GLAS LETO XXIII. ŠT. 22 (1084) / TRST, GORICA ČETRTEK, 14. JUNIJA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Knjižna novost Naš sodelavec prof. Primož Sturman je avtor knjižnega prvenca Gorica je naša 9 Foto JMP Pezdir o propadu TKB Še o bančnih luknjah TRST četrtek, 7. junija 2018, je bilo v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3 v Trstu zelo zani- mivo srečanje, ki ga je organiziralo ured- ništvo revije Mladika. Ob izidu zadnje številke re- vije, v kateri je Fokus osredotočen na propad Tržaške kreditne banke (TKB) in njeno povezavo s Kvarnersko banko na Hrvaškem, so želeli pri- praviti javno razpravo o še nerazčiščenih ozadjih finančnega zloma, ki ga je ob koncu prejšnjega stoletja doživela manjšina. Za nekatere je to že zgodovina in so mnenja, da ni primerno odpirati starih ran, pri uredništvu revije pa so prepričani, da nas mora zgodovina učiti ob napakah iz prete- klosti, da se ne bi več ponavljale, zato je nujno, da skušamo razčistiti še nedorečene vidike neka- terih zadev, ki vplivajo na celotno slovensko manjšino. Večer je uvedel in vodil Ivo Jevnikar, ki je obnovil vsebino majske Mladike in nato predal besedo ekonomistu Radu Pezdirju, članu komisije sloven- skega parlamenta, ki že več časa raziskuje bančne luknje. Ta je zelo strokovno, a nujno v strnjeni obliki razložil, kako so bili nekateri akterji tržaške TKB povezani z Novo Ljubljansko banko in so vzpostavili nekakšno “vzporedno” ekonomijo, s katero so ustanavljali podjetja v davčnih oazah in po njih prelivali ogromne vsote denarja. Zanimi- va je bila povezava med skupinami, ki so uradno delovale zakonito, s finančnimi manevri pa so odtujevale sredstva v nepojasnjene namene. Si- stem vzporedne ekonomije je v nekdanji Jugosla- viji razvil Niko Kavčič, funkcionar Službe državne varnosti (Udbe) in je preko zamejstva lahko na tak način imela sama Udba vpliv na marsikaj. / str. 10 Mitja Petaros V www.noviglas.eu Polje, kdo bo tebe ljubil? Vrhunski pevski koncert v Trstu Žlahtna Bernarda in Marcos Fink meti zaradi življenjskih okoliščin več domovin in dodati temu še razgledanost umetnika je najbolj naravna pot do svetovljanstva. Operna pevca Bernarda in Marcos Fink sta žlahten dokaz, da je narodna pripadnost globoko, ne pa nujno enosmerno čutenje. Izseljenci so od nekdaj lahko vzor za organizirane manjšine, saj se ljubezen do domovine v njih ohranja z zelo močno motivacijo, njihovo svetovljanstvo in hkrati trdna zavest o lastnih (tudi različnih) koreninah pa je danes lahko zanimiva iztočnica za razmišljanje o prihodnosti manjšin. Verjetno tudi zaradi tega si je Slovenska prosveta ob sedemdesetletnici delovanja zamislila glasbeni dogodek z naslovom Brez meja, na katerem sta svetovno priznana pevca povedala svojo zgodbo z glasbo avstrijskih, nemških, argentinskih, slovenskih in zamejskih avtorjev. / str. 3 I Pomagajmo! Na pomoč prizadetim v petkovem neurju tudi Slovenska karitas o petkovem neurju s točo, ki je po Beli kra- jini povzročilo precejšnjo gmotno škodo, se je veliko število ljudi znašlo v stiski. Zbi- ranje pomoči prizadetim v ujmi je začela tudi Slovenska karitas. Ta je za prvo pomoč najbolj prizadetim že namenila 10.000 evrov, so sporočili iz Slovenske karitas. Po poročanju centra za ob- veščanje je domačim gasil- cem pri odpravljanju po- sledic neurja na območju občine Črnomelj pomaga- lo 1035 gasilcev z 214 vo- zili. Prišli so gasilci iz Lju- bljanske in Gorenjske regi- je, pa tudi iz Savinjsko Šaleške, Notranjske, Zasav- ske, Celjske in Dolenjske regije, obe sosednji gasilski zvezi Metlika in Semič ter hrvaški gasilci iz Karlovške županije. V akciji zbrana sredstva bodo namenjena socialno ogroženim gospodin- jstvom predvsem pri po- krivanju stroškov nakupa strešnikov, urejanju streh, ki so bila pokrita s sa- lonitno in drugo kritino, ter menjavi poškodo- vanih stekel, so zapisali v sporočilu za javnost. Pri tem so poudarili, da je prošnjo za prejetje pomoči mogoče oddati na župnijsko Karitas Črnomelj in škofijsko Karitas Novo mesto. Ti bosta v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ko- ordinirali pomoč. P Fizične in pravne osebe lahko prostovoljne pri-spevke nakažejo na tekoči račun Slovenske ka-ritas SI56 0214 0001 5556 761 s sklicem SI00 201 in kodo namena NEURJE 2018. Prizadetim je mogoče pomagati tudi s poslanim kratkim sms sporočilom KA- RITAS na 1919, s katerim se prispeva en evro za strešnik. Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, A1, Tele- macha in T-2, so še zapisali v sporočilu. Na pomoč prizadetim je že priskočil tudi Rdeči križ Slo- venije, pomoč lokalnim skupnostim pa je prav tako obljubil premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle. Ce- rar je Črnomelj obiskal prejšnjo soboto dopoldne, kjer si je ogledal posledice neurja. Kot je dejal v izjavi za medije, se bo vlada z nastalo škodo seznanila že na prvi naslednji seji. Obljubil je po- moč, pri čemer bo prioriteta odprava škode, ki jo je neurje povzročilo na šolskih objek- tih. V neurju je med drugim razkrilo in razbilo stre- he na srednji šoli Črnomelj, osnovni šoli Loka, vrtcu Čardak in osnovni šoli Vinica. Samo v občini Črnomelj je sicer poškodovanih več kot 400 objektov, na določenih območjih je uničen ves pridelek, toča je poškodovala vsa zunaj par- kirana vozila. Svet okrog nas14. junija 20182 Povejmo na glas Časi bodo razgibani Naše razmerje do sočloveka in Boga Človek je vedno sam nosilec svojega etosa itni odnos pri vsakem člo- veku je medsebojnost. Ka- ko se mi med seboj srečujemo, pogovarjamo, razu- memo, dopolnjujemo, pomaga- mo … Če to medčloveško razmer- je ne gradi bitne polnosti med dvema človekoma ali med več ljudmi, ampak jo ce- lo osiromašuje ali razgrajuje, pride do polaščajočega se razmerja. Tako člo- vek sočloveku po- staja uporabni pred- met. Srečamo se, vi- dimo se, pomaga- mo si, ko se potre- bujemo! Tega žal danes ni malo. Enako je pri vernem človeku. Tudi ver- nik si lahko “pri- lašča” Boga in ga jemlje samo kot uporabno sredstvo. Tak odnos med človekom in Bogom je ma- likovalstvo in je nasprotje vere, ki je za človeka osebni odnos do Bo- ga, s katerim verni človek stopa v medsebojnost. Polaščajoči se odnos nad kako osebo je ne ple- meniti ali osrečuje, ampak jo razčlovečuje in duhovno siro- maši. Polaščajoči se človek ni zmožen sprejeti sebe, svojo ose- bo, da bi mu nudil oporo. Enako je z malikovalsko religioz- nim človekom. Ta ne more od- kriti nobene poti do Boga, še naj- manj tiste, ki ga vabi k medseboj- B nosti. Usmerjen je v neki idol, kiga on razume kot zadovoljevalcanjegovih potreb, ne kot Božjo voljo -, h kateremu se obrača kot odvisnik v nekakšnem daj -dam položaju. Takšno človekovo stan- je ni svobodno. V tem primeru je medsebojnost naravnana na go- spodovalnost enega nad drugim. Prav zato je bistveno, kakšen je odnos človeka do človeka, ker iz tega izhaja tudi človekov odnos do Boga. Če je ta odnos naravnan na med- sebojno dopolnjevanje, je to do- bro, če pa pride do nadvlade ene- ga nad drugim, potem je to na- pačno. Ob tem spoznamo, zakaj pride do poraznega rezultata med dvema zaljubljencema, ker sta sebično zaljubljena. V po- laščajočem se razmerju praznita medsebojno ljubezen in se končno znajdeta v praznini la- stne človeškosti in človečnosti. Vsak človek je neodtujljivo zave- zan drugemu. Človekova huma- nost se vidi prav pri etični drži do bližnjega. Ko koga ogovorimo, pričakujemo njegov odgovor. Ljudje smo postavljeni v ne- kakšno luč ogovora, poklicani smo v medsebojnost, kar zahteva spoštljiv odnos do drugega, do sočloveka ali do sobivajočega. V odgovornosti je tako zaobsežena vsa vsebina temeljne etične drže človeka. Takšna človekova etična drža pa ni nekaj splošnega, ampak je to lahko samo njegova osebna drža, saj etično biva iz svoje lastne bivanjske iz- kušnje le konkretna ose- ba in ona sama mora v sebi - svoji zavesti - najti osebno utemeljitev pa tudi motivacijo za svojo temeljno etično držo - za odgovornost, ker je samo oseba nosilec eto- sa. Ta izkušnja človekovega bivanja je odprta tudi za religiozno izkušnjo bi- vanja. Bog postane člo- veku razumljiv kot Drugi, ker člo- veka kliče k polnosti. Bog človeka nagovarja po razmerju, ki je osnovna možnost, da človek iz- stopi iz sebe, se približa drugemu in istočasno presega v vse pol- nejše preseganje vseobsegajoče Božje ljubezni, milosti, dobrote, pravičnosti, miru … Tako posta- ne Bog človeku prvi in poslednji Drugi, saj “z Njim in po Njem in v Njem” človek tudi živi. Ko po- stanemo ljudje bitja odprtega bi- vanja do okolja in sočloveka, vstopimo v sobivanje z Večnim Bivanjem. Ambrož Kodelja daj je že mogoče videti, da prihajamo v razgibano in žal zares nelahko obdobje. Obdobje, ko vse bolj uspevajo odločne, da ne rečemo nasilne politike, ki bodo želele pogojevati naše življenje. Vendar, da se razu- memo, urejanje zadev s tršo roko ne prihaja nekje od zgoraj, ni višja sila, ampak so ali smo ljudje, ki se za takšne prijeme opredeljujemo in jih z volitvami ustoličimo. Samo poglejmo Italijo, Avstrijo, Madžarsko in celo naj- močnejšo stranko v Sloveniji, ki se odkrito na- vezuje na Orbana, pa je slika jasna. Nova rim- ska vlada bo vsekakor zelo hitro uvedla ostre protimigrantske ukrepe, Avstrija poziva Hrvaško, naj v obrambi pred pribežniki postavi na mejo z Bosno in Hercegovino vojsko, po- menljiv dogodek pa se je nedavno zgodil tudi v naši deželi Furlaniji Julijski krajini, ko se je Cerkev zelo jasno opredelila za solidarnost z begunci. Z desne tržiške občine se je namreč takoj oglasilo opozorilo, “naj duhovniki misli- jo na Italijane” in ne na koga drugega. Torej mi in sploh ne tudi tujci, nikakor ne tudi drugi in drugačni, potemtakem groba delitev ljudi in vse manj čuta za druge. In kot rečeno, izvor te miselnosti so ali smo ljudje ali vsaj tolikšna večina med nami, da so zdaj vsak dan bolj vid- ne posledice takšne naravnanosti. Na dlani je, da vse izvira iz nemira in strahu, v ljudeh je nemira in strahu vse več, in to zaradi pribežni- kov, beguncev, tujcev, ki so nas dodobra no- tranje spodmaknili. Čutimo se ogrožene in se hočemo te ogroženosti v kar največji meri in kar najhitreje rešiti, zato volimo tiste, ki nas menda lahko rešijo, rešijo nemira in strahu. In odločamo se za tisto, čemur dandanes pravimo populizem, ki je vse močneje usidran, čeprav - kar je potem za marsikoga veliko presenečenje - nemir in strah le stopnjuje, da si posledično želimo še ostrejšega ukrepanja. Ta smer torej v nobenem primeru ni dobra, vodi le v večjo in še večjo splošno ostrino, medtem ko nemir in strah ljudi ostajata in temnita duševno obzorje. Težko je napovedati, kam vse to vodi in ali se bo populistična smer krepila ali pa jo bo soli- darnost v človeku za drugega človeka zajezila in zaustavila. Po mnenju nekaterih bo prav boj med prevlado populizma in med človekovim čutom za solidarnost osrednje dogajanje naše bližnje prihodnosti in prihodnjih let, pri čemer bi se morali zavedati, da brez solidarnosti niso na udaru le migranti, ampak vsakršna dru- gačnost in različnost. Utegne npr. priti do ne- strpnosti do istospolnih družin in odnosov ozi- roma ukinjanja že odpravljene diskriminacije, tujci tudi drugih evropskih narodov bodo lah- ko deležni hladnega obravnavanja in ne na- zadnje bodo morale biti v isti luči narodnostne manjšine pozorne na svojo vlogo in mesto v družbi. Populizem ali vsesplošna solidarnost torej - neskončno boljša je seveda vsesplošna solidarnost in prepričanje vanjo, dejanja zanjo. Le čut za sočloveka je na vseh ravneh blagor za vse, drugega blagra za vse ni in ga nikoli ni bilo. Janez Povše Z adružna kraška banka je junija priredila dva brezplačna seminarja za podjetnike s Tržaškega in Go- riškega, da bi jih seznanila s po- menom kakovo- stnega poslovo- denja in poslov- nega načrta. Predavatelj Gianluca San- chioni je po- slovni svetova- lec. V preteklosti je delal kot ge- neralni oziroma finančni direk- tor v pomem- bnih podjetniških skupinah, danes pa se posveča predvsem svetovanju majhnim in sred- Z nje velikim podjetjem. Podjet-nike opozarja, naj podrobnopreučijo naložbe in spodbuja- jo komercialni razvoj podjetja s posebnim poudarkom na strateških vidikih poslovanja. Na seminarju Sanchioni z udeleženci poglobi vidike, ki podjetnikom omogočajo, da z visoko stopnjo verjetnosti na- povedujejo razvoj poslovanja in se s tem obvarujejo pred nevšečnimi situacijami. To so zlasti smotrno vodenje pod- jetja, izboljšanje financ in ra- tinga podjetja, razvoj poslo- vanja, komunikacijska strate- gija in odnos s kreditodajalci, ocenjevanje in vzdržnost de- narnih tokov. Predavatelj nameni po- sebno pozor- nost analizi, kaj lahko podjetja stori- jo za iz- boljšanje upravljanja v smislu uspo- sabljanja in svetovanja. Prvi seminar je bil v 6. ju- nija 2018 v razstavni dvo- rani banke na Opčinah, drugi pa 13. junija 2018 v dvorani ZKB v Sovod- njah. Predsednika SSO in SKGZ sta pisala novemu predsedniku vlade O naši narodni skupnosti in še nerešenih vprašanjih redsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) sta pisala novemu predsedniku italijanske vlade Giuseppeju Conteju in ministru za notranje zadeve Matteu Salviniju in ju zaprosila za srečanje. V dopisu italijanskemu premierju Pavšič in Bandelj ugotavljata, “da smo Slovenci v Italiji zakonsko zaščiteni na državni in deželni ravni, o zaščiti pa jasno govorijo tudi mednarodne pogodbe in evropski dokumenti. Zakonska določila so izredna predpostavka za ohranitev in razvoj slovenske manjšine, ki je zgodovinsko prisotna v deželi Furlaniji Julijski krajini vzdolž državne meje s Slovenijo. V zvezi z zaščitnim zakonom št. 38/01 želiva poudariti, da po sedemnajstih letih od njegovega sprejetja nekateri členi še niso udejanjeni, zlasti tista, ki se nanašata na ustanovitev slovenske sekcije konservatorija Tartini v Trstu in na vračanje nepremičnin, med katerimi je Narodni dom v Trstu, ki sta ga izrecno omenila na nedavnem srečanju predsednika Republike Italije Sergio Mattarella in Republike Slovenije Borut Pahor. Prepričana sva, da bo vlada nadaljevala na poti P pozitivnega reševanjaproblemov, kot je bilo urejenovprašanje finančne podpore za dejavnosti na kulturnem, umetniškem, športnem, rekreacijskem, znanstvenem, raziskovalnem, vzgojnem, informativnem in založniškem področju, ki potekajo v okviru organizacij in ustanov slovenske narodne skupnosti. Naša skupnost je celovito organizirana, in to v vseh segmentih družbenega življenja: od šolstva in skrbi za slovenski jezik do kulture, športa, gospodarstva, medijev in drugih dejavnostih, ki predstavljajo steber življenja in dela nad 300 ustanov, organizacij in društev, ki ju predstavljata naši krovni organizaciji. Veliko si prizadevamo, da bo naš slovenski jezik prepoznaven v javnosti in v stikih z javno upravo, kot je zapisano tudi v samem zaščitnem zakonu. Ravno tako je pomembna neposredna finančna pomoč, ki nam jo država Italija, v okviru zaščitnega zakona, namenja tako za našo bogato organizacijsko stvarnost kot za uveljavljanje slovenskega jezika v javnosti. Posebej si prizadevamo, da se odnosi med Italijo in Slovenijo izboljšujejo, kar je pomembno jamstvo za pozitiven pristop k obema manjšinama, ki živita na tem predelu Evrope: italijanske v Istri in naše v Furlaniji Julijski krajini. Dolgoletno je intenzivno sodelovanje obeh narodnih skupnosti, ki se je v zadnjih letih s skupnimi evropskimi projekti še okrepilo”. V pismu, ki sta ga predsednika SSO in SKGZ naslovila na ministra za notranje zadeve Mattea Salvinija, sta posebej izpostavila vprašanje manjšinskega omizja. Tako pišeta: “Ministrstvo, ki ga vodite, je pred leti ustanovilo omizje za vprašanja slovenske manjšine, pri katerem sva tudi sodelovala kot izraz slovenske narodne skupnosti. Omizje je opravilo pomembno delo reševanja nekaterih odprtih vprašanj, ki so vezana na uresničevanje zaščitnega zakona št. 38/01, in nam ponudilo možnost plodnega sodelovanja med našo skupnostjo in samo Vlado. Zaradi povedanega sva prepričana, da boste v svojstvu najvišjega predstavnika notranjega ministrstva nadaljevali z dosedanjo dobro prakso skupnega sodelovanja in čim prej dali pobudo za obnovitev delovanja omizja samega”. V soboto zvečer je bila v Ronkah v okviru Časnikarskega festivala okrogla miza z naslovom “Da ne bi pozabili na svoje korenine: časnikarstvo jezikovnih manjšin”. Hatto Schmidt za dnevnik Južnotirolcev Dolomiten, od- govorni urednik Aleksander Koren za Primorski dnevnik, Bojan Brezigar kot nekdanji odgovorni urednik Pri- morskega dnevnika in predstavnik manjšinskih dnevnikov mreže Midas, za italijanski manjšinski dnevnik v Sloveniji in na Hrvaškem Voce del Popolo Dario Saftich so pod vodstvom kolegice Silvie De Michelis tednika Il Friuli spregovorili o stanju manjšinskih tiskanih medijev. Prisotne pa je lepo pozdravila naša senatorka Tatjana Rojc, ki je opozorila, da moramo ostati budni, da ne bi slučajno dovolili sedanji vladi, da vzame javna finančna sredstva manjšinskim medijem. Zadružna kraška banka Dva seminarja za podjetnike Aktualno 14. junija 2018 3 Žlahtna ... S 1. STRANI oncert v prestižnem ok- viru Male dvorane Victor de Sabata opernega gle- dališča Verdi v Trstu je nastal pod pokroviteljstvom Občine Trst in s podporo Dežele FJK v sklopu programa za vrednotenje slovenskega jezika in ob oblet- nici vstopa Slovenije v schen- gensko območje. Sporočilo večera je prišlo do izraza na več področjih: zaradi edinstvenosti umetniške ponud- be z ustvarjalci, ki so se uveljavili na najpomembnejših svetovnih odrih, a tudi ker je na ta način pripeljal slovensko glasbo in be- sedo v eno najbolj reprezenta- tivnih dvoran v naši deželi, ne nazadnje ker zaradi koncepta projekta, ki se ne zapira v ožje manjšinske kroge, spregovori o pomenu jezika in torej manjšin v svetovljanskem duhu. Temu bi lahko dodali, da je bil dogodek dragocen dar celotni slovenski skupnosti v naši deželi, saj so bi- le vstopnice zastonj. Operni pevci, ki dosežejo do- ločeno priznanost, postanejo tu- di glasniki svojega naroda, in to velikokrat poudarjajo v svojih solo recitalih, kjer jim večja svo- boda pri sestavljanju programa omogoča, da ob svetovno zna- nih umetnikih pripeljejo pod svetlejše reflektorje tudi avtorje in ljudske pesmi manjših naro- dov, katerim pripadajo. Bernar- da in Marcos Fink nista nikoli skrivala globoke navezanosti na slovenske korenine, čeprav sta se rodila in sta odrasla v Buenos Ai- K resu. Hkrati je srce ostalo v rodniArgentini, čeprav oba že dolgolet živita v Evropi. O tem govo- rita tudi njuni dve CD plošči, od katerih je prva namenjena ar- gentinski glasbi, druga pa slo- venskim samospevom in due- tom. V tej pevca sodelujeta z odličnim pianistom Anthony- jem Spirijem, ki je tudi na kon- certu v Trstu zgovorno potrdil sadove dolgoletne umetniške zveze: njegova razkošna sprem- ljava je pokazala izkušnjo ko- mornega izvajalca in sodelavca priznanih solopevcev, ki s po- polnim spoštovanjem potreb in zahtev glasov izraža široko in ek- spresivno paleto barv in dina- mik. V prvem delu programa sta se tankočutnost Bernarde Fink in komunikativnost Marcosa Finka prepletala v solo točkah in due- tih. Začetek so navdahnile Schu- mannove romantične impresije na temo narave, že drugi sklop pa se je približal Sloveniji s sa- mospevi iz Španske pesmarice avstrijskega skladatelja, rojenega v Slovenj Gradcu, Huga Wolfa, ki jih je v slovenščino prepesnil Pavel Oblak. Tretji sklop pa je upošteval enega od očetov ar- gentinske narodne glasbene šole, Carlosa Guastavina, z vrsto priredb argentinskih ljudskih pesmi. Doživete izvedbe so po- sredovale domačnost pevcev z argentinskim melosom in jezi- kom, drugi del koncerta pa je z izključno slovenskimi skladba- mi (in na poseben način s pri- redbami ljudskih) postal odsev družinskega okolja bratov Fink, kjer je bilo petje sestavni del vsakdana in kjer so otroci vzlju- bili glasbo do take mere, da so se kar trije bratje odločili za po- klicno glasbeno kariero. Programske izbire za tržaški koncert so zaobjele široko paleto izrazov, od Premrlovih skladb po besedilih nekaterih izmed najpomembnejših slovenskih pesnikov (Gregorčič, Kosovel, Prešeren) do mlajše generacije s skladbo Mojce Prus, skozi so- dobno govorico referenčnih av- torjev, kot sta Lebič in Ciglič. Vsaka skladba je bila svet zase, v katerega so izvajalci zanesljivo pospremili poslušalce s teh- nično in umetniško suvereno- stjo. Ob tem pa je večer dodatno oplemenitil element “srca”, ki je prišel do izraza v priredbah koroških ljudskih Antona Nage- leja (Bernarda Fink je svoje za- sebno življenje povezala s ko- roško slovensko manjšino), s priredbami slovenskih ljudskih izpod peresa “zamejca” Danila Švare, doma iz Ricmanj, nazad- nje z argentinskim duetom, ki je izpovedoval ljubezen do rodne vasi. Nostalgija je bila rahla, a navzoča vezna nit večera: smeri teh zdaj radostnih, zdaj melan- holičnih ali sanjavih glasbenih misli pa so bile trojne, saj so z enako iskrenostjo ciljale na tri države, na krilih visoke umetno- sti in prisrčne čustvenosti brez meja. PAL Benečija / Tesne vezi med sosedi Živahen konec tedna v Špetru unij je v Benečiji mesec, ko se začne poletni prireditveni vrvež. Prireditev, srečanj in kulturnih večerov, predvsem družabnih srečanj in zborovske- ga petja po vseh Nediških doli- nah ne zmanjka. Sobota je bila tokrat predvsem pisana in živah- na, saj je v Špetru potekalo osemnajsto srečanje Šempetrov. Prireditev spada k posrečeni slo- venski navadi, da se prebivalci istoimenskih naselij, kot so Sela, Šempeter, Loka in podobno, vsa- ko leto zberejo na skupni prire- ditvi in družabnem srečanju. Le- tos je srečanje vasi in mestec, ki nosijo ime po svetem Petru, po- tekalo v Beneški Sloveniji, in si- cer v Špetru. Šempetrov je v Slo- veniji sedem in parkirišče ob špe- trski cerkvi je bilo nabito polno avtobusov in avtomobilov z na- jrazličnejših koncev domovine. J Družabna prireditev se je začelaz dobrodošlico in sprejemom,zapel je zbor Fajnabanda, gostje so se nato udeležili številnih kul- turnih in športnih dejavnosti, ogledali so si Landarsko jamo, multimedialni muzej SMO in druge zanimivosti v okolici, na sporedu so bile tudi številne športne tekme, druženje in seve- da okrepčilo ob kosilu. Večer je pripadal Beneškemu gledališču, gostje so si lahko ogledali kome- dijo Ojceta ne bo ter nastop fol- klorne skupine Živanit. Skupno veselje se je nato nadaljevalo v noč ob spremlajvi domačega an- sambla Skedinj. V večernih urah je v špetrski cer- kvi v slovenskem jeziku za goste in domačine maševal msgr. Ma- rino Qualizza, praznično večer- no mašo pa je spremljal gostu- joči pevski zbor staršev in učitel- jev Waldorfske šole iz Ljubljane. Velja omeniti še, da so v soboto v Špetru predstavili tudi zanimiv in ljudem zelo dobrodošel pro- jekt čezmejnega avtobusnega povezovanja Benečija gor in dol. Od konca junija do konca avgu- sta bo namreč ob sobotah avto- bus vozil iz Kobarida v Čedad in Benečijo. Soška dolina, točneje Kobarid, pa bo turiste in do- mačine razveselil s povezavo Hop ON, Hop OFF Kobarid. Av- tobus bo povezoval Kobarid s ko- pališči ob Nediži, kolesarskimi stezami in najznamenitejšimi tu- rističnimi točkami. Obeta se nadvse bogato poletje v duhu vedno tesnejšega čezmejnega so- delovanja, ki pomeni za Benečijo tudi rast in vse tesnejšo povezavo s slovenskim kulturnim in jezi- kovnim prostorom. Suzi Pertot Izvršni odbor SSO je zasedal na Opčinah Slovensko zastavo za društva in organizacije zvršni odbor SSO je zasedal v četrtek, 7. junija, in na zasedanju več pozornosti namenil obravnavi politične situacije v Italiji in Sloveniji. Deželni predsednik Walter Bandelj je poudaril, da bo novo italijansko vlado potrebno oceniti na podlagi dejstev in seveda na podlagi odnosa, ki ga bo izkazala narodnim in jezikovnim manjšinam, za kar ni bilo posebnih programskih izjav. Za slovensko narodno skupnost ostaja prioriteta utrditev slovenskega predstavništva v obeh vejah parlamenta, ki naj se zgleduje po zagotovljenem predstavništvu, ki ga uživata italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji. V zvezi z državnozborskimi volitvami v Sloveniji je Svet slovenskih organizacij mnenja, da mora imeti SDS, kot zmagovalka volitev, prva možnost oblikovanja vlade. SSO je tudi izrazil čestitke predstavnikoma italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki sta bila na podlagi zagotovljenega zastopstva izvoljena v Državni zbor Republike Slovenije, ter obema predlagal tesno sodelovanje I za večjo težo in vlogonarodnih manjšin vsplošnem evropskem kontekstu. Odborniki SSO so tudi obravnavali novosti v zvezi z reformo tretjega sektorja in s spremembami, ki jih bo potrebno vnesti. Reforma je seveda v tem trenutku odvisna od izvajalnih odlokov, ki jih mora pripraviti vlada. Celotno zadevo bo treba še dodatno poglobiti in v tem bo zelo pomembno sodelovanje s članicami SSO. V nadaljevanju zasedanja so odborniki vzeli v pretres še prizadevanja za ustanovitev slovenske sekcije pri konservatoriju Tartini, o katerih bo naslednji teden govor v paritetnem odboru. Predsednik Walter Bandelj je še poročal o obisku pri predsedniku Slovenske škofovske konference msgr. Stanislavu Zoretu in o udeležbi na 50. obletnici ustanovitve društva Emigrant v Švici. Pri tem je Izvršni odbor sklenil, da bo za prihodnost vsakemu društvu ali organizaciji, ki doseže pomembno obletnico delovanja, daroval slovensko zastavo kot priznanje za prizadevanje pri ohranjanju slovenske identitete in jezika. Četrtkovo zasedanje Izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij je potekalo na Opčinah pri Trstu v prostorih pevske sobe Zvonka Vidaua. To je bila tudi priložnost za ogled bogate in raznolike zbirke, ki je skrbno ohranjena v teh prostorih in priča o tem, kako so se skozi čas spreminjale navade in šege, pa tudi kmečko in obrtniško orodje. Domačin Zvonko Vidau je ustvaril pravi muzej, ki ga poleg razstavljenih eksponatov bogatijo tudi slike iz vaškega posvetnega in cerkvenega življenja. Iz nabiranja in shranjevanja vseh vrst predmetov, ki bi bili lahko zavrženi, je po zaslugi Zvonka Vidaua sredi Opčin nastal pravi biser slovenske in krajevne polpretekle zgodovine, saj so vsi eksponati skrbno popisani. Predsednik Walter Bandelj se je po ogledu zahvalil gospodu Zvonku za povabilo, za voden ogled in za razpoložljivost, ki jo je izkazal, ker je dal na razpolago pevsko sobo, ki je tudi multumedialno zelo dobro opremljena. Foto damj@n Kristjani in družba14. junija 20184 Romanje v Medjugorje Na božjo pot kliče Marija orda se bo komu zde- lo malo čudno, kar pišem: da je Medjugorje, kot da te Marija kliče, da prideš na to božjo pot. Živimo pač v takih nemir- nih časih in vsakdo si želi malo oddiha, miru in v prvi vrsti notranje sreče. V avtobusu, v katerem je bilo 56 romarjev, sta se kot po na- vadi prepletala molitev in pet- je v slovenskem in italijan- skem jeziku, saj smo bili mešana skupina. Tri romarice so prišle iz Ljubljane, ena je bi- la po rodu iz Peruja, živi pa v Furlaniji. Ko sem gledal te ro- marje veselih obrazov, sem bil prepričan: dosegle so svoj na- men. Kot po navadi je bil z na- mi župnik Jože Markuža, ki je skrbel za zdravje duše. Za itali- janske romarje je poskrbel dia- kon Marco. Vremenske napo- vedi so bile različne, toda vse moramo polagati v Božje roke; in tako je tudi nekako steklo. Križev pot je na Križevcu vodi- la Andreina. Ko smo se vzpen- jali proti vrhu gore, nas je za- jela manjša ploha. Vendar smo bili tudi na to pripravljeni in vse je lepo steklo. Romarja prevzame večerna maša na prostem in po maši v petek češčenje križanega Jezusa, v soboto češčenje evharističnega M Jezusa. Občudovati množice ljudi vseh jezikov in obrazov ter njihovo živo in preprosto vero segreje srce. Mati Božja je meseca maja po vidkinji Mariji Pavlović pove- dala, da hodi na našo zemljo, dokler jo pošiljata nebeški Oče in njen Sin Jezus. Med drugim je dejala, da nas želi osrečiti, da imamo nebesa že na tej zemlji, nekoč pa pri njej v ne- besih. Zato nam kot skrbna mati svetuje sveto spoved, sve- to mašo in pa molitev s srcem. Poudarila je, da molitev dela čudeže. Predvsem pa, naj bo- mo goreče svetilke za naše bra- te in sestre, ki tavajo v temi. Upam in želim, da bodo ro- marji ponesli v svoje družine in vasi ta sporočila ne samo z besedami, temveč s konkret- nim življenjem. Vsem romarjem se iz srca zah- valjujem za lepo sodelovanje. Če bo Božja volja, bomo še ro- mali v Medjugorje. Darko Durček soboto, 26. maja 2018, je bila v Ljubljani na dvorišču Teološke fakultete žalna svečanost ob obletnici umora in 140-letnici rojstva prof. dr. Lamberta Ehrlicha. Žalno svečanost sta pripravila Teološka fakulteta UL in Društvo združeni ob Lipi sprave. Udeleženci so se najprej zbrali na kraju zločina ob današnji Waldorfski šoli (nekdanji Akademski dom) na Streliški ulici 12. Nagovor je imel prof. dr. Janez Juhant, predsednik društva Združeni ob Lipi sprave. Objavljamo ga v celoti. Letos obhajamo 140-letnico rojstva prof. dr. Lam- berta Ehrlicha, moža, ki so ga 26. maja leta 1942 VOSovski likvidatorji umorili pred Študentskim domom na Streliški ulici. Kolega Granda je zapisal, da se je kot desetleten otrok prvič srečal z Ehrli- chom, ko je prebiral Slovenčev koledar iz leta 1943. “Ker smo takrat živeli v 'na jurišnih časih', ko člo- veško življenje ni bilo veliko vredno, me pripoved o usmrtitvi, otroci smo bili zasuti z literaturo o par- tizanskih bojih, ni toliko pretresla kot njen način. Ubiti neoboroženega, starega človeka zgolj in še duhovnika po vrhu zato, ker misli po svoje, ne, to mi ni bilo ne takrat ne danes razumljivo”. (Ehrlich, simpozij v Rimu 321). Ob tem tudi moj spomin se- ga nazaj v otroška leta. Komaj sem znal brati, sem doma na podstrešju odkril knjigo Kri mučencev in pretresen listal po krutih slikah in opisih komuni- stičnega terorja, ki so ga med duhovniki in drugimi katoličani in demokrati izvajali vosovci. Med njimi je bila tudi podoba profesorja Ehrlicha in študenta Viktorja Rojica, ležečih v krvi na cesti pred Aka- demskim domom. Na isti dan je bil v Vzajemni smrtno ranjen tudi vodilni delavec zavarovalnice Ivo Peršuh, sicer organizator katoliških prosvetnih društev, ki je umrl naslednji dan v ljubljanski bol- nišnici. Janko Maček pravi: Ob teh umorih “so se vznemirili celo tisti, ki so jih sicer odobravali, kajti bilo jih je strah pred posledicami, ki bi lahko sledi- le; vznemirjenosti niso mogli skriti niti tisti, ki bi radi pokazali, da se jih vse to ne tiče”, in nadaljuje: “Slovenski dom je še isti dan objavil kratko spo- ročilo, da 'je zjutraj ob osmih nenadoma umrl pro- fesor bogoslovne fakultete dr. Lambert Ehrlich, znani delavec v akademskih organizacijah in pod- pornik revnih akademikov'”. Kaj je Ehrlich pomenil za slovenski narod, danes večina težko razume, saj ga je komunistična oblast po drugi svetovni vojni vrgla v neznano brezno skupaj z drugimi katoliškimi in narodno zavedni- mi ljudmi. Pred leti sem poiskal profesorja Zdenka Roterja, da bi ga povprašal, kje so trupla po vojni prekopanih. Njegov edini odgovor je bil, da Mitja Ribičič, ki je bil takrat še živ, to ve, sam pa je zani- kal, da bi to vedel, kar se zdi glede na njegovo ud- bovsko vlogo dokaj neprepričlji- vo, zato ga na tem mestu ponovno pozivam, da nam v prid odkrivan- ja zgodovinske resnice to razkrije in potrdi svoje človeško dostojan- stvo ter nam tako pomaga snema- ti maske polpreteklosti. Naše društvo je prejšnji mesec na- slovilo na slovenske politike in odgovorne ter ostalo javnost po- ziv, da odgovorni povedo, kje so pokopane že uradno rehabilitira- ne ter vse žrtve medvojnih in po- vojnih izvensodnih pobojev sploh. Zaenkrat še nismo dobili nobenega odziva na to. Kdo je bil Lambert Ehrlich, kdo so bili akademiki, stražarji, ki so večina podobno kot Ehrlich plačali največjo ceno med vojno ali po njej, nekateri kot Žebot pa preživeli v izgnanstvu, poleg njega še posebej Pavle Verbič, Slavko in Janez Ložar, Matej Poštuvan in Franc ali Ferko Casar. Pokojni Tine Velikonja je v pismu Casarjevemu nečaku duhovniku Puhanu za- pisal: “Zgodba o Casarju je tudi zgodba o prof. Lam- bertu Ehrlichu. O enem samem ne moreš pisati, njuni poti sta se neprestano prepletali. Leta 1930 je dr. Ehrlich ustanovil Vincencijevo konferenco za pomoč študentom. Spomladi 1931 ga je ljubljan- ski škof dr. Gregorij Rožman uradno imenoval za študentskega duhovnika”. Velikonja dodaja: “Ko se je v družbi še nekaterih stražarjev prvič pojavil v našem stanovanju, sem potem, ko so fantje odšli, izvedel, da bo postal resni in visoki fant z bujnimi lasmi, Franc Casar, prej ali slej predsednik slo- venske vlade”. Žal je s številnimi zaključil svoje narodno-obrambno delovanje na Turjaku. Ehrlich je torej vodilni slovenski narodni in politični delavec. Ne le njegova vloga na pa- riški mirovni konferenci, tudi njegov vpliv v času okupacije je velik. Bil je slovenski narodnjak, glo- bok in odločen kristjan ter vpliven družbeni dela- vec. Leta 1938 je ob aneksiji Avstrije k nemškemu rajhu slovenska škofa vzpodbudil za molitev po vsej Sloveniji za Avstrijo, ki jo zasedajo nacisti, kar so ti razumljivo sprejeli z negodovanjem, kot je po- trdil tudi jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu Vla- dimir Vauhnik. Lahko si predstavljamo, da bi Ehrlich, če bi jim prišel v roke, doživel svojo tra- gično usodo že takoj na začetku vojne. Razumljivo, da je kristjan in narodni demokrat Ehrlich že vseskozi ob širjenju komu- nizma in vpletanju komunistov v ka- toliške in sokolske vrste pred vojno ter ob kolaboraciji komunistov in naci- stov pred in med njo odločno deloval proti totalitarnemu duhu obeh ideologij. Mlade katoliške ljudi je utrjeval v slovenstvu in katolištvu ter celo v nemogočih razmerah modro narekoval združitev narodnih sil za utrditev Slovenije v Evropskem prostoru, kar smo končno dosegli z EU. Ehrlichova spomenica italijanskim oblastem 1. aprila 1942 je tudi splošna obtožba Italijanov in pritožba zoper neustrezno ravnanje v okupirani Ljubljanski pokrajini oziroma protest zoper zati- ranje slovenskega naroda. Spomenica je prav tako odločen poseg v komunistično vosovsko prakso te- roriziranja slovenskega naroda. Obsega predlog, da bi Slovenci v sodelovanju z italijanskimi oblastmi oblikovali samostojno varnostno službo za zaščito pred komunističnim nasiljem. Od Italijanov zah- teva, naj se nedolžni internirani in aretirani Slo- venci izpustijo ter se časopisom dovoli večja svo- boda. Predlaga, naj Slovenci dobijo dejansko uprav- no oblast, in nakaže, kako to praktično izpeljati. Spomenica je nadaljevanje reševanja narodnostne- ga vprašanja v okupacijskih razmerah ob ogroženo- sti naroda od nacizma, fašizma in komunizma. Ko so jo prinesli italijanskemu poveljstvu pod genera- lom Mariom Robottijem, je dežurni polkovnik pri- našalcem dejal, da bi bilo treba avtorja in njih, ki so jo prinesli, takoj postreliti. Znova smo Slovenci in katoličani pokli- cani k trezni presoji in odločenosti, ki sta bili Ehrlichovi odliki. Ne moremo na- povedati dogodkov. V Ehrlichovem du- hu pa se lahko po krščanskih in narod- no-strateških načelih odločamo tako, da bomo zavrnili lažne in kratkoročne družbenopolitične kompromise in tudi sodelovanje z ljudmi, ki narod vodijo v propad. Nasilni eksperimenti iz pol- preteklosti so nam v spomin in opo- min, da zavrnemo volkove v ovčjih oblačilih. Časi so bili vedno zahtev- ni in so terjali trezne in odločne ko- rake, ki so jih zmogle le velike oseb- nosti, kakršen je bil tudi pokojni profesor dr. Lambert Ehrlich. Hva- ležni za njegov dar prosimo za Božji blagoslov, ki naj spremlja njegovo ljubljeno Slovenijo posebno zdaj v zahtevnem volilnem času. Ehrlicho- vo in prizadevanje drugih vernih je sicer namenjeno urejevanju zemel- jskih okvirov s pogledom na večnost. Kot kristjani zato delujemo za resnico in pravičnost, ki sta edini zanesljivi podlagi za Božje kraljestvo. Na zemlji sta sicer nepopolno uresničlji- vi z muko in znojem, a naše delovanje ne ostaja pri tem, saj nas hrani kot Ehrlicha upanje na ne- minljiv venec v nebesih. Zato nam je tako drago- cen spomin na njegovo in na žrtve vseh, ki so vzdržali v tej zvestobi tudi za ceno lastne krvi. Ta pogum zmore le vera v neskončne razsežnosti člo- veškega bitja. V Romanje v Lurd Slovenci se bodo od 14. do 20. junija 2018 že trinajsto leto na vlaku in letalu na poti v Lurd pridružili romarjem iz Gorice, Trsta, Vidma, Benetk in Adrie. Z nami bodo romali tudi iz Bolgarije. Tema letošnjega romanja ob 160-letnici prikazovanj v Lurdu je: “Kar koli vam reče, storite” (Jn 2,5b). Letos roma z bolniki, pomočniki, z zdravstvenim osebjem in s tremi duhovniki upokojeni koprski škof msgr. mag. Metod Pirih. Vseh udeležencev iz Slovenije bo 50. “Ob srečanju med potjo in v Lurdu s seboj, z drugimi, sv. Bernardko, Marijo in Bogom, bomo molili za trdno vero, upanje in ljubezen v naših družinah in narodu. Hkrati se bomo s hvaležnostjo spominjali vseh, ki so blizu preizkušanim”, pišejo organizatorji. Kostanjevica / V objemu cvetja, v objemu jezika Ob slovenskem državnem prazniku in v počastitev 100-letnice rojstva jezikoslovca p. Stanislava Škrabca bo v ponedeljek, 18. junija 2018, ob 17. uri na Kostanjevici nad Novo Gorico zunaj (v primeru slabega vremena v samostanski dvorani) prireditev V objemu cvetja, v objemu jezika. Nastopajo 4. razredi OŠ Frana Erjavca Nova Gorica. Spominski dogodek v Rižarni Napis “Pepel žrtev” na zidu ostankov krematorijske peči v italijanskem, slovenskem, hrvaškem in hebrejskem jeziku nemo in glasno govori obiskovalcem Rižarne. Potrebno je obiskovati take kraje, da se znova in znova izrazi odločen NE zlu, ki ga povzroča človek, ko se dvigne nad drugega. To so potrdili zvesti udeleženci vsakoletnega spominskega dogodka, ki ga je pred mnogo leti uvedel pokojni msgr. Marij Gerdol, da bi na samem kraju trpljenja obhajali sveto bogoslužje. Minulo nedeljo so se ponovno zbrali. Mašo je daroval hrpeljsko-kozinski župnik Niko Čuk, z občutenim petjem pa je sodeloval združeni zor ZCPZ iz Trsta, ki je zapel pod vodstvom Edija Raceta in ob spremljavi Marije Šturman. G. Čuk se je naslonil na Božjo besedo in odgovarjal na vprašanje, kaj pomeni izpolnjevati Božjo voljo. Človek ravna bo Božji volji, kadar ljubi, je poudaril. Ljubiti pa je težko ob doživetju trpljenja, zavrnitve, globoke ranjenosti. Sklenil je tako, da je pokazal na Jezusa in povabil udeležence, naj molijo k Njemu, saj je samo On tisti, ki tudi daje moč, da Ga človek lahko posnema in tako ohranja človeški obraz. Spominski dogodek so sklenili ob grobu s pesmijo in molitvijo, ki jo je vodil Klemen Zalar. Cvetje, ki ga je dobra žena pustila ob kamnu “Pepel žrtev”, pa bo pričalo o tem, da smo bili tam, se ustavili, molili in ohranjali spomin. / Jb Kratke Prof. dr. Lambert Ehrlich Dr. Janez Juhant med govorom (foto Družina) Ob140-letnici rojstva pomembnega moža Lambert Ehrlich in današnja Slovenija Zborovanje pastoralnih delavcev Pomemben korak v pastoralni prenovi? GORICA d 4. do 6. junija je v župnišču svetih Niko- laja in Pavla v Tržiču potekalo letno zborovanje pa- storalnih delavcev iz goriške nadškofije. Zbrali so se duhovniki, diakoni, redovniki in laiki, da bi sku- paj preverili pasto- ralno leto in zarisa- li nadaljnjo pot. Prvi večer je o po- menu Božje besede v vsakdanjem življenju naših skupnosti govoril msgr. Renato Ma- rangoni, ki vodi škofijo Bellu- no-Feltre. Drugi večer je pose- gel biblist Santi Grasso, tretji večer so bili na sporedu pričevanja in delavnice. Poseb- no zanimive in res vredne te- meljitega razmisleka so misli, ki jih je prvi večer izrazil go- riški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli in jih tu povze- mamo. Na zborovanju je želel pouda- riti, da bo po šestih letih prisot- nosti na Goriškem začel svoje pastoralne obiske po župnijah. Druga pomembna - in očitno bolj žgoča tema - pa je ta, da se pripravljajo na reorganizacijo nadškofije v več pastoralnih enot, ki bi združevale bližnje župnije. Odločitev ni bila spre- jeta za mizo in ni niti prena- gljena, trdi nadškof. V škofiji se že več časa govori o skupni pa- storali, pastoralnih enotah, so- delovanju med župnijami; O med drugim neke pastoralneenote že obstajajo in tudi že de-lujejo (nam je gotovo znana Pa- storalna enota Soča-Vipava, ki združuje štandreško župnijo s tistimi v sovoden- jski občini). V na- slednjih mesecih, morda z začetkom septembra, bi lah- ko naredili še korak naprej v to smer. Idealno bi bilo, ko bi mogli zaupati več župnij skupaj ne le enemu du- hovniku, temveč neki ekipi, ki jo se- stavljajo več duhovnikov (od katerih je eden župnik in prav- ni zastopnik omenjene skupi- ne župnij), eden ali več diako- nov, kakšen redovnik in po možnosti tudi laiki. “Imamo še vedno dovolj duhovnikov, da bi lahko uresničili ta načrt”, trdi nadškof. Glavne vloge v pastoralnih enotah naj bi prev- zeli “mlajši, toda že izkušeni in zreli” duhovniki. Župniki, ki dosežejo 75. leto, pa naj bi opu- stili to vlogo; seveda pa bi s svo- jo bogato človeško in duhov- niško izkušnjo še naprej sode- lovali v pastoralnih enotah (še najbolje, če v drugih realno- stih, ne tam, kjer so bili župni- ki, je dejal msgr. Redaelli). Cilj vsega tega naj bi bil korak na- prej proti prenovljeni, bolj mi- sijonski pastorali. Božja beseda naj nam pomaga v duhovnem razločevanju, da bi doumeli, na katere poti nas kliče Duh. / DD Kristjani in družba 14. junija 2018 5 IVANOVANJE, praznovanje zavetnika slovenskega pastoralnega središča Niz srečanj duhovnega, kulturnega in družabnega značaja GORICA lovensko pastoralno sre- dišče v Gorici, ki deluje v cerkvi sv. Ivana, je v me- secu juniju še posebej praz- nično odeto, saj se ob koncu pastoralnega leta vsakič poja- vlja priljubljen god domačega zavetnika, sv. Janeza Krstnika. Ob tem se že mnogo let vrstijo različne pobude, ki želijo pri- merno počastiti farnega patro- na. Letos se je župnijski svet odločil za širšo obliko prazno- vanja, ki mu je nadel ime “IVA- NOVANJE”. Gre za splet srečanj duhovnega, kulturne- ga, družabnega in liturgičnega značaja, ki imajo namen povezati Slovence v mestu, ki se zbirajo pri duhovniji sv. Ivana, in razširiti tako območje delovanja tudi na vse ljudi, ki bi radi začutili utrip skupnosti. Tako bo v ponedeljek, 18. junija, ob 20. uri v dvorani Močnikovega doma gost p. Ivan Bresciani, goriški rojak, provincial sloven- ske province Družbe Jezusove, ki bo spre- govoril na zanimivo temo Princip duhov- nega življenja je sprejemanje in krščanstvo je vera sprejemanja. Naslov je posebno iz- zivalen za današnji čas, saj je aktualno raz- mišljanje o vlogi krščanstva in o mestu, ki pripada kristjanu v družbi. Predstavlja pot od posameznika do osebe, od individual- nega jaza do občestvenega jaza. Individual- ni jaz je osredotočen nase in črpa iz svoje človeške narave in volje. Občestveni jaz je osredotočen na Drugega. Od Boga, Svete Trojice, prejema novo življenje, ki je občestveno. Bog je glavne osebnosti Stare zaveze pokli- cal, da stopijo na pot odrešenja, kar pome- ni, da so postajale vedno bolj osebe. Abra- ham, Mojzes, David in v Novi zavezi apo- stoli in posebno apostol Peter, so prehodili pot od posameznika do osebe in do občestva. Prav tako nas papež Frančišek spodbuja, da gremo iz sebe k drugemu, k Drugemu, ki postaja vedno bolj naš epi- center. Drugo srečanje bo kulturno-glasbenega značaja in bo potekalo v petek, 22. junija, ob 20. uri v cerkvi sv Ivana. Tradicija kon- certov ob farnem zavetniku je pri sv. Ivanu bila zelo živa, nekaj časa jo je spodbujalo tudi sodelovanje s SCGV Emil Komel, sle- dilo je nekaj let zatišja. Letos bodo po no- vem zaživeli Svetoivanski glasbeni utrinki, ki bodo v svojo sredino vabili perspektivne in mlade glasbene skupine in posamezni- ke. Letos bo naš gost MeMlPZ Emil Komel z zborovodjo Davidom Bandljem. Po nadvse uspešni sezoni je zbor pripravil celovečerni koncert v domačem me- stu, ki bo predstavil opravljeno delo v celot- ni sezoni. V soboto, 23. junija, na predvečer praznika, bo ob 21. uri v cerkvi pote- kala molitev slovesnih večernic. Pel in vodil jih bo vikar za Slovence g. Karlo Bolčina, ki je tudi izšel iz goriške duhovnije. Liturgična mo- litev je praksa laikov in posvečenih oseb, ne dogaja pa se večkrat, da bi jo skupnost molila občestveno. V duhu povezovanja vabimo vse, da se temu lepemu obredu pri- družijo. Po večernicah bo sledilo tradicio- nalno kresovanje za cerkvijo, ob hrani, pi- jači in druženju. Nedelja, 24. junija, god sv. Janeza Krstnika, bo čas, ko se bo praznovanje končalo s slo- vesno mašo, ki jo bo ob 10. uri daroval do- mači župnik in dekan g. Marijan Markežič in tako v že tradicionalnem domačem ne- deljskem vzdušju popeljal praznovanje do svojega viška. Letošnje prvo Ivanovanje je dodatna možnost, da se župnija poveže s širokim te- ritorijem, zato ste vsi prisrčno vabljeni na vsa srečanja, ki bodo zagotovo obogatila duha in dušo. In tudi za telo bo poskrblje- no. S V Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote smo v soboto, 3. junija 2018, na Mirenskem Gradu pripravili piknik z delovno akcijo za brezdomce in prostovoljce. Skupaj smo se srečali z željo, da bi praznovali vse, kar smo skupaj doživeli v tem šolskem letu. Na povabilo se je odzvalo 21 brezdomcev in 35 prostovoljcev. Na Gradu smo se zbrali polni veselega pričakovanja ter se po uvodni predstavitvi razdelili v različne delovne skupine: žagali smo drva, pleli rastlinjak, vrt in cvetlične gredice, postavljali cvetlične aranžmaje v cerkvi in pripravljali kosilo. Delo je bilo raznoliko in za vse okuse. Med delom smo poklepetali in se bolje spoznali. Nato je sledil čas za sprostitev. Ob kitari in ubranem petju smo počivali v senci pod marelico ali igrali namizne igre. Kmalu smo šli na kosilo, ki je po druženju še bolj teknilo. Na mizi so nas čakale slastne mesne in zelenjavne dobrote z žara ter domače pecivo. Ob koncu kosila smo najbolj prizadevnim brezdomcem podelili tudi nagrade za pridnost pri delu. Zadovoljni, da smo preživeli zares bogat dopoldan, smo se skupaj vrnili v Ljubljano in na svoje domove. Nekateri so pa vendarle ostali na Gradu. Pozno popoldne smo se namreč srečali prostovoljci iz Ljubljane in z Grada. Tudi mi smo se srečali z namenom, da bi se skupaj poveselili vsega, kar smo v preteklem letu skupaj naredili. Ker se naše skupno geslo društva glasi Skupaj gradimo dom, smo se za ogrevanje igrali igro hiške, v kateri smo levi in desni postavljali hiške za stanovalce. Nato smo se razdelili v skupine. Vsaka skupina je dobila posebno nalogo, naj pripravi izvirno in zabavno reklamo za prostovoljsko delo v našem društvu, s katero bi lahko pridobili še kakšnega prostovoljca. Nastali so res zanimivi in zabavni prizori, ki bi lahko prepričali vsakogar. Skupaj smo se nasmejali tudi ob skeču, ki so ga sestavili in zaigrali prostovoljci iz Ljubljane. Prikazali so prizor z ulice, kjer trije brezdomci postanejo ekipa Radostna Vincencijeva ekipa in se odločijo slediti geslu: Vztrajno skupaj se borimo, da večerje ne zamudimo. Nato so nam mladi iz mladinske skupine zaigrali igro Cesarjeva nova oblačila in prikazali, da bi bilo na svetu lepše, če bi nanj gledali z otroško iskrenostjo. Prostovoljci so druženje sklenili v veselem vzdušju in z željo, da bi skupaj vztrajali še naprej. Skupaj smo vzkliknili naše skupno geslo: Vztrajno skupaj se borimo, da v veselju zaživimo. / Eva P. Olivo Ta veseli dan na Mirenskem Gradu Foto Katja Kovšca Goriška14. junija 20186 Predavanje o Armeniji in Gruziji Spet se je predavateljica Katjuša Rabzelj srečala s člani Društva slovenskih upokojencev za Goriško. Tokrat jim je govorila o svojem potovanju po Armeniji in Gruziji. To sta dva gorata in pozabljena krščanska dragulja, potopljena v muslimanski svet; tako ju imenuje univerzitetni profesor Bogomil Ferfila. Zbrali so se v Tumovi dvorani v Gorici 16. maja 2018. Prisotni so zavzeto poslušali o teh dveh deželah, nam manj znanih. Malo jim je nagajala tehnika, vendar so se znašli. Upajo, da bo naslednjič bolje. Obe deželi imata zanimivo zgodovino. Ko so ljudje v naših krajih še prebivali v jamah, je tam že obstajala civilizacija Araxes, začetek armenske zgodovine je v vzhodni Turčiji, v bližini jezera Van. Armenija je bila nekoč mogočna država. Kasneje so se na tem ozemlju nenehno križale vojske Perzijcev, Mongolov, Otomanov, Rusov. Največ gorja so Armencem povzročali Turki, ko so izvajali genocid nad armenskim prebivalstvom, veliko jih je odšlo v svet. V Armeniji živi tri milijone Armencev, v tujini pa sedem. Armenci so trdoživo in samobitno ljudstvo, preživeli so vse apokalipse in ohranili lastno identiteto, kulturo, pisavo, vero in jezik. Tudi Gruzija je zanimiva država. Na severu se razprostira mogočni Kavkaz. Udeleženci izleta so občudovali mogočne vršace, prišli so skoraj do ruske meje. Odpeljali so se do mesta Mtskheta, ogledali so si katedralo Svetiskhoveli, tu so kronali in pokopali večino gruzijskih kraljev. V tej deželi dobro uspeva vinska trta. Vina so dobra, udeleženci so jih pokusili. Ljudje so tam prijazni, radi plešejo in pojejo. Gospa Katjuša je članom povedala še veliko zanimivosti o teh deželah. Na koncu predavanja je sledil pogovor. Še ena prijetna zanimivost, na koncu predavanja so vsi prisotni pokusili požirek armenskega vinjaka Ararat. Ugotovili so, da je dober. Živio. (kr) Društvo goriških upokojencev Program poletnih Srečanj pod lipami Raznolike teme ob kozarčku rujne kapljice a tiskovni konferenci v atriju Kulturnega centra Lojze Bratuž so v soboto, 9. junija 2018, predstavili program poletnih Srečanj pod lipami. Srečanja, ki jih prirejata KC Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič, bodo razen izjem potekala v zunanjih prostorih slovenskega kulturnega središča prav pod lipami, ki so jih vsadili graditelji Katoliškega doma, ko so kupili zemljišče. Na večerih bodo prisotni tudi naši slovenski vinarji, ki bodo ob koncu predavanj predstavili delovanje kmetije in ponudili prisotnim kozarec vina, je povedala predsednica Kulturnega centra Franka Žgavec. Predsednik krožka A. Gregorčič Bernard Spazzapan pa je poudaril uspeh, ki so ga imela srečanja v zadnjih letih, še predvsem poleti, ko se zbere občinstvo v velikem številu. Besedo je potem prevzela novinarka in ena glavnih pobudnikov srečanj, Erika Jazbar, ki je skrbno N predstavila poletne goste intematike. Najprej je povedala,da so ena redkih ustanov, ki goji stike z vsemi narodnimi udi, in sicer s slovenskimi manjšinami izven Republike Slovenije in v zdomstvu. Prvi večer, ki bo v četrtek, 14. junija 2018, v mali dvorani KC Lojze Bratuž ob 19. uri, je nekoliko poseben, saj bo prišla v goste hčerka vidnega politika Alcideja De Gasperija, ki je bil predsednik prvih povojnih vlad in soustanovitelj Evropske skupnosti. Sledila bodo predavanja o slovenski zgodovini in aktualnosti. France Cukjati bo predstavil knjigo Slovenske podobe zla, časnikar Bernard Nežmah bo predaval o aktualnih temah in o dinamikah slovenske družbe in politike, vroč večer bo v sodelovanju s tednikom Reporter, na katerem bosta Jelka Godec in Rado Pezdir govorila o zlorabah v zdravstvu in gospodarskem kriminalu, sledilo bo srečanje z Ivanom Čukom in Aleksom Leonom Vestom, avtorjema zajetne monografije Prevarani sokoli. Na proslavi Slovenske državnosti bodo tudi letos nastopali slovenski maturantje iz Argentine, ki vsako leto obiskujejo naše kraje. Gost tega posebnega večera, ki ga prirejata društvi v sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom, bo zgodovinar, raziskovalec in mož čiste besede Stane Granda. Poleg Argentincev bo letos večer namenjen tudi Slovencem v Kanadi. Profesor Joe Mihevc, sin Jožeta Mihevca, bo pripovedoval o slovenstvu v Kanadi in predstavil očetovo knjigo Skozi taborišča do sreče, v kateri pripoveduje svojo zgodbo od predvojne do medvojne Slovenije. Zgodbo o tradiciji, delu in uspehu na našem območju nam bosta na dveh večerih posamično pripovedovala Damijan Podveršič, ki bo opisal družinsko dejavnost in razvijanje vinarske stroke, in družina Devetak z Vrha Sv. Mihaela, katere člani bodo opisali večstransko družinsko delovanje. / MČ SCGV Emil Komel / Snovanja 2018 S čustvi prepojeni glasbeni dialogi spokojnem okolju dvora- ne Frančiškanskega samo- stana Kostanjevica, v vrtu katerega se bohotijo dišeče kraso- tice, vrtnice burbonke, so se v to- rek, 29. maja 2018, v harmoniji zvokov prepletali Glasbeni dialo- gi. Glasba z vrtov svetega Frančiška je četrto leto zapored imela v gosteh mlade glasbenike, ki svojo glasbeno pot ubirajo v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici in v mednarodnem društvu Arsatelier iz Gorice. Z njima ima že dolgo- letne stike Kulturni dom Nova Gorica, v sodelovanju s kostanje- viškim samostanom organizator glasbenega cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška, ki letos spada v sklop prireditev v poklon p. S. Škrabcu ob 100-letnici njegove smrti. Občinstvo, ki je popolno- ma napolnilo dvorano, je lahko spremljalo “pogovore brez be- sed”, ki jih zna s svojo vsem ra- zumljivo govorico tako čudovito ustvarjati glasba, in se še samo V čustveno vpletalo vanje. V duetu,triu in komorni orkestrski zased-bi so mladi glasbeni upi s svojimi profesorji tkali zvočne glasbene umetnine z izvajanjem del skla- dateljev od baroka do današnjih dni. Levji delež so pri tem imeli kitaristi s požrtvovalno profeso- rico Martino Gereon, ki jih zna navduševati tudi za skupinsko muziciranje. Prav kitarski odde- lek SCGV E. Komel pridobiva v zadnjih letih zaradi truda, ki ga vlaga v svoje delo, vedno večjo prepoznavnost in samozavest, podkrepljeno tudi z uspehi na raznih srečanjih in tekmovanjih. Duo kitar (Gregor Persoglia, prof. Martina Gereon) je s skladbo J. S. Bacha Crab canon uvedel glasbe- ni večer, odet z mladostno svežino in poustvarjalnim zano- som. Kitaristi so v nadaljevanju koncerta predstavili nekaj skladb različnih avtorjev z zgoščenke Spomini, ki so jo izdali pred krat- kim. V prepletu španskih melodij so znali iz svojih glasbil priklicati različne zvočne odtenke, od živahnejših do otožnejših, kakršni se pač razkrivajo v tej gla- sbi, v kateri se zrcali ognjevitost, pa tudi rahla melanholija špan- skega oz. katalonskega človeka. Posebno lep glasbeni utrinek sta pričarali violinistki Sara Gorkič in prof. Mojca Križnič z izvedbo stavkov Vivace in Largo ma non tanto iz Bachovega koncerta za dve violini v d molu BWV 1043, ob klavirski spremljavi prof. Eve Dolinšek, ki jo poznamo tudi kot enkratno interpretko na kla- vičembalo. Prečna flavta pa je za- kraljevala v Triu za flavto, vio- lončelo in klavir F. J. Haydna. Nanjo je zaigrala Alice Paron, na violončelo Marianna Meroni, na klavir pa Michela Sbuelz, nadar- jena učenka iz razreda prof. Sija- vuša Gadjieva. Prof. Tomaž Škam- perle s klarinetom, prof. Elisabet- ta Cavaleri pri klavirju in flavti- stka Francesca Pipia so kot ubran trio predstavili Pavane op. 50; skladatelj tega dela je G. Faure‘. Premišljeno izbran raznolik pro- gram je podaril občinstvu veliko umetniškega užitka in mu seveda dal možnost odkrivati mlade gla- sbene upe, ki jih je tudi v zamej- stvu kar nekaj. Glasbeniki in nji- hovi mentorji (poleg omenjenih so učence na nastop pripravili še prof. Daniela Brussolo, flavta, prof. Federico Magris, violončelo, in prof. Luigi Pistore, komorna igra) so bili deležni dolgotrajne- ga, prisrčnega poskanja. IK Častitljivo slavje v Podgori Kamena poroka Dorčeta in Eme jubezen drži pokonci svet, pravi stari rek in ljubezen, ki sta si jo Dorče Sirk in Ema Korsič obljubila v podgorski cerkvi 23. maja 1953, ju spremlja skozi lepe in težke trenutke že 65 let. Kameno poroko sta zakonca praznovala v krogu družine in so- rodnikov v sredo, 23. maja, na Sir- kovi domačiji, kjer se je zbralo ve- liko število sorodnikov; prišli so tudi prijatelji in nekaj vaščanov. Zakonca sta si zaželela tudi tokrat blagoslov dekana Karla Bolčine, ki jima je maševal že pri zlati in diamantni poroki. Molitvi in do- brim željam se je pridružil tudi domači župnik Josip Caha. Naz- dravili smo s penečim vinom Pie' di Mont. Žlahtno trto goji vnuk Roman v domačih vinogradih pod Kalvarijo. Kljub 91 letom, ko mu dopušča zdravje, Dorče še vedno rad stopi v vinograd in po- prime za delo okrog trt. Vse svoje življenje sta z ženo Emo neutrud- no delala na domači grudi. Doma L so redili tudi govedo in prašiče.Pri njih so bila vrata vedno nastežaj odprta za vse prijatelje in znance. Kot najstniki so se podili po njihovih travnikih in brajdah ter se zabavali na njihovi do- mačiji. Leta so minila, hišo in go- spodarska poslopja so obnovili, Dorče in Ema pa sta ostala še ved- no tista vrla mladeniča nekdanjih dni, ki jih ne bo nazaj. Med mno- gimi obiski, ki so se vrstili te dni pri Sirkovih, jima je posebno pre- senečenje namenil pevec Bruno Rustja, ki jima je prinesel v dar občuteno zapeto pesem. “Kamena” zakonca se prijetno presenečena zahvaljujeta vsem, ki so se ju spomnili, zahvaljujeta se za prisotnost, voščila, toplo bese- do, molitev, blagoslov, darove, za- kusko, torto, cvetje. Zahvali se pridružujeta hčerka Majda in vnuk Roman. Vsi mi pa jima iskreno čestitamo in želimo na- daljnje skupne sreče in zdravja. Lidija Kulturni dom / Komigo Zvrhana malha smeha z igralko “Catine” o dobrodelnem varietej- skem večeru, na katerem so si gledalci napasli oči ob plesnih, pevskih, kabaretnih, žonglerskih, iluzionističnih in še katerih utrinkih, je Komigo, trije- zični festival v organizaciji go- riškega Kulturnega doma in kul- turne zadruge Maja, na velikem odru v ponedeljek, 21. maja 2018, imel v gosteh svojevrstno igralko, “Catine”. Skoraj dve uri je “Cati- ne” alias Caterina Tomasulo, ki se je v našo deželo priselila iz Basili- P cate, zabavala številno občinstvos komično obarvano pripovedjo,kako je kot emigrantka z Juga Ita- lije polagoma usvajala furlanski jezik. Razkrila je, da je živela naj- prej v Švici, kamor so njeni starši odšli “s trebuhom za kruhom”. A domotožje jih je kmalu odvedlo spet v domači kraj. Sama pa se je pred 23 leti, ko je bila stara 27 let, odločila, da gre na “sever” iskat srečo. Ustavila se je kar v Furlaniji Julijski krajini, kjer se je zaposlila v baru. Od tedaj živi v Tarcentu in prebivalci so jo že “posvojili”, tu- di zato, ker se jim je priljubila s svojo jezikovno vedoželjnostjo. V vseh teh letih je namreč spozna- vala, v začetku s kar precejšnjo težavo (prepričana je bila, da je tai orientalska športna panoga!), ko- liko jezikovnih odtenkov vsebuje furlanski jezik, ki se kar precej ra- zlikuje od vasi do vasi (vsaka vas ima svoj glas, modro pravi naš le- pi slovenski pregovor!). Odvisno je pač od tega, katere jezikovne vplive je določen kraj doživel v zgodovinskih obdobjih. Kako se je spopadala s furlanščino in z vsemi njenini neštetimi odtenki, ki skrivajo prave pomenske pasti (!), je Caterina Tomasulo zelo du- hovito znala splesti v privlačen monolog, da bi jo poslušalci po- slušali še in še. To pa zato, ker nje- na izpoved ni papirnata, ampak resnična, dobro zabeljena s hu- mornimi iskricami. Prisrčno so jo krajani označili kot “terone cui cjavei a suste” (južnjakinja z lasmi kot vzmet). / str. 14 IK Eva Dolinšek, Mojca Križnič in Sara Gorkič Goriška 14. junija 2018 7 sredo, 6. junija 2018, je bila v Kulturnem cen- tru Lojze Bratuž v Gori- ci tradicionalna prireditev učencev COŠ Ljubka Šorli iz Romjana ob koncu šolskega leta. Tokrat je dogajanje pote- kalo pod naslovom Vedno obuti nikoli sezuti. Za pester, navdušujoč in uspešen pro- gram so poskrbeli učitelji, učiteljice in šolarji. Glavno vlogo so imeli učenci 5. razre- V da. V igrici so po vseh razre-dih iskali copate, ki so izginilezaradi nemarnosti otrok. Ti se najraje bosi podijo po šolskih prostorih. Pri gledališkem pri- kazu je sodelovalo okoli sto- trideset šolarjev. Vsak razred se je predstavil s svojim pro- gramom, ki je bil smiselno povezan v razgibano celoto. Prizori so bili tudi koreograf- sko dodelani in zelo živahni. Dvorano so napolnili do zad- oimenovanje čitalnice so- vodenjske knjižnice, t. j. dvorane v prvem nadstrop- ju, kjer potekajo tudi kulturne pri- reditve in predstavitve knjig, po župniku g. Vojku Makucu, osebi, ki je se prirasla na srce marsikate- rega vaščana, je bil pomemben dogodek za celotno vaško skup- nost. Občina, kot je v uvodnem pozdravu poudarila županja Alen- ka Florenin, se je s tem želela po- kloniti spominu g. Makuca in nje- govemu šestletnemu pastirskemu poslanstvu v Sovodnjah, a se istočasno tudi zahvaliti in od- dolžiti njegovi družini, zlasti sestri Evelini, ki je po smrti gospoda Ma- kuca sklenila darovati občinski knjižnici obsežno bratovo knjižno zapuščino. Gre za približno 2300 knjig, zelo razvejene vsebine, od esejističnih del, verskih in teo- loških, psiholoških, družbenopo- litičnih, umetnostnozgodovin- skih, do kuharskih in zdravstve- nih priročnikov in znanstvenih publikacij. Veliko je tudi zgodo- vinskih, zlasti takih, ki zadevajo našo krajevno zgodovino, pa tudi veliko leposlovnih del, tako v slo- venščini kot italijanščini. Med te- mi dobimo skoraj vse, kar je izha- jalo v zamejstvu. Predvsem gre za izredno kakovostne knjige, s kate- rimi knjižnica lahko razpolaga, zlasti odkar so v novih prostorih P Butkovičeve domačije te knjigedobile svoje mesto na policah ar-hiva. Uvodno glasbeno točko je ob slo- vesnosti poimenovanja na flavto zaigrala Valentina Nanut. Županja je v svojem nagovoru povedala, kako je bil g. Vojko Makuc izreden ljubitelj knjig, blag po značaju, a z izredno človeško in intelektualno globino, pa tudi poln hudo- mušnosti; zaradi svojega zelo spoštljivega odnosa in odprtosti za vsakogar je bil zelo priljubljen med ljudmi. Makučevo duhovniško podobo je orisal škofov vikar g. Karlo Bolčina, ki je pri tem naglasil nje- govo izredno razgledanost in širo- ko kulturno osveščenost, ki sta po- Obvestila V okviru poletnih Srečanj pod lipami, ki jih prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič, bo v četrtek, 14. junija 2018, ob 19. uri gostja Maria Romana De Gasperi, hčerka vidnega politika Krščanske demokracije Alcideja De Gasperija. Na večeru, ki bo izjemoma v italijanskem jeziku, se bosta z gostjo pogovarjala časnikar Paolo Magagnotti in prof. Ivan Portelli. Krožek Anton Gregorčič obvešča, da je občni zbor sklican v ponedeljek, 18. junija 2018, ob 20.30 na sedežu društva v Gorici, na drev. 20. septembra 118. V Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu je na ogled razstava 100 let soške fronte, ki je nastala v sodelovanju med tremi umetniškimi združenji. Na ogled so dela slikarjev iz umetniškega društva “Endas” iz Tržiča, Društva briških likovnih ustvarjalcev Dablo iz Šmartnega in Likovne skupine Svetloba iz Deskel. Razstava bo odprta do 16. junija 2018 od 16. do 18. ure. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 16. junija 2018, tradicionalni Meddržavni ženski balinarski turnir od 8. ure dalje v Sovodnjah ob Soči na balinišču pri Kulturnem domu Jožef Češčut. Vabljeni člani in prijatelji. Družine z majhnimi otroki (do približno 10. leta) so vabljene na letovanje v koči sv. Jožefa v Žabnicah (3. -7. 8.) in duhovni vikend v Logu pod Mangartom (31. 8. – 2. 9.) v organizaciji Skupnosti družin Sončnica in s sodelovanjem Mladinskega doma. Info in prijave na tel. +39 329 749 8194 ali +386 31 523 963 do 15. junija. Klekljarski odsek društva Jadro organizira v soboto, 16. junija, izlet v Idrijo na festival idrijske čipke. Informacije na tel. 0481-482015 ali 0481-776123. “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Čestitke Zborovodja, skladatelj in glasbeni pedagog Hilarij Lavrenčič je prejel odlikovanje reda viteza italijanske republike. Za visoko priznanje mu čestita Zveza slovenske katoliške prosvete. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 15. 6. 2018 do 21. 6. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 15. junija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 16. junija (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 17. junija: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 18. junija (v studiu Miha Kovic in Jakob Leopoli): Mihec in Jakec. Torek, 19. junija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 20. junija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Primorski mučenik Slavko Uršič. - Izbor melodij. Četrtek, 21. junija (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. membni ta- ko za oseb- no kot na- rodno rast, in skoraj za šalo skušal razrešiti vprašanje, kam je go- spod Vojko spravljal ves denar, saj ni hodil ne na počitnice ne na križarjenja ali si privoščil kakšne druge zabave. Odgovor je bil le eden, ves denar je vlagal v knjige. Poleg domačinov so se svečanosti udeležili tudi njegovi nekdanji fa- rani iz Pevme in Štmavra, kjer je bil g. Makuc župnik skoraj dvajset let. Pozdrav je prinesel predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Lo- vrenc Peršolja, ki je poudaril, kako je bil g. Makuc pobudnik in soor- ganizator marsikatere kulturne pobude v vasi, zlasti pri ohranjan- ju narodne in kulturne dediščine tako verskih kot posvetnih navad. Njemu gre tudi pripisati pobudo pohoda na Sabotin leta 1990 in snemanje CD-ja V veter ujete pe- smi, ki je izšel leta 2004 ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, pri ka- teri je sodeloval tudi MoPZ Štma- ver. Napisal je tudi besedilo za dvojezično knjižico o zgodovini štmavrske cerkve sv. Mavra. Poseben doprinos pa je temu večeru prinesel njegov sošolec in stanovski sobrat duhovnik Mauro Belletti, s katerim sta skupaj obi- skovala bogoslovje in bila leta 1978 tudi skupaj posvečena. Povedal je, kako ga je g. Vojko s svojo intelektualno širino vedno nagovarjal, kako je za duhovnika pomembna kulturna razgleda- nost, spodbujal ga je k branju in ga učil brati tudi slovenske mašne knjige. Morda so prav Bellettijeve sklepne besede nekako povezale celotno nit večera, ko se je spom- nil besed, ki mu jih je ob neki pri- ložnosti izrekel prav g. Vojko in ki jih tedaj sploh ni doumel, ampak se je njihovega pomena zavedal kasneje. Bilo je v času, ko je bil g. Makuc nameščen v Zgoniku, on sam pa v Gradežu, in medtem ko je on pri svojem pastoralnem delu imel opravka s kar lepim številom mladih, jih je g. Makuc pri svojem imel znatno manj. Besede g. Ma- kuca so takrat zvenele nekako ta- kole: “Gospod Bog nas bo sprejel ne le po tem, koliko navzven po- kažemo, da smo naredili, temveč predvsem po tem, kaj nosimo v srcu”. Besede, ki razodevajo neiz- merno vdanost in zaupanje v Božjo Previdnost in so izraz njego- ve globoke vere in plemenitosti srca. Vrhunec večera je bilo seveda od- kritje spominske plošče, ki jo je skupaj z županjo ganjena odkrila Makučeva sestra Evelina. Mirjam Simčič IVANOVANJE 2018 Praznovanje zavetnika sv. Janeza Krstnika v slovenskem pastoralnem središču v Gorici ponedeljek, 18. 6., Močnikov dom ob 20. uri PREDAVANJE: Princip duhovnega življenja je sprejemanje in krščanstvo je vera sprejemanja p. Ivan Bresciani DJ, provincial slovenske province Družbe Jezusove petek, 22. 6., cerkev sv. Ivana ob 20. uri SVETOIVANSKI GLASBENI UTRINKI KONCERT: MeMlPZ Emil Komel zborovodja David Bandelj sobota, 23.6., cerkev sv. Ivana ob 21. uri SLOVESNE VEČERNICE V ČAST JANEZU KRSTNIKU vodi g. Karlo Bolčina, škofov vikar za Slovence v goriški nadškofiji za cerkvijo ob 21.30 KRESOVANJE nedelja, 24.6., cerkev sv. Ivana ob 10. uri SLOVESNA SV. MAŠA vodi g. Marijan Markežič, župnik in dekan Cankarjevo tekmovanje Minulo soboto so na gori škem licej skem polu Gregorčič-Trubar podelili Cankarjeva priznanja. Po pozdravu profesorja Adrijana Pahorja je ravnateljica Elizabeta Kovic osebno izročila priznanja nagrajencem. Tudi letos so se dijaki izkazali in dosegli zavidljive uspehe. Rada Vižintin, dija - kinja prvega razreda hu - mani stičnega liceja Simon Gregorčič, je pod men tor - stvom pro fe - sorice Danie - le Štekar do - segla bro na - sto priznanje. Prav tako priznanje sta pod mentorstvom profesorice Viljene Devetak dosegla kar dva dijaka četrtega letnika klasičnega liceja Primož Trubar, Andrej Rustja in Luka Paljk. Za največji uspeh pa je poskrbela dijakinja tretjega letnika klasičnega liceja Primož Trubar Ema Terpin pod mentorstvom profesorice Karen Cossutta, ki je prejela bronasto, srebrno in zlato priznanje. AR njega kotička starši in sorod- niki nastopajočih. Marsikateri starši so bili prav ganjeni, ker so se njihovi otroci tako do- bro izkazali na odru. Ob kon- cu prireditve sta se dve mami- ci v italijanščini in slovenščini zahvalili učnemu osebju za dobro, kakovostno petletno šolanje svojih otrok v romjan- ski šoli. Tu sta njuna otroka preživela veliko lepih dni in svojo rast obogatila z znan- jem, ki črpa iz dveh tu od nek- daj prisotnih kultur, sloven- ske in italijanske, kar je za učence velika prednost. Da bi se uspešno delovanje romjan- ske šole nemoteno nadaljeva- lo še v prihodnosti, so učenci petega razreda, ki letos za- puščajo osnovno šolo, kot je tradicija, veselo, a tudi s kančkom žalosti v srcu predali šolski ključ učencem četrtega razreda in se prisrčno rokovali z njimi. Iz dolgotrajnega plo- skanja je bilo zaznati nav- dušenje in zadovoljstvo gle- dalcev ob pogledu na petošol- ce, katerim so starši, ki so jih še zadnjič spremljali na tako šolsko prireditev, podarili v spomin priložnostno majico. Podravnatelj OŠ iz Romjana Dario Bertinazzi se je ob kon- cu, v imenu ravnateljice Sonje Klanjšček, zahvalil staršem, ki so jim zaupali svoje otroke, kolegicam in kolegom, ki so zgledno sodelovali pri boga- tih pobudah, ter neučnemu osebju in tajništvu iz Dober- doba. Prireditev se je končala s skupnim pevskim nastopom vseh učencev pod vodstvom učiteljice Veronike Grassi ob klavirski spremljavi učiteljice Lucije Lavrenčič. Karlo Mučič KCLB / Končna prireditev romjanske šole Veselo in razigrano slovo od šolskih klopi Sovodnje ob Soči Poimenovanje čitalnice po župniku Vojku Makucu Kultura14. junija 20188 b naslovu druge knjige novogoriške pisateljice Anje Mugerli (prva zbirka kratke proze Zeleni fotelj je izšla leta 2015) se bralki ali bralcu naj- prej postavi vprašanje, kaj pravza- prav pomeni beseda Spovin. Takoj po prvih straneh postane jasno, da gre za skovanko iz dveh besed – spomin in vino, za preplet dveh motivov, ki poganjata korenine v prelepi pokrajini Goriških Brd, kjer se srečujejo in mešajo vonji, okusi, barve, podobe, besede in govorice mejnih pokrajin in čutenj. Spovin je tudi priljubljena igra petnajstletne Arne, ki v navezi z očetom vinogradnikom predsta- vlja osrednji literarni par istoi- menskega romana. Je igra, podob- na igri memory s pari kart, le da gre za trideset kartic, na katerih so namesto običajnih podob fotogra- fije in kratki opisi vin. Že dolgo me katero delo sodobne- ga slovenskega avtorja ali sloven- ske avtorice ni tako pritegnilo, da bi ga prebrala na dah, z velikim pričakovanjem, kako se bo razple- tla zgodba s pridihom detektivke. Če namreč izhajam iz definicije tega literarnega žanra (iz lat. dete- go, detectum – odkrivati), se v od- slikavi podeželske stvarnosti resni- ca oziroma nastavki za psihološko lego, značaj in vedenje literarnih likov odkrivajo in jasnijo postopo- ma. Dogajanje spoznavamo prek prvoosebnega pripovedovalca vi- nogradnika Domenisa, o katerem je mogoče na trenutke tudi pod- vomiti zaradi njegove občutljivo- sti in strahov, povezanih z ne- srečo, ki je odločujoče posegla v njegovo osebno življenje in ga po- stavila pred dejstvo, da bo moral kot oče samohranilec poskrbeti za hčerko Arno. Poskrbeti za deklico, ki je takrat izgubila dar govora, a kljub temu po različnih prizade- vanjih odlično poje in se vključi v zbor. A naj branje ostane napeto in do- volj skrivnostno, razkritje predz- godbe in kasnejših zaple- tov pa bralni užitek. Kajti Spovin ni detektivka, tem- več fabulativno spletena freska vinorodne briške pokrajine, njenih prebi- valcev (od pripovedo- valčevih prijateljev in po- slovnih partnerjev, njego- vih sosedov in zavistnega Budala) in njihovega tru- da ter skrbi za vinograde, kletarjenje in prodajo vina. V potek dogajan- ja se vključujejo še drugi liki, kot denimo, italijanska učiteljica kla- virja Elena in francoska vi- narka Marlen. Ob njih se kompozicijska linija na trenut- ke razrahlja, ta- ko da v pripo- ved vdirajo ele- menti, ki jih avtorica ne razvija. Središčne literarne figure so zaz- namovane s preteklostjo, iz katere se luščijo drobci in simboli. Kot na primer bela ruta, ki se pogosto po- javlja na prizorišču ali samo v predstavah Domenisa, ki je po ženini smrti zapustil mesto, se vrnil v rojstno vas in pedagoški poklic zamenjal za vinograd- ništvo. Gre za dogajanje, ki se živahno za- pleta in razpleta skoraj v filmskem slogu, za dogajanje s premišljeno fabulativno, kompozicijsko in je- zikovno strukturo, ki jo je Anja Mugerli prepletla z različnimi mo- tivi. Poleg sim- bolike vina in ljubezni do zem- lje odigrava po- membno vlogo glasba. Glasba povezuje in zbližuje, mehča, blaži, izziva ter omogoča izražanje tudi petnajstletni Arni, ki trpi za afazijo in ne more govoriti. Glasba prese- ga ovire in okvire, je medij, preko katere- ga se odpira pogled na drugačnost, obe- nem pa odstira po- gled na jezikovno in kulturno stvarnost “na drugi strani” nekdanje meje, na Gorico in na umet- niške dosežke itali- janskih Firenc. Kla- sična, klavirska, zborovska, jazzov- ska, rockovska glasba, torej glasba različnih usmeritev in okusov predstavlja nekakšen kulturni hu- mus, podobno kot je za vrhunsko, odlično vino potrebna prava zem- lja za trte. Gre za roman o ljubezni do zemlje in trte, a obenem za roman o me- dosebnih odnosih, čustvih, zame- rah, sodelovanju, o vsem, kar se odstira v skrivnostni tančici spo- minjanja in hkrati nakazuje te- melje prihodnjega časa. Lepota ro- manesknega prvenca Anje Muger- li je v preprostosti jezikovnoslo- govnih izbir in upodobljenih li- kov ter v iskreni ljubezni do jezika. Tej dolgujemo tudi domislico na- slova in zamišljene družabne igre spovin. Pa še negovan pripovedni slog s krajšimi povedmi, tudi krat- kimi prirednimi stavki. Pripoved- na nit se odsukava v dodelanem, izbranem jeziku, kar je dokaz, da je mogoče brez slogovnih odklo- nov in pretiravanj spregovoriti o problematiki sodobnih časov in slovenskih krajev, ne da bi zdrknili na rob dobrega oku- sa ali na socialno dno, kot se pogosto dogaja v sodobnem slovenskem pripovedništvu. Gre za duhovno eleganco mlade besedne ustvarjalke, ki ima veliko povedati in se ji z literarnim zorenjem napove- duje lepa ustvarjalna prihod- nost. Zanimiv je motiv očetovstva v kombinaciji samohranil- stva, kar predstavlja literarni izziv, saj bi bilo kaj kmalu mogoče zdrsniti v patetiko preti- rane zaskrbljenosti ali v togost av- toritarno zavrtega, prizadetega očeta. Nelahko spremljanje Arni- nega doraščanja je pozorno in skrbno, tudi tedaj ko prenikneta na dan mladostniška samosvojost in upornost. Toda uravnotežen starševski odnos dopušča rešitve, odprte navzven. Roman dviguje in vodi k svetlobi, iz njega diha domačnost primor- skega življa in prostora. Pripoved vnaša svežino govora v rabi pri- morskih besednih zvez in bese- dišča, ob angleškem besedilu zna- nih popevk nastopajo itali- janščina, francoščina in konec koncev pregovorna latinščina (In vino veritas) . Tuji svet ostaja va- bljiv, za uveljavitev vinarskih do- sežkov in sposobnosti pa je ključnega pomena. Kot je spremno besedo romana naslovila Diana Pungeršič, je Spo- vin, ki je izšel konec 2017 pri ma- riborski založbi Litera, nekakšna Igra spomina. Delo se je uvrstilo na seznam desetih finalistov za le- tošnjo nagrado kresnik. Majda Artač Sturman O DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (20 ) Hubelj (2) Železova ruda - limonit - je bila izredno kakovo- stna in so jo s konji prevažali po gozdovih do Cola, potem pa po stari rimski cesti do fužin. Oglje so kuhali v bližnjih gozdovih Trnovske planote in Hrušice, medtem ko je bila vir vode seveda reka Hubelj. V prelepi knjigi Vipavska dolina (Sloven- ska matica, 2013) Stanislav Bačar piše, da so proiz- vajali vse tri železove materiale: kovno železo, gro- delj in specialno jeklo; delovale so vse faze: dro- bljenje in spiranje rude, žarjenje in kovanje. Delo- vala so velika mehanska kladiva na vodo (“nor- ci”), ki so stala med plavži, in pihala (prav tako na vodo), ki so s podpihovanjem ognja dvigovala temperaturo žarenja. Baron Janez Vajkard Valvasor je poročal, da so tukaj izdelovali “veliko razno- vrstnih izdelkov iz železa”. V Slavi vojvodine Kran- jske piše, da se v Lanthierijevih fužinah ob Hublju izdelujejo izdelki iz litega in kovanega železa, tudi železne retorte za praženje idrijske živosrebrove rude (prenesle so temperaturo do 850 °C, saj je bilo tukajšnje železo zelo kakovostno); omenjena sta tudi mlin za papir in suknarska delavnica. Pre- delali so do 112 t železa letno: orožje, granate in topovske krogle, kmečko orodje, dele za vozove, razne sorte žebljev, peči in celo zvonove. Orožje so prodajali orožarnam v Gorici, Gradišču in Trstu, a tudi v Neaplju in na Siciliji. Kasneje so tukaj de- lovale tudi predilnica lanu, suknarna in papirnica, pa tudi žaga, ki je izdelovala vesla za gondole v Benetkah. V sredini 18. stoletja je bil rudnik “Na predalu” dokončno izčrpan in so proizvodnjo preusmerili na obdelavo bakra: iz odpadnega ba- kra je valjarna izdelovala pripomočke za gospo- dinjstvo, kmetijstvo in žganjekuho, pa tudi žlebo- ve, strehe, bakreno žico in zelo cenjene plošče za obijanje ladij. Od leta 1820 do leta 1850 so bili objekti temeljito obnovljeni. Delovali so do prve svetovne vojne. Med lastniki, upravniki, družbeniki raznih objek- tov najdemo te družine (v različnih dobah): Godina, Junauer, Kumar, Gompa, Gneckho, Guyer, Kovač, Freuperger, Lanthieri, Mahorčič, Makovec, Pregelj, Rieter, Samengo, Schlegel, Schvarz, Šapla. Kraj ob Hu- blju so imenovali Pale; ta je poznal precejšnji industrijski razvoj, saj so tukaj obratovale prehrambene to- varne, pa tudi Moserjeva pivovarna (zelo so cenili izredno čisto vodo re- ke Hubelj) in tovarna industrijskih naprav. Ob Hublju je nastalo tudi podjetje Jochmann, s prvim valjčnim mlinom, ki ga je leta 1867 odprl Nemec iz čeških Su- detov Wenzel Jochmann - pre- dhodnik tradicije, ki jo danes na- daljuje Mlinotest (stara Jochman- nova tovarna je zdaj v razvalinah, medtem ko v Ajdovščini še stoji njegova krasna vila). Velika žaga na Lokavščku, ki je začela delo- vati leta 1802, je predhodnica podjetja Lipa. Leta 1828 so odprli barvarno, predhodnico Tekstine. Leta 1910 so zgradili prvo hidro- centralo med papirnico in Pala- mi, leta 1930 pa predhodnico se- danje. Fužine kot take so imele dva glav- na kompleksa delavnic, zgornji in spodnji. Zgornji del so leta 1934 porušili Italijani. Spodnji še obstaja in je zaščiten kot del naše kulturne de- diščine (pred leti so postavili tudi izčrpne in- formativne panoje), saj so na širšem območju več kot 500 let delali in ustvarjali naši pridni podjetniki, plavžarji in kovači, pa tudi oglarji, rudarji, mlinarji, pivovarji in vsi ostali. Za potrebe naselja, ki se je tukaj razvilo zaradi raznoraznih dejavnosti, so v neposredni bližini zgradili tudi le- po cerkvico sv. Antona s pravokotnim portalom in kamnito zvončico ter kapelico sv. Jožefa. Cerkvico sv. Antona so v 18. stoletju zgradili za potrebe naselja, ki se je pri izviru Hublja razvilo zaradi raznoraznih dejavnosti. Dimitri Tabaj Razvaline tovarne Jochmann. Tovarno z valjčnim mlinom je ustanovil Wenzel Jochmann leta 1867. Gre za predhodnico podjetja Mlinotest. Na pročelju tovarne je še delno čitljiv napis “Jochmann”. V Ajdovščini še stoji prelepa vila družine Jochmann. Moje branje romana Anje Mugerli Spovin ali spomin? ne 21. maja 2018 je slavil častitljiv okro- gel življenjski jubilej igralec Miha Baloh, rojen na Jesenicah l. 1928. Po razbur- kanih vojnih dogodkih (tudi sam je stopil v partizanske vrste) se je po končani “parti- zanski” gimnaziji vpisal na ljubljansko Akademijo za gle- dališče, režijo, film in televi- zijo, kljub očetovemu naspro- tovanju, in jo končal l. 1952. Kot piše v Spletnem biograf- skem leksikonu znanih Go- renjk in Gorenjcev, je že kot mlad fant rad sodeloval v lju- biteljskem gledališču v Dra- vljah in na Jesenicah. Leta 1953 je pričel igrati v Slovenskem gle- dališču v Trstu, kjer je bil v se- zonah od 1953/54 do 1958/59 med najbolj zaposlenimi člani. Medtem se je septembra l. 1955 v Ljubljani poročil z igralko Štefko Drolc, ki je bila tudi čla- nica tržaškega gledališča. Po le- tu 1958 je igral v Eksperimen- talnem gledališču Glej /Gleda- liškem ateljeju, na Odru 57, ek- sperimentalnih skupinah v Lju- bljani in Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Od leta 1961 naprej je veliko ustvarjal kot svobodni umetnik. L. 1977 je postal član SNG Drama Ljublja- na, kjer je ostal do upokojitve leta 1987. Gledališki uspeh so mu prinesle predvsem interpre- tacije likov v modernih komor- nih dramah. Obenem je igral v celovečernih filmih jugoslo- vanske in mednarodne produk- cije. Filmsko kariero je začel l. 1956 z uprizoritvijo predstave Milana Begoviča Brez tretjega v režiji Jožeta Babiča. Prvo filmsko vlo- go je imel v delu Svet na Kajžar- ju še v času študija. Po letu 1966 se je uveljavil tudi pri tujih pro- ducentih in filmarjih, npr. na avstrijski TV v komediji Leni, v nemških filmih o Winnetouju in francosko-zahodnonemško- avstrijski nadaljevanki Omer paša. Leta 1970 so posneli tele- vizijski projekt Vodnik po Lju- bljani z Balohom v glavni vlogi, ki pa še do danes ni bil prikazan filmski javnosti. Igral je v več kot 40 slovenskih, jugoslovan- skih, francoskih, avstrijskih, nemških filmih, seveda tudi številnih kultnih, kot sta Maškarada režiserja Boštjana Hladnika ter Draga moja Iza v režiji Vojka Duletiča. “Med slo- venskimi filmskimi in dramski- mi/gledališkimi igralci je Baloh s subtilno, sodobno gledališko in filmsko igro, predvsem pa z estetiko in s pretanjenim občut- kom za filmske junake in anti- junake močno zaznamoval slo- venski film”. / str. 16 IK D Pomemben življenjski jubilej 90 pomladi igralca Mihe Baloha Kultura 14. junija 2018 9 Pri Založništvu tržaškega tiska je izšla nova pesniška zbirka Sanje Širec Rovis, Hiša razvajenih otrok, ki je med drugim njena prva v slovenščini. Delo so predstavili v četrtek, 31. maja, v Kraški hiši v Repnu, pri čemer so o pesnici spregovorili Ace Mermolja, Vilma Purič in Marko Kravos. Sanja Širec Rovis je plodna pesnica, ki se je rodila leta 1969 v Pulju v slovenski družini. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v domačem mestu, v Ljubljani pa se je pozneje udeleževala literarnih delavnic in študija novinarstva ter obiskovala šolo fotografije. Že dvajset let živi v Trstu, kjer je diplomirala iz slovenščine in srbohrvaščine na Filozofski fakulteti. Ob tem je na koprski Pedagoški fakulteti uspešno končala pedagoško izobraževalni program, nato pa v Trstu pridobila habilitacijo za poučevanje. Je mati dveh otrok in učiteljica slovenščine, zgodovine, zemljepisa na tržaških šolah s slovenskim učnim jezikom ter mentorica pri raznoraznih literarnih delavnicah. Leta 2001 je izdala svoj pesniški prvenec v srbohrvaščini Trag jagode. Poleg pesnjenja tudi prevaja različna dela italijanskih in slovenskih pisateljev ter pesnikov. Kot je o pesnici zapisal Marko Kravos, “njena ustvarjalna osebnost rase iz spoja kulturnih, jezikovnih in geopolitičnih krajin v gornjem Jadranu: slovenske, hrvaške in italijanske. Rase iz koreninskih prepletov, ki segajo globoko v zgodovinska tla. Običajno jih zaznavamo v pojavih izpodrivanja, kompetitivnosti ali celo nekompatibilnosti. Širčeva nam nakazuje tudi drugo možnost: medsebojno radovednost, oplajanje, skupno delo in skupni nastop proti planetarnemu maličenju malih (jezikovno narodnostnih) identitet in individualnosti”. / AR Izšla je nova zbirka Sanje Širec Rovis V petek predstavitev knjige Primoža Sturmana v Tržaškem knjižnem središču Gorica je naša, literarni prvenec mladega tržaškega pisatelja a je Trst naš, to že ve- mo, ali v to vsaj verja- memo ali hočemo ver- jeti. Navadno pa ne slišimo, da je tudi Gorica naša. Gorica je naša je naslov literarnega prvenca Primoža Sturmana; izšel je letos pri mariborski za- ložbi Litera in zajema 11 krat- kih zgodb in novelet. Zgodbe so po tematiki zelo različne, se- gajo tudi v različna časovna ob- dobja prejšnjega stoletja in današnjih dni, združuje pa jih skupen širše pojmovan dogajalni prostor, ki sega od furlanskega jezikovne- ga ozemlja do kraških vasi v današnji Sloveniji in istrske obale. Prostor ob meji. Ta prostor oblikujejo jezikovno in narodnostno mešana populacija, nek- danji in sedanji migracij- ski tokovi, hudi zgodovin- ski trenutki in v njih roje- ne težke politične izbire in gospodarske odločitve, ka- terih breme vsak dan no- sijo navadni ljudje. Naslov zbirke je zavajajoč: pričakovali bi n-to literar- no delo z domoljubno te- matiko, toda knjige ne so- dimo po platnici. Motiv domol- jubja ali vsekakor narodne pri- D padnosti in zavesti srečamoskoraj v vsaki noveleti, vendarse avtor ne spušča v pretirano čustvovanje in zato tudi nikoli ne izpade patetično ali suhopar- no. Prav tako nič patetičen in niti suhoparen ni pripovedni jezik, ki je tekoč. Izražanje je nepo- sredno, brez nepotrebnih okra- skov, kar pa avtorju ne onemo- goča, da bi ustvaril tudi trenut- ke liričnosti. Sturmanov jezik je prej občevalen kot pa strogo knjiž(ev)ni, če za jezikovni stan- dard imamo jezik ostalih slo- venskih avtorjev v Italiji. V tem oziru je Sturman, kot predstav- nik najmlajše generacije tržaških pisateljev, zelo blizu so- dobnim ustvarjalcem iz ma- tične Slovenije in torej v da- našnjem času krepi ali celo ustvarja zavest o enotnem slo- venskem kulturnem prostoru. Tako kot je Gorica je naša para- fraza znanega reka, so tudi življenjske zgodbe Sturmano- vih junakov parafraza zgodb tradicionalnih junakov naše t. i. zamejske literature. Če boste pri Sturmanu iskali epigona tržaškega proznega izročila, ga ne boste našli. Avtor to izročilo spoštuje, odpira pa za tržaško književnost povsem nove per- spektive na pripovednem po- dročju nasploh in zlasti pri ka- rakterizaciji likov. Maloobmej- nega človeka, ki ga večno tare- ta narodn(ostn)o in identitet- no vprašanje, pri Sturmanu pe- stijo še osebni strahovi, duševne tegobe, finančne težave, vse do skrajnejših pri- merov patologije in družbene odrinjenosti. Zaradi tega je vendar ta človek tudi tako člo- veški. Meja je nepogrešljiva sestavina življenja vsakega Sturmanovega književnega lika: življenje na vasi ali v mestu ob meji, delo na mejnem prehodu, obisk so- rodnikov na drugi strani meje, tihotapstvo, nezakonito prečkanje meje, prost prehod v obdobju Schengena... Ti liki pa se srečujejo tudi z drugimi me- jami, jezikovno mejo, mental- no omejenostjo, mejo osebne sreče in svobode, mejo dolžno- sti, mejo krivde, in se na vse kri- plje tudijo, da bi jih prestopili, saj je za obmejnega človeka pre- stopanje meje tako rekoč bistvo JEZIKOVNICA Vladka Tucovič Smo bili pri njemu ali pri njem? Nič novega ne bom objavila, če zapišem, da prehajajo pokra- jinske pogovorne prvine v knjižni jezik od pokrajine do po- krajine različno. Tako se bo Primorcu z Obale zareklo “meni se mi zdi”, kot je to odlično upesnil Drago Mislej Mef v ver- zu “meni se mi zdi, da so bedaki prevzeli stvari”, Mariborčan bo uporabil razvpit kazalni zaimek “toti” namesto “ta”, Ptujčan bo rekel “deca” namesto otro- ci in tako naprej, v vsaki pokrajini, ce- lo posameznem mestu in vasi, bi našli kakšno prepoznavno jezikovno značilnost. Na Primorskem je še več takih poseb- nosti, z eno izmed njih se bom ukvar- jala danes. Tako napako je v knjižnem jeziku mogoče slišati in prebrati tudi v osrednji Sloveniji, vseeno pa je na Primorskem izrazitejša, redko pa jo bomo slišali na Štajerskem. Za kaj gre? Za zamenjavo mestnika in dajal- nika pri zaimkih in pridevnikih, ko odgovarjamo na vprašanje (Kje sem?). Se vam zdi tale zgled pravilen? Bila sem pri njemu. Kaj pa tale? Bila sem v zelene- mu avtu. Pravilno je: bila sem pri njem in bila sem v zele- nem avtu. Pravilno pa je tudi: avtu, torej njemu sem zamen- jala kolo. V čem je razlika? V prvem primeru imamo glagol biti, ki v odgovoru na vprašanje (Kje sem?) zahteva mestnik: pri njem. Vidimo, da v mestniku na koncu zaimka ni u-ja. Spomnimo se na osnovnošolsko sklanjanje. Komu ali čemu dam hrano? Svojemu prijatelju, temu velikemu psu, njemu. In še mestnik. Kje sem? Pri svojem prijatelju, pri tem veli- kem psu, pri njem. Kot vidimo, v mestniku ohrani črko u sa- mo samostalnik, zaimek in pridevnik pa ne. In v tem je bi- stvo. U pri zaimku in pridevniku v mestniku je odveč, v da- jalniku pa ne. Komu ali čemu sem zamenjala kolo (dajal- nik)? Svojemu zelenemu avtu. Komu vedno pomagam (dajalnik)? Tistemu starejšemu gospodu. Pri kom se zme- raj zabavam (mestnik)? Pri svojem prijatelju. Poskušajmo si zapomniti: ko si odgo- varjamo na vprašanje (Kje?), moramo v mestniku rabiti predlog, npr. v ti- stem zelenem avtu, to je: v njem, pri njem, ob njem itd. Ko torej rabimo naštete predloge, je u na koncu od- več. Če se malce pošalim: predlog to- rej da, u pa ne. Če predloga nimamo, pa zaimku in pridevniku v dajalniku dodamo u, npr.: tistemu mojemu novemu zelenemu avtu so zamenjali motor. Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) iz- vaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o ka- terih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu. 41 Razmišljanje ob izidu knjige o Tigru Brez dlak. Vuk Tržaškem knjižnem sre- dišču so pred nedavnim predstavili diplomsko de- lo v knjižni obliki 37-letnega zgo- dovinarja iz Renč Tomaža Vuka z naslovom Pojmovanje organi- zacije Tigr pred in po osamosvo- jitvi Slovenije. Avtor si je zastavil cilj, to sicer izvemo šele na kon- cu, da zavrže mnenje, po kate- rem naj bi bil Tigr v času eno- strankarskega režima v Sloveniji zamolčan. In vendar je temu obdobju na- menil le poglavje Polemika in V stališča do Tigr-a med 1945 in1991, ki obsega komaj 6 od skup-nih 93 strani. Ostalo se nanaša na zgodovinski okvir, upor med 1920 in 1930, kasnejši med 1939 in 1945, na Tigr po osamosvojitvi Slovenije, sklep in literaturo. Pričakovati bi bilo, da bo Vuk med pregledano literaturo vnesel vsaj vse knjige, ki jih je izdalo Društvo za negovanje rodoljub- nih tradicij Tigr Primorske, ker je Tigr Primorske njegov založnik, pa jih velik del ni navedenih. Med knjigami, ki jih avtor ni vzel v poštev, naj spomnim na Bazo- viški spomenik Vekoslava Špan- gerja, ki ga je predsednik poseb- nega fašističnega sodišča, zloglasni Guido Cristini, obsodil na prvem tržaškem pocesu na 30 let zaporne kazni. Zakaj o Špangerju niti besede, pa ne zaradi povojnih oko- liščin, zaradi katerih je bil Španger prisiljen knjigo izdati v samozaložbi, po- tem ko so mu leta 1965 objavo zavrnile vse režim- ske založbe tako v domo- vini kot v zamejstvu. In to, čeprav je Vekoslav Špan- ger deloval v okviru projugoslo- vanskih prosvetnih organizacij in bil odlikovan z jugoslovan- skim redom zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki. Da ne bi bil Špangerjev zapis o Tigru obja- vljen, so ga skušali diskreditirati s knjigo Krvni bratje, ki je izšla v italijanščini na Reki in je objavila odtis fašističnega plakata, na ka- terem je bil Španger označen kot izdajalec tovarišev s prvega tržaškega procesa. Avtorja spor- njegove biti. O meji govori tudi noveleta Šverckomerc (Pa ne samo), v kateri kot glavni lik nastopa de- lavec z okolice Dutovelj, ki se ob sobotah odpravlja čez mejo v Trst prodajat domače mesni- ne, zelenjavo in žganje za doda- tek v družinsko blagajno. Iz Trsta enkrat mesečno pritihota- pi v Jugoslavijo nekaj izvodov argentinske in kanadske revije, ki mu jih izroča profesor na slo- venskih šolah dr. Vinko Bes, in jih potem predaja naprej do- mačemu župniku. Če vsaj malo poznamo našo tržaško sodob- no zgodovino, si lahko predsta- vljamo, da sta lik dr. Vinka Besa navdahnila Vinko Beličič in Franc Jeza. Neko soboto pa ne gre vse po pričakovanih načrtih in prota- gonist v Trstu opazi avto z lju- bljansko registracijo, ki mu sle- di, v njem pa prepozna sežan- skega miličnika. Ker ve, da mu bodo na meji preiskali avtomo- bil, sklene, da bo nedovoljeni tisk pustil v gostilni na Opčinah pri sestrični. Čez teden dni iz pogovora med protagonistom in domačim župnikom izvemo, da je špajza v gostilni zgorela ter z njo tudi revije in da je dr. Bes umrl zaradi kapi. Bralca konec novele, ki se na prvi pogled zdi le ena od mno- gih znanih zgodb o švercanju, preseneti, da se v njem začenja- jo porajati vprašanja. Ali sta se požar in smrt profesorja res zgo- dila naključno? Ali so zanju kri- ve jugloslovanske oblasti? Ver- jetno je avtor hotel, da bi bralec mislil, da sta naključna, v resni- ci pa sta se zgodila namerno. Ampak to bi bilo za prodornega pisatelja premalo. Kaj pa če je avtor hotel ravno to, da bi bra- lec mislil, da sta namerna, v re- snici pa sta se zgodila na- ključno? Odgovora na to vprašanje ne dobimo, prvič, ker je proza fikcija, drugič pa, ker smisel Sturmanove proze ni v podajanju odgovora, temveč v vprašanju samem. Mogoče bi kazalo tudi nas, ker si postavlja- mo taka vprašanja, tako kot glavnega junaka novelete Gori- ca je naša zadržati v psihiatrični bolnišnici v Idriji... Krstna predstavitev knjige bo v petek, 15. junija, ob 18. uri v Tržaškem knjižnem središču. Pogovor bo uvedel urednik za- ložbe Litera Orlando Uršič, knji- go in avtorja pa bo predstavil Martin Lissiach. Nina Pahor nega prispevka, Aldo Bressan in Luciano Giuricin, sta se po pričevanju Janka Obada, Mira Pertota in Nikole Kosmača mora- la javno opravičiti in popravek z opravičilom vnesti v vse še ne prodane izvode Krvnih bratov. Med ostalimi knjigami, ki jih je izdalo Društvo Tigr, niso omen- jene knjiga Simona Purgerja Slo- venska Istra in njeni čedermaci, Milana Pahorja Bazovica, publi- kacija o Danilu Zelenu, knjiga Draga Žejala Spomini in razlage, Milka Škraba Uporna mladina in Marjana Contestabile Rovisa Vir- gilij Šček, da omenim le nekate- re. Pričakovati bi bilo, da bo upora- bljena literatura v večini iz let 1945/1991, pa ni tako, od 67 jih je bilo 35 objavljenih po osamo- svojitvi. Največ je citiranih knjig in člankov goriškega zgodovinar- ja Branka Marušiča, skupno 10, a le dva pred letom 1991 in od te- ga eden v italijanščini. Pa tudi pričakovanih navedb dnevnikov, revij, znanstvenih publikacij, ki bi v času enopartijskega sistema objavili prispevke o delovanju Ti- gra, v diplomskem delu ni. Čeprav je Tigr poleti 1936 v Pari- zu podpisal pogodbo o sodelo- vanju s predstavniki Italijanske komunistične partije in čeprav so se tigrovci množično vključili v Osvobodilno fronto, je bil vrh slovenskih komunistov do njih zelo nezaupljiv. Bojan Štih je na primer avgusta 1943 označil Tigr za teroristično buržoazno orga- nizacijo v službi anglo-franco- skih imperialistov. / str. 10 Saša Rudolf Foto JMP Tomaž Vuk Tržaška14. junija 201810 Ponedeljkov večer v DSI / Gostja dr. Julijana Visočnik Latinski napisi Celeie, zbrani v monografiji r. Julijana Visočnik je skoraj deset let zaposle- na v Nadškofijskem ar- hivu Ljubljana in je vodilna strokovnjakinja za epigrafiko ne le v Sloveniji, ampak tudi v širšem okolju. Najprej je bila za- poslena kot mlada raziskovalka na Znanstvenoraziskoval- nem središču, leta 2007 je doktorirala iz latinskih napi- sov Celeie, ki jih je preučeva- la predvsem z vidika jezikov- nih značilnosti in romaniza- cije. Predava na Univerzi v Novi Gorici in na Oddelku za arheologijo Filozofske fakul- tete v Ljubljani. Je avtorica knjige The roman inscrip- tions from Celeia and its ager (Rimski napisi Celeie) , ki so jo predstavili na rednem po- nedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev. Knjiga je izšla v angleškem prevodu – prevedla jo je Maja Sužnik, da bi bila najprej do- stopna širši evropski javnosti. Preučila je vse, kar je doslej zna- no s tega področja. Na začetku ji je bila tema nekako vsiljena in epigrafika ji je pomenila neki siv kamen z napisom, postopno pa je začela odkrivati njeno bo- gastvo. To je mukotrpno delo, saj je treba kamne najprej poi- skati, nato pa razbirati. Mono- grafija je razširjena disertacija, razlika pa je ogromna. Medtem D ko je v disertaciji preučila zapi-se, je v knjigi vsak kamen pred-stavljen s fotografijo, z merami, s krajem in časom najdišča, z opisom vseh posebnosti, na- tančnim prepisom in prevo- dom, nato je še komentar ozi- roma, kar je na prvi pogled na- vadnemu bralcu neznano. Monografija obsega skupno 466 predstavljenih spomeni- kov, razdeljena pa je na dva de- la. V prvem je predstavljeno mesto Celeia z votivnimi, na- grobnimi, s cesarskimi, počastitvenimi in krščanskimi napisi, drugi del pa obsega Ager Celeje z votivnimi in nagrobni- mi napisi ter skupine po geo- grafskem principu – Koroško, Šempeter, Trojane - Atrans in Vranje pri Sevnici. Največjo skupino predstavljajo nagrobni napisi, čeprav so manj zanimivi od votivnih spomenikov. V Ce- leji sta se srečali dve kulturi in začeli sobivati ter se zlili. Doživeli so romanizacijo z vse- mi navadami. Jupitra sta na pri- mer častili obe kulturi. Vsa božanstva so imela vojni pomen – Mars, Victo- ria, Noreia. Celeia je bila najbolj po- membno me- sto v Noriku. Večina napi- sov je iz dru- gega in tretje- ga stoletja, iz četrtega pa jih je malo. Najbolje ohranjeni so v celjskem lapidariju, nekateri so vzidani v cerkvah, ker so bili dober gradbeni material. V po- govoru z dr. Francetom Doli- narjem je predavateljica razkrila marsikatero zanimivost glede zapisov, nekaj jih je razvozlala in obrazložila njihovo ozadje. Na zapisih najdemo omembe poklicev in kraja selitve, ne pa vzroka zanje. Nekateri kamno- seki so bili nepismeni in so de- lali pogoste napake. Metka Šinigoj Z 9. strani Brez dlak. Vuk odobno mnenje so pri nas še pred leti delili nekateri vidni levo usmerjeni za- mejci, ki se niso imeli za Slo- vence, ampak za slovensko go- voreče Italijane. 13 let po vojni je Centralni komite zveze ko- munistov Slovenije sklical sejo o Tigru; na njej je v Trstu rojeni in pri Sv. Jakobu krščeni Mitja Ribičič dejal, da partija nima kaj odločati o Tigru, ker je vprašan- je popolnoma jasno. Če prepu- stimo raznim Rejcem, da ustvar- jajo obraz te organizacije, da oni tolmačijo primorsko giban- je, bi to pomenilo miniranje na- prednega gibanja, miniranje partije. Šli so dalje; da bi Rejcu in Lavu Čermelju preprečili pi- sanje o Tigru, so ju leta 1959 upokojili. Vuk pravi, da se še danes na po- dlagi te seje Centralnega komi- teja očita partiji načrtno za- molčanje dela organizacije Tigr. Kljub partijskim navodilom pa so se pojavile razprave o delu Ti- gra. Leta 1964 je v publikaciji Studi goriziani Branko Marušič predstavil gradivo o ilegalni de- javnosti Tigra. Poleg Zorka Je- linčiča so o tem pisali še Lavo Čermelj, Ivo Juvanič, Črtomir Šinkovec, Vera Brgoč, Alojz Zi- dar in Tone Ferenc. Navajanje, da je Aleš Bebler po- skrbel za glavno rehabilitacijo Tigra, ko je v spominih zapisal, da so bili tigrovci med našimi najboljšimi aktivisti in da je bil Tigr sinonim borbe proti itali- janski okupaciji, je zavrnila Tat- jana Rejec, žena Alberta Rejca, ko piše, da je Bebler v svojih spominih povsem zamolčal zgodovinska dejstva, razvidna iz medvojnih partizanskih arhi- P vov. Podobno mnenje kot o Ti-gru je med vojno imel Beblertudi o primorskih padalcih in pomoči, ki je prihajala iz Kaira. Skrajno nezaupen, ker so se zav- zemali za enakopravno sodelo- vanje v boju proti nacifašizmu, obenem pa pripravljen, da jih postavi na stranski tir. Kaj je to pomenilo, si ob izvensodnih likvidacijah lahko predstavlja- mo. Tomaž Vuk končuje z mislijo, da je v svoji diplomski nalogi želel poiskati gradivo o Tigru, izdano pred letom 1991. Pregledal je časopis borcev NOB od leta 1963 do 1975 in še veliko publi- kacij. “Našel sem”, piše, “veliko člankov, razprav in govorov vid- nih družbenopolitičnih oseb. Prav ta del bi bil najbolj zani- miv”, vendar ni navedel nobe- nih podatkov. Zakaj mu mentor ni svetoval, da bi jih objavil vsaj v literaturi. Verjeti moramo, da TKS / Gost Slavko Avsenik ml. Podedoval je očetovo in mamino nadarjenost prostorih Tržaškega knjižnega središča je bil v sredo, 30. maja, zanimiv večer z uglednim akademskim glasbenikom, skladateljem, piani- stom, zvočnim oblikovalcem, Slavkom Avsenikom mlajšim. Sin Slavka Avsenika je sprejel povabi- lo Srednjeevropskega inštituta Jo- sip Pangerc in Centra za evropske študije, ki sta orga- nizirala dogodek. Večer je vodil Mar- ko Manin, ki se z Avsenikovo družino pozna že dolgo let. Po uvod- nem pozdravu so številni publiki predstavili krajši video prispevek, ki so ga organizatorji pripravili za dogo- dek. Avdiovizualni prispevek je obrav- naval življenje in delo Slavka mlajšega tudi v povezavi z njego- vim očetom. Pomenljivi so npr. posnetki s koncerta s Simfo- ničnim orkestrom RTV Slovenija, na katerem so skupaj nastopili Slavko Avsenik, Slavko Avsenik ml. in brat Gregor Avsenik. Osrednja nit srečanja je bil Slav- kov ustvarjalni opus. Slavko Av- senik ml. si je za to priložnost iz- bral tudi tri glasbene posnetke, ki so jih predvajali med prireditvi- jo. V Gost je zelo preprosto spregovorilo svojem življenju in o odnosu doglasbe svojega očeta, ki ga je se- veda zelo zaznamovala. Na vprašanje o tem, zakaj ni tudi sam nadaljeval poslanstva očeto- vega ansambla, je Slavko odgovo- ril, da, ko je videl očeta med izva- janjem na odru, je čutil njegovo odkritost in karizmatičnost. Sam pa je odraščal v mestnem okolju, v Ljubljani, in ne kot njegov oče v Begunjah, kjer je bil stalno v sti- ku z naravo. Slavko ml. se je zato odločil, da gre od hiše in se usme- ri v novo glasbeno ustvarjanje: “Moral sem odditi od tebe, da sem se lahko ponovno vrnil k te- bi”. Slavko Avsenik ml. se je rodil v Ljubljani leta 1958 kot prvi sin mami Brigiti Avsenik Dolinšek in očetu Slavku Avseniku. Pri svo- jem delu združuje očetovo skla- dateljsko in mamino slikarsko na- darjenost, ki ju je nadgradil z di- plomama na akademijah za gla- sbo v Gradcu in Bostonu na smeri kompozicije filmske glasbe. V 90. letih je priredil in produci- ral skoraj 100 novih skladb, ki jih je njegov oče napisal pretežno za ansambel Gašperji (Die Jungen Original Oberkrainer). S svojo glasbo je obogatil 14 celovečer- nih filmov, 27 filmov različnih dolžin, sedem televizijskih serij, mnogo televizijskih oddaj, več kot 300 oglasov in več kot 20 gle- daliških iger. Med znane orkestre, ki so izvajali njegove priredbe, spadajo moskovski državni fil- mski orkester, Orkester Sloven- ske filharmonije, Orkester RTV Slovenija in še mnogi drugi. Danes sklada in producira av- torsko glasbo za televizijo, film, gledališče in sodobno multimedijo. Slavko Avsenik ml. je povedal, da se glasbena tradicija v Avse- nikovi hiši nadaljuje predvsem z ansamblom Saše Avsenika. Pohvalil je tudi svojega sina Blaža Avsenika, ki je odličen pianist in glasbo študira na Akademiji za glasbo v Ljublja- ni. Na srečanju je publika lahko prisluhnila tudi odlični, virtuoz- ni priredbi skladbe Na avtocesti. Priredbo je napisal Slavko Avse- nik ml., s simfoničnim orkestrom pa jo je na klavir izvajal njegov sin Blaž. Med prisotnimi gosti je bil tudi glasbeni urednik in poz- navalec Avsenikovega glasbenega fenomena Aleksi Jercog, ki je med drugim avtor zadnje uradne monografije o Slavku Avseniku (starejšem). mam Foto damj@n S 1. strani Še o bančnih ... ado Pezdir je povedal, da se žal zgodba ni še končala, saj se je po pro- padu tržaške TKB tak način de- lovanja preselil na finančno družbo KB1909 (ki je nastala po klavrnem propadu goriške Kmečke banke). Zgodba obeh bank nam jasno pokaže, kako so nekateri krogi v zamejstvu, pod krinko, da zagotavljajo gospodar- sko in finančno stabilnost za slo- vensko kulturo in jezik v naših krajih, kar jim je bilo očitno le deveta briga, samo izkoriščali za nečedne in nezakonite posle. Obravnavi ekonomista Pezdirja je sledila razprava, med katero je marsikdo iz publike vprašal po podrobnostih oziroma pojasni- lih v zvezi s celotno zgodbo fi- nančnih lukenj. Ekonomist je ra- zložil, da so se pri Novi Ljubljan- ski banki radi posluževali sode- lovanja s krogi ljudi iz zamejstva oziroma z nekdanjim direktor- jem TKB Vitom Svetino in Sua- danom Kapićem, da bi na pri- mer ustanovili banko na Hrvaškem, kamor uradno niso smeli zaradi takratnih slabih meddržavnih odnosov. Za taki- mi posli je stala skupina, v kateri sodeluje tudi prvi predsednik Re- publike Slovenije in nekdanji predsednik Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan. Iz občin- stva se je oglasil tudi Vojmir Tavčar (nekdanji časnikar Pri- morskega dnevnika, avtor knjige Polom – TKB – Zgodba o uspehu s tragičnim koncem, ki je izšla le- ta 2011 in oriše nekatera ozadja o krahu TKB) in obžaloval dej- stvo, da so takrat vsi politiki (bo- disi v Sloveniji kot v Italiji) zapu- stili potapljajočo se barko in do- volili, da Tržaška kreditna banka propade: a če je bilo za italijan- R sko stran to še razumljivo, je bilopresenetljivo za slovensko vlado,ki ji je tedaj predsedoval Janez Drnovšek. Podjetnik Ervin Mez- gec je predavatelja vprašal, ali so morda raziskave o bančnih luk- njah konkretno dokazale, kdo vodi posle iz ozadja, Pezdir je naštel celo vrsto imen, med ka- terimi že zgoraj navedene. Eko- nomist Mitja Stefančič se je čudil, kako to, da sodni oblasti ne uspe, da se takim nezakoni- tim poslovanjem naredi konec, in vidi v tem veliko nevarnost za prihodnji razvoj manjšinske re- alnosti. Publicist Igor Omerza je poudaril, da sistem vzporedne ekonomije, ki ga je Udba uvedla, absolutno ni pozitivna zadeva, saj je deloval mimo določenih (bodisi ekonomskih kot civilnih) zakonov in je zato večkrat prešel v kriminal, posledice pa je občutil marsikdo (davko- plačevalci in še posebno uslužbenci določenih podjetij). Marsikomu je ta večer pustil gre- nak priokus. Še posebno so med marsikaterimi prisotnimi odme- vale nekatere ugotovitve in vprašanje, do kdaj bomo v za- mejskih krogih dopuščali neka- terim, da – pod krinko skrbi za manjšino in njenih interesov – rušijo manjšinsko gospodarstvo. Kako to, da se določena sloven- ska finančna grupacija (konkret- no KB1909) sama odloči za lik- vidacijo in da družabniki izbere- jo kot likvidatorja prejšnjega di- rektorja? Seveda je vse legalno in legitimno, a je tako obnašanje sploh smotrno? Do kdaj bodo določeni krogi, ki jim je sloven- ska manjšina v našem zamejstvu očitno zadnja briga, tako vplivali nanjo in jo bodo le izkoriščali s finančnega vidika? Očitno ima- mo med Slovenci, bodisi v za- mejstvu kot v matici, velike težave s krogi, ki delujejo kot prostozidarji, nejasnost in nedo- rečenost pa potiskata celotno slovensko narodno skupnost na rob prepada. Se bomo znali te- mu upreti? Po zadnjih volitvah sodeč, se dozdeva, da politiki in politični krogi že puščajo manjšino na cedilu, očitno osta- ja le še civilna družba, a bo ta imela dovolj poguma in energi- je, da bi obvarovala slovenski je- zik in kulturo v naših krajih? Že Ivan Cankar je ugotavljal: “Na- rod si bo pisal sodbo sam”! Če bomo Slovenci v matici in za- mejstvu pisali lastno zgodovino tako, kot smo bili doslej navaje- ni, ne bo zelo priporočljiva in za zgled našim potomcem … Foto damj@n so bili članki objavljeni, kdo ve kje in kdaj, govori pa povedani ob kdo ve kakšni priložnosti. V dokaz, da se je o Tigru pisalo pred osamosvojitvijo, navede spomine Zorka Jelinčiča, Čer- meljev opis primorskih Sloven- cev pod fašizmom, Rejčev opis Tigra v reviji Borec, polemiko ob poimenovanju ulice po Zor- ku Jelinčiču, Ferenčevo mono- grafijo in pisanje Srečka Šorlija v časopisu Zveze borcev. Na po- dlagi teh, po mojem, skromnih navedb Vuk trdi, da ne moremo reči, da je bila organizacija Tigr zamolčana, res pa je, še pravi, da so bili njeni voditelji do neke mere marginalizirani. S to ugo- tovitvijo bi bilo prav, da bi se di- plomska naloga tudi končala. Pa se ni. Avtor je dodal, da hi- potezo, postavljeno v diplomski nalogi: organizacija Tigr je bila do osamosvojitve Slovenije za- molčana, zavračam, tiskano z mastnimi črkami. Škoda! Na nobenem sodišču ne bi uspel, če ne bi priložil doku- mentacijo o člankih in govorih o Tigru iz obdobja 1945/1991. O Francetu Prešernu in njegovi poeziji V petek, 25. maja, je bilo v prostorih državne knjižnice Stelio Crise neformalno dvojezično srečanje, posvečeno našemu velikemu pesniku Francetu Prešernu in njegovi poeziji. Udeleženke in udeleženci so navdušeno spremljali branje Prešernove pesmi Lepa Vida v slovenskem izvirniku in italijanskem prevodu Giorgia Depangherja, La bella Vida. Posamezniki so povedali svoje misli, povezane z vsebino Lepe Vide. Nekateri so izpostavili povezavo doživetja Lepe Vide z doživetjem aleksandrink. Pogovor se je razvil svobodno in samostojno, z zanimanjem za slovensko književnost. Iztočnice za pogovor in osnovne informacije o Francetu Prešernu je nudila Elena Cerkvenič, ki je organizirala srečanje v državni knjižnici Stelio Crise. Naslednje srečanje bo posvečeno pesnici Ljubki Šorli, datum bomo pravočasno sporočili. Želja je širiti poznavanje in poglabljanje slovenske jezikovne in kulturne stvarnosti. Pripombe in nasvete pošljite na naslov elektronske pošte elenacerkvenic@gmail.com Uspelo srečanje s Prešernovo poezijo Rado Pezdir in Ivo Jevnikar (foto damj@n) Tržaška 14. junija 2018 11 Obvestila MoPZ Fantje izpod Grmade in Devinski mladinski krožek vabita na zaključni koncert, ki bo v Devinu, na sedežu zborov, v soboto, 16. 6., ob 19.00. Nastopila bosta tudi FS Devin- Nabrežina in Mešani kvartet Dobniško jezero iz Koroške. Področni svet za Trst in Milje vabi na predavanje dr. Primoža Krečiča, stolnega župnika in dekana v Kopru, z naslovom Marijino sporočilo svetu od Fatime do Medžugorja (I. del), v petek, 15. junija, ob 20. uri v domu Jakoba Ukmarja v Škednju, ul. Panebianco. KCLB v sodelovanju z Galerijo Ars in Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2018 spominsko razstavo o tržaški slikarki Eldi Piščanec. Zato se obrača na zasebnike, ki imajo v lasti dela Elde Piščanec, s prošnjo, da bi jih dali na razpolago za obdobje razstave. Informacije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-pošti info@centerbratuz. org. Darovi Za rojansko glasilo Med nami daruje Anamarija Durnik 20 evrov. Misijonski krožek Rojan je prejel: za slovenske misijonarje: N. N. 50, Marjanca Prosen 20, N. N. 50 evrov; za misijon in posvojitve na daljavo p. Ernesta Saksido – Brazilija: Anica Zupanič 320 evrov; za p. Jožeta Andolška – Etiopija: Marija Ruesch 50 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst V Peterlinovi dvorani so predstavili novo gledališko združenje Zlata gledališka mreža sredo, 6. junija 2018, je bila v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3 tiskovna konferenca, na kateri so predsta- vili Zlato gledališko mrežo. Zlata gledališka mreža (ZGM) je mreža gledaliških skupin in ustanov, ki v okviru Slovenske prosvete iz Trsta in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice ponujajo de- javnosti in gledališke abonmaje za otroke in mladostnike. Predla- gatelji ustanovitve Zlate gleda- liške mreže si nadejajo, da bodo na tak način vključene gledališke skupine učinkoviteje delovale v mreži in navzven. Tako bo gleda- liška ponudba lahko našla lažjo in lepšo pot do publike, tudi do novih potencialnih gledalcev, pa tudi gledališče bodo lahko pri- bližali še drugim otrokom in mla- dostnikom in njihovim staršem. Gledališka mreža bo omogočila tudi učinkovitejše delovanje sa- mih vključenih skupin: s skupni- mi močmi bodo namreč članom lahko ponujali strokovna izo- braževanja in pomoč pri izbiri mentorjev ter gledaliških sode- V lavcev (za sceno, kostume, koreo-grafijo, tehniko). Nudila pa bo tu-di pomoč pri koordiniranju delo- vanja, pri organizaciji gostovanj in izmenjav skupin. Zlata gleda- liška mreža je nastala v okviru Slovenske prosvete iz Trsta, ki je tudi glavni nositelj pobude. Takoj je k njej pristopil Radijski oder, ki od nekdaj skrbi in spodbuja kul- tiviran govor, tako v okviru umet- niškega dela za radijski medij kot tudi v okviru gledališke dejavno- sti za najmlajše in tudi v sklopu drugih pobud. K Zlati gledališki mreži je kasneje pristopila še Zve- za slovenske katoliške prosvete iz Gorice s svojimi društvi in usta- novami. Vsi omenjeni podpirajo dejavnosti ZGM s svojo strokov- no (mentorji, teksti, izobraževan- je), organizacijsko (uradi, opre- ma, knjigovodstvo) in finančno pomočjo. Dejavnosti delno sofi- nancira tudi Javni sklad Republi- ke Slovenije za kulturne dejavno- sti. V mrežo je vključenih pet gle- daliških skupin za osnovnošolce in srednješolce (ena deluje na Go- riškem, štiri na Tržaškem), sedem gledaliških skupin za višješolce in univerzitetno mladino (tri delu- jejo na Goriškem, štiri na Tržaškem), in tri skupine, ki de- lujejo priložnostno ali projektno. Mreža zaobjema tudi 6 abonma- jev oziroma nizov gledaliških, lutkovnih predstav ali predstav služnega gledališča s ponudbo izkjučno ali delno namenjeno otrokom in mladim (3 na Tržaškem, 3 na Goriškem). Mreža izpostavlja tudi dve polet- ni šoli odrskega ali lutkovnega nastopanja za otroke in mlade. Mreža je odprte narave in k njej lahko pristopijo še druge skupine in organizacije. Zlata gledališka mreža ima že prve primere delovanja: 1. tiskanje zgibanke s ponudbo skupin in ustanov ZGM; 2. izobraževanje za mlade gleda- liške animatorje; 3. jesenski niz gledaliških pred- stav po naših društvih in dvora- nah. Na ogledu muzikala v Ljubljani Moje pesmi, moje sanje navdušil tudi zamejce oje pesmi, moje sanje je muzikal, ki nav- dušuje generacije ljudi že od leta 1965, ko so po njem posneli istoimenski film, v kate- rem je v glavni vlogi navduševala Julie Andrews. Zgodba je povzeta po avtobiografski knjigi Marie Auguste Trapp Hvalnica družine Trapp, svetovno slavo pa je prav gotovo dosegla s hollywoodsko različico. V soboto, 2. junija, se je petdeset zamejcev z avtobusom odpravilo v Ljubljano, kjer so si ogledali slo- vensko različico muzikala Moje M pesmi, moje sanje, ki že eno letonavdušuje na slovenskih odrih.Za ogled predstave sta poskrbela Radijski oder, ki je udeležencem plačal avtobus, in Slovenska pro- sveta, ki je prispevala za cenejše vstopnice. Tako so skupaj prosla- vili lansko 70. obletnico Radijske- ga odra in letošnjo 70-letnico Slovenske prosvete. S tem dogod- kom sta Radijski oder in Sloven- ska prosveta želela proslaviti tudi 20-letnico Gledališkega vrtiljaka. Zgodba se dogaja v času pred drugo svetovno vojno, v času An- schlussa, na avstrijskih planinah. Pripoveduje o Marii Rainer, ki se v opatiji pripravlja za vstop med redovnice. Pot jo nato pripelje v družino stotnika Von Trappa, ki je stalno zdoma, doma pa ima se- dem otrok, ki potrebujejo guver- nanto. Otroci se na Mario takoj navežejo, ona v družino spet pri- nese glasbo in jih nauči peti, česar otroci niso počeli, odkar jim je umrla mati. Po nekaj za- pletih se Maria in stotnik zaljubi- Tržaškem knjižnem sre- dišču je v četrtek, 7. junija, potekal prijeten pesniško obarvan večer. Posvečen je bil no- vi pesniški zbirki v poklon 25-let- nici smrti pesnice Ljubke Šorli. Knjiga je izšla pri slovenski založbi ART. Zamisel za pesniško zbirko, ki se tokrat osredotoča na go- riško tematiko pesni- ce Ljubke Šorli, je na- stala pred petnajsti- mi leti, ko je izšla knjiga Tolminske pe- smi, ki jo je uredil Marijan Brecelj. V njej so izbrana dela mladostnega obdob- ja pesnice Ljubke Šorli. Oblikovno in likovno sta si knjigi precej podobni, saj gre za neko nadaljevanje. Urednik knjige Goriške pesmi, Igor Tuta, je med ustvarjanjem publikacije precej pozornosti namenil vizualnemu sporočilu knjige. Prva, tolminska izdaja na platnici vsebuje temno modre barvne odtenke, za novo publikacijo, posvečeno goriški do- bi, pa se je odločil za barvo Soče. “Soča je pesnici pomenila vezni člen med rojstnim Tolminom in V Gorico”, je pojasnil urednik knji-ge. Povezovalni člen knjige so tudiilustracije priznanega slikarja An- dreja Kosiča, ki podobno kot pe- snica Ljubka Šorli ljubi naravo in ima pozitiven odnos do okolja, v katerem živi. Kosič, ki je ilustriral obe knjižni izdaji, je za to publi- kacijo pripravil 10 izvirnih slik. Pesmi za novo pesniško zbirko izhajajo iz bogate zapuščine tol- minske pesnice, ki skupno obsega nad 1030 pesmi. Naj povemo, da ima urednik knjige Igor Tuta tudi sorodstveno povezavo s pesnico, saj je njen nečak. Publikacija ob- sega večinoma izvirne, do zdaj še neobjavljene poezije. Pesniška ta in poročita. Družina sestavi pevski zbor sedmih pojočih otrok, ki tudi zmaga na festivalu. Ker je stotnik Von Trapp ponosen Avstrijec, se noče pokoriti Nem- cem in skupaj z družino zbeži v Švico. Angleško verzijo muzikala, za ka- tero sta scenarij napisala Howard Lindsay in Russell Crouse, je pre- vedel Nejc Lisjak, ki je predstavo tudi režiral. Na odru se je zvrstilo veliko število mladih igralcev, pevcev in plesalcev. V glavni vlo- gi Marie Rainer se je zelo izkazala pevka Eva Černe, ki je bila pevsko seveda neoporečna, na odru pa je pokazala tudi vse svoje igralsko znanje in prevzela publiko. Poh- valo zaslužijo prav vsi igralci, po- sebej velja omeniti najmlajše, ki so igrali sedem otrok: izkazali so se tako igralsko kot tudi pevsko, kajti skupaj so peli zelo ubrano in večglasno. Poleg Eve Černe nastopa v muzi- kalu še nekaj znanih Slovencev: vlogo stotnika Von Trappa igra radijski in televizijski voditelj Boštjan Romih, mater prednico pa Irena Yebuah Tiran, ki je oper- na pevka in tudi žirantka v šovu Znan obraz ima svoj glas... Za vse gledalce je bil dogodek le- pa izkušnja, ki je ni zmotila niti nekoliko nesramna publika, ki je dvorano skoraj množično za- puščala že med poklonom. Res je, da je muzikal zelo dolg, skupaj s pavzo traja več kot tri ure, ven- dar so si prav vsi nastopajoči za- služili bučen aplavz za vse, kar so prikazali na odru. Po muzikalu so se zamejci prešer- ne volje med prepevanjem po- pevk iz njega odpravili proti do- mu. Urška Petaros zbirka je razdeljena na šest poglavij, ki nosijo naslove: Goriške podo- be, Otroški živžav, Odse- vi večnosti, Ljubezen pod cipreso, Težka pot miru in Za- kladi duha. Igor Tuta je s prisotnimi poslušalci želel deliti tudi nekaj osebnih spo- minov na teto Ljubko Šorli. Pove- dal je, da se je dobro spo- minja, kako je ob vsaki pomembni priložnosti, na primer za rojstni dan, sorodnikom in prijatel- jem napisala pesem: “Naša teta je bila zelo na- vezana name in na mojo sestro. Po navadi je šla za praznik v trgovino, izbrala pisano razglednico in na podlagi njene ilustracije dobila navdih in napisala pesem”. Urednik knjige je ugota- vljal, da je delež pesmi Ljubke Šorli pomemben ne samo za pesnico in za njeno poetiko, temveč tudi za zgodovino slovenske literature. Po poroki se je Ljubka Šorli iz Tol- mina preselila v Gorico. Zanjo je bil to kraj groznih preizkušenj in sprememb ter kraj njene pesniške rasti. Prestala je veliko težkih tre- nutkov, od boleče smrti ljubljene- ga moža Lojzeta Bratuža, zapora, internacije v taborišču do ločitve od otrok. Kljub vsemu temu se je z nepričakovano močjo dvignila in nadaljevala poetično ustvarjan- je. Brezpogojno je bila navezana na naravo: ko je hodila v naravo in jo opazovala, je črpala navdihe za nova dela. V marsikatero pesem, ki je napisana na drugo temo, ver- sko ali otroško, je Ljubka Šorli ved- no vključila kakšen element iz na- rave, “Kaj lepote Bog tej zemlji je dal”. Za pesnico je lepota narave in pokrajine znak Božje prisotno- sti. Njen drugi oslon pa je bila religija. V Tolminu, kjer je odraščala, je živela v verskem okolju. V tolmin- ski cerkvi je tudi igrala na orgle in vodila cerkveni pevski zbor. Med branjem njenih pesniških del lah- ko občutimo prisotnost njene no- tranje religioznosti. Igor Tuta je med predstavitvijo povedal, da sta v tej knjigi tudi dve pesmi, ki se navezujeta na obdobje fašistične- ga preganjanja; v njih Ljubka Šorli nakaže svoj verski dvom: “Kako to, da ti Bog, ki si absolutno dobro, pustiš, da se nam dogajajo take stvari”? V teh pesmih pride do izraza, da njeno versko življenje ni bilo enostavno. Vedno in vdano pa je zaupala Materi Božji. Tretja tematika, ki je zelo močno prisotna v njenih delih, je ljube- zen. V njenih pesmih, od prve do zadnje, lahko razberemo, kaj je njej pomenila ljubezen: ljubezen do vseh, do stvarstva, ljudi, živali in vsega dobrega. France Bernik, slovenski literarni zgodovinar, pisatelj in akademik, je o zadnji pesniški zbirki Ljubke Šorli povedal, da: “Vse pesmi v tej pesniški zbirki niso na isti višini, ampak so nekatere, ki se pri- bližujejo poetični moči Franceta Prešerna”. Igor Tuta je poudaril, da, če je to izjavil akademik France Bernik, delajo vsi veliko krivico Ljubki Šorli, da je ne postavljajo na tisto mesto, kamor spada v zgo- dovini slovenske literature. Po natančni analizi vseh poglavij te pesniške zbirke, ki prikazuje raz- voj in zgodovino slovenske prisot- nosti na Goriškem, je spregovorila tudi druga gostja večera, profeso- rica Marija Pirjevec. Pirjevčeva je v Ljubki Šorli odkrila neki pose- ben del njene osebnosti. Obujala je tudi nekatere lepe spomine in anekdote, ki so povezani s pesni- co. “Imela je smisel za igrivost, ra- doživost, smeh; znala se je pri- bližati otrokom in njihovi duši. Vedno jo bom nosila v lepih spo- minih”, je dejala. Marko Manin Foto Manin Tržaško knjižno središče Goriške pesmi Ljubke Šorli Aktualno14. junija 201812 TAKI SMO (41)Katja Ferletič Mufini s skrivnostno sestavino Prejšnji teden so kitolovci na Japonskem umorili 333 kitov, od teh je bilo 122 nosečih samic in 144 mladičev. Za lov so uporabili harpune z eksploziv- nimi granatami, ki največkrat ne povzročijo ta- kojšnje smrti živali. S kitolovom se tu ukvarjajo kljub odločitvi Meddržavnega sodišča ZN, ki je leta 2014 določilo, da mora japonska vlada enkrat za vselej prepovedati lov na kite za prehrambene na- mene. Japonska trdi, da dovoljuje lov zgolj v znan- stvene namene, torej za podrobnejše poznavanje različnih vrst kitov, ki živijo med Avstralijo in An- tarktiko, v resnici pa velik del mesa pristane na krožnikih v restavracijah in na stojnicah japonskih trgov. Tudi sosednja država Avstralija, organizaciji Greenpeace in Sea Shepherd Conservation Society in druge skupine okoljevarstvenikov so japonski kitolov v znanstvene namene označili za preoble- ko komercialnega kitolova, ki je prepovedan. Sku- pine za pravice živali so zelo kritične do te vrste lova, ker je krut in popolnoma nepotreben. Japonska ni edina država, ki dovoljuje lov na kite, s to dejavnostjo se ukvarjajo tudi v Indoneziji, Grenlandiji, Islandiji in Norveški. Norveška kljub ostrim kritikam povečuje letno kvoto za kitolov: ministrstvo za ri- bištvo je letos odločilo, da za 28 % poveča kvoto za odlov kitov, saj so jih v zadnjih letih norveški ribiči ulovili manj, kot je bila predpisana kvota, in naj bi se zato število teh živali precej po- večalo. Med državami, ki se redno ukvarjajo s kitolovom, je tudi Fersko otočje. To je skupina otokov v Sever- nem Atlantskem oceanu, med Škotsko na jugu in Islandijo na severozahodu, ki je uradno ozemlje Danske, od leta 1948 pa uživa široko samoupravo na skoraj vseh področjih. Na ferskih otokih letno ulovijo okoli 950 dolgoplavutih kitov, predvsem poleti. Lov je znan kot Grindadráp. Večina prebi- valcev otokov meni, da je lov pomemben del nji- hove kulture in zgodovine. 22. maja letos so že med prvim dnevom lova kruto umorili 150 kitov pred očmi stotin ljudi, ki so na plažo nemudoma pritekli, da ne bi slučajno zamudili niti minutke tradicionalnega praznika. Tradicija Grindadrápa je stara že stoletja, nima komercialnega namena in vsakdo lahko sodeluje pri njem. Na Ferskih otokih je bil v preteklosti kitolov izjemnega pomena za preživetje prebivalcev, ki so se prehranjevali z me- som in maščobo ulovljenih kitov. Maščobo so pre- delovali v olje, ki so ga uporabljali za razsvetljavo in druge namene, iz kože so izdalovali vrvi, iz kosti druge izdelke. Na Ferskih otokih je le 17 mest in vasic, ki so primerni za Grindadráp. Še danes, kot pred stoletji, kite lovijo na isti način: ko ribiči opa- zijo skupino kitov v bližini zaliva ali fjorda, se jim približajo s svojimi čolni srednje velikosti, ki so opremljeni z vrvmi, instrumenti za merjenje kitov in kavlji, jih obkrožijo in usmerijo proti plaži, kjer jih ubijejo. Ker v tej dejavnosti ni več dovoljeno uporabljati strelnega orožja, harpun in sulic, mo- rajo ribiči posameznega kita na obrežju zaklati s posebnim nožem, imenovanim grindaknívur, ki je po njihovem mnenju najbolj primerno sredstvo za povzročanje živali čim bolj hitro in manj trpečo smrt. Ko se Grindadráp konča in sta morje in plaža že popolnoma odeta v rdečo barvo, odnesejo kite v posebne tovarne, kjer meso predelajo in brez- plačno razdelijo med prebivalci otokov (čeprav iz- važajo Ferski otoki veliko ribjega mesa, je prepo- vedano trženje kitovega mesa). Lani sem si med poletnimi počitnicami z družino ogledala Ferske otoke. Iz Benetk smo leteli v Ko- benhavn, od tam na Fersko otočje, nato v Edin- burgh. Na Ferskem otočju smo preživeli pet dni v kraju Sorvagur na otoku Vagar. Živeli smo v pre- prostem, a lepo urejenem majhnem apartmaju v hiši prijazne gospe Elspe, njenega moža in njunih štirih otrok. Na otok smo prišli v nedeljo, na leta- lišču smo najeli avto in se odpravili proti apartma- ju. Kmalu smo žalostno spoznali, da so tam ob ne- deljah vsi marketi zaprti, restavracij pa v okolici našega začasnega doma ni bilo. Bila sem že v skrbeh, kaj bom dala na krožnik svoji družini, ko pa smo prišli v apartma, nas je gospa Elspa prese- netila s pekačem slastnih, komaj pečenih mafinov, na mizi so bili tudi kruh in jabolka, v hladilniku pa marmelada, maslo in šunka. Tudi tokrat smo preživeli! V petih dneh smo si Fersko otočje po- drobno ogledali. Uživali smo v dolgih sprehodih, občudovali zeleno, pravljično okolje in iskali ma- jhne ptičke puffine, ki baje živijo samo na teh oto- kih. Za kosilo smo si navadno naredi- li sendviče ali pa si privoščili kaj tople- ga v kakšni manjši restavraciji, zvečer pa sem kuhala. Vse, kar smo potre- bovali, smo našli v marketih. Bogato obložene police so nas vabile k naku- pu najrazličnejše zamrznjene hrane, a tudi sadja in svežih izdelkov. Ki- tovega mesa nikjer! Nikjer nismo našli ničesar, ki bi lahko spominjalo na kite in kitolov, čeprav smo na internetu brali, da je prav v tistih dneh potekal zelo velik Grindadráp. Vprašali smo gospo Elspo, kje se lahko najde kitovo meso. V trenutku se je prijazna gospa zresnila in nam trdo odvrnila, da mesa ni mogoče kupiti, da ona sploh ne ve, kje se ga lahko najde. Z možem sva takoj sumila, da ima verjetno Elspa doma poln zmrzovalnik kitovega mesa. Bog ve, kaj je zmesila v naše mafine … Meso je glavna sestavina kuhinje na Ferskem otočju, kjer je iz klimatskih razlogov poljedelstvo nemogoče. Še posebno pozimi uživajo prebivalci predvsem suho meso rib, ptičev in ovac, kitolov pa je pomemben zgolj s kulturnega vidika. Prebi- valci Ferskega otočja hočejo po vsej sili ohraniti Grindadráp, ki je pomemben del njihove tradicije in narodne zavesti. Sprašujem pa se, čemu na oto- kih, na katerih živi manj kot 50.000 ljudi, vsako leto ubijejo na stotine kitov, ko pa mesa ne smejo prodajati in imajo v marketih na razpolago kateri- koli drugi izdelek. Kitolov gotovo ni nujno potreben za preživetje, ne na Ferskem otočju, ne v Norveški, ne na Japon- skem. Organizacija WWF poroča, kako je preživetje kitov že prosto v naravi ogroženo: lov z “znanstve- nim namenom” ali za spoštovanje arhaičnih tra- dicij, “bycatch”, oz. naključno ujetje v ribiške mreže, ki vsako leto povzroči smrt 300.000 kitov in delfinov, onesnaževanje in zaužitje mikropla- stike, ki je nevidni sovražnih življenja v oceanih, ogrožajo preživetje populacije kitov in delfinov. Povsem nerazumljivo je, da v današnjem industrij- sko in tehnološko razvitem in bogatem svetu, kjer imamo na voljo katerokoli živilo, se ljudje še uk- varjajo z nemoralnimi in nepotrebnimi pokoli živali. Pustimo kite v miru! Slovensko zdravniško društvo Trst Gorica / Predavanje Okulist Franc Šalamun o inovativnem zdravljenju petek, 25. maja 2018, je zamejsko Slovensko zdravniško društvo Trst - Gorica v prostorih Hotela Pri lipi v Bazovici priredilo zanimivo predavanje priznanega slovenskega okulista dr. Franca Šalamuna, direktorja zasebnega medicinskega centra VID v Kromberku pri Novi Gorici. Štajerec po rodu in Primorec po V izbiri (dom si je uredil naslovenskem Krasu), doktormedicine in specialist oftalmolog, do aprila 1996 predstojnik okulističnega oddelka v splošni bolnišnici Dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici, je med slovenskimi pionirji, ki so začeli operirati sivo mreno (katarakto) s tehniko fakoemulsifikacije, ki je vsekakor danes splošna tehnika tega tipa operacije po vsem svetu, s katero se je sam začel ukvarjati že leta 1993. Uvedel je tudi lasersko zdravljenje mrežnice na Primorskem, bil je v gosteh v kirurških ustanovah na Hrvaškem, v Nemčiji, ZDA in Južni Afriki, kjer se je izpopolnjeval v raznih kirurških tehnikah. Letno opravi več kot 2000 različnih operacij na očesu. Junija 2002 je v Kromberku odprl zasebni medicinski center VID, v katerem je še danes direktor in glavni operater. Pri SZD TS-GO je že predaval leta 2003 o refraktivni laserski kirurgiji, leta 2005 pa je članom zamejskega SZD omogočil oz. organiziral ogled svojega centra. Tokrat pa je dr. Šalamun prisotnim članom SZD predaval o laserski vitreolizi oz. odstranjevanju motenj v očesni steklovini (t. i. “letečih muh oz. mušic ali pajčolanov”) s posebnim laserjem Ultra Q Reflex, ki ga v Sloveniji (a tudi v širšem področju regije Alpe Jadran) ima zdaj samo medicinski center VID. Sledila je predstavitev še nekaterih zdravstvenih ponudb kromberškega centra, od še izpopolnjene refrakcijske laserske kirurgije in modernega zdravljenja keratokonusa (alternativo transplantacij roženice) pa vse do kirurgije sive mrene z možnostjo izbire personaliziranih tudi multifokalnih znotrajočesnih lečk, ki pacientu omogočijo odpravo očal in na novo pridobljen vid, in to ob kratki čakalni dobi in ugodnih ekonomskih pogojih. Šalamunova soproga gospa Tjaša, ki je v centru kot ekonomistka odgovorna za oddelek estetike, pa je prisotnim predstavila ponudbe s področja dermatologije, ginekologije in seveda estetike, ki spadajo v večplastno ponudbo medicinskega centra VID; tudi te so visoke kakovosti in po zelo ugodnih ekonomskih pogojih. Vse dodatne informacije je mogoče dobiti tudi na spletni strani www.vid.si. (M. S.) V Ceseni na olimpiadi “problem solving” Podvig učencev šole Oton Župančič GORICA ivio, ime mi je Milko Bambič. Rodil sem se v Trstu leta 1905. Moje otroštvo ni bilo prav vese- lo, ker je takrat bila vojna. Če želiš nadaljevati, klikni na pre- slednico”. S temi stavki se začenja videoigrica, ki so jo v tem šolskem letu v okviru pro- jekta informatike sestavili otroci drugega razreda osnovne šole Oton Župančič iz ulice Brolo v Gorici. Z njo so se prijavili na državno tekmovanje za spodbujanje računalniškega razmišljanja z vključevanjem dejavnosti, ki se nanašajo na različne šolske di- scipline, t. i. olimpijado iz reševanja in kodiranja (Olimpia- di di Problem Solving), ki je po- tekala v Ceseni pod pokrovitel- jstvom ministrstva za šolstvo in so se ga udeležili mladi z vsega polotoka. Prek video posnetka in v živo so goriški malčki pred- stavili žiriji in občinstvu šolo Oton Župančič in sam projekt. Odlično so se izkazali, saj so na finalu, ki je potekal 27. in 28. aprila letos, osvojili prvo mesto v svoji kategoriji. Izkušnja je bila nepozabna, so povedali šolarčki, ki so jih na dvodnev- nem izletu spremljali učiteljici Anna Roversi in Tanja Pelicon ter nekateri starši. Enkraten je “Ž bil zlasti trenutek, ko je komisijarazglasila imena zmagovalcev inso oni bučno zakričali od vesel- ja. Med projektom informatike in kodiranja, ki ga je vodila Sara Scarazzolo, mama enega izmed učencev, so v bistvu v več fazah izdelali dvojezično računalniško izobraževalno igrico, s pomočjo katere predstavljajo življenje in lik Milka Bambiča. Učenci so pripravili risbice z ozadji in ju- naki, naslove in zvočne posnet- ke v slovenščini in italijanščini z navodili, ki spremljajo igralce v odkrivanju Bambiča. Ti mora- jo premikati puščice na tipkov- nici, da ulovijo črke, ki padajo od zgoraj in oblikujejo ključne besede, povezane z Bambičem. Igrica, pri programiranju katere je sodelovalo vseh 23 otrok dru- gega razreda (uporabili so pro- gram Scratch), je preprosta in učinkovita; poskusijo jo lahko tudi mlajši otroci, saj so jo prav zato opremili tudi z zvočnimi posnetki. S projektom so se torej učili osnov računalniškega pro- gramiranja in hkrati ekipnega dela; mimogrede so še izvedeli za tržaškega poliedričnega umetnika, ki je govoril veliko je- zikov, ljubil risanje, pisal otroške zgodbe in lepe pravljice, imel veliko domišljije itd. Duša in “motor” projekta, Sara Scarazzolo, ki se poklicno uk- varja z računalniškim programi- ranjem že 15 let, nam je o sebi povedala, da je najprej delala za podjetje, ki je izdelovalo softver- je za lekarne; od marca letos pa ima samostojno podjetje in za različne naročnike pripravlja na- jrazličnejše računalniške progra- me. Za letošnji natečaj so morali pripraviti multimedijski projekt, vezan na lik krajevnega umetni- ka. Ker gre za šolo s slovenskim učnim jezikom, so seveda pomi- slili na umetnika iz slovenske narodne skupnosti v Italiji, nam je povedala. “Milko Bambič se nam je zdel primeren tudi zato, ker je govoril veliko jezikov; tudi zaradi tega je učencem lahko bližji”. Z istim projektom so se meseca marca predstavili tudi na festivalu Labirint v Aj- dovščini, “laboratoriju inovator- jev, raziskovalcev in tehnikov”. Naslednje leto nameravajo na šoli še kaj narediti skupaj, med drugim sestaviti robota, ki so jim ga dali kot nagrado v Cese- ni. Sara pa že snuje druge zani- mive projekte: med drugim ne- kak turistični vodnik za otroke, ki bi ga naredili otroci sami in pri katerem bi lahko sodelovalo več šol. DD Slovenija 14. junija 2018 13 olitične razmere v Sloveniji so po predčasnih parlamentarnih vo- litvah postale tako zapletene in polne najrazličnejih blokad, da mnogi vidijo izhod in rešitev iz blodnjaka ra- zličnih stališč in napovedi zgolj v no- vih predčasnih volitvah. Te naj bi bile potrebne in koristne tudi zaradi tega, ker so sovraštva in predsodki med po- litiki tako veliki, da onemogočajo strpnost in vsakršen razumen pogled na resnične razmere v Sloveniji. Obstajajo trditve, da SDS in njen pred- sednik Janez Janša sploh nista zmago- valca volitev v nedeljo, 3. junija, ta po- litik pa naj bi bil kar državni sovražnik številka ena. Množična histerija zoper Janeza Janšo in njegovo ravnanje v po- litiki se je razmahnila do take stopnje, da mu stranke, ki jim sploh ni uspelo priti v Državni zbor nove sestave ali pa so na volitvah prejele minimalno šte- vilo glasov, že vnaprej napovedujejo, da ne bo mogel sestaviti koalicije za novo vlado. Predsednik SDS je svoja prizadevanja povzel v oblikovanju koa- licije z imenom Koalicija za Slovenijo. Vanjo bo povabil vse parlamentarne stranke. Soočile naj bi se s svojimi pro- grami za naslednja štiri leta slovenske demokracije. Janševi politični nasprot- niki sicer formalno ne nasprotujejo odločitvi predsednika države Boruta Pahorja, da bo mandat za oblikovanje nove koalicije in vlade najprej ponudil Janezu Janši, ki je s svojo stranko, Slo- vensko demokratsko stranko, relativni zmagovalec. SDS je prejela okoli 25 od- stotkov glasov, v parlament pa se je uvrstilo 25 poslancev iz njenih vrst. Ja- nez Janša je po prvem informativnem pogovoru pri predsedniku države po- vedal, da bo vrnil mandat, če se bo oblikovala koalicija drugih političnih strank in dobila svoj mandat. Zgodilo pa se je tisto, kar zgodovina slovenske parlamentarne demokracije še ne pomni. Predsednik na volitvah drugouvrščene stranke, Liste Marjana Šarca, ki je prejela okrog 13 % glasov in izvolila 13 poslancev, Marjan Šarec, je začel oblikovati svojo koalicijo za oblikovanje nove vlade, ki se imenuje Koalicija za prihodnost. Vanjo je že ozi- roma bo povabil vse parlamentarne stranke, razen SDS Janeza Janše. Pona- vlja, da s to stranko ne bi sodeloval, tu- di če je ne bi več vodil Janez Janša. Zasnova tiste koalicije, ki bo v boju za priznanje prevladala, bo morda dovolj jasna po ustanovitveni seji poslancev nove sestave državnega zbora, ki bo 22. ali 23. junija. Za ponazoritev odmevov razmer po vo- litvah, o stanju duha, navajam ocene in mnen- ja nekaterih osebnosti. Pred- sednik Republi- ke Borut Pahor prosi vodje poli- tičnih strank, da se na posveto- vanjih o novi oziroma novih koalicijah v duhu dialoga vključujejo in ne iz- ključujejo. Predsednik Slovenske ško- fovske konference, nadškof metropolit Stanislav Zore, je na spletu Facebook zapisal: “Pred volitvami smo slišali ve- liko besed, ki so obljubljale. Zmagoval- cu SDS čestitam in želim, da z vso zav- zetostjo in v sodelovanju z vsemi, ki jim je pri srcu skupno dobro naših lju- di, naredi vse, da bodo obljube postale resnica. Pri tem naj ga spremlja Božji blagoslav”. Urednik Bogomir Štefanič je v komentarju, objavljenem v tedni- ku Družina, zapisal, “da je molitev za domovino že prinesla nekaj sadov, a potreba po njej tudi po volilni nedelji ostaja enako žgoča. Sploh če bo kmalu pred nami nova volilna nedelja”. P. Ja- nez Sraka, predstavnik Skupine kato- liških izobražencev iz Maribora, zatrju- je, “da v Sloveniji od plebiscita dalje volitve niso praznik demokracije, am- pak neizprosna borba zoper demokra- cijo. V takih okoliščinah bo sestavljan- je vlade zelo zahtevno. Ker pa je v lju- deh na Slovenskem veliko duhovnega kapitala, se ne smemo bati prihodno- sti. Dr. Ivan Štuhec, teolog in podpred- sednik Zbora za republiko, je v teden- skem magazinu Reporter opozoril, “da ima Janez Janša od vseh predsednikov strank daleč največ izkušenj. Marjan Šarec je brez njih. Sicer pa on svojih za- misli sploh ne bi mogel uresničiti”. Po prepričanju političnega analitika Se- bastjana Jeretiča “volitve niso dale od- govora na vprašanje, kdo bo vodil Slo- venijo v prihodnjih letih. Glede na to, da se je celotna predvolilna kampanja vodila okrog prisege udeležencev, da ne bodo sodelovali z zmagovalcem vo- litev, Janezom Janšo, je zelo malo možnosti, da bi Janezu Janši uspelo do- biti večino. Vsaj v prvem krogu izbi- ranja ne. Šele, če bi spodletelo Marjanu Šarcu, bi se Janezu Janši lahko odprl manevrski prostor za nov poskus”. So- ciolog dr. Matevž Tomšič pa je v več glasilih opozoril, “da Janeza Janše še ni mogoče politično odpisati. Uspešno je kljuboval napadom in provokacijam političnih tekmecev, deloval je umir- jeno in spravljivo. Pri tem ne moremo mimo vloge in ravnanja medijev. Tako pristranskemu obnašanju osrednjih medijev, na čelu z nacionalno Radio- televizijo, še nismo bili priča od časov komunizma. Njihovo poročanje in vo- denje predvolilnih soočanj je bilo pov- sem po meri levičarskih teženj”. Dr. Damjan Terpin, odvetnik Gorice, “ne more razumeti, da je Milan Brglez, ki je Janezu Janši dobesedno ukradel po- slanski mandat, parlamentu kljub te- mu predsedoval do konca”. V tem prispevku sem večkrat uporabil besedo ali pojem koalicija. V novem pravnem terminološkem slovarju je za- pisano, da beseda koalicija pomeni začasno povezavo političnih strank za- radi sestave skupne vlade ali podpore vladi. Marijan Drobež P petek, 1. junija 2018, so v Slo- venskem narodnem gledališču Nova Gorica predstavili novo se- zono 2018 /2019, čeprav se letošnja, ki je prinesla kar nekaj zadoščenj, priznanj in nagrad, ni še izpela. Ansambel SNG namreč čakajo še junijske ponovitve ne- katerih predstav in gostovanja v do- mačih krajih in tujini. Kot je povedala direktorica novogo- riškega gledališča, Ma- ja Jerman Bratec, ki je sooblikovala srečanje s predstavniki medijev, poleg umetniškega vodje Marka Bratuša in dramaturginj Mar- tine Mrhar in Ane Kržišnik Blažica, gle- dališče odhaja na raz- ne festivale: Barufe bo- do npr. gostovale na Hrvaškem, kamor bo odšla tudi predstava Peter Kušter, in sicer v Šibenik na Mednarod- ni otroški festival. Di- rektorica SNG Nova Gorica je z velikim zadoščenjem pou- darila, da je bil obisk predstav v letošnji sezoni zelo dober, predstave same pa so bile odlične in doživele odobravanje občinstva. Spomnila je tudi, da bo gle- dališče v letu 2019 obeležilo, sicer de- lovno, brez velikih praznovanj, kar tri pomembne obletnice: 50-letnico usta- novitve poklicnega gledališča, poime- novanega Primorsko dramsko gleda- lišče, 25-letnico ustvarjanja v novi gle- dališki hiši in 15-letnico statusa nacio- nalnega gledališča, poimenovanega Slovensko narodno gledališče Nova Go- rica. O predstavah naslednje sezone so spre- govorili umetniški vodja Bratuš in obe dramaturginji. Čeprav se Bratušu iskan- je neke rdeče niti sezone ne zdi pomem- bno, je povedal, da bodo z vsemi izbra- nimi besedili tkali vez med igralcem in gledalcem, saj prav na tej povezavi sloni gledališče, ki je enkratno, prav zato, ker se vse zgodi v trenutku; vez med odrom in dvorano je takojšnja. Gledališče je pripovedovanje zgodb v realnem času. Glavni koncept je napraviti kakovostne predstave, tudi zaradi statusa, ki ga ima novogoriško gledališče, je bil jasen Bra- tuš. V prihodnji sezoni bodo tako na odru zaživela klasična, pa tudi še malce bolj “eksperimentalna dela” kot v prejšnji. Večina izmed besedil bo doživela prvo slovensko izvedbo. Na ve- likem odru bodo štiri premiere, v glav- nem uprizoritve klasičnih in sodobnih besedil: Ivan Cankar Za narodov blagor, režiser Miha Golob, premiera septem- bra 2018, uprizorjena bo kot burleska, potencirana komedija o slovenskih la- stnostih; William Shakespeare Ma- chbeth v novem prevodu Srečka Fišerja, režiser Janusz Kica, premiera decembra 2018, uprizoritev se bo osredotočila na bolestno ambicioznost posameznika; Grigorij Gorin Baron Münchhausen, režiserka Yulia Roschina, premiera apri- la 2019, to so komične pripovedi iz časa razsvetljenstva; Skrivnostni primer ali kdo je ubil psa, po romanu Marka Had- dona, avtor priredbe Simon Stephens, režiser Jaka Ivanc, premiera maja 2019, koproducent Gledališče Koper, o razkri- vanju družinskih skrivnosti. Na malem odru bodo tudi štiri premiere: Jean Coc- teau Človeški glas, režiserka Ajda Valcl, premiera oktobra 2018, intimna drama o pretrgani ljubezenski zvezi; Francesco Randazzo Za blagor vseh ljudi, režiserka Nenni Delmestre, premiera januarja 2019, koproducent Gledališče Koper, o strahu vaščanov pred nezakonitimi pri- bežniki; Marie Henry in Transquin- quennal Idiomatic, režiserji Marie Hen- ry in Transquinquennal, premiera fe- bruarja 2019, koproducenti Transquin- quennal, Théâtre de Liege in DC&J Création (Belgija), Teatrul National Ma- rin Sorescu Craiova (Romunija), Théâ- tre de Choisy-le-Roi (Francija), Det Nor- ske Teatret Oslo (Norveška), European Theatre Convention, o vprašanju spo- razumevanja v hipotetičnem svetu, kjer ne obstaja angleščina; Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha, po romanu Sibylle Berg, avtor pri- redbe Stephan Bruckmeier, režiserka Eva Nina Lampič, premiera marca 2019, o člove- kovih strasteh. SNG Nova Go- rica bo tudi v prihajajoči se- zoni namenilo eno predstavo otrokom, in si- cer predšolskim in prvim razre- dom osnovnih šol. Tokrat so izbrali Smrčuljčico po knjigi Leah Wilcox, av- torici priredbe sta Tjaša Črnigoj, ki bo predstavo tudi režirala, in Ana Duša. Premiera o malce drugačni “Trnuljčici”bo novembra 2018. Poleg navedenih premiernih uprizori- tev bo SNG Nova Gorica odigravalo še vrsto uspešnic iz minulih sezon. V ra- zličnih abonmajih pa bodo prišle v go- ste predstave drugih slovenskih pa tudi tujih gledaliških hiš in skupin. Ljubitelji plesne umetnosti si bodo tudi v naslednji sezoni lahko priskrbeli Abonma ples, ki vključuje štiri plesne predstave (Michal Rynia, Nastja Bremec Rynia Labirint MN Dance Company SNG Nova Gorica; Iztok Kovač Struna in želo En Knap; Matija Ferlin Staging a play: Steklena menažerija Emanat; Ma- ria Bevilacqua, Roberto Cocconi Štirje letni časi, Compagnia Arearea. Tudi v naslednji sezoni bo otroke razve- selil Gledališki vrtiljak s tremi abonma- ji: Veliki in Mali polžek ter Lutkovni polžek. Prva dva ponujata sedem pred- stav, zadnji pa štiri za otroke od 4. do 10. leta starosti. Tisti gledalci, ki imajo radi ljubiteljske gledališke predstave, bo- do tudi v prihodnji sezoni lahko vpisali abonma Nedeljska gledališka srečanja, ki vsebuje štiri predstave ljubiteljskih gledaliških skupin (Jera Ivanc Prevare v izvedbi KUD Janez Jalen; Tone Partljič Čaj za dve PD Štandrež; Slavko Pregl, Maja Gal Štromar Norci, Koroški dežel- ni teater, in zmagovalna predstava se- vernoprimorske regije JSKD 2018/2019). Mladi, ki se navdušujejo nad gleda- liškim poustvarjalnim delom, bodo svo- je igralske talente lahko preizkusili v Amaterskem mladinskem odru (AMO), ki nad 40 let deluje pod okriljem SNG Nova Gorica. Skoraj štirideset let ga je z zagnanostjo in veliko ljubeznijo vodil režiser Emil Aberšek, zdaj pa ga z mla- dostno vznesenostjo dramaturginja Te- reza Gregorič. Kot je zagotovila direktorica gledališča, ostajajo cene abonmajev nespremenje- ne. Spomladanski vpis je možen od 1. do 30. junija (dosedanji abonenti so lahko potrdili abonma do 9. junija. No- vi ga lahko vpišejo od 11. do 30. junija). Jesenski vpis abonentov bo potekal od 1. do 15. septembra, za dijake in študen- te (za abonma Mali oder) pa od 1. sep- tembra do 19. oktobra 2018. Blagajna Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica na Trgu Edvarda Kardelja 5 je v času vpisa abonmajev odprta vsak de- lavnik od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Tudi ob koncu letošnje sezone prireja SNG Nova Gorica v sodelovanju z Me- stno občino Nova Gorica Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Deset- nica. Pet uličnih predstav bo razgibalo prve poletne dni. Uvod v festival bo v petek, 29. junija, ob 20.30, ko bo ulični cirkus En lump ali dva (Pocket Fluff Pro- ductions, Velika Britanija). V soboto, 30. junija, bo pri SNG Nova Gorica ob 19. uri predstava Čreda, ulično gledališče (Rue Pietonne, Francija), ob 20.30 poe- tični spektakel Modre ptice (Sky Carous- sel, Rusija); v torek, 3. julija, bo pri SNG Nova Gorica ob 19. uri predstava Tom, Tom in Tom (Ravart, Nizozemska), ob 20.30 pa bo na vrsti zadnja predstava Pandemia (Bad Rabbits, Litva), interak- tivno angažirano ulično gledališče. Iva Koršič V Predstavitev jubilejne sezone 2018 /2019 V osišču tesnejša vez med igralcem in gledalcem SNG NOVA GORICA Zaradi političnih blokad morda nove predčasne parlamentarne volitve Snovanje dveh koalicij za oblikovanje nove vlade! jegov opus obsega 36 filmov, 19 televizijskih dram in 17 te- levizijskih serij s 50 glavnimi vlogami. Igral je tudi v domačih TV igrah in na- daljevankah. Postal je tudi sodelavec mariborskega in tržaškega radia ter lju- bljanskega Vala 202. V dolgi karieri je prejel kar nekaj nagrad in priznanj. Za vlogo kurirja Aleša v fil- mu Veselica je leta 1961 na jugoslovan- skem filmskem festivalu v Pulju prejel prvo nagrado zlata arena. Dobil je tudi častno priznanje slovenskih filmskih delavcev, red dela z zlatim vencem, zla- to vrtnico za najboljšega jugoslovanske- ga televizijskega in filmskega igralca in še kaj. Prejel je tudi naziv častnega občana občine Jesenice. Kot piše v Slovenskem biografskem lek- sikonu, je pripadal mladi generaciji ustvarjalcev, ki je v slovenski institucio- nalni kulturi 50. let minulega sto- letja ustvarila idejni preporod. Mladi izobraženi igralci so izven konvencionalnih norm igranja s skupino intelektualcev ustvarjali novo obdobje slovenskega gleda- lišča, absurdnost in dvom, gledališče v krogu. Društvo slovenskih režiserjev je Balohu podelilo nagrado bert leta 2014. V Slovenski kinoteki so se Mihi Balohu ob tako pomembnem življenjskem mej- niku, na Večeru Društva slovenskih režiserjev, poklonili s projekcijo kultne- ga filma Ples v dežju v režiji Boštjana Hladnika. V njem je s sodobno filmsko igro ob igralki Duši Počkaj ustvaril lik Petra. “Ta nepozabni duet v črno-beli filmski tehniki s številnimi atmosfer- skimi transformacijami se je z režiser- jem in scenaristom Dominikom Smo- letom, ki je scenarij napisal po svoji li- terarni predlogi Črni dnevi in beli dan, uvrstil med antologijske interprete ter antologijsko slovensko in v času nastan- ka filma še jugoslovansko filmsko umetnost”, je zapisano v novem Slo- venskem biografskem leksikonu. N Z 8. strani 90 pomladi ... Goriški muzej bo predstavil na Gradu Kromberk v torek, 19. junija, ob 21. uri dokumentarni film Zamejci (Slovenci v Italiji), ki ga je režiral Andrej Mlakar. Eden glasnikov novega slovenskega filma 80. let prejšnjega stoletja, ki je z deli, kot je Christophoros, naznanjal splošno kulturnopolitično prevetritev v matici, je ob pregledu slovenskega filma v Rimu 1987 navezal globoke stike s Kinoateljejem. Tako je prišlo l. 1989 do realizacije barvitega in živahnega etno filma, ki ga je posnel mojster fotografije Janez Kališnik od Kanalske doline in Rezije do Brd, Krasa vse do dolinske Majence in Brega. Kot nekakšno idealno nadaljevanje Mlakarjeve sugestivne freske Slovenija - Štirje letni časi, ki so jo tudi prikazali v okviru Filmskega junija na Gradu Kromberg. Pri prvi produkciji Kinoateljeja, Pegaza in RTV Slovenija so sodelovali sami “kinoateljejevci”, v prvi vrsti Darko Bratina kot avtor besedila ter Aleš Doktorič za produkcijo, takratni tehnik Kulturnega doma Igor Devetak kot asistent režiserja in Danjel Jarc za špico, ki bodo tudi prisotni na projekciji z režiserjem. V okviru Evropskega leta kulturne dediščine so predstavili še Mlakarjeva filma Ruševec o velikonočnih butarah iz Gubnega ob Savinji in Štala o galeriji Janeza Boljke v Volčjem potoku. / Davorin Devetak Filmski junij na Gradu Kromberk Aktualno14. junija 201814 NATUROPATSKI NASVETI (202)Erika Brajnik Utrujenost in pomanjkanje energije - naturo- patske rešitve Na tem irisu je vidnih veliko temnih madežev, kar pomeni presežek toksinov - tako fizičnih kot mentalnih. Vse to kaže na deficit jeter. Oseba je utrujena, ker se preveč jezi in razbur- ja. Ponoči ne spi, ker se poti, bolita jo križ in vrat, je nepotrpežljiva, razdražljiva, neučakana in živčna. Z ustrezni- mi prehranjevalnimi navadami lahko raz- bremenimo jetra, da oseba ne bo porabila toliko energije za jezo, ampak ji je bo ostalo dovolj za mirno življenje. Primer očesa, ki govo- ri o utrujenosti zaradi odvisnosti od sladkor- jev. Šibka točka te ose- be je dejansko sladkor. Popoldan jo popade močna utrujenost, tako da komaj drži oči od- prte. Na irisu je prisoten obroč želodca. Preba- va se popoldan poleni, oseba postane utrujena in po kosilu želi jesti kaj sladkega. Vse bolj je apatična, brezvoljna in zmedena, saj na tak način v telesu hrani kandido. Če tako obdobje traja predolgo, lahko zapade v depresijo. Da bo utrujenost zapustila telo, je potrebno ure- diti presnovo sladkorjev in okrepiti želodec ter prebavo. Kot vidimo, se kura za odpravo utrujenosti od primera do primera razlikuje. Ko posameznik začne z naturopatsko kuro, ki mu okrepi zdrav- je in odpravi utrujenost, se tudi iris spremeni. Ko se telo uravna in dosežemo homeostazo, na očesu ne vidimo več presežka sluzi, toksi- nov, disbioze itd. Tako kot se telo spremeni, ko shujšamo, tako tudi oko postane dru- gačno, ko spremeni- mo življenjske nava- de. Ljudje smo si po- dobni, nismo pa vsi enaki, zato vsak potre- buje individualna pri- poročila, kako naj od- pravi utrujenost. Po televiziji danes lah- ko vidimo veliko ogla- sov, kako dobri so ma- gnezij ter vitamini D, C, B itd. To je vse res, toda vsaka terapija ni dobra za vsakogar. Človek je svet zase in le na svoj način lahko doseže telesno harmonijo. Vsak izmed nas je unikat, neponovljivo bitje. Tudi vsako oko je svet zase, ki nam pomaga ra- zumeti razvoj in individualno genetsko dov- zetnost, povezano z zdravjem posameznika, pod pogojem, da o tem presoja izkušen irido- log - naturopat. / dalje www.saeka.si O festivalu inovativnosti “Festinno” na univerzi na Primorskem Inovacija kot priložnost za iznajdljivejše delo NNOlab naj bo “prostor, kjer bosta delovna aktivnost in veselje povsem usklajena”. Na fakulteti za management v Kopru je pred kratkim potekal podjetniški dogodek leta, ki je združeval zabavo, pristno kreativnost in podjetniško inovativnost. Letošnji Festinno je bil namenjen predvsem študentom, podjetnikom in tistim, ki se zanimajo za sodobne družbenogospodarske izzive, predvsem take, ki so neposredno vezane na podjetništvo in inovacije. V sklopu programa je bil odprt tudi prvi podjetniško- inovacijski laboratorij v akademskem krogu INNOlab. Letos je potekala že deveta izvedba tega pomembnega dogodka. V enem dnevu je bilo več kot dvajset delavnic, okroglih miz, predavanj, razprav in predstavitev z domačimi in tujimi I predavatelji, izkušenimipodjetniki, kreativnimištudenti in izvedenci. Dogodki na festivalu so potekali po raznih lokacijah in v treh jezikih: v slovenščini, italijanščini in angleščini. Udeleženci so se poglobili v aktualne podjetniške teme, kot so 3D-tiskanje, intelektualna lastnina, kriptovalute, blockchain tehnologije, blagovne znamke, poslovni modeli, socialno in trajnostno podjetništvo. Na dogodku je bilo hkrati veliko možnosti za stik s podjetniki ter za povezovanje in učenje. V sklopu festivala je državni sekretar mag. Aleš Cantarutti odprl tudi prvi podjetniško-inovacijski laboratorij v akademski sferi INNOlab, namenjen spoznavanju in delu z novimi tehnologijami, virtualni in obogateni realnosti, snovanju inovativnih marketinških praks, ne nazadnje učenju z metodo dizajnerskega razmišljanja oz. drugih sodobnih pristopov v sklopu managementa. Aleš Cantarutti je dejal, da je ob odprtju INNOlab-a Fakulteta za management postala vzor ostalim slovenskim fakultetam. Prorektor Univerze na ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 12. junija 2018, ob 13. uri S 6. strani Zvrhana malha smeha ... sočno spleteni pripovedi, v kateri se je odslikavala značilna južnjaška zgo- vornost, je razvila duhovito “pri- merjalno jezikovno razlago”. Ob asociacijah so se vrstili komični utrinki in smeh je preplavljal dvorano. Njeno veselje do gledališke igre se je pokazalo po naključju. V ba- ru je rada pozabavala prijatelje in nekoč so njen nastop posneli s te- lefončkom. Posnetek se je znašel V na spletu, ogledalo si ga je nešte-to ljudi in njena popularnost seje začela bujno razraščati. Druženje z gledališko skupino iz Čenta (Tarcento) jo je tako nav- dušilo, da je začela sodelovati s Claudiom Morettijem za Cabare- te, z ekipo Felicimafurlans in Triom patocos. Tako dobro se je vživela v furlanski svet, da so jo prebivalci sprejeli za svojo. 50 sfumature di friulano (50 odten- kov furlanščine) v sodelovanju s Primorskem prof. dr. Štefko Miklavič je na odprtju prvega podjetniško-inovacijskega laboratorija v akademskem okolju poudaril, da spada med glavne naloge univerze tudi aktivna interakcija z okoljem in s podjetniškim svetom. Dekan Fakultete za management prof. dr. Matjaž Novak je naglasil, da bo fakulteta čim bolje izkoriščala novi laboratorij ter z njim stalno sledila sodobnim težnjam, “ki so gonilo gospodarskega razvoja in podlaga za konkretne inovacije, katerih sicer ni mogoče uveljaviti brez širše javne podpore”. Med najzanimivejšimi prispevki lahko omenimo predavanje pravnika dr. Benjamina Lesjaka, ki se je osredotočil na novosti jamčenja zasebnih podatkov na spletu (t. i. “GDPR”). Lesjak je ugotovil, da so postali osebni podatki izredno privlačni za spletni marketing, kar zahteva zaščito le-teh. Novosti pa je še in še, zato lahko tudi v prihodnjih mesecih pričakujemo pomembne razvoje na tem področju. Zamejski rojak Mitja Stefancic, ki že vrsto let raziskuje socialno ekonomijo, je predaval o socialnih podjetjih, ki so postala ključni gospodarski akterji v kriznem obdobju. Kot je ugotovil Stefancic, gospodarska kriza sovpada z novimi družbenimi izzivi, prav tem pa lahko najbolje kljubujejo ravno socialna podjetja, ki ne ciljajo zgolj na rentabilnost, ampak tudi na družbeno učinkovitost. In ravno zaradi tega je predavatelj izpostavil pomen pravilnega ločevanja med tehnološko in družbeno inovativnostjo. Erik Kuret Tizianom Cossettinijem je po- srečeno zamišljen monolog, ki ne razkriva le jezikovnega boga- stva furlanskega jezika (tega se verjetno še sami Furlani ne zave- dajo!), ampak tudi igralkino spretnost v razvijanju vsebin, njen smisel za humor in avtoiro- nijo, s katero podkrepi vse svoje izvajanje. Iz celote je razvidno, da Caterina Tomasulo nosi v sebi naraven igralski talent in da ji učenje jezikov in narečnih od- tenkov ne dela večjih preglavic. Občinstvo je pozdravila tudi v slovenščini in obljubila, da bo naslednji nastop namenila go- riškemu narečju. Kdaj ste prvič spoznali delovanje socialnih podjetij? Z operativnega vidika sem leta 2015 dobil nalogo, da preučim stanje gospodarskih podjetij na Slovaškem. Štu- dija je podala zanimive izsledke in je bila zato vključena v širšo primerjalno analizo socialnega podjetništva, ki jo je podprla Evropska komisija. Na ta način sem podrobneje spoznal še stanje socialnih podjetij v ostalih državah čla- nicah EU. Še pred tem pa sem se med študijem v Veliki Britaniji zanimal za socialna podjetja, ki jih je podprl politični program vlade Tonyja Blaira, ki me je takrat ze- lo navduševal. Na katerih področjih pravzaprav delujejo so- cialna podjetja? Taka podjetja lahko deli- mo glede na tri glavne gospodarske segmente: družbeno in zdravstveno skrbstvo; učenje in izo- brazba; socialni turizem in kultura nasploh. Po- nekod so družbeno kori- stna podjetja zelo uspešna, pomislimo na primer na nji- hov ekonomski doprinos v državah, kot so Italija, Nemčija in Francija. Drugje pa se šele postopoma uveljavljajo: na Poljskem, Slovaškem in v vzhodno-evropskih državah, kjer socialno podjetništvo ni dovolj uveljavljeno, bo po- trebno še najmanj kakih deset let, da se resnično uvelja- vijo oziroma da postanejo dovolj konkurenčna na trgih. Lahko navedete kakšen uspešen primer socialnih pod- jetij? “La Strada - Der Weg” je socialno podjetje, ki zaposluje 180 uslužbencev in že štirideset let uspešno pomaga lju- dem v stiski. Deluje v mestu Bocen, ki ga po navadi ima- mo za zgled urejenosti in socialne pravičnosti, a tudi tam se lahko skrivajo globlje težave za nekatere prebivalce. Še en uspešen primer je slovaško podjetje Beesnis, ki je na- stalo leta 2014, a je od takrat nadvse uspešno na področju čebelarstva. V treh letih je podjetje ustanovilo 20 čebelarn in ravno toliko prodajnih točk za med in izdelke iz medu, kot so na primer medeni piškoti. Poleg učinkovitega po- slovanja je tudi zgled za ohranjevanje dolgoletne tradicije čebelarstva na Slovaškem. Med svojim posegom ste omenili tudi Nobelovega na- grajenca Josepha Stiglitza... Stiglitz poudarja, da je za premoščanje krize nujno po- trebno učinkovito socialno gospodarstvo, ki nudi državljanom usluge in produkte, ki jih je v minulih dese- tletjih navadno zagotavljala javna uprava. Skratka, Stiglitz poudarja koristi, ki jih zagotavljajo akterji t. i. “tretjega sektorja”, ki premoščajo standardna komercialna in ka- pitalistična podjetja na eni strani in podjetja za javne sto- ritve na drugi. Podobno kot Stiglitz menim, da bodo so- cialna podjetja v prihodnjih letih še kako potrebna in ko- ristna. E. K. Intervju z ekonomistom Mitjo Stefancicem ob dogodku FestInno Aktualno 14. junija 2018 15 dkar bivam nad Idrijo, v prelepi dolini med Brdi in Benečijo, je menda najbolj žalostno vsakodnevno opravilo ravno odpiranje poštne- ga nabiralnika. Tako brezupno prazen in samoten je vsak dan, medtem ko jaz nestrpno čakam, da bom dobila tednike, na katere sem naročena, uradno pošto iz Slovenije in te dni celo volilnico za Slovence, ki bivajo v tujini. Na- biralnik pa ostaja prazen, danes sem iz njega pobrala le neko vabi- lo na očesni pregled, ki je bilo na- slovljeno na ime Giordano Gri- son. Giordana nisem nikoli spoz- nala, umrl je nekega novembrske- ga jutra leta 2013, ravno tistega dne, ko sva z možem zašla nekje na poti na Staro Goro in na- ključno našla njegovo hišo. Bila je na prodaj že veliko let, kajti Gior- dano je bil prestar, da bi zahajal sem na počitnice. Bila je hiša s po- gledom na gozdove, kot sem jo sanjala že leta. Zdaj, ko sem tu in sem za to hvaležna njemu in uso- di, se sprašujem, kako je po petih letih njegova pošta sploh zašla v moj nabiralnik. Nič čudnega, po- mislim. To je italijanska pošta. To je sad privatizacije, kotacije na bor- zi in varčevanja pri zaposlovanju. To sta konkurenčnost in lov na do- biček. Mi pa ostajamo žrtve tržne ekonomije in njenih interesov. Pošta k nam v Benečijo ne prihaja. To ne samo zdaj, ko so se v Italiji odločili, da bodo ljudje pošto pre- jemali vsak drugi dan, na pripo- ročena pisma pa naj bi v nekaterih primerih čakali celo tri do pet dni. Ne, že prej je bilo tako in že prej smo tu med vinogradi in gozdovi na pošiljke čakali pet, deset, dvaj- set in tudi več dni. Za nekatera pi- sma pa sem trdno prepričana, da so se nekje na poti izgubila, izgi- nila so v kakem smetnjaku ali pa jih je kdo odvrgel v robido, ki je v naših dolinah nikjer ne manjka. Med njimi je tudi moja letošnja davčna odločba iz Slovenije, s po- ložnico seveda. Prijateljica iz Rečanske doline mi O je pripovedovala, da je bila predleti naročena na Primorski dnev-nik, a se je časopisu kmalu odpo- vedala, saj je na dom prihajal en- krat na teden ali celo na deset dni, in to kar v kupih, ki jih je poštar puščal pred pragom. In že kmalu potem, ko sem prišla živet v te pre- lepe, a popolnoma pozabljene do- line, so me opozorili, da se mi ne splača plačevati naročnine za tu- kajšnje slovenske tednike, saj jih ne bom prejemala pravočasno. Jaz jih prebiram kar v Špetru ali Čeda- du, mi je razložil znanec. Ker sem trmasta in mislim, da je dolžnost vseh nas, da podpiramo manjšin- ski tisk, pa sem vseeno plačala in oddala naročilnico. Časopisa, sku- paj z Novim glasom, ki sem ga že prej prejemala, prihajata na moj dom v najboljšem primeru z ne- kajdnevno zamudo, zgodilo pa se je že, da sem na tiskano besedo čakala tri ali štiri tedne. Obrnila sem se seveda na poštni urad. Uslužbenka mi je s sarka- stičnim nasmehom ponudila li- stek s telefonsko številko. Kar tega pokliči, mi je jezno svetovala. In še nekaj pripomnila, a tu njenih besed ne bom ponavljala. Seveda sem ubogala, pri tem pa pozabila, da je ravno moj sosed zaposlen na pošti v Vidmu, in to na vodilnem položaju. Prepoznal me je takoj in seveda tudi razorožil z nasme- hom. Kaj hočemo, tako pač je, to ni nič hudega, konec koncev, če nekaj dni čakamo na pošiljke, imamo pa internet in ne vem še kaj. Glavno je zdravje, vsekakor, je končal svoj monolog... Mojo pri- pombo, da bo v Sloveniji, Nemčiji in drugih sosednjih državah, vsa- ka navadna pošiljka s stoodstotno gotovostjo že v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne prišla v roke naslovnika, ni odgovoril. Saj se trudimo, me je miril, samo včasih je več poštarjev bolnih ali na do- pustu, zaradi pomanjkanja denar- ja pa nimamo nikogar, ki bi jih na- domeščal. Pa ne izplača se, je do- dal. In še enkrat mi je razložil, brez vsakega občutka krivde seveda, da so te naše beneške vasi že popol- noma prazne in nima smisla, da bi najemali nadomestnega pismo- nošo za eno razglednico s pozdra- vi, namenjeno neprisebnemu de- vetdesetletniku. Odpisani, obsoje- ni na smrt, torej. To, da so naše beneške vasi že po- polnoma prazne, da mladih ni več in da bo čez dvajset let vse te zido- ve in njive popolnoma prerasla ro- bida, slišim že vsak dan od vsepov- sod. Kot bi bilo naravno, kot bi ne bilo škoda, kot bi ne bilo več no- bene rešitve. Kot bi bil razlog, da pošta ne prihaja, neobljudenost. Pa ni tako, ravno nasprotno. Mladi odhajajo iz Benečije, ker tu eno- stavno ne morejo živeti. Ker pošta ne prihaja, ker interneta ni, javnih prevozov seveda še manj, telefon- ske kable pa so že zdavnaj pretrga- la in poškodovala padajoča dreve- sa, popravljati pa se jih seveda ne izplača. Tudi signala za mobilnike ni, še dobro, da ga imamo iz so- sednje Slovenije in ga lahko, zah- valjujoč se novim zakonom, tudi uporabljamo brez podražitev. Ita- lijanskega signala namreč ni dobi- ti skoraj nikjer. Brez vsega smo. Odpisani. In brez denarja seveda. Denarja, ki bi jih občine prejemale za javne usluge, za prevoze, za pluženje cest, ni od nikoder. Ob- sojeni na smrt. Odvečni in ne- zaželjeni drugorazredni državlja- ni. Povrhu še pripadniki slovenske manjšine. Zato se praznijo be- neške vasi..., ker nihče ni tako nor, da bi plačeval davke in v zameno živel brez vsega. Z upanjem, da vsaj zdravje ne bo odpovedalo, kajti v zadnjih letih smo prepogo- stokrat prebirali in poslušali, kako je rešilec, žal, prišel v naše doline prepozno. Ljudje naj se preselijo v mesta, naj živijo v blokih, v tesnih hrupnih cementnih ječah. Brez avtomobila, ker ga v mestu ne po- trebujejo več. In naj delajo za ne- kaj evrov na uro, na petek in sve- tek. Pomemben je dobiček, po- membno je, da družba proizvaja čim več z najmanjšimi stroški. Da ljudje živijo v majhnih, samotnih vasicah, se državi in špekulantom ne izplača več. Moj boj za časnike in poštne pošil- jke se nadaljuje. Od mladih nog sem trmasta. Znanka mi svetuje, naj pišem Italijanski Pošti po Fa- cebooku. Res poskusim in se mi takoj oglasijo. Prosijo me, naj napišem, kaj je narobe, pa še svoje podatke jim moram posre- dovati in davčno številko. Po- vem, da ni narobe samo pri me- ni, da po vsej verjetnosti ni kriva poštarka, ker gre za splošen pro- blem v vsej Benečiji, in če sem objektivna, za problem učinko- vitega delovanja pošte v celotni državi. To bi morali vendar že vedeti, pripomnim. Vzamejo še mojo telefonsko številko in mi obljubijo, da bodo problem rešili. In me še kontaktirali po telefonu. Minevajo tedni, mese- ci, a nihče se ne oglasi. Pošta pri- haja še vedno z zamudo. Edina ra- zlika je v tem, da je zdaj poštarka sploh ne potisne v nabiralnik, am- pak jo malomarno pušča, da visi iz njega. Tudi ko dežuje. In da me gleda s prezirom vsakič, ko me sreča. Seveda, če se zavzemaš za svoje pravice, si vedno kriv. Če prejmeš globo, ker nisi pra- vočasno plačal položnice, ki naj bi jo prejel po pošti, če niti glasovni- ce za volitve ni in ti je vzeta osnov- na državljanska pravica, če si plačal naročnino za tednike, ki jih ni od nikoder..., to ni nikomur mar. Ravno v maju sem dolgo zaman pričakovala davčno odločbo iz Slovenije. Ker vem, da bi morala že biti v nabiralniku, in se bojim globe, se odpeljem 40 kilometrov daleč v Novo Gorico ter na davčni upravi zaprosim za kopijo odločbe. Trideseti maj je in uslužbenka me začudeno gleda. Saj smo odločbe odposlali 24. aprila... Povem, da živim v Italiji, povem ji o pošti, ki ne prihaja, tu- di o tednikih, na katere sem na- ročena, a jih ne prebiram, ker pri- hajajo z večtedensko zamudo, ji povem. Grozno, pripomni. Vem, da mi ne verjame, ker se take stvari dogajajo samo pri nas v Italiji, a vseeno dobim kopijo odločbe in plačam davek, ki sem ga dolžna slovenski državi. In spet se peljem 40 km daleč domov. Z občutkom, da nas država vsak dan vara in da živim v kraju, na katerega je še Bog pozabil. In se s strahom sprašujem, kako bo, ko bom osta- rela in ne bom več imela vozniške- ga dovoljenja, niti možnosti, da bi se peljala 40 km daleč. In bom sa- ma, brez vsega, celo brez časnikov, ki bi mi krajšali čas. Morda, se do- mislim, bi bili golobi pismonoše za italijansko državo najboljša in najbolj učinkovita rešitev. Res, go- lobi pismonoše! Še poceni so in morda celo konkurenčni. Suzi Pertot prejšnjih tednih smo obračunali z nogometno letino pri nas in predsta- vili “zemljevid” naših enajsteric v prihodnji športni sezoni. Po koncu play-offa Bregovih košar- karjev, ki so neuspešno naskako- vali višjo ligo, poglejmo še, kakšna slika se obeta v igri pod košema (kjer sprememb ne bo) in pod mrežo. V državni košarkarski C ligi Gold bo zastavonoša našega gibanja še dalje Jadran, ki ima za sabo novo odlično sezono, v kateri se je prebil do končnice za napredovan- je. V deželni C ligi Silver bo slovenske barve zasto- pal Bor, ki se je letos rešil brez dodatnih obvezno- sti, pa tudi brez nagrade uvrstitve v play-off. Kaže, da bo še naprej trener Marko Švab, ki je v prvi sezoni na Prvem maju opravil dobro de- lo. V D ligi bo še naprej trojica zamejskih društev, in sicer Breg, Kontovel in Sokol. Brežani so v odločilnem dvoboju V za napredovanje v C ligo v Dolinidoživeli grenak poraz proti Saci-leju, ki je tako zasluženo prosla- vljal prestop med tretjeligaše. Se- zona Juričevih fantov je bila na visoki ravni, vendar kot favoriti so dejansko pogoreli na končni postaji. Še enkrat se je izkazalo, da je videmsko-pordenonska sku pina zelo kakovostna v pri- merjavi z vzhodno, goriško-trža - ško. Po porazu so pri Bregu že na- povedali, da bodo (bržkone še z Juričem na klopi) prihodnje leto znova poskusili, vedno z mešani- co mladih in preverjenih igral- cev. V D ligi bosta igrala še naprej tudi Sokol, ki je bil izločen v prvem krogu končnice in je po treh letih pozdravil trenerja Walterja Vatovca, in Kontovel, ki je obstanek dosegel povsem gladko po enem krogu play-outa. Vse kaže tudi, da bo goriški Dom spet na startu po- krajinske promocijske lige. Kaj pa na odbojkarskem prizo- rišču? Sloga Tabor bo na igrišču branila državno moško B ligo, ki jo je obdržala z zobmi v zadnjem krogu prvenstva. Napredovanje v C ligo pa bo branil Zalet, naša reprezentančna ženska šesterka. Oboji so že na delu, da bi izpopolnili igralski in tehnični kader za pri- hodnjo sezono. V moški C ligi sta bili v samem vrhu goriška Olympia in Coselli Sloga Tabor, pri tem pa je treba preveriti dogovor med tržaškima kluboma ozi- roma razporeditev moči. Vprašanje je tudi, kaj bo z letošnjo Slogino posta- vo iz D lige. Pravico do igranja med četrtoligaši ima tudi štandreški Val. Mavrica/Arcoba- leno pa je izpadla iz ženske dežel- ne D lige v pokrajinsko prvo di- vizijo na Goriškem. HC OBROBNOSTI Očitek nekaterih, da se ukvarjamo preveč s prišleki, ni utemeljen. Ne vem, kje živijo ti ljudje, gotovo pa se ne za- vedajo, da je danes družba pri nas drugačna, popolnoma drugačna, zadnjih deset let smo priča takim spremembam, kakršnih nismo še doživeli. Morda je najbolj očitna sprememba ta, da vsi postajamo del neke nedoločljive, niti ne več te- koče družbe, ampak obrobje, periferija. Ko sem pred dnevi na kavi s prijateljem, ki ga imam za enega naših najbolj razgledanih ljudi, govoril o tem, da naša družba ni več niti tekoča, da pa je še bolj neoprijemljiva in v njej ne vel- jajo več pravila, ki smo se jih pred leti držali, mi je z nasmehom dejal, da bi zdaj on rabil raje izraz “družba v plinskem stanju”. Nasmejala sva se, grenko, a sva se. V tej opazki je veliko resnice, govorila sva namreč o nedav- nih volitvah pri nas in razpršenosti slovenskih ljudi, ki se ne prepoznavamo-prepoznavajo več v organiziranosti naše narodne skupnosti v Ita- liji, še manj pa v strankah. Javni napadi na naši krovni organizaciji so na dnevnem redu, pri- hajajo največkrat iz vrst ljudi, ki so v javnih službah, ki so še vedno garancija za življenjsko preskrbljenost, če tokrat odmislimo upokojen- ce. Obrobje pomeni tudi kaos, v katerem ni več ja- snih pravil igre in se zato izgubiš v nepregledni množici. Za nekatere so zamorci moteči v naši družbi sa- mo zato, ker so črni, pomislim, da so Arabci na našem obrobju moteči (tudi) zato, ker ponosno razkazujejo svojo pripadnost muslimanski veri, še posebej muslimanke. V Vidmu sem minuli teden na glavni ulici videl tri muslimanke, ki so imele popolnoma zakrit obraz, samo reža za oči je bila na njihovem oblačilu. Zbodlo me je spoznanje, kako ohlap- na družba smo. Zloben si, boste rekli, če do- dam, da bi rad videl, kaj bi meni rekel policist, če bi šel mimo njega z masko na obrazu, mu- slimankam namreč ni rekel nič. Salonski levičarji, kot imenujejo tiste, ki od nek- daj živijo izključno na račun države, se pravi vseh tistih, ki zanje plačujejo davke, so pa zato izjemno napredni in pravi revolucionarji v fo- teljih, bodo zdaj takoj rekli, da sem rasist, da sem nespodoben, ksenofob... Take neumnosti na veliko trosijo v domovini Sloveniji. Na eni strani so tisti, ki govorijo o “množicah muslimanskih prebežnikov”, ki da bodo preplavili domovino, na drugi strani pa tisti, ki “pozdravljajo novodobne Evropejce”. Ne prvi in ne drugi pa ne vidijo v prišlekih lju- di. Videti obraz človeka, prepoznati v njem lasten in Božji obraz! Na obrobju v Spodnji Furlaniji, kjer živim, me zamorec vedno pričaka pred vrati trgovine, ker ve, da bo dobil vedno evro, dva, še posebej pa je potreben besede in nasmeha, ujet, kot je, v stanje, ko ne sme delati, ne sme prosjačiti, ničesar ne sme, mora pa nekako preživeti, baje, da čaka azil. Ob sobotah po navadi pride k nam “naš zamo- rec”, kot ga imenujemo, samo pozvoni in počaka, ima enega najlepših nasmehov, kar sem jih kdajkoli videl. Pred meseci mi je pove- dal, da po treh letih, kar je pri nas, pozvoni sa- mo še pri naši hiši, drugje mu ne odprejo. Ko sem pred nekaj dnevi rekel domačim, ali vedo, kam je odšel, so mi vsi v en glas odgovorili, da je še, samo mene ni bilo, ko je prišel. In smo se razgovorili, kam je odšel Michael iz Ruande (tako je sam rekel, da se imenuje) z žalostnimi očmi, kar noč ga je vzela; na kosilu pod utico pri nas doma je sinu in meni povedal, da bo pobegnil proti Severu takoj, ko bo mogel. Štirinajstim njegovim bratrancem, da je že uspelo, baje so vsi šli na Nizozemsko. In niti Joseph iz Alžirije nas ne čaka več s svojim skromnim nasmehom pred neko trgovino; ko sem zadnjič pred meseci govoril z njim, so ga ravno policisti pregledovali, zato sem nalašč stopil zraven in ga ogovoril: “Kako ti kaj gre, Joseph”? Policistu je bilo dovolj, da je videl pa- pirje, jaz sem pričal, da Joseph ni prosjačil, po- licist se je sprenevedal, da ni videl, kako je Jo- seph čakal na miloščino, in zadeva je bila rešena. Ko parkiram zjutraj avto v osrčju Gorice, srečam na kratki poti do Travnika šolarje, kakega učitel- ja in veliko prebežnikov, ki so vsi ali Afgani- stanci ali Pakistanci, sami fantje, tiho hodijo po skupinah. Čakajo dokumente. Radi bi odšli od nas. Ne- kam na Sever. Afganistanci in Pakistanci ne prosjačijo nikdar. Mi gledamo nemo njih in oni nemo gledajo nas. Mi molčimo in oni molčijo. Oni nas ne poznajo in mi ne njih. Navadno jih pozdravim, nekateri odzdravijo, drugi gredo mimo, kot da me ni. Čez dan sedijo po klopeh v parkih, v Rožni Do- lini pri nekdanji obmejni policijski postaji, na osrednjih trgih. Nekam nenehno telefonirajo. Nobenega na- mena nimajo ostati med nami, to se vidi na da- leč. Sam pri sebi pomislim, da jih še kako razumem. Ko doma zvečer peljem včasih Bobija na spre- hod do bližnje velike kmetije, kjer sta za delo v velikem hlevu zaposleni dve družini Pakistan- cev, “Ne, so Indijci”!, mi reče včasih žena, a ostanem pri svojem, vedno pozdravim in ved- no mi veselo odgovorijo. V trgovini sem pred dnevi poslušal otroke ene teh družin, kako so govorili v lepi italijanščini med sabo in z očetom, ki se je trudil, a mu ni uspevalo tako dobro kot otrokom. Ko sta otroka zunaj pomagala očetu nalagati vrečke v avto, je govoril z njima v svojem jeziku, onadva pa naprej v italijanskem. JURIJ PALJK 4 Križi in težave s pošto ... Golobi pismonoše Kaj se obeta na našem športnem obzorju? Kako košarkarji in odbojkarji v prihodnji sezoni