J £24//! 1 Vladi'mi v Kokole N o v a Z e l a n d i j a (Nadaljevanje) ^O^ßOi Evropska kolonizacija je zajela Novo Zelandijo kasneje kot so- sednjo Avstralijo. Prva desetletja po Cookovem obisku so "bili edi*- ni Evropejci, ki jih je zaneslo na obale, daljnjega otoka lovci na kite in tjulne pa razni pustolovci in pobegli kaznjenci. Tu in tam so se za stalno naselili na ozemlju, ki so jim ga domačini prodali za puške in žganje. Šele v prvih desetletjih 19« stoletja so pri- šli prvi kolonisti po sistematičnem načrtu dveh kolopiz-acijskih družb, New Zealand Golonization Association in zlasti New Zealand Company. Slednja je bila ena izmed enih, ki so jih ustanavljali v Veliki Britaniji za načrtno naseljevanje britanskega življa v pre- komorskih posestih. Njen ustanovitelj Edward G. Wakefield je zbral skušnje prekomorskega izseljevanja in naseljevanja, ki.'je bilo vse prepogosto močno stihijsko in je izluščil iz tega nauk, da je ko- lonizacija stvar, ki jo je treba voditi in usmerjati od začetka do kraja. To je pomenilo, da izseljenci / po prihodu v novo domovino . niso prepustili usodi in njihovi lasjfcni iznajdljivosti in prila- godljivosti, marveč so jim oskerbelijtudi nova naselja in možnosti za zaposlitev in proizvodna sredstvaV Novozelandskim kolonistom je to oskrbela zlasti družba New Zealand Company. Ko je Velika Brita- nija 1. 1840 anektirala oba otoka in jo proglasila za svoj'o kolo- nijo, se je naseljevanje šele prav razmahnilo, Čeprav se je zače- lo že petnajst let. prej. L. 1839 sta i bila Ustanovljena Auckland in Aïr.̂1 1 -Î mn/3-i -̂l-̂ V vi o irr̂ -hn T.n-h a -1AZL8 notranjost dežele. Maori so odgovorili na to širjenje sprva z nezaupanjem, kasneje pa z odkritim .uporom- Kolonisti sc so namreč naseljevali na zemlji, ki jo je družba kupila 'od prvih naseljen- cev, ki so od lahkovernih domačinov H Maorov s . pridobili ogromna ozemlja, za katera največkrat nikolij ni bilo jasno, kaj vpe^obse- gajo. Iz mejnih sporov sta nastali čj/e divji vojni med domačini in kolonisti (od 1. 1844-1846 in 1860--V370). Rezultat te krvave borbe je bil, da so se Maori obdržali v n ¡katerih predelih na severnem otoku, kjer so bili že prej bolj gosto naseljeni, ostalo pa so mo- rali prepustiti kolonistom. Na južnum otoku, kjer se Maori zaradi hladnejšega podnebja nikoli niso bcpj na široko naselili, so ob- stali do danes le izjemoma. V ostalim so prevzeli Maori proti-kon- cu prejšenjoga stoletja in kasneje od kolonistov ne le njihovo noš- njo, temveč tudi sicer njihov način življenja!. Začeli so gojiti krompir in koruzo, lotili pa so se tudi živinoreje, ki je prej do- mala niso poznali. Izven zanje določenega ozemlja,' ki leži v glav- nem v osredju severnega otoka., se tudi pozneje, ko so dobili» ena- kopravnost niso več razšli. Število Maorov se je' po hudih pokolih' v šestdesetih letih preteklega stoletja skrčilo, na cca. 40,000. Pozneje pa je začelo krepko naraščati in jih je danes 114000. Za- radi vedno večjega števila kolonistov pa je njihov relativni de- lež padel. Pred sto leti, 1851, je bilo na Novi, Zelandiji le 26700 priseljencev iz Evrope- Danes znaša število "belega 5 ' prebivalstva skoraj že dva milijona (1951-1826000). Skoraj vsi kolonisti, ki so se naselili na Novi Zelandiji, so prišli z Britanskega otočja, in čeprav so bili prvotno Angleži, Skoti, Irci in Valežani, so jih enoten jezik in prevladujoča an- gleška tradicija pa seveda prilike novega okolja do danes zlile v nekaj, kar je že močno blizu posebnemu narodu, za katerega pa je Telika Britanija še vedno "stara domovina". Dejansko je ta najbolj odmaknjen dominjon, tudi najbolj angleški, tako po izvoru prebival- stva kot po jeziku in po kulturni navezanosti na staro domovino. "Gospodarstvo Nove Zelandije je zgrajeno na travi", je zapisal pisec neke knjige o Novi Zelandiji. S tem je hotel povedati, da je od izvoza živinorejskih proizvodov odvisen procvit dežele. Specia- lizacijah živinoreji pa ni bila vedno^značilna za Novo Zelandijo. V prvi fazi razvoja je mogla' nuditi dežela za izvoz le malo, v glavnem les in volno. Nato je sledila sredi preteklega stoletja krajša doba, ko je zlata mrzlica v Avstraliji in Kaliforniji dala vzpodbudo za pridelovanje žita za izvoz. Ta nenadna in izjemna kon- juktura je hitro splahnela. Prav tako epizodnega pomena za novoze- landsko gospodarstvo je bilo v šestdesetih letih prejšnjega stolet- ja izkoriščanje nahajališč zlata, zlasti v pokrajini Otago na ju- gu južnega otoka. Trajnejše učinke je pustila iznajdba umetnega ohlajevanja živil, ki je v zadnjih desetletjih prejšnjega stolet- ja omogočila, da so se začela tudi hitro pokvarljiva živila preva- žati na velike razdalje. Sele od takrat se je začelo usmerjati go- spodarsko izkoriščanje vse bolj v živinorejo. Podnebje Nove Zelan- dije je za to kot nalašč. V dobro namočeni'in sorazmerno topli de- želi ne uspevajo dobro le domače trave, ampak so tudi iz Evrope pri nesene boljše vrste trave, ki so marsikje izpodrinile stare. Mnogi lepi gozdovi, ki so sprva prekrivali.tudi nizavja, so se zlasti nš. na severnem otoku morali umakniti tr^vnikomin .pašnikom. Poljedel- stvo, ki zahteva več delovne sile^ s3 je ohranilo v glavnem kot do- polnilo k živinoreji in se je od zit ! preuravnalo na krmilne rastli- ne. Siser pa v večjem delu Nove Zelandije močno namorsk.o podnebje žitom ne nudi najboljših pogojev. Pridelovanje pšenice je danes lo- kalno važno le na Canterburyjski ravnini na vzhodni strani južnega otoka, kjel? je podnebje sorazmerno su^io. Tu je žitnica obeh otokov, ki pa komaj daje dovolj za^domače potjrebe. Oves je po pomenu druga žitarica. Gojijo ga tudi še bolj na/jugu, kjer mu prija hladnejše in vlažnejše podnebje. Koruzo gojijo ¡'manj 'in šp to le za živinsko« krmo, predvsem na toplejšem severu, ifrompir gojijo, po malem povsod, a je važen tudi za živinorejo. Vsekaior so možnosti za večji razmah poljedelstva, toda danes je bolj renpabilno gojiti živino." Nova Ze- landija je zato ena najbolj .izrazitijn^živinore jskih dežel na svetu. Daleč največji č«el farmarjev živi otl' živinoreje in s predelavo in trgovino z živinorejskimi'proizvodi {preživlja tudi sicer večino pre bivalstva. Ovčarstvo je zaradi izvozi volne važno že od prvih za- četkov kolonizacije. Danes je po številu ovac Nova Zelandija med prvimi deželami na svetu (32 milijonov). Suha Canterburyjska niži- na je bila že sprva idealno področje za ovce pasme merino. Ko 'so jo^z križanjem z drugimi pasmami prilagodili tudi vlažnejšim p'od- ročjem, se je ovčarstvo močno razširilo tudi drugod, Težišče pa je vendar ostalo še na južnem otoku, čeprav ne maigka ovac tudi v slab- še namočenih južnih in vzhodnih delih severnega otoka. Sicer p'a je severni otok predvsem področje intenzivne govedoreje. Tu redijo do- mala tri četrtine skoraj petmilijonske črede novozelandskega gove- da. Milo podnebje omogoča pašo skoraj preko vsega leta. Govedoreja se je specializirala za rejo molznih krav in za izdelovanje raznih mlečnih izdelkov (sira, surovega masla). Kakor vse novozelandsko gospodarstvo, je tudi živinoreja v tehnološkem pogledi.' nad vs? mo- derna, in uporaba raznih strojev, od električnih posnemalnik v za mleko do električnih strojev za striženje ovac, je vsesplošna- Te- mu primerna je tudi kakovost proizvodov, ki vzdrzijo konkurenco na vsakem tržišču. Tržišče živinorejskih proizvodov Nove Zelandije je predvsem Velika Britanija. Tja gre domala vse zmrznjeno meso, gove- dina in nič manj bravina, surovo maslo, sir, kondenzirano mleko, - 3 - kože, pa^tudi večina izborne volne, za katero postajajo tudi ZDA vedno važnejši kupec. Velika Britanija je že po značaju svojega gospodarstva najboljši kupec, zelo važno pa je tudi, da je Nova Zelandija z njo finančno povezana v okviru šterlinšega bloka, kar še po svoje kanalizira izvoz v staro domovino in dotok industrij-' skih izdelkov od tam. Zunanja trgovina se vrši zato do 4/5 z Vel. Britanijo. Dve svetovni vojni sta pripomogli, da se je tudi domača industrija lepo razvila. Medtem ko je do, prve svetovne yojne pome- nila le malo in je predelovala v glavnem le živinorejske proizvode, so do danes precej narasle tudi cementna, drobna kovinska in celo strojna industrija, pa tudi ladjedelnice. Kakor je s tem narasel delež v industriji zaposlenega prebivalstva na četrtino* vsega pre- bivalstva, je glede večine industrijskih izdelkov, zlasti bo^lj kom-, pliciranih, Nova Zelandija slej ko prej še vedno navezana še dalje na uvoz.Medtem ko je industrija, ki predeluje kmetijske proizvode, razširjena tudi v manjših mestecih, se je ostala industrija naseli- la predvsem v Aucklandu (300 000) prebivalcev) in Welingtonu (200000) prebivalcev), ki je obenem tudi glavno mesto dominiona. V trgovini, zlasti pa v kulturnoprosvetnem ozirup je važno mesto še Christchurst (170 000.prebivalcev). Z izjemo Dune