama. Tajnik zvez Otto Mayer je » sklep obrazložil z dejstvom, da s*8 obe državi praktično še v vojnem stanju ln ker je njun status različen od obeh Nemčij, ki bosta nastopili pod eno zastavo. T. STURGEON V*a k it'reli ^ « pr Ko sem odprl vrata na hodnik, sem slišal, kako je Angela rekla: «... in obnašaj se spodobno! Očka bo zelo utrujen!» «Da, mama,» je odgovoril otrok z vrta. Ko sem obešal plašč na obešalnik, sem opazil na parketu dve novi praski. Bili sta to dve paralelni brazdi, globoki in svetli. Torej se je spet kotalkala po stanovanju. «Herbert, dragi, si že doma!» Avtomatsko je objel ženo in pri tem s pogledom spet zdrsnil k praskama. Stisnil je ustnice: ^ovej, kje je Sabina?» je vprašal nekoliko glasneje. «Zunaj na vrtu.» Moral bi vprašati; «Kje je Čebelica?» Sabina je bilo uradno ime. Ko je Herbert poklical svojo sedemletno hčerko kot Sabino, j« barometer kazal «burjo». Angela je naglo odgovorila: «Čebelica je bila danes pridna. Pomagala mi je pospravljati!» Preslišal je to. Angela je otroka vedno branila. Odšel je v kuhinjo in stopil k oknu. Zdelo se mu je, da je na vrtu vse v redu. Toda že se je mračilo. Ničesar nisi mogel več razločiti. Njegova žena ga je opazovala. Naglo se je približala vratom: «Čebelica! Večerja!» «Umij si roke. Za večerjo imamo breskov puding.» Sabina je izginila v kopalnici in se kmalu vrnila. Videti je resnično čista, si je mislil Herbert. Sabina je po tihem prepevala predse neko pesmico, ki jo je prenašal le z velikim naporom. Končno je Angela rekla «Začnimo jesti,» prav tako kot je to storila vsak večer. Toda Herberta je jezilo tudi to. Ze štiri leta so živeli v novi majhni družinski hiši. Morda bo že prihodnje leto živel nekje drugje, kjerkoli, Samo službo je treba izgubiti. Pogledal je svojo ženo. Potem so Herbertove oči začele kritično ogledovati mizo. Ni mu bilo prav, če je njegov prtič tičal pod vilico. Ni maral, če je bil puding močneje pečen. Tedaj je Sabina iztegnila roko in trčila v čašo z mlekom. Čaša se je zamajala. Herbert je prenehal jesti. Njegova žena je zadržala sapo. Toda niti kapljica se ni polila. Jedli so dalje. Sabina, ki je navadno mnogo govorila, preglasno ali najraje s polnimi Usti, ni spregovorila niti besede. Tedaj je Angela storila nekaj telo nepremišljenega. Morda je hotela prekiniti neprijetno tišino. Vprašala je: «Kako se kaj ima Hellmann?» Kako se kaj ima Hellmann? Hellmann s svojimi po meri sešitimi oblekami, bleščeče belimi zobmi in prijateljskim molkom. Kako se kaj ima Hellmann, ki je prihajal vsak torek v Herbertov urad in gledal, kako opravlja svoj posel v največji in najvažnejši podružnici podjetja. Hellmann je prihajal po direktorjevem naročilu. Imel je pravico postavljati vprašanja in zahtevati da ga obvesti o vsaki malenkosti. Danes je bil že deveti zapovrstni torek, odkar je Hellmann gledal Herbertu preko ramen. Pred nekaj tedni je vprašal Hellmanna, zakaj Prihaja. Hellmann se je nasmehnil, ga potrepljal po ramenu in rekel: «Boste že pravočasno izvedeli.» Herbert bi lahko vprašal direktorja, toda bal se je odgovora. Napenjal je možgane, da bi našel razlog, zakaj bi ga naj odpustili in postavili Hellmanna na njegovo mesto. Iskal je majhno napako^ ki bi jo morda lahko storil med svojim enajstletnim službovanjem v tem podjetju toda ničesar se ni mogel spomniti. Sicer pa šefom niso potrebni razlogi. Besno je pogledal ženo in rekel: «Dobro.» To jo je moralo zadovoljiti. Kasneje, ko bo otrok odšel spat, se bo z njo pogovoril. Toda njegova žena je spraševala dalje; «Kaj še vedno nisi izvedel, zakaj ga je šef poslal k tebi v podružnico?» Herbert je položil vilice na krožnik. Odprl je usta da bi nehaj povedal. Ta hip je Sabina odrezala kos pudinga z vilicami, ki jih je držala postrani in ga nesla k u-»tom, ne da bi spremenila položaj vilic. To je bil izhod za Herberta. Skoraj zadovoljen je vzkliknil: «Sabina! Bodi tako dobra in drži vilice, kot jih držijo civilizirani ljudje! Saj to ni lopata!» Angeia je položila roko na otrokovo ramo. «Drži pravilno vilice, draga,» je rekla. «Končala sem,» je prestrašeno rekla Sabina, čeprav njen krožnik še ni bil prazen. «Ali smem, prosim. vstati?» «Da, draga. Hitro v kopalnico in ko si boš oprala roke, pridi in nama zaželi lahko noč.» Sabina je zdrsnila s stola in zbežala okrog mize, da ji ne bi bilo treba mimo očeta. «Samo trenutek še, gospodična,» je rekel Herbert. , Angela je plosknila z rokami. «Hitro v kopalnico, Čebelica! Pozno je! Hitro, hitro, pohiti!» Sabina je naglo odšla, Herbert je ves prepaden sedel na svojem stolu: «Angela!» Težko je dihal. «Kaj si pa misliš? Govoril sem z otrokom.» Vstala je in začela pospravljati ppsodo. «Vem,» je odgovorila, «ti si imel skrbi v uradu, Čebelica pa naj bi prenašala posledice. Odkar si prišel domov, si iskal razlog, da bi stresel ves svoj bes nanjo.» «Ti si nora,» je rekel. «Zameglila se ti je pamet. Kaj ti je? Nikoli še nisi tako govorila.» «Oh,» je besno zamrmrala in začela pomivati posodo. «Bi mi, prosim, hotela pojasniti,» je rekel hladno, «kaj te je tako razhudilo?» Prenehala je z delom. Hlipala je. Oči so ji vročično žarele. «Oprosti,» je zašepetala. «Nima smisla o tem govoriti.» «Predaleč si že zašla,» je rekel. «Sedaj povej vse!» «Dobro! Ne verjamem več, da si pravičen in močan. To, kar si storil nocoj, delaš vsak torek. Delaš samo zato, da bi dokazal, kako si večji in močnejši — od Čebelice.» «Tega mi je sedaj pa že zares...» je besno zarenčal. Toda Angela je kar nadaljevala: «Ti se bojiš za svoj položaj — zaradi Hellmanna. V uradu si ne upaš ničesar reči, zato kažeš doma svojo moč. Čebelica je edini človek na svetu, ki se te boji.» «Prenehaj,» je rekel temačno. «Ti se bojiš, ti se bojiš.» Vstal je in stisnil levo pest. «Mama?» Sabina je vstopila in skočila k materi. «Cista sem,» jo je prepričevala. «Kaj je z očetom — je bolan?» «Čebelica,» je rekel Herbert topleje, «pridi malo sem.» Herbert je potegnil svoje hčer k sebi. Vsa trda je ležala na njegovih rokah. Vzel jo je v naročje. «Čebelica, poslušaj, povej mi resnico! Obljubim ti, ne bom te — ne boš tepena » Zakašljal je. «Kadar storiš kaj slabega, te kaznujem. Je tako?» «Hm, ne vem...» «Je. Sedaj mi pa povej, če je vedno tako? Ce si poredna, te potem vedno enako kaznujem? Je včasih kazen večja?» «Je,» je rekla resno, «ob torkih je kazen večja.» Globoko je vzdihnil in jo tesno objel. ♦ Sedaj pa pridi, draga,» je rekla Angela. Odšli sta. Cez nekaj časa je zazvonil telefon. • * * «Pravkar me je poklical šef,» je rekel. «Sef,» je ponovila z brezbarvnim glasom. «Bil je zelo prijazen. Vprašal me je, kaj mislim o Hellmannu. Rekel sem, da je Hellmann zelo sposoben. Kaj bi naj drugega rekel?» «Kaj ti je odgovoril?» je nestrpno vprašala Angela. «Do nocoj sta za to vedela samo Hellmann in šef. Hellmann prevzema novo podružnico in zato je moral dobiti poslednje napotke od ... od ... od najboljšega človeka v podjetju. Tako je rekel šef.» Nenadoma jo je objel s svojimi vlažnimi rokami in skril svoj obraz v njene lase. «Tudi ti si se bala?» jo je končno vprašal. Molče je pritrdila. Ferdo Godina: Lojze Spacal Pogled na Piran izpod savudrijskih čolnov (plastična slika v lesu v reži obnovljenega gledališča «Tartini» v Piranu) VPRAŠANJE, GLEDE KATEREGA SMO VSI PREMALO PAZLJIVI Za pravilno9 nepopačeno pisanje in rabo naših krajevnih imen Pogosto se motimo tudi pri imenih vaščanov posameznih krajev - Vse skupaj pa le preveč kaže na naše nespoštovanje lastnega kulturnega bogastva Posebno zadnje čase so me znanci, kulturni delavci, večkrat opozorili na nekatere pogreške pri pisanju naših krajevnih imen. Nihče ne bo zanikal, da naši časnikarji niso mnogo napravili za uveljavljenje naših izvirnih, starih in zgodovinsko utemeljenih krajevnih imen. Zato nam je žal, da se med zdrsiva jedrh vrine kaj gnilega ali vsaj piškavega, s čimer pač ne kažemo do-voljnega spoštovanja do domačih imen. Razumemo, da se mar-sikaj zgodi v naglici, pa tudi iz površnosti, kar je vsega obso^ janja vredno. Saj je skoraj vsak hip in kjerkoli na razpolago domač človek, ki imena pozna iz domače, pristne izgovarjave. Naš publicist je namreč edini vir za pisanje tukajšnjih krajevnih 1-men. Pogrešek pri nas takoj posname tisk v matični domovini in ta dobi s tem večjo ve- ljavo. Tako ?e je n. pr. že skoro udomačila neW-»Ma zalčtaVšči-na, ki jo verjetno v tisku smatr*f (Sijaj v travi) Igrajo: NATALIE WOOD, WAR REN BEATTY in PAT HINGLE Mladini pod 16. letom vstop prepovedan KINO SKEDENJ predvaja danes 20. t. m. ob 16. uri zanimiv Cinemascope v technicolorju film: EL CIO ' Igrata: CHARL^ON HESTON in SOPHIA LOREN KINO «R0SANDRA» BOLJUNEC predvaja danes 20. t. m. ob 17.30 uri film: «MARE CALDO» (Toplo morje) Igrajo: CLARK GABLE, BURT LANCASTER, JACK WARDEN in BRAD DEXTER PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPHEVOZMŠKO PODJEIJE t*' LA GORIZIANA GORICA - Ul. Duca d’Aosta 180 - Tel: 28-15 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA ______ , » ■ «ADIT» — DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE se Je preselil v nove poslovne prostore na Stari trg št. 3/1 Tel. 22-207 CINE FOTOMATERIALE SEGUI IN * Trst, ,U1- Mazzini Š3 Telefon 733-361 Vabi prijatelje in znance', naj ga obiščejo. HVALA! AUTOFORNITURE CAR LO L U PO Trst, Ulfea S. Prahcešbo 18 Rezervni deli za avto Hat menjalniki, atpprtuatorji bati, ležaji, tesnitvepi obroči preobleke in preproge za avto Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.) specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobodravniški' univerzitetni kliniki v P A D OV 1 Trst, Ul. Mercadante 1/1 vogal Ul. Carducci Ul. Milano Telefon 68-349 Radio Trst A 8.00 Koledar; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Zborovske skladbe V, Vodopivca in V. Mirka; 10.00 ™£ka, nato Orkester Karl Lou-bé; 11.15 «Dervišev dar», radijska zgodba; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.30 Glasba po že-jiab; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.10 Jam sesaion; 15.30 Popoldanski koncert; 16.45 Plesna čajanka; 18.00 Kinoklub; 18.30 Orkestra Vaughn ln Cljacksfield; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Sestanek v Pari-*u; 20.00 Sport; 20.30 Parada or kestrov; 21.00 Iz slovenske fol klore; 21.20 Beethoven: Simfoni. ia št. 3; 22.05 Nedelja v športu; 22-15 Moderni ritmi; 23.00 Malo anane skladbe. Trst 9.10 Pesmi brez besed; 9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Danes ba športnih igriščih; 14.00 «El Lampanon», Koper 6.00 Prenos ivL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.40 Doli18^ viže; 9.0o Reportaža; 9.15 nabavni zvoki; 9.45 Zbor iz Ilirska Bistrice; 10.00 Prenos RL; '.10.30 Operna glasba; 11.30 Re- Poitaža; 11.50 in 12.50 Glasba po željah; 12.35 Zunanje politični Pregled; 13.30 Sosedni kraji in ‘Judje; 14.00 Glasba po željah; J5.]j Domače pesmi in melodije; fB.OO Prenos RL; 19.00 Športna Ihedelja; 19.10 Glasbeni intermezzi 19.30 Prenos RL; 22.15 in ^2.40 plesna glasba; 23,00 Prenos 'RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital.'morjih; 8.30 Kmetijska obdaja; 11.10 Sprehod (Skozi čas; 12.25 Roditeljski kro-2®k; 14.00 Sopranistka Tibay In Pianist Zecchi; 14.30 in 15.15 nedeljo skupaj; 15.45 Nogo-met od minute do minute; 17.15 Ital pesmi in plesi; 17.30 Sim-mnični koncert; 19.15 Športna ne-•Oelja; 20.25 Dostojevski — Matto-Uni in Pezzati; «Il romanzo del 8'ocatore»; 21 .f 1 Radijska kri-2anka; 22 00 Luči in sence; 22.15 Simfoničen glasba. II. program 7-45 Jutranja glasba; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 Nedeljski .motivi; 10.00 Glasbeni leteči krož-nik; 10.35 Glasba za praznični NEDELJA, 20. OKTOBRA 1963 dan; 11.35 Pevci; 12.10 Plošče tedna; 14.30 Teden aktualnosti v svetu; 15.00 Jesen ni žalostna; 15.45 Glasbena prizma; 15.15 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Srečanje med notami; 20.35 Sama glasba; 21.00 Športna nedelja; 21.35 Jazz. lil. program 17.05 Claude Spaak: «Trikrat onega dne»; 19.00 Baletna glasba; 19.15 Francoska kultura; 19 30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Dve Roossinije- vi skladbi; 21.20 Simfonični koncert. Slovenija 6.00 Dobro jutro!; 6.30 Napotki za turiste; 7.40 Pogovor s poslušalci; 8.00 Mladinska radijska igra: 8.30 Mladinski zbor iz Sežane; 9.05 Naki poslušalci čestitajo; 10.00 Se pobnite, tovariši...; 10.30 Od uverture do plesa; 10.45 Prenos slavnosti zaključnih del na avtocesti Bratstva in enotnosti; 12.15 Naši poslušalci česti- | Mitra ("»pravila in prmlaja I V aparatov pralnih *1 rojev elektro<£o»>poilin jskih prPriinelov ! | 2^« TRE VIS AN | Trst, Via S Nicolo 21, tel 24-018 . Popravila: Via delle Milizie 3, g telefon «tev 76-276 I t»jo; 10.00 Sé pomnite, tovariši...; Za našo vas; 13.50 Koncert; 14.10 Nekaj melodij; 15.05 Iz velikih oper; 16.00 Humoreska tega tedna; 16.20 Naš glasbeni avtomat; 17.05 Majhni zabavni ansambli; 17.15 Radijska igra; 18.02 Popularne skladbe; 19.05 Glasbene razglednice; 2&.00 Izberite popevko; 21.00 Premiera Rossinijevega «Seviljskega brivca»; 22.10 Zaplešite z nami; 23.05 Iz jug. simfonične literature. Ital. televiiija 8.45 Kmetijska oddaja; 9.30 Nabožna oddaja; 12.00 Prenos svečanosti ob 111. obletnici u- stanovitve policije; 16.15 Športni dogodek; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Prometna vzgoja; 19.00 Dnevnik; 19.15 Registriran športni dogodek; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Detektivka «Končna resnica»; 22.10 Beseda in glasba: Italija 1900; 22.50 Športna nedelja in dnevnik. DRUGI KANAL 18.00 Graham Greene: «Il capanno degli attrezzi»; 20.15 Rotocalchi in poltrona; 21.05 Dnevnik; 21.15 Glasbeni variete; 22.30 Športne vesti. Ponedeljek, 21. oktobra 1963 8.30 do 12.40 Sola; 16.45 Novg srednja šola; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Glasbeni karnet; 20.00 Sport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Televizijski tednik; 22.05 Jubilejni koncert; 22.55 Dnevnik, DRUGI KANAL 21.05 Dnevnik; 21.15 Gogol: Poroka; 23.30 Spoft. Jug. televizija 10.00 Kmetijska oddaja; 10.30 «Mamim rojstni dan» — šaljiva zgodba; 11.00 Prenos zborovanja ob otvoritvi avtoceste; 15.13 Tekmovanje v preskokih konj čez ovire — prenos iz Koelna; 15.45 «Nevihta na mirni vodi!» — oddaja studia Sarajevo; 16.00 «Sto let nogometa» — športna oddaja; 16.30 Tekmovanje v boksu med ekipama Crvene zvezde in Metalca; 18.30 Disneyev svet — «Zgodbe o prismojeni simfoniji»; 19.20 Športna poročila; 19.30 «Avtocesta ,1963» — finjska reportaža; 20.00 TV dnevnik: 20.45 Propagandna oddaja; 21.00 «SAM» — jugoslovanski celovečerni film; 22.3Q Poročila. Ponedeljek, 21. oktobra 1963 10.40 Šolska ura; Pajkov album; 15.20 Ponovitev šolske ure; 17.30 Angleščina na TV; 18.00 TV v šoli — «Saloma, mrtvo mesto»; 18.30 Poročila; 18.35 «Vitez Peter se bori . proti Turkom» — lutkovna igrica; 19.00 TV obzornik; 19.30 Tedenski športni pregled; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Miroslav Krleža: «LEDA» — predstava Hrvaškega narodnega gledališča: 22.45 Poročila. ZAHTEVE FI0TCGIL TEKSTILNIM INDUSTRIJCEM Uvedba skrajšanega Ledna za delavke in uradnike Tedenski delovni čas naj bi trajal samo 40 ur Sindikalna stroka tekstilnih delavcev, včlanjena v CGIL, je zahtevala od Zveze industrijcev tekstilne stroke obnovo vsedržavne delovne pogodbe. Delavke zahtevajo 20-odstotno zvišanje mezd, novo ureditev delavskih kvalifika. cij. ki bi odpravila razlike med delavci in ki bi obenem priznala sindikalne pravice. Zahtevajo razpis referenduma, ki naj določi, na kakšen način se bodo pobirali sindikalni prispevki, na oglasnih deskah naj se objavljajo sporočila delavcem, sindikalistom pa naj dovolijo opravljanje njihove dejavnosti, ne da bi jih prikrajšali na mezdi. Ena izmed izredno važnih zahtev, ki jih sindikalna stroka postavlja v zvezi z obnovo delovne pogodbe, je uvedba skrajšanega tedenskega urnika. Delavke naj bi delale samo, po 40 ur na teden in bile ob sobotah proste. Tekstilne delavke zahtevajo u-vedbo periodičnih poviškov po 3 odsjotke, uvedbo akordnega dela in prispevkov za neupeljano akordno delo. Uvedejo naj se nagrade za delovno storilnost, izplačujejo pa naj se na podlagi tarifnega pravilnika, sestavljenega za vsako podjetje posebej. Najmanjša nagrada naj bi znašala 10 odstotkov novih pogodbenih plač. V primeru, da ne bi dosegli sporazuma o pravilniku v vsakem posameznem podjetju, naj se s pogodbo, ve. ljavno za eno leto, dolpči osnova te nagrade. Poletne počitnice za delavce naj trajajo tri tedne (18 delovnih dni). Za tiste delavke, ki sp vozijo na delovno mesto, naj se uvede doklada za prevoz. Plače naj se zvišajo tudi uradnikom za 20 odstotkov ter uvede 14. plača. Tudi zanje naj se tedenski delovni čas skrajša na 40 ur (5 delovnih dni). FIOT-CGIL je zgoraj omenjene zahteve in še več drugih, o katerih pa v tem članku zaradi pomanjkanja prostora ne poročamo, sporočila le Confindustrii 11. oktobra. . t i- Sindikalna kronika Včerajšnja stavka osebja »vjo prevoeniškega podjetja ATA, ki skrb! i» mestni abtobusni pro-At PoPWnoma uspe-la Pozivu sindikalnih organizacij so se namreč odzvali skoraj vsi delavci. Avtobusi niso vozili od 7. do 8.30 in pa od 17.30 do 19. ure S stavko so delavci podčrtali svoje zahteve tovarniškega značaja, ki jih ravnateljstvo noče sprejeti. 16. oktobra so se v Rimu Začela pogajanja za obnovo vsedržavne delovne pogodbe delavcev zaposlenih na železnici in pri mestnih avtobusnih podjetjih. Sindikalisti so delodajalcem prikazali svoje zahteve. Le-ti jih bodo proučili in povedali svoje mnenje na ponovnem sestanku, ki bo 29. oktobra Pogajanja se tičejo delàvcèv ATA. Konfederalna delavska zbornica je pozvala zvezp trgovcev, naj skliče prihodnji teden sestanek pekov, da sklenejo ekonomski sporazum za to kategorijo. Nedeljski počitek pekarn ostane Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da je prefekt z odlokom št. 18941-Hl od 15! t.m. odredil, naj ostane nedeljska zapora pekarn tudi za naprej v veljavi v vsej goriški pokrajini. Odlok določa nadalje, da bodo ob priliki praznikov Novega leta, L maja, 15. avgusta in božiča naj-iilfžjo fiédefjo pred'tem prainlkorh ali po njem pekarne dopoldne odprte. 'Ofllok o nedeljskem počitku ne velja za peko ln prodajo kruha v Gradežu, za dobo od 1. maja do 30. septembra. Čiščenje grobov na krminskih pokopališčih Krminski župan je odredil, da je zadnji rok, do katerega lahko svojci umrlih očistijo in uredijo grobove na pokopališčih krminske občine; do ponedeljka 28. t.m. Po tem datumu bodo vsa potrebna dela opravili samo občinski uslužbenci. Čuvaji pokopališč in mestni stražniki bodo skrbeli za točno izvedbo te odredbe, hotelu Poldanovec začela ob 17. •uri; večerja bo ob 18. uri, po njej pa prosta zabava do odhoda. Prihod v Gorico predviden nekaj po 23. uri. Člane opozarjamo, da morajo pri vpisu pokazati ivojo člansko izkaznico. Opozarjamo tudi, da je dvorana v hotelu rezervirana samo za tiste, ki se bodo za martinovanje redno prijavili v Gorici in da drugi zaradi omejenega prostora ne bodo imeli dostopa vanjo. Senaina komisija bo razpravljala o Sovodnjah V torek, 22. t. m. bo imela peta senatna komisija zasedanje, na katerem je na dnevnem redu tudi vprašanje pobiranja trošarine proste cone v Sovodnjah, v zvezi z zakonskim osnutkom, ki ga je predložil senator PSI Bonaclna. IZ BENEŠKE SLOVENIJE Asfaltirali bodo cesto Stara gora-Dreka Pokrajinska uprava v Vidmu Je sklenila asfaltirati cesto, ki pelje s Stare gore v Dreko ln od tam v Dolino. Speljana je po vrhovih, od koder se nudi popotniku lep razgled, zlasti po vzhodni Beneški Sloveniji. Nedvomno se bo z novo cesto povečalo zanimanje turistov za te kraje ter se posebno Izletnikom na Staro goro ne bo treba vračati v dolino po isti poti. Avtobus v Trst na mladinski dan Avtobus iz Goriške na mladinski dan, ki bo danes v Trstu, bo odpeljal iz Gorice danes ob 13.30. Obiskal bo vse vasi, da bodo lahko vstopili mladinci, ki se bodo udeležili tega praznika. Voznina (všteta je tudi vstopnina) znaša 500 lir. Na mladinskem dnevu bodo kulturne in športne prireditve. finančni stražnik je padel z motocikla Sinoči okrog 18. ure so prepeljali v civilno bolnišnico v Gorici 22-letnega finančnega stražnika Maurizia Tedrica iz Vidma. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili udarec m rano na glavi, pretres možganov ter so ga pridržali na opazovanju. Tedrico se je malo prej ponesrečil na Tržaški cesti, kjer je padel z motociklom. VESTI IZ BOLNIŠNICE Pri padcu doma si ie izvinil ramo Dve nezgodi na delu v Slandresu in v Sovodnjah Včeraj zjutraj, nekaj po 8. uri, so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 23-letnega Paola Castellana iz Gradiške, ki se je ponesrečil na svojem domu. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da sl je fant izvinil levo ramo ter so ga pridržali za dvanajst dni na zdravljenju. Ob 11. uri pa je prišel po pomoč 70-letni Franc Pahor iz Sovodenj, Ul. Bergomas 10, ki se je ponesrečil pri delu na polju ter se ranil pod desnim očesom. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč, okreval bo v petih dneh. Popoldne ob 16.30 je prišel po pomoč 35-letni Rudolf Zavadlal iz štandreža, Ul. sv. Mihaela 258, ki se Je urezal na pa»cu aesne roke, ko je obrezoval zelenjavo, kt Jo je pripravljal za prodajo. Okreval bo v treh dneh. Pri igri blizu svojega doma se je zbodel z žebljem na stopalu leve noge 13-letni Giuseppe Mnligoi iz Gorice, Ul. Ascoli 10. v bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v dveh dneh. Trčenje vozil na Mainici Včeraj okrog 13 ure se je zgodila na križišču na Majnici prometna nezgoda, v kateri sta bila udeležena avtobus ATA, ki vozi na progi Gorica - Ločnik, in pa Fiat 1100. Avtobus, ki ga je vozil 52-letni Francesco Vuga iz Gorice. Ulica Monte Santo 148, je bil namenjen V VELJAVI OD 15. T. M. Kaj določa zakon o pokojninah za gospodinje Pravico do pokojnine pri starosti 65 let • Določila za invalidsko pokojnino Martinovanje SPD na Lokvah Slovensko planinsko društvo v Gorici bo tudi letos organiziralo že tradicionalno martinovanje za člane in prijatelje v hotelu Poldanovec na Lokvah. Prireditev bo v nedeljo 17. novembra popoldne in zvečer. Vpisovanje se vrši na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1-1 do 9. novembra. Za vožnjo z avtobusom plačajo člani po 500 in nečlani po 550 lir. Vpis večerje za člane po 100 lir in za nečlane po 500 lir. Avtobus bo odhajal iz Podgore ob 13. uri in iz Gorice izpred kavarne Bratuš ob 13 15. Na programu za martinovanje je najprej tombola, ki se bo v Dne 15. t.m. je stopil v veljavo zakon, ki priznava pokojnino gospodinjam in ki je bil sprejet že 6. marca letos. Za ta zakon so se ne samo žene, ampak tudi drugi predstavniki naprednih sil v rimskem parlamentu, že dolgo časa potegovali- in čeprav še ni popoln, vendar pomeni korak naprej'V socialni zakonodaji. Poglejmo nekatera glavna določila, ki jih vsebuje zakon in kaj je potrebno za dosego take pokojnine. V pokojninsko zavarovanje za gospodinje se lahko vpišejo vse žene in dekleta v starosti od 15 do 50. leta. Ni pa nobene časovne omejitve za osebe, ki že plačujejo prostovoljne prispevke v pokojninski sklad. Starostna pokojnina se izplačuje po dosegu starostne dobe 65 let in morajo prizadete vložiti v ta namen posebno prošnjo. Invalidsko pokojnino lahko prejemajo žene ali dekleta ne glede na starost, toda pod pogojem, da se je njihova delovna zmožnost zmanjšala na manj kot eno tretjino in če so vplačale vsaj 120 najmanjših prispevkov (tedenskih). Invalidska pokojnina se ukine, če postane prejemnica zopet popolnoma zmožna za delo. Višino pokojnine izračunajo z enakim postopkom, kot velja za druge kategorije. V primerih, kjer doseže letna pokojnina komaj 26 tisoč lir, doda država še toliko in znese torej letna pokojnina 52.000 lir. To pa le pod pogojem, dB ko-ristnica ne plačuje davkov (nima premoženja), da družinski poglavar ni podvržen dopolnilnemu davku, ali da koristnica ne prejema kakšne druge pokojnine. Letna pokojnina pride povišana na 65.000 lir (po 5000 lir mesečno), kadar se nahaja koristnica v zgoraj navedenih pogojih ter je vplačala toliko prispevkov, da bi imela pravico do letne rente 13.000 lir. Gospodinje v starosti od 50 do 65 let, ki nimajo pravice do pokojnine, si s plačevanjem določenega prispevka lahko zajamčijo dosmrtno rento, Žene, ki so že dopolnile 64 let, si lahko tudi u-stvarijo tako rento, ki pa jo začnejo uživati vsaj eno leto kasneje. V prvem letu veljavnosti tega zakona, to je do 15. oktobra 1964. imajo pravico do vpisa za plačevanje v pokojninski sklad gospodinje, ki še niso dopolnile 55 let. Vendar pa morajo do začetka izplačevanja pokojnine vplačati vsaj 360 tedenskih prispevkov ta sklad. Kar se tiče sestave prošenj in podrobnejših pojasnil, se prizadete gospodinje lahko obrnejo do sindikalnega patronata INČA v Gorici, Ul. 24. maja št. 1-L, ali do drugih podobnih ustanov, ki so jim brezplačno na razpolago. Prispevki trgovcev in mesarjev za ponesrečence v Vaiontu Pokrajinska zveza trgovcev v Godici je sprejela še naslednje prispevke trgovcev in mesarjev za ponesrečence v Vaiontu: Cvetličarna E. Waigtlaender (u-službenci) 10.000, jrstvine B. Tuzzi Ul. IX. Agosto 3.000, N N. 3.000, drogerija Legiša Ul. d'Aosta 3.000, Družba Olivo-Pninožič Ul. Caso- vetti 1.000, Rudolf Volk Ul. Crispi 10.000, Rok Znidarsig Ul. Morelli 1.000, delavci iz klavnice 10.000 in mesar Amatore Licigno iz Ločni-ka 1.000. no 10.000, trgovina s kruhom De-kleva, Ul. S. Michele 2.000, gostilna Giorgio Marini Ul. Baiarci,ntl 2.000, gostilna Giovanni Bensa Ul Torriani 1.000. V isti namen so darovali tudi naslednji mesarji: VittOrt'ó'S^àh- ^ , , gher 5.000, Lu gi Nadafr Ul .. ««»...PCI IA ( d j SK A LM^HlHna batta 1.000, Arrigo Bressan na * * - ° Travniku 10.000, Mario Bressan Ul. Garibaldi 1.000, Nereo Bressan Ul. Fatebenefra(elli 1.000. Angelo Ch) a-deš Ul. Boccaccio 3,000, Saverio Cc-ciancig Ul. Boccaccio 2.000, Luigi Collenz Ul. Pavia 2.000, Renato Fabbroni Trg Cavour 1.000, Fiero Franz in Capanni Ul. Trieste 2.000 Riccardo De , Fornasari Ločnik 5 tisoč, Rosa Defranceschi vd. Bulti-gnoni Ul. S. Michele 2.000, Maria Francovig Leghila Trg Tommaseo PRISPEVKI ZA PONESREČENCE V VAIONTU V Gorici: družina Mermolja 4.000 lir in Ivo Marinčič 1.000 lir. Skupaj 5 000 lir. V Pevmi: Avgust Lenardič 1.000, Karlo Sošol 1.000, Angela Boškin 5.000. Valeria Boškin 5.000, Štefanija Bensa 500, Silvano Cibini 500, Vera Štern 500, Pierina Persolja 500, Emil Sošol 500, Uršula Mišlgoj 500, Savo Srebrnič 200, Milka Bensa 1.000, Fanica Bensa 500, Celestina Venika 500, prof. Ivo Bolčina 500, Teresa Oblak 200, O-skar Polo 300, Ida Simšič 500, Orlando Gregorič 200, Fani Simšič 500, N. N. Pevma 2.000, Karlo Mikulus 500, Luigi Stoc-cola 500, Karlo Mikulus 500, Frančiška Kodermac 1.000, Vida Makuc 1.000, Katarina Simšič 200, Jožefa Bitežnik 500, Jožko Kosič 500, Marija Sfiligoj 1.000, Anton Sfiligoj 200, Olga Mikulus 500, Aurora Boškin 300 lir. Skupaj 28.100 lir. Skupaj danes 33.100 že objavljeno 32.000 Skupaj 65.100 Prispevke sprejema uredništvo «Primorskega dnevnika» v Gorici, Ul. S Pellico l/II. V Pevmi zbira prispevke Karlo Sošol. V štandrežu bo prosvetno društvo «Oton 2upančič» zbiralo prispevke v društveni dvorani danes, v nedeljo, ob 10. uri dopoldne. V Sovodnjah zbira prispevke Mirko Kuzmin. 5.000, Albina Godina-Simgoi Korzo Italia 5.000, Stefano Goriano Trg XXVII. marca 4.000, Emil Klsvcic Trg De Amicis 5.000, Bratje Kogoj, Trg Cavour 5.000, Osvaldo Lazzari Ul. Boccaccio l.OuO, Franc Leban Ul. Cotonificio 2.000, Nives Leban-Fagane) Standraž 5.000, Giovanni Licigno Ločnik 2.000, Mirella Mare-ga-Pausig Ul, Crispi 5.000, Teofilo Mihich Ul. d’Aosta 5.000, Alfredo Minim, Piacuta 5 000. Rodplfo Pau-sig Pokriti trg 5 000, Ermanno Pe-coran Ul. Montesanto 1.000, Guido Pecorari Ul. Crispi 2.000, Rosalia Pecorari vd. Cargnel Ločnik 3.000, Giovanna Pelicon Trg De Amicis 3 000, Mario Piciulin Ul. XXIV. maja 3.000, Eugenia Pinat-Fabbroni Ul. Casale 1.000, Giovanni Presi Ul. Colombo 2.000, Rudolf Riaviz Stan-drež 5.000, Mario Srarel Trg S. Rocco 1.000, Ottavio Turus Ul. Fa- tekma v Štandrežu Cejjrav štandreška Juventina danes še ne začenja z rednim tekmovanjem, ker ima te na samem začetku prost dan, oa bodo to dejstvo izkoristili za prijateljsko srečanje z nogometno ekipo Romana iz Tržiča. Tekma bo na igrišču v Štandrežu z začetkom ob 15. uri. Ob 14 uri naj se zberejo na igrišču naslednji igralci Juventi-ne: Faganel, Nanut, Zezlin, Pašku-lin, Ferfolja, Puia, Devetak, Bizaj, Ferfolja, Comelli, Klaučič, Marega in Batistič. Mladinska ekipa Juventine pa ho danes dopoldne igvala v Marianu proti domačim mladincem z začetkom ob 10.30 Za to tekmo naj se že ob 9, uri javijo na igrišču v Štandrežu naslednji igralci: Roso-len G., Ghiandotto, Rosolen F., Mačilnik, Marušič, Feliciano, Brai-dotti, Cej, Montico, Melada, Zaia, Ožbot, Gomišček in Devetak S. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Od 13. do 19. oktobra se je v goriški občini rodilo 22 otrok, umrlo je 9 oseb, porok je bilo 11 m oklicev 3. Rojstva: Floriano Lango, Lucia Visintin, Luisa Sotgia, Renato Cic-carelli, Paolo Pacorig, Paola Pel-lizzon, Licia Coeianm, Paola Mar-cuzzi, Graziano Braidot, Fulvio Rizzi, Massimo Demori, Patrizia Sereni, Luca Perrini, Nives Corsi, Laura Cresciuttì, Piero Gianesini, Rosanna Parra, Marco Selva, Alessandro Coccolo, Paolo Santìn, Paola Vidoz, Paola Rigonat. Smrti: dninar 56-letni Martino Cerv, gospodinja 75-letna Maria Cumar vd. Greibl, 81-letm Ugo Cargnel, gospodinja 64-letna Maria Reaolfi vd. Carli, čevljar 71-letm Faustino Malaroda, upokojenec 68-letn- Dacidio Carli, upokojenka 96-letna Anna Pavlik vd. Padovani, poprej vd. Rossi, gospodinja 85-let-na Elisa Pinaussi vd. Hauptmann, potujoča trgovka 70-letna Giuseppi-na Maietti vd. Pasquali. Poroke: karabinjer Gian Antonio Chimento in gospodinja Renata Pitacco, trgovec Silvano Collini in gospodinja Ostellia Cabas, šofer Giuseppe Pangos in uradnica Voi-nomira Braim, trgovec Carlo Cade in učiteljica Anna Braidotti, mi-zar Giuseppe Mersecchi in gospodinja Fiorinda Camussi, kapetan ital. vojske Giuseppe Mammone in gospodinja Teresa Conte, železničar Antonio Mastello in uradnica Elvira Komavli, kartotehnik Franco Zei in tekstilka Anna Visin, električar Celeste Visintin in bolničarka Margherita Furlani, parke-tir Luciano Marega in tekstilka Angela Sussig, stavbni risar Pietro Pizzul in gospodinja Maria Tomadin. Oklici: zastopnik Ferruccio Moc-chiut in prodajalka Maria Della Libera, študent Eugenio Brumatti in uradnica Concetta Di Minica radiotehnik Charles Deyo in bolničarka Anna Badin. v Ločnik. V isti smeri se je za njim peljal Fiat 1100, ki ga je vozil 41-letni Luciano Bressan iz Lečnika, Ul. T. Tasso 22. Obe vozili sta se peljali dokaj počasi, vendar se je osebni avto zaletel v potniškega, ker so mu v kritičnem trenutku odpovedale zavore. Zaletel se je v zadnji del avtobusa in se precej poškodoval. Šofer se je s spodnjim delom telesa zaletel v volan in si zlomil grodnico. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh. Zaradi omotice je padel s kolesa Ob 20.50 so pripeljali v civilno goriško bolnišnico 30-letnega Eugenia Sussija iz Ločnika, Ul. Campagna bassa 4, ki se mu je zvrtelo v glavi, ko se je vozil s kolesom blizu svojega doma ter je padel. Zdravniki so mu ugotovili rano na lasišču ter udarec na čelu in so ga pridržali na zdravljenju za sedem dni. «Studi Goriziani» o Alojzu Gradniku V 23 zvezku časopisa za zgodo, vino «Studi Goriziani», ki ga izdaja «Biblioteca governativa» o Gorici pod vodstvom njenega dt-rektorja dr. Manzintja, je v italijanskem jeziku objavljen tudi članek knjižničarja v Novi Gorici Marijana Breclja o «Alojzu Gradniku — pesniku med dvema svetovoma». Na takšen način se je tudi italijanska kulturna javnost seznanila s tem velikim umetnikom ob S0-letnici njegovega rojstva. Avtor članka uvodoma omenja vplive italijanske kulture na Gradnikovo ustvarjanje ter se nato loti obravnave njegovih del, ki jih je kakšnih 50 prevedenih v deset tujih jezikov. V italijanščino so prevedli 11 Gradnikovih del, neobjavljeni pa so še prevodi D’Annunzia, Danteja, Bracca in Trilusse. Nedvomno predstavlja Brecljev članek, napisan v tekočem slopu, pomemben prispevek, ki je izčrp-no prikazal italijanskemu krogu čitateljev lik velikega literarnega ustvarjalca, sina naše zemlje. V tem zvezku je še več prispevkov zgodovinskega značaja, k» so jih napisali tudi nekateri znam pisci kot na primer pesnik Mann (o Paternolliju) in drugi. Prav zaradi stalnega napora, ki ga je čutiti pri urejevanju te revije. da bi se ranno v naših krajih zgradil kar najbolj trden most, preko katerega bi se spoznavala dva tukaj od nekdaj živeča naroda, zasluži revija vso našo pozornost. njeni urejevalci in sodelavci pa pohvalo za svoje napore. r (.arici VERDI. 14.30: «Gli imbroglioni», Walter Chiari in Antonella Lual-di. Italijanski òmobeli film. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 14.30: «Il buio oltre la siepe», G. Pečk ln Badtham. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 15.00: «Totò e Cleopatra», M. Noel in Totò. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.15: «Taur, U re della forza bruta», J. Robinson in D. Cortez. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. v Tržiču PRINCIPE: «Cowboy col velo da sposa», Hayley Mills, Maureen O’ Hara in B. Keith. Barvni film Walt Disneyja. NAZIONALE: «Sentieri selvaggi», John Wayne Barvni film. EXCELSIOR: «Le folli notti del dott. Jeril», Jerry Lewis. Barvni film. AZZURRO: «La schiava di Bagdad», Anna Karina, Antonio Vilar in Gerad Barrey. Cinemascopski barvni film. r Runkah RIO: «Agente 007 licenza di uccidere». EXCELSIOR: «Gli ammutinati del Bounty», Marion Brando. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je prta v Gorici lekarna «AL CORI Korzo Italia St. 89, tel. 24 43. TEM *KRATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici višjo temperaturo 22,2 stopinj 13 uri, najnižjo 6 stopinj ob Povprečne dnevne vlage je bi odstotkov. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok i gela Krajnika, Oslavci darovali Dijaško Matico 9.360 lir. NOGOMET DANES BOLOGNA-MILAN Adami CATANIA-TORINO Rigato FIORENTINA-SPAL Cirone GENOA-MODENA Lo Bello INTER-SAMPDORIA Ds Robbio JUVflNTUS-ROMA Jonni LAZIO-LANEROSSI VICENZA Di Tanno MANTOVA-ATALANTA Ferrari MESSINA-BARI Gambarotta ZA ITAL. POKAL VARESE-SIMM. MONZA Barolo DANAŠNJE 6. KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA Bologna - Milan osrednja točka današnjega sporeda V sredo bodo odigrali sedmo kolo Zaradi nedeljskega premora z mednarodno tekmo, ki se je končala s porazom Italije v Moskvi, bodo nogometaši A lige imeli v prihodnjem tednu kar dvakrat nastop za točke. Danes bo šesto kolo, v sredo pa bodo morali še enkrat na igrišča za dvoboje sedmega prvenstvega zavrtljaja. Najbolj pričakovana in sploh najzanimivejša tekma današnjega kola bi morala biti v Bologni, miiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii ZA ŽENSKE ZAČETEK BORBE POD KOŠI Ginnastica Triestina šebrezTarabocchiove Bivša napadalna trojka Videmčank v Paviji Deset ekip od dvanajstih povabljenih bo danes spet stopilo na Igrišče in se pomerilo v prvem kolu tekmovanja zvezne košarkarske lige. Preštevilna liga je že lani nudila velike skrbi voditeljem in marsikateri klub je zašel v finančne težave. Zato sta vodstvi milanskega Europhona in tržaškega Circolo Marina Mercantile raje odpovedali svoje sodelovanje pred samim pričetkom: zaradi finančnih vzrokov in zaradi šibkosti ekipe. Mlade Trža---------------------------------- čanke bi se namreč prav težko pro- tivile mnogo boljšim nasprotnicam in prezahtevno tekmovanje bi brez dvoma ugasnilo v marsikateri igralki veselje do tega športa. Drugi tržaški klub «Ginnastica» bo nastopal. Praktično z istimi igralkami kakor lani, z edino izjemo Caradon-ne. ki je lani branila barve Acega-ta in spada med najbolj talentirane tržaške igralke. Tega so se zavedli tudi državni voditelji, ki so Je povabili skupno s Callonovo in Rauberjevo na skupni trening za državno ekipo, ki se bo pomerila s Francijo. Vsaj v prvem delu tekmovanja bo tržaška ekipa še vedno nastopala brez svoje kapetanke Tarabocchio-ve, ki je zaradi poškodbe na nogi še vedno prisiljena ostati ob robu igrišča. To je brez dvoma občutni handicap za tukajšnjo ekipo, ki se bo moralo odpovedati vsaki želji za boljši plasma. Borba za zmago se bo brez dvoma tudi letos odvijala med turin-sko Fiat, ki je lani odnesla častni naslov, ne da bi enkrat samo bila poražena, milansko Stando, ki je premagala vse svoje nasprotnice z izjemo rimskih atletinj in ojačeno ekipo Onde iz Pavie. Ta klub, ki je imel lani kot glavni steber ekipe Geronijevo, je letos obnovil napadalno trojico nekdanje Udinese s tem, da je poklical k sodelovanju še Pausichevo in Persi j evo. Ostale ekipe so že zdaj še pred prvim sodniškim zvižkom odrezane iz borbe za boljši plasma. Medtem ko bodo predstavnice prve tro-jioe zaigrale praktično svoje prvenstvo, se bodo ostali klubi borili za razvrstitev na preostalih mestih, kar je seveda dokaj žalostno za tekmovanje samo ker ga uničuje in oddaljuje iz te športne panoge mnoge tehnične moči, ki vedo, da kljub svojemu znanju in požrtvovalnosti ne morejo priti do izraza. Zenska košarka je kar se tega tiče v dolgi več let trajajoči krizi in zvezni voditelji so pokazali svojo nezmožnost pri obnovi nekdanjega sijaja. Polagoma se tudi tu uveljavljajo klubi, ki zberejo okoli sebe že praktično profesionalne igralke. To kristalizira dejavnost in manjša elan bolj revnih klubov, ki se s prvimi ne morejo kosati na finančnem še prej kot na športnem področju. Omsa Faenza-Ginnastica Triestina Pejo Brescia-Autonnmi Torino Portorico Vicenza-Onda Pavia Fiat Torino-Fontana Bologna Libertas Napoli-Standa Milano I. P. S Z BOR obvešča odbojkarsko ekipo Zgonika, da bodo vaje jutri v ponedeljek v dvorani na stadionu pri Sv. Ivanu v Trstu ob 20. uri. ŠOVINIZEM TUDI V ŠPORTU Za teden dni odloženo prvenstvo II. kategorije diletantov Nogometno prvenstvo H skupine druge amaterske kategorije se ne bo začelo danes kot je bilo na sporedu. Vodstvo tukajšnjega odbora nogometne zveze je začetek odložilo za teden dni. Vse to zaradi šovinističnega stališča nekaterih voditeljev tržaških klubov, ki zahtevajo, da proseško Primorje zamenja naziv enajstorice. kjer bo gostoval Milan. Gostje se zavedajo svojih moči, saj so si prejšnjo sredo privoščili v tekmi za svetovni pokal celo Pelèjev Santos. V Bologni pa jim bo verjetno težje predlo. Nekaj igralcev, kot so Maldini, Trapattoni in Ri-vera, bo prav gotovo občutilo u-trujenost zaradi vmesnih mednarodnih tekem. Na vsak način so v Bologni pripravljeni na vse in seveda tudi na zmago. Ostali «velikani» bodo imeli razmeroma lahek posel: to velja za Fiorentino, ki bo imela v gosteh enajstorico iz Ferrare in za Inter-ja, ki mu zmaga nad gostujočo Sampdorio ne bi smela uiti. Težje pa bo za Juventus, ki bo moral gostiti nevarno Romo. Turinčani se ne bodo mogli poslužiti diskvalificiranega Sivorija, medtem ko bo Roma prišla v goste s trenutno najboljšimi nogometaši, ki bodo skušali odščipniti gostiteljem" če ne obe, pa vsaj eno točko. Za ostale tekme je težko predvideti izide. V številnih primerih se ne bi čudili, če bi se dvoboji zaključili brez premagancev in brez zmagovalcev, To bi se moralo zgoditi v Catanii, kjer bo gostoval Torino in tudi v Genovi, kamor bo prišla Modena. Se težja so predvidevanja za srečanja med Laziom in Lanerossi ter med Mantovo in Atalanto, kjer se lahko tudi zgodi, da se igralci iz Bergama vrnejo s celotnim izkupičkom domov. V Mes-sini pa bo verjetno ostala zmaga v rokah domačinov, ki ne bodo dopustili, da bi Bari obogatel na njihov račun. Najtanjša ura, kar jih je - milimetrska - SUPER ŠVICARSKE MARKE (fi) TDAIMW11L SUPER THIN m LUIS D’OR ________ <É> priporoča svojim gostom termalr ne morske kopeli v novih terman ROTEI PALAČE PORTOROŽ HOTEL «ADRIA» ANKARAN Telefon 741-12 nudi gostom v sodobno preurejenih prostorih prvovrstno hrano in izbrane pijače — Spoštovanim gostom priporočamo tudi restavracijo «LAZARET» SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi ladjami redno progo Jadran-Južna Amerika — via Zahodna Afrika fRIJeka Split, Napoli, Genova, Marseille, Casablanca, Dakar. Conakry, Tako-radi, Tema, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko, ZDA — Zahodna obala sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od IMO do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja (Splošna plovbai Piran, Zupančičeva ulica 24. In na naše agente po vsem svetu. Telegrami; Plovba Piran Telev.l: 035—22, 035—23 Telefoni: 72-170 do 72-177 Moška odbojkarska ekipa Bora je v četrtek prepričljivo premagala še-storko tržaških gasilcev (na sliki prizor med igro) in se tako dokončno uvrstila v finale turnirja za pokal Treh Benečiji. Danes pa bodo prišla na vrsto dekleta Bora, ki bodo vrnila, vedno v okviru istega turnirja, obisk goriški AGI. Tekma bo ob 10. uri v telovadnici na Trgu Medaglie d’Oro Gostilna «Maček» LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 15-17 vabi na razne primorske in ★ HOTEL ★ TURIST ★ LJUBLJANA Dalmatinova 13, tel. 37-110 Hotel ima moderna ležišča, dobro kuhinjo in zmerne cene niiiiiiiiiiiiiiiHiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii »j Vas vabi na razna )jiiuiuioi\g !:• druge specialitete ter se priporoča jjjza cenjeni obisk! Hotel restavracija «LUCIJA» v Portorožu vabi na odlično kuhinjo in Ubrane pijače OBIŠČITE NAŠ NOČNI BAR V PIRANU, ODPRT J® VSAK DAN OD 23. URE DALJE. — MEDNARODNI ARTISTIČNI PROGRAM Obiščite znana zdravilišča v Sloveniji ROGAŠKA SLATINA — zdravi bolezni želodca ln prebavil DOBRNA — zdravi ženske bolezni LAŠKO — specialno za rehabilitacijo Invalidov Informaci je pri Turističnih uradih ali upravah zdravilišč omenjenih krajev. Cena pensiona 1800-2400 dinarjev. HOTEL «SLON* LJUBLJANA Titova 11), tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, ki JU) nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom ln večerjo Iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moder.m urejeni notelskl restavraciji Vam nudimo vse domače ln tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahk0 vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih In mednarodnem artističnem programu. Sprejemamo rezervacije za manjše ln večje družbe. Telefon 20-641-44. Ob letošnjem (od 26. do 4, nov.) LITERARNI NATEČAJ Športno združenje Bor razpisuje v okviru 6. slovenskega športnega tedna literarni natečaj. Udeleži se ga lahko vsak član slovenske skupnosti v republiki Italiji. Predložena dela morajo vsebinsko zajemati področje športa, telesne kulture, telesne vzgoje, skavtizma ali taborništva, rekreacije, planinstva, alpinizma itd. Vsa dela morajo biti dostojne vsebine. Vsak udeleženec lahko sodeluje na natečaju z kih ah različnih lik. Predložena dela tipkana na stroj dih in ne smejo kot 10 pisarniških listov (format cca 30x20 cm) dvojnega presledka. Ocenjevalno komisijo bodo sestavljali 3 člani, od katerih bo eden član SZ Bor, en pedagog in en književnik. Odločitve te komisije so nepreklicne. Vsa dela morajo biti predložena na sedežu SZ Bor, Trst, Vrdelska cesta 7/2 in sicer v dneh 22., 23. in 24. t.m. od 20. do 21. ure ali pa do istega roka po pošti. več deli ena-literarnih ob- morajo biti v štirih izv o-obsegati več 8. Komisija se bo sestala v teku 6. slovenskega športnega tedna in sestavila prednostno lestvico. Dve najvišje ocenjeni deli bosta nagrajeni z diplomama. 9. Vsako delo bo vsak član komisije ocenil z najmanj 1 do največ 10 točk. 10. Komisija lahko zavrne vsako delo, ki ne bi odgovarjalo tehničnim in vsebinskim določilom tega razpisa. 11. Vsa predložena dela morajo biti opremljena z geslom in vsebinskim naslovom dela. V zaprti zalepki morajo biti priloženi naslednji podatki : ime m priimek ter naslov udeleženca, geslo predloženega dela in eventualno tudi naslov društva za katerega tekmuje Na zunanjem ovitku zalepke mora biti ponovljeno geslo predloženega dela. TUDI FOTOGRAFI V TEKMI ZA NAJBOLJŠO SLIKO 1. Športno združenje Bor razpisuje v okviru 6. slovenskega športnega tedna fotografski natečaj. 2. Udeleži se ga lahko vsak član slovenske skupnosti v republiki Italiji. ' * Vsak udeleženec lahko predstavi več črnobelih ali barvastih fotografij, formata vsaj 24x30 centimetrov. Predložena dela morajo vsebinsko zajemati področje športa, telesne kulture, telesne vzgoje, skavtizma ali taborništva, rekreacije, planinstva, alpinizma itd. Biti morajo dostojne vsebine. Ocenjevalno komisijo bodo sestavljali 3 člani, katerih odločitev je nepreklicna in sicer član SZ Bor, član Slovenskega fotokluba in ,član SPD Trst. Komisija pe bo sestala 24. t.m. in sestavila prednostno lestvico. Dve najvišji ocenjeni deli bosta nagrajeni z diplomama. Ocenjevalo se bo s tremi kriteriji: vsebina, kompozicija, tehnika. Za vsako od teh točk podeli vsak ocenjevalec od najmanj 1 do največ 10 točk. Komisija lahko zavrne vsako delo, ki ne bi odgovarjalo tehničnim in vsebinskim 'določilom lega razpisa. Vsa predložena dela morajo biti opremljena z geslom in vsebinskim naslovom dela. V zaprti zalepki morajo biti priloženi naslednji podatki: ime in priimek ter naslov udeleženca, geslo predloženega dela in e-ventualno tudi 'naslov društva * za katerega tekmuje. Na zunanjem- ovitku zalepke mora biti ■' ponovljeno geslo predloženega ? dela,, oziroma del. Vsa dela i-stega udeleženca morajo imeti enako geslo. 10. Vsa dela morajo biti predložena na sedežu SZ Bor, Trst, Vrdelska cesta 7/2, in sicer o-sebno v dneh 22., 23. in 24. t.m. od 20. do 21. ure. SLIKARSKE RAZSTAVE NE BO Kot je bilo že objavljeno v dnevnem tisku je športno združenje Bor nameravalo prirediti ob priliki letošnjega 6. športnega tedna slikarsko raz-stavp. Ker pa bi bila istočasno še ena podobna slikarska manifestacija, katere čisti izkupiček bo šel v korist žrtev katastrofalnega potresa v Skopju, je odbor ŠZ Bor sklenil prenesti svojo razstavo na kasnejši čas, da ne bi z istočasnostjo dveh enakih prireditev krnil humane pobude Slovenskega kulturnega kluba. MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT JnWlXJUJùrfUl KOPER-JUGOSLAVIJA KOPER TELEFON 21.630 TELEX 03-517 4M 4M 4h A doledovanje in vskladiščevanje blaga Z kvantitativni prevzem Z poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah Z redni zbirni promet iz evropskih centrov Z mednarodni cestni transport blaga £ z lastnimi kamioni Z po kopnem, po morju, po rekah carinjenje blaga in zraku transportno zavarovanje blaga booking ladijskega prostora kontrola transportnih dokumentov strokovno pakiranje telef. 21-630 21-630 36-170 Direkcija Koper Filiala Koper Filiala Ljubljana Ul. M. Pijade 13 Filiala Maribor 21-43 Partizanska c. 51 Filiala Zagreb 39-758 Jurišlčeva 9/1 Filiala za sejme 51-317 Zagreb, Ul. B. Kidriča bb Filiala Sežana 82 Avtoremont Sežana 39 telex telef. telex 03-517 Izpostava Kozina 10 Izpostava Prevalje 30 03-103 Izpostava Nova Gorica Železn. postaja 24-33 03-323 Rožna dolina 24-53 Izpostava Jesenice 3-43 02-148 Maršala Tita 1 Filiala Rijeka 25-481 02-515 02- 148 Beogradski trg 2 Filiala Beograd 33-427 01-128 Ul. Stevana Sremca 7 03- 122 Filiala Novi Sad 51-758 01-327 Ul. JNA 48/1 telef. Filiala Subotica 14-54 Ul. Gen. Drapšina 15 Izpostava Celje 30-70 čuprijska ul. 10 Izpostava Podgorje 4 Izpostava Sarajevo 24-625 Brankova 6 Izpostava Bar 21-49 Jovana Tomaševiča 2 Izpostava Zrenjanin Izpostava Dimitrovgrad 25 Maršala Tita 178 telex 01-718 03-348 Agatha Christie: [J £ S E TT ZAMORČKOV ŠLO JE 13. Rogers se je odkašljal in si ovlažil ustnice. «Omenili so tudi nekaj o meni ln gospe Rogersovi — v vezi z gospodično Brady. Na vsem tem ni niti trohice resnice, gospod. Pri gospodični Brady sva bila z ženo v službi do njene smrti Vedno je bila slabega zdravja, vse od tistega časa, ko sva prišla k njej. Tiste noči, ko ji je bilo tako zelo slabo, je bila zunaj huda nevihta. Telefon je bil pokvarjen in nismo mogli telefonirati po zdravnika. Zato sem Sel ponj kar peš. Toda pripeljal sem ga prepozno. Napravili smo zanjo vse, kar je bilo v naših močeh, a zaman. Z ženo sva ji bila zelo vdana. Vsakdo vam bo to potrdil, če ga le vprašate. Nihče ni nikoli rekel niti besedice proti nama... niti besedice.» Lombard je gledal zamišljeno Rogersov spačeni obraz, njegove suhe ustnice, strah v njegovih očeh Spomni! se je, kako mu je malo poprej zropotal pladenj s kavo na tla. Mislil si je sam pri sebi: «O, ali res?» a tega ni izgovoril. Blore je spregovoril na svoj prijazni, uradni način. Vprašal g» je: «Nekaj malega ste pa le podedovali po njeni smrti, kajne?» Rogers se je vzravnal ln rekel togo: «Gospodična Brady je zapustila nekaj tudi nama v priznanje za najino zvesto službovanje. Rad bi vedel, zakaj naj Eri tega ne storila?» «Kaj pa z vami, gospod Blore?» je vprašal Lombard. «Kaj je z mano?» «Tudi vaše ime je bilo na seznamu!» Blore je zardel in rekel: «Mislite na Landorja? Slo je za rop v Londonski trgovski banki.» Gospod sodnik Wargrave se je zganil in rekel: «Tega se pa še spominjam, stvar ni šla sicer skozi moje roke, toda tega slučaja se spominjam. Landor je bil obsojen po vašem pričevanju. Vi ste bili tisti policijski uradnik, ki je vodil preiskavo, kaj ne?» «Da,» je rekel Blore. «Landor je bil obsojen na dosmrtno ječo in je umrl čez eno leto v kaznilnici na Dortmooru. Bil je rahlega zdravja.» Blore Je rekel: «Bil je slepar. Prav on je pobil nočnega čuvaja. Dokazi so jasno pričali proti njemu.» Wargrave je rekel počasi: «Mislim, da so vas pohvalili, ker ste tako spretno vodili preiskavo.» «Da, avanziral sem,» je rekel Blore nejevoljno In dodal. «Izvrševal sem le svojo dolžnost.» Lombard se je zasmejal z zvonkim glasom in rekel: «Vidite, da smo vsi poštenjakoviči, ki radi izvršujemo svojo dolžnost in ljubimo pravico — izvzemši mene! Kaj pa z vami, doktor Armstrong — kako je z vašo profesionalno pomoto? Gre za kako nezakonito operacijo, kaj ne?» Emilija Brent ga je pogledala zaničljivo in se nekoliko odmaknila od njega. Doktor Armstrong, ki se je znal dobro obvladovati, je zmajal dobrovoljno z glavo. «Stvar mi je popolnoma nerazumljiva,» je rekel. «To ime ne pomeni prav nič zame. Kako je že rekel glas — Clees? dose? Ne spominjam se, da bi imel kdaj bolnika s tem imenom, ali pa da bi imel sploh zvezo s kakim smrtnim slučajem. Ta stvar je zame prava uganka. Seveda, od tedaj je preteklo že mnogo časa... Mogoče gre za kako mojo operacijo v bolnici. Mnogo ljudi pride prepozno k zdravniku; ko pa bolnik umre, mislijo, da je vsega kriv operater.» Vzdihnil je in zmajal z glavo. Sam pri sebi je pa mislil: Pijan — da pijan sem. bil — pijan... In operiral sem! Bil sem ves živčen — roke so se mi tresle. No da, umoril sem jo! Ubožica — starejša ženska — z lahkoto bi opravil delo, če bi bil trezen. Sreča zame, da smo zelo kolegialni v našem poklicu. Bolniška sestra je seveda vedela — toda držala je jezik za zobni. Moj bog, kako sem se prestrašil! Pozneje sem si zopet opomogel. Toda kdo neki je izvedel za to zadevo — po toliko letih? Tišina je vladala v sobi. Vsi so gledali, odkrito ali prikrito, na Emilijo Brent. Sele čez nekaj minut se je zavedla, kaj pričakujejo od nje. Namršila je obrvi in rekla: «Ali čakate, da tudi jaz kaj povem? Ničesar nimam povedati!» Sodnik je vprašal: «Prav ničesar, gospodična Brent?» «Ne, ničesar,» je odgovorila in stisnila ustnice. Sodnik si je pogladil lice in rekel prijazno: «Ali si pridržujete pravico do obrambe za pozneje?» Gospodična Brent Je odgovorila s hladnim glasom; «Tu ne gre za obrambo, Vedno sem živela in delala vse po svoji vesti. Prav ničesar si nimam očitati.» Na prisotnih se je pokazal izraz nezadovoljstva. Toda Emilija Brent ni spadala med tiste ljudi, na katere lahko vpliva javno mnenje. Sedela Je uporno in ni hotela popustiti. Sodnik se je najprej odkašljal, nato je rekel: «Za enkrat ostanemo pri tem. Povejte mi sedaj, Rogers, kdo Je še na tem otoku razen nas in vas in vaše žene?» «Nihče, gospod, prav nihče.» «Ali ste gotovi?» «Popolnoma gotov, gospod.» Wargrave je rekel: «Se sedaj mi ni jasno, čemu nas Je zbral tu naš neznani gostitelj. Toda po mojem mnenju ta človek, pa naj bo že kdorkoli, ni pri pravi pameti.» «Mogoče je še celo nevaren. Po mojem mnenju bi bilo najbolje, da zapustimo čimprej ta otok. Predlagam, da odrinemo še ta večer.» «Oprostite, gospod,» je rekel Rogers, «toda na otoku ni nobenega čolna.» «Sploh nobenega čolna?» «Ne, nobenega.» «Kako pa vzdržujete stike s kopnim?» «Pred Narracott prihaja sem vsako jutro, gospod. Prinese nam kruh, mleko, pošto in sprejema naročila.» Gospod sodnik Wargrave je rekel: «Potem bo, mislim, najbolje, da odrinemo jutri zjutraj, brž ko pride Narracott s čolnom.» Vsi so bili zadovoljni s tem predlogom, le Anton Marston se ni strinjal z večino. «Zdi se mi nekam nešportno,» je rekel. «Morali bi vendar razjasniti to uganko, preden gremo. Vse skupaj je kakor kaka detektivska povest.., in to prav napeta.» Sodnik je jedko pripomnil: «V moji starosti me prav nič ne mikajo napete zgodbe.» Anton se je zasmejal in rekel: «Vedno manj ljudi živi pošteno. Jaz sem za zločin! Na to se pije!» Zgrabil je svoj kozarec in ga izpraznil v dušku. Mogoče je to storil prehitro. Dušil se je in dušil. Obraz se mu je spačil in postal škrlatno rdeč. Lovil je sapo — po-tem je zdrknil s stola in kozarec mu je padel iz roke. (Nadaljevanje sledi) URKDNISIVO: TRST - UL MONTECCH1 6 -II TELEFON 93-808 IN 94-BH8 - Poštni predal 550 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 8 Pellico l-Il. Tel - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA 8t. 20 - Tel. St 47-338 - NAROČNINA: mesečna 651 11) - Vnaprej: Četrt- letna 1WXJ lir polletna 3500 lir, celoletna 8400 lir — SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 ain - Nedeljslta: posamezne 40 din letno 1920 din, polletno 060 din Četrtletno 480 din - Postni tekoči raCun: Založništvo tržaškega tiskj Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADII, DZS, Ljubljana. Stari tre štev 3/1 nad Tel. 22.207, tekoči raCun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca; trgovski 130, finančno-upravni 200, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Vsi oglas’ se naročajo pri upravi. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst