t •ITATELJI! PrMtec, poginu mm •Wrtlb pol«f Bulon n dta, km Val* "Aioa poUfe, V Ufc 6aelk ■pl ^ ^ >OTtianja can, potrebuje * »odelovanj«. Skušajte vnaprej plačano. GLAS NARODA K _i t^v o. 96.%%A Cirf gloveftglflh delavcenr Ameriki. 2Mb IMC at Um Ftot Offltrn ak New Y«fc. N. I, Act «C M. im VOLUME LIL — LETNIK Lil XEAY YORK, TUESDAY, MAY lf>, 1944 — TOREK, 16. MAJA 1944 NAPREDEK V ITALIJI Zaveznik: dosegajo vedno večje uspehe v svoji ofenzivi proti Gustavovi črti. — Francozi so zavzeli včeraj popoldne Ausonio, kjer je bil glavni stan nemškega poveljstva ob cesti, ki pelje iz Formije v Cassino in nekako sredi poti med Cassinom in morjem. — Francozi pa so že pred tem dosegli sijajne uspehe in sicer zavzeli so Montte Maio in sosedne višine Monte Rinchiuso in Monte Agri folio, ki obvlada mesto Vallemaio. Kraacmlri vrhovni poveljnik general Alphon.se Pierre juinll>ardirali mostove ob že&ezniei Benetk* Je KViira u de Uaulleu naznanil,' "^-.xt—Trst in v Casari lia tli o Ne«*ti v "tterednejn u | B<'netk^-Yidem železnici. Ortie miku" in da so Francozi vko-|t<4 ste velike važnosti rakali v San Giorgio in zavzeli 7-1 fm>mot Nemeije, zla IS. maja. ker j prelaz vstavljen. Poročila i z Berna naznanjajo, da j*' resnična zavfznihka trditev. tla je promet čez Brennerjev prelaz . , vsta vi jen. ker so ameriške lete- Včerajpopoldne so zavzeli trdnjave rabile železniški Santa Mana Infanta v dolenji vijj||lljld Ra7jbita je Uu][ ^ do,m 1,„ Pozneje lK'iHddne ,^,,^ faja v Rolzami h| - zmedli Lnzi*ee eest s,-vero-\ { ^ Jspro ^ Bolzmia zanad no o«! me*du Zavzeli so o____ T , .. , . ■ 11 "i/.veza z Inomostom je pretrga- tmli San Pietro, ki leži severo-L vzhodno od Banta Maria. "izn železni-«*c, ki teee vaporedno z Via Časi lina. Tam se Amerika ne i lliore Tito dolži gen. Mihajloviča Poročilo, ki je prišlo z glavnega stana maršala Tita v Iiondon, dolži generala Dražo Mihajloviča, vojnega ministra jugoslovanske zamejne vlade, da osebno poveljuje nemško-kvizlinški ofenzivi v zapadni Bosni proti partizanskim četam maršala Tita. Poročilo maršala Tita se gla- si "Četni k i, katerim osebno vi, da so zavezniki pričeli vzdrži-vat i redno stražo nad Juw- in truki, kar so dobili od Nemcev t<*r so v vročem boju z našimi edini<*aini." Vojno ]*or partioa-poveijuje -Mrhajlovič, so dobro nom in uspehi so izUmi. jiresk F^bJjeni v m uničijo, tanki (i lav- ni >tan tisvoUkKlilne vojske naznanja ik> radio, da so partizani zopi-t z;ivzeli Stari ■ grad na livarn, 25 milj južno oo zavzeli Stari -rad, toda pozneje so se Neiiwi znjvt pt«la- Poročilo iz Moskve Od Vseslovanskega tiskovnega urada v Moskvi smo prejeli naslednji članek, ki ga Kristofer Leonov: stili pristanišča. Partizani so tndi zavzeli Ži-j!i so i° P° je napisal Naslednje sem slišaJ. od starega ukrajinskega kineta, ki sem ga srečal v vlaku Ukrajini. Bil jo član partizajisktiga oddelka, tekom nemške okupacije in je bil sam priča prizorov. odprla in vstopila sta dva moža v dolgih snknjab. Ana Xri-lyenkova je takoj mislila, da so prišli po njo, kajti že večkrat so jfo vlekli h poveljniku, so jo izprasevali, tepli in mučili. Nemci so nje zahtevali, da jim pove. kje se nahajajo partizani. Toda ničesar ni hotela povedati in jim tudi ni mogla ničesar povedati, če bi tudi hotela. Nikdar ni imela nofbenega po s-'a « partizani in tudi o njih ni nieesar vedela. Priznala je samo, da njen sin Stefan, njen ponos, slnži v rdoei armadi. In samo to je zadostovalo Nem-eem. Poveljnik jo je ukazal odpeljati z njenega doma. Pelja- Mokrov- nega stana maršala Tita pra- viniee v vzhfHlni Bosni. •l-i- Rusi čakajo na besedo Rusi s svojimi težkimi bombniki preiskušaio nem ške črte na vzhodni fronti. Že četrto zaporedno noč so bombardirali poljske železnice in postaje. Rusko }k>ročilo je kra t ko. Pravi, da jena nekem kraju na->talo osem požarov in no velillc. Na drugem kraju so nastai!i trije požari in žgan je bil tudi en vlak. zapadnem bregu Dnjestra. napadli neko nemško postojanko na vzhodnem bregu reke. Nemci so bili vrženi v Dm jester in za-J Ubitih je bilo jiajmanj 1000 Nemcev, ostali pa so utonili. Ruayn v Iztočni Indiji li noge, da bi jo prisilili, da bi Gandhi v letovišču besedo: 4tPojdite/' Ceste v južni Rusiji -o že suhe, na severu pa -e n agio suše. Radio Moskva j*oroča zanimivosti : "Fronta na Rummiskem. Je zgodaj zjutraj. Narednica Na-dia, mlada prostovoljka, nese za vojake zajtrk na frontno čr- } to. Ravno ko pride tja, je so-proti pr\i nemški padal ni divi- vražnik pričel protinapad. Neži ji, cm! katere je že bilo vjetili katerim oklopnim avtomobilom 117 vojakov in štirje častniki. Odkar se je pričela ofenziva, je fronta okoli Cassina ostala primeroma mirna. Tudi pri An-ciu je primeroma mirno. Rim-ki radio naznanja, da so'so ranjeni. Nadija steče Kavzeniki pričeli z močnimi na-|protitančnenra topu. Tank se padi v gorah blizu TereHe. 5 bliža. Vojak, ki mu roka visi milj nevero za pad no od Cassina in fla ^iji pri Anziu naraščajo, kar vse kaže, da zaveamiki nameravajo pričeti z močnimi napadi. Uspehe v teh bojih je mogo» ti.M če meriti samo s številom ujet-| Moskovsko poročilo nazna-nikov. Tekom sedanjih bojev jej nja. da so ruski aeroplani v so-hilo ujetih 2000 Nemcev in v f bo to napadali nemški konvoj 16 takih bojih m' uofoen vojak rail transportnih pamikov blizu se posreči prebiti črto. Nemški tank z velikim ropotom dirja proti postojankam protitančnih topov. Ko mislijo streljati, se raaleti strel iz možnarja in vsi k oft> ilKyku, pravi: "Pripravljen je. Malo na de-eno: sedaj ! * * Nadija pritisne petelina. Tank vstavi in prične gore- Pri zračnem napadu na K a-vorusko ob Lvov-Varšava želez-niei je na-talo osem požarov. Dva vlaka sta pričela goreti in sredi železniške postaje je nastalo več zelo močnih eksplozij. Bombniki so tudi bomibardi- so javlja, da je dospel Mohandas K. Gandhi, politični in duševni vodja iztočnih Indijcev, ki je bil ml početka vojne nadalje interniran, v Bombay, na kar se je takoj odpeljal v letovišče imenom Juliu, kjer bode stanoval s svojim spremstvom, dokler ne okreva od malarije. ustnice. Ker je niso mogli prisiliti, da bi govorila, so jo vstre lili. . . . Tudi to se je zgodilo v Ukrajini. — Nemci so v njeni Vrata so se na stežaj vo in so ;jo vlekli na policijsko postajo. *4 Ali ste ]>artizaiika V9 je bilo prvo vprašaaije. "Xi-sem," je odgovorila kmetica, "linam dva majhna otroka," Častnik jo je vda ril z bičem in rdeča m a roga se je pokazala na Marijinem licu. Peljali ^o jo v drugo soH>o, njuno devo roko so privezali k stolu, ki je visel od stropa in potegnili so jo navzgor, da so se prsti njenih tioir koma j dotikali tal. Cez eno uro so se vrnili in so jo odvezali. Žena se je zgrudila nezavestna na tla. Častnik je ponavljati svoja vprašanja, toda žena je trdovratno molčala. Častnik je }>ograbil bič z mize in jo neprestano tepel tako dolgo, da so bili njeno lice, roke in telo prekrižani z maro-gami. Marija je padla na tla in se navzlic hudim 'Indečinam ni mogla ganiti. Tisto noč so jo rane ilepopisno bolele in pekle in ni spala niti trenutek. Vedela je, da bo prihodnji dan prinesel še več izpraševanja in mučenja. 'Mučila jo je misel na otroke. Proti jutru so jo nesli Nemci v kolibo in so jo privezali na strop za roke in noge; nato so pod njo zažgali kup slame. Pod molite so ji potiskali igle in jo pretepali z jekleno žico, toda niso mogli izsiliti nobene besede iz njenih stisnjenih ustnnic. Slednjič so jo sneli, jo nes»H ven bolj mrtvo kot živo in so jo vrgli v sobo, ki je bila namenjena onim, ki so i-meli biti usmrčeni. Toda partizani so vas nepričakovano napadli in Marijo Feodorenkovo rešili. ■'-Jcoje. kjer je bila. rojena in vzgojena. Na vaškem trgu je že gorel ogenj in nemške pošasti so jo vrgli vanj . . . Ljudmila Smetana je bila stara 10 let, lepa in plavolaso dekle z velikimi žaroT-imi očmi. V njenem ukra-jinskem mestu Sverdlovsku Jo je vsakdo poznal in so jo nežno To in O no izdala partizane, ki so se maščevali nad njimi za vse, kar so storili in ie delajo v Ukrajini. Neustrašeno dekle pa je svojim mučiteljem gledala naravnost v oči z očmi, polnimi muk. Oči so ji iztaknili in padla je, kri ji je tekla po licih, pa tudi en vzdih se ni prikradel ^kozi stisnjene POGOJI... Nedavno so Časnikarski poročevalci v naisein giavnem mestu vprašali državnega tajuika Hulla> je li naši državni nameni gtede konca svetovne vojne, še vedno temeljijo na — brezpogojni predaji Nemčije in nje_ nih satelitov. Mr. Hull je odgovoril, da se v tem pogledu ni prav ničesar spremenilo. Istočasno je pa pristavil, da je dobil iz raznih krajev mnogo to zadevnih vprašanj in nasvetov, in sicer ne le iz raznih naših držav, temveč tudi iz vseli delov sveta. Vprašanja in nasveti, ki pri liajajo 4'iz vseh delov sveta", pa morda pomenjajo le nekak dim malih ognjev, katere so zakurili vodje nacijev, in katerih namen ni nič drugega, nego dovesti zaveznike do tega, da o-milijo za Nemčijo pogoje na podlagi katerih bi se Nemčija podala zaveznikom. Na ta način bi potem lahko ohranila kako jedro svoje vojne organizacije, da se tako kasneje tem hitreje laliko pripravi na prihodnjo vojno. Toda te vrste pogoje za premirje in končni mir pa mora vesoljno prebivalstvo naše zemlje—vstevši Nemce — smatrati največjim zločinom proti vsemu človeštvu. Nemci zdaj vežbajo prebivalce v orožju Kot je včeraj naznanil berlinski rad'o, se 1,400,000 nemških civilistov vežba v uporabi pušk in revolverjev v obrambo domovine. — Natančno po štirih letih, ko je bila v Angliji postavljena domača obramba, so sedai v Nemčiji pričeli učiti civilno prebivalstvo, kako se je treba braniti napadu iz Anglije. ne poda. Med iXX*) ujetimi jih prijKwJa 11*00 nemški 71 infanterijski <1 i viziji, ki je foito uničena pred Htalingradoin ter bila jKizneje v Rusiji zopet prenovljena. — Se s>t bataljonskih poveljnikov* je že v ameriških rokah. Angleški bomtoniki ro včeraj rarihili dve žciezni^ki postaji ftevero-zapadno od Benetk. Virhydki radio poroča, da so raveznišflci (bombniki že drugi ra;»oredni dan napadli Paduo Ferararo, T revi so, Mestre in l "orenoo v severni Italiji. AnffMri fconfeuki «9 t>om- Značilno pri tem pa je, da nemški radio ni povedal, da so prtbiva'ei dobili kako orožje, temveč samo pove, da se uče v porabi orožja in v streljanju. Zadnji teden vežibanja bo znan pod imenom "obrambni strelski tečaj nemškega naroda." Iz ne*n-ških časopisov in ma-tcazinov je razvidno, da nemški narod samo misdj na zavezniški vj*ad z zapada. Nemci skušajo dognati silo zavezniških armad in se razgovarjajo o zračnih napadih z zapada in mnogo manj govore o roški fronti. Nemeiki propagandist i sku- norveškega pristanišča Kirke-nesa blizu finske meje in potopljeni so bili trije transportni'sajo dopovedati, da v Nem-pamiki, ena motorna ladja.jčiji ni nikake mrzlične il>ojazni ena pomožna bojna ladja in ena zaradi vpada in nadomestni torpedovka. Trije drriruga dva transportna pa mika in več spremljajočih bojnih ladij je bilo poškodovanih. Rusko polnočno poročilo pravi, da so včeraj Rusi pri Tiras-pohi, kjer so Nemci prejšmji teden izgrtfjili 5000 mož, bo so ho- ravmatelj urada za tisk dr. llelmuth Siiendermaiui je tujim poročevalcem v Berlinu rekel, da Nemci mirno čakajo na bližajoče se dogodke. Ob istem času pa Nemci po-vdarjajo, da je Nemči ja na za-padu popolnoma pripravljena na napad; drugič pa zagotavljajo, da je feldmaršal Erwin Rommel vsemogočen. Včerajš- njo ob Atlantiku posejano z je-ževkami. Kot poroča list Wehrmacht, so bile obsežne pokrajine na Ilolanilskem preplavljene. l*o-s^opja, ki še vedno gledajo iz vode. so bila premenjena v odporna gnezda. krajili, ki so manj preplavljeni, so izkopali zakope, ki naj služijo za pasti motoriziranim armadam in raztegnjene so bile velike mreže, v katere naj bi se vjele vpadne ladje. Kanale so preuredili v protitančne jame. Vsi nemški listi slavijo feld-maršala Rorrmie^a in ves narod ima vanj veliko zauparaje. Pred Konjsko prebivalstvo Zjed. držav nazaduje (»lasom statističnih podatkov naše osrednje vlade, število konj na farmah redno nazaduje in sicer že 29 let. zaporedoma. Medtem, ko je bilo v naših državah leta 1942 9,675,000 kon j. — | so jih početkom leta 1944 našte li le že 9,330,000. Leta 1915 je bilo v or ostrostrelcev, ki bodo vzeli bor ostrostrelcev, ki bodo vzeli na cilj zavezniške Častnike, ki bodo vodili vpad. Ti strelci so veterani z vzhodne fronte in so oboroženi s posebnimi puiskami ^ novimi teleskopi. Zavezniki dobro vedo, da so' Nemci kot najibojevitejši na- j rod na svetu, obrežje ob Atlan-j tiku zelo utrdili, tako da mno-|ni,u ^ odvzel pravico opravlja gih utrdb bombe iz aeropknovj ** duUiovni^o shižJbo in odredil, ^ je rekel da doba kazni ne morejo razbiti. In nemški, &» mora iti v kak samostan, ^ ž lka ni dolo6e da narod stavi vse zaupanje vjkatere&a sl lahko sam izbere, fcMmaršala Rommela. četudi;ter 13111 poeaka toliko časa, da Rev. Orlemanski zbolel Rev. Stanislav Orlemanski, poljski župnik v Spring f:.eld, Mass., ki ga je njegov škof suspendiral, ker je brez dovoljenja svojih predstojnikov potoval v Moskvo, kjer je imel dva razgovora z maršalom Stalinom in vnanjim komisarjim Molotovom, je zbolel na živcih in je v postedji v svojem župnišču. Njegov škof Thomas O 'Leary ^ držaje. Upravitelj ško- fijskega urada Rev. George je bil poražen v Afriki in upaj11^0™ zadevo režijo višje cer-~ " ~ mj|f za' kvene o(b*asti. da bo dosegel častni Nemčijo. < XI> vzhodni angleški obali so Orlemanskijev zdravnik dr. W. C. Kotarski je o ibolezni teli uničiti rusiko mostišče ofo njiradio je poročal, da je oibre- nekaj dnevi je obranim poveljnikom rekel v svojem govoru: posebni vojaški oddelki pri-! župnika Orelmanskega podal "Mi bomo zmagali!" in njegov j pravljenj da skrbe, da se pre- naslednjo izjavo: govor je bil po časopisih kij bival stvo naglo izseli iz obrež-radio razglašen po celi deželi.'nih krajev, kadar bo zavezni-Poveljnikom je naročal, da naj ška armada pričela vpad. Vsi ti oddedki so na svojih prostorih, kjer ibodo morali skifoeti za varnost civilnega prefoivafl- poralhijo svoje moderno orožje, da odlbijejo vpad. Kot poroča nek nemSki časnikar, so zavezniki bombniki olb atlantski obali izkopali globoke jame, toda niso napravili velike škode stenam is cementa, "Rev. Orlemanski je zaradi svoje zadeve dobil -zelo hud u_ darec. Za povedal sem mn popolni mir in počitek in samo to morem povedati o njem.'' Rev. Orelmanski se je v so- sva. Nekateri kraji ob obatli soiboto zjutraj vrnil iz Rusije in že zaprti za civiliste, ki so se'štiri vre pozneje ga je ^cof morali izseliti v notranjost An-)OT>eary suspendiral^ker se je fiTlije. ____ ______ pogajal z načelnikom komuni- bo mogoče trajala kaj več kot en mesec, toda ma jn kot eno leto. Shea pa je relkel, da se škof CHI^earv dolbro zaveda, kaj je Orlemanski že storil za svojo župnijo, na kateri je že 26 let Shea je dalje rekel, da se ho moral Orlemanski, ko bo prišel iz samostana, posvetovati < svojim škofom ter se bo moral pozneje ravnati po njegovih navodilih. Zopet bo mogel ma-ševati in opravljati drnga duhovniška opravila, toda v posvetnem delovanju se bo moral strogo ravnati po cerkvenih predpisih. _______ "CLAS NAtOOA"-Ml VORK TUESDAY, MAY 16. 1944 V5TAN0VWEN L. 1893 M GJLjAS NARODA" (A Oarporadoa) Jowph Lnpaha, Bw of ab«v« afflwn; NIW TOBK 1L N. T. 51$t Year every day accept Hatvrdayi, BoikUj« m! Holiday«. Advert t semen t od Af-«e®ent. U OBLO UBTO VIU1 LI8T ZA ZDRUŽENE DRŽAV* IN KANADO: ; s a ror, meta. ss.do; za Četrt leta ta.—. "CFlu Naroda" lakajt raid dan lmrmM «nhot, nedelj m prtaikor. 'uufl nabodaMu win i*tfc street, nkw york it, n.T CHrkM t-lMl TRPLJENJE IN JUNAŠTVO JUGOSLOV. ŽIDOV Londonski časopis "The Leta 1929 je prišel iz zapora, Jewish (.h ro nič le'7 je prinesel | toda ne dolgo potem so ga 'vrg« v iz4laji ud 5. marca sledečimi v koncentracijsko taborišče v Bil ječe, kjer .-o ga stražniki pretepli in mu polomili neko PARTIZJLNl SE BODO BORILI DO POPOLNEGA HITLERJEVEGA PORAZA članek o jugoslovanskih Židih "Pred vojno je bilo v Jugoslaviji b8,000 Židov, ki jih da- liko rel>er. V borbi je od vse- Poznani pi-:tlelji Stoja u Prilrioevič je že nekaj časa v '.■'rm« stanu maršala Tita iu je navadno tolmač med anie-wknni in drugimi .časnikarji in Titom. Sam pa o tem j»oročn i »*k*dnje; na To poročite pišem sedeč v travi < pisalnim -trojem noji kolenih, poles" pa mekeče mlada kožica za svojo materjo, nn Inipu gnoja poje petelin in jata zavezniških aeroplanov brni nad našimi ^avami. na |>oti, da bomiharčiira sovražne po-'«munke. > \"aterik že vse jutro urini artilerija. nes kot celota ni več. Po vzgledih in ukazih svojih nemških gospod a rje\ >o jih vstaši isko-iaj popolnoma iztrebili. Ubijanje Židov se je vršilo po znanem nacističnem -istemu tako. kakor po drugih državah ]>od nacistično kontrolo. \ Časnikar, ki se nahaja sedaj v Kairu, je izvedel maioge podrobnosti o jifcgofclov. Židih kakor tudi o Židih, ki so sledili jnar-aln Titu in iloprhiesli mnogo junaških del. lavedel je j te podrobnosti od partizanov ki so v Egiptu. Po zlomu, leta 1941, >o na Hrvatskem upravljali takozva-no "hrvatsko kraljestvo" vstaški gangsterji, ki so takoj začeli ubijati liberalce. komuniste. Srbe iit pred v-em Žide. Xa tisoče ljudi pometali v koncentracijska taborišča, kjer so jih mučili z neverjetno kru-[ ga začetka, sedaj je .star nekaj čez 50 let, toda izgleda, .kakor bi jih imel že (io ali 70. Je eden izmed trojice podpredsednikov nove začasne vlade. Bili so tudi diugi. kakor na člAN15I£ primer štirje brati Baruch:! ndadi intelektualci, ki so takoj! MARSALA TITA (Jitatelje opozarjamo, da l>o vstopili v Iwrbo in .-o drug za niagazin 4Free World* ki izide drugim poginili y >popadih s v sTedo 17. maja, prinesel čla-la-'isti. Bile so tudi židov ske j nek, ki ga je napisal Jo-ip žene in dekleta, ki so radostno I Brc (Tito) za ameiiš»ko jav-dale isvoje ži\Ijenje za parti- Host. zansko borbo. I Tito opisuje postanek giba Partizani s posebnim spošto- nja za osvoboditev Jugoslavije , an jem govorijo o d veh zdim-j in posebno popisuje vojaške nikili. Prvi je tir. Herbert I ope raci je. ... lv.aus. partizan ud vsega za- Tito tudi v tem članku obiav >aV('/1,,k' prepla. če tik a. ki je bil drug: po vrsti lja svoje sestanke z generalom*x 1 » 1,,ocvir.'11 J1,3C,"» —.....- ~ '<><1 nuna. za po>ušenje katerib je pot ro>il neštete milijone žu- ev italijanskega prehival- Et tu, Brute . govoru je tudi dejal, da >o a Avet«M soliniju, pokvaril njegovo željo,' ,imn«'na živUenja do kab-.vga da ovekoveči njegovo ime '\u ,U'-i>[Vil ker sl vsakd« njegovo ">lavo \ kateri podla-', sk"';a igrati Osebno varno~t gabi bila stara rbnlianska ziro-lV '):,llki pošilja plače, >la dovina — Mu-olini ki i«. fizi-1 mjNtl /;js!u^ka' ,lja,lJ davkov m eno in brczdvonmotudidnš<.vuo|m''mj ,loli;ov' bolan. Al u* solini, za katerega se sedaj več ne zmenijo njego- vi italijanski pristaši; j| Din-e, kateremu m- vsi naeiji le po-siuebujejo. — je -l»k te dni obveščen, da so njegovi bivši Mihajlovičem. < 'lanek je senzacionalen v jioveljstvn zdravniške službe. Tekom četrte ofenzive pri * iuiiok. je senzacionalen m . Prizrenn je zvedel da so Xemci |zgf>do.viinskega pomena in l>i prebili partizansko obramlbno črto ?u zasetlli va<. v kateri je ležalo več za tifusom bolnih I 'CjaI j«' tudi, da >koraj niti ena država na !i »fiukaj kot na>eljeuei. p;; ira zato moral brati vsakdo, ki ",vsu nt'1,1 komu to otrromno je bil rojen , Jugoslaviji In ^ korUlilo. kajti malarija krivJi prvotllill lK|>,Jjv:. imia se kaj ,uta za svoje l>ra ^- tamka, morda ravno tako. ^ ^^^ ^ njihovo prat.]o in jih } m »t eni pustili, da | partizanov. Pograbil je pu>-,te m sestre, ki se tako junaško I >r,'< 1 »^UNeiijem. .\a u-n- Mn>solini i.: po.ginejo. A' zloglasnem taln>- ko in sam rišču Josenovac so vstaši žga-li trupla nekater-h žrtev, med Pod me«oj i t* koča, v kateri gori sveča pred jKido^bami sv Mihaela, sv. Nikolaja i it dveh apostolov, kajti moja gospo, njimi mnogih ŽiU>-t ^.0l>0(]n; ^ (;tm veaeq U potlprwwer narodnega fldbwt; general Area dova- kajsnjeim og.omnega koncen- •">vič. .-ost j-cvljtv vi.-ok Srb, Titov generalnega štaba; trncijskega taT-oriŠča. Xekai ..i Uit; še^t,čevljev visoki SH> Colakovič, tajnik protifašističnega traze topa«li po kozjili -tezah. izmenjavi gesla med stražama nam je bila dodeljena druga tra/a. k' nas vodila naravnost gori po -kalah ob slapu gl<»-bo!ko \ sotessko nu*d visokimi skabmii. Sredi visire smo sto[»ili v veliko jamo .- po^izemskim uor 'ki/n jezerom ter smo -o ozrli nazaj in -mo z oprtimi u-li l>- e dali na mogočno od ltme razsvetljeno pokrajino. Nemci ze dolgo času vedo. da je to Titov glavni >tan. Priti t izani. Zatiranje v Srbiji je trajalo nekoliko del j ča-a. Vrhovna nacistična propaganda je ukazala Židom, da so morali nositi rumena znamenja, nato jih je poslala na prisilno delo; čistiti so morali ulice, ki so bile raz am tekel v štiri milje od jborp za osvobojenje svoje do- ;cnih močvirjih j.-► vas, kjer je na srečo movine. . ustanovil kmetije i daljeno uvide!, da so bili l>olniki evakuiral.: nekaj u: prej. T>rugt je dr Schlrsinger, mož j .m let. iki je bil major v pm1Rnn~"TT: svetovni vojni in ki je s BO,JI V INDIJI . f jo ženo in hčerko -topil med' v.mko partizane. j ofenzivo v Indiji, da preženejo |Ja}M>nee z velikih prometnih črt med Indijo in Kitaj-ko. — Prejšnji teden -o pj-ič«>ili za vezni ki prodirati proti Kama-ingu, močni japon-ki postojanki ob križiščn cest. ki vežejo Kamaing. Mogauug in Mijitki-jina v severni Burmi. ozadju pa inžinirji generala Still-wella gradijo novo Led o cesto. V četrtek -o l\itajei. ki jim m na-i »nn Kupite tedaj številko maga poljedelcev, kjer -o ljudje h- zina "Free World" ki izide žalostno životarili in umirali. i", maja. 1 A- , .. „ . I \ >ako poeilmo na-eiiiiiio je Miis-olini osebno z ve'ikimi -lavno-tmi izročil javno-1 i \ nadi ■ 11 žIIo Smrt njegove žene meče otož no luč na ozadje, proti kateremu se vodi borba V Jugosla\ i-ji. Umrla je od napora in težkih biemen začetkom četrte ofenzive v Petrovi gori, južno od Zagreba, kjer so partizani zgradil; eno > v o ji h podzemskih bolnie. ji hove pr uvažali iz Afrike kot sužnji Kot taki. mora i ^o delati o ranega jutra do pozne noči n bonibaževib na-adih in njihov; deca prvotno -ploh ni -mela iio-■eliti v šolo. Se dandanašnji skrbe po-tavoflaje raznih ju/, nih i.lržav, za to da zamorska da bo vse potom>t vo| de ne }>o>tane preveč izobra-ita ijan-kega prebival-) žena iji poslodien temu je ta. Človeške stopinje na snegu so Nemcem odkrile vhod v bolnico. Da Nemce zmeša, je dr. Sehlesi nger pregovoril svoje prijatelje, da so postavili mrtvo tiiiplo njegove žene k v h o- poveljujejo ameriški ča-t niki. I ima naČrte *lede SVOje .:,: .... I............i dočnosti " -:tva to delo pripisovalo njemu da -i p<> -voj«* tolmačijo ra/ne v za-lego za vke tja in milenija. — Toda v.-e t<>. itudi druge l>e-ede. katerih delo so sedaj uničili in opusto-! pomen in ji-dro jim je u<*]iozuau. šili njegovi Uistui zavezniki, o-j ..... , , ... . lako je nedavno lie'ka -tara ziroma njegov brezmozi:an- ... . zamorka ]»oducevala -voje vnuke o vojaških naslovih seveda po -voje: "Polkovnik je rojen gentleman, ker inače bi ne bil polkovnik, in vsled tega so vsi častniki, ki -o bili v dr- ski" sodrug. gri she >. Adolf Sebickel- Rusiia je edina država, ki' bo- o Nein-• u bombardiralo kra?t toda ibilo je kot pik bolhe na bikovo kozo.'go jih je pobeguilo v^ gozdove,1 vti-. da so nosači na- Ti'tuvega prostora ni mococ«* zadeti; je gorska t rdnja-1 so se priključili partiza- mera Val L pokopati mrliča, pa a. * i more kl jubovati zračnim armadam tako dolgo, dokler i P111' ostali v me- stih, niso smeli hoditi v trgovine in gostilne, niti >e voziti • la gora ni zdrobljena do tal. nenadoma vdarili na Japonee j uuwiuau. ža\!jan-ki vojni, po-tali pol čez miljo visoke bregove reke Tako je izjavil škof. Then- kovniki. V-i ti. Iji;dje rčja zemlje in jo obit /. de. j s tramvajem, niti obiskovat mrliča in zopet odšli. Med! mi naiYi u Tilii iinvtmnrji! o ^ I i I„ .........I .:___- p______l . i.. i: v r_ • ____-i 1 .-^v 1i»iir Čjkoih t»m vVi '/ilvin'nil-i i tem časom pa so zdravniki in, bolniki v »podzemski bolnie? 5kami, nam je Tito postregel s slivovico in ameriškimi Camel gledališč in drugih zabavišč, •iga 1 etami i Življenje jim je postalo neznos N"a sebi je imel sivo-zeleuo uniformo s samo zlatimi li-ti 110 m prenašali so 10 orike na ovratniku, ker znači, da je maršal Jugoslavije sffmo, ker so Srbi z njim lejjo i v Ima bujne, plave. valovite la^e in strogi fotografi mu de-1 lcorka .sta Ulih ! -gu Krivico. Na njegovem drzno začrtanem obrazu jo vedno1 Ko so se P^tazaU prvi znaki Penila ^ Ikiju^v Crm gori za mehljaj. ^^^tp. jni>ora. so Nemci, kakor prej j ra lahko1 sap«- čakali, kaj se bo zgo-lilo l>r. Scldeove-,prl: o cele družine, odvedli sti se nanaša na mlado Olgo ve-'jih v koncentracijska tabori-jAlkalaj. Bila je znan odvet-. šča in jih 4'likvidirali." Dm- ni k v Srbiji, novinai'ka in iz- Liullou. •edt'indc- et -škofije v K>. t. m., v ive >eVMI A T L A 8 ^ njexu najdete zemljevide v*eg* cveta, ki so tako potratni, da marate cJediti današnjim poročilom Zawljetuif ao ▼ barvali. X*r(#xka pri: "GLASU VAMQBA'\ 2X6 Wi*t lHOi titf*, Kew York 11. K. Y. ge so pomoiili v zloglasnih ra^ita protifašistična bojevni-j plinskih vozovih. Žide so na^ca, pomložna urednica revije basali v vozove, jiii zaprli, spu/'Današnja žena." Stara je bi-stili v vozove plin in uro kas- la komaj 29 let Že od vsega ne jo pometali pomorjene žH ve. začetka vojne se je ix>;vetila \ »kupen grob. so ] »o mrl i skoraj vsi. razen onih. ki se borijo v partizanskih vrstah. Teh ni maio-go.. Oni. ki so -o najjjrej priključili partizanom leta 1941 so zašl? v hud precep. Nemv-i so namreč izilali nalog, da l>o-do vsi Židje. ki se ne javijo v določenem času oblatim, kaznovani ik> svojih družinah. Koliko od njih. ki s-e vrnili iz bojazni za svoje družine, je u-videlo, ila so njih družine in oni sami tako in tako obsojeni na j>ogin! Pa naj Iki njih usoda Še tako tragična, mnogo je slave v njej. Mod Židi jo bilo mnogo mož mi žena. ki so se proslavili v partizanski borbi od njenega začetka do danes. Med na jod lične jše spada Moša Pijade, majhen, ostrega lica. bister in duhovit, je obee priljubljen v partizanskih vrstah pod nadev; kom "stric Janko." Po po/klicu je umetnik — slikar in časnikar. Prebil je 14 let v Sremski Mitrovici, obsojen po predvojnih režirrVih v Jugoslaviji, kjer se je mirno j učil tuje jez tke v svoji celici.! podtalnemu gibanju, organizirala je partizanski pokret v Beogradu. Koncem oktobra leta lf>41 so jo ujeli Gestapov t i. Mučili so jo na najstrašnejše načine, da bi izdala svoje sodelavce, vendar ni izpre govorila niti b-sede. S tem. da je žrtvovala sama scIk*. je rešila na -tot i ne življenj. Ti Židi in Židinje zavzema jo mesta re-ničnih junakov v Xa rodno osvobodilni vojski. ^Njihova imena bodo zapihana z zlatimi črkami v zgodo vini i.asega gibanja." pravijo 1 »aii izani.. ZOJSA NAJBOLJŠI PRIJATEL.1 V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA B H A TSKA. I) E L A V S K A PODPORNA UST A N O V A Sprpjfina niožkc in žennkr v l«-lih od 16. do 30. in otroke do I 6. lela ntaronti. Članstvo: 64,500 Premoženje: $11,000,000.00 /a ožje informacije gleHe zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika driiatva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago, 111. njihovi očetje in rftVlje, so -e jnav dobro razumeli na — pol- k<»vni-ki bn«ine>>. "(fenorali so tudi vedikan-skoga pomena in zelo vjiljivn ljudje; oni -n ravno tako važni, kakor "General Delivery"' na j»o^ti. Kapt'ni -o ]»a oni vojaki, ki -o pokriti z navadn mi—kapami. V navadnem < vilnem življenju l»ili kapt'i»i pri nogometnih igrah a i | kapt'ni na ladjah, ki plujejo 1 Mis>i*:*dppiju. In naš pa^to ■ nam je tudi ]>ovedal. da mor; nm biti vsi, kar nas je Kapf ni »vojih duš. tako da. kad .--gremo \ eerkev. smo \-i kapi ni. "Navadni vojaki, ozironi" "private-", ^-o pa vojaki, pribijajo na vrata /a-ebnih p >e-tev napise "Private Keep Out." thii morajo -krb. ti tudi za vse privatno zadev ča-tnikov. *' ki DR2AVLJAN3K1 PRIROČNIK daj« poljudna navodila, kafca ameriški državlian. Poleg Tpratoaj. ki ]lh nttadsti »dtinlkl *t«viJo |>rl liqiltu sa d*-tfirljunptro. nH-btiJ** knjlilca *f> v II. »trHhnritu. Prcdpcdnlkl nlh ilrta* In Poedlne drikv« f«M knJUM Ja samo 50 centom. la M dobi pri: BLOVCN1C rUBLlSfllNU IV. n« Ww» lMk Ht. Ntrn Yarii 1L ti. V. "OUft NAtOOl' YORK TUESDAY, MAY 16, 1944 VSTANOVUEN L. 1899 Kratka Dnevna Zgodba STUDENEC I'tieki no ivrgoSeu y tu\eij do zbolel«*in zbirale v*?e mlade nevobte, ki jih objemajo njihovi ijatbil" Z životom ^e je nagnila preko u porn jenih kole« in prkluh-nila žu boren ja bele vode- Voda pa je posmehljivo šumela Utu šena in jalova, ko od časa načeti kanaii, stara in zven jena in kakor krese trpka že načina ja poslušala zuborenje, zmeraj udu cleg a. studentca. Hel in isvež se je pietakal \ paaiebreno ka-menieo. l^islu^kovaia je in globala va.se.. V mislih so ji bili pretekli časi. JStrepetala je in v njene blazne oči »e je vkradel čuden žar Gledala je svoj blazni priv id. Veliko vitko de»kle. črnih las in shulnih ustnic- To je bila ona. Nekega ]K>letne>ga večera ga je dobila pri >tudenini je držala k njeuiu steza, ki so jo bili naredili že tako zdavnaj, da ni nihoe pametoval. kdaj. l'o reimi je rasti i trava in šip-Kovo grmičevje. Tam, kjer se J* studenec iztekal v ravno P'dje, pod va>jo, so fcili postavali pol krožen nizek obtokast A nobeden v vasi ni vedel, kdaj in kdo ga ba naredil Zgradili ?*o ga njihovi predniki, katerih kosti so zdaj >ač kc mivka, morebiti ko ti-»ta na piodu. Kamni v zidu M» bih majhni, menua so se od >taro§ti rlezli. Nobeden &e jih Ju pri tik al. Poraščeni .-o bili / o>niojenim mahom. Sludenee je izviral iz ozke its ze<\ tunkeui skladu črnega škri i a, ki je bil pod vrhnjo brnja. Naredil je majhen bel slap in vi i I v čašasto k a menico, ki -i jo je 1,1 Lzglodal v apnenča--!«► ^kalo. Kamenic« -e je svetila ko srebro, izluščili so jo ljudje ki »>o že na stoletja čr-■ mii iz nje dragoceno vodo. ki «-e razlivala iz ka->v je po kamnitem iz- \ oda t« nice, ivu odtekala v biatnusto io-Kev. (Judi so rasle krese in plavile jk) vodi ostro dišeče ze-U ne poganjka.. Žtiboienje zdavnjega otuden Mesec dni je koprnela po njem s plašno željo v vznemirjenem mladem telesu. (Ju in? njegov brat sta zgradila novo hišo za mlado nevesto. Potem >e jt omožila in prebila ž njim dvoje čudno lepih noči. Tretjega večera je prišel nje gov bral. Ravnokar se je bilo zuočilo. Kil je poletni večer. Vrata ^o bila odprta, a luč ni b:Ju prižgana V mislih na noč t a je bilo &li»ati gor na golja- sla se bila po večerji zasedela so s tale s slamo kri- pri ognji* j«' :u. v o, kjer le hiše. Tako tilia je bila pri- Brat roda tega eopainega poletne-j dejal: pa dne. **Po ptičja jajca gremo k sol \a kamnu ob čašasti k ume- ni čeri. Greš z nami, John?'' »ii i je ^etlela ihlada ženska in krilili z rokami. Tndi vpili so. Be-ed pa ni razumela, čeprav jih je slišala. Besede ji niso nič pomenile. Zahropla je in se pognala na prej. A so jo prestregli in odvlekli nazaj z roba čeri. Sre-pela . t vanje in jim ogrizla ro-ke. Zvezali so jo z vrvjo. TJti--ila se je in ležala pri miru. Nič več ji na bilo hudo, in nič več se ji ni slišalo, da bi kilo kričal. Telo ji je bilo ko omoteno in >nee tako trudno, kakor da je postalo težak oblak. Vedela pa je, da njega ni. Iz očv j ni je brala, da ga ji je v /a la >nri*t. Videla je na težko -kalo navezano vrv. Videla j«' tndi drugi konee vrvi. u-trgani konee. Z grozo v očeh -o nn-ki otipaivali vi v. Tako so jo vlekli kvišku, s pretrga-i-vojegra otro-i j" bredel ni^nl kresoma «v : v Gledala je malega in • mi *reet» Mifcebljala. ga niz piedtijo stran čeri. K vstopil, pozdravil in|jaktu Je imel privezano vrečo. j Ko }<■ izginil med skalovjem, je videla, da mu je obraz u vrzel iu m z vnet. Bil je srčen. Njen mož se je ozrl vanjo in kakor njen nw>ž. njegov brat. e na-uLehnil. j Ko so čakal;, jo je nekdo pogovarjal, a ona mu ni nobene be>»'de odgovorila. Nato jih ANGLEŠKO PISMO Bati i o govor pioi' Borhs Fur- dasta je vsa naeifašistična pro la na na loudonskeui radiju dne poganda o pietvezni diabolič-8. aprila 1944. nosti Angleža, o njegovem imu Pred kratkim sem govoril v chiavelrzmu, lieemerstvu itd. nekem velikem zdravilišču na Neki angleški prijatelj mi je Angleškem o borbi Narodno o- dejal nekoč v teku raabiri ljive svobodilne vojske Jugodavi- debate: "Ko bi vi vedeli, kako vije. Nekaj dni naio sem pre- naivni so Angleži," pri čemer jel tako toplo zahvalno pismo, ima beseda naivnost dobre veda hočem o njem izpregov uriti re in prav ta dobra vera, vča-nekaj b«sed. Ne morda zato, sih pretirana in vzdrževana ker izraža priznanje meni — daleč preko meje, kjer bi se' kar ni važno — mas več zaradi pri na- na kontinentu že zdarv-, tega, ker daje dober vpogled naj umaknila evidentnim do-! v angleško javno mnenje. kazom za siulbo vero, je osnov-! "Kakor brez dvoma veste," na nota v ocenjevanju Narod-' pravi moj znanec. "Angleži ne no osvobodilne vojske, je v obljubili io dajati duška svojim čudovanju te borbe kot edins-t-čustve-m v javnosti. Toda u- venem primeri u v današnjem ^merjeiukst zunanjega obnaša . svetovnem konfliktu. Ki tu nja nikakor ne pomeni ramo- zahrbtnih in sebičnih računov, dnšnosti. Z ozirom na to vas občudovanje je nedeljeno in prosin«, da pravilno ocenite gre osvobodilnemu gibanju spontano mogoč mi odobrava-1 kot takemu, novemu štilu živ-nje ob koneu vašega predava- Ijenja ki si ga jugoslovanski nja in po njem presodite, kako! narod kujejo danes, da bodo zelo je na- v >e prevzela heroj- aa dobo, ki traja v času, in na skn veličina IkhIm* jugoslovan-j pro-toru, ki jim pripada "kot sklh naiodoA'." članom slovanskega občestva, Koliko takih primerov bi živeli po postavi, ki si jo svo-inogel našteti, iz osebnega ob-| hodno izberejo v dobro in bla-čevanja predavanj, zborovanj,gor človeštva, •til. Vsi pričajo, kako si re>'-1 Ob dragocenih iskustvih, ki niča o borbi Narodno o-vobo-1>i jili nabiram tu v nagleškem dilne vojske utira bolj in bolj j okolju, se mi vedno znova vsi-p«»t v : i roke ljml-ke [»lasti indjuje ]irimerjava z nekaterimi kako prevzema »-pska veličina 'krogi doma, ki Š(» danes ne rate borbe neposredno -rca. Xaj-: znnuejo. da ]>redstavlja CKvo-brJli čudovito pr' tem je. da bodilua fronta sir.tezo vse naše vse t j ni «leh> kake propagan-j 1400 h trie zgodovine, da je u-de. umetno dirigirane od zgo-:aj iu primerno financirane. Obratno je res, resniea si utira stvarila ]>o zaslugi svojih velikih voditeljev in resničirh sinov svojega naroda novi lik r i ža i iiip se je zdrknila in pre-Po travnati poti od n- . ni je šla grda, zgiblje-ii.'. -l.'ika. Opirala >e je na prlii o in sama zase nekaj niom I.: ia. Šla je stul jna v dve gu-Ude-V h od nično krilo ji je ' i ; lalo po tleh. Na glavi je m ■ la črno pod brado zavesa no • uto. Izpod nje je Škililo dvo-i«' p! • h 1 i r I j i v ib stari oči. Ble-dobive ustnice je imela razpo-(•■irnjene, da je bilo videti š»kr-bine. Roka, ki je držala pali-je bila velika irrhata kost, takšna kot kol kova kost •*a kljuseta »Slarka je bila •osa. Noge je imela rdeče in »tMile, palee pa m^znnnsko ve-ike. Ko je ndada ženska zagledala prihajati starko, je naglouim • 'Nikar ne hiHli/' mu je rekla. A biat je zbadljivo usekal: "Zakon nima prena rediti moža v >trašljivca". Tetlaj je vstal, da bi šel. O-ua ga .je oklenila in prosila, naj o-tane. Pa se je je nejevoljno otresal, zakaj brat se je norčeval a njegmo srčnostjo. *"Ni ga človeka," je dejal, "ki bi mogel trditi, da sem bo jazljiv!" Oprl i I -i je vrvi in vrečo in z drugimi vred odšel k čeri. Od^li so in ostala je sama.. Dolgo je ždela ob ugašajočem ognju-. Mesec je izšel in razsvetlil vežo z bledo lučjo. Načela se je bati. Telo ji je o-drev enelo in v duhu je videla tako slrašue prikazni, da se ji tare- je če le oro-ilo z mrzlim znojem.. Sedela je ob ugas'leni ognju in strmela v mesečino, a ganiti se ni niogla. Kipoma >o se iz tihe noči iz-v ili grozni kriki, se ji je zdelo. Skočila, je bila na noge in divje je videla vleči vit. Pazljivo -o jo vlekli čez sklani previs. Vreča je bila naprčeiia. Ona je pobledela in se je začela bedaisto hihitati. "Zmešalo se ji .je." >o šepetali. ESpet so spustili vrv in izvlekli kvišku njegovega brata. V obraz je bil videti še vedno lirabc! in neustrašen, toda bil je zelo bled. a "Nisem dobil vsega." j«* re- •5.5.Ž.!.?.; Note ZO KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za SI.— ^ Hr»H'/»»j« nf SprlitK Tiliir nf KIiihmiIii (l*«»ti»| 1'«« Jmith Kol«> * spnvHj Milka <»n-» Mla.li kM|K'ttiri*> Cn-ino nn Štnj<-rlš Ha|>|>y Polk« <"'«» lt«i Olji'tlt Slrucnlsn l»f«n<-«» Vari Vnllcj Sylvia ]»«,lkB Zvwlfl s*'Tn rioknj Ko |itl<4i-a »m m h I* Kieijtr In »s ti vnmlrNl * * * * Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekci ja 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini. * > AH t^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-Jiarinoniko za SI. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka Narr^itf1 pri : Knjigarni Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th Street New York 11. N. V. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJ E. HI.OVF.NSKF. PRSMI /liirltH 9 narodnih l/dala OlftKhens Miti« w ClKrltnda. Cms »1 99 Rmil 1« JWWHt«VAN8KJM NARODNIH IKHM1 » m*«kl | «bor..........................— . ftKHT NAKOIINIH FKHMI mm iki »bor .................... M (SKST NARODNIH fCRMl u a^-teni Franr V*»lurliil—ARHT MKAAMH IN MOLKIH ZBOKOV ...... M Kerdo Jnvanee -li. MLAI»IH I.RT. n«»ški tbiiri ..............— ]x>l navzlie na>*T>rotni p ropa- j sloven-vkojara človeka in novi U-andi. In vedno znova moram <1il -lovenvk«*^a življenja, i t i občudovati amrle-ki narodni da je vse to mtoirla ostvaritii značaj način, kako povpreeni (-amo v brezkompromisna do človek n»i~li. čuti. reagira, nje- skrajnih po-ledie izvedeni l»..r irovo duhovno samostojnost in bi proti uaeifašizmu. zunanje-n»mstrani no»-t. in predvsem —. i«.n in noj ranjemu, njosrovo nesebičnost. Kako be 1 ZOJSA J VOJAŠKA DIKTATURA V ARGENTINI (UNA) — Pred par dnevi »e Vendar pa nekateri čutijo.1 je izvedelo, da so se mislili j da če bi večina delaveev kaj lastniki La Preusa časopisa iz marala, bi že našli način, da bi Buenos Aires preseliti v Mon-!se uprli vladi. Dejstvo da je tevideo utjši kot pa bi se odstotkov gradbenih delav- fkJon' li zaiKivediui vlade, na1 t*t v stavkalo v Bu»i,nos Airesu kar jim je ta zagrozila, da če j 27- aprila, ne spremeni vtisa se to zgodi, l>o časopis zaple-: brezbrižnosti, ker je vodstvo Podprite napad! — Kupujte bonde Vojnega posojila. j te unije komunistično in imia hnaJn vpliva v Art^entinni. stala* čepimv je itivela Šele pol' za vpil a. A ni se zavedala, da v »ilra vode. Prijela je male- je v odjoku slišala sv^oje- kel skozi zobe. "Glavo in no- Ioni dolu: članek Kigijensikega ife je odnesla bilKiviea". zavoda, ki je bil odgovor na Bratove roke so bile kr\-a-loWolž-tv,,?' i[u vladajo tam slabe razmere v mestnih bolnišnicah. Zaradi objave obdolžitev je bil časopis ukinjen za pet dni. kar se je končalo v ponedeljek, ko je La Prensa objavila odsro-a zagrizeno nasprotje slednje- njen in objavljen.- Ta grožnja bi razložila dejlst vo .da je čas-opis vendar naj zapoved vlade objavil dve ko-j Poljaki bodo dobili Lvov Ruska v lada je premeni la voje poiroje Poljski in je na- ve. •Ko >o jo vedli domov, jih je vso pot otročje vpraševala. "Kaj ste nabrali v vrečo?" Po t:s-tem je minilo že šestdeset let. Vsa ta leta ni nikoli jokala. A žalos-t jo je razjedala ko rakova bolezen; tako silna je bila. da še smrt ni moda d-» nje. Fantje si niso več znila, tla je pri volji prepusti ti Poljski Lvov in Viliio, kate ri mesta sta precej na vzhodu Cnrzomove črte, katero hoče i meti "Rusija za mejo med Ku sijo in Poljsko Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATIČIČ je svojevrsten po-lovenski književmt- Knjiira jav v ; sti, kajti v nji je v l'? dolgih poglavjih opisanih l.'J rwlov slnvenskeira naroda od davnih [»oeetkov v -fa rem ^'ovan^tvii do današ njega dno. 13 poglavij 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 upal: zagledati ^e v njene plas- p T>roti vojaški diktatnri. ki ne OMv,i Telo ji je venelo, do- a /a i <»ko in od:la prav tedaj,>ga moža. Videla je razdrapa-1 kler n: bilo kakor njena duša. ko je žen išče prišlo do starinskega zidu. Starka je zagledala otroka, se zlobno zarezala in posku^ila zravnati se. *'Bog vas varuj vsakega hudega, ska. je v risnila mlada žen- ilo čer in na njej smrt. Planila je iz hiše in še ved-iio se ji je slišalo, da ji v u-še-sih odmerva kričanje. V vasi iso bili ze vsi poletgli, ko je te- Postala je takšna, da je biki vašč&nom v grozo. Kadar jo fsrečala koga, ki je bil mlad. je pljuvala vanj in ga preklinjala . Vsa ta leta pa je vsak dan kla j>o tihi |>oti,. Kakor stra šila »o strmele streho in čarov- zahajala k studeneu, kjer jo je Naglo je odšla. Starka je, ni kamni. Knuilu je zaslišala njen ljubi, prvič poljubil. *'-mnenje morja in zagledala od me-ečnega sija osvetljeno gla-l UMiala za njo in za zaprtimi e*t i Ji je hroplo tako, kakor n opija umirajoči. Potem ise je obrnila k vodnjaku in trdo ».odla na kamen. S palieo je udaril" ob skalo m beibljala: teei. bela voda. Izpiraj njegove rafzgnbljene kosti in poj njegovemu duhn. Teci, a mladih ne razveseljuj. Zastrupi mlade knsti in stori, da bo- Privid je izginil sam }>o sebi. t,- i i Kt ar ki ne oči so bile utrujene, urno. I repetava svetloba ru-'^ , . . v % ... v. v- . , , v,(j-rde ustnieo so se ji nasobile. mene lue-i so je bleščala dalee,„ , . , , po temni valujoči se ravnini. Sla je vzdolž grebenov tihih čeri. Tn še ved no se ji je sli-salo, da euje krike. Kaposled je zagledala ravno pro dselioj ftknpino moških. Postala jie. Takoj ji je zmrtvelo. Moški so OlTATILJEM j« mano, kako se je vse podraiilo tn imvnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki saaigurajo redno dopofcfljanje Usta, lahko gredo upravnižtru na roke • tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO dE DANES in ne čakaj, ta na opomin, ker a stem prihranite upravnrifctvu nepotrebne stroške? Spet se je zagledala v kame-nieo. ki je bila ko srebrna in udarila jo - palico po skali. "Le teci. bela voda?' je mrmrala. "Teci preko njegovih razgrabi jenih ko-ti. Ti jeeava čarovnica, ti si vse videla u-teeeš. ti čarovnica.'' Tako je hehljala ob studeneu. ki se ji je po svoie posmi-hal. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Knjižica daje poljndna navodila, kako ikwHH unertlfkf drfavljan (V ilormXBnn C«M M rrnUw ftoibite pri Knjigarni .Slovenic Publishing Co., 21 fi West lKth Street. New York 11, N. Y je dosegla tak višek, ko je bil v časopisu članek napadajoč Jose Olmedo. ker zagovarja zakon za obvezno poučevanje katoliškega nauka. Ta dokodek kaže. kako slaba je opozicija proti revoJnoi-jonurni vladi, kateri je imeno-toa na čelu general Eldemiro Farrell a v re-ulei je v moči poroči;'k Juan Peron, delavski 111 vojna minister. Javnost ni pokazala nobenih znakov' protesta, ko je bil La Piensa ustavljen. Če izvzamemo nekaj odobrasvanja v tekmujočih časopisih, se tisk ni zmenil za ta dogodek, in javno mnenje, ki je kazalo nekaj razburjenja, se je hitro pomirilo.. Priznano je, da opozicija ni i v stanu poslužiti se prilike za protest, in ta dogodek je pokazal tudi vladno premoč. Manifest železniških delaveev, ki podpira vlado, tudd kaže, brezbrižnost javnosti kar se tiče diktature. Tukaj poročajo, da se vsem upokojenim delavcem, ki ne bi podpirali manifesta, grozili z otrgatA^jo pokojnino. Pravijo tudi, da je manifest napisala vlada. TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Mart of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o comer ni bilo pisano še nikdar poprej. ''Najbolj razburljiva povest v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po posti. Ker J*» zaloga teh knjižk- y.^lo omejena, priporočljivo. pošljite naročilo prej ko mogoT-e. K naročilu priložite v dobrem zavitka jfotorlno oz. znamke . — Naročile laliko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 21« VV'e*t |Hrti NtreH N>w York II. N. Y. 1'elrr Jereb—OSKM ZBOKOV (■»• Alti tn ■mAuiI)............ M Moški zbori OSKAK DRV: RiirMr«; (»J, moj Ao«-*>l ^ Inf ; Kam ml. fantje, drav v tu pnj-demo ......................Jt OH KAK DRV: .Sre^n, IJnln t moja; Ko i>tW fa na tuj** itrn; Sn«»l; MoJ -|« aranjuka . . M V«o nnč prt potort ............M Jnrjvva .......................m H«xil Mirka ilomn; Kaj firn«*-K* hočem; Zdrarlra .........M VASILIJ Ml KK In A ................... lir« peami, (PrrlavM) a Mail himni, dvagtaana .................... iiarakl odaaevl. (I«tearaar). UL zvezek. M M /olo, oblačili ~o me, redili.. To mi je zadoščalo; nisem potreboval drugih reči, nikoli nii-em terjal ničesar drugega. In vendar, Jacques, r.li misliš, da ne bi lahko kaj^ zahteval?" "Gotovo gotovo, ljubi moj Pierre! Vrhu vsega drugega zahtevaš lahko brezmejno mojo hvaležnost! • A prosim, izrazi določneje!" "Rad bi poračunal s teboj!" 0 *'Ot saj me vendar neče? zapustiti?" "Teb'1 zapustiti, Jacques? Tega pač ne! Kvečjemu, če M me zapodil! Upam pa, da umrem na seuillonski pristavi, k tkor s4a mi tu umrla oče in mati.n' "Mislil sem si že, da nameravaš--Tedaj ti ne zahte- a dru rega, kakor to, ka^ ti dolgujem! To je tvoja pravica naredi si sam račun." "Oe računam vsako leto po sto frankov od stiridestih let, potem znese to ravno 20,u.»0 frankov." "S'abo računaš, mili Pierre. Pozabljaš interesov tega ha branega kapitala." 44Potemtakem bi zne-lo--" "Najmanj trikrat pe 20,000 frankov." Rouvenat veselo po^k«»či. ''Ali hočeš morda s\'_j denar naložiti kam drugam?" T' >vpraša Meller. * "Tega ne," odgmori starec v zadregi. » "Pa vidiš; jaz i imel rad enurat lepo vsoto v lokah. Morda bi utegnil ž njo špekulirati, ali tako--" T*os3 stnil: razun e, kaj je hotel ter nehote ga to globoko -ane. "Tu, — evo, kljiv od blagajniee! Vzemi si, koli-1 or hočeš!" Rouvenat odpre blagnmico, v kateri so bili nakopičeni Vole g gotovega denarja različni vrednostni papirji. Vzame dvanajst steb ičkov zlatov. vsak .stebriček po tisoč frankov ' r ;.ih postavi pred Melliorom na mizo. "Mi^liŽ, da je to prvveč?" povpraša ga boječe. "Ne, saf dolgu jem mnego več!'* V pogledu starca se zt»blisne tiho veselje. Ko zapre zopet iagajtio. izroči ključ srvojemni gospodarju. Ta ga dalje ni ovpraševal.. Rouvenat vzame >voj zaklad ter ga skrije v posteljo pod vzglavjo, kjer je to noč prav slabo spal. 1 Zmerom f*e mu je -delo, da si ši stokanje uboge Lucile: "Jaz sem ,»rolcieta-- Ko »e je delal dan, vstane, obleče pet jokmš, kakor včeraj kakor daree ponoči! Ali boš sedaj zmerom jokala t" Lucila stisne ginjenu otroka na strce v c na tu roko,. "Pierrs, edini mi prijatelj," pravi. . "Mali Leon bode ze vedel kaj fcte zan j stori li! On vas tedaj tudi sam zahvali. >a, Pierre, jaz sprejmem vn&e darilo — za njega! Bog vam totero nlačaj!" v Ir. \i hočete zopet t pore, Lucila?" "Par (Nadaljevanje prihodnjič.) ZAPISNIK 1 jin to je pokazal z radodarnimi SEJE IZVRŠNEGA ODBORA! .prispevki, tki so boli nabrani SANSa dne 12j APRILA 1944 na shodu. Vsota je bila več- Nta seji izvršnega urada Slo-'J'a' kot 80 P™aZl fmancno Poročilo za mesec bi hotela Sheiman v Oliica-u. ianuar» februar 111 mar«-so ihfili navzoči sledeči Člani od- jemkl treh Iliesecev znašali koral predsednik Etbin Kri- $8'443'87' lzdatkl istočasno pa stan, pirva podpresednim Ma. $6'626'55" °d ^tanovitve Slo rie Piisland; dragi podpredste. V0I^ke-a narodnega sveta do Janko N1. Rogelj; pomožni ta j- 31 TnS šteje raraa 100 usta-narodnega sveta, na katerih je nnvljenih podružnic, izmed ka-zastopal ISANJS. Poroča tudi o ter i h pa je nekaj neaktivnih. Banana bilanca 31. znašala $19.872,6.1. seveda v delati zvečer in pozno v noč Visak dan na sivojem domu. Pri pošiljanju kamqjanjskega nvi-teriala našim odbornikom in podružnicam mi je pomagal v par slučajih tudi brat Cainkar in trposlenec pri upravi Pw>-svote brat John Rak. Skušal sem dobiti za urad veščo in Potem poda Rou- velikem uspehu shoda SAKBa ki se je istočasno -vršil v SIo-venskem domu na Butler St na katerem je poleg njega go-'meseerio. veril tudi br. Rogelj in še ne- marca je kateri drugi govorniki od Vse-slovanskega kongresa. Shod so priredile naše podružnice iz zapadne Pennsylvanije fin federacija društev SOTJ. Zelo značilen je bil nastop pittabur-škega župnika Rev. Kebeta ki. je tudi blagajnik lokalne podružnice in je v svojem govora poudarjal pravilnost &eda-njega SA^Sovega dela in je na gla<šal, da se delo po istem na-čdnu tudi nadaljuje Napravil je zelo dober vtU na navzoče, kot je sodelovanje srbskih in hrvaških govornikov. Po shodu je imel tudi sestanetk z raznimi zastopniki naših podruž nic. Drugi dan po shodu je zbolel, a se je kljub slabosti vrnil domov, kar je njegovo stanje še poslabšalo. Bolezen ga je položila v posteljo in ni mu bilo mogoče vršiti nobeneea . , , - * , . dela. niti navadne korespon-,JO dobra' sta*na dola denoe^ Veled tega prosi odpuščen ja vseh onih, katerim na važna pisma ni mogel odgovo-s fit i. Celo na to sejo je prišel z velikim naporom. Poročilo predsednika se vza me na znanje. Ptvsl podpredsednica Marie Prisalnd poroča: Z ozirom na • o, da se radi nezadostnega Časa na občnem zboru SANSa, vršečega se 8. januarja letos, ni uredilo par vaižnih zadev sem svetovala bratu predsedni ku. naj Okliče sejo na-sega odbora ob konČu januarja ali v pričetikn februarja. G. Kriis tan mi je naznanil, da se bo ^eia vnšila v februarju. Ker seja ni bila sklicana, sem zadnji mesec prejela poziv od br. Jos. Zalarja, blagajnika odbora. naj kot podpredsednica skli Čem sejo izvršnega odbora SANBa. Kk>r sem istočasno pre iela obvestilo od brata tajnika. da se bo seja vršila danes, nisem v temi pogledu podvzela ni kakih korakov. Bal je po ročasn, da želim izstopiti iz Združenega odbora južnoslo^. Ainerikancev kot zastopnica SA*NSa. Brata tajnaka prosim naj o tem obvesti zadevni odbor. ; , Poročilo se vzame na znanje. , Drngi podpredsednik br. J N. Rogelj poroča, da je o n-»pesnosti shoda v Pittshurghu že poročal brat predsednik, radi »tega ne bo ponavljal poročila- Narod se popolnoma strinja s politiko, iki jo vodt SAIN6 shodov je radi (istega vzroka bilo odloženih. Ravno tako je velika zahteva po Adamiču katerega je veliko delo pri Združenem odboru fizično in živčno izdelalo. Razen nastopa v Brooklvnu 2. marca se ni pix ir Nad vse razveseljiva gia.-U-na ttM-liiiicoior i^ra GIRL", v kateri iia^topnjo Betty ne 18. ebrnarja se je vrsi- ročna blagajna pa $14,37. . - _________ ____ iDne 20. januarja je brez o-|jri ^ksekutivnega odseka bičajnega obvestila zapustil Združenja odboia, na kateri službo v našem uradu Zvonko K°m nadomestoval našega pred Novalk, ki je opravljal pisarn i-|?edni,ka' Vabil° mJ je poslal ška dela za SAXS ravno eno:br' Adamič, ker se brat Kri-letoi Dobil .je delo v uradu I^!1 rn Jmow. rmi-Inlno. vpombtM. KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO 216 West 18th Street New York 11. N. Y. Tukaj J* t rni -anil knjicl VSF, k\k vam je tkeka vi:i»eti o TEM—K \K ZEI.ITK I KIDKI ATI: Kl.tmn flanUnv \ :im P<>«lri»ltn<> pojjt-i »e o vrtmrkhii, o saddri h» irjanjii. o r'lojmjn in n,krbi ir|H VajnwfjMi (, w VUTN\KST\0 »KKZ ZEMIJE: n«v» n.H«Kh. /» ■mi^vnnjr ftkndlji«rrr, (iijrnj*' »litjih rant lin. m>vr (mlarlnr rvi-ttir! _ *lwf-i»dnii kn/.iln vam ,hiip takoj, kar frlitr. I'rlrrjrnn ra t«otl«n pon*>hir v Z«lru7i-nih driatah, rn w^.ko »milj« In r^iU M'/nnn. T« knjic» J«* urrdil 1» .SKV- W»l It. II. S. A., po/nan* a>«Wu i irtimntrn, ki kb rrnijo %rtnan«ki I*-Tfdrnrl. KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City i <; R K 28 Magda < l^ra' AM7I1 HcDif«" Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače šivali Spisal Damlr Felgel Kreutzerjeva sonata Spisal L. K. TtilKtoJ 12 Frank Baron Trenk Po raznih virih napisal Ojnro Paadurie 19 Študent naj bo 29 Peterčkove poslednje sanje I I — Sp|!»a| dr. F. Petronlo 35 Praški Judek Spillmannova povest — Pre-vel Josip Vole 38 Tončkove sanje na Miklav iev večer (Ijrra> - J. ErMtalktB F. tU* VC#F®Ker Je zaJopa teh knjig win omojenu, Jp pH nanifllu priporočljivo ome-l^^nltl več zbirk, «la nam bo na ta naOn mogoče vaakeca xadoroljlti.