Naročnina mesečno 12 Lir, za inozem-«tvo 20 Lir — nedeljska Lzdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserate. Podrninieal Novo mesto. VENEC Izključna poobla5čenk"a za oglaševanje Italijanskega In tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Izhaja r*ak daa i jutra) razen ponedeljka ta dneva po praznika. g Urednlitvo la apravai Kopitarjeva 6, Ljablfana. a i Redazione, Amminlatrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. | I Telefon 4001—4005. | Abbonamentl: Mete 12 Lire; Estero, mesa 20 Lire, Edizione domenica, enno 34 Lire, Estero 50 Lire. C C P.i Lubiana 10.650 per gli abbonamentl: 10.349 per la interzioni. Fllialel f Novo mecto. Concessionaria esclnslva per la pubbllclfi di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo štev. 693 Nadaljevanje silovitih napadov na Malto Ponesrečen angleški napad na konvoje, ki so srečno prispeli na doiočena mesta Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Nič pomembnih dogodkov v Cirenajki, kjer se je vreme poslabšalo. Mogočne letalske skupine so podnevi ir. ponoči obnovile silovito ofenzivo na Malto. S trdimi udarci in s težko škodo so bila prizadeta pristanišča, ladjedelnice, letališča in shrambe na otoku, ki so jih Osni bombniki obstreljevali in zadeli z neposrednimi zadetki. Nemški lovci so sestrelili eno sovražno letalo. Angleška letala so skušala napasti naše konvoje na Sredozemskem morju. Našim ladjam ni bila prizadeta nobena škoda; ladje so za. radi spretnega manevriranja ter zaradi uspešne protiletalske zaščite lahko nadaljevale svojo pot ter so redno prispele v določena pristanišča. Splošen angleški umik ¥ Birmi Angleži se na birmanskem bojišču umikajo 100 km globoko — Japonski načrti za pospešeno oborožitev Washington molči o napadu na Tokio Bern, 25. aprila. AS. Po poročilih iz ameriškega vira je poveljnik zavezniških sil v Birnianiji general Steelwell zaukazal splošni umik na celotnem bojišču v globino 100 km. Rim, 25. apr. AS. Avstralski vojni minister Ford je govoril po radiu in je dejal, da bo Avstralija v kratkem času v največji nevarnosti, kar jih pomni zgodovina, in da se ji napoveduje zelo temna bodočnost. Tokio, 23. apr. AS. Japonska vlada je imela včeraj redno sejo ter je v glavnem razpravljala o različnih ukrepih za povečanje oborožitve, za izdelavo novih ladij, za ojačenje protiletalske obrambe in za preskrbo poglavitnih surovin, potrebnih za nadaljevanje vojne. Pretresali so tudi ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev preskrbe prebivalstva. Preučevali so načrte o možnostih, kako bi uvažali petrolej iz pokrajin na jugu, katere ie zasedla japonska vojska. Tokio, 23. apr. AS. Vsi listi močno poudarjajo vladni načrt za mobilizacijo vseh narodnih virov, da bi Japonska bila kos zahtevam vojne. Ta Nemško vojno poročilo Živahno delovanje nemškega letalstva na vzhodnem bojišču - 8 angleških letal sestreljenih nad Kanalom - Povračilni napad na Ezeter Hitlerjev glavni stan, 25. aprila: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču so bili odbiti krajevni sovražnikovi sunki. Nastopi nemških napadalnih oddelkov so bili uspešni. Letalstvo jc učinkovito bombardiralo pristaniške naprave na kavka šk i obali, v A lovskem morju kakor tudi zveze v sovjetskem zaledju. Pri napadih nemških letal na Murmansk, o katerih govori včerajšnje vojno poročilo, so nemški lovci v hudih zračnih bojih sestrelili 18 sovražnih letal, med njimi 17 »HiirricanoT«. Italijanska letala so 23. aprila presenetljivo napadla neko sovjetsko letališče ter so uničila na tleli 9 sovjetskih letal. V Severni Afriki jo bilo zaradi slabega vremena lo neznatno izvidniško delovanje. Nadaljevali so sc dnevni in nočni napadi na vojaško napravo in letališča na otoku Malti. Številne bombe najtežjega kalibra so povzročile veliko in obsežno razdejanje. V Rokavskem preliva sn lahke obrambne sile nemško mornarice ponoči 24. aprila naletele na sovražne rušilce in hitre čolne. Topniški ogenj je iz kratke razdalje poškodoval en angleški rušilec. Nato je sovražnik prekinil boj. Včeraj so nemški lovci nad Roknvskim prelivom v zračnih bojih z močnimi angleškimi lovskimi skupinami sestrelili 8 sovražnih letal. Lahka nemška bojna letala so podnevi na- Zagrebški velesejem odprt Zagreb, 25. aprila. AS. Danes je bil v Zagrebu slovesno odprt 36. zagrebški velesejem in sicer drugič po ustanovitvi lastne države. Slovesnost je vodil maršal Kvaternik. Velesejem bo dokaz gospodarskega in industrijskega razvoja hrvatske države. Od tujih držav so se uradno udeležile velesejma Italija, Nemčija in Švica._ Italijanski paviljon je organiziral Narodni fasističm zavod za zunanjo trgovino po navodilih ministrstva za izmenjave in valute v sporazumu z zunanjim ministrstvom. Italija je bogato razstavila svoje izvozne predmete, ki kažejo njeno proizvodnjo ter njeno industrijo navzlic vojni in trenutnim težavam. Pozornost vzbujajo tekstilni izdelki, medicinski izdelki, muzikalije ter razni mehanični izdelki. Nemška vojna industrija prekaša ameriško Berlin, 25. aprila. AS. Minister Funk je govoril skupini industrijcev ter finančnikov in je izjavil, da bo Nemčija vedno lahko prekašala ameriško vojno industrijo. Številke, ki jih oznanjajo severnoameriški državniki, spadajo med sanje, je izjavil nemški minister. Nemčija je v petih letih spremenila mnogotera industrijska podjetja v tovarne za proizvajanje orožja. Ni mogoče verovati, da bi Združene države lahko ustvarjale čudeže pri spreminjanju svoje industrije v vojno industrijo v tako kratkem času. Preosnova tovarn zahteva svoj čas, ki ga nihče ne more skrajšati. Važni finančni ukrepi v Bolgariji Sofija, 25. aprila. AS. Ministrski svet je na svoji seji izdal važne finančne ukrepe. En tak ukrep vsebuje prepoved dviganja vlog v bankah in hranilnicah v znesku nad 100.000 levdv. Ta odlok pa se ne nanaša na dvig zneskov, namenjenih za delavske in nameščenske plače. Pregled angleških častnikov Stockholm, 25. apr. AS. Iz Londona poročajo, da je vojni minister izdal odlok, naj bodo vsi an-gleki častniki, stari nad 45 let, zdravniško pregledani. Ko so pregledali prvih 1000 častnikov, jih je bilo 200 označenih za nesposobne v aktivni službi in prevedenih v rezervo. Smrtna kazen za ponarejevalca živilskih nakaznic Pariz, 25. aprila. AS. Pred državnim sodiščem v Parizu je bil obsojen na smrt neki stavec. ki se je lotil tiskanja ponarejenih živilskih padla tovarniške in preskrbovalne naprave v južni Angliji. V povračilo za ponovne angleške letalske napade na nemška mesta je bilo težko bombardirano mesto E x e t e r na južni angleški obali. V noči na 24. april so angleški bombniki napadli stanovanjske četrti v Rostocku. Med civilnim prebivalstvom so bili mrtvi in ranjeni. Določeno število stanovanjskih hiš in kulturnih spomenikov ter dobrodelnih ustanov je bilo razbitih ali poškodovanih. Dva napadajoča bombnika sta bila sestreljena. Kopcnhagen, 25. aprila. AS. Prejšnjo noč so angleška letala na več mestih letela nad Dansko, ne da bi spuščala bombe. Kopenhagen je doživel že drugi alarm pred zračnim napadom. Berlin, 25. aprila. AS. Kakor poročajo pristojni krogi, je vladala na južnem odseku vzhodnega bojišča ter na Krimu včeraj precejšnja delavnost. Nemške čete so stopile v stik s sovražnikom ter so izvedle nekaj krajevnih napadov, da bi izboljšale položaj na novozasedenih postojankah. Pri teh bojih so imele rdeče čete znatne izgube v ljudeh in gradivu. Letalstvo je kar naprej bombardiralo zbirališča čet, vozila, letališča in železniške proge. Razbiti so bili štirje vlajri", eden je bil natovorjen z municijo, 25 drugih je bilo občutno poškodovanih. Sovjetski napadi na srednjem odseku so bili odbiti z nemškim koncentričnim topovskim in strojničnim ognjem. nakaznic. Dva njegova pomagača sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Vsi trije so že spravili v promet tri tisoč ponarejenih nakaznic, doma pa so imeli potrebnega materiala za izdelavo novih 25.000 nakaznic. čiščenje med perzijskimi častniki Carigrad, 25. aprila. AS. Številni višji častniki iranske vojske so bili od angleških in sovjetskih oblasti upokojeni. Vsi častniki, ki so za časa sovjetskega prodiranja v Iran zapustili svoje mesto, so prišli pred vojno sodišče, ker so po dobljenem povelju, naj polože orožje, prišli v Teheran ter se rajši stavili na razpolago tamkajšnjim oblastem kot da bi se dali zajeti. V Teheranu se govori, da se skušajo s temi ukrepi znebiti ljudi, ki so nasprotni Angležem in Sovjetom. Davčne spremembe v Nemčiji Berlin, 25. aprila. AS. Državni podtajnik v finančnem ministrstvu dr. Reinhardt je govoril v Frankfurtu in dejal, da bo v Nemčiji odpravljen dopolnilni davek, pač pa bo istočasno nekoliko zvišana davščina na premično imetje. S tem bi državna uprava rada poenostavila davčni sistem zlasti glede mezd in plač, kajti na tem področju je imela državna uprava največ nepotrebnega dela. načrt bo znatno ojačil vojno pripravljenost in pre-skrbljenost bodisi napadalno, bodisi obrambno ter spravil do veljave vse najboljše sile japonskega naroda. Poseben pomen pripisujejo načrtu za razvoj prometa z zasedenimi kraji na jugu in načrtu za izdelavo trgovskega ladjevja. Tokio, 25. apr. AS. Zastopnik propagandnega urada pri japonskem vrhovnem poveljstvu je razlagal dejstvo, da ni nobenega ameriškega jKiro-čila o ameriškem letalskem napadu na Tokio prejšnjo soboto. Dejal je, da se ameriškemu poveljstvu v Washingtonu igra ni posrečila in ni moglo dobiti zveze z nobenim ameriškim letalom, ki nastopa v vzhodni Aziji. Agencija Domei pravi, da se najbrž nobeno ameriško letalo od tislih, ki so sodelovala pri bombardiranju Tokia, ni vrnilo v lastno oporišče. Tokio, 23. apr. AS. Cesar je osebno razdelil visoka odlikovanja 42 generalom, ki so se posebno odlikovali v vojni na Kitajskem. Slovesnosti se jo udeležil tudi ministrski predsednik general Tojo. Stockholm, 25. apr. AS. Kakor javlja londonski poročevalec lista »Aftonbledet« ie neki londonski list objavil dolg dopis svojega poročevalca iz Colomba na otoku Ceylonu. To pravi, da se ie pri napadu na otok Ceylon videlo, kako se Japonci srdito in nevarno bojujejo. Vsak japonski vojščak, pravi poročevalec, ve, kakšna usoda ga čaka, ve tudi da je treba ali zmagati ali umreti. Nikakor pa se Japonec ne more sprijaznili z mislijo, da bi bil ujet. Poročevalec ve povedati, da je bil neki japonski letalec prisiljen s svojim letalom pristati zasilno, a tovariši iz istega letalskega oddelka so začeli nanj ftreliati s strojnicami in so ga ubili, da bi ga tako rešili pred ujetništvom. Japonski vojak umira s smehom na ustnah, njegovi tovariši pa smatrajo take vrste smrt kot nekaj najbolj naravnega. Zavoljo svojega poguma in svoje hladnokrvnosti uživajo Japonci ugled tudi med indijskim prebivalstvom. Tokio, 25. aprila. Predvčerajšnjim opolnoči je bilo končano vpisovanje kandidatov za splošne volitve. Vseh je bilo vpisanih 1.0S0. Takšnih oseb, ki tokrat prvič kandidirajo, je 616, poslancev tedanje zakonodajne skupščino 367, bivših poslancev pa 367. Novih kandidatov je približno 60 odstotkov, kar daje glavno značilnost sedanjim volitvam Poslancev, ki pripadajo »Družbi za pomoč prestolu«, je prav toliko, kolikor je razpoložljivih me6t, t. i. 466. Bivši poslanci, ki j in ie 367, pa so po skupinah takole porazdeljeni: 263 jih pripada »Narodni služ. bi., ki je danes najmočnejša politična skupina v japonski poslanski zbornic; 27 »Zvezi za razvoj Azije«; 13 poslanskemu klubu, 36 pa je neodvisnih. • Družba za pomoč prestolu«, o kateri računajo, da bo kakih 80 odstotkov njenih poslancev tudi izvoljenih, je sklicala za 27. april velik 6hod v dvorani tlibiya. Tega 6hoda 6e bo udeležil tudi ministrski predsednik. \\ Gospodarski položaj Italije je trden V bodočnosti ji ne grozi nobena nevarnost - sovražniki pa so v vedno večjih škripcih Rim, 25. apr. AS. Pod naslovom »Celinski odpor« tolmači list »Me66aggero« govor ministra za izmeno in devize Riccardija o tretji fronti. List piše, da je minister Riccardi podal važne razloge, ki nam zagotavljajo popolno zaupanje v gospodarsko vztrajnost Italije. Ob tej priložnosti 6e je treba ozreti na gospodarski položaj sovražnika. Kar se tiče Anglije, vemo, da angleški proračun izkazuje strahotni primanjkljaj, ki je že prekoračil tri milijarde funtov šterlingov, davki pa so že dosegli najvišjo možno zgornjo mejo. Istočasno cene življenjskim potrebščinam strahovito naraščajo. Racionira-nje je vsak dan 6trožje. Proizvodnja tekstilnega blaga je že do skrajne meje, to je za 30% skrčena zaradi jx>manjkanja surovin. 25% V6eh oblačilnih predmetov je že tudi racioniranih. Po podatkih, ki jih je objavilo finančno ministrstvo konec februarja, znašajo angleški vojni izdatki v dveh in pol letih vojne skoraj 10 milijard funtov šterlingov. Do zdaj je Anglija izdala za vojno že več kakor za vso prejšnjo svetovno vojno, pri čemer je treba upoštevati, da je vse bitke izgubila, da je njena industrija zelo razrvana ter da je že izgubila toliko kolonialnega bogastva, kakor še nikdar doslej. Kdr 6e tiče Italije, se lahko mirno reče, da go. spodarsko vprašanje ne povzroča nikakršne skrbi, ki bi vplivala na zmožnost italijanskega odpora. Navzlic najx>rom, ki jih Italija mora prenašati, ni nikjer videti nikakšnega simptoma za ierizo. Njen go6podareki ustroj ji je omogočil, da je lahko 06tala v tistem položaju, v katerem se je nahajala v začetku vojne. Omejitve, katere so bile potrebne pri prehrani, 60 6koraj povsod enake po vseh evropskih državah, naj so udeležene v vojni ali ne. Pripomniti je treba, da je italijansko ljudstvo v svojem življenju skromno, kar mu pripomore, da mnogo lažje prenaša vse sedanje omejitve, kakor pa mnogi drugi, prej razvajeni narodi. Izgledi za prehrano Italije v bodočnosti so zadovoljivi in izključujejo vsako zaskrbljenost. Bodoči živež je odvisen od žetve in mu ne grozi nobena druga nevarnost, kakor na primer Angležem, ki morajo pripeljati živež po morju od drugod ter so navezani na svobodo morja ter na zadostno število ladij, ki jih vsak dan strahotno izgubljajo. Načelnik italijanskega generalnega štaba v Zagrebu Zagreb, 25. aprila. AS. Listi poročajo, da lx> danes dopotoval v Zagreb načelnik italijanskega generalnega štaba grof Ugo Cavallero, da vrna obisk, ki ga je pred nedavnim naredil vrhovni poteljnik vseh hrvaških oboroženih sil maršal Kvaternik v Rimu. General Cavallero bo med bivanjem v Zagrebu gost maršala Kvaternika. Odločen švedski nastop zoper kršitelje mednarodnega prava Stockholm, 25. apr. AS. Švedski listi pišejo, da | tev mednarodnega prava in švedska vlada je v je državni tožilec v Goteborgu naperil obtožnico Londonu že vložila tozadevni protest. Ja6no je, da proti kapitanoma norveških parnikov »Dikton« in bodo posledice zadele tudi angleške uradnike, ki &o »Lionel«, ker 6ta kršila zakon, ki prepoveduje izvoz pri tej aferi sodelovali. Med njimi 6e nahaja tudi orožja iz države. Njuna parnika sta bila v skupini trgovski ataše angleškega poslaništva v Stockholmu. 10 norveških parnikov, ki so 1. aprila odšli iz G8- Švedski listi pišejo, da je vprašanje težko. Ce so teborga, hoteč 6e prebiti do Anglije. Kakor je zna- švedske oblasti bile premalo pazljive, bodo za to no, sta dva prispela v neko angleško pristanišče, odgovarjale. Kaznovani bodo prav tako kapitani, ki šest jiih je bilo potopljenih, dva pa sta se morala so v zvezi z uradniki angleškega konzulata vtiho- vrniti v Goteborg. Ugotovljeno je bilo, da je vseh tapljali orožje na ladji, deset parnikov vkrcalo na krov na skrivaj lahke strojnice starega angleškega tipa. Uspelo jim je uiti nadzoru švedske policije, ker 60 6e nahajali na ladjah angleški funkcionarji. To pa pomeni krši- Angleški glas o sedanjem vojnem položaju Rim, 25. aprila. AS. Angleški mesečnik >Em-pire Review* piše o sedanjem angleškem vojnem položaju: V žalostnih dneh, ki so sledili prvemu japonskemu izkrcanju v Singapurju in zmagovitemu prehodu nemških vojnih ladij skozi Rokavski preliv, je ameriški list »Newyork Tribune« označil položaj z besedami: Možno je, da bomo vojno izgubili. Angleški list nadaljuje: Anglija je morala odstopati sovražniku eno oporišče za drugim in gledati mora, kako so njene življenjske žilo druge za drugo v nevarnosti, angleški zavezniki pa se sprašujejo, če jim bo država, ki niti sama ne more braniti svojih prekomorskih posesti, v resnici lahko priborila zmago. Angleži govore s preveliko gotovostjo o svojih vojnih ciljih, pozabljajo pa, da ne bodo imeli nobene besede pri sklepanju miru. Če se bodo tako slabo udeleževali borbe za »končno zmago«. Mogoče se bo le zgodil čudež in bo angleško ljudstvo razumelo, da je ta vojna usodna ter da no gre samo za trgovino ali špekulacijo. Angleški generali bodo morali razumeti, da v resnici ni takega naravnega zakona, po katerem bi smeli Angleži zgubiti »vse bitke razen zadnje«. Po dveh letih in pol je ugled angleškega imperija padel. Vlada obtožuje narod, da se je upiral oborožitvi, ko je bil še čas, narod pa obtožuje vlado, da ga stalno vara o dejanskem vojnem položaju. Zdaj je prišel čas, ko mora angleško ljudstvo trpeti za svoje in svojih očetov grehe. Stockholm, 25. aprila. AS. Po pisanju lista »Daily Telegraph« Anglija ni mogla nadomestiti z novimi ladjami več kakor 30% izgub svojega ladjevja. List pripominja, da je položaj Združenih držav še težji, ker morajo z vso naglico zamašiti velikanske luknje v svoji mornarici, ki je imela ob vstopu Združenih držav v vojno 7 milijonov ton in ker je Hopkins za to leto obljubil, da bodo Združene države zgradile mnogo novega ladjevja. List zaključuje, da je vsako pričakovanje povečan; ameriške ali angleške trgovske mornarice zaman, ker ladjedelnice ne morejo niti nadomestiti težkih izgub, ki jih Osne podmornice v Aiianiskem morju dan za dnem povzročajo An-closasom. kai šele izvajati nov gradbeni program. Nove gospodarske zbornice v Nemčiji Berlin, 25. aprila. AS. Ob odprt ju gospodarske zbornice v Gradcu je najavil nemški gospodarski minister Funk s posebno uredbo, da se bodo vse industrijske, obrtniške in trgovinske zbornice strnile v vsaki pokrajini v enotno organizacijo. Ta nova organizacija se bo imenovala »Gauwirtschaftskamnier«. V celoti bo v Nemčiji 41 takih združenih gospodar, zbornic. Nemiri v Mehiki Lizbona, 25. aprila. AS. Iz Mehike se Je zvedelo, da je morala mehiška vlada poslati vojaštvo na prestolniške ulice, da bi potlačilo neprestane demonstracije študentov in delavcev. Študenti protestirajo proti prosvetnemu ministru, delavci pa proti zvišanju prevoznin na avtomobilih. Več oseb je bilo že ranjenih. Buenos Aires, 25. aprila. AS. Iz Mehike so je zvedelo, da je v tamkajšnji prestolnici izbruhnil velikanski požar na kolodvoru. Kolodvor je bil popolnoma uničen. Vzrok požara še ni pojasnjen. Premikanje vojaštva v Argentini Buenos Aires, 25. aprila. AS. Argentinski vojni minister Tonazzi sporoča, da so bile poslano velike sknpinp. vojaštva na vse strateško važne točke v okraju Magellano. Komunisti more katoliške može in fante V četrtek zvečer so komunistični partizani ustrelili pri Sv. Vidu nad Cerknico župana V. Sterleta, posestnika A. Tekavca, oba vneta člana Katoliške akcije, ter občinskega tajnika F. Sterleta — V Brankovem pri Vel. Laščah so umorili Adamiča A., predsednika fantovske Mar. družbe Strašno in pogubno tlelo, ki ga razvijajo zadnje rase v Ljubljanski pokrajini lakozvuni partizanski oddelki v okviru komunistične organizacije »osvobodilne fronte«, prihaja vse bolj in liolj do izraza v svoji protinarudni in protirerski težnji. Neprestanim grožnjam, ki jih po raznih krajih dobivajo ('lani krajevnih organizacij Katoliške akcijo in drugih verskih organilacij, kakor tudi ostali pošteni slovenski fantje, slede vedno pogostejši umori, Z različnih strani nam poročajo, da komunistični partizani povsod, kamor so se vgnezdili s svojo pogubno akrijo, skušajo predvsem na nasilen in krvav nnčin odstraniti ugled-nejše pripadnike katoliškega verskega prepričanja v smislu navodil komunističnega vodstva, /lasti jc pri tem ves njihov srd obrnjen proti članom Katoliške akcije ter drugih verskih organizacij, ki dobivajo od njih neprestane grožnje. Izvzeti pa iii Sičevih ljudskih osnutkih. Toda dolgo smo mora,i čakati, da ee je našol mojster, oziroma mojstrici, ki je znala združiti te osnove ljudske ornamenUke v prekrasne skupine. 2e pred leti so Kroparjl z uspehom začeli razpečavatl ročna kovaška dela, največ lestence, svetilke, svečnike, lončke, pepelnike in podobno. Ta ročno kovana železna roba je nažla mnogo prijateljev. Ker je bilo povpraševanje po takih izdelkih stalno, je sedaj že več strokovnjakov v Ljubljani, ki na roko kujejo po načrtih res dovršene svečnike, svetilke, pepelnike in lončke iz kovaškega železa. Prav lepe so tudi miniaturne skrinjice, izdelane točno po velikih kmečkih skrinjah, ki so bile svoj čas vedno okrašene z narodnimi ornainenti. Na teh miniaturnih skrinjicah je celo okovje točno po starem vzorcu. Tako danes lahko vsak, ki hoče kupiti res priročno, a tudi umetniško nekaj vredno darilo, nima težav, hkrati pa podpira domačo obrt. Prav močno se je razvila tudi domača lesena obrt. Skoraj po vseh trgovinah vidimo najrazličnejše drobne lesene izdelke, nekatere kot praktična darila, druge zopet kot spomine na Ljubljano. Ljubljanske gospodinje, ki hodijo na živilski trg, se kaj rade ustavljajo pred trgovino Bahovec v Kresiji, ki je prav posebno založena s takimi lesenimi drobnarijami. Pozornost vzbujajo najrazličnejše okrogle škatlice in šatulje, lončki, obročki za serviete, gobe za nogavice in okvirji za slike. Ta domača roba, ki je vsa poživljeua z ljudsko ornamentiko, je prav ljubka. Lep razvoj kaže tudi način slikanja, ki je kombiniran z barvami in žganimi konturami. Prav ti izdelki so pomembni zaradi tega, ker se vestno drie vzorov stare ljudske ornamenUke, ki je nekdaj krasila zimske kožuhe, skrinje in drugo. Lične so tudi pisalne garniture iz lesa, razni koški in podobno. Domača obrt spominkov uporablja prav tako največ leseno robo. ki so okrašeni z ornamenti. Seveda prav izdelovanje spominkov nekoliko preveč upošteva tuje zglede in je zato slikarija marsikdaj preveč neizrazita in neljudska. Razni krožniki so večinoma poslikani e prizori, v katerih so narodne noše, šopki cvetja in podobno. Med najrazličnejšimi spominki so na prvem mestu razni srčki, kot posebnost še srce s polkencein, ki se da odpreti. Mikavna je dalje garnitura z drobnimi poslikanimi krožniki, kuhalnico, vilicami in drugim. Vse skupaj je obešeno in zataknjeno na deski, podobno kakor obešajo v kmečkih hišah posodo in orodje na steno. Ta spominek je kakor igrača, a vendar tako ljubek, da kupfci povsem posegajo po njem. Zanimivo je, da prav kupci sami 3 svojo smiselno izbiro navajajo izdelovalce na to, da izdelujejo vedno bolj izdelke v ljudskem slogu Tako se bo s časom tudi domaČa obrt, ki se je pri igračah in lesenih uporabnih predmetih že zdavnaj osamosvojila, osvobodila v kratkem vplivov iz tujine tudi pri spominkih in dosegla svojskost, ki je tako značilna za vse izdelke naše domače ob rti. Otroci igrajo za misijone Naši misijonarji v daljnih poganskih pokrajinah so se s svojo žrtvijo misijonskega poklica odločili za trnjevo pot, ki sledi krvave stopinje Križanega Boga. Odpovedali so se bili svojim dragim domačim, slavi in veselju, pa odšli iz drage domače zemlje v neznane tuje kraje pridobivat duše za Kristusa. Vso premalo se katoličani tu v domovini zavedamo njihovih žrtev in njihovega nesebičnega, dostikrat z življenjsko nevarnostjo združenega dela. Vsa naša misei na te največje junake obstoji morda iz slovesnega poslovilnega večera, lz 'kroinnih darov, ki smo jih dali na pot, ko odiotjo, pa v svojih vsakdanjostih pozabljamo nanje. Misijonarji pa nam kličejo: »Pomagajte, molite, pošljite delavcev in gorečih duš v Gospodov vinograd, navdušujte doma za misijone!« Ali delamo vse to? Enkrat samkrat v letu se morda za bežen trenutek spominjamo pionirjev Kristusove slave, na misijonsko nedeljo. Ko je ta mimo, spet pozabljamo v svojem ugodju nanje. Družba za širjenje vere se je letos odločila, da misijonsko idejo razširi in prikaže med vsemi vernimi Slovenci na najbolj prijemljiv način. Po lepo uspeli misijonski igri »Puščava bo cvetela«, ki so jo v februarju in marcu s toliko požrtvovalnostjo in zanosom uprizorili na frančiškanskem odru naši študentje in ki je bila za Ljubljano, vajeno starih pogretih in neporabnih ljudskih iger, pravo razodetje, nam je zdaj pripravila mladinsko misijonsko prireditev. Danes dopoldne in popoldne bodo namreč v frančiškanski dvorani nastopili naši najmlajši in vnemali svoje mlade tovariše in tovarišice za veliko poslanstvo katoliških misijonov. Spored, ki so ga za to priliko pripravili, je kaj pester. V p. Krizostomovi igrici »Ivčkove sanje« nas bodo z malim IvČkom, prvoobhajančkom, popeljali med divje, poganske Indijance, ki jih je s toiiko ljubeznijo in tako mogočnim uspehom spreobračal h Kristusu naš veliki rojak, škol Friderik Baraga. Pokazali nam bodo, s kolikerimi velikimi in največjimi žrtvami je združeno delo v misijonih, ki se ga misijonar nikoli ne prestraši. Male deklice bodo v svojem »Kramljanju«, ki ga je prijetno napisala s. Darina Konc, pokramljalo o našem Baragu in se v simboličnem nastopu ob de-klamaciji »Apostol Baraga« (tekst je p. Krizosto- -■nBRsSN SH^lR^. AK • viri "V- l>i i..«. > ■ . ' A ,','■ -, CŠkm-lm^i^-Vfi A. Sv. Jurij, lepa ribniška keramika. Slika je posneta po naslovni strani najnovejše številke priljubljenega družinskega mesečnika »Obisk«. izdelkih segali rajši po tovarniških izdelkih, ki so bili morda za sipoznanje ličnejši, a kot izdelki v masah brez vsake izrazitosti in popolnoma tuji našemu ljudskemu slogu. Zadnja leta pa ee je okus občinstva znatno popravil. To so hitro spoznale tudi trgovine, ki so ee zlasti v Ljubljani prav dobro založile z ličnimi izdelki domače obrti. Prav posebno lepo se je razvija domača keramika. Po stari tradiciji delajo i>rav okusne, mikavne in drobne izdolke, igrače in podobno Ribničani. Tudi drugod je še nekaj keramične domače obrti in premore celo Ljubljana snma delavnico, ki se je v zadnjih letih lepo osamosvojila in prav zadnje čase izrazito posvetila izdelovanju keramik v ljudskem slogu. Prav mnogo trgovin v Ljubljani lahko sedaj postreže s takimi kerami- Tivoli v novi obleki Skoraj vsako leto je april v Ljubljani pav posebno darežljiv z dežjem in tako skoraj nikdar ne opazimo, kako se prav v tem mesecu narava odene v majniško obleko. Letos nam nekoliko prizanaša in razmeroma lepo vreme vsako popoldne izvablja številne sprehajalce v Tivoli, ki je izredno pohitel. Trate so že na sveže ozelenele, okrasno grnvičje preseneča z lepim cvetjem, mestna vrtnarija pa je tudi že zgodaj posadila grede z zgodnjim cvetjem. Kostanji in drugo drevje že razvijajo prve zelene liste in čez teden dni bo že ves Tivoli pripravljen za vstop v mesec cvetja. Ob podaljšku Nunske ulice gradijo veliko otroško igrišče, ki bo letos zaradi svežega zelenja dobilo V6e bolj mično lice; če 6e bo posrečilo dokončati najvažnejša zemeljska dela v pomladanskem času, bo ves Tivoli izredno mnogo pridobil, saj ne bo postal glavno zbirališče odraslih sprehajalcev, ampak tudi največje igrišče za mladino, ki je v sredi mesta v resnici pogrešala takega osrednjega igrišča, na katerem ni prav vse prepovedano. Seveda se letos Tivoli ni mogel umakniti splošni zahtevi časa, naj bo vsa plodna zemlja obdelana in izkoriščena tako, da nam bo dala tudi koristne sadove. Tako so mnoge trate v Tivoliju bile že preorane v njive. Celotnega lica tivolskih nasadov to niti najmanj ne moti, pač pa je ob lepih popoldnevih število obiskovalcev Tivolija še mnogo večje kakor sicer. Pridni delavci in delavke vseh starosti se ukvarjajo na njivah in jih pripravljajo, da bodo mogle sprejeti seme, ki naj v zahvalo za trud rodi stoter en sad. Tako bo letos imel Tivoli še mnogo več stalnih obiskovalcev i.n prijateljev," ki ne bodo hodili tja samo na oddih, ampak tudi na koristno delo. Seveda prihajajo v pomladni Tivoli tudi še stari prijatelji ptic, ki so v letošnji hudii zimi zaradi svoje darežljivosti im skrbi dobre pevke sklenili nešteto novih prijateljstev. Mnogo ptic pevk, ki so v zimskem času brez strahu prihajale v človekovo bližino, se je zopet umaknilo. Druge pa so še ostale in kaj mično je gledati, kako priletavajo hvaležni pevci na klopce k starim prijateljem in jim celo jedo iz roke. Tudi veverice so kar prisrčno domače. Slaščica jih še vedno privabi v človekovo bližino. Zlasti mladina občuduje taka poznanstva. Cez mesec dni bodo drobne živali že bolj samosvoje, saj jiim bo narava bogato postregla z vsemi dobrotami, ki jih potrebujejo. Tivoli zairadi tega ne bo nič manj mikaven, treba bo le malo več potrpljenja. mov, glasba pa g. dekana Kimovca) poklonile njegovi a|>ontolski veličini. Višek vse prireditve bo gotovo fantovska enodejanka »Sv. Tarzicij, mučenec presvete Evharistlje«, ki jo pač po pravici imenujejo najboljšo otroško igrico p. Krizostoma. Na dramatsko napet način razgibuna zgodba o sv. Tarziciju, ki je nosil angelski kruh svojim krščanskim bratom iz katakomb v rimsko ječo, pa so ga na poti umorili poganski izprijenci, nas bo povedla na ulice starega Rima, v tisle čase, ko je umirajoči poganski duh s poslednjimi utripi iiotel zatreti zmagovito krščanstvo v krvavih preganjanjih. Toplo vabimo vse naše starše in vzgojitelje, da danes dopoldne ob pol enajstih ali popoldne ob petih pripeljejo svoje male v frančiškansko dvorano. Prvi petek v maju se bliža Prvega maja se zopet nadaljuje naša lepa pobožnost devetih prvih petkov. Prvi petki v preteklih mesecih so nam porok, da bomo tokrat na prvi petek še bolj zbrani okrog presvetega Srca Jezusovega. Vsak meBec se pridružujejo pobožnosti nove množice, in v maju, ko je v našem ljudstvu tako vkoreninjena pobožnost šmarnic v čast Mariji-Kraljici majnika, botlo še tisti, ki so doslej odlašali, pričeli s to lepo pobožnostjo. Naše ljudstvo tako potrebuje blagoslova božjega Srca. Jezusovo Srce naj viada v naših družinah in blagoslavlja naše hiše. Ob tej pobožnosti se namreč združujemo vsi stanovi v strnjeno vrsto za obnovo v Kristusu. Božje Srce bo zmagalo nad brezboštvom in nad sovraštvom in krivicami brezboštva, Srce Jezusovo naj vlada v naših dušah! — I. P. Ka| ]e potrebno za posvetitev družine? 1. Člani družine naj se dobro poufe o pomenu posvetitve; v ta namen naj skrbno prebero knjižico: »Posvetitev družin Srcu Jezusovemu«. 2. Družina naj si nabavi lep kip ali lepo sliko Srca Jezusovega, ako je še nima. 3. Določi naj v hiši časten prostor za 6liko aH kip Gospodarja družine, 4. Dan posvetitve naj določi v sporazumu z duhovnikom, ki bo pri posvetitvi navzoč. Vsak duhovnik mora v imenu Cerkve izvršiti slovesni obred posvetitve. 5. Razen slike ali kipa so za posvetitev potrebne tele tiskovine: Družinska listina posvetitve, listki 6 posvetilno molitvijo za vse člane družine, za otroke posebni listki s posvetilno molitvijo otrok; priglasnica, s katero duhovnik javi posvetitev Uredništvu Glasnika Srca Jezusovega za vpis v »Zlato knjigo«. Prav tako naj se opravljena posvetitev »poroči tudi pristojnemu župnemu uradu. Diploma za posvetitev družine ima tudi prostor za podpise vseh članov družine. Tiskana je v treh barvah po načrtu arhitekta Plečnika. Besedilo družinske listine posvetitve Srcu Jezusovemu se glasi: V zaupanju, da bo Gospod blagoslavljal svetišče našega doma in vsem, ki v njem prebivajo dal mirne dni; v zaupanju, da bo hodeč po poti vere in božje postave zgled in luč vsem, ki vede ali nevede po temi blodijo; v zaupanju, da bo mogla zadoščevati za pozabe in krivde, ki izzivajo šibe, ženo v nesrečo družine in človeški rod; v zaupanju, da nam bo Gospod zavetje v življenju, tolažba v trpljenju, v uri smrti pomoč, se Srcu Jezusovemu slovesno posvečuje, priznava Kristusa za svojega Gospoda in Kralja ter obljublja vedno zvestobo njegovim postavam družina ... S posvetitvami naj se takoj prične. Vabimo družine, naj se obrnejo na župnika ali na drugega duhovnika, ki jim bo vse pojasnil in posvetitev izvršil. Tiskovine se dobe pri upravi Glasnika Srca Jezusovega v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9, v pisarni odbora za pobožnost prvih petkov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, v vseh župnih uradih, v Ljubljani po samostanih in knjigarnah. Po zmagi pri Sebastopolu: (Congres v Parizu Železni obroč «e jc začel takoj lomiti in sovražni tabor je bil hitro načet. Avstrijski cesar je pridrževal sapo, ko je poslušal korake ruskih armad, ki so se pomikale v smeri proti Donavi, to je tja, kjer je bil glavni temelj habsburške moči. Iste ruske vojske so pred nekaj leti prišle na Madžarsko, da bi pomagale habsburškemu vladarju v boju z madžarskimi uporniki. Avstrijski cesar je bil v zadregi, kajti ni vedel, ali naj se proti staremu zavezniku in podporniku vojskuje, ali ga naj zapusti v stiski, ali pa se naj pobriga za lastno usodo. Dunajska vlada je iskala zatočišča v vzajemnosti s prusko vlado v Berlinu. Med Dunajem in Berlinom so se začela pogajanja za stališče oborožene nevtralnosti v vojni med Francijo in Rusijo, tn nevtralnost pa bi se naj naslanjala na mogočen srednjeevropski blok, ki bi vsilil Rusiji politiko zmernosti, pri tem pa se ne bi postavil na stran ruskih sovražnikov. Ta srednjeevropska skupina pa je imela noge iz voska. Berlinska vlada je bila ljubosumna na avstrijsko vlado in njeno sodelovanje z Avstrijo je bilo zelo nejasno in polno zahrbtnosti. Ruska nevarnost je bila tolikšna, da je avstrijska vlada morala prilesti na dan iz za-votišča nevtralnosti in je morala celo sama iskati na zahodu Evrope pomoč proti nevarnosti, ki ja prihajala z vzhoda. Ta avstrijska politika pa je bila zelo šepasta, obračala se je na zahod z enim očesom, eno oko ipa je bilo stalno obrnjeno na Petrog>rad. ( Avstrija je sicer ob izbruhu vojne na Krimu sklenila zavezniško pogodbo z Anglijo in s Francijo, njene čete pa niso odšle na bojno polje in se ni6o ovenčale z lovorjevkni venci, ki so ovenčali angleške in francoske zmagovalce. Nad Dunaj pa se je zato razlila neusmiljena jeza Petrograda. Premagana Rusija je bila pripravljena sporazumeti se s sovražnikom, ki jo je premagali, ne pa s prijateljem, ki jo je izdal. Stari konservativni blok v Evropi je bil razbit. Zdaj je Avstrija morala biti osamljena: Za diplomatsko mizo ni mogla pričakovati od zaveznikov tiste pomoči, ki jim jo je odrekla na bojišču. Prusija je bila v senci med vojno in je ostala v ozadju tudi na mirovni konferenci. Pozvana je bila na kongres, ko so se seje že začele. Bonn pa rte je imel proti sebi samo še razdeljeno Evropo, ki ni bila sposobna, da bi mu iz rok izbila prvenstvo in voditeljstvo. Obdajal ga je sijaj njegovih zmag, bil je zaveznik Anglije, spravil se je z Rusijo, kateri je ponudil prijateljsko roko in poslal je v Evropi sila, ki ji ni bilo enake. Resno in priprosto — vse to je še povečalo slovesnost trenutka — se je ob enih popoldne dne. 25. februarja 1856 začeli v novi palači francoskega zunanjega ministrstva, ki jo je zgradil Bonaparte, mirovni kongres. Velika množica radovednežev se je zbrala ob stopnišču palače na Quai d'Orsayju. Ljudje so si šepetali imena glavnih članov kongresa. Med njimi so bila najbolj bleščeča in najbolj zveneča imena evropske diplomacije. Kongresu je predsedoval francoski zunanji minister grof Aleksander Colona Walewski. V njegovih žilah je ipoleg poljske krvi plula tudi kiri rod>u Bonaparte. Njegova usoda se je dvignila obenem s slavo rodu Bonapartov. Še ena grofica Walewska je igrala zdaj veliko vlogo na dvoru Bonaparte. Samo črni gosti lasje so spominjali pri njem na črne lase velikega Korzičana, ki je bil njegov oče. Obraz je ovajal vljudnega in ljubeznivega svetovnjaka. Bil je nekoliko mehak, skoraj ošaben in prav hitro se me je zgodilo, da se je napihoval s svojo pomembnostjo. Na kongresu ga niso jemali preveč resno. Avstrijski veleposlanik, ki ga ni imel rad, ga je večkrat popisoval s temi besedami: »Kadar se mu je zgodilo, da bi moral govoriti, pa ni nič zinil, ali pa je molčal, kadar bi moral govoriti, tedaj je načelnik protokola Benedetti, ki je moral sedeti za njegovim hrbtom, dvignil skrivaj oči proti nebu, z rokama zagrabil glavo, jo zmajal in globoko vzdihnil. Vsi člani kongresa okoli zelene mize so se zasmejal1., predsednik kongresa pa. ki ni nič opazil ter ni razumel splošne veselosti, je nadaljeval s praznim govoričenjem in često so bile te njegove prazne besede škodljive 6tvari, ki jo je hotel braniti.« (DalieJ Zakaj ne padejo oblaki na zemljo ? Zaradi zračnega upora padajo drobne vodne kapljice prav počasi Dan za dnem se pode na aprilskem nebu beli oblaki in jadrajo mimo nas. Marsikdo se sprašuje, kakšni so v resnici, otroci pa še večkrat sprašujejo, zakaj ne padejo na zemljo. Vsak letalec bi vedel povedati, da niso oblaki od blizu prav nič posebnega. So navadna megla, nagrmadena v velikih gmotah. Kakšna je pa megla od blizu, pa niti Ljubljančanom, niti Dolenjcem ni treba razlagati. Vsi jo poznamo več ko dovolj dobro. Ari res? Kaj je torej megla? Če hočete, je to oblak, ki je padel na zemljo. Bolj pravilen je seveda odgovor: oblak, ki je nastal tik nad zemljo. Megla je, kar nam pove vlažna obleka, v mrazu pa tudi ivje na njej, sestavljena vsa iz silno drobnih vodnih kapljic. Te so prav na gosto pomešane v zraku in jih zaradi njihove izredne drobnosti posameznih sploh ne vidimo. Odbija pa se na njih svetoba in zato se nam zdi megla iz daljave bela, pogled skozi njo pa nam je zastrt skozi rahlo kopreno. Posamezne kapljice vode v megli ali v oblaku so tako drobne, da bi jih moral postaviti 50 ali vsaj 20 drugo poleg druge, da bi dobil črtico dolgo en milimeter. Dobro, bo morda kdo ugovarjal, v šoli smo se učili, da vsa telesa enako hitro padajo, torej bi morale padati tudi te drobne kapljice. Oblaki bi torej morali pasti na zemljo. Res ie, v Soli smo se učili, aa v praznem, torej brez-zračnem prostoru, padajo vsa telesa, težka in lahka, velika in drobna, enako hitro. Torej velja to tudi za drobne vodne kapljice, če bi bile v brezzračnem prostoru. Prav tako bi to veljalo za deževne kaplje, ki bi v brezzračnem prostoru presneto trdo padale na zemljo. Saj vemo, da v brezzračnem prostoru vsako telo pade, potem ko ga izpustimo, v prvi sekundi pet metrov, v drugi sekundi 15 metrov, v tretji sekundi 25 metrov in tako naprej. Niti deževne kaplje, še manj pa drobne kapljice megle ne padajo tako hitro. Kriv vsemu temu je zrak. Zdi se, da zrak drobne kapljice kar drži. Kar poglejmo, kako telesa padajo v zraku. Spomnimo se padalcev, ki skačejo v velikih višinah iz letal. Ko se odpre padalo, padalec ne pada več vedno hitreje, ampak s prav enakomerno hitrostjo, navadno okrog pet metrov na sekundo. Malo padalo lahko napravimo sami. Iz papirnatega kroga, ki smo mu izrezali kro- §ov izsek, napravimo majhen krožnik in mu amo na dno droben kamenček. Če ta krožnik spustimo v zraku, bo padal prav počasi, toda no hitro, a bo imela večjo hitrost ko maniša krogla, ki bo padala bolj počasno, a vendar tudi enakomerno. Pri vodi ali olju si počasno padanje lahko razlagamo. Kar vidimo, kako mora kroglica pred seboj odrivati vodo. Isto velja za zrak, čeprav ta ne nudi toliko upora kot voda. Enakomerno hitro padanje telesa skozi zrak ali vodo je torej posledica zračnega upora (ali pa upora vode, olja itd.). Težnostni sili nasproti deluje zračni upor, ki zavira hitrost padanja. To zaviranje narašča vse dotlej, dokler se hitrost veča, torej v začetku padca. Ko zračni upor doseže enakost s težnostno silo, je padanje enakomerno hitro. Tu bi utegnilo motiti ko*a dejstvo, da v vodi, pa tudi v zraku, dve različno veliki kroglici padata z enakomernima, a različnima hi-trostima. Iz tega bi sledilo, da zračni upor pri krogli ne narašča prav tako kakor narašča njena teža. Teža kroglice zavisi od njene velikosti, torej vsebine. Zračni upor pa je nekaj zunanjega. Vsak kolesar pozna zračni upor in ve, da ga lahko zmanjša, če se skloni nad kolesom. Zračni upor je torej odvisen od oblike in površine telesa, ki se giblje skozi zrak. Zato imenujemo ta upor čelni upor. Poleg čelnega upora poznamo še drug upor, ki nastaja tedaj, kadar se giblje kroglica prav počasi. Tedaj odpade čelni upor in nastopa le še trenje najmanjših delcev zraka okrog preseka telesa pra- N a levit Padalo pada enakomerno hitro na tla. — Na desni: Obe kroglici padata skozi vodo enakomerno hitro. Toda večja krogla ima večjo hitrost kot manjša. enakomerno hitro na tla. Vidimo torej, da v veliki meri na hitrost padanja skozi zrak vpliva oblika telesa. Seveda pada telo v trenutku, ko ga spustimo, vedno hitreje, dokler ne dobi svoje največje hitrosti, s katero nato enakomerno poskusu, v vodo ali olje. Opazili bomo, da padata obe i. Večja krogla bo padala enakomer prav počasi. Še enkrat večja krogla je osemkrat težja (premer manjše je enak polmeru večje). Površina večje je le štirikrat večja od površine manjše. Črtkani krog (ob njem se tarejo zračni delci, kadar krogla prav počasi pada) pa je le enkrat večji od črtkanega kroga na manjši krogli. vokotno na smer gibanja. Ta upor čutimo tedaj, kadar vlečemo žlioo skozi med ali gosto olje. Celotni upor, ki ga nudi zrak kroglici, ki pada skozi telo, je torej vsota iz čelnega upora, ki zavisi od površine in oblike telesa in iz upora zaradi trenja, ki zavisi od zunanjega robu preseka telesa. Temu uporu nasproti pa deluje težnostna sila, ki zavisi od vsebine krogle. Na sliki imamo dve krogli, od katerih je prva še enkrat tako velika kakor druga, premer manjše je torei teži teh dveh krogel, vidimo, kar nam kažejo tudi že orisane kocke, da je večja krogla osemkrat težja. Čelni upor, ki zavisi od površine, je pri večji krogli le še štirikrat večji. Obod preseka krogle, po katerem se ravna trenje, pa le dvakrat večji. Večja krogla ima torej osemkratno težo, v zraku pa dosega le štirikratni, odnosno dvakratni upor. Upor zraka pri megleni kapljici, ki meri v premeru le petdesetinko milimetra, zadošča, da ta v minuti pade komaj za tri četrtine metra. V brezzračnem prostoru bi taka drobna kapljica padla 18 km globoko! Oblaki torej že padajo, toda tako silno počasi, da jih le za spoznanje toplejši zračni tokovi dvigajo prav hitro neprimerno višje kakor so pa padli v dolgih urah. Nekaj za telesno vzgojo Za roke: Nemara ti dišijo roke po čebuli in so potemnele? Pa obdrgni roke z vlažno soljo, predno si jih umiješ, pa ne bodo več dišale po čebuli in tudi temna barva bo izginila. Za razpokane ustnice: Pozimi ustnice kaj rade razpokajo. Ta stvar niti malo ni prijetna in je nadležna zlasti pri jedi. Namaži si razpokane ustnice z mažo, ki si jo narediš iz 66 gr svežega loja, 44 gramov belega voska in 20 gr bergamotnega olja. To dobro zmešaj in imaš izvrstno sredstvo zoper suhe in razpokane ustnice. Križanka št. 32 1 2 3 4 5 6 7 3 9 10 U 12 13 14 15 10 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 33 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 40 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 Razne pomladanske drobnarije Se bolj ko nova obleka 60 pomembne tiste mnoge drobnarije, ki poudarijo pomladanski videz. Lepo vpliva kaka cvetka, kak zvonček, trobentica in slične pomladanske znanilke. Na sliki je nekaj navodil, kakršnih se sedanja moda jako drži. Na levi zgoraj je praktična torbica. ki je lahko narejena iz 6ukna ali platna. Zraven je torbica i z črtastega blaga. Širok pa6 je tudi iz črtastega blaga. Ohlapne jopice kratkih rokavov so jako moderne. Lepa je rumena jopica za k zeleni obleki, ali rdeča za k modri itd. Letošnji čevlji so dvobarvni in najmodernejše oblike. Pisane kroglice iz emajla za krog vratu dajejo prijeten videz. Nov je tudi ročaj pri dežniku. In že dalje je polno ljubkih drobnarij, ki si jih lahko omisliš in jih vidiš na sliki. Vodoravno: 1. ptičja past, 9, pobožno opravilo, 16. sloj, plast, 20. žensko ime, 21. velika noč, 22. arabska pokrajina, 23. Haggardova oseba, 24. božja čednost, 25. nevaren človek, 26. vrsta plina, 27. sveta podoba, 28. slovenski pesnik, 29. pritok Drine, 30. strupena žuželka, 33. del telesa, 35. poljedelec, kmet, 38. del zidu, 40. del voza, 41. tla, skedenj, 42. najmanjši del snovi, 45. napev (tujka), 47, obsavski kraj, 50. slovenski pisatelj, 52. azijsko višavje, 53. glavni števnik, 54. obvodna žival, 55. turško ime, 56. trinajsti, odnosno petnajsti dan starorimskega meseca, 57. Finžgarjeva povest, 58. grški pisatelj, 59. del časa. Navpično: 1. zgodovinski zapiski, 2. malo-azijska gora, 3. šahovski izraz, 4. starorimski pozdrav, 5. egipčansko božanstvo, 6. svetopisemska oseba, 7. vrednost, veljava, 8. arabski naslov, 9. vrsta živil, 10. nezavest, vrtoglavost, 11. industrijska rastlina, 12. žensko ime, 13. risalna potrebščina, 14. svetopisemska nseha, 15. kmečko orodje, 16. sijaj, svetloba, 17. zunanji lik človeka, 18. vzhodni krivoverec, 19. dodatek, dar, 31, savski Čudodelni zdravnik Po obilnem kosilu je začel gospo Martino boleti želodec in zato je postala slabe volje. S kritičnim očesom je motrila svojega soproga, ter dejala nekako prezirljivo: »To je strašno, dragec, kako si se začel reditil Če pojde tako dalje, boš v kratkem podoben sodu.« Martin je odgovoril: »Preden se bom jaz pretvoril v sodček, boš ti postala tako debela, da boš navdušila kakega Turka. Oni so, kakor znano, edini moški, katerim ženske niso nikdar dovolj okrogle.« »Hvala za pojasnilol Sedaj vsaj vem, da bi lahko zapeljala Turka: a trebušast možiček — komu naj bo ta všeč?« »Žaliti me hočeš? Tvoje mnenje mi je deveta briga!« »Brigajo in vznemirjajo te menda samo moji računi?« Martin je uvidel, da bo njegova ljubka, mala ženka imela zadnjo besedo kakor vselej. Da bi končal mučni razgovor in skril svoj obraz, ki se je bil skremžil od notranjega nemira, je vzel v roke novine. Zgodilo se je to pot prvič, da ga je Martina kritizirala in njegovo izkustvo mu je reklo, da mora biti za temperamentno ženicp, ki hoče biti srečna v zakonu, njen lastni možiček najlepši izmed vseh moških. Kakor hitro ne vidi v njem več krasotca, katerega ji zavidajo vse njene prijateljice, je pripravljena občudovati drugega. Martin, ki je imel dokaj mračen značaj, se je poglobil po tem razmotrivanju v žalostne misli. Kar je vzbudil njegovo pozornost sledeči oglas: »Kdo hoče shujšati? Zanesljivo sredstvo po metodi slovečega ameriškega zdravnika William-sa.« — Takoj je sklenil, da bo posetil tega čudo-tvorca. Res, da sedaj še ni bil debel, ali sčasoma bi utegnil postati. Sedel je v svoj avtomobil in nekaj trenutkov kasneje je že stal pred mazačem, sklicujoč se na njegov oglas. Najprej je izvršil zdravnik na njem telesno preiskavo, pretipal in pretrkal mu je lica, ter mu stiskal trebuh. Potem ga je pretaknil še duševno, mu stavil nebroj vprašanj, ter se posebno zanimal za njegov značaj. Ko je tako dodobra spoznal osebnost svojega pacienta, se je usedel za mizo in dejal: »Ali še niste nikdar razmišljali o tem, zakaj vam vaša žena tako dobro in tako obilno kuha? Stavljam vam to vprašanje, ali odgovoril bom nanj sam, ker bi bil vaš odgovor brez dvoma napačen. Torej: ako vam daje gospa preobilno jesti, dela to zaradi tega, ker vas vara.« Martin je odskočil, rdeč kot rak. »Ali hočete, da vas obrcam?« »Vsa jeza vam nič ne pomaga, žena vas vara! Namesto, da me obrcate, rajši bolj pazite na svojo boljšo polovico!« »Saj vendar ne morete vedeti, kakšno razmerje vlada med nama!« pritok, 32. svetopisemska oseba, 33. odprta bolečina, 34. povesmo slame, 36. Homerjev junak, 37. lastnost živega, 38. del gledališča, 39. slovenski pesnik, 43. osebni zaimek, 44. slovenski zgodovinar, 45. del plačila, 46. Wastova oseba, 48. moško ime, 49. afriška žival, 50. steklar ga potrebuje ali velika riba, 51. narobe 20 vodoravno. Rešitev križanke št. 31 Vodoravno: 1. Gruž, 5. start, 10. vstop, 15. tleti, 20. rudar, 21. iveri, 22. koder, 23. iver, 24. Ararat, 25. Egina, 26. pelin, 27. Ala, 28. naročaj, 31. Apolo, 33. ribolov, 35. ara, 37. minus, 39. otisk, 41. kulisa, 43. Dole, 44. Ciril, 45. ocena, 46. nered, 47. Anita, 48. cenik, 49. Alena, 50. Jasi. Navpično: 1. Granada, 2. RUR, 3. udar, 4. žaromet, 5. sračica, 6. Titanic, 7. ave, 8. rega, 9. Tripoli, 10. vinotok, 11. skalica, 12. top, 13. oder, 14. pelikan, 15. tribuna. 16. linolei, 17. Eva. 18. telo, 19. Iravadi, 29. Aron, 30. Jure, 32. osel, 34. lira, 36. ali, 38. lin, 40. Kne, 42. sev E Oprostite — vem, da je življenje polno naključij in presenečenj. Tecite domov in skušajte preprečiti škandal!« Marlin je planil k vratom, mazaču pa je zatulil v slovo, da ga bo ustrelil, če je bril norce iz njega. Čez teden dni — medtem ko je bil opazoval od jutra do večera enakomerno življenje svoje družice — je šel zopet k mazaču, da bi mu raa-praskal obraz. Vrnil se je še bolj vznemirjen. Zdravnik je bil popolnoma brezčutno ponovil svojo trditev: »Nezvesta žena je ljubila drugega, a ker jc slutila nevarnost, se je odrekla sestankom.« Naslednje tri mesece je sledil »eni na vseh njenih potih, oprezal je po vežah in čakal, kdaj bo v spanju izgovorila tuje ime. Slednjič se je ves bled in shujšan podal k svojemu mučitelju. »Doktor, ne pretim več, iskreno vas prosim, ovejte mi ime mojega tekmeca, ki me tira v laznost. Bodite usmiljeni, saj to ni več življenjel Hujšam očividno, ginevam, umiram . ..« Tedaj se je mazač v svojem naslanjaču zmagoslavno nasmehnil: »Torej priznate, da ste shujšali? Z zadovoljstvom ugotavljam, da se je zopet enkrat izvrstno obnesel moj način zdravljenjal Brez posveta, brez zdravil, brez-vsake nevarnosti za vaše zdravjel Ali veste v čem obstoji moja metoda? Jaz najprej pri vsakem svojem klientu natančno ugotovim, zakaj se nagiba k debelosti, potem pa poiščem najobčutljivejšo točko v njegovem značaju. Ko zgrabim to nežno struno, se mi posreči, da zmanjšam njegov tek, mu skrajšam spanje, in ga iztrgam oni brezbrižnosti, ki je najčešte vzrok odebelitve. Ker ste mi zaupali, da se nagibate k nezaupljivosti in sumničenju, sem vas prijel tam, kjer je najbolj kazalo: pri ljubosumnosti. Vaša žena je popolnoma nedolžna. Zdravniški stroški pa znašajo 500 lir.« Ker gospod Martin zaradi oslabelosti ni imel več toliko moči, da bi mazača oklofutal, je molče poravnal visoki račun. 38 dvUtkUv Za svoje delo vneti detektiv Mišek se je spravil na delo, a ta zadeva je bila zanj ie pretrd oreh. Vsi njegovi prijatelji so se s svojimi pritožbami spravili na njegova pleča. KUHINJA Krompir je zmrznil... Seveda je jako hudo, če nam je v bivši zimi omrznil krompir, ki smo 6i ga bili s takim trudom nabavili. Vendar ni to tako hudo, kot si to misli, mo. Omrznjeni krompir 6e da, če je pravilno prirejen, prav dobro uporabljati. Krompir, ki ga hočemo skuhati drug dan, denemo čez noč v mrzlo vodo, tako da voda 6toji še nad krompirjem. Med tem časom odide iz krompirja tisti sladkor, ki 6e je bil v mrazu naredil v krompirju, in krompir izgubi tisti zoprni sladki oku6. Tudi omrzli krompir skuhamo v oblicah. Okus bo še boljši, če kanemo v vodo 6 krompirjem malo jesiha. Kdor ima dober in omrznjen krompir, bo uporabljal sladki krompir za takšna jedila, kjer 6ladkor nič ne moti, kot na primer za krompirjev nara6.tek, za cmoke ali krompirjevo te6to. Polenovka v omaki. Kuhano, osnaženo in izbrano polenovko stresem na razbeljeno mast ali na surovo maslo ali na olje. V maščobi sem zarumenila precej čebule in zelenega petršilja. Na zartimenenje sem posula žlico molče. Ko je ta nekoliko za-rumenela, sem primešala polenovko, dodala ščep strtega česna, ščep popra, žlico kisle smetane in žlico paradižnikove mezge. Nato sem zalila s krompirievko ali z zelenjadino juho. Polenovko dain na mizo s celim olupljenim krompirjem. »Izvrstno, Mišek,« mu je dejal Voliček. »Slednjič si le dognal skrivnost za razre-šenje te zadeve. Pa še kakšno skrivnost!« »Seveda,« je zamrmral Mišek. »Zagotavljam te, da imam res že pravo nit v rokah.« »Kakšna reč! Da ti pride zločinec v hišo, ki ne krade drugega kot lase in volnene majice! To je zares čudna stvar. In če že krade jopice, kako da ni ukradel moje, ki je nova? Poglej jo!* Qju>£ute. novice. ŽAMETNE COPATE jejinameniti Biggersov detektivski roman, ki je iišel v »Slorenievi knjiiniei« Slane le 5 tir. Komau je tako napete vsebine, da knjige ne boste odloiili pre|e, dokler ne boste obrnili zadnje strani. Koledar Nedelja, 26. aprila: Atati dobrega sveta; Klet, papež in mučenec; Marcelin, papež in mučenec; Cirin, mučenec Ponedeljek, 27. aprila: Hozana Kotonska, devica; Peter Kanizij, spoznavalec in ustanovitelj reda; Vitail, mučenec; Valerija, mučenica; Lukezij, spoznavalec; Teodora, devica in mučenica. Novi grobovi -f- Gospa Ivanka Tavčar, vdova Mrak roj. Verbic, je v Ljubljani mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bc v nedeljo, 26. aprila, ob 5 popoldne z Žal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k sv. Križu, ■f Gospa Marija Vanič iz Krškega je za vedno zatisnila svoje trudne oči. Preblaga rajnica je nad 50 let vodila daleč po Dolenjskem in tudi dru. god znano gostilno v Zatonu v Krškem. Rodom je bila iz Krškega, kjer je delovala za 6vojce in velik krog revežev, ki niso šli nikdar praznih rok od nje. Rila je srčno dobra, marljiva in skrbna gospodinja ter globoko verna žena. Vsi, ki 60 jo poznali, ji žele, da bi ji Bog obilno poplačal njena dobra dela. -f- Gospod Joško Zupančič, brivski pomočnik v Vevčah, je po hudi bolezni v starosti 22 let za vedno zatisnil 6voje oči. Pokopali so ga na žup-nem pokopališču pri Dev. Mar. v Polju. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno 6ožalje! Osebne novice '= Cerkveno odlikovanje. Za škofijskega duhovnega svetnika je hil imenovan g. Joief Pravhar, župnik v Loškem potoku. Iskreno čestitamo I = Poročila sta se 20. aprila v Zagrebu v cerkvi sv. Blaža g. Tone Sotler, trgovec iz znane katoliške hiše iz Radeč, in gdč. Frida Petrič iz Ljubljane. Priči 6ta bili g. inž. Otmar Petrič in g. Bru. no Petrič, krznar iz Zagreba. Poročil ju je ravnatelj g. prof. Jakob Rihter. Novoporočencenia želimo obilno sreče in božjega blagoslova. V soboto 2. maja izide prva knjiga letošnjega letnika zbirke „NAŠ\ KNJIGA" IH11 od Andrea Majjorhija v prevodu Mirka Ja-vorn kn. — Obseg bOd sti ani — Kdor še ni naročen na zbirko naj pohiti Naročnina za tri knjige (Majjochi: Kirurgovo življenje, Budak. Ognjišče Lin II. del) je: za bio-širane izvode L. 84"- (b obrokov po L. 14"-), vezane v platno L 107'-, (ti obrokov po L. 17'-) .......... ' ■ Htiiitii»^™ii''Brimi«™«ir»i»B»iiiuii«iiBi»ii«ji™i Zbirko naročite pri upravi „NAŠE KN11GE" ljudska knjigarna * Ljubljani, Pred Skotijo 5 — Opozorilo obveznikom klavne livine za dogon v Ljubljano. Malini obveznikom je bila oddaja živine odložena na poslednja dva meseca obveznega leta, L j. na maj Ln junij. Tem in drugim obveznikom, ki dolgujejo le še manjše množine, priporočamo, naj 6e med seboj sporazumejo, da odda sedaj eden, prihodnje leto bodo pa po tem dogovoru drugi oddali skupno težo. Na ta način bo odpadlo negospodarsko odpiodajanje preostankov živine, posebno zato, ker bo kritje novih obveznosti prihodnje leto manjšini obveznikom še težje. Sedaj se je namreč pokazalo, da prodajajo majhni obvezniki te preostanke gospodarsko močnejšim, ki sami lahko pokrijejo svoje obveznosti. Tisti, ki bo dejansko postavil živino na dogon, naj to naznani pri svoji občini, za Ljubljano naj pa pride h komisionarju v Beethovnovo ulico št. 7, II. nad., soba št. 35, ob torkih ali sobotah dopoldne to sporočit, da komisionar ne bi drugih vabil z rdečimi listki. Kdor dobi rdeči listek, mora namreč na določeni dogon prignati obvezno težo, drugače bi mu pa bila žival zaplenjena. — Uprava »Naše Zvezde« vljudno prosi vse p. n. naročnike in poverjenike, naj blagovolijo čim prej poravnati zaostalo naročnino za list »Naša Zvezda«. — »Njeno ime«, pripovedna knjižica o Mariji, izido 1. majnika. Spisal jo je kaplan France Kun-stelj. — Stane 1 liro. »Fantom« in »Dekletu na pot«, obe stanovski knjižici spisal dr. Fr. Knific. Prva izide v juniju, druga je sedaj ponatisnjena. — Velike koristi elektrifikacije železnic. Glavna proračunska komisija fašistične in korporacijske zbornice je razpravljala o proračunu prometnega ministretva in tudi o trgovinski mornarici. Predlagano je bilo, da je treba povečati obratovanje v ladjedelnicah, da bi se zgradilo čimveč novih ladij, ker trgovinska mornarica igra že 6edaj v vojni ve. liko vlogo, še veliko večjo pa bo po končani vojski. Zaito je treba izvesti načrt za zgraditev novih ladij za dva milijona in pol ton. Poročevalec o prometu poštnih hranilnic je ugotovil, da imajo poštni hranilni zavodi za 45 milijard lir varčevalnih vlog. Končno 60 govorili o železnicah in 60 vsi govorniki poudarjali, da je treba z V6e:ni silami pospeševati elektrifikacijo. Že doslej 6e je dognalo, da je električna pogonska sila železnic prihranila državi 6troške za nakup nad dva milijona ton premoga, ki bi ga seveda morali nabaviti v inozemstvu in zanj plačati visoke vsote. — Rdeči križ poroča: V tajništvu poizvedovalnega oddelka, Puharjeva 1, naj se javijo: Albrecht Karel, Andrejka Rudolf, Bambič Milko, Barovič Rudi, Bombek Tilčka, Drževski Marjan, Drnovšek Dragica, Brankovič Svetolik (svojci), Cvirn Mihaela, Erčulj Franc, Fajdiga Elza, Filipčič Anica, Golar Franc, Golar dr. Srečko, Hudales Franc, Javna borza dela, Ka-rašič Anton, Hočevar Mici, Kočevar Ivan, Ko-ilar Gabriela, Kom Teodor, Kostanjšck Katarina, Kovnlevsky Dimitrij, Kramar Jožef, Kupfer Iva. Kukič Peter (svojci), Lah Rajka, Lah Franc, Lasič Zoran, Lubec Jožef, Martinuc Pavel, Mernik Alojz. Mesarič Angela, Miklavec Franc M i I j kovic Mirca. Mojer Jože, Nurnberg Samel, Omerzn Oto, Pere Lada, Poje Malka, Perko Mirni, Petrič Cilka, Poljanec Ilija, Polhar Helena, Sajovic Lovro, Sekeruš Arsen, Ska-lera Kosta, Sreznik Ana, Štok Janko, Valenčič Emilija, Vidmar Franc, Višnjevec Ivo, Vrtočnik Antonija, Završnik Mara, Zadružna zveza, Zie-gler Moritz, Zorko Justin, Zupančič Franc, Anton Žgalni, ^Žena in dom«, Boškin Alojz (svojci). — V glavni pisarni (Gosposvetska cesta 2, ii. nadstr.) se naj zglasi Žalcr Ladislav, da prejme najdeno poslovno knjižico. — Policija odkrila skladišče nafte. Padovska policija je zvedela, da je nekje v Padovi veliko skladišče nafte, ki ni bila prijavljena. Tri meeece so iskali to skladišče, nazadnje so ga pa le odkrili pri nekem Dubbiniju Fulgenziju in našli 50 ton nafte. Dubbini je nafto kupil po 12.50 lir za kilogram, in jo spravil v 6voje skladišče. Policija je nafto zaplenila, Dubbinija pa naznanila sodišču, ker nafta spada med blago, katero je treba prijaviti državnemu podtajništvu za vojno izdelavo. Obenem 6ta bila ovadena sodišču tudi prodajalec nafte in posrednik, ki je posredoval pri nakupu oziroma prodaji nafte. — Smrt na železniških tračnicah. V bližini vzhodnega kolodvora v Celovcu 6o našli mrtvega moža, ki je imel hude poškodbe na glavi. Preiskava je ugotovila, da je ponesrečenec 53 letni železniški upokojenec Kristijan Krištol. Kako se je nesreča zgodila, še ni ugotovljeno. Ljubljana Za prvi petek v maiu bodo spet pripravljalne tridnevnice po ljubljanskih cerkvah. V dneh 28., 20. in 50. aprila bodo v ta nmnen večerne pobožnosti, ob pol 5 v uršulinski cerkvi, ob 6 v cerkvi sv. Jožefa, nn Viču, pri Sv. Jakobu, na Rakovniku in na Kodeljevem. Ob četrt na sedem: pri frančiškanih, ob pol 7: v Trnovem, pri sv. Cirilu in Metodu, v šiškj in Mostah, v cerkvi Srca Jezusovega. Ob 7 pa v stolnici in pri sv. Petru. Po želji in prošnji Prevzvišenega naj bi sad pobožnosti 9 prvih petkov bil tudi: da bi se naše družine iskreno in vdano posvetile Božjemu presv. Srcu. Z majem naj bi se ta po-svečevanja pričela. Zato IkkIo v to usmerjeni tudi govori pri tridnevnici: o zakonu — božjem svetišču, kjer naj vlada ljubezen, katere sad bo mir, ki ga je Srce Gospodovo obljubilo svojim častilcem. Zato pridite v obilnem številu, kot vse prejšnje meseccl • 1 Varstvo svetega Jožefa 6e bo danes obhajalo v cerkvi sv. Jožefa s slovesno orek6tralno 6V. mašo ob 8., po|»oldne ob 5. uri pa bo jx> slavnostnem govoru teoforična procesija, ki jo bo vodil prevzvišarri g. škof dr. Gregorij Rozman. — Zjutraj se bo izvajala praznična sv. maša, ki jo je zložil Stanko Premrl v čast sv. Jožefu; zvečer po procesij! pa se bodo prvič r>ele litanije 6V. Jožefa jx> novem ljudskem napevu, ki ga je zložil kanonik g. dr. Fr. Ki-movec. Ob sklepu bo darovanje okrog novega glav. nega oltarja- — Pohitirno k mogočnemu Jezusovemu redniku in našemu varuhu 6V. Jožefu! 1 Na koncertu znamenitega italijanskega čelista N. Brunellija bomo slišali več 6kladb, ki 6o jih napisali za čelo in klavir, skladatelji 6vetovne 6lave, med njimi so tudi take, ki bodo pri na6 prvič na sporedu javnega koncerta. Brunelli je'velik umetnik-čeli6t, ki mojstrsko obvlada 6\oj instrument ter ima za seboj veliko, !e|>o in uspešno koncertno pot, ki qa je vodila iz njegove domovine po vseh kultur, nih središčih v Evropi. Spored njegovega koncerta je naslednji: 1. Strauss: Sonata opus 6, 2. Paradissi: Siciliaiia. Boccherini: Rondo in Koncert v d-dirru. Kadenca v tem koncertu je Brunellijeva. 3. Alfamo: Prvi Romunski ples. Dunkler-Brunelli: Predica, De-bussy: Sanje. Rimski-Korsakov: Cmrljev let. Na klavirju bo spremljal umetnika pianist Rihard Simon, celli. Koncert bo v četrtek 30. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. NAGROBNE SPOMENIKE znamke K A MEN v modernih oblikah lahko še izberete v skladišču kamnoseško kiparskega podjetja FRANJO KUNOVAR Sv. Križ — Tomačevska cesta LJUBLJANA, telefon štev. 4iM)j 1 Današnjo nedeljo poslujejo za prevzemanje radijskih sprejemnikov v II. nadstropju 6tare cu-krarne od 8 do 14, ob delavnikih pa brez opoldanskega odmora od 8 zjutraj do 20 zvečer. Ponavlja, mo, naj 6e lastniki ne zanašajo na podaljšanje roka,, ker bi morali nositi V6e težke posledice 6troge odredbe, če ne bi svojega radio aparata oddali mestni občini v shrambo vsaj do četrtka, 30. t, m., zvečer. Rok namreč nikakor ne bo podaljšan, zato pa radio aparate prinesite takoj, da zadnji dan ne bo tako velikega navala, da komisije ne bi mogle prevzeti vseh zadnji trenutek prinesenih aparato, saj so za-zatmido odgovorni lastniki 6ami. Kdor še nima ugodne rešitve 6voje prošnje za dovoljenje, da sme obdržati aparat, naj takoj gre k rolovškemu vratarju po potrebno tiskovino ter brez odlašanja prinese svoj aparat v primernem zabojčku v 6taro cu-krarno. Seveda pa zabojček ne 6me biti zabit pred oddajo aparata. I Dekliška kongregacija v Sp. Šiški uprizori v nedeljo 26. t. m. ob 5 popoldne burko v 5 dejanjih »Kaznovana nečimernost*. Vljudno vabljeni. 1 Uprava Narodnega gledališča javlja p. n. občinstvu: Glede na obvestilo, objavljeno pred nekaj dnevi v časopisju, popravlja uprava gledališča 6voje naznanilo v toliko, da 6C ne bo vršila predprodaja vstopnic za dramske nedeljske predstave v Drami, kakor je bilo objavljeno, pač pa v Operi pri posebni blagajni. 1 Za višjega funkcionarja mestno poglavarstvo nujno potrebuje primerno opremljeno stanovanje dveh sob s kuhinjo, sobo za služkinjo in kopalnico ter prosi lastnike takih stanovanj, naj jih takoj naznanijo mestnemu glavnemu vložišču v pritličju leve hiše magistrata. 1 Semenski krompir dobe interesenti z začetnicami P, R in S na nakaznice v ponedeljek, dne 27. t. m., v Majstrovi ulici št. 10, od 9 dalje. Interesenti z začetnico Š pa naj pridejo po nakaznice tudi v ponedeljek 7. t. m. v mestni gospodarski urad, Beethovnova ulica 7, II. nad., v sobo št. 85, nato bodo pa dobili takoj krompir v prej navedenem skladišču. 1 Javno obvezno cepljenje proti kozam bo v ljubljanski občini opravil mestni fizikat od 4. do 9. maja. O uspešnem cepljenju dobe starši urad. no potrdilo, ki ga je treba dobro shraniti. Ce ne prej, bo treba to dokazilo predložiti pri vpisu otroka v šolo. Starši onih otrok, ki bi neopravičeno ne pustili otrok cepiti, bodo po zakonu občutno kaznovani. Kraj in ča6 cepljenja ter druga važna določila so razvidna z lepakov. 1 V Ljubljani so umrli od 17. aprila 1942 do 23. aprila 1942: Čuk Evgeniia. roi. Kuštrin, 37 let, žena delavca, Podutiška 51, Čuk Lenart, 41 let, delavec, Podutiška ul. 51; Križ Josipina, rojena Za-gradnik, 67 let, vdova uradnika drž. žel., Kržičeva uL 6; Ceglar Franc, 25 let, uradnik, Pot na Belle. vue; Strle Metod, 78 let, posestnik, Lipičeva 2; Nakič Avgust, vdova Sornič, roj. Bezek, 68 let, upoj> kojenka tobačne tov., Poljanska c. 54; Breznik Ivan, 74 let, krojač, Vidovdanska c. 9; Maranovič Avgust, 61 let, trg. z zelenjavo, Vodnikova c. 90; Hieščak Anton, 92 let, kovač, Cesta dveh cesarjev 111; Kro-par Gašper, 71 let, svetilničar drž žel. v p., Rakova jx>t 10; Smole Franc, 18 let, vajenec, Ljubljanska ulica 3; Rabič Ernest, 47 let, ahsolvirani pravnik, Mojstrana 19; Višnjevec Ana, roj. Ferluga, 65 let, poročena, žena priv. uradnika v p , Rožna dolina, Cesta VIII. 1; Dora v. Zwakh-Holzhausen, roj. Vo- Eeisang, 82 let, vdova po častniku, Vidovdamka 0; chilfrer Terezija, 8 let, hčerka geometra, Kočevje, Ljubljanska cesta. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Pavlovec Marjeta, rojena Dolgan. 73 let, vdova železničarja, Sv. Petra c 14; Bened k Marija, 49 let, potnica, Poljanski nasip 40; Čuk Vanda Jožica, dve leti, hčerka delavca, Podutišk-i ul. 51; Friškovic Leopold, 69 let, žel. zvaničnik, Apihova 20; Vesel Jože, 42'let, čevljarski mojster, Legova vas 43, Loški potok; Žbogar Martin. 61 let ii|x>-kojeni narednik.vodnik, Celovška c. 53; Kus Anton, 71 let, žel. zvaničnik v pok., Zvezna ul. 13; Habič Marjan, 1 leto, sin ta|)etnika. Poljanska c. 17; Gale Ivana, 41 let, žena delavca, Zaloška 121. 1 Grudnovo nabrežje ho kmalu razširjeno. Le-I>o urejeno Grudnovo nabrežje je postalo najbolj primerna prometna zveza za 6iner proti Dolenjski. Vozila so mnogo rajši vozila Čez Grudnovo nabrežje do Gruberjevega prekopa in nato naprej čez Kar-lovški most, namesto da bi uporabljala nerodno Florijansko in razmeroma tesno Karlov?ko cesto, ki je na ožjih mestih marsikdaj zaradi tramvajskega tira in tramvajskih vozov v obeh smereh skoraj neprehodna. Edina zapreka, da se promet že v celoti ni usmeril čez Grudnovo nabrežje, je bil nerodni začetek Grudnovega nabrežja ob šentjakobskem mostu. Ta n je obzidje Virantovega vrta segalo daleč na cesto in tako napravljalo ozko grlo, ki je oviralo voznike. Sedaj so obzidje podrli in čeprav še niso ruševine pospravljene, je videti, da bo Grudnovo nabrežje tudi tu razširjeno na svojo običajno širino, tako da bo ves vozovni promet z lahkoto zavijal v to smer. Ker prihaja prav čez šentjakobski most tudi glavna krožna cesta, ki veže po Zoisovem grabnu in Aškerčevi ulici smer proti Triesteju, bo tako glavni vozovni promet z Dolenjsko našel v Grudnovem nabrežju umik neprijetnostim v središču mesta. Naznanila GLEDALIŠČE Drama: Nedelja, 26. aprila ob 11: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Cone od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven. — Ponedeljek, 27. aprila: Zaprto. Torek, 28. aprila oh 17: Ifigcnija. Bed A. Sreda, 29. aprila ob 17.30: Zaljubljena lena. Red Sreda. Opera: Nedelja, 26. aprtln ob 15: Sveti Anton, vsoh zaljubljenih patron. Izven. Znižane ceno od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 27. aprila: Zaprlo. Torek, 28. aprila: Zaprto (generalka). Sreda, 211. aprila ob 17: Prijatelj Fric. Premiora. Red Prcniierflki. RADIO. Nedelja, 2«. aprila: 8 Poročita v slovenščini — 8.15 Poročila v italijanščini — 8.30 Orgel-• ki koncert — 11 Prenos pelo maše iz bazilike sv. Oznanjonja v Firenzi — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. Zappntorreni) — 12.15 Razlaga evangelija V slovenščini (O. Sekovanič) — 12.35 Klasični tri — IS Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega povoljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pojte z nami — Orkoster vodi di-rigont Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Radijski orkester in komorni zbor, vodi dirigent Si-janeo — Slovenska glasba — 14.15 Poročila v slovenščini — 17.15 ftkulj Anton: Praktični nasveti za vrtninarje — predavauje v slovenščini — 17.35 Kvintet harmonik — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operna glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Znane filmske prsmi, orkester Certa vodi dirigent Barzizza — 21 Predavanje v slovenščini — 21.10 Izreden orkester iz Severne Afrike — 21.35 lzmonjalni koncert z Madžarsko — 22 Simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Vitalija — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 27. aprila: 7.30 Poročila v slovenščini — 7. 45 Pisana glasba — V odmoru (8) napoved časa 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Violiniski koncert Francke Rojčevo (pri klavirju Marta Bizjnk-Valjalo) — 12.40 Duet harmonik Goloh-Arlnmlč — 13 Napoved čnsa — Poročila v italijanščini 13.15 Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Filmska glasba — Orkester, vodi dirigent Angelini — 14 Poročiln v italijanščini — 14.15 Radijski orkester vodi dirigent D. M. Sijaneo — Orkestralna glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Ljubljanski godalni kvartet (L. PTcifer — I. violina, Albert Dermelj — II. violina, Cenda Sedlbauer — čelo, Vinko fcuSter-Sič — viola) — 19 »Govorimo italijansko« — profesor dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Nnpoved časn — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Pesmi vojnega časa — 20.45 Izbor napevov iz Lehnrjevo operete »Frnsquita«, orkester vodi dirigent Onilino — 21.30 Predavanje v slovenščini — 21.40 Cvet pesmi — 22.10 Radijski orskester pod vodstvom dirigenta P. M. Si.iancn. zvaja oporno glasbo — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. No«no. službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Go- sposvetska o. 10 in mr. Bohino ded., Cesta 29. okt. JI. — V ponodeljok: mr. Loustok, Iiesljeva o. 1, mr. Bu-bovoo, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaškn 0. 48. SLUŽBA TRAFIK. V nedeljo, dne 26. aprila hodo odprte naslednje trarike: Od 7. do 20. ure: Erjivc, Celovška 34; IJnk, Vodnikova 81: LeskovSek, Tyrševa, kiosk, nasproti Gospodar, zveze: Smon, Zelena jama, kiosk pri Kol. tov.; Mektnda, Društvena 27; PreSa, Poljanski nasip, kiosk (Ljudska tiskarna); Graizer, šmartinska 18; Kolar, Tabor, kiosk; Valenta, Kolodvorska 41: Hafner, Marijin trg, kiosk: Novak, Miklošičeva 20; Kladnik. Tyrševa 9; Lesjak, Bleiwei-sovn 14; Košir. Gregorčičeva 12; Sattter, Gallusovo, kiosk pri St. Jakobu, m., Radošič, Jeranova 1; Dojene, Cesta na Rožnik, kiosk. Od 7. do 13. ure: Bric, Medvedova, kiosk, kol.; Kočnik Ornetovn 17; Francot, Tyrševa 53; Levstek, Pokopališka, kiosk pri progi: Blns. Doberdohska 3; Ravnikar, Poljanska 51; Resnik, Zaloška, stara mitnica; Mlaknr, Resljeva. kiosk, križ. Celovške o.: Ko-Sak, Aleksandrova 1: Vadnjal. Židovska li Soukal, Pred Skotijo 12; Hitti, Sv. Florljana 12; Kranje, Opokarska, kiosk pri Ljubljanici; Novak, Tržaška 45; Skorl, Costa na Brdo, kiosk pri progi. Iz Velikih Lašč Knflge „Slovenfeve kalilnice" so stalno na zalogi v trafiki Peterim, Velike LaSCe Iz Novega mesta Nesreča z razstrelivom. V kamdijsko bolnlSnico usmiljenih bratov so pripeljali 32 letnega posestnika Jožefa Zukovca iz Pluske v občini Trebnje. Mož se je z delavci vračal iz vinograda na Medvedjeku. V hosti so našli nekaj razstreliva, s katerim so tako neprevidno ravnali, da je eksplodiralo. Eksplozija je najhuje poškodovala Zukovca, ki ima težje poškodbe na nogah, ostali pa so dobili lažje poškodbe. 70 letni starček padel z voza. V kandijski bolnišnici se zdravi 70 letni posestnik in gostilničar Alojzij Dim iz Gradca. Mož je padel z voza, g katerega je odmetaval seno, in si zlomil desno roko v ranvi. Nov dobrotnik kandijske bolnišnice. Kandijska bolnišnica usmiljenih bratov je med svoje dobrotnike uvrstila ravnatelja tvrdke »Singer« za področje vse Italije g. Marija Rolanda, ki je kot dober poznavalec hiš usmiljenih bratov v Lombardiji podaril p. priorju v Kandiji, Mariju Trampusu, za njegovo bolnišnico najmodernejši šivalni stroj. Kandijska hiša usmiljenih bratov mu za lepi dar izreka prisrčno zahvalo. Nesreča dveletnega otroka. V žensko bolnišnico so prinesli v zdravljenje dveletnega Ivana Puclja iz Mačkovcev pri Metliki. Malega IvanČka je pe-slovala njegova petletna sestra, ki je na tleh spodrsnila in z otrokom vred padla. Sestrica je pri padcu ostala nepoškodovana, fantek pa 6i je zlomil desno roko. S Spodnjega štajerskega 80 letnico svojega življenja je v Trbovljah obhajal inž. Filip Krasnik, rudarski upravitelj v po. koju. Obenem obhaja tudi 50 letnico, odkar biva v Trbovljah, ki 60 mu postale druga domovina. Umrl je v Mariboru bivši vrtnar Alojzij Cah v visoki starosti 82 let. Dalje so umrli v Mariboru: 92 letna Karolina Spindler, ki je v družini Bubak-Šavrič služila kot gospodinjska pomočnica polnih 62 let; 22 letni Karel Košar, upokojeni kapetan Friderik Lešnik, komisar papirnice na Sladki gori, 21 letna viničanska hči Jožefa Šenk in 70 letna Cecilija Črepanj, vdova po železničarju. V Celju je umrla Ana Kocjan. Nov otroški vrtec v Celju so te dni odprli. To je že tretj otroški vrtec v Celju. Po slovesni otvo. ritvi 60 šli malčki po Celju in obiskali ranjence v vojaški bolnišnici in jim izročili cvetje. Nesreča pri delu. V nekem mariborskem podjetju 6e je pripetila huda nesreča. 39 letni ključavničar Arhir Scholz je dvigal težak tovor. Pri tem je pa dobil tako hud udarec po glavi, da 60 ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer 6e zdravniki trudijo, di bi mu rešili življenje. Kokošja kuga 6e je pojavila na področju Maribora. V6i kokošjerejci morajo takoj prijaviti živi. nozdravnikom vsakršno obolenje kokoši. Alarmne sirene 60 te dni preizkušali v Mariboru. Preizkušnja je trajala eno minuto, prebivalstvu pa je bilo naročeno, da se mora ravnati tako kakor ob pravem letalskem napadu. Lovec pripoveduje: Nekega dne sem videl, kako sta 6e lev in medved trgala in ravsala. Dober četrt ure — pa ni bilo več ne leva ne medveda. Videl 6em 6amo še dva prazna repa. Drug drugega sta požrla. Najvišje osne na IjubSiasiisktii živilskem trgu veljavne od ponedeljka 2T, aprila do novega cenika Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter iih je ta odobril. Z odlokom VIII-2 št. 2088-7 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 27. aprila VJ42.-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Zelnate glave na drobno izpod 10 kg 2 lire; zelnate glave na debelo 1.50 L; kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2.50 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.75 L; repa na debelo 0.60 L; kisla repu 2 L; otrebljeno rdeče zelje 3 L; otrebljeni ohrovt 2.50 L; brstnati olirovt 5 L; kolerabice 3 L; rumena koleraba na drobno 1 L; rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenja 4 L; rumeno koren ic na drobno 1 L; črna redkev 1.50 L; rdeča redkvica 10 L; osnaženi hren 4 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.50 L; peteršili 4 L; por 3.50 L; zelena 4 L; trda in zdrava domača čebula 3 L; šalota 4 L; česen 25 glnvic na kilogram, 6 L; otrebljena, ne pa namočena berivka 10 L; otrehlieni, ne pa namočeni zeleni regrat 3 L; otrebljeni, ne pa namočeni beli regrat 5 L; neosnaženi in nena-močeni narezani motovileč 6 L; otrebljeni, ne pa namočeni motovileč 10 L; otrehlieni, ne pu nnmočeni domači rndic (cikorija) 4 L; otrebljeni. ne pa namočeni gojeni rdeči radič 0 L; otrebljeni, ne pa namočeni zeleni radič 10 L; nenamočena mehka špinača 6 L; liter suhih bezgovih iagod 6 L; kilogram suhega šipka 8 L; kilogram suhega lipovega cvetja 20 L. Domača jabolka I. vrste (kanadka. bobovec. gambovec, dolenjska voščenka, kasclska in Baumannova reneta) 7 L; II. vrste (tafelček, rožmarinček, carjevič) 6 L; III. vrste vsa druga zdrava drobna jabolka 5 L. Debeli čebulček 8 L; drobni čebulček 10 L. Jajca po 1.75 L kos. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 12 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Predvsem jih na opominjamo, da je strogo prepovedano prodajati namočeno zelenjavo, pač pa mora biti vsa snažna in oprana, sicer sveža, a ne več mokra. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pognčarjevem ter na živilskem trgu v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsei mestni občini ljubljanski. Posebno pa opomininmo prodajalke in prodajalce, da so strogo prepovedane merice. Ponuvljnmo prošnjo gospodinj pridelovalcem sadik, nni ne mečejo sadik, ki jim ostanejo, na komprtst ali drugam, temveč na i iih ponudijo svojim znancem in sosedom, da nc pride niti ena sadika v nič. Čim več zelenjave bomo pridelali, te mveč je bomo imeli ter bo zato tudi ccncjša. Spori Drobne misli o pametni telesni vzgoji dozorevajoče mladine O prehrani in delu, umivanju in spanju pri odprtih oknih Vse, kar se razvija, je treba negovati in podpirati. To je zlasti znano konjarjem, pastirjem in vsem, ki redijo živino. Krmijo jo in čistijo ter po pameti zaposlujejo, da bi si vzredili lepo živino. Znano je to tudi sadjarjem in vrtnarjem, ki imajo opravka z drevjem in drugimi rastlinami. — Drevje obrezujemo, čistimo, redčimo, in uravnavamo, da bi postalo lepše in rodilo boljših sadov. Pameten gospodar ve, da mu bo zemlja rodila le toliko, kolikor truda bo vanjo vložil; ve pa tudi, da mu bo živina uspevala le tedaj, če jo bo R^rbno negoval. Veliko več od polja in živine, vrtov in sado-nosnikov pa so otroci, kri naše krvi, sreča staršev, bodočnost vsakega rodu. Ali smo dovolj skrbni pri rej! otrok, pri vzgoji in oblikovanju njihove zmogljivosti? Ali se ne zgodi prerado, da pozabljamo nanje, ko imamo preveč skrbi s službami, pa z obdelovanjem polja in negovanjem živine? Ali se zavedamo, da so zanemarjeni otroci podobni neobdelanemu polju? Kaj je smoter telesne vzgoje in nege otrok? Namen te vzgoje je, da skrbimo za pravilno prehrano, za snago, zdravo oblačenje, primerno zaposlitev in končno tudi za urjenje vseh telesnih sposobnosti. Ce vršimo vse to z ljubeznijo in modrostjo, smemo pričakovati, da se bodo otroci razvili v krepke, postavne, lepo razvite in zdrave fante in dekleta. K telesni negi spada najprej hrana. Dajte otrokom zdravo domačo hranol Ne preyeč in ne premalo. Z jedjo jih nikoli ne silite, pač pa jih svarite pred preveliko požrešnostjo, ki je škodljiva. Dajte jim dovolj domače in zlasti rastlinsko hrane, skopi pa bodite z mesom. Suho meso sploh ni za otroke, svežega smejo užiti le v malih količinah; če pa otroci sploh ne dobijo mesa, ni nobene škode. Hrana naj bo zmerno slana, vselej brez popra, nikoli prevroča, vedno pa sveža in nepostana. Če le mogoče, pošljite majhne otroke po kosilu spnt, šolskim otrokom pa privoščite malo počitka. Če pa morajo takoj na delo (na kmetih), jim naložite po kosilu najlažje opravke. Posebno skopi bodite s priboljški. Jabolčnik ali vino sploh nista za otroke, žganje pa je strup za vsak mlad organizem. V družinah, ki se ponašajo z dobro vzgojo otrok ne dobijo otroci niti za praznike alkoholnih pijač. Tudi bonbončki in druge sladkarije so odveč. Tete, strice in botre navadite, da jim bodo prinesli namesto kupljenih priboljškov rajši hrušk in jabolk, lešnikov in pa orehov. Kako pa Je s telesnim delom? Vsako delo, vsak opravek, je prav za prav »telovadba«, pri kateri se telo vadi, uri in razvija. To, kar je dobra zemlja za rastline, je za otroke hrana; to, kar je za trto in drevje privezovanje in podpiranje, je za otroke delo, ki oblikujo organe. Delo je torej činilec, ki daje doraščajočemu otroku, fantu in dekletu, telesno obliko. Hrana redi, delo pa krepi mišice in oblikujo ude. Kdor dela, postane močan, kdor ne dela, ostane slab. Važno pa je, da doraščajoča mladina pri delu ne pretirava, zakaj pretirano telesno udejstvovanje je za mlade ljudi škodljivo. Otroci, ki morajo prezgodaj vstajati in ves dan delati, zaostajajo na rasti. Mladina potrebuje lažjih del, po delu pa dovolj počitka. Posebno previdni bodite z dekletci, pa tudi z odraslimi dekleti: to so nežnejša bitja, telesno šibkejša in bolj občutljiva. Za njih so le lažja dela. Često boste opazili, da se otroci radi igrajo. Nikar jim tega ne branite; igre so namreč najboljši način urjenja telesne zmogljivosti. Kadar vidite, da se otroci podijo, premetavajo, skačejo ali plazijo po drevju, vedite, da delajo nekaj, kar je koristno za njihovo gibčnost, spretnost in moč. Prav tako dragoceno pa je, da se otroci v igrah razvedrijo, zakaj vsako razvedrilo, vsak smeh pomeni majhno srečo, ki je dozorevajočemu človeku nujno potrebna. Igranje ni le za bogato ali meščanske otroke, do iger imajo vsi otroci enako pravico. Ko že govorimo o pravilni negi otrok, moramo spregovoriti še besedo o oblačenju. Ni vseeno, kako so otroci oblečeni. Nepravilno oblačenje je često vzrok slahotnosti in bolehanju. Spomladi ne dovolile otrokom, da bi prezgodaj odložili zimska oblačila. Zlasti skrbni bodito glede obutve, ki varuje človeka pred prehladom. Poleti naj bodo otroci čim lažje oblečeni, razoglavi in bosi. Tudi koža potrebuje sonca in zraka, kar utrjuje vse telo. Česlo jih preglejte, če nimajo pretesnih pasov, podvez in ovratnikov. Obleka mora biti ohlapna, da ne ovira otrok pri gibanju, zlasti pa da ne ovira pretakanja krvi po žilah. Vsak dan se morajo otroci temeljito umivati. Ne samo rok in glave, pač pa tudi noge in prsa. Navadite jih tudi na to, da se bodo vsaj enkrat tedensko kopaii ali umili po vsem telesu. Pozimi so s kopanjem težave, sedaj pa je že dovolj toplo za pošteno umivanje v kadi, škafu ali oh potoku. Ce se vam zdi to odveč, pomislite, da imajo na Finskem pri vsaki kmečki hiši domačo parno kopeli Umivanje ni zaradi ljudi, ki otroke opazujejo, temveč zaradi zdravja in odpornosti proti boleznim. Da bodo otroci resnično utrjeni, jih navadite na mrzle polive. In da bodo bolj zdra- vi, začnite z rednim zračenjem stanovanj. Sedaj, ko je postalo Že bolj toplo, morajo spati vsi zdravi ljudje, zlasti pa otroci, pri odprtih oknih. Gospodarstvo Ureditev zbornic in zaiednic na Hrvatskem V Narodnih novinah v Zagrebu je izšla za-, konska odredba o zbornicah 111 strokovnih za-jednicah. Osnujejo se tele zbornice: industrijska, obrtna, trgovinska ter zbornica za denar-stvo in zavarovanje. Vse zbornice imajo svoj sedež v Zagrebu, njih področje dela pa je vsa Hrvatska. Pokrajinske ekspoziture zbornic so v Zagrebu, Osijeku, Sarajevu in Dubrovniku, dočim se nahajajo župske ekspoziture nu sedežih velikih žup. Zbornicam pripadajo tudi državnu gospodarska podjetja, nadalje tudi vsi pooblaščeni inženirji, ki samostojno delajo posle pooblaščenih inženirjev. Za reševanje (K)slovno-gospodarskih vprašanj obstoje gospodarske strokovne zajednice in njih poslovne centrale. Vse zbornice pa osnujejo delovno zajcdnico pod imenom predstavništvo hrvatskih gospodarskih zbornic, ki bo delovalo kot posvetovalni organ državne vlade. Strokovna združenja pn obrtnem zakonu iz leta se ukinjajo, njih posli pa prenesejo na zl>ornice in njih ekspoziture. Nadzorstvo nad zbornicami spada ministru za obrt, industrijo in trgovino. • Nore rene mnrmelade. Kmetijsko ministrstvo je odredilo nove cene navadne marmelade, ki pomeni v primeri s ceno iz decembra lanskega leta zvišanje za 50 lir pri stolu. Dotrpel Je, previden s sv. zakramenti, najin dobri oče, start oče Itd., gospod Matevž Jekovec upokojenec tobačno tovarn« Truplo dragega očeta bo prepeljano v po-nodeljek, 27. t. m. ob 10 dopoldne lz hiše Žalosti, Vodnikova c. 34. na 2alo, od koder bo pogreb 27. IV. ob pol 4 popoldne lz kapele sv. Marije na pokopaltščo k Sv. Križu. Ljubljana VII, dne 25. aprila 1942. Žalujoči ostali Odbor za preskrbo, razdeljevanje in cene Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3 maja 1941-XIX, št. 291, glede na svojo naredbo z dne 9. maja 1941-XIX, Jt. 17 s predpisi glede cen blaga, storitev in rabokupov in smatrajoč za umestno, da se ustanovi pri Visokem komisariatu pokrajinski odbor za vzporeditev preskrbe, porazdeljevanja in cen industrijskih in kmetijskih proizvodov ter storitev, odreja: Clcn 1. Pri Visokem komisariatu se ustanavlja pokrajinski odbor za vzpostavitev preskrbe, po-•azdeljevanja in cen industrijskih in kmetijskih proizvodov ter storitev. Člen 2. Odboru iz člena 1. predpisuje Visoki komisar, člani pa so: tajnik Zveze bojevnih fašijev v Ljubljani; uradnik ministrstva za finance pri računovodskem ravnateljstvu Visokega komisariata; uradnik ministrstva za kmetijstvo in gozdove pri kmetijskem oddelku Visokega komisariata; uradnik ministrstva za korporacije pri gospodarskem in trgovinskem oddelku Visokega komisariata; predstojnik Dclegacije vzhodnih železnic; uradnik ministrstva za izmenjavo in valute pri Visokem komisariatu; predstavnik državnega podtajnika za vojno proizvodnjo; vodja nadzorstvenega urada za zaščito in štednjo in dajanje posojil; predstojnik urada Visokega komisariata za gospodarsko ureditev; odposlanec Visokega komisarja pri Pokrajinskem prehranjevalnem zavodu; predstojnik urada za kontrolo cen pri Visokem komisariatu; strokovnjaka Visokega komisariata pri Pokrajinski zvezi delodajalcev in pri Pokrajinski delavski zvezi; predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev; predsednik Pokrajinske delavske zveze. Člen 3. Tajnika odbora imenuje Visoki komisar. Člen 4. Visoki komisar lahko pozove k udeležbi v odboru za obravnavo določenih vprašanj vodje in člane drugih gospodarskih in korporacij-skih organizacij pokrajine. Člen 5. Ta naredba, ki razveljavlja vse druge, nasprotujoče ji in z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 22. aprila 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Prenehanje brezposelnih podpor za one, ki bodo črtani iz seznamov. Ministrstvo za korporacije je odredilo, da mora Zavod za socialno zavarovanje s 1. majem prenehati s plačilom brezposelnih podpor vsem delavcem, ki se niso prijnvili namestitvenim uradom, da so brezposelni in bodo zaradi tega črtani iz seznamov brezposelnih delavcev. MALI OGLASI V malih oglasih vei|a pri likanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženltovanjakib Oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa |e beseda po L 0.60. Davek se račnna posebej. Male oglase |e treba plačati tako) pri naročilo. j Službe B Dobe: Hlapca za kmečka dela, Iščem. Perko, LJubljana, Zgor. ftlfika, Vodnikova c. 111. Sprejmem dekle poBteno, pridno, krščansko, ne nad 20 let staro, veščo vseh gospodinjskih del ln zmožno pomagati v majhni trgovini. Nastop takoj. Naslov pove lz prijaznosti uprava »Slovenca« pod St. 2497. (b Korespondenta-ko za Italijanščino, za dopoldne ali popoldne, sprejme takoj »SploSna trgovska družba« Tyrševa 33. b Iščemo človeka za zbiranje večjih količin oranžnih ln cltronskih lupin. Ponudbe "poslati na upravo »Slovenca« pod »24. april« 2544. b Dekle za kmečka dela sprejmem v službo. Vodnikova cesta 56, LJubljana. (b Gospodična tridesetletna, poštena, Inteligentna, zdrava, močna dobi dobro stalno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vestna« 2521. Kovaški pomočnik s večletno prakso ln pod-kovsko šolo se sprejme v stalno delo prt ,J. Suha-dolnik, Preserje št. 18. — Prednost Imajo Notranjct. (b Steklarskega pomočnika srednjih let, vestnega ln vajenega samostojnega dela, Iščem za takojšen nastop v LJubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja v upr. »Slovenca« pod »Steklo« št. 2572. (b Hlapca za kmečka dela, poštenega, marljivega, sprejmem. Mnrtlnec, Trnovski pristan 20. (b Samostojno kuharico srednjih let, vajeno samostojnega gospodinjstva pri 8 članski družini v Ljubljani, sprejmem. Nastop takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra kuharica« št. 2573. (b B s^Sjj Kte|o: Trgovska pomočnica začetnica. Išče službo za v trgovino z meš. blagom, najraje na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2437. (a Manufakturist s 15 letno prakso, 35 leten, samski, pošten, z referencami, zmožen samostojnosti — poslovodje, verzlran Isto galanterije, mode, konfekcije, želi namestitve proti voljni plači. vzame začasno mesto. Jullo, Vodnikov trfr 5 pri g. Megla. a 200 lir dam onemu, ki ml preskrbi kakrSno koli službo v Ljubljani: za mizarja aH plugo, vratarja Itd. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2481. (a - I Kuharica in sobarica čisti, mirni, Iščeta skupnega mesta. Z daljšimi spričevali. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 2322. Boljša kuharica srednjih let, Išče mesto gospodinje kamor koli. -Gre tudi za postrcžnlco ali kaj sllčnega. Naslov se Izve v mlekarni Kopitarjeva ulica, a Dekle boljša, pridna ln vestna, vajena pospravljanja finih sob ln drugih hišnih del želi mesto prt boljši družini. Cenjeno ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 2534. (a B Uajcrea B Krojaškega vajenca ali vajenko sprejmem takoj. Karlln Marjan. LJubljana, Beethovnova ul. 15. (v Služkinja vajena kuhe ln vseh hišnih del Išče službo pri boljši družini za 1. maj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mlajša« št. 2525. • (a Torbarski pomočnik Išče službo v mestu ali Izven. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dober delavec« št .2531. (a Bolničarka izvežbana ln marljiva, dobrimi spričevali. Išče mesta k starejšemu gospodu ali dami. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2652. (a Sem dobra in varčna kuharica. Iščem mesto od 8 do 14. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2568. (a Zahvala Iskreno se zahvaljujemo osem, ki so našemu nepozabnemu in dragemu bratu, stricu in soaku Znane Janku posestniku izkazali poslednjo čast in ga spremili do preranega groba, zlasti prečastiti duhovščini iz Šmihela in oo. frančiškanom iz Novega mesta. Vsem darovalcem cvetja in vencev Bog plačaj! Novo mesto, 26. aprila 1942. ZNANCEVI. Učenko za šivanje perila, sprejmem. llabe Lucija, Kopališka 12. (v Vajenko za strojno pletenje, sprejmem takoj. Zaloška c. 40. (v Pogrezljivi šivalni stroj ugodno naprodaj. Feliks Toman Jun, Costova 7. Semenski oves namizno koruzo, toplnam bur kot nadomestek krompirja, deteljno seme, travne mešanice, fižol za v stročju, grah, buče za krmo ln Jelo, nudi: Sever & Komp., Ljubljana. 1 Razpradajamo dalije najlepših vrst, begonlje, gladiole ln druge cvetne gomolje. Zahtevajte cenik Sover & Komp., Ljubljana Avtomat, tehtnico s kazalcem, novo, z garancijo, nosi 16 kg, pro dam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2496. Pozor! Zaradi selitve naprodaj več voz, eno ln dvovprež-nlh, kasonov, dir, konjske opreme, gramofoni, pohištvo, lutzova peč, velika arhivna omara, štiridelna z rolojem, baloni, steklenice ln Se več raznovrstnega blaga. Jerne-jeva cesta 25, (l Mlinček kavni, električni pol KS. brezhiben, prodam za lir 2.600. — Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 2476. Več prašičkov 7 tednov starih, prodam. Ivan Lončar, Log 15, p. Brezovica pri Ljubljani. (J Voluharje Preproge dve novi, poceni naprodaj. Sv. Petra cesta 25. (1 podgane ln misl uniči »MIKROTAN«-pasta. — Inž. Prezelj, LJubljana, Wolfova 3, tel. 34-78. 1 Semena domače črne detelje, ba-naške lucerne, grahore, trave, pese ter čebulčka dobite pri tvrdki Fran Pogačnik v Ljubljani — Javna skladišča. 1 Dva oleandra In 1 aravkarlja (sobna smreka) naprodaj v pokrajinskem deškem vzgo-jevallšču v Mostah. Vse tr( rastline primerne za dekoracija (1 Štedilnik na tri plošče za vzldavo, dobro ohranjen - takoj ugodno naprodaj. Sv. Petra c. 61. 1 Spalnico lepo, moderno pleskano, 50 gostilniških vrtnih zložljivih stolov, po 15 lir kos, dve večji preprogi 4x2'/i ln 3x2, dve mizi za 12 oseb, dve železni otroški posteljcl ter več posameznih kosov pohištva ln drugih predmetov - proda trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. š Mravlje zaneBljlvo uniči »FORMI-CID«. Inž. Prezelj, Ljubljana, Wolfova 3, telefon 34-73. 1 Seno proda gostilna Cešnovar. Dolenjska cesta 3, Ljubljana. 1 kompletno železje, novo za vzldavo, 2 plošči ln '/«, 21 eol, levi, prodam. Trnovski pristan 32. (1 Imam v zalogi Se večje število cepljenih trt, ceplenlh na podlago rip. portaila, vrsto žamc-tova črnina, Portugalka, Sllvanoc, Rizling (loški). Kraljevina, španjol ter rdeči veltllnec. zeleni vel-tllnoc, cena 1 lira kom. Udovč Alojzij, Malkovec 29, p. Tržišče pri Mokro nogu, trtnlčar. Nov kavč po zelo nizki cent naprodaj. Vprašati: Krašo vec, Cegnarjeva ulica 8, pritličje levo, do 11 dop 2 lepi moderni spalnici orehova korenina ln pa cvetlični Jesen, prodam. A. Clmerman, mizarstvo, Dev. Mar. v Polju št. 111 Ogleda se lahko v Mostah št. 83. (š Voz zapravljivček na vzmeteh, kupim. Kav-čnlk, Podpoč 18, p. Pre-Bcrje. (k Mrtev denar vam leži, če nam no pro-dasto svojih nerabnih steklenic, kovin, železja, gume ln cunj. »Metalla«, OoBposvetska 16. (k Smrekove količke obeljene, 130 cm, za paradižnike, dalije, ali za ograjo, prodam. Naročila sprejema mlekarna Rup-nlk, Tyrševa cesta 31. (1 iJtopimol Smrekovo čreslo lepo, zdravo, suho ln Ježice — kupi vsako količino usnjarna J. Lavrlč, St. Vid pri Stični - LJubljana. Pozor! Čebele v kranjlčlh proda Medar-na, LJubljana, židovska ulica 6. (J Starega železa 30 ton prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Staro železo« št. 2509. (1 Nekaj slame imam naprodaj. Klemene Jernej, Zg. Šiška, Vodnikova 68. (1 (1 Pletilne in šivalne stroje raznovrstne, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2639. Zopet kupujem vse vrste vreče ln odpadke (krojaške, volnene, šiviljske) ln stare cunje po najvišji ceni. — Alojz Grebene, Sv. Petra cesta 33, telef 34-26. b Šampanjskih steklenic samo čistih, kupim vsako količino ter plačam naj višjo ceno Slapernlk, Cesta 29. oktobra 19, dvorišče, tel. 36-83. k Brivnico dobro vpeljano, prodam takoj za lir 3.800, zaradi prevzema poseBtva. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 267«. (I ' Krojaške odpadke volnene ln bombažne, pletlljske ln šiviljske odrezke, kakor vse tekstilne odpadke kupuje Gerk-man, Hrenova ulica 8. k Odpadke krojaške In volnene, kupuje ln plača najdražje R. Vlšnjavec, Vozarskl pot St. 1. k Voz zapravljivček dobro ohranjen, kupim. Btele, Zalog, D. M. Polj©. (k Košnjo sena kravjo ali konjsko, kupim. Ponudbe na: Lenče Leopold, Savlje, Ježica. OŽETl Oddalo: Prazno sobo s posebnim vhodom, od dam takoj ali pozneje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2483. (s Sobico opremljeno, s souporabo kopalnice - oddam takoj solidnemu gospodu. Vprašati : Medvedova cesta 10, parter, levo. s Opremljeno sobo oddam gospodu. Karlovška 18-11. (s Prazno sobico s posebnim vhodom, oddam gospodični. Gerblc, Gregorčičeva 5. (s J Ste|o: Veliko prazno sobo n štedilnikom, aH dve manjši sobi, lahko tudi eno- ali dvosobno stanovanje, Išče zelo mirna in solidna gospodična za takoj ali mesec maj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1968. Dve mirni osebi Iščeta skromno sobico, ki bi pomagale pri gospodinjstvu In tudi nekaj malega plačale. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2321. (s 2 sobi s kuhinjo ali vsaj eno sobo s kuhinjo Iščeta 2 osebi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2498. (s Sobico malo ln čisto. Išče dijakinja, po možnosti kje v bližini pod Rožnikom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dijakinja« št. 2446. (a Oglašujte v edino uspeenem dnevniku »Slovencu« i Sobico v bližini contra, pri krščanski družini z delno oskrbo, za kar bi nekaj prispeval, Išče starejši gospod (trgovec). Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj plačam« št. 2569, (B BStanovanjaB isuio: Dvosobno stanovanje Iščem za takoj aH 1. junij. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2499. (c 500 lir nagrade kdor preskrbi dvosobno stanovanje najrajo v sredini mosta za moBcc maj ali Junij. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2528. (c Kupujte pri naših tnserentih B Poizvedbe za živali Par konj stara 6 ln 10 let, barve: temen pram ln fuks z liso na glavi In na desni zadnji nogi, že malo mešan s Blvo dlako. Griva oguljena od komata. Ukradena sta bila v noči od 16. do 16. aprila v Dragova-njl vasi pri Dragatušu. Kdor Jih Izsledi naj Javi karabinjerjem; dobi 2000 lir nagrado. Mušlč Jože, DragovenJa vas št. 12. Nove tricikle razno velikosti, močne Izdelave Izdeluje mehanik F. Ambrož. BloUvelBOva (Tyrševa) St. 71. g Šivalni stroji g Šivalni stroji zopet na zalogi. Nova trgovina, Blelweisova c. I«. (Tyr»eva.> m.) $ kg.V; V 88. Turki so oblegali mesto beli Grad. Bilo jih je kakor listja in trave. Kristjani so se hrabro branili in vztrajno, kolikor so mogli. Nevarnost pa je prihajala zanje vedno večja. Vse je kazalo, da vzame mesto v kratkem sovražnik. A tedaj bi morali vsi kristjani, kolikor jih je bilo v njeni, storiti strašno smrt. 89. To je izvedel tudi naš vodja, goreči menih Kapistran. Bilo nas je, njegovih vojakov, čez tisoč. Vsi se polni navdušenja pridružimo ogrskemu junaku Ivanu Hunjadu, očetu znanega kralja Matjaža. Z združenimi močmi uničimo nekaj turških ladij in pridemo po reki Donavi in Savi v mesto, v beli Grad. 90. Vriskaje so nas sprejeli oblegani kristjani v svoje vrste, kajti skrajni čas je bil, da smo prišli. Janičarji so že razvijali pred trdnjavo na zidu svoje zastave. Tedaj pa vzame Kapistran iz cerkve razpelo, stopi z njim pred nas, govori nekaj navdušenih besed — in nato se zaže-nemo kakor ljuti levi na sovraga. g PbiauiT| DRAŽBA LESA Začasna dr ž. uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana, Cesta Viktorja Ema-nuela III. St. 1-1 (bivša Blehvelsova) bo prodajala na ponovni Javni dražbi dno 12. maja 1942 ca 7200 plm jelove hlodovine na panju lz območja Sumske uprave v Kočevju. Pogoji, tiskovine In pojasnila so lia razpolago pri gornjih upravah v LJubljani in v Kočevju. Mroce patentne postel|ne mreže, otornane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana. Mestni trg 13 Cenj. gostom vljudno naznanjam, da sem odprla gostilno v Kolodvorski ulici 6 (pri »Menihu«) Priporočam eo za obilen obisk. Marica Blažlč. Pouk Priprava za maturo ln privatne Izpite v vseh predmetih. Poučujem Italijanščino tudi začetnike in začetnice. Vrhovčeva št. 12, visoko pritličje, levo (pri kavarni Tabor). Več kuhinj in spalnic proda zaloga pohištva -Venturlnl Ludvik, Flor-janska ul. 31, tel. 48-12. Sprejema tudi vsa naročila v mizarsko stroko spadajočih del, vsak dan od 2—6 ure popoldne. Cene zmerne, solidno delo. Kuhinjsko opremo moderno, s ttlrldelno kredenco, proda po ugodni ceni mizarstvo Artnak Josip, Jenkova 7. š Moderno spalnico tn kuhinjo po ugodni ceni proda mizarstvo Vel-kavrh, Krakovska ulica 7, Ljubljana. (š Spalnico Sperano, plesk po želji, ugodno proda Zupan, Vidovdanska 1. 1 Spalnico Iz orehove korenine ln moderno kuhinjo — proda Hodnlk-Smrekar, Zapuže St. 12, pri mitnici Celovška cesta. I Kuhinjsko opravo novo, ugodno prodam. -Dabnlk, Dolnlce štev. 16. Ljubljana VII. 1 |UM»H»mg Gostilno v centru, z Inventarjem, oddam takoj v najem. Potreben kapital 10.000 lir. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Prenovljeno« St. 2574. (m Nova vila Grado, 28 lepo opremljenih sob In prltlkllne, par-ketl, vrt, blizu kopališča, naprodaj zaradi delitve premoženja. Cena 370.000. Informacije: Odvetnik dr. Slmčič, Gorizia, Corso Verdi 32 (Nova). (p Skladišče večji prostor, tudi klet, Iščemo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Skladišče 24442« št. 2571. 3 do 4 velike lokale v centru, podpritličje ali pritličje, za uporabo sestankov, iščemo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Družba« št. 2582. (n Umrla je po dolgi in hudi bolezni moja draga žena, gospa Ivanka Tavčar vdova Mrak, roj. Verbič Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 26. aprila ob 5 popoldne z Zal iz kapelice sv. Andreja k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. aprila 1942. Riko Tavčar, mestni pristav v pokoju, mož. Vila in pohištvo Grado, 32 sob z novim pohištvom, urejena za penzljon, se proda za lir 320.000. Informacije : dr. Slmčič, Gorizia, Corso Verdi 32 (Vila). (p Posestvo v vinorodnih Brdlh, Gorizia, dve hiši, gospodarska poslopja, 15 ha zemljišča, vlnogradlt travniki, gozd, vinska letina 50 hI, sadovnjak 40 stotov češenj. Cena 240.000. Informacije dr. Slmčič, Gorizia, Corso Verdi 32 (Brda).

ZAHTEVAJTE CENIK Vse denarne in trgovske posle Izvršim hitro ln točno. Obrnite se na: Rudolf Zore, Gledališka ul. 12. Telefon 88-10. Išče se družabnik z vlogo 20.000 lir za izdelavo novega obče koristnega predmeta, pri čemer se usnje pri obutvi za 80V, prihrani. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sodelujoči« št. 2535. (d Novi naslovi Frančiškanska ul. 3. Telefon 45 13. L3UBL3ANSKI _iai2L37«f-ii»i Predstave ob delavnikih od 16 In 18.1S, ob ne-dellah ln oratnlklh ob 10.30,14.30.16.30 In 1».S0 Film mladostne poezije, zlatih sanj, smeha ln solz prve ljubezni URA. KEMIJE Andrea Checehi. ALIDA VALLI, Carlo Campa-ninl, Irasema Dilian. Sandro Ruffiui in nebroj lepib mladih deklet KINO MATICA - TEL. 22-41 Film neverjetnih ljubezenskih doživljajev Vražja deklica Meloyn Douglas, Joan Blondell KINO U!*IO* - TEL. 22-21 Zabavna glasbena Komedija polna romantičnih ljubavnih dogodivščin Tri zlate deklice Deana Durbln Nan Ortv. Helen Pnrrlsh, Charles Winninger, Vlasta Btirlan KINO SI.OOA - TEL. 27-30 FEKNANDEL v sijajni muzikalni komediji Štirje pari se ženilo Joe E. Brown v filmu umebesnepa smeha Junak v sili Predstave: delavnik ob 17.30, nedelja ob 14.30 ln 17 KINO KODELJEVO, .el- 4t-to-» CO m. ALFONZO CAMAGMA Časa 'ondata nel 1900 Commissioni - Espor-tazioni - Rappresen-tanze - Depositi - Tra-sporti - Assicurazioni Ustanovljeno 1. 19(0 Poverjeništva - Jzvoz-ništva • Zastopstva -Skladišča - Prevozništva - Zavarovanja NAPOLI • via A rte della Lana 18 PAPRIKA MARICH ..----------------" Pepe ro8so italiano. Italijanska paprika. Garentito puro. In vendita Zajamčeno čista. Dobi presso negoziantidi Generi se v vseh trgovinah z AlimentarieCommestibili živili. DITTA H. MARICH TORRE ANNUN. CENTRALE (Napoti) Globoko žalostni naznanjamo, da nas je 16. aprila v starosti 22 let za vedno zapustil naš iljubljejii Joško Zupančič brivski pomočnik K večnemu počitku je bil položen 18. aprila. Vevče, dne 26. aprila 1942. Žalujoči starši, sestre in ostalo sorodstvo. V naši težki žalosti, ko se je za vedno poslovila od nas naša nepozabna sestra in svakinja, gospodična Julija Kuntih učiteljica v pokoju smo bili deležni od vseh strflni toplega sočutja, za katero se iskreno zahvaljujemo. Srčna hvala gg. tovnrišicam in tovarišem, vsem prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje in častno spremstvo. Posebna zahvala častiti duhovščini in gg. zdravnikom, ki so j: laišali trpljenje. Prisrčna hvala spoštovanim sosedom, ki so se je spomnili na kateri koli način. Vsem skupaj in vsakomur posebe j: Iskrena hvala I Ljubljana, dne 22. aprila 1942. Žalujoči sestri in svak. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar« Izdajatelj: Inž. Jože Sodji Urednik: Viktor Cenili