»OW»9»BV9»*«« «*• « | iPocamezm štcviflat | 1 1 krono. S JWUM>B* Uk.i» T»1 da.nn« * • 1» pr»4oii.., »k >8. ni i * S k.«Mll d» t*J DtM* . * U<1 »0 C, > S Mru*tno K, *wtai lt K. ■ ! VtMntl y» dejoTora, Pri v»ib*t«- ■ s *vhTt »«imw : J S#o»- n m> »m»ti .TABORA*, ; ■ KASIBOS, JnitMTk Al«*Kw.4. ■ o o 13 poštnina. pavb^liea-Na q q a gW9mw | Posamezna Številka: 1 krono. 5 ouDjnfino h uiw >m> * bfcro, Jar6fŠ»r» «L It. *, L m<-S flnrit. T.W»» WW*>Afi P CPHAVJ, M n»h«j» T Jvttiert S olisi it. t, pritUiJ«, d-»o. T«l«. « !n Uf M. 8K3 joJU.Mfcmji «*• iam »Ut! U.1T S Ji mmUIi km dmti. m t . oilr». — EekopUi s* m vrmji Leto: II. Maribor, četrtek 5. maja 1921. Številka: 101. Ustanovitelju Ilirije, j _Stoletnica Napoleonove smrti! Kolibo agodovinskih sp romerab leži v tom stoletju! Napoleon je spreminjal politično karto Evrope in sanjal o kraljestvu Karla Velikega. Padel je, ko je Hi or vrhuncu svoje slave in umrl kpt •kroraen meščan v pregnanstvu na samotnem otoku. Ni še preteklo sto let, *®r je nehalo biti njegovo večno nemirno srce, pa se je pojavil drug sa-ftjač: Rex et Imperator Wilhelm II. in tta vrhuncu svoje slave razkril namen strašna vojne: »Bog nam je naklonil Posebno nalogo, da obnovimo germanski vek zgodovine«. (Viljemov govor februarja 1917). Sfinga zgodovine je *&enda takrat iztegnila roko in napisa 1°- iste bpssde, kakor pred enim stolet Napoleonu: Mene, tekel, fares! Po-?°®>U Kajzer je danes v pregnanstvu ^ ima morda samo še to tolažbo, da je bU Nemcem tisto, kar Francozom Na-P^leon. v današnjih slabo romantičnih SNttl je ta tolažba jako skromna. Avstrijski cesarji so živeli od nasil-wev ua upodaj in baharij na zgoraj. — “r«d Evropo so veljali kot mogočni vladarji, dasiravno je bilo malo zmag, * katerimi bi se smeli v resnici pona-^ti. Njihovi podložniki bi morali verovati v moč in nedotakljivost Avstri-kakor v božje razodetje. Na tihem so fca Habsburgovci sami dvomili o svoji *5k, ^esar Prane je na pr. odkrito . ^zlagal francoskemu poslaniku, da le-* največja moč njegove vladarske o-“Ueti v tem, da izigrava narod proti H*. Da je ta igra zelo opasna za .^vo, tega ni videl Avstrijec, videl Pa mord* Francoz, ' . Ko so bile avstrijske vojske na la-***lU bojiščih poražone in so se Napole-^ovi vojaki približevali naši domovi* £’• 3« zavladal med priprostim naro-0l® velik strah, med izobraženci pa 'gotovost in, osuplost. Kar čez noč je provinca Ilirija, sestoječa iz ^Piranih pokrajin Kranjske, Istre Dalmacije, Uvajali so se novi zako-i* nov denar, nove šole. Francoske o- Izid Občinskih volitev po deželi. Hud poraz klerikalcev. Klerikalci dobili od 40 občin samo v 15 večino. Maribor, 4. maja. Izid volitev v 1, sam, kmetje 2, soc. dem. 3, klerikalci štajerskih občinah, ki so volile včeraj io. — Ribnica na Pohorju: Sara. 3. t. m.: kmetje 5, soc, dem. 10, klerikalci 1. — Slovenska Bistrica; Demokrati 7, Stari trg: Soc. dem. 6, klerikalci 10. neopredeljen naprednjak 1, klerikalci — Sv. Florijan: Demokrati 6, kler, 10. 7, soc. dem. — St. Lenart v Slov. _ Skale: Sam. kmetje 2, soc. dem. 7. por.: Demokrati 7, V.hrlkalci 9. —■ — Goluva buka: Sam. kmetje 4, soc. Orrnoi: Napredno-gospodsireka skupi- dem< 3 k!er> 9. _ Šmartno pri Slona 9 klerikalci 7. — Sv-j lro^ca: Gosp. venigradcu; Demokrati 1, sam. kmetje stranka 5, klerikalci o. — Radohova: 7 ... .ko1nj 0 IH Sam, kmetje 4, ki. 6. — Pacinje: Sam. soc. dem. 6, k.erikalci ~. . J kmetje 8, kler. 8. — Šv. Andraž v Slov, v Slov. gor.: Sam. kmetje 2. soc. gor.: Sam. kmetje 5, kler 11. — Št. dem. 3, kler. 11. — Janževvrh: Sam. Jauž na Dr. polju.: Sam. kmetje 9, lcler. kmetje 1, izven strank 1, soc. dem. 7, 7 — Sv. Lovrenc na Dr. poljn: Sam. kler. 7. — Mislinje: Soc. dem. 8, kler. kmetje 7 k’er. 6, s~-c dem. 7, mali nos. 8. _ st. Vid: Sam. kmetje 9, kler. 7. in delavci 4. - R!o .-eiija vas: Sam. km, _ Brezn0 : Scc. dem. 5, kler, 11. — 9, mah po« >n ds nvci 5. - Podgorje; Soc> detn. 4 Uler. \2.— a n ov Cirkovci: Sam je šel v pregnanstvo in v smrt. Vse se je izpremenilo, le ideje so ostale in iskale novih izhodišč. Danes živimo v kraljevini ujedinje-nega jugoslovenskega naroda. Ideja Ilirijo je premagana in spada v zgodovino. Zmedeni Habsburg zadnji je sku« šal v poslednjem trenutku rešiti s po* močjo Ilirije svoj prestol, a je naletel na ironičen smeh tako v Ljubljani kakor povsod drugod. Že v tem se kaže vsa zaostalost in onemoglost Habsbur-govcev. Ilirijo bi lahko ponudil k večjemu še Franc Jožef ob svojem nastopu. Zgodovina ima pač svoje »muhe«, a sicer je njen potek pravilen in ga ravnajo ljudem Zal malo znani zakoni. Zgodovinska stoletnica Napoleonove smrti naj nas navdaja z zadoščenjem, da smo dospeli sem, kjer stojimo sedaj. »Ilirija prsten Evropin bo,..« Danes smo več ko prsten; danes smo roka Evrope. i»! ds nvei 5. Gorni« Renf*"lk: Demokrati 3, ,in kmetje 6 kalci 12. Zukarce: Napredni 4, kler. ®?c; dem. 3, kler. 4. St. Jauž na 6. — Sv. Anton v Slov. gor.: Napredni Vel. gor.: Sam. kmetje 6, klertkalci 10. 7. kler. 3. — Slovenjgradec: Demokrati — Razbor: Demokrati 2, sam. kmetje |7, nar. soc. 4, soc. dem. 4. kler. 1. — 5, soc. dem. 2, kler. 7. —- Sv. Anton: Vuzenica: Sam. kmetje 7, soc. dem. Demokrati 10, sam. kmetje 4, kler. 2. 6, mali obrtniki 3. — Muta: Demokrati — Kaplja: Demokrati 4, sam. kmetje 3, nar. soc. 3, soc. dem. 10.—Vuhred: 10, kler. 2. — Sv. Primož: Soc. dem. Demokrati 1, sam. kmetje 2, nar. soc. 10, — Trbonia: Sam. kmetje 16. — V 3, soc. dem. 4. — Legen: Soc. dem. Marenbergu in v Zg. Vižingi se vrše 5, kler. 11. — Šmartno ob Paki: Dem, volitve pozneje. Politični položaj v Beogradu. LDU Beograd, 3. maja. Presbiro ustavnega odbora. Splošno se računa, da joroča: O velikonočnih praznikih ni bilo se bode pri teh izpremembah v glavnem lobenega večjega političnega dogodka, oziralo na predloge onih strank, ki so gonie meznih točkah ustave. Kakor se javlja, v. Beograd še le po 6. t. m. Po vsem 0014 ° c u bodo šle vlada in vladne stranke opozi- tem je politična situacija iska, kaKor pred dji kolikor mogoče na roko ter bodo prazniki. # skušale sprejeti vse mirnejše predloge v'Jfti so si prizadevale, da se kar naj 3 Prikupijo ljudstvu v primeroma dnH’-m v par mesecih, so si pri- kot Francozi mnogo simpatij. Bolj ^ pr vsi drugi dokazi, so pričale baš »»^Patijc, da večstoletno nasilje ni hrv^iti ljudstvu v meso in , kri W1U?ravne avstrijske ideologije. — so bili nesigumi, polni ie-ti se ni čuditi, da so mno- t»reS te simPatU°- -k največji re- ^ zeutant takratnega slovenstva, pe-^0i 111 menih Valentin Vodnik je za-lj; P°nosn° In veselo: »Ilirija vstan’^,« 1*. ti bo$ prsten Evropi! m e 80 ^®kor gorski vrelci, ki na ^ mestih in v raznih oblikah sili-*tvaa Tudi ideja jugoelov. jedin-i^. 86 3« pojavljala v raznih fazah h[ jj/®4 y zgodovini. Tisti, ki hoče, da Vsej ^ ideja pojavila kar naenkrat v \ -oji določeni formulaciji, zahte 11 dolino z enim samim korakom j*8 na hrHj, k°v e ^jomimo, da so bili že v Vodni-ik>rk u fraukofiletvu dani principi za *“ Proti Avstriji, in Habsburgov-■®3 najvežji oviri prepotrebne iz ^cije nacionalne ideje. A ni 2f »le Pila prava doba ne za Vodnika I *a w a ® vouu “ila , ^^vstrijeke težnje. Ilirija je ^ dotrajan sad Napoleonovo * hodnik j« podlegel. Nappleoe Stanovanjska beda. V vseh mestih celega sveta obstoja stanovanjska kriza. Mestno prebival-stvo se povsod množi, a nikjer se ali nič ne zida ali pa le malenkostno. Posledica tega je vseobča skrajna nezadovoljnost. Obupani so tisti, ki ne dobijo stanovanja ravnotako, kakor tisti, ki jih stanovanjski uradi mečejo na cesto. — Krivi tega nevzdržnega stanja »0 seveda obstoječi stanovanjski uradi, ki so po mnenju prizadetih nezmožni, pristranski, podkupljivi skratka zmožni vseh lopovščin. Tako se govori, kritizira Obnovitev pogajanj z Italijo. LDU Beograd, 3. maja. V neka- pogodbe. Ako Italija takoj izvrši evaku-terih dneh se bodo po vsej priliki pri- acijo, se bodo nadaljevala pogajanja čela pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, mogoče že ta teden, vsekakor pa do ker po zadnjih vesteh iz Rima namerava 15. t. m. ko se vrne delegat Lucdoli. Italija izpolniti vse klavzule rapallske Sankcije proti Nemčiji. DKU Washington, 3. maja. LDU Pariz, 3. maja. AgenceHavas (Reuter). Državni tajnik Hughes je včeraj poroča iz Londona: V današnji seji poslal ministru za zunanje stvari dr. vrhovnega sveta sta izjavila admiral Simonsu noto, v kateri izjavlja, da tvo- Beatty in Grasset, da bi eventualne'od-rijo nemški predlogi podlago za disku- redbe na morju obstojale v blokadi sijo o reparacijah in da so kot taki Nemčije in zasedbi Hamburga »sodelo- sprejemljivi. Priporoča Nemčiji, naj vanjem čet na kopnem. Finančni izve-stavi nove predloge naravnost aliirancem denci jo sestaviti memorandum o po-in ponavlja svojo željo, da bi se vpra- gojih in jamstvih za plačila. Sklenilo se šanje čimprej uredilo. je, sestavili garancijski odbor, kar je DKU London, 3. maja. (Reuter), včeraj na britanski strani vzbudilo po-.Times* javlja iz New-Yorka, da je v misleke. Vrhovni svet je sklenil poslati Washington dospela nova nemška nota, vladi Zedinjenih držav brzojavko, v kapo čije vsebini je soditi, da se Nemčija teri se vabi, naj pošlje zastopnike v It nekoliko približnje zahtevam antante vrhovni svet, poslaniški svet in v repa-DKU Berlin, 3, maja. »beutsche radjski odbor. Po informacijah vrhov- Allgemeine Zeitung“ javlja iz Dtissel- nega sveta znaSajo dohodki na carinski dorfa: Tekom včerajšnjega dne so do- črti ob Renu v prvem mesecu 150 mili-spelivmesto močni francoski vojaški od- jonov mark v papirju, delki. Razdelili so jih po zaseb. poslopjih. Novi nemiri v Gornji Slezljl. sija je brez moči. Razglašeni preki sod TIP Berlin, 3. maja. IzBreslaveso M ni obnesel, ker nima komisija nikake došle vesti, da je na bivšem plebiscit- eksekutive. Povrh vsega tega vlada v znat nem ozemlju v Gornji Sleziji izbruhnil nem delu premogovnikov mezdna stavka, poljski puč. Močai vstaški oddelki pod DKU Berlin, 3. maja. ,VorwSrts* vodstvom poljskih nadjonalistov so na piše vparočilu o poljski progsgandf, da več mestih Gornje Sfczije zasedli želez- se je bati, da čakajo Gornjo Slezijo še nice, mostove in javna poslopja ter pre- težki dnevi. Na ozemlju, ki Je podrejeno trgali vse zveze. Poštni fn brzojavni, francoskemu majorju Feyleru je bilo kakor tudi železniški promet stojita. V baje umorjenih 200 Nemcev. Poljaki več krajih je prišlo do težkih bojev med organizirajo v Gornji Sleziji donro-nemško policijo in poljskimi vstaši. Tudi voljce, a vse to pred očmi interaliirane v premogovnikih so nastali krvavi spo- komisije, padi med vstaši in rudarji, katere so prvi večinoma izgnali. Zavezniškb komi* je dosegla pač mariborska žurnalistika od trenutka, ko je spravila težko stanovanjsko vprašanje na politično polja C* stoji na čelu urada član nasprotne stranke, se zaganja časopisje druge strank« samo zaradi te neljube oseba vi njeno delovanje. Občinstvu prikazuje stvar tako, kakor dr bi bil stanovanjske bede takoj koneo, ko bi n. pr. demokratski predsednik odstopil in prišel na njegovo mesto socijalist ali klerikalec — in narobe. Nasprotnik« se podtikajo vse mogoče slabe namere, nikdar se mu ne prizna vsaj dobra volj« ali kak uspeh, stika se samo po njegovih napakah. Da se pa s tem stvari nikakor ne pomaga, tega noče noben nasprotnik pomisliti. Doseže se k večjemu, da se zagreni človeku veselje do nehvaležnega dela, ki se ga skusi ob prvi priliki otresti. In tako so ga mora lotiti zopet drugi, ki potrebuje Seveda dalje časa, da se uživi v zamotana vprašanja. Namesto da bi bila kritika dobrohotna in s tem koristna, je v Mariboru zlohotna, krivična, surova in s tem škodljiva. Te in take utise je moral dobiti vsakdo, ki je čital v zadnjem času izbruhe neverjetnega sovraštva mesto resno kritike v klerikalnem in socijali-sličnem časopisju proti Stanovanjski komisiji in njenemu bivšem predsedniku v Mariboru. Nočemo sanikati, da smo bili tudi mi s tem ali drugim sklepom imenova-. ne komisije nezadovoljni, toda v obče mora vsak objektiven človek pritrditi, da je bila njena volja vseskozi dobra. Da se pa eventuelni pogreški popravi, jo, za to je treba drugega načina kritike, kakor so jo započeli nasprotni listi. Priznajmo si odkrito, d* se stanovanjska beda ne.da rešiti a nobenim 1 nasiljem in <* nobenimi represalijami, ■kodih zaamUftl; bi bila samo nnadiaa stanovanja, če pomislimo, da išče v Mariboru na stotine ljudi stanovanj. iVes trud stanovanjskih uradov je brez-vspešen in nakoplje njihovim funkcionarjem samo vsestransko sovraštvo, ker za toliko prosilcev stanovanj absolutno ni. Največje število prosilcev v Mari: boru izhaja iz vrst državnih uslužbencev najrazličnejših kategorij in nameščencev Južne železnice. Država in železnica imata v prvi vrsti dolžnost, da skrbita za stanovanja svojih ljudi j, zlasti ko se zahteva od privatnih podjetij, da skrbe sama za streho svojih u-službencev. Ako država in železnica ne uvidita svoje dolžnosti, ne bo mog6l noben stanovanjski urad in noben predsednik stanovanjske bedo rešiti, in najsi ima še tako dobro voljo in še tako mirne živce. Kakor hitro pa' začneta ti največji podjetji staviti za svoje ljudi domove, potem se da lahko prisiliti tudi druga bogata podjetja, da zidajo. Enostrari-fcka rešitev tega vprašanja pa. bi bila krivična. Gospodarski imperija-ližem Italije. Kakor znano, so trgovska pogajanja z Italijo, prekinjena. Predsednik Lu-ciolli je nenadoma odpotoval v Rim. — Nenadoma so rekli. V resnici pa je vladalo že takoj od začetka pogajanj tako napeto razmerje, da ta prelpm vkljub častnemu dinerju ni prišel prav nič nepričakovano. Dogodki v Istri, na Reki in v Dalmaciji, ki so v ozki zvezi z ra-jpallsko pogodbo, niso mogli ostati brez vpliva na potek pogajanj. V tem kritičnem trenutku so pa prišli Italijani z zahtevami, ki pomenijo gospodarski imperijalizem. Na naši strani je vladala povrh vsega tega še precejšnja nepripravljenost. Ni tedaj nobeno čudo, ako sd šli italijanski in jugoslov. zastopniki kar čez noč narazen. O gospodarskem imperijalizmo Italije piše zadnji »Sudslaw. Lloyd«: »Četudi nam je zelo na srcu, da semmlijo naši gospodarski odnosa ji z Italijo in drugimi sosednimi državami, ne najdemo vendar nobene potrebe, da bi sa podvrgli gospodarskemu diktatu in za vsako .ceno navezali ozke gospodarske jstike z državo, od katere nas ločijo.ostra •nacijonulua in politična, nasprotja. ICo-Tist urejenih odnošajev je za obe strani eu^ka in mi ne pridobimo nič več,, kakor pridobi Italija. Čeprav smo. kar se tiče . jadranskih pristanišč, v primeri a- Italijo na slabšem, še to ne pomeni, da všled'zasedbe. Nikdo hi nas mogla Italija popolnoma odreza Med revijami. Težko je danes biti optimist, kadar »se govori o kulturnih nalogah. našega novinarstva. Kulturna rubrika je v naših listih navadno le zato tu, da zamaši prostor, ki je ostal ob sklepu li-*>ta. Naša žurnalistika jo.»trni« v hiši kakor mačeha Sneguljčico. Krivda ne leži v redakcijah, marveč v splošnem stanju našega kulturnega življenja. Vsak resen novinar ve, s kakim užitkom se dajo pisati kulturni referati in kulturne vesti. Toda to je zadnji moment, ki pride v poštev. Prednost ima ukus občinstva, ki navadno m; lju ,!bi takih reči. Boriti se proti toku1 je težko, osobito v časih tiskovne mize-rjje. Ampak lastniki naših listqv ki;j radi pozabljajo, da so novine važen socialni čini tel j in da so odgovorne interesu družbe, ki ni istoveten s trenutno potrebo ali zahtevo ljudskih množic. Pozabljajo, da novinarstvo ni samo politična velesila, marveč tudi kulturna instanca in da je vsaka politika laž in greh proti elovečanstvu. ki nima pred seboj višjega eilja, kot so trenutni po-liticm smotri. Teoretično pri nas redit o kateri izobraženec dvomi o potrebi Kulturnega preporoda potom novinar T* redk°kdo išče in za-Jhteva v listih kulturno rubriko. To nesoglasje je samo nedostojna ravada m mto ne more biti trajno! _ !Aut — aut! Napredek ne obstoja, v be sedah, marveč v dejanjih, v siuoirenem dolu. Kdor je tedaj za napredek, mora ■biti tudi aa kulturo, ali pa laž«. Naše dnevno novinarstvo bi moralo ti od sveta in voditi nasproti nam politiko zapore, kakor jo je svojčas skušala voditi bivša avstro-ogrska vlada nasproti Srbiji. V Splitu in Dubrovniku-Gružu imamo luke, ki so pripravne za razvoj in pozornost, s katero baš v zadnjem času zasledujemo načrte o izgradnji luk in železnic, naj priča o naši pripravljenosti za vse slučaje. Seveda zahteva, izvedba teh načrtov čas in denar in bomo morali prestati trde čase, predno bomo tako daleč. Za enkrat moramo računati, da se bomo posluževali. že obstoječih vezi proti zapadu, zlasti Donave in železnic. In čim bolj bomo navezani na te iinije, tembolj se bo obračala naša trgovina v dežele, s katerimi nas spajajo in tem večja bo naša emancipacija od Italije, s katero ne trgujemo zbog dobre kakovosti in nizkih cen njenih industrijskih produktov, temveč ravno vsled ugodnih pomorskih zvez. Ako tedaj Italija sprejme konkurenco z razvitimi indu strijskimi državami na zahodu in hoče izkoristiti naš ugodni nakupni trg za svoje potrebe, se bo morala hočeš-nočeš odločiti za političen in gospodarski sporazum in delati na to, da čim prej odstrani diference, ki so se sedaj zopet zaostrile.« Notranja in zunanja politika. * Načelstvo NSS je sklenilo da se stranka pri volitvah županov in podžupanov v Ljubljani, Celju, Mariboru in Ptuju ne veže z JDS in ne SLS, ampak postavi svoje lastne kandidate. * Zmeren angleški glas o Nemčiji. Milani angleški gospodarski strokovnjak J. M. Keynes je objavil v listu »Manchester Guardian« senzacijonelen članek proti francoski politiki, ki hoče z radikalnimi militarističnimi metodami rešiti zapredeni spor z Nemčijo. _____ Keynes zastopa stališče, da zavezniki krše mirovno,pogodbo s tem, da hočejo kabineti rešiti vprašanje reparacij, dasiravno mirovna^ pogodba določa, da spadajo vsi taki sjjori pod kompetenco Zveze narodov. O zasedbi ruhrskega ozemlja pravi: Ozemlje, ki ga hoče Francija zasesti, meri kakih 47 četv. milj in šteje 4 milijon© prebivalcev. Ker prebivalstvo ni oboroženo, upajo Francozi, da jih bo 100.000 rekrutov držalo na uzdi. Ta zasedba ne bo producirala reparacij, temveč bo njen uspeti Komaj pokril stroške, ki bodo nastali se ne more v naprej zavedati posledic te. nepremišlje- ■5S51 ne, prenagljene okupacije. Lahko da ho ta okupacija vžigalica, ki bo zažgala smodnišnico Evrope. Ona stavi v gibanje sile, s katerimi zdaj nikdo ne računa. Teror in obup lahko zopet prisilita Nemčijo, da pristane na nekaj, česar ne bo mogla niti hotela izpolniti nikdar pozneje. Lahko nastanejo novi kon flikti, nove komplikacije — stavka rudarjev, padec vlade in nova priložnost, da se vrnejo na krmilo stari vojaški le-anderji. Tako dejanje odpira razdobje borbe, uničevanja in osiromašenje, zato ne more imeti nikakih dobrih izgle-: dov. * Češkoslovaška in Rusija. Češkoslovaška odpošlje te dni v Rusijo komisijo, katera sestoji iz 6 članov in sicer: zastopnik urada za zunanjo trgovino, zastopnik ministrstva za zunanje zadeve, zastopnika zveze industrij cev in praške trgovsko-obrtniške zbornice ter zastopnika centralne komisije legionarjev in Zvese Cehoslovakov v Rusiji, Komisijo spremlja 12 delegatov raznih industrij. * D’ Annunzio in Reka. D’Annunzia je izid volitev na Reki hudo razočaral. Svojim pristašem je poslal lakonično brzojavko »Naj Vas Bog navdahne«. (Nimajo zveze ž njim. Op. ured.) — D'Annunzio je odklonil vsako sodelovanje, a nekateri listi pravijo, da je to razumeti tako kakor: Molčite in čakajmo, kaj še pride! Zanimivosti. stremeti .za tem, da bi spravilo čilatelje iz najširjih ljudskih vrst v stike s kulturnim življenjem naroda. Moralo bi bit i verno zrcalo kulturnih teženj, zastopstvo vseh umetniških in znanstvenih stremljenj. Za to. bi bila potrebna stalna rubrika, v kateri bi list poročal o vseh noVoižišlih knjigah (in jih tudi na -kratko ocenil), prinašal vsebino domačih revij brez razlike struj in po možnosti zasledoval kulturne pokrete v inozemstvu, posebno še v slovanskem svetu. Kakor rečeno, temu bodo teoretično vsi pritrdili, a v praksi —?! Slovenske revije pričajo, da tudi )Ui vkljub političnim bojem živimo kulturno. Ce izvemo, da imajo naše re Skrivnosten grob. Sodišče v Lune-villu v Franciji je dobilo nedavno nalog, da preišče neko skrivnostno zadevo. Nekega jutra se je namreč razkrilo, da so neznane osebe razkopale grob, v katerem je bil pokopan francoski bataljonski poveljnik Wolff, in popolnoma razpadlo truplo oficirja nekam spravile. Grob se je nahajal v kotu nekega sadovnjaka pri Remonvillu in ga ljudstvo ni nikciar drugače imenovalo kakor »grob prokletega«. Omenjeni oficir je ležal tam pokopan od 1. septembra 1914. Vsako leto je prišla tja neka črno oblečena žena, molila ob grobu in ga okrasila s cvetlicami. Komaj pa se je zopet odstranila, je prebivalstvo doti-čnega kraja zmetalo cvetlice proč in nametalo na grob kamenja in peska. Vzrok temu je bil, da je bil Wolfl', ki je v začetku vojne poveljeval 36. kolonijah bataljonu, 1. septembra 1914 u-streljen kot izdajalec. Po mnenju vojaških krogov, je padel Woftf kot žrtev železne discipline v prvem vojnem času, ne da,bi pravzaprav zakrivil kakšno izdajstvo. Očividci tega nesrečnega dogodka pripovedujejo sledečo: AVolffov bataljon jo dobil koncem avgusta. 1914 nalog, braniti neko planjavo, na kateri je imel sovražnik ugodno pozicijo za neko tovarno, odkoder je brez lastne nevarnosti s strojnimi pu- lista zastopajo Gradnik, Gruden, Pa- škami nemoteno streljal na. Francoze Takrat še niso rabili strelnih jarkov, Vsled tega je začel sovražnik s podvojeno silo žrtev in 36. bataljon je zelo tr pel. Wolff je postajal nervozen in na-eukrat so je opazilo, da je mahal z belo ruto na koncu sablje sovražniku. Sov* ražnik je prenehal streljati, toda ker cel bataljon ni opazil oficirjevega P°‘ čet ja, so posamezni njegovi vojaki začeli prodirati. Vsled tega je začel sovražnik s podvojeno silo streljati mje skoro ves bataljon uničil. Neki mzji W olffov oficir mu je nastavil samokres na čelo in ga aretiral. Nekajdm pozneje je vojno sodišče obsodilo Wol* ffa na smrt. Branil se je sicer s tem, n® je le hotel s pomočjo vojne zvijače, katere sp se tudi Nemci posluževali, rositi svoje ljudi. Odgovorilo se mu je, da tako ne sme počenjati noben francoski oficir, ki mu je kaj do časti. Wolff J* bil na to degradiran in ustreljen 0(> lastnih ljudi. Prej omenjena črno oble" čena žena se je izrazila uapram neka' terim kmetom, oficir, ki leži v grobo »prokletega«, bo dobil kmalu zadosce-nje. Kdo jo bila dotična ženska,n® ve, in ni znano, če je dala mogoče oni odstraniti truplo. Dnevna kronika. — Iz Kaplje ob meji. Naše občins^6 volitve so končane, kajti vložena je o1' la le ena kandidatna lista. Brez dvoma je naša občina ena najnaprednejših ’ okraju, kajti izjnod. 16 odbornikov prt' padata le 2 SLS, drugi pa vsi JD£> ® SKS. Ce se pomisli, da je občina skrajni severni državni meji, je to tei»' bolj razveseljivo dejstvo, kajti nekdaj je bilo tukaj nernškutarsko gnezdo spodov iz Arnfelsa. Njihovo gospod^0 je minulo in ljudstvo se je spopn^. nilo z novimi razmerami. »DeutS^ Greniuvacht* zelo objokuje to br . i izgubo, češ »unser Schmerzensk/® Kappel ist verloren!« Da pa Kapelj6®; ni ni;.o »deuschgesinnt«, kakor PT*jv omenjeni listič, to je in bo dokazal <*'[ činski odbor, ki dela v. prid nas^ ljudstvu in naši državi. ‘ ;i — Balkanizem. »Straža* je vorila na naš članek v 93. štev. glavje o balkanski kulturi*, v k«*41*® smo ožigosali za slovenski list o stojno pisavo o Srbih v »Stražine® i članku »Balkanizem*. Ml smo se *><£ v našem odgovoru izjavili proti P°‘*j miki s »Stražo*, ker vemo že v fi*P/*j da list ne prenest stvarne in polemike, temveč se s srborito*‘F omamljeni muhe zaletave v osebf lovi v krogu svojih farizejskih ne da bi videl onkraj tega krog* P. štenjake in resno hoteče ljudi drug*®: naziranja »Straža* je v svojem uvodniku zlezla pod klop in ui imela namena hujskati proti SrOP ali jih žaliti. Povzpne se'celo do tra11 da hoče s takimi članki, kakor je°>-g .Balkanizem* izkazati Srbom uslug,0 jih v bratovski ljubezni poučiti s AJ’ k°bko je ga nas mora zanimati vsak pojav, ki kuže težnje in smeri našega kulturnega življenja. »Ljubljanski Zvou« je stopil v 41. leto. Kdor ima v svoji knjižnjci vsfeh 41 letnikov, se lahko ponaša z lepinji 'knjižnim bogatstvom. V teh letnikih leži velik del našega knlturnega napredka: od Stritarja in Gregorčiča preko Cankarja^ do najmlaj,'ih. Letošnji letnik prinaša par dobrih literarnih novitet. Med. njimi so zlasti omeniti Sprlijeve »Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih«, slike iz življenja Tolmincev. Šorli je zdrav realist in. njegovo pripovedovanje zani ma tudi one, ki ne čitajo radi »modernih;!. Izmed ostalih sotrudnikov opo-sarjainna Ivana Zorca (»Njena pot«) in L. Kuharja (»Borba«), Pesniški del Dve roki f,egat^r. za rdečim poljem (oblaki1 Kdo ve!). »Dom in Svet« je prvi dal zavetje Podbešku. pesniku, in Jr. Kralju, slikarju te nove struje. Na strani 59. objavlja Frst (dr. Pran Stele, urednik »Dom in Sveta«) poročilo o znanem recitacijskem večeru Antona Podbevška, ki se je vršil v novembru 1. 1. v Ljubljani. O tem so takrat poročali tudi ljubljanski dnevniki in sicer v takem smislu, da je šii'je občinstvo dobilo, vtis, da sc do zbrala kvaliteto teh pesnitev, ki že P° s a2-zunanji formi pomenijo popolno ‘-e. veljavljenje' dosedanje poetike nih zakonov. Urednik »Dom in "L0vi' ki je po_ študijah umetnostni nar, se je čutil nekako moralno ^ nega, da se opraviči pred javnoSH ko da je mogel dati tem rfpatol06 literatom prostor v/svojem lietP-.^ j0 drugim piše nastopno: »Podbevs podal' kos življenja, to smo * jasnino, sta vselej žarka ^ nu, ie ^ presenetita. Dalje naglasa, silnejša nota v razvoju tega fji-a. nega pesnika vojna in njem ve* ^ dogodki ier izreka prepričanje- . mlada struja premagala sedanj obliko, radi katerega ne ‘ ' .atesta i in oiuiko, radi Katerega ne v v k popularna iu da bo ustvarila p®- tuoJ® dnote vr naši literaturi in sploh, i /T"i'* 3 ^atelje, naj še enkrat preberejo do-^ni »Stražin* članek in ga primerjajo 1 njenim zadnjim uvodnikom, pa bodo videli, s kako lahkoto lahko ovržemo »Stražin** očitek o farizejstva. Konstantno resnici na ljubo, da je .Stražin* 2a aostojnejši, to pa zato, ker so gg. spoznali, da so s svojim .Balkanizmom* predaleč. Ugotavljamo še enkrat, da dotični članek pisan v takem tonu, "aj Korošec srbofil ali srbofob, važno je P®' ali ima njegova stranka interes na pisanju o Srbih, kakor ga je pojila .Straža*, ali ga nima. Ce ga tedaj so članki, ki v tej obliki }'Vari sami prav nič ne koristijo^ poli-'fna nedostojnost prve vrste. Tega ne rdimo s kakega partizanskega stališča, eWveč iz odkritosrčne težnje, da pride *a! do prijateljskega razgovora o vpra-®niih med pristaši raznih naziranj. Da * fe .Straža* v tej polemiki spustila a Cisto osebno polje, tega ji pa niti ® zamerimo, kar vsakdo daje, kar ima. ^žina- tolovajska žurnalistika še ^dfio najde ljudi, katerim imponira. aJ»io Janezu Mico in vsakemu svojo avico, pravi Shakespeare. jg Iz Radičevih vrst. Začetkom * leta se je naselil v nekem kraju j, Hrvatskem češki učitelj Janeček. “Pil si je posestvo in se popolnoma u^mačil. Lansko leto je nastopil kot p ndidat Radičeve stranke in bil izvoljen. vodom njegove izvolitve so še naj-jijlj) °Rlasili tukajšnji Cehi in ga ozna-s0' zelo sumljivega človeka. Na to tf,Prjnesli brnski in praški listi par ob-ftart-A1*1 obdolžitev proti temu cvetu btn'5eve demagogije. Te dni je izdala da i P°Ncija svarilo, v katerem pravi, ttr ^neček, sedanji poslanec Radičeve da T" P°licija svarilo, v katerem pravi, ttra^?neček, sedanji poslanec Radičeve „a. na Hrvatskem, vabi češke firme, v v«5 h poslužii° njegovega posredovanja ja zadevah, ki se tičejo Jugoslavije. naJ nikd0 ne zaupa, ker je Koli, f??dolžen več deliktov poneverbe, je 'utlje in drugih nečednih dejanj ter ^ ‘3vno radi tega popihal iz domovine. ’VUZ,XM' nove domače po-^tan hranilnice. Inicijativa za 8ov, °Vlt,ev jo izšla iz naprodnih kio- vej 6n ®azPisano je mesto upravitelja i6l,ik--?Sest?v ^ivšoca nadvojvode Fri-Jz ^Baranji. Prošnje je treba vlo-/e- pr* ffen- dir. držajih 2'^du is n?,n()n° ministrstvo) v Beo-! ni '•tr r)c?8ilci morajo biti naši držav-o° j' moi. j i strokovno naobraz- Pra^so’ kiti prosti vojaščine ter nego 50 let. ?aja &vbi"ska 8*uv*c» v Mariboru ^ deln '1e‘ V stavki se nahaja krog pOvij-if 0evJraznih strok> ki zahtevajo lo^o rln e od 80 do 90 procentov, ‘žn’o i') lznasal njihov zaslužek pri-i & na uro. Delavce hujskajo Vžet-0niimi8ti katerih jih je bi-^ih d °£ aretiranih, dočim od stavbin ll'an nihče 88,01111 doal®j še ni bil a- J>vlakid» f mu:>uiKa daUe vozijo ^ienjent; ‘‘ H' 101)61 kakor Pred b* pri Gaberjah se vrši °lr‘ni.svT\r.^ ?y- «'• °b 19 uri zvečer -- y- |, lHne^-S^atter je l,.n razpuščen K ■ r®so•' i« ukv?rMm h državnih m ker Je prekoračil delo- &llo°S^fe°!llo.venski Matici. Na- EK — Sodna povišanja. Za višje pisarniške oficijale so bili imenovani ofi-cijali: Vincenc Gajšek in Franjo Weitz v Celju, Franjo Flux v Gornjem gradu, Anton Grafenauer - na Vranskem, Jurij Silec pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Martin Pen v Sevnici (sedaj v Murski Soboti), Roman Nemec v Ljutomeru in Ivan Zmaher v Ptuju. Za pisarniške oficijale kandisti: Avgust Grejan v Mariboru, Ivan Grobelnik v Slovenj-gradcu, Franjo Podgoršek v Marenbergu, Franjo Kopič v Mariboru, Gregor Rožič v Ptuju, Anton Predikaka v Šmarju, Franjo Ferenčak v Kozjem, Jurij Karba v Mariboru, Anton Likošek v Brežicah, Hinko Toplak v Celiu, Mijo Potočnik v Gornji Radgoni, Božidar Kryl v Ljutomeru, Anton Dokler v Sevnici. Josip Lašič v Ormožu, Alojz JurŠič v Gornjem Gradu, Rajko Faninger v Mariboru, Ivan Šemrov v Prevaljah, Martin Bajde v Mariboru ter Avgust Mastnak v Konjicah. — Škofovska konferenca se je pričela v Zagrebu. Nas ne briga, kaj imajo škofje med seboj, a javnost je vendarle radovedna, kako bodo škofie sprejeli na znanje poročilo g. nadškofa Bauerja o neuspehu potovanja v Rim. — Mestni sosvet. Danes v sredo ob 18. uri ima mariborski mestni sosvet sejo na kateri se bo razpravljalo o preureditvi mestne dvorane, ki je za sedanje število odbornikov premajhna. V ta namen je določenih 30.000 K. — Mestno kopališče ostane radi čiščenja kotla do 11. t. m. zaprto. — Seja ženskega društva. V petek dne 6. maja se vrši seja ženskega društva radi sprejema čeških gostov. Prosimo, da bi se javile dame, ki so pripravljene posoditi za buffet desertni pribor. Seja se vrši ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma. Odbor. — Vandalka. Sprehajalec iz parka nam piše: Ko sem šel včeraj po svoji vsakdanji poti skozi park sem opazil kako elegantno oblečena starejša dama lomi do pol metra dolge veje cvetočega grmičja. Opozoril sem jo, da je to nedostojno in kaznjivo, toda ona se za to niti zmenila ni; oogledala me je grdo ter odšla. Sel sem za njo ter iskal stražnika, ker ga pa nisem našel, mi je izginila med hišami. Ker se takih slučajev dogodi mnogo, bi bilo treba osobiio sedaj, ko je park radi deževnega vremena zapuščen, strožje paziti na vandale. — Nov slovenski urar v Mariboru. V prejšnji Bregarjevi prodajalni klobukov v Gosposki ulici se naseli te dni nov urar, draguljar in optik Slovenec Rudolf Bizjak, — Junaška zajca. Sinoči sta po Jenkovi ulici prikorakala moško dva domača zajca. Najbrž sta se naveličala omejenega stanovauja ter jo popihala pogledati malo po svetu. — Toda naenkrat jima je prišla nasoroti velika bela mačka ter ju napadla. Zajca pn nista zbežala po zajčje, nego sta se ji postavila v bran. 'Obdelovala sta jo z gobčki in s tacami tako junaško, da se je morala parkrat umakniti. Prizor je opazila družba ponočnjakov ter mačko pregnala, zajca pa ujela ter oddalo menda mesarju Kirbišu, kateremu sta pobegnila. — Celjske novice. Vefika narodna veselica .Jugoslovenske Matice* v Celju je radi dečjega dne preložena od 5. junija na 12. junija. —.Zvveigverein des Landes- und Frauenhilfsvereines vom Roten Kreuze* v Celju je raz* puščeno, ker ni več pogojev za njegov pravni obstoj. — Celjska stanovanjska komisija je izpopolnjena s tremi novimi člani gg. Karlom Gregoričem, hišnim posestnikom, M. Ceoinom, uradnikom in Ivom Šubicem, vladnim konci-pistom. — Prvi maj je potekel v Celju čisto mirno; na predvečer so vprizorili socijalni demokrati v mestnem gledališču dramatični večer, na 1. maj sam pa dopoldan shod v .Unionu*, a zvečer veselico. — V pondeljek je celjska policija aretirala železniškega delavca Stefana Arlitscha, ker je kričal .Hoch Oesterreicb, nieder mit Jugoslawienl* — V kinu v Gaberjah je bil aretiran krznar Josip Grah, ker se je v pijanosti obnašal nedostojno. — Radi pijanosti < bil aretiran mesar Frau S«rait — Katarina Volšak in Elizabeta Čretnik sta bili aretirani radi potepuštva ia prostitucije. » — Veselica v Pekrah v korist ,Ju-goslovenski Matici*, ki bi se bila imela vršiti danes, v četrtek, se je radi slabega vremena morala preložiti na 15. maj-nika. — S. K. prot! S. K. Maribor rez. igrata danes 5. t. m. prijateljsko tekmo ob pol 11, uri dopoldne na igrišču S. K. Maribor v Ljudskem vrtu. — Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru naznanja cenj. občinstvu, da priredi na binkoštno soboto 14. tm. v veliki dvorani Narodnega doma plesni venček. Začetek ob pol 21. uri. Vstopnina 8 D. Prosimo ostala cenj. društva, da se ozirajo na našo prireditev in ne prirejajo ta dan drugih zabav. — Policijska naredba o prepovedi naseljevanja pripadnikov sovražnih držav v policijskem območju mariborskem je razveljavljena. — Padanje cen na Češkem. Cene živil in obleke so znatno padle. Znižanje cen vojaškega volnenega sukna iznaša 40 odstotkov v primeri s koncem prošlega leta, čevlji so za 20 odstotkov cenejši, petrolej za 26°/o, žito za 20— 44°/0, surovo maslo za 26%» goveje meso za 22 %> svinjsko meso za 30 %, jajca za 38%- Mleku in pivu se je cena dvignila za 18%- Moka, krompir, kavini surogati, inak, bombaževine in les za kurjavo so ostali na isti ceni. — Italijani In naša kultura. Prijatelj našega lista nam sporoča: Ko sem se sinoči okrog 28 ure vračal proti domu, so me na Aleksandrovi cesti nenadoma nagovorili trije gospodje v nemškem jeziku ter me prosili, naj jim povem, kje je Velika kavarna. Ker sem imel isto pot, sem se jim pridružil. Med poijo me je starejši gospod previdno vprašal, Če so še v Jugoslaviji. Ko sem jim pojasnil, da so še, je eden ostalih dveh pripomnil v italijanskem jeziku. ,Potem tu še ni varno za nas!* Ker sem zaslutil, da so Italijani, sem jih vprašal italijansko, če so iz Italije, Gospodje so se prestrašili ter mi odvrnili, da znajo sicer italijansko, toda da so Spanci. Spoznal pa sem takoj, da jih je samo strah povedati, da so Italijani. Ko sem jim povedal svoje mnenje ter jim pripomnil, da se jim v jugosloven-skem Mariboru ni treba ničesar bati, so se začudili ter mi zaupali, da so se silno bali, da bi jih Jugosloveni ne napadli, če bi izvedeli, da so Italijani. .To bi storili le vaši fašisti z nami, če bi prišli v Italijo*, sem jim odvrnil, »pri nas pa nimamo 2000 letne kulture in zato nismo tako .kulturni.* Italijani so se čudili našim urejenim razmeram ter pripomnili, da jim v Jugoslaviji ugaja ter da se peljejo v trgovski zadevi na Dunaj. — Iz Kamnice. (Dopis.) Našo vas, kakor tudi Rošpah in okolico je obiskala v soboto toča, kakršne že davno ne pomnimo ter uničila skoro vse, tako da naš kmet s strahom gleda v bodoče leto in ne ve, s čim se bo preživljal. Treba bo, da se bodo naši poslanci zavzeli za nas ter nam izposlovali podporo. — Obupan milijonar. V Debrecinu se je nedavno obesil na podstrešju svoje velike palače 64 letni milijonar Jakob Kolb. Kolb bi moral plačati 160.000 K davka od vojnih dobičkov. Vkljub temu, da je bil večkraten milijonar, je živel v mučnih skrbeh, da bo moral vsled tega davka umreti gladu. Te skrbi so ga pognale v smrt. Kultura in umetnost. x Tiha sreča. Drama v treh dejanjih. Spisal Hermann Sudermann, prevel Vladimir Levstik, režiral Valo Bratin?. Pre-mijera v torek 3. t. ra. Skoro bi lahko rekli, da je ogromna večina dram zajetih iz rodbinskega, zakonskega življenja ter da so-si v tem in onem vendarle po večini nekako podobne. Sudermannova .Tiha sreča* pa se med njimi gotovo odlikuje po tihi ubranosti, toda ne po sreči, ampak po življenski bolesti, oni pritajeni bolesti, ki jo nosimo sami v. sebi_ in ki jo doživljamo dan za dnem i sami, čeprav včasih morda, ne da bi se! i« popolnoma zavedali, Ko se £lovek raz-1 cveta, ko dorašča, nastopi zanj ona do' ba, ki tir[a neizprosno svoj tribut. Ta doba vzame skoro vsakemu več ali manj, najčešče pa srce, ali vsaj del srca. Koliko je nevest, koliko je ženinov, ki b! stopili pred poročni oltar brez tihega, bolestnega spomina na dogodek ali vsaj dogodbico, za katero bi dali ne vem kaj, da bi je ne doživeli. Ko človek išče, blodi in ker blodi — često pade; res je, da vstane zopet, toda blato, ki se ga je prijelo ob padcu, ostane in če že ne blato, vsaj spomin nanj. In često je treba samo obnoviti staro situacijo, pa — pade znova, se spodtakne na istem mestu in ob isti predmet. To ravno je tako lepo pokazal Sudermann v njegovi drami. Elizabeta je ljubila v svoji mladosti barona RScknitza; ko se je poročila z rektorjem Wiedemannom, je na to ljubezen pravzaprav pozabila, toda prisotnost barona jo vrže zopet iz ravnovesja — in ona se spodtakne zopet na istem" mestu in ob istem predmetu. Ze bi ta nov padec kmalu povzročil katastrofo — njen samomor, toda umevajoča, olemenita duša Wiedemanova jo zopet dvigne. In ravno to je, kar nam v tej drami tako ugaja — da ne pride do katastrofe. Wiedemann je plemenita duša, ki vestno izpolnjuje svojo službo in vdano in odkrito ljubi svojo soprogo in tako ga je podal tudi g. Bratina, katerega moramo na našem odru ob povratku iskreno pozdraviti: postal je v tem času, kar ga ni bilo tu, le še boljši. V Elizabeti je vstvarila ga. Buk-šekova z njej lastno umetniško silo mlado, sicer v pritajeni ljubezni trpečo, toda skozi in skozi pošteno ženo ter bila tako verna družica g. Bratini. Barona R6ck-nitza despotično, navidez grobo, a v ljubezni do Elizabete vendarle na svoj način iskreno narayo, je pogodil g. Nučič gotovo dovršeno, tako v celoti, kakor tudi v vsakem detajlu. Pa tudi baronovo soprogo Bettino je ga. Setinska d&bro razumela ter podala iskreno. Dobro je pogodil dalje tudi g. Velušček sitnega nadzornika Orba, dočim je bila gdčtta. Voukova za njegovo soprogo po kostumu in po kratkih laseh -- premlada. Vse priznanje pa zasluži dalje še gdčna. Kra* ljeva za njeno kreacijo slepe Helene. Živahna dečka Fric in Emil Severieve in Cvetkove sta bila dobra in tudi Mikulič, Dangel se je potrudil. Sploh, predstava je bila dobra v podajanju, kakor tudi v sceneriji, režiji in maskah, le žal, da j« bila tako slabo obiskana. —r. x Dragutln Hirc t* V Zagrebu je umrl v noči od nedelje na pondeljek znani hrvatski botanik in geograf profesor Dragu tj rt Hirc. Kot botanik in zoolog je bil znan tudi v inozemstvu. Knjige, v katerih je razpravljal o bogastva hrvatske faune in flore in o geografskih' posebnostih Hrvatske, so mu prinesle v" domovini mnogo priznanja in spoštovanja. Rojen je bil 1. 1853 v Zagrebu in’ se je od ljudskošolskega učitelja povzpel! do uglednega mesta asistenta v botaničnor fizijologičnem zavodu zagrebškega vseučilišča. x Na „P!anInski vestnik" se le malo podružničnih članov naročilo. Zato se bode mogel izdajati le v skrčenem številu izvodov. Pozneje se pa dostikrat pripeti, da bi radi različni člani vendar .Vestnik* dobili; ker pa bo naklada omejna, pozneje takim željam ne bo mogoče ustreči. Za to opozarja odbor mariborske podružnice svoje člane da nemudoma prijavijo naročilo za „Planinski vestnik* pri gospodu blsgajpiku Balohu, trgovcu na Grajskem trgu, oziroma pri odboru. Ce ostane število naročnikov tako majhno, kakor kaže do sedaj, se bode moral omejiti tudi obseg lista, ker bi se imelo drugače z izdajo .Planinskega vestnika* samo velikansko izgubo. Da se ne bodo pozneje pojavljali kaki očitki, opozarja odbor vse svoje člane na ta položaj. x Ruski koncert. Danes, v sredo ob 20. uri se vrši v Gotzovi koncertni dvorani koncert ruskega pevskega zbora iz Strnišča. Cisti dobiček je namenjen ubožnim ruskim beguncem, radi tega upama, da bo poset kolikor mogoč« dober. x Naš slavni pevec Julij Betetto gostuje koncem tega tedna na ljubljanski operi v .Mignon*. V isti operi de-bitira tudi ga. Pavla Lavšetova. ■ ■■ M Glavai urednik: R* d Ivo j Rchat Q4e«v9ixi nttdaik: Frta Voglar. Orzolav. naslov;: SpedbaH‘*p' Predprodaja vozovnic trn n?H proge {Mine in 4ri*voe železni«** •'* *W«41i6e spojeno s tirom ittžae železnice, AleUa#*'01* cesta it 70. ') Telefon Stev. 375 Spcdicij* vseh vrst. :o: Ca^esfea agentura in carinske reklamacije. :o: Vslriadiščeiije vsakovrstnega blcga, :o: Mednarodni prevozi. :o: Selitve z patentiranimi pohištvenimi vozovi na vse strani. :o: Spedicljsko dostavno podjetje južne železnice. delnifha d»2bi » medl*i«rodwo transport« v Ljubljani. PodruNc«: HARIGOR, Aleksandrova cesta it 35. Podružnic«: MARIBOR, UORSS, 8£OORAO( TRST, W1EM. tcm*U »Mkllsto. UMU* Imm** itUMiHM pHMHN Slovan. narodno gledališče. Repertolre bodočih dni: V sredo 4. - „Netopir*. Ab. C—30. V četrtek 5.: .GaUtea* in „Ksenija“. Izven ibonementa. V petek 6.: Zaprto. V »oboto 7.: ,Obrt gospe Warrenoveu. Ab. IB—34. : Športni klub „Rudeča Enajst", je n« svojem občnem zboru dne 29. aprila J.921 sprememb svoje ime v »Mariborski atletski klub* (M. A. K.) Nadalje se opozarja, da se vsi oni člani, kateri do 8. junija ne plačajo članarine, smatrajo kot izključeni. *■ : MAK rez. proti SK Svoboda rez. Četrtek, dne 5. maja se vrši na lastnem prostoru MAK (travnik poleg Križevega dvora, Ruška cesta) med zgoraj imenovanima kluboma prijateljska tekma. : Članom Slov plan. društva. Društveni znaki bodo v kratkem došli in se dobili za ceno 40 K in povrnitev malih poštnih stroškov pri blagajniku društva. : Kolesarji pozor! Kolesarski klub ,?erun* priredi v četrtek, dne 5. maja izlet v Sevnico-Ruše. Vabijo se tudi ko-1 lesarji nečlani. Zbirališče na vrtu Narod.! doma točno ob 13. uri. Po možnosti naj j pride vsak kolesar z narodno zastavico.! V slučaju slabega vremena se preloži! izlet na prih. nedeljo, dne 8. maja. j : Savez jugoslovenskih planinskih; uruštev. O Binkoštih, dne 15. t m. bol v Ljubljani pri osrednjem odboru posve- J tavanje SPD z odposlanci drugih jugro- j slovenskih planinskih društev radi usta-; rovjtve skupnega planinskega društva,; oziroma saveza vseh jugoslovenskih dru- j $tev. Istega dne, ali pa naslednjega 16. m a- i {a pridejo v Ljubljano tudi odposlanci ieškoslovaškega turistovskega kluba, da se porazgovore z Jugosloveni o skupnem delovanju jn zbližanju v prometnem oziru. K posvetovanjem odpošlje tudi mariborska podruž, svojega odposlanca. v Gospodarstvo. Borza 3. maja. Curih: Berlin 8*775, New York 567, London 22’53, Pariz 44'50, Milan 27-55, Praga 7-925, Budimpešta 2.85, Zagreb'4.05, Varšava 0.68, Dunaj 1.70, avstrijske žigosane krone 0.98. Zagreb: Berlin214—214*50,Italija 675—678, London 561—0, New York 138—140-50, Pariz 1085~1095,Praga 193 do 193*2$, Švica 2495-0. Valute: Ameriški dolarji 137-25—137*75,avstrijske krone 0—24, carski rublji 50—60, Ceško-slovaške krone 193—0, francoski franki 1050—0, napoleondorjj 482 do 484, nemške marke 210—0, romunski . leji 218—220, souvereigni 255, Uajij. lire 658, turške lire 510. Dunaj: Ameriški dolarji 598—602, nemške marke 950—956, angleški funti 2410—2430, francoski franki 4750 do 4795, italijanske lire 2932—2952, jugoslovanske dinarji 1753—1773, poljske marke 72.75—74.25, švicarski franki 10.675—10.725, češkoslovaške krone 852—858, madžarske krone 314-50 do 317-50. g Gospodarski položaj Poljsko. Poljski konzulat v Zagrebu .javlja, da je produkcijo nafte v okrožju T?orysluvn iznašala v marcu t. 1. 4408 cistern, ali Sa 1467 cistern več, kakor februarja meseca 1.1. Tovarne zn izdela vanj e voljenih predmetov v Lodžu izdelujejo blaga za 10 milijard mark na mesce. Skoraj polovico tega se more izvoziti. g Razdelitev zlata prejšnje Avstro, ojrrskc banke. Separacijska komisija jo odločila, da se zlato imenovane banke v vrednosti 65 miljonov kron razdeli proporcijonelno med nasledstvene dr-žave. g Iavoz lesa iz Češkoslovaške. Izvoz lesa je iznašal v Češkosl. v tretjem četrtletju 1920 1,656.000 q. Od tega se je izvozilo v Jugoslavijo (!!) 320.000, Italijo 135.000, Avstrijo 337.000 Francijo 137.000 in v Švico 50.000. g Jnjjoslovansko-italijanski trgovski promet v minulem letu. Leta 1920 se je izvozilo iz Jugoslavije v Italijo za 39 milijonov lir blaga in sicer: Lesa za 17 milijonov, prešičev za 9.500.000 lir, a za ostali znesek se je izvozilo med drugim največ usnja, cementa, sliv, koruze, fižola, slanine i. dr. Iz Italije se je pa uvozilo raznega blaga za 2 milijona lir, volnenega blaga pa za 28 milijonov lir. g Kriza tekstilne industrije v Franciji. Francoski listi zelo živo razpravljajo o krizi tekstilne industrije. Položaj na trgu je popolnoma nesiguren. Ker se kupci za blago ne zanimajo, so večji trgovski zaključki zelo redki. — Sindikat industrijalcev zahteva, da priskoči vlada na pomoč in vltrene potrebno, da se kurz franka zniža in s tem omogoči nakup blaga po trgovcih iz družili držav. Blaga leži toliko v skladiščih, da stoji v večjih tovarnah 70—80 odst. strojev. g Važno za lesne trgovce v Sloveniji. Vse lesne trerovce, ki imajo svoja skladišča lesa v Sloveniji se opozarja, da prijavijo pravočasno ono množino lesa, ki jo mislijo v mesecih maju, juniju ih juliju preko Trsta ali kakega drugega jadranskega pristanišča spraviti v inozemstvo. Odnosne prijave naj se vpoši;j;> takoj na naslov: Lesni odsek zveze industrijalcev, Ljubljana. Šolen-burgova ulica št. 7. II. nadstr. Prijave se mora storiti radi razdelitve vagonov. Prijavi naj se samo one množine lesa, ki so na skladiščili pri železniških progah. g Češkoslovaška industrija. Sedanje stanje kovinske industrije v češkoslovaški republiki je sledeče: Imenovana industrija razpolaga s 15. pečmi. Centrale železne industrije se nahajajo v Pragi—KI a dno. Vitko vicah in Moravski Ostravi. 1^7 indiist. podjetij za iz-delavanje poljskih strojev ima zaposlenih 8757 delavcev. 4 avtoniobilne tovarne izdelujejo dnevno 80 motorjev in 50 osebnih aii tovornih avtomobilov. Oteklo se i/deJuje v 9 tovarnah, od katerega se 60 odst. ij vozi. Razno in humor. Kje naj poje. Oče: „No, zdaj, ko ste slišali kako poje moja hči, bi vas prosil, da bi mi svetovali, kje bi bilo najbolje, da bi se učila umatniškega petja.* Clan konservatorija; »Najbolj pametno bo, če jo pošljete ,v puščavo." Pojasnilo. »Čigav pogreb pa je ta-le?“ je vprašal nekdo Irca. »Begorra*. je reke! Pat z najnedolžnejiim pogledom, »nisem prav gotov ali vse kaže, da je to pogreb tistega, ki se nahaja v krsti.* Ukaz je ukaz. Na obrežju reke James jo korakal vojaški stražnik gori in doli. Pride tje neki gospod in se sleče z očividnim namenom^ da se okopa. Kadar je že mislil skočiti v vodo ga stražnik ustavi. »Stoj! Tukaj je prepovedano kopati se gospod.* „Pa zakaj mi niste tega prej povedali, da bi se mi ne bilo treba sleči?* „Moj ukaz se ne glasi, da moram komu prepovedati sleči se,* Duhovit razgovor. Mlad neokreten fant sedi pri svoji izvoljenki in kot j običajno ne ve kaj bi zinil, da bi bilo i primerno. Končno se odloči: »Izgledaj kakor dež.* »Kaj izgleda kakor de2?*r »Voda.* •' * POZOR! Dobra (isto domača mast na debelo kg 42 K na drobno kg 46 K se dobi pri 6J2 2-1 A. Tavčar, Jurčičeva ul 3 mummuumm Korespondentko popolnoma veščo slovenščine, hrvaščine in nemEfine, perfektno »tenoarraflnjo i« strojepisko, rabi tvoru! Sto podjetje r Mariboru. >Tastop ?Im-prej. Pismene ponudbe nn uprnvništvo Usta po