GOSPODAR
LETO 1942-XX
18. NOVEMBRA
ŠT. 47
fRI ČEBELIC/?II ■
Ukrepi za letošnje prezimovanje
Na splošno ee sicer lahko reče, da je bila letošnja letina za čebelarstvo še dosti ugodna. Sicer o kakšni prvovrstni in izredni letini ne moremo govoriti, ker 'e niti pomlad niti jesen ni dobro odrezala; a pozna pomlad in poletje je bilo prav zadovoljivo.
Pravijo, da je v področju Krima in tja proti Logatcu hoja izredno močno in dolgo medila. Baje je sladka tekočina kar kapala na tla. Toda paša je naiioji v glavnem ostala neizrabljena.
Ajda pa je letos močno odpovedala. Ponekod tako zelo, da so družine nabrale komaj kak kilogram. O zimski zalogi, nabrani, ' na ajdi, govori lahko le malokateri čebelar. Večina čebeljih družin sedi na mnogo pre-pičli zalogi, oni panji pa, ki eo brali hojo (teh ni velikol), во na hojevem medu v nevarnosti, da bi jih pozimi ne pokončala griža.
Pred mesecem dni bi bilo še mogoče reči: Združujte družine. Naredite iz dveh ali treh družin eno samo; na skupni zalogi bo ena družina lahko prezimila in panj bo močno živahen. Marsikateremu čebelarju bodo čez zimo padle vse družine, ker jim bo tja januarja ali pa še prej zmanjkalo živeža. Zdi se nam bolj pametno še sedaj skrčiti število družin, čeprav bo to delo jako težavno in za čebele nikakor ugodno. Vendar je bolje rešiti vsaj nekaj kakor prepustiti vse svoji usodi.
Na tem mestu ne moremo dajati podrobnih navodil za združevanje v tem času. Razlikovalo se itak ne bo mnogo od običajnega združevanja, le da bo delo treba morda opraviti na toplejšem prostoru in gledati, da ee gnezda ne razdirajo preveč, ampak iz dveh ali treh gnezd napravi eno in ee medena zaloga pravilno porazdeli. Morda bo še toliko lepega in toplega vremena, da bo to šlo brez večjih težav.
Kdor ima družine na zalogi, ki je manjša kot 6—7 kg, mu tudi sladkor ne bo rešil vseh družin. Kdor pa bi sladkor imel, ga je umestno dodati takoj in ga pravilno pripraviti. Predvsem je treba čebelarje opozoriti, da ne delajo preveč redke raztopine. Kajti vsa od-•višna voda mora izhlapeti pri predelavi, ki jo opravijo čebele, kadar dodano hrano jem-
ljejo. V zrelem medu je okrog 20% vode; ista količina je približno potrebna za inver-tiran (predelan) eladk<*. Če bi kdo dodajal ealdkorno raztopino v razmerju 1:1 (t j. na 1 kg sladkorja 1 liter vode), bi morale čebele do 80 dkg (del) vode spraviti iz raztopine in jo »pognati« v zrak. To je ogromno delo, ki stane čebele silno veliko energije, energija pa gre na račun hrane. Take zdelane čebele bi tudi težko dobro prezimile in dočakale pomlad. Raztopino napravimo tako, da damo na lkg sladkorja največ pol litra vode, rajši pa manj.
Kaj pa spomladansko pitanje e ladkor-jem? Čeravno je sladkor jeseni zelo dober, je spomladi komaj za silo. Toda sila kola lomi! Dober bo, samo da se družine ohranijo. A na nekaj je treba opozoriti čebelarje: napravite z največjo skrbnostjo vse, da bodo čebele shajale čez zimo e čim manjšo porabo medu. Kaj bi pomagal sladkor epo-mladi, če bodo pa tačas družine že mrtve!?
Prvo je: panji morajo biti tako dobri in tako zaprti, da nikakor ni v njih prepiha. Zato jih jeseni za zimo tudi odevamo — pazimo. Ta stvar ima za porabo medu 6voj pomen. Znano je, da v mesecih brez zalege (od srede oktobra do srede januarja) porabijo družine povprečno ob ugodnih prezimo-valnih pogojih 500 —750 gramov zaloge mesečno. Poraba je pa močno odvisna od primerne toplote v panju, seveda tudi od zunanje toplote in zlasti še od toplotnih skokov in motenj. Vemo tudi, da se čez zimo čebele etisnejo v gručo in da toplino v gruči varujejo obrobne čebele, ki se izmenjavajo. Te čebele grejejo gnezdo, a oddajajo svojo telesno toploto okolici, t. j. zraku v panju. Čim toplejši je panj, tem manj toplote izžareva od čebeljih telesc v zrak panja in obratno. Čim več pa čebele oddajajo svoje toplote panju, tem več hrane potrebujejo; zakaj toplota nastaja fz nekakšnega kemičnega izgorevanja hrane v telesu. Kdor torej stremi za tem, da bi njegove družine shajale e čira manjšo porabo medu, naj vestno poskrbi, da bo zrak v panju brez prepiha in čim manj odvisen od vnanjih toplotnih sprememb. To dosežemo s prvovrstno narejenimi panji in pa z opažem, .Velik pomen ima tudi to, da
eo ohUudeni panji zloženi drug ob drugem in drug nad drugim in da med njimi po špranjah ne vleče in jih prepih ne ohlaja. Seveda ne ememo zaradi toplote v panju zapreti žrela; to mora biti odprto, da odhaja z ogljikovo kislino okuženi zrak (čebele dihajo!) na prœto in polagoma prihaja v panj sveži zrak, ki ee sproti eegreva.
Drugo: zelo neugodne za porabo zimske zaloge eo hitre menjave vnanje toplote. Dobro izdelan in ekrbno zapažen ter odet panj teh ekokov ne čuti toliko, da bi kaj bolj kvarno
vplivali na čebelje gnezdo in povzročali večjo porabo medu.
Tretje: odstranimo od čebeljih prezimovališč vee, kar bi motilo popolni mir. Razbijanje in drugačen ropot v bližini hudo moti ta mir; še bolj pa n. pr. rovka v panju. Veaka motnja te vrete povzroči v družini močno zvišanje toplote in e tem večjo potrošnjo hrane, pa tudi večjo obrabo čebeljinega organizma. Upoštevajmo ta navodila, pa bo poraba medu v zimskih mesecih majhna in čebele bodo čile dočakale pomlad.
fkj! ' j| ':i| iif
јјјјјј jg	јјјНјЦ ■
realf
Tekom meseca novembra je zadnji čas, da naročimo sadno drevje za saditev v jeseni oziroma spomladi. Za saditev sadnega drevja izkopljemo jame. Za spomladansko saditev naj ostanejo jame odprte celo zimo, da zemlja dobro premrzne in da se prezrači. Za jesensko saditev pa morajo ostati jame odprte vsaj 14 dni. Na dobrih, zavetnih legah z globoko zemljo sadimo le fine sadne sorte, v prvi vrsti jonatana. Dobro je, da zemlja za take nasade finih sort prerigo-lamo dve lopati globoko. Zemljo obenem izdatno pognojimo s preperelim hlevskim gnojem. V prerigolanl zemlji bo drevje dobro rastlo in obilno rodilo. Pod drevjem lahko sadimo razne druge sadeže zlasti peso, krompir, ječmen, korenje in razno povrtnino. V sedanjih časih je to zlasti važno, ker zemljo temeljito obdelamo in obenem Izrabimo. Tam, kjer ne moremo in ne mislimo zemlje obdelovati,. pa kopljemo drevesne jame. Te jame morajo biti 150 cm široke ln 60 cm globoke. Pri kopanju Jam zmečemo vrhnjo plast zemlje na eno stran, a spodnjo jalovo zemljo na drugo stran drevesne jame. Za sajenje si moramo pravočasno preskrbeti tudi drevesno kolje. Kolje mora biti obeljeno in dovolj močno; v premeru mora meriti vsaj 8 cm. Pripraviti moramo tudi potreben gnoj in kompost. Za vsako sadno drevje moramo imeti na razpolago vsaj 15 kg komposta in 50 kg hlevskega, dobro preperelega gnoja. Pred sajenjem moramo vsaj 14 dni popreje zabiti na dno drevesne jame drevesni kol in zasuti Jame. Pri zasipavanju jam pazimo, da zmečemo na dnu jame vrhnjo, rodovitno plast zemlje. Na vrh te zemlje pride spodnja plast. Tako zasute jame pustimo 2 tedna pri miru, da se zemlja primerno vleže. Za sa|enje moramo imeti dva delavca. Prvi drži drevo v primerni višini, a drugI zasipava korenine. Pri sajenju moramo paziti, da posadimo drevo okrog 10 cm više. Zemlja se bo namreč vlegla in z njo vred tudi drevo. Ce bi drevesa ne posadili toliko više. bi prišlo z vleganjem zemlje pregloboko. Posledica te-
ga bi bila nerodovitnost. Ko smo drevo posadili in pokrili koreninice s kompostom, tedaj potresemo po celi površini drevesnega kolobarja hlevski gnoj. Gnoj pokrijemo s preostalo zemljo in napravimo okrog drevesa čeden drevesni kolobar. Važno delo v novembru je tudi gnojenje sadnega drevja. V starejših nasadih raztrosimo gnoj po vsej površini in ga plitvo podorjemo ali pod-kopljemo. Ce to ni mogoče ga raztrosimo v sredi med vrstami drevja na 1.50—2 m široki progi tn ga spravimo prav tako plitvo v zemljo. Pri mladem drevju raztrosimo gnoj po drevesnem kolobarju in ga podštl-hamo. Na 100 kv. m površine računamo 400 do 500 kg hlevskega gnoja ali pa 800 do 1000 kg komposta. Ce gnojimo drevju vsako tretje leto, moramo množino gnoja sorazmerno povečati.
V novembru začnemo tudi s čiščenjem drevja ln redčenjem pregostih vrhov. Mah, llšaje ln staro skorjo na deblu in vejah očistimo s posebno strguljo ali žično krtačo, odpadke pod drevjem pa prestrežemo in sežgemo, da uničimo razne zajedavce. Pri redčenju krone odstranimo vse suhe in napol suhe veje, dalje veje, ki so raskave in smolikave, ki visijo na tla. se križajo in drgnejo ali pa rastejo preblizu skupaj. Rane gladko obrežemo ter zamažemo s cepil-no smolo ali pa s posebno drevesno mažo, ki si jo skuhamo iz 1 kg smrekove smole, 1 kg lesnega katrana četrt kg lanenega olja ln 120 g denaturiranega špirita. Na tleh najdene plodove, ki jih je okužila monllija, skrbno pobirajmo in sežigajmo: isto storimo tudi г goseničjimi gnezdi glogovega belina In zlatnice, ki sta se ponekod močno razpasla in povzročata občutno škodo.
Praški. Encljan, triplât, eantalovec, eoda bakarbona, pelin, aloa, rman, sladki les, la-neno eeme, galun.
Olja. Sivka, kopere, rožmarin, lan. man-delj, krïnica, lučnik, rutica, Janež, kafra, vrbena.
Tudi sedai sadjar ne počiva
Obrano sadje se smeji v shrambah, nekaj pridelka je gospodar odprodal, kar mu je vrglo nekaj denarja. Listje pod drevjem je pograbljeno, sadovnjaki so ostali prazni in posušeni. Vendar sadjar tudi sedaj ne sme mirovati. S škarjami, nožem, strguljo, žično ščetjo in z žago hodi sadjar med drevjem in snaži debla in veje. Ko je opravljeno enaženje, pograbi odpadio lubje, veje in vejice, mah in lišaj ter vse skupaj zažge, da tako uniči živalske in druge škodljivce. Pri čiščenju in snaženju drevja uničuje umen sadjar tudi gosenične bube, jajčeca ln druge zajedalce.
Na golem drevju opazimo suhe in zgu-bančene plodove, ki so kakor mumificirani. Napadla in uničila jih je monolija. Te plodove je treba skrbno pobrati in sežgati, da uničimo trose.
Krmežljave pa tudi zdrave mladike so potresene s črnim prahom, kot bi jih prav na drobno oškropil s črnilom .To so jajčeca listnih uši. Te mladike porežemo in vržemo v ogenj.
Škrlup je glivična bolezen, ki prezimuje na listju, mladikah in na plodovih. Pri hruškah opazimo nekam hrapavo lubje, ki Je mestoma močneje razjedeno. Ako bi tega ne zatrli, bi se prihodnje leto škrlup močno razširil.
Na mladih vejicah vidimo prav često drobna jajčeca, ki so razvrščena v obliki obročka okoli lubja. Ta jajčeca znese samica metulja prsteničarja. Če bi jih ne uničili, bi nam prihodnje leto delale gosenice obilno škodo.
V vrhove sadnih kron pa so sedaj odložile svoja jajčeca tudi samice zimskega pedica. V gnezdih je po več sto jajčec. Tudi teh se moramo varovati.
Po jfcnemarjenih sadovnjakih si je poiskal svoj dom hrošček — cvetožer. Prezimuje v razpokanem lubju, med mahom in
drugod. Mlade ličinke bodo prihodnje leto uničile prašnike in pestiče cvetov. Prav tam si bodo poiskale zatočišče gosenice jabolčnega zavijača.
Drugod opazimo na deblu manjše rjavkaste lise, ki, če Jih pogledamo, niso nič drugega kot jajčeca žvagarja ali gobovca, ki so zapredeni med dlake, da jih mraz ne uniči.
Iz zanemarjenih deblov sadnih dreves in iz mladih vej se vsiplje žaganje. V les se je zaril vrbov vrtač, mlade veje pa je napadla modrega sitca gosenica. V roke Je treba vzeti tanko ostro žico, da privlečemo škodljivca na dan.
Po češpljevlh nasadih prezimujejo kopar-Jl. Pod trdim štitkom pa prezimujejo njih jajčeca, ki nam bodo prihodnje leto delali nove skrbi, če jih ne bomo odstranili.
Jajčeca in samice krvavih uši prezimujejo med vodenimi poganjki, ki odganjajo tik zemlje.
Visoko v krošnjah vise zapredki zlatinca, v drugih nekoliko manjših pa glogovega belina.
Tako bi lahko še naprej pregledovali mlada in stara sadna drevesca in uničevali sadne škodljivce. Nož, strgula, žaga in ščt bosta temeljito obraunala g temi nevarnimi zajedalci.
V	sadovnjaku imamo še dva nevarna sovražnika, ki jih sadjarji že od nekdaj sovražijo bolj kot vse druge: zajca in voluharja. Prvega še nekoliko zajezimo z različnimi obvarovalnimi sredstvi kot lesenimi latami, žično mrežo, slamo itd., toda voluhar Je hujši škodljivec, ker njegovo delo zakriva zemlja. Prav sedaj se seli voluhar iz travnikov in polj v sadovnjake, da pokonča sadno drevje. Treba je veliko potrpežljivosti in nastavljanja pasti, strupenih vab. da pokončamo tudi tega škodljivca.
V	očiščene sadovnjake postavimo ptičje krmilnice, da podpremo ptičji rod, ki se tako trudi za naš blagor.
P VINOGRAD
Trgatev smo končali. Z grozdjem smo vzeli trsju ln zemlji precejšnje količine re-dilnih snovi, ki Jih moramo vinogradu vrniti. Ob enem moramo obdelati jeseni tudi zemljo, da bo čez zimo razmrznila ln se dobro razkrojila. Jesensko gnojenje ln globoka zimska kop sta za uspevanje trte zelo važna, ker omogočata, da bo imela trta spomladi dovolj redllnih snovi v raztopljeni obliki, pa tudi dovolj zraka in vlage v tleh.
Najbolj pametno je gnojiti z dobro pre-perelim hlevskim gnojem v kombinaciji z umetnimi gnojili. Namesto s hlevskim gnojem si pomagamo tudi z dobrim kompostom ali pa z zelenim gnojenjem. Hlevskega gno-
ja potrebujemo na oral letno okoli 100 mq na 1 ha pa okoli 200 mq. Ker je najbolje, da gnojimo s hlevskim gnojem vsako tretje leto, potrebujemo torej na oral 300 mq, na ha pa 600 mq hlevskega gnoja. Ta količina zadostuje že sama in ni treba dodajati Še umetna gnojila. Ako pa hlevskega gnoja ni dovolj, ga moramo nadomestiti г umetnimi.
S hlevskim gnojem gnojimo tako, da ga enakomerno raztrosimo po celem vinogradu in ga podkopljenio. Gnojimo v pozni jeseni v mesecih novembru in decembru. Del vinograda, ki smo ga gnojili s hlevskim gnojem lansko leto. leto* seveda ne bomo gnojili, del vinograda pa, kjer smo gnojili e
hlevskim gnojem predlanskim, gnojimo letos z umetnimi gnojili, če jih imamo, ako smo takrat dali premalo hlevskega gnoja.
Kakor hitro bo odpadlo s trte listje, je tudi čas, da vinograd okopljemo. Jesensko oziroma zimsko kop izvršimo tako, da pre-kopljemo zemljo globoko, obenem pa jo potegnemo malo k trsju. Ako ne bomo odstranili rosnih korenin rajši pri vezi, storimo to pri globoki zimski kopi. Preden bo nastopil mraz, moramo zavarovati tudi letos spomladi posajeno trsje. To napravimo istočasno, ko izvršujemo globoko zimsko kop, moramo za to izvršiti naprej, da nas ne prehiti mraz. Enoletne trse zagrnemo z zemljo tako, da so pokrite z zemljo rozge vsaj do četrtega očesa. Ako utegnemo, lahko pod-sadimo manjkajoče trse tudi jeseni, ne smemo pa rezati sedaj rozg na eno oko, temveč
jih dobro zagrnemo z zemljo, rez pa izvršimo potem spomladi.
V kleti bomo dopolnili sode takoj, ko je končano glavno vrenje. Ker vina še dokipe-vajo, pustimo v sodu še nekoliko praznine, v pilke pa namestimo še kipelno veho ali pa dokipelno veho. Na splošno bodo mošti letos dobro povreli, ker je bilo ob trgatvi toplo. Vendar bo dobro, ako jim še enkrat premešamo droži, da bo sladkor, čim bolje povrel. Ko bodo mošti popolnoma povreli, napolnimo sode popolnoma in jih zaprimo z navadnimi vehan.i.
Po trgatvi bomo pretočili tudi stara vina, ako jih imamo še kaj v kleti in če jih nismo pretočili že pred trgatvijo. Stara vina pretočimo sedaj tako, da pridejo čim manj z zrakom v stik.
POLJE IN TRAVNIK
V	oktobru smo posejali ozimna žita. Deloma smo že pospravili peso, strniščno repo, korenje, zelje in druge pozne pridelke. Vendar nas čaka še veliko dela na polju pri spravljanju korenstva, ki ea je treba čimprej poruvati in spraviti pod streho. Pod kozolci ali lopami naj se dobro posuši, saj bo večji del mokro, .nato šele ga spravimo v podsipnice ali kleti.
Če ne moremo spraviti vsega pridelka v kleti, je" najbolje, da napravimo na suhem prostoru jamo-podsipnico, kjer se krompir in korenstvo še bolje ohrani kakor v toplih kleteh. Jama naj bo izkopana čisto plitvo, 15—20 cm globoko, da ni pretopla. Gomolje in korenstvo očistimo mokre zemlje in ga nato zložimo v jamo tako, da ima kup obliko strehe. Kup bodi širok spodaj 1.5 do 2.5 m, visok pa.do 1 m. Ko je kup izgotov-ljen, ga pokrijemo najprej s slamo, nato pa s tanko plastjo zemlje. Siamo in zemljo je treba menjati, kakor hitro postane vlažna. Ko se krompir v kupu posuši in nastopijo hladni jesenski dnevi, je treba kup bolj na debelo pokriti z zemljo, tako da znaša skupna plast zemlje pol m. Priporoča se tudi, da se napravi pod kupom dušnik iz letev, povrhu kupa pa naj se polože svežnji koruz-nice, da more krompir in korenstvo tudi v kupu dihati in izparevati. Okoli kupa iz-kopljemo jarek z zadostnim padcem, da v podsipnico ne zateka deževnica in enežnica.
V	novembru moramo začeti z jesenskim gnojenjem njiv, kamor bomo sadili prihodnje leto okôpavine. Mora se pa jeseni drugače gnojiti v težki in drugače v lahki zemlji. V lahki zemlji lahko enoj takoj globoko podorjemo, dočim priporočamo v težki zemlji plitvejše podoravanje. in sicer zato. da ne pride enoj v mokri, vlažni zemlji pregloboko, kjer ве zaradi pomanjkanja zraka ne more
razkrajati. Razumljivo pa je, da mora plitvemu oranju slediti nato še globoka jesenska brazda, ki spravi gnoj nekako v erednjo plast rodovitne zemlje.
V težki in vlažni zemlji pridelani krompir je bolj ali manj podvržen gnilobi. Zato ga je treba večkrat pregledati in nagnite gomolje odstraniti, da ne okužijo ostale zaloge. Skrbeti je tudi, da zaradi padavin ne stoji voda na setvah. Iztrebiti je treba vse odvodne jarke ali jih na novo izkopati, da se voda z ozimnih posevkov sproti odteka. Na travnike bomo še pred pravo zimo razvozili gnojnico, da izpraznimo gnojnične jame, ki se nam bodo čez zimo spet napolnile. Kravjeke bomo ob primernem vremenu raztrgali z grabljami in raztrosili kompost, ki da najučinkovitejši gnoj za travnike. Ta mesec je tudi čas. da si napravljamo nove komposte, ker dobimo veliko plevela in odpadkov z njiv ter blata iz odvodnih jarkov, ki jih bomo sedaj čistili. Kdor nima kompostov, naj za gnojenje travnikov vzame hlevski gnoj, ki pa mora biti popolnoma razkrojen. Samo ta in prihodnji mesec je čas za trošenja: pozimi gnoj manj zaleže, najmanj pa spomladi. Tudi za umetna gnojila so travniki hvaležni, zlasti če jih trosimo sedaj. Veliko naših travnikov je siromašnih na apnu, zato je učinek tega gnojila tako viden. Kot apneno gnojilo naj najbolj služi apneni prah, ki je odpadek pri žganju apna. Raztrositi ga je treba do 20 q na ha. da zaleže, a ta množina zadostuje potem za 5—6 let. Tudi brananje travnikov je učinkovito jeseni, če to dopušča sneg. Konec novembra bo prišla travniška brana do veljave. Raztrgala bo travno rušo. izruvala mah, razdrla zemljo ter jo pomešala z gnojili. V razrito zemlio laže pride zrak in zimska vlaga, pa tudi mraz, ki jo bo napravil rodovitnejšo,
02482323534823235353235353480053000248482323534823230100020201010002020000022353534823232353485348232348485348534823