K l j u b v e l i k i p o t r o š i l i r i b , v e l i k a mesta s redn je-
•atlfiji"tske o b a l e n i s o r i b a r s k a s r e d i š č a . V n j i h najdemo l e 
redke p o k l i c n e r i b i č e . Mesta Ba l t imo r e , P h i l a d e l p h i a , New 
York o s k r b u j e j o z r i b am i od drugod. Tako j e New York konsu-
m i r a l l e t a 1946 125.000 ton r i b , k i so j i h s ko r a j p o l o v i c o 
u v o z i l i i z Nove A n g l i j e , o k o l i 36$ i z Chempeahe z a l i v a , med-
tem ko so j u ž n o a t l a n t s k e d r žave d a l e l e 3 ,6$ . Več i na rakov 
i n mehkužcev pa j e p r i š l a i z Chempeahe p od r o č j a - 67$, j u žno-
a t l a n t s k e d r žave so p r i s p e v a l e l e 15 , 4 $ , Nova A n g l i j a - 13$. 
V j u ž n o a t l a n t s k e m p o d r o č j u i n ob o b a l a h Mehiškega 
z a l i v a j e vse r i b i š t v o / r a z e n lova n a r a ke / omejeno na ozko 
oba lno p o d r o č j e i n na š t e v i l n e B a l i ve,, k i so r a z v i t i od r t a 
H a t t e r a s pa vse do i z l i v a reke R io Grande. Ce i z l o č i m o l o v 
na posebne v r s t e s l e d i /Menhaden, k i j i h p r e d e l u j e j o pred-
vsem v r i b j o moko i n r i b j e o l j e / i n na u ž i t n e rake , j e os ta-
l o r i b i š t v o l o k a l n e g a pomena i n l a hko z a l a g a l e n a j b l i ž j i 
t r g . Edino na F l o r i d i Ulove v e č j e k o l i č i n e r i b , k i s l u ž i j o 
za prehrano p r e b i v a l s t v a . 
Ob Mehiškem z a l i v u danes ab so l u t no p r e v l a d u j e l o v 
na posebne v r s t e rakov / G a r n e l l e n / . V l e t u 1947 so v Mehiškem 
z a l i v u u l o v i l i 3 /4 vseh rakov v ZDA. Tod so danes s š t e v i l n a 
s r e d i š č a za k o n s e r v i r a n j e o s t r i g i n rakov . Od 52 t ova rn t e 
v r s t e j i h odpade 24 na L o u i s i a n o i n 19 n a a t l a n t s k e države . 
Zato se v n e k a t e r i h p r e d e l i h z a l i v s k e o b a l e s ko r a j i z k l j u č n o 
b a v i j o z lovom na o s t r i g e i n rake . 
Posebnos t , k i j e z n a č i l n a za ce l o t no a t l a n t s k o pod-
r o č j e , pa j e l o v n a posebno v r s t o s l e d i /Menhaden/ , k i jo 
p r e d e l u j e j o v r i b j e o l j e i n kos tno moko. Lov n a t e s l e d i se 
j e z e l o r a z š i r i l i n j e danes n a j v a ž n e j š a r i b a r s k a panoga za-
padne p o l o b l e . N a j v e č j a s r e d i š č a za p r i d o b i v a n j e r i b j e g a 
o l j a i n moke /umetno g n o j i l o / so v s r edn j e i n j u ž n o a t l a n t s k i h 
' d r ž a v a h /Lewes, De la , R e e d v i l l e , P o r t Moumouth, Bea f a s t N .C . 
i n d r uga / . 
V i r : F . B a r t z : D ie P i s c h e r e i w i r t s c h a f t an den a t l a n t i s c h e n 
Küs ten der USA. D ie Erde 1954/2 . 
V l a d i m i r Koko le 
Nova Z e l a n d i j a 
Komaj dob r i h s t o pe t de se t l e t j e m i n i l o odkar j e 
s t o p i l p r v i Evrope jec na t l a t ega d a l j n e g a o t o č j a , t oda v 
tem času j e Nova Z e l a n d i j a tako t e m e l j i t o spieiuc"-'1 - ovo je 
l i c e kako r l e ma l o k a t e r a d e ž e l a . TasraanovL m o r n a r j i so j o n a 
s v o j i h v o ž n j a h okrog A v s t r a l i j e p r v i z a g l e d a l i i n j i d a l i ime 
po eni domačih obmorsk ih p o k r a j i n . Vendar j e š e l e James Cook 
s to l e t za n j i m i v r i s a l n a z e m l j e v i d j u ž nega P a c i f i k a o b r i s e 
nove de že l e . Dva v e l i k a o t oka , k i v glavnem s e s t a v l j a t a da-
na šn j o Novo Z e l a n d i j o pa s t a b i l a n a s e l j e n a že p red tem. Po-
l i n e z i j c i , k i so se i z t r o p s k i h o t okov Tihega oceana š i r i l i 
n a vse s t r a n i so p r i š l i n a Novo Z e l a n d i j o že p o l t i s o č l e t j a 
p red Ev ropc i . Med tem so i m e l i d o v o l j č asa , da so se p r i l a -
g o d i l i novemu o k o l j u , k i j im j e b i l o močno t u j e . 
Nova Z e l a n d i j a l e ž i že t o l i k o n a j ugu od e k v a t o r j a , 
o n s t r a n kozorogovega p o v r a t n i k a , da samo severn i cfcok še č u t i 
b l a gode j n e v p l i v e t r o p l k o v , med tem ko sega j u žn i " o tok vse 
do 45. v zpo redn i k a , da leč v ogromno p r o s t r a n s t v o j u ž nega 
c i r kumpo l a rnega mo r j a . Skupni u č i n ek t e l e g e j e , da ima se-
v e r n i o tok m i l o , domala subtropsko podneb je , k j e r t empera tu ra 
t u d i v^hl-adriejgjL,.l e t n i do M ne pade pod 10 s t o p i n j . J u ž n i del 
j u žnega o toka pa j e po-zimi že h l aden i n ima podnebje , k i j e 
jnočno podobno podnebju norveške oba l e . Lega s red i oceana, k i 
o b l i v a oba l e Nove Z e l a n d i j e pa p rep re ču j e , da b i b i l e r a z l i k e 
med h l a dne j š o i n t o p l e j š o po l ov i co l e t a zna tne . Vsekakor pa 
j e skora j vsa deže l a dobro namočena. Močno se že pozna v p l i v 
zahodn ih ve t rov , k i z a čen j a j o v t eh š i r i n a h p r e v l a d o v a t i t u d i 
na j u ž n i p o l u t i i n p r i n a š a j o o b i l o padav in .posebno v h l a d n e j š i 
' dob i , ko se pas zahodn ih v e t r ov oz . p o t u j o č i h d ep r e s i j b o l j 
p r i b l i ž a ekva to r j u . V isoke gore , k i spreml j a jo ' z l a s t i j u žn i r 
otok na zahodn i s t r a n i p r e s t r e ž e j o n a j ve č v l age i n povz roča jo , 
da so zahodni d e l i o t o č j a b o l j e namočeni kakor vzhodn i . R a z l i -
ka j e o č i t n a z l a s t i na ' južnem, a toku , " k j er' s e ' v vzhodnem de lu 
zahodni v e t r ov i u v e l j a v l j a j o k o t fen i n močno z n i ž a j o množino 
padav in , tako da j e t a de l ponekod č e t u d i n á man j š i h področ-
j i h že prav sušen. Ta raz l i ke , j e dos t i man jša na severnem 
otoku , k j e r so zahodni v e t r ov i š i b k e j š i i n j e go r sk i svet 
manj s t r n j e n a p r e g r a j a . V c e l o t i ; j e namreč Nova Z e l a n d i j a go-
r a t a i n h r i b o v i t a deže l a . Smer sliemen JZ -SV j e z l a s t i o č i t n a 
v z apov r s t n i h go r sk i h s lemenih južnem o toku . To j e v so-
g l a s j u s tektonsko zgradbo o t o č j i k i je* v b i s t v u rob več j e 
a v s t r a l s k e kopn ine i z p r e t e k l i h $ ? o l o š k i h dob, a so jo kas-
n e j š i p remik i r a z b i l i t ako , da s j e o h r a n i l a k opn i n a l e na 
obrob ju , k i j e b i l o tektonsko ak t ivno še v n a j n o v e j š i dob i . 
Sp lošna tek tonska i n o r og r a f s k a dt-er se n a severnem otoku i z -
r a ž a l e na vzhodu, Zahodni i n o s r e d n j i del pa so m l ad i tek ton-
•ski premikj r a z b i l i v več b o l j o s ^ n l j e n i h čokov. V zvez i s 
tem pa se j e razmahn i l t u k a j tud i j jm lad vu lkan izem v t a k i mer i 
ko.t l e ma l ok j e na svetu . Od je l a v i i n groha , z a j e zena j e z e r a , 
u g a s l i i n ž i v i vu l kansk i s t o ž c i pik c e l a v r s t a d robn i h z n a n i l -
c e v nemira v z eme l j s k i s k o r j i , ko;fc g e i j z i r i , s o l f a t a r e i n 
t e rma l n i v r e l c i so z n a č i l n o s t za ;f'se o s r ed j e o toka .okrog je-
zera Taupo. Na južnem otoku j e du'iug m l a j š i p o j a v p reob l i ko-
va l l i c e p o k r a j i n e . Še danes so "tja gore - posebno p rav ha 
j ugu - z a l edene i e i n so b i l e v n a j b l i ž j i g eo l o šk i p r e t e k l o s t i > 
se dos t i b o l j . Ves i n v e n t a r g lac i i& In ih o b l i k j e t u zas topan ; 
k o r i t a s t e d o l i n e , morene i n jc-ze?..¿a za n j i m i , po k r n i c a h raz-
j eden i v rhov i i n l e d e n i k i . Mnogi'io d n j i h - n a j v e č j i mer i p^-e-
ko 30 km - se s t eka j o 'na jugozahodu p r o t i o b a l i i n se konča jo 
l e neka j sto metrov nad p rav im i j f jO r d i , po k a t e r i h so se nek-
' da j n a d a l j e v a l i v mor je . 
V n a s p r o t j u z. A v s t r a l i j o j e Nova Z e l a n d i j a po p r i -
r ed i gozdnat o tok . Vege t a c i j a pa j e t u č i 3 t o svo jska . Več ina 
r a s t l i n j e en d srnična, k a r ka že , da j e b i l o o t o č j e že dolgo 
osaml jeno . V novozelandskem gozdu preseneča jo i g l a v c i i n ne-
v e r j e t n a o b i l i c a r a z n i h pz*aprot i , od k a t e r i h ^ do seže jo nekate-
re čez dva j se t metrov v i š i n e . To J é v e g e t a c i j a , k i p r i č a o 
o b i l n i v l a g i . Severni o tok pozna p r i svojemu ze lo umerjenemu 
podnebju celo pa lme/ N ič manj svojsko n i ž i v a l s t v o . Z i z jemo 
n e t o p i r j e v sesalcev, vobče ne pozna, pač pa o b i l j e p t i č e v i n 
k u š č a r i c , k i k a že j o po svodih o r gan i h i n o b l i k a h , da se j e 
razvo j ž i v i h b i t i j t u k a j v mars ikaterem pog ledu z a k a s n i l za 
neka j g eo l o šk i h dob. 
Ta svo j ska p r i roda je.močno v p l i v a l a n a Maore, no-
vozelandske P o l x n c z i j c o . P r e j v a j e n i sončn ih o tokov tropske-
ga P a c i f i k a so se mo r a l i v nov i domov in i krepko s p o p r i j e t i z 
mnogo manj ugodno p r i r o d o . B o l j o b i l n a ob leka i z y¿aken l i l i -
j e phormium temiax i n so l i dno zg r a j ene l e sene hiš*-, okrašene 
t u d i s l e p i m i r e z b a r i j a m i so b i l e pogo j , da so mog l i v h lad-
n e j š i p o l o v i c i l e t a p r e ne s t i n i ž j e temperature , k o t so j i h 
b i l i . v a j - e n i . N j i h o v i g l a v n i r a s t l i n i za prehrano , jam i n ta-
ro , dve gomo l j k a s t i r a s t l i n i , k i so j u p r i n e s l i s sebo j , s t a 
d a j a l i v os t re j šem podneb ju l e n i z k e donose. Kovinskega orod-
j a i n o r o ž j a vobče n i s o n i k o l i p o z n a l i p a t u d i s i c e r j im po-
ž i g a l n i š k o p o l j e d e l s t v o n i moglo d o s t i d a t i . l o v j e b i l teža-
ven, k a j t i v e l i k i h ž i v a l i domala n i . O r j a š k i , r e l i k t n i p t i č 
moa, v i sok 3-4 metre , j e za to h i t r o i z u m r l . Smatra jo , da j e 
t r e b a l j u d o ž r s t v o i n b o j e v i t o s t maorsk ih plemen p r i p i s a t i 
večn i b o r b i za h rano . Tako j e b i l o ž i v l j e n j e Maorov v p r v i 
p o l o v i c i 19 . s t o l e t j a , ko j e v a l evropske k o l o n i z a c i j e dose-
ge l o b a l e Nove Z e l a n d i j e . / N a d a l j e v a n j e s l e d i / 
dr . V i t a l i j Manohin 
A l i _ ^ l i y a j _ q _ e k s £ l o z i ^ e _ a t o m s k i h _ b ^ 
V z ve z i z v e č j i m i o d k l o n i vremenskih po j avov od norma le , k i 
so z l a s t i p o g o s t i v z a d n j i h l e t i h , k r o ž i j o med l a i k i r a z l a-
ge, da j e vzrok t o v r s t n im vremenskim p r i l i k a m v e k s p l o z i j a h 
a tomskih bomb. Znans tven i k r o g i pa se ome ju j e j o predvsem n a 
u s t n e i z j a v e po r a d i u , k j e r moramo r a z l i k o v a t i skupino ame-
r i š k i h i n nemških meteoro logov , med n j i m i Wex le r j a / amer i š-
k i me t eo ro l og / S t e i n h a u s e r j a / D u n a j s k i me teo ro l og / , t e r 
skupino j a p on sk i h meteoro logov , med n j i m i Okado i n Tagasak-
h i j a . I z znans tvene l i t e r a t u r e mi j e znano samo eno delo t e 
teme, i n s i c e r "Weather and t he a tomic bomb t e s t s a t B i k i n i " 
Bu l l ,Am .Met .Soc . Oc t . 1946. I s vseh naveden ih podatkov s i 
moremo u s t v a r i t i t o - l e preds tavo o s t a l i š č u u r a d n i h znanstve-
n i h k rogov do v p r a š a n j a v p l i v a a tomsk ih e k s p l o z i j n a svetov-
no vreme: e n e r g i j a e k s p l o z i j a tomskih bomb, t v o r i k l j u b i z -
redno močnemu e fek tu , kvečjemu l e eno dese tm i l j o n i nko / po 
S t e i n h ä u se r- j u ce lo eno m i l i j a r d i n k o / dnevnega obroka one 
e n e r g i j e , k i vod i svetovno vremo. Na t a n a č i n se i z k l j u č u j e 
vsaka možnost v p l i v a a tomsk ih e k s p l o z i j n a svetovno vrsme. 
Omenjena j aponska meteoro loga pa s t a z a v ze l a b o l j r e ze r v i r a-
no s t a l i š č e i n p r i m e r j a t a u č i nek a tomsk ih e k s p l o z i j z u č i n-
kom i z b r u hov ogn j en i kov , k i j e v nas l edn jem: i z b r u h v r že v 
z rak ogromne množ ine f i n e g a vu lkanskega pepe l a , k i povzroči* 
v sm i s l u znanega Ray le igh-evega zakona mnogo močnejšo os l a-
b i t e v sončn ih ža rkov , kakor t e T e s t r i č n i h / i n f r a - r d e č i h / žar-
kov . Po Baur- ju / E i n f ü h r u n g i n d i e Grosswetterkunde Y/eisba-
den, D i e s t e r i c h 1948/ znaša o s l a b i t e v sončn ih ža rkov do 30 
k r a t več jo vrednos t od o s l a b i t v e t e r e s t r i č n i h ža rkov . Za rad i 
t ega pomeni jo o g n j e n i š k i i z b r u h i z n i ž a n j e tempera ture i n to 
predvsem v t r o p i h i n p o l e t i , k j e r p r e v l a d u j o sončno vSareva-
n j e nad t e r e s t r i č n i m i z ž a revan j em . V p o d r o č j i h p o l a r n e n o č i , 
k j e r sončnega v ž a r e v an j a sp loh n i , u č i n k u j e ogn jer J .ak i pope l 
z l a hn im dvigom tempera ture . P o s l e d i c a n aka zan i h t<33n.ex*c.tua?~ 
n i h sprememb j e o s l a b i t e v tako z van e zonaLne c i i k u l ao i ; e i n v 
o j ač en j u monsunskih t e ž e n j : z ona l n a c i r k u l a c i j a us t ro j a , 
s p l o š n i no rma l n i c i r k u l a c i j i o z r a č j a , k i p r i d e do i z r a z a v 
močn ih s ub t r opsk i h a n t i c i k l o n i h i n p r e v l a d u j o č i h zahodn ih 
v e t r o v i h v zmernih z e m l j e p i s n i h š i r i n a h , Kot znano j o f i z i -
k a l n i mehanizem zona lne c i r k u l a c i j e zasnovan n a t empera tu rn i 
r a z l i k i med t r o p i i n t e č a j i /gl.» n , p r . Compendium o f Meteoro-
l ogy , 1951 S. 551/ . Kadar se t a r a z l i k a zmanjša , 'se zmanjša 
tud? zona l na c i r k u l a c i j a . O j a č e n a . z o n a l n a c i r k u l a c i j a pomeni 
m i l e z ime i n v pod roč j u s redn j e Evrope v roča po le t ; ; a / g l . H. 
Trenk le B e i t r ä g e zu r l a n g f r i s t i g e n Wi t te rungsvorhersage ,