KAŠLJANl SO SPREGOVORILI
17. in 19. maja je bilo v krajevni skupnosti nenavadno živah-no. Podružnični odbor KK SZOL Zg. Kašlju je 17. maja na pobudo krajanov sklical posvet o komunalni problematiki v tem naselju. Udeležili so se ga tudi presednik občinske skupšči-ne, predsednik izvršnega sveta, odgovorni za komunalne za-deve v izvršnem svetu in predstavniki Soseske. Dvorana doma družbenih organizadj v Zg. Kašlju je bila nabito pol-na krajanov, ki so z.ahlevaK odgovore na vrsto odprtih vpra-šanj, pojasnila o obljubah. ki da se prepočasi uresničujejo in dogovor, da temu ne bo več tako.
Beseda je tekla o ureditvi ceste do novega montažnega nase-Ija, likvidaciji barakarskega naselja ob kašeljskem mostu, o ureditvi kanalizacije in električnega omrežja, o cestni razsvet-ljavi, o nepozidanih parcelah. o potrebah po vzgojnovarstvenih zmogljivostih, ki presegajo dogovorjena predvidevanja v pro-gramu II. samoprispevka, o potrebi nove postaje mestnega promela itn. O mnogih problemih so v tem naselju že razprav-Ijali. Zato so bila vprašanja dokaj ostra in polemična. Pa ne samo vprašanja, tudi ocene in ugotovitve. Zaka^ npr, ne-skončno dolgo tavamo po uradih za razna dovoljenja, odločbe in dokumente, da bi si zgradili dom, komaj mesec dni pa pre-teče, ko smo se vanj vselili, pa nas že razveseli odločba o takšni ali drugačni dajatvi zanj. Ali delovne organizacije, v katerih so zaposleni delavci, ki stanujejo v divjem, človeka nevrednem barakarskem naselju čez Ljubljanico, ne vedo za družbeni do-govor o kadrovski politiki v Ljubljani, o minimalnih pogojih življenjskega standarda, ki ga je treba zagotoviti delovnim Iju-dem? Ali še huje: Je na preizkušnji socialistični humanizem?
Problemskega pogovora se je udeležilo nekaj čez 100 krajanov Zg. Kašlja. Kljub obilid problemov in velikim interesom za njih rešitev je pogovor uspešno vodil predsednik KK SZDL Ivan Benedik (Foto: Dušan G.)
Analiza teh problemov je pokazala dve poti za njih reševanje. Pn a bo morala biti odločneje utrta v KS samo. Mnogo proble-niov se da rešiti z nekolikoveč vneme krajevne samouprave in krajanov samih. Cesta do novega montažnega naselja bo asfal-tirana v kratkem, najbrž do jeseni. Vrsta drugih problemov pa presega moči KS in terja rešitev v občinskem tnerilu. Poti za njihovo rešcvan je so zarisane. treba jih bo odločneje preliti s papirja v prakso. Akcijski program za njihovo reševanje bo pripravila komisija za komunalno problematiko pri svetu KS in odgovorni delavci občinske skupščine. Za pripravo tega spora-zuma nidosti časa. krajani Zg. Kašlja biga radi kmalu videli,še raje pa seveda rezultate.
19. maja so se ob razpravi o dodatkih k srednjeročnim pro-gramom SIS družbenih dejavnosti v Ljubljani za leto 1978 sre-čali novoizvoljeni svet KS, s KK SZDL ter novoizvoljeno dele-eacije za SIS in zbor KS občinske skupščine. Na kratko smo si ogledali, koliko se ponujeni programi uresničujejo v naši KS. Ocenili smo jih ugodno, menili pa smo, da bi bilo treba neka-tere naloge hitreje uresničevati; tudi z večjim deležem sredstev zanje.
Bolj koi o programih pa je tekla beseda o tem, kako se v prihodnje organiziraii, da bodotudi našikrajani prek svojihdelegatovzavestneje opredelje\ali svoj interes za njihovo oblikovanje. Pozitivno smooce-nili preieklo mandaino obdobje dela naših delegacij in skupščin SIS. Occnili snio ga kot obdobje seznanjanja s problemi, kot obdobje, v ka-tcrcm smo bolj k«t kdajkoli spremljali delo družbenih dejavnosti in se seznanjali z njihovimi problemi. Se vedno pa so bili to — tudi po naši zaslugi — vse preveč »njihovi« problemi. Naši delegati so vse prevečle brali in poslušali, saj jim nismo dovolj pomagali, da bi v skupščine SIS ponesli stalisča nas vseh. Prav zato je bilo njihovodelo pogosto na moč dolgočasno. težko in papirnato. Z novitni delegacijami smo se zmenili za korak naprej pri razvijanju delegatskega sitema in odnosov v naši KS ter posredno tudi v občini. Dogovorili smo se, kako bomo sodelo-vali in se povezovali z delom sveta KS in skupščine KS, s KK SZDL in predvsem i njenima podrižničnima odboroma na Vevčah in v Zg. Kaš-Iju. Obljubljali smo si, da ne bo zbora krajanov, na katerem bi ne bili naši delegati, zmenili smo se za problemske pogovore, kadar bo nane-sla potreba. In kar je najpomembneje: KS Polje, OS Polje, glasbeni šoli v Polju in OZD na obm<>čju šolskega okoliša teh šol bomo predlagali, da se že prihodnji mesec lotimo oblikovanja enote izobraievalne skupno-sti ob obeh šolah. Naše posebne delegacije za vzgojo in izobraževanje naj bi se že pred junijsko sejo občinske izobraževalne skupnosti sestale v šoli z učilelji — izvajalci vzgojnoizobraževalnih programov. V živem stiku z njimi bomo skušali na kraju samem, ob vzgojnoizobraževalnem programu uskladiti stališča, ki jih bodo naši delegali zastopali na seji skupščineobčinske izobraževalneskupnosti.Tonaj bi bil prvi korak pri uresničevanju akcijskega programa za ustanovitev izobraževalne skupnostiobOŠ Polje in glasbeni šoli. Dogovorili smo se, da bo topot, s katero bomo skušali poživiti in omisiiti delo naših delegatov.
Naloge so sprejete, določeni so njihovi nosilci in roki, v katerih naj bi jih opravili. Kako nam gre od rok. vam bomo kmalu poročali!
P.S.
Tovarišice in tovariši, ki smo vas izvolili za delegate! Mnogo bolje bi se počutili na petkovem posvetu. če bi bili polnoštevilni. Biti delegat je čast, ki so nam jo zaupali naši krajani, je pa tudi odgovornost do tega zaupanja. Zaradi častj in odgovornosti se bomo morali zato včasih odreči zanimivemu televizijskemu prenosu in preložiti urejanje manj-ših osebnih problemov in nalog. Če bomo lo hoteli, ne bo (ežko!
JOŽE MEDEN