PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije)
85723
“.aie4r3ruvpp9o,ovin' Cena 700 lir - Leto XLII. št. 253 (12.578)
Trst, nedelja, 26. oktobra 1
	Tlx 460270	
!> ~	P	
Ch »		
O “		
O -	2	
-A	v	
ZA	z	
- ro	S-	
?	2>	%
rn	T.	
X'	Z	vi
	r_	*•
	5~!	
	!■*:	>
	Z	2>
	H	
	n	
Danes ob 10. uri v tržaškem Kulturnem domu osrednja slovesnost
Praznik našega gospodarstva
Temelji narodne zavesti
BOGO SAMSA
Danes ob 10. uri bo v tržaškem Kulturnem domu osrednja slovesnost ob štirideseti obletnici ustanovitve Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ob 20.30 pa bo v goriškem Avditoriju skupna osrednja Gregorčičeva proslava.
Dva pomembna dogodka, ki na videz nimata nič skupnega. Kaj povezuje rahločutnega Goriškega slavčka s trgovci, obrtniki, bančniki, industrije! in z ostalimi gospodarstveniki?
Ta vez namreč obstaja, je bistvena in mnogo trdnejša, kot si morda predstavljamo. Danes slavimo obnovo našega gospodarstva skupaj s kulturnim praznikom, praznikom slovenske besede. Gospodarstva ni brez kulture, kot ne more biti kulturnega brez gospodarskega razvoja. Slovenski protestanti so zrasli iz Plodnih tal porajanja slovenskega Meščanstva. Razvoj našega gospodarstva je v preteklem stoletju temeljil na širjenju pismenosti, na ustvarjanju mreže slovenskih šol in na naraščajočem vplivu domače inteligence.
Fašizem je časovno sinhrono in z enakim divjim besom zatrl slovenske banke, slovenske šole in slovenske kulturne domove. Dobro je vedel, zakaj. Po vojni je bilo na Primorskem težje obnoviti kulturno pogorišče kot od tuje soldateske požgane domove in gospodarske objekte. Hitrejši razvoj se je pričel, ko je zrasel nov rod izobraženih ljudi.
Ni gospodarskega razvoja tam, kjer ljudje ne obvladajo svojega materinega jezika, ki je osnova za sporazumevanje, za izmenjavo mnenj, izkušenj. Zlasti pa so z znanjem in torej s kulturo povezane moderna tehnologija, znanost, visoko donosne Panoge.
Ko danes proslavljamo štirideset iet organiziranega gospodarskega razvoja slovenske narodnostne skup-hosti v Italiji, v resnici častimo visoko kulturno dejanje, s katerim smo dstvarili zdrave temelje za nadaljnji razvoj.
Vez med dvema praznikoma je to-rri očitna in globoka, izraža plodno simbiozo človeške ustvarjalnosti na različnih področjih.
Slovensko gospodarstvo v Italiji je v teh štiridesetih letih preživljalo različne faze in doseglo zavidljivo stopnjo razvoja. Pri tem pa je bila-zanj vedno značilna izredna širina, stalno in plodno vključevanje v širše
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Glavna neznanka ostaja
Craxi: Revkjavik aokaz večje pogajalske volje
Tajnik KD De Mita kritičen do PSI in KPI
RIM — Reykjaviškega srečanja med Reaganom in Gorbačovom sploh ne gre podcenjevati, saj je to mejnik, ki ne dovoljuje povratka, a ZDA in SZ naj odpravita sleherni dvom o pravi pogajalski volji. To je srž izjav predsednika vlade Craxija za turinsko Stampo. Mali vrh na Islandiji je po njegovem bil pretežno pozitiven, ker je dokazal, da sta velesili odločno pripravljeni na pogajanja o bistvenih problemih, tudi sicer pa so bile na njem nakazane sporazumske smernice, ki morajo postati jedro razgovorov na naslednjih sestankih.
Glavno zapreko, ki je napoti dvostranskemu dogovoru, predstavlja seveda ameriška strateška obrambna pobuda SDI. Tu se zastavljata po sodbi Craxija dve vprašanji. Prvič: se bo SZ o vesoljskem ščitu tvorno pogajala ali pa bo s prejudici dialog paralizirala? Drugič: bodo ZDA, ki zatrjujejo, da so se voljne pogajati, pripravljene dati Sovjetski zvezi dovolj prepričljiva jamstva? Prav iz okoliščine, da na vprašanji zdaj ni mogoče odgovoriti, se porajajo dvomi o pravi pogajalski volji supersil, ki je »vohunska vojna« gotovo ne bo učvrstila.
Ministrski predsednik je naposled zanikal, da se je Evropa med srečanjem v Reykjaviku obnašala samo kot gledalka, čeprav sta državnika obrav-
navala probleme, ki jo neposredno zanimajo. Poudaril je, da so evropski interesi našli pravo mesto na pogajalni mizi, kajti beseda je bila tudi o raketah kratkega dometa; ki dajejo prednost Sovjetski zvezi. Po omembi, da se je Italija že pred časom opredelila za ničelno opcijo, je Craxi naglasil, da si bo rimska vlada še naprej dejavno prizadevala za pomiritev, ne bo pa igrala posredniške vloge, ker je tega nihče ni prosil.
Včeraj je spregovoril tudi glavni tajnik KD De Mita, vendar o notranjih zadevah. Na Craxijevo večkratno zatrdilo, da vlada v koaliciji sloga, je odvrnil: »Do naravnega izteka mandatne dobe bo moč dobro delati, čeprav so nekateri nepotrpežljivi, kar kdo tolmači kot poskus onemogočiti stabilnost vladi, ki bo zamenjala sedanjo. Ko bi vsi ravnali tako, bi nastal kaos.«
De Mita obtožuje socialiste, da probleme le nakazujejo, namesto da bi jih tudi reševali, in da ga spominjajo na delovanje KPI po družbenih pretresih leta 1968. Komunistom pa očita, da so KD sprva dolžili nazadnjaštva, a nato jeli osvajati njena stališča o »socialni državi«. Kritizira pa tudi predlog KPI o enozborničnem parlamentu, čeravno priznava nujo po nekakšni »diferenciaciji« med zbornicama.
V Assisiju se bodo zbrali predstavniki vseh verstev
Jutri v domovini sv. Frančiška »svetovni dan molitve« za mir
...tu rod je moj, tu moj je kraj...
SANDOR TENCE
ASSISI — Domovina sv. Frančiška, zavetnika narave in sprave med narodi, bo jutri prizorišče edinstvene manifestacije. Prvič v zgodovini se bodo tukaj zbrali predstavniki vseh veroizpovedi, da skupno izpričajo naravno hrepenenje po miru in po strpnosti na veličastni manifestaciji, ki bo nedvomno presegla ozke verske meje ter
Brzojavka dolinskega župana
Ob svetovnem dnevu molitve je dolinski župan Edvin Švab poslal vatikanskemu državnemu tajništvu naslednjo brzojavko:
V imenu občanov in uprave občine Dolina (pokrajina Trst), ki z dejanji in v Svoji zavesti uveljavljajo geslo PACE, CONV1-VENZA, LAVORO - MIR, SOŽITJE, DELO, pošiljam našo popolno podporo in bratski pozdrav pobudi IZ ASSISIJA ZA MIR V SVETU, obenem obnavljamo naš poziv od 1. julija 1986 - svetovnemu dnevu denuklearizi-ranih občin.
Zupan Edvin Švab
odjeknila kot univerzalno zborovanje »ljudi dobre volje«. Da ne bo ostalo vse le pri besedah in pri dobrih namenih so udeleženci, na papeževo pobudo, že podpisali spomenico, v kateri pozivajo, naj za jutrišnji »svetovni dan molitve« povsod v svetu utihne orožje in naj strpnost in sprava, vsaj za en dan, utišata mitraljeze in topove.
Bomo videli kako bodo na ta poziv odgovorili v Iranu, Iraku, Afganistanu, Libanonu ali Nikaragvi ter na ostalih prizoriščih nasilja in oboroženih spopadov. Vabilu za vsaj enodnevno premirje so se doslej odzvali pripadniki irske republikanske vojske in vlada iz Šri Lanke, katere vojska bo jutri prekinila spopade z muslimanskimi gverilci Tamil.
Pobuda za jutrišnjo »molitev za mir« je dal osebno papež Janez Pavel II., čeprav je vatikanska diplomacija imela že dolgo časa v načrtu to srečanje, ki torej še zdaleč ni sad improvizacije. Nasprotno je sad premišljenih in potrpežljivih zakulisnih stikov ter pogajanj, v katerih je sveta stolica od vedno mojster. Vatikan bo tako na najboljši način izkoristil svetovno leto miru Organizacije Združenih narodov, ki sicer poteka precej v zatišju, tudi zaradi političnih in finančnih težav, s katerimi se sooča mednarodna organizacija. Papež je dal srečanju v Assisiju izrazit verski
NADALJEVANJE NA 2. STRANI

H&,.	' • v
‘ .-r- vf
PROSLAVA SIMONA GREGORČIČA GORICA, AVDITORIJ Danes, 26. 10. 1986, ob 20.30.
Veličastna manifestacija za mir
Je bila včeraj popoldne veličastna manifestacija za mir, ki se ‘om miru in* St° tis0t >iudi- Udeleženci so izpričali svojo privrženost
je je idea-
(AP)
Sinoči v Trstu v 5. kolu košarkarske B lige
Zaslužena zmaga jadranovcev
TRST — Po treh zaporednih porazih so sinoči Jadranovi košarkarji v 5. kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva zasluženo premagali enega izmed favoritov te lige, moštvo Pallaca-nestra Ferrare. Jadranovci so končno zaigrali, kot znajo, čeprav so tudi tokrat napravili kako nepotrebno napako. Našim fantom pa je treba čestitati za požrtvovalno in odločno igro, za borbenost.
Srečanje se ni pričelo najbolje za jadranovce: gostje so v 7. min. povedli s šestimi točkami razlike (14:8), minuto pozneje pa z osmimi (18:10). Tedaj pa so naši zaigrali kot prerojeni: v obrambi so bili izredno odločni, v napadu pa, z Banom na čelu, dokaj uspešni. Zmanjšali so tako zaostanek na eno samo točko (17:18), da bi nato zopet nekoliko popustili (gostje so povedli za sedem točk) in si spet opomogli,
tako da so sklenili polčas s petimi točkami prednosti.
Bali smo se, da bodo jadranovci, kot se je večkrat doslej pripetilo, popustili v začetku drugega polčasa. Zgodilo pa se je obratno: naši so izredno poletav-no pričeli in si v 25. minuti priigrali kar 17 točk prednosti (55:38). Gostje so torej v petih minutah zbrali borne štiri točke. Vseeno pa niso vrgli puške v koruzo. Jadranovce je zajel »strah pred zmago« in v 35. minuti so imeli le še tri točke prednosti (64:61). Ban in tovariši pa niso izgubili glave: z nekaj uspešnimi meti Sandija Rauberja in s »trojko« Štefana Guliča so si zopet priigrali zanesljivo prednost in tudi povsem zasluženo zmagali.
V Jadranovih vrstah so tokrat vsi zadovoljivo igrali. Naši so nastopili le v devetih, ker si je dan prej na treningu poškodoval gleženj Stoka, ki se bo moral zdraviti približno deset dni.
Gostje so se predstavili kot solidna in homogena ekipa, ki pa je bila proti Jadranovi hitri igri v velikih težavah. Gurtner, Monari, Manzin in »play« Bortolini so bili od gostov najboljši.
Veselje v Jadranovem taboru po tej zmagi je bilo seveda veliko. Tudi navijači so z velikim navdušenjem pozdravili toliko pričakovani uspeh svojih fantov. In ne samo igralcem je treba čestitati za to zmago, pohvalo
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Meblo in Val Kmečka banka uspešna v gosteh
NA 14. STRANI
Ob 7-letnici Statuta iz Guernice o delni avtonomiji Baskije
V Španiji umorili vojaškega guvernerja baskovske province Guipuzcoa gen. Gila
MADRID — Domnevna skrajneža vojaškega krila organizacije ETA, ki se bori za popolno avtonomijo Baskov, sta včeraj dopoldne v San Sebastianu z bombo ubila 59-letnega vojaškega guvernerja baskovske pokrajine Guipuzcoa Rafaela Garrida Gila, njegovo ženo Isabel Velasco in 16 let starega sina Daniela. Ko se je peugeot, v katerem so bile žrtve, moral ustaviti zaradi rdeče semaforske luči, sta se mu približala mlada moška na motociklu in z magnetom pritrdila na njegovo streho torbo z eksplozivom, ki je po nekaj hipih popolnoma uničil avto. Šofer Norberto Jesus Ferrer leži na bolniški postelji v kritičnem stanju, ranjenih pa je bilo še osem pešcev.
Pozneje je počilo še pet bomb, ki so poškodovale filiale družb Citroen v Ordizii, Peugeot v Vergari in Opel v Urretxuju ter blagovnico in tržnico s francoskim kapitalom Simago v upravnem središču Euzkadija Vitorii.
Škoda je velika, štiri osebe pa so bile ranjene. Vsaj v treh primerih naj bi šlo za protifrancoske represalije članov
ETA, ker je Chiracova vlada izgnala več njenih pripadnikov. Med temi je Agustin Azcarate, ki je zdaj zaprt v Madridu in ga imajo za pristaša teroristične celice »Guipuzcoa« v sklopu vojaškega krila ETA, o kateri policija meni, da utegne biti kriva za umor generala Gila. Slednjega je vodja stranke Euskadiko Euskerra (baskovska levica) Juan Maria Bandres označil kot »demokrata, ki je bil pripravljen na dialog«, atentat pa je ostro obsodil tudi predsednik Nacionalistične stranke Baskov (PNV) Xabier Arzallus.
Umor je sovpadel s 7-letnico odobritve Statuta iz Guernice, ki je Baskom dodelil določeno avtonomijo, a ga skrajneži ne priznavajo, in s shodom stranke Herri Batasuna (politično krilo ETA), ki zahteva pogajanja z vlado za rešitev baskovskega problema. Premier Gonzalez je rekel, da se vlada ne bo pogajala s teroristi in dodatno utemeljil petkovo ustanovitev resorja za varnost, ki ga bo vodil Rafael Vera.
(dg)
• Dan molitve
NADALJEVANJE S 1. STRANI pečat in ni mogel res narediti drugače, saj bi lahko vsak namig na politiko sprožil polemike in nepotrebne nesporazume, ki bi nedvomno zasenčili pomen pobude. Prireditelji so zato od politikov in državnikov povabili v Umbrijo le generalnega tajnika OZN De Cuellarja in kot gostitelja, italijanskega predsednika Cossigo.
V Assisiju se bodo zbrali katoličani in protestanti, Judje in muslimani, budisti in hinduisti, pa vse do predstavnikov afriških tradicionalnih verstev. Prišli bodo gotovo tudi iranski in libanonski šiiti, ki so protestirali, ker jih nihče ni povabil in je zato Vatikan hitro popravil »napako«. Veliko pričakovanje vlada tudi za prihod predstavnikov orientalskih pravoslavnih patriarhatov (posebno za ruskega), ki že dalj časa očitajo poljskemu papežu prenapete in preveč goreče katoliške »vdore proti Vzhodu«. Udeleženci srečanja bodo ves dan molili v ločenih krajih in svetiščih, nakar bodo skupno z Janezom Pavlom II. v sprevodu dosegli samostan, kjer je živel in ustvarjal sv. Frančišek.
Assisi bo torej jutri svetovna prestolnica miru. Papež ni naključno izbral tega kraja'za to srečanje, saj so frančiškani od vedno v prvi osebi angažirani v boju za mir, včasih tudi v nasprotju s strogimi vatikanskimi navadami. Znana so njihova vztrajna prizadevanja proti jedrskemu orožju in proti oboroževalni tekmi na sploh, ki so jih brez dlak na jeziku večkrat izpričali tudi Reaganu in Gorbačovu. Frančiškani so bili v prvi vrsti tudi na mnogih mirovnih manifestacijah.
SANDOR TENCE
# Temelji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
tokove mednarodnega sodelovanja. Spodbujalo in prispevalo je k odprti meji, k ustvarjanju tesnejših gospodarskih stikov in s tem tudi k utrjevanju miru in sodelovanja.
Slovensko gospodarstvo je tudi eden temeljev naše narodnostne zavesti, saj ustvarja pogoje za zaposlovanje, za delo in za življenje v domačem okolju. Tudi prvi razred slovenske osnovne šole v videmski pokrajini je nastal zahvaljujoč se plodnim prizadevanjem gospodarstvenikov, ki so ustvarili domača industrijska in druga podjetja. Ustanovitev tamkajšnje sekcije SDGZ je ista zmaga kot ustanovitev slovenskega otroškega vrtca.
Ob tem pomembnem jubileju prihajajo številne čestitke demokratičnih osebnosti in različnih predstavnikov, ki se jim pridružujejo iskrene želje vse naše skupnosti za nadaljnje uspešno in plodno delo.
BOGO SAMSA
Velika Britanija zahteva obsodbo Sirije Zadrega med državami Evropske skupnosti
LONDON — Velika Britanija je včeraj s 14 skrajšala na 7 dni rok, do katerega mora Sirija izprazniti svoje veleposlaništvo v Londonu. Sklep so sprejeli zaradi enakega sirskega ukrepa, obenem so poostrili budnost v svojih veleposlaništvih, saj se bojijo terorističnega maščevanja.
Bolj kot te diplomatske praske po ptekinitvi odnosov med Londonom in Damaskom pa je pozornost osredotočena predvsem na dolgotrajne posledice te najhujše britansko-sirske krize. Tudi sirska prepoved, da bi se britanska letala posluževala sirskega zračnega prostora, kljub težavam za letalske družbe, predstavlja le običajno folkloro v podobnih primerih. Nedvomno so resnejše dolgoročne posledice. London bo že jutri zahteval od zunanjih ministrov EGS, da v Luksemburgu sprejmejo »enotna stališča do Sirije«, ki je po britanskem mnenju vpletena v spodleteli atentat na potniško letalo izraelske družbe El Al.
ZDA so že prehitele morebitno skupno odločitev Zahoda z odpoklicom svojega veleposlanika v Damasku. Washington obenem na vse kriplje hvali britansko »neustrašnost in odločnost«. Več si seveda Washington ne upa. Sirija navsezadnje ni Libija. Zanjo kot kaže ne veljajo grožnje, da bo Amerika »kjerkoli in kadarkoli« napadla države, ki podpirajo mednarodni terorizem. Reaganovi previdnosti pa ne botruje samo strah za usodo ameriških talcev v rokah libanonskih skrajnežev. Administracijo bolj skrbi, da ima Sirija kljub svoji radikalnosti precej ugleda v arabskem svetu in v vzhodnem bloku.
Sovjetska zveza je namreč včeraj odločno obsodila britanski sklep s trditvami, da so britanske obtožbe rezultat pričevanja »kriminalca« Nezarja Hinda-vija. Kremelj pojasnjuje svoje stališče, češ da je Sirija vedno obsojala terorizem in da SZ dobro pozna sirsko politiko nasprotovanja terorizmu.
Taka sovjetska ocena je vsaj glede uradnih sirskih stališč pravilna, a kaj ko se je v dobršnem delu preiskav o mednarodnem terorizmu skoraj vedno pojavila tudi sirska sled. Seveda pa se je ni do sedaj nihče upal na glas in uradno navajati. Povsem razumljivo je molčanje Zvezne republike Nemčije. V Zahodnem Berlinu imajo namreč priprtega Nezarjeve-ga brata Navafa Hasija, ki je osumljen atentata na disko »La Belle«. Če je tudi v ta atentat vpletena Sirija, kako torej opravičiti ameriško povračilno bombardiranje Libije.
Druge države EGS niso v nič boljšem položaju. Skupnost ima namreč s Sirijo bogato trgovinsko izmenjavo. Francija ceni sirsko politično trdnost na Bližnjem vzhodu, italijanski zunanji minister Andreotti prav tako ceni predsednika Asada, Japonska pa čaka na evropsko odločitev. Vsi pa pozabljajo na sirski krvavi poskus likvidacije Arafatovega Al Fata-ha, ko je Asad svetu pokazal svoje pravo lice.
Splošen napad šiitov na palestinska taborišča
BEJRUT — Po treh dneh občasnega obračunavanja je prejšnjo noč izbruhnil v južnem Libanonu splošni spopad med Palestinci in borci šiitskega gibanja Amal. Vesti iz juga države so skrajno pomanjkljive, saj druži preprečujejo vsakomur, da bi se iz Bejruta podal proti jugu. Kljub temu pa postaja jasno, da hočejo šiiti postati edina odločujoča sila v južnem Libanonu.
Vesti, ki prihajajo predvsem iz palestinskih virov so srhljive. Šiiti so po napadih na taborišče Rašidjeh pri Tiru prejšnjo noč razširili spopad še na taborišči pri Saidi Mieh-Mieh in Ein el Helvieh, slednje je največje palestinsko begunsko taborišče v Libanu, saj v njem živi več kot 75 tisoč ljudi. Amal seveda trdi, da so spopad sprožili Palestinci pri vasi Magduše nedaleč od Saide. Po vesteh iz prosirskih Habašovih krogov v Damasku, pa so šiiti začeli pravo »čistko«. Pred njimi niso varni niti palestinski civilisti. Kjer je šiitom uspelo zavzeti dele palestinskih taborišč so umori, plenjenja in požigi na dnevnem redu. Pod srditim topovskim ognjem je tudi obalna cesta iz Bejruta proti jugu. To je prvič, da je šiitsko-palestinski spor zajel ves južni Libanon. Tudi tokrat so reakcije mednarodne skupnosti bolj medle, saj Palestince napadajo arabski brati in ne Izraelci.
Med razbitinami tupoljeva odkrili tajne listine o strategiji boja proti Bothi?
PRETORIA — Medtem ko se v Ma-putu užaloščeni Mozambijci poslavljajo od umrlega predsednika Samora Machela, čigar pogreb bo v torek, v Južni Afriki mozambiški in sovjetski izvedenci raziskujejo vzroke o zruše-nju letala. Eni zaslišujejo ranjenega navigatorja Novoselova, ki je v vojaški bolnišnici v Pretorii obtožil Bothov režim sabotaže, drugi pa si na kraju tragedije ogledujejo razbitine tupoljeva 134B. Tukajšnja tiskovna agencija Sapa, ki se pri tem sklicuje na nekega konservativnega politika, poroča, da so med ostanki letala našli »važne tajne listine«, ki naj bi vsebovale smernice o strategiji držav prve frontne linije proti južnoafriškemu režimu.
Tradicionalna okrogla miza »Socializem v Svetu«, ki jo prirejajo vsako leto v Cavtatu, za Dubrovnikom drugem pomembnem letoviškem središču na jugu Jadrana, je tudi letos v glavnem ustregla pričakovanjem, ni jih pa izpolnila. Letošnja tema je bila »Socializem in ekonomija«, razpravljali pa so predvsem v dveh skupinah, od katerih je prva obravnavala temo »Ekonomija socialističnih družb«, druga pa temo »Socializem in kapitalizem v kapitalističnem sistemu«.
Udeležencev je bilo tudi letos okrog 300, prišli pa so iz 39 držav sveta. Tako uvodni govor Aleksandra Grličkova kot številne razprave (številne so bile pripombe na račun časa, določenega za posamezno razpravo) so opozorili na bistvena vprašanja in tudi nakazali nekaj rešitev, nerazčiščenega pa je ostalo še mnogo. Prej ko, slej bo kar držalo, da na tako rekoč globalna vprašanja, žal, ni bilo »globalnih« odgovorov.
Na letošnji okrogli mizi je prišlo zlasti do izraza, da so med pripadniki v enem ali drugem bloku presenetljive, pa tudi velike razlike že pri tolmačenju posameznih gospodarskih pojavov. Pri zahodnih predstavnikih, zlasti pa seveda pri Američanih, so tisti, ki vidijo možnost nekakegasocialističnega napredka celo v podpiranju liberalnejšega gospodarskega razvoja, so pa tudi taki, ki resno svarijo pred bolečimi svetovnimi problemi, kot so na primer dolgovi nerazvitih dežel.
Dilema gospodarskega razvoja: spremeniti ali popraviti?
Američan Pavel Switzi je na primer mnenja, da bo problem dolgov, kolikor se ga v Združenih državah ne bodo lotili z resnejšega zornega kota, neogibno pripeljal do kraja ter do domala totalne gospodarske depresije, kakršna je bila leta 1930.
Odnos razvitega sveta do slabo razvitih dežel je grajal na okrogli mizi tudi Francoz Michel Beaud, ki je med drugim navedel, da žal tudi neposredni socialistični dejavniki v posameznih zahodnih deželah ali kaj malo vedo ali se ne zanimajo za probleme držav v razvoju. Beaud spada med dosledne zagovornike nuje, da se socialistična gibanja tesneje povežejo med seboj v boju proti »velikim ekonomskim in političnim silam in sistemom«. Naslanja se pač na teorijo, da bo socializem v tisti državi, ki se bi gospodarsko zapirala in se bo hotela umetno ločiti od drugih, neizbežno propadel.
V vzhodnem bloku pa so značilne razlike med posameznimi deželami in njihovimi predstavniki posebno pri problemih planiranja ter upoštevanja tržnih
zakonitosti. Zanimivo je, da so bile te razlike še nedavno komaj zaznavne, so pa zdaj kar očitne. Najbolj opazne so te razlike med Češkoslovaško in Nemško demokratično republiko na eni ter na primer Poljsko in Sovjetsko zvezo na drugi strani. Poglejmo: Vzhodni Nemci so v Cavtatu domala odklanjali vsako vprašanje in seveda polemiko, češ, pri njih pač teče vse po loju in če se kje kaj zaplete, to je bolj trenutna težava kot dolgoročni problem. O svojem planiranju so trdili, da je neoporečno in da resnejše zaplete pač ugledno reši »partija«.
Presenetljivo udarni pa so bili tokrat v zvezi s potrebami po reformah sovjetski predstavniki. Zlobin Konstantinovič je na primer kar odkrito poudarjal, da se bo gospodarstvo Sovjetske zveze izboljšalo samo tedaj, Jro bodo vanj vključili elemente blagovne proizvodnje. Podob-■no pogumno je nastopal denimo tudi Leonid Abalkin, ki je svojo razlago o gospodarskih perspektivah Sovjetske zveze — seveda po uvedbi reform zasnoval izredno optimistično, bil pa je dokaj meglen v odgovoru na vprašanje, kako
na primer rešiti problem produktivnosti, ki v SZ še zmeraj vztrajno pada.
Večina udeležencev je brez pomislekov podprla stališče, da je stvarna demokratična ureditev tudi pogoj za dober gospodarski sistem in uspehe, prav tako pa so večinsko pritrjevali priporočilu o tesnejši povezavi med socialističnimi deželami in dejavniki in o zavestnejši naslonitvi na lastne sile. Vratuša je v zvezi s tem spomnil, da so o slednjem veliko razpravljali tudi na zadnji konferenci neuvrščenih v Harareju ter o »lastnih silah« sprejeli tudi čvrste sklepe.
Pozornosti je bila deležna ugotovitev, da socialistična gibanja zanemarjajo nujo, da se prično delavci bolj in globlje zanimati za tehnološki napredek, ki je vsak dan bolj silovit; jugoslovanski udeleženci so v glavnem delili mnenje Cvetke Mlakarjeve, ko je o jugoslovanskih razmerah rekla, da so v znamenju velikega disproporca med »proizvajalnimi silami«, ki so žal skromne, in proizvodnimi odnosi, ki pa so kajpak zmeraj bolj zahtevni. Podpore je bilo deležno tudi mnenje Branislava Šoškiča o plani-
ranju, ki je bilo prav tako pogosto obravnavano na okrogli mizi. Podprl ga je, vendar s tem, da »planiranje ne sme otežkočati in preprečevati utemeljenih samostojnih odločitev posameznih gospodarskih dejavnikov«.
MIRO KOCJAN
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Mon-tecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po glasovanju v deželnem komiteju
V PSI se je oblikovala nova reformistična struja
VIDEM — Včeraj smo poročali o glasovanju v deželnem komiteju PSI, ki je dodelilo zmago poslancu De Car-liju. Zmaga pa je bila pičla, člani komiteja so namreč potrdili poročilo deželnega tajnika Trombette, večino pa je določil en sam glas. Renzullijevi pristaši, ki so se postavili po robu De Carliju, pa niso glasovali. De Carlijeva večina je torej le delna.
Včeraj pa je prišla vest, ki sporoča, da so se tako imenovani reformisti združili v strujo, ki so jo poimenovali "Area Craxi". Prevod imena je težaven, povsem jasno pa je, da se nova struja sklicuje na politiko vsedržavnega tajnika. Bolj od imena, saj Craxi odkritih nasprotnikov v bistvu nima, pa je pomembno dejstvo, da si nova struja želi drugačno politiko PSI na deželni ravni. V novi struji so podpredsednik Deželnega odbora Renzul-li in še Saro, tržaški deželni svetovalec Carbone in Ferruccio Nilia. Struja bo nastopila na deželnem kongresu PSI in namerava sprožiti široko diskusijo.
O nekaterih točkah programa nove struje smo pisali v bistvu že včeraj. Politična osnova nove struje je v okrepitvi refomistov in odnosov z laičnim polom. Struja si želi navezati tudi stike z vsemi tistimi družbenimi komponentami in skupinami, ki so nosilke novih družbenih in socialnih potreb. Gre torej za večji posluh za krajevno problematiko in za skupine, ki delujejo v določenih okoljih, niso pa nujno strankarsko obeležene.
Odnos do KD, ki ga nakazuje nova struja, je v tekmovanju, ki mora sloneti na jasnih programskih izhodiščih. PSI naj se ne le pogaja s KD in pri »tem izvaja protislovno politiko, ampak naj postane os reformističnih gibanj in naj odgovarja dejanskim potrebam in s tem vodi bitko za dejansko obnovo dežele.
Drugo vprašanje, ki si ga struja postavlja, govori o stanju znotraj stranke. Kongres naj izvoli vodstvo, ki bo znalo voditi jasno politiko in to brez oklevanj in očitnih protislovij. Skupina bo v kratkem pripravila posebno posvetovanje.
Poklon bazoviškim žrtvam
IDRIJA Trije polni avtobusi idrijskih upokojencev - med temi so bili v večini bivši borci NOV in aktivisti OF - so tokrat odpeljali preko državne meje.
Pred spomenikom bazoviškim žrtvam so po priložnostnem govoru položili velik šopek s slovensko trobojnico, spomin žrtev fašističnega nasilja pa so počastili z enominutnim molkom.
Enaka spoštljiva slovesnost se je ponovila tudi pri spominski grobnici nekdanjega fašističnega koncentracijskega taborišča v Gonarsu.
Idrijski upokojenci so si že ogledali spomenik žrtvam prve svetovne vojne v Redipuglii in zgodovinske spomenike v Ogleju.
Ob koncu pa še prošnja odgovornim za spomenik bazoviškim žrtvam: nujno je posekati ali požagati preveč razrasle veje na obeh straneh asfaltirane poti, ki vodi k spomeniku. Spričo ozke poti veje močno tolčejo z obeh strani po avtobusu in povzročajo nepotrebno škodo. Ker bodo Slovenci z obeh strani državne meje še dolgo obiskovali ta zgodovinski kraj, je treba opisano nevšečnost čimprej odpraviti, za kar ne bo potrebno veliko truda.
Pa brez zamere!
JOŽE OBLAK
Orgelski koncert Bojana Glavine
ILIRSKA BISTRICA — Orgle cerkve sv. Petra v Trnovem v Ilirski Bistrici so prejšnjo nedeljo posebno lepo zvenele. Prvič se je svojim someščanom predstavil profesor Bojan Glavina. Z občutljivimi prsti virtuoza je prebiral tipke starih orgel in vdahnil življenje notam J. S. Bacha, C. Francka, J. Alaina in V. Ukmarja.
Bojan Glavina je končal srednjo lasbeno šolo na oddelku za klavir, tudij je nadaljeval na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je obiskoval razred profesorja Huberta Berganta. Že kot študent je večkrat nastopil v Cankarjevem domu. Svoj največji uspeh je dosegel leta 1985 na mednarodnem tekmovanju izvajalcev na orglah v Ločniku v Italiji. Takrat je osvojil 3. nagrado.
Nedeljski koncert je pripravila Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica.
METKA ČELIGOJ
i
O vlogi Studijskega centra Nediža
ŠPETER — Študijski center Nediža zavzema velik pomen v celotni beneški stvarnosti, vendar mora v bodoče še popestriti svoje delovanje in ga razširiti tudi na druga, doslej neobravnava-na področja. O gornjem so se pogovarjali njegovi člani na nedavnem ožjem sestanku in ugotavljali, da bo treba v nadaljnje delovanje Centra vključiti še večje število ljudi. Menijo namreč, da ni dovolj razpravljati o uspehih opravljenega dela, temveč da je pomembnejše podrobno analizirati to, kar še nameravajo narediti.
Študijski center Nediža ima za seboj brez dvoma bogato dejavnost, ki pa ne more edina nuditi spodbude za bodoče delo. V ta namen so si njegovi člani zamislili temeljito analizo sedanjega
stanja, v katerem se vedno vztrajneje kažejo potrebe po odprti razpravi. Vanjo naj bodo vključeni vsi dejavniki, tudi politični. Pri tem pa ne gre zanemarjati pristopa Krščanske demokracije, to pa je nekakšna novost, nikakor pa ne izjema, saj je treba tudi temu aspektu pozorno in odprto slediti.
Levica je doslej dokazala dobro poznavanje kulture teritorija in upravne dinamičnosti, vendar doslej njene komponente, zlasti KPI in PSI nista znali vzpostaviti takih odnosov, da bi zadoščali potrebam etnično-jezikovne skupnosti, kakršna je naša. Verjetno je treba to pripisati njuni pretirani tak-tičnosti. Prav v tem okviru bi bilo potrebno še nadalje razpravljati na prihodnjih prijateljskih srečanjih.
Gerbčeva in Battello o prizivu Sama Pahorja
Profesor Samo Pahor bo moral za svoj uradni priziv, ki ga je pred časom naslovil v slovenščini tržaškemu finančnemu intendatnu, počakati na zaščitni zakonski normativ za našo manjšino. Tako sta pred meseci ministra za finance Visentini in njegov kolega za notranje zadeve Scalfaro odgovorila poslancem KPI in Protelarske demokracije, sedaj pa sta z isto utemeljitvijo odgovorila tudi komunističnima senatorjema Gerbčevi in Battellu. Trenutno ni v italijanski zakonodaji zakonske norme, pravita ministra, ki bi italijanskim državljanom slovenske narodnosti točno in nesporno jamčile pravico, da lahko vzdržujejo stike s finančno upravo v materinem jeziku. Vlada se že dolgo časa sooča in ukvarja s to problematiko, nadaljujeta Scalfaro in Visentini, ter ima namen v kratkem podrobno definirati položaj »slovenskih manjšinskih skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini«.
Gerbčeva in Battello sta v interpelaciji podčrtala, da je zadržanje tržaškega finančnega intendanta v kričečem nasprotju z ustavnimi načeli, z mednarodnim pravom ter tudi z razsodbami pristojnih pravnih teles, začenši z ustavnem sodiščem. Komunistična senatorja sta tudi zahtevala, naj vlada neposredno poseže pri tržaški finančni upravi za rešitev tega vprašanja. Njuna zahteva pa je doslej -naletela na gluha ušesa, (st)
Pregled delovanja beneških likovnikov
ŠPETER — Na nedavnem sestanku organizacijskega odbora Združenja umetnikov iz Benečije so člani vodstva pozitivno ocenili delovanje Združenja v tem letu. Iz pregleda dosedanje dejavnosti izhaja, da bi Beneška galerija lahko postala pravo središče kulture in umetnosti, ki bi povezovalo Furlanijo in Slovenijo. Poleg razvejane kulturne dejavnosti je namreč Beneška galerija večkrat ponudila priložnost za srečanje med raznimi krajevnimi upravitelji in kulturni-
Kulturni program Jesen 86 nadalje vsebuje zanimive pobude, med katerimi likovno razstavo Brunette Di Lenardo in skupno razstavo slik, skulptur in fotografij. Člani Beneške galerije si torej prizadevajo, da bi v svoje vrste vključili vse tiste, ki se zanimajo za umetnost in širjenje kulture.
V Izoli srečanje borcev prekomorskih brigad
V	počastitev 43-letnice ustanovitve 1. in 2. prekomorske brigade NOVJ bo v soboto, 8. novembra 1986 v Izoli (počitniški dom upokojencev Slovenije, Tomažičeva 10) tovariško srečanje nekdanjih borcev 1. in 2. prekomorske brigade in borcev pre-komorcev iz obalnega območja.
Program: od 11. do 13. ure prihod borcev v Izolo; ob 13. uri začetek tovariškega srečanja v veliki jedilnici počitniškega doma upokojencev Slovenije.
V	izvedbi kulturnega programa bodo sodelovali: Oskar Kjuder iz Trsta s sodelavci, recitatorja Stane Raztresen in Ernest Zega, itd. Slav-
nostni govor bo imel Rihard Čebron, predvojni član KPJ, nosilec partizanske spomenice 1941 in eden od organizatorjev 1. in 2. prekomorske brigade NOVJ.
Udeleženci tovariškega srečanja (tudi člani njihovih družin in prijatelji) si bodo lahko nabavili kupon za kosilo po ceni 2.000 dinarjev (kompletno kosilo) v recepciji počitniškega doma upokojencev.
Udeležbo na tovariškem srečanju sporočiti na Občinski odbor ZZB NOV Izola (tovariš Ernest Šav), Kristanov trg 1, 66310 Izola do 5. novembra 1986.
Razstava keltskih novcev
°d 7. novembra dalje bo v Palači Economo v Trstu na ogled razstava keltskih novcev, ki so jih našli med arheološkimi izkopavanji v Sloveniji. Razstava je doslej obredla različne kraje v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji. Tržaško Postavitev je omogočila TKB v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta in Spomeniškim nadzorništvom. Ista razstava bo še nekaj dni na
ogled v Kopru.
emona hoteli	tGriTIG ČBtGŽ
Vitkost, lepota in zdravje
Vabljive dopolnitve ponudbe v zdravilišču Terme Čatež
ČATEŽ — V tukajšnjem zdravilišču nudijo gostom poleg standarnih (zdravljenje bolezni gibal) tudi posebne storitve, kot so šola hujšanja, šola lepotičenja in medicinsko programiran aktivni oddih (MPAO).
V prvih osimih mesecih letošnjega teta je obiskovalo šolo hujšanja že nekaj sto udeležencev. Poprečno znižanje telesne teže pri 14-dnevnem programu znaša 8,5 odst. od začetne teže. Cilj šole hujšanja pa ni samo trenutno znižanje telesne teže, ampak naučiti udeležence, kako se zdravo in racionalno hrani in kako se zdravo živi vsem okoliščinam primerno. Priporočljivo pa je šolo hujšanja ponoviti, če so odvečni kilogrami preveč trdovratni. Udeleženci lahko prično s šolo ob ponedeljkih in sredah.
Novost v ponudbi čateških Term je kozmetični salon s šolo lepotičenja, kjer gostje dobijo tudi inštrukcije, kako se uspešno in okusno Uči.
Pri MPAO pa je novost, da se od sedaj naprej lahko prijavijo tudi posamezniki, ki bodo priključeni eni od skupin iz organizacije združenega dela. Zaradi tega je potrebno, da se interesenti predhodno pozanimajo v Termah Čatež, kdaj je možno nastopiti MPAO. Da bi dobili podrobnejša pojasnila, pa je potrebno izpolniti kupon in ga v zaprti kuverti poslati na naslov: Terme Čatež, 68250 Brežice.
(Ime in priimek)
(naslov)
Prosim, da mi pošljete podrobnejša pojasnila za šolo hujšanja, šoto lepotičenja, MPAO (ustrezno podčrtaj).
PRIMORSKI DNEVNIK TRST
X.	_	~
Philipp Vandenberg
Hetera
Odkar so Dafne sprejeli v harem perzijskega velikega kralja, se je počutila ujeta kot ptica v zlati kletki. Skoraj hič ni manjkalo samo svoboda. Dekleta so se komajda zmenila za novo Grkinjo, vsekakor ni bilo rivalstva. Ena dekle več ali manj, pri prisotnih lepoticah je bilo to komaj mogoče opaziti.
Moškemu bi se lahko zmešalo v haremskem šotoru Perzijskega kralja, toliko lepote, golote in poželenja je bilo tam razstavljenega toda le redki so imeli to priložnost; barem je namreč pripadal samo Kserksu, in bil je znak Prav posebnega prijateljstva, če je Ahemenid kakšnemu srečnežu odprl vrata v ta šotor naslade.
Niti Dafnini kodrasti svetli lasje niso bili kakšna posebnost v tem bujnem vrtu. Visoke hetere z dolgimi nogami in težkimi, širokimi prsi ter severnjakinje od Črnega fhorja so imele prav tako zlate lase kot ona. Kot noč črne gipčanke so vabile s svojo ljubko postavo in umetnostjo menja, s katero so si olepšale obraz. Feničanke so imele Bajlepše obleke, bile so večinoma rdečelase kot čedna de-m Elama. Kožo kot alabaster so imele otoške ženske s KikJodov, ki jim tudi ni bilo nerodno, če sta se dve izmed P yubili pred vsemi drugimi. Tam pa so bile tudi tem-“opojfe Nubijke, bleščale so se plemenito kot najlepša eBovina, imele so nakodrane lase in čutne široke ustni-
ce, njihove mehke prsi pa so se pozibavale v taktu glasbe, če je bilo tako zaželeno.
Nadzornik tega zapeljivega harema je bil Hermonti-mos iz Pedasa, spoštovani vladar cele vojske evnuhov. Kraljevi kupci sužnjev so ga kupili na trgu v Sardah. Takrat je bil Hermontimos star ravno 25 let in njegov okrutni gospodar, neki trgovec z otoka Hiosa, ga je kastriral. To ga je vnaprej določilo za evnuha.
Dafne je že od vsega začetka zaupala Hermontimu, ker jo je sprejel s spoštovanjem. Da, poskušal jo je celo tolažiti zaradi izgube domovine, rekoč, da je domovina vedno tam, kjer se človek dobro počuti.
»Morda imaš prav,« mu je odgovorila Dafne, »tudi ne bom trdila, da mi gre slabo pod tvojo zaščito, toda zaradi tega še ne morem trditi, da se dobro počutim!«
Hermontimos ni razumel dekleta. »Povej, Dafne, ali ti manjkajo lepe obleke? Ali želiš imeti svojo sužnjo, ki bo služila samo tebi? Ali pa naj te spremljam na sprehodih v tesalske gozdove?
»Ne gre samo za to, Hermontimos!« Dafne je odkimala in si oblekla žafranasto rumen hiton, ki ji ga je ponudil evnuh. »Ujetnica sem v lastni deželi. Vsakih nekaj dni me stlačijo skupaj z drugimi dekleti v voz, ki ima zaklenjena vrata, in me odpeljejo v drug kraj, kot živino, ki jo vozijo s seboj na bojnem pohodu — dokler ne pride na vrsto pri mesarju.« ■
»Dafne,« je odgovoril evnuh s svileno mehkim glasom, »vojna je! Četudi sva oba helenskega porekla, sva zdaj na strani barbarov, in veliki kralj se umika domov!«
Dekle je sedla na mehko blazino svojega pomola, si podprla glavo z obema rokama in vzdihnila: »Vem, dragi Hermontimos, toda svobodna Grkinja sem in navajena iti
tja, kamor hočem. Nikoli se tudi nisem mogla sprijazniti s samotnim življenjem helenskih žensk, ki se predajo enemu moškemu in za vse življenje izginejo za hišnimi zidovi; zato sem postala hetera. Toda tudi kot hetera sem navajena, da se zadovoljim samo z enim moškim, ki mi je všeč, ne pa da moram hliniti naslado na kraljev ukaz.«
»Pst, ne tako glasno!« jo je opozoril Hermontimos, »šotor ima sto ušes.«
Dafne se ni pustila prestrašiti. »Kar imam povedati, lahko vsakdo sliši. Veliki kralj pozna moje stališče.«
»Tvoja ljubezenska umetnost je slavna. Glas o njej se širi čez meje te dežele, celo do dvora Ahmenidov. Pripovedujejo, da ti je atenski konjerejec podaril svoje posestvo za en sam tvoj nasmeh.«
»Nič ni tako trdnega, kot so govorice,« se je zasmejala Dafne. »Konjerejec, ki o njem govoriš, se me je spomnil v svoji oporoki — ali sem se mu nasmehnila ali ne, je bilo pri tem popolnoma vseeno.«
»In Temistokles, vojskovodja Atencev?«
Dafne je strmela predse in molčala.
Hermontimos je pokimal. »Pravijo, da je prijatelj barbarov. Toda veliki kralj ne ve, ali to misli resno. Temistokles je poslal sla s ponudbo, da bi zamenjal tri Kserksove nečake zate.«
»Vem. Zakaj veliki kralj tega ni sprejel?«
»Kserks je srečen, da se je znebil sestrinih sinov! Boji se vsakega v družini, ki bi mu lahko ogrozil njegov položaj. Zato te ne bo nikoli osvobodil!«
Molče je hetera razmišljala o usodi, ki jo je zdaj čakala, ko je stopil hiliarh izza zavese, dvignil roko v pozdrav in rekel Hermontimu: »Ukaz velikega kralja. Njegovo veličanstvo Kserks, kralj vseh kraljev, bo jutri odjadralo iz Eliona nazaj v Azijo.
Madžarska:
pred 30 leti
krvavi
oktober
Po začasni odjugi prvi odstop Imra Nagyja
Pritisk študentov in intelektualcev
Poulične manifestacije 23. oktobra
Poskus izstopa iz Varšavskega pakta
Jože Pirjevec
Komaj nekaj tednov potem ko je 25. februarja 1956 na tajnem zasedanju XX. kongresa KPSZ ožigosal Stalina kot tirana, je N. S. Hruščov v pogovoru z Veljkom Mičunivičem, jugoslovanskim poslanikom v Moskvi, dejal: »Kapitalisti bodo razumeli, da smo močni, če nam je uspelo pretrgati s Stalinom na tako odločen način, kajti, če bi bili šibki, bi se za kaj takega nikdar ne odločili.«
V kolikšni meri so bile preurejene in preveč optimistične te besede generalnega tajnika KPSZ, je postalo očitno že v naslednjih mesecih, ko se je izkazalo, da si ni mogoče v monolitni strukturi, kakršno je po vojni ustvaril Stalin v Sovjetski zvezi in v satelitskih državah, privoščiti tako ikonoklastičnih potez, kot si jo je Hruščov, ne da bi celotna zgradba začela pokati prav na tistih točkah, ki so bile najmanj odporne. Že meseca junija so v Poznanu izbruhnili nemiri, ki so jih oblasti le s silo zadušile. Vendar dramatični poljski dogodki niso ostali brez posledic, saj so v Moskvi tudi pod njihovim vplivom razumeli, da je na Poljskem treba zamenjati staro gardo z ljudmi, povsem predanimi komunizmu, a manj kompromitiranimi s strahovlado stalinističnega kova. Na mesto generalnega tajnika poljske partije dela so poklicali Wladislawa Gomulko, ki je bil zaradi »revizionizma« ena od prvih žrtev tistih čistk, katere so sprožili v vzhodni Evropi po izključitvi KPJ iz Kominforma. Toda še preden je Hruščev utegnil kolikor toliko urediti poljske razmere, se je pojavilo drugo krizno žarišče na Madžarskem, kjer je še vedno imel vso oblast Matyas Rakosi, eden najzvestejših Stalinovih lakajev. Že junija 1953, ko niso prešli niti štirje meseci od Stalinove smrti, je sicer Rakosi pod pritiskom novih moskovskih gospodarjev moral prepustiti nekaj svoje oblasti in predsedstvo vlade Imru Nagyju, staremu komunistu, ki v zadnjih letih ni bil na vidnih položajih. Toda madžarska odjuga je trajala komaj dobro leto, saj je že februarja 1955 Nagy zaradi »nacionalizma« in desničarskih odklonov pod pritiskom Moskve moral odstopiti in bil celo izključen iz partije. Kljub premikom, do katerih je medtem prišlo v Kremlju, in kljub temu da je novi sovjetski vodja N. S. Hruščov s rehabilitacijo Tita jasno nakazal, da se je začela korenita revizija Stalinove politike, se je zdelo, da je na Madžarskem stalinistično vodstvo povsem trdno v sedlu. V bistvu so take razmere Hruščovu in njegovim tudi prijale: medtem ko so oni sami začeli v Sovjetski zvezi s previdno reformo, niso želeli, da bi v tistem varnostnem pasu, katerega je iz satelitskih držav po drugi svetovni vojni oblikoval Stalin, pri-
šlo do sprememb, ki bi nad njimi lahko kakorkoli zmanjšale vpliv Moskve.
Seveda so bili to računi brez krčmarja. Kakor na Poljskem tako je tudi na Madžarskem prišlo do silnega ljudskega pritiska, katerega glasniki so bili predvsem študentje in intelektualci. Ker oblasti niso mogle več nastopati z ustrahovalnimi stalinističnimi metodami, temveč so se morale bolj ali manj dosledno držati »socialistične legalnosti«, je napetost rastla iz dneva v dan in 23. oktobra 1956 izbruhnila v prve poulične manifestacije. Še istega dne je bil Nagy spet imenovan za predsednika vlade, dva dni pozneje pa je na čelo partije stopil bivši Rakosijev jetnik, Janos Kadar. Medtem pa so se po budimpeštanskih ulicah in v podeželskih madžarskih mestih demonstracije sprevrgle v prve krvave spopade med ljudstvom na eni ter pripadniki tajne policije in sovjetskimi četami na drugi strani. Povsod so se začeli spontano oblikovati »sovjeti«, stranke, ki jih je Rakosijev režim zatrl, časopisi in listi polni komunis-
tom sovražnih razglasov. Medtem ko je na zahodu ameriški propagandni radio »Free Europe« pozival k boju je »Pravda« že začela govoriti o »kontrarevoluciji«. 31. oktobra je Nagy proglasil odločitev svoje vlade, da izstopi iz Varšavskega pakta, kar je bilo enako zahtevi, da se sovjetske čete umak-nijo ne samo iz Budimpešte (istega dne se je to zares zgodilo), temveč s celotnega madžarskega ozemlja. Kaj takega seveda sovjetsko vodstvo ni moglo sprejeti, saj bi popuščanje v madžarskem primeru pomenilo začetek konca njegove nadvlade v Vzhodni Evropi. Še istega dne je presidij CK KPSZ sklenil, da bo na Madžarskem interveniral s silo. Ta načrt je bilo toliko lažje izpeljati, ker se je v tem času tudi Zahod zaradi francosko-angleškega napada na Naserjev Egipt (podržavljenje sueškega kanala) zapletel v težko politično zagato in se s tem odrekel kakršnikoli možnosti in moralni pravici do posega v dogajanja onstran železne zavese. Med 1: in 3. novembrom je medtem Hruščovu us-
pelo pridobiti za vojaški poseg tudi soglasje drugih »bratskih« partij, med njimi kitajske, poljske in jugoslovanske. Kakor vemo iz Mičunovičevih spominov, je Hruščov, zato da se pogovori s Titom, prišel 2. novembra 1956 pozno popoldne sam na Brione in z njim o madžarski krizi razpravljal vso noč.
Zakaj je Tito pristal na sovjetsko intervencijo na Madžarskem? Ali ni s tem zanikal svoje lastne teze o pravici vsakega naroda in vsake partije, da gradi socializem po svoje, in o enakopravnosti socialističnih držav? Nedvomno je bil v njegovem odnosu do madžarske krize element kontradicije: jugoslovanski maršal se je strinjal s Hruščovom, da je na Madžarskem socializem v nevarnosti, češ, »kakšna vlada je to, pod katero ubijajo in obešajo komuniste?« Pri tem pa je spregledal, da na Madžarskem niso obešali in ubijali komunistov vsevprek, temveč da je le prišlo do epizodičnega obračunavanja s člani tajne policije, ki so se omadeževali z zločinskimi deja-
nji pod Rakosijevo strahovlado. Potem ko je bil sam še pred kratkim izobčen iz socialističnega tabora in zaznamovan kot fašist najhujšega tipa, je Tito brez ugovarjanja sprejel tezo Hruščo-va o Nagyjevi kantrarevoluciji. In to, kakor da se ne zaveda nevarnosti takšnega početja. Kdo določa, kdaj se začne socializem krhati in kdaj ne? Kadar je Kominform s svojo resolucijo naslovil enako obtožbo na Jugoslavijo, je Tito ni sprejel. Zakaj bi jo moral sedaj Nagy?
Očitno je treba iskati odgovor na vprašanje, zakaj so Jugoslovani pristali na na intervencijo na Madžarskem, v odločni razliki med jugoslovanskim uporom leta 1948 in madžarskim leta 1956. V Jugoslaviji je upor dozorel v samem vrhu partije, ki nad razmerami v državi nikoli ni izgubila kontrole, na Madžarskem je rastel iz ljudskih množic in kot velik val nosil Nagyjevo vlado s seboj. Kam? V kaos, morda v popolni razpad režima. Takšna preobrazba pa bi seveda imela odzive v vseh tistih državah, kjer so bili komunisti na oblasti — tudi v Jugoslaviji. Če bi Madžari zmagali, bi se v celotni Vzhodni Evropi in morda v Sovjetski zvezi sami sprožila verižna reakcija notranjih kriz, ki bi bila lahko usodna socializmu leninističnega tipa, kakor se je oblikoval po vojni. To nevarnost pa je bilo treba preprečiti, pa čeprav je bilo treba proglasiti dogajanje na Madžarskem za kontrorevolucijo in priznati Sovjetom pravico, da se s silo vmešajo v dogajanje suverene države.
Hruščov je medtem, poleg ogromne vojaške moči, s katero je razpolagal, dobil v roke še eno pomembno karto: Janos Kadar, ki je še 1. novembra podpisal dokument partije, v kateri je govor o ljudskih manifestacijah kot o »slavni vstaji«, je že naslednjega dne v pogovoru z Andropovom, sovjetskim ambasadorjem v Budimpešti, spoznal, da je sovjetski napad pred vrati in stopil - pri tem racionalnega patriotizma ne gre izključevati - na stran neizbežnega zmagovalca. Dogodki so si nato sledili z vrtoglavo naglico: že 4. novembra je Rdeča armada napadla Budimpešto in jo zasedla. Kadar je oblikoval »revolucionarno vlado delavcev in kmetov«, medtem ko se je Nagy zatekel v jugoslovansko poslaništvo in tam dobil politični azil. Nekaj tednov pozneje mu je Kadar zagotovil, da se lahko varno vrne domov, toda komaj je zapustil jugoslovansko ambasado, so ga sovjetski agenti aretirali in odpeljali v Romunijo. Tu je bil dve leti pozneje postavljen pred sodišče in obsojen na smrt. Obesili so ga 16. junija 1958.
(Nadaljevanje na 5. strani)
V nekaj dneh 15.000 mrtvih
Sandor Tence
Korenine tragičnih madžarskih dogodkov izpred tridesetih let segajo v prva povojna leta, ko je v Budimpešti, verjetno bolj kot v ostalih državah sovjetskega bloka, prevladoval dogmatski stalinizem. Podatki o procesih in obsodbah so enostavno grozljivi. Samo v triletju 1951-1953 je politična policija postavila na zatožno klop pod obtožbo »protidržavne dejavnosti« približno pol milijona ljudi, sodniki pa so izrekli več kot tristo tisoč političnih razsodb. Procesi so se nadaljevali tudi po Stalinovi smrti in še celo po zgodovinskem 20. kongresu sovjetske komunistične partije, na katerem je Nikita Hruščov prebral znamenito poročilo o Stalinovih zločinih. Stalinista Rakosja je na čelu madžarske partije nasledil stalinist Gero, ki je moral na ljudski pritisk spet sprejeti v partijo nekdanjega prvega ministra Imreja Nagyja in sedanjega parti-jeskega voditelja Janoša Kadarja, ki je bil svojčas tudi sam žrtev stalinističnih čistk. Dogodki na Madžarskem so se od takrat dalje odvijali kot na tekočem traku.
23.	oktober. Velika množična manifestacija po ulicah Budimpešte. Delavci in študenti, ki vzklikajo Nagyju in Kadarju, glasno protestirajo pred radijsko palačo. Zahtevajo odstop nekaterih ministrov in partijskih vodite-
ljev, ter se prvič spopadejo s policijo. Prve žrtve med policisti in demonstranti, ki v večernih urah porušijo Stalinov kip. Ponoči izredno zasedanje partijskega centralnega komiteja, ki imenuje Nagyja za ministrskega predsednika in istočasno »pokliče na pomoč bratsko sovjetsko vojsko.« Na čelu partije ostane kljub vsemu še dalje Gero.
24.	oktober. Sovjetski tanki ob zori prodrejo v Budimpešto, kjer se je medtem množična vstaja izrodila v oborožene spopade. Število žrtev narašča iz ure v uro in opoldne bo mednarodni rdeči križ že naštel več kot sto mrtvih. Nagy nastopi na radiu in v dramatičnem govoru obljubi korenite socialne in politične reforme.
25.	oktober. Centralni komite odstavi stari politbiro in ne brez razhajanj imenuje Kadarja za novega partijskega sekretarja. Nova vlada formalno sprejme vse ljudske zahteve, v Nagy-jev kabinet pa prvič vstopijo socialdemokrati in člani kmečke stranke. V mestu se napetost postopoma zmanjša in le nekatere osamljene skupinice, med katere so se vrinili tudi nekdanji kolaboracionisti, še streljajo proti sovjetskim vojakom ter vzklikajo protikomunistična gesla. Nekateri zgodovinarji so te spopade ocenili kot izpade
»belega terorja«. Madžarska vojska je medtem v popolnem razkroju, mnogi oficirji in vojaki se pridružijo upornikom.
28. oktober. Nagy razpusti zloglasno politično policijo ter uvede prve korenite reforme. Z vojaških praporov izgine rdeča zvezda, na novih uniformah pa se namesto nje pojavi madžarska državna zastava.
30. oktober. Sovjetske čete zapustijo glavno mesto, a ne države. Povsod se vrstijo »protistalinistične čistke« in ljudje uničijo vse, kar spominja na prejšnjo oblast in zlasti na Sovjetsko zvezo. Nagy proglasi formalno nevtralnost države, medtem ko Kadar
previdno govori »o novi madžarski poti do komunizma«. Nova oblast razpusti komunistično partijo, ki postane socialistična-delavska stranka in se opredeli za strankarski pluralizem.
4. november. Sovjetski tanki spet prodirajo proti prestolnici in istočasno v nekaj urah popolnoma zasedejo državo, ki je v kratkem povsem izolirana od zunanjega sveta. V Budimpešti in v vseh večjih mestih, a tudi na podeželju, se prične nova množična ljudska vstaja, ki jo Sovjeti kmalu zatrejo v krvi.
Predsednik vlade Nagy zaprosi za pomoč mednarodno skupnost in se apelira na OZN, a prepozno. Opoldne
Zgoraj: uporniki pod spomenikom sovjetskemu vojaku v Budimpešti; spodaj: zažiganje knjig in tiskovin komunistične partije med burnimi oktobrskimi dnevi
ni več prvi minister in v popoldanskih urah pride iz Moskve vest, da ima Madžarska novo vlado, ki ji predseduje Kadar. Nekdanji ministrski predsednik se v zadnjem trenutku izogne aretaciji ter najde zatočišče na jugoslovanski ambasadi. Kardinal Mindszeny, ki je bil med akterji vstaje, pa se umakne v prostore ameriškega veleposlaništva, kjer ostane do leta 1971.
V nekaj dneh je izgubilo življenje več tisoč ljudi (nekateri govorijo o 15 tisoč mrtvih), več kot dvesto tisoč Madžarov pa bo v naslednjih dneh in mesecih za vedno zapustilo domovino. Oboroženi upor se je končal konec novembra, nakar se je pričelo dolgo obdobje civilne neposlušnosti, s stavkami, listki in procesi, ki se bodo nadaljevali še nekaj let.
Med žrtvami politične »normalizacije« bo tudi Imre Nagy. Do 22. novembra je bivši predsednik vlade gost jugoslovanskega veleposlaništva, ki ga izroči Kadarju s pismenim jamstvom OZN, da bo Nagy živel kot svobodni državljan in da proti njemu ne bodo oblasti priredile nobene sodne obravnave. To piše tudi v spomenici, ki jo je madžarska vlada tiste dni izročila Titu. Vse to pa so bile samo prazne obveze. Nagyja so za kratek čas deponirali v Romunijo, nato mu sodili ter ga obsodili na smrt' Sredi junija 1958 so ga s skupino sodelavcev obesili pod obtožbo veleizdaje.
(Nadaljevanje s 4. strani)
Oktobrska vstaja na Madžarskem je, po mnenju Federiga Argentierija in Lorenza Gianottija (ki sta pravkar izdala nadvse dokumentarno knjigo o teh dogodkih, Federigo Argentieri, Lorenzo Gianotti, L ottobre ungherese, Roma, 1986) med uporniki terjala okrog 15.000 mrtvih. Med žrtvami »kontrarevolucije« je bilo, po uradnih podatkih 164 članov oboroženih sil (med temi tajne policije) in 70 civilistov. Kot je razvidno že iz teh skopih podatkov, je bila »kontrarevolucija« na Madžarskem nadvse neučinkovita, neorganizirana in nespretna: imela ni nikašnega vsedržavnega vodstva in nobene možnosti za uspeh. V resnici sploh ni šlo za organizirano vstajo, temveč bolj za stihijski upor ljudskih množic proti režimu, ki se je izrodil v fanatično tiranijo najslabše vrste in spravil državo na rob moralnega in ekonomskega propada.
O demokratični zrelosti madžarskih množic ni da bi si delali utvare. Kakor večina drugih vzhodnoevropskih držav Madžari niso nikdar v svoji zgodovini okusili političnega sistema, v katerem bi vrednote demokracije zaživele v polnem razmahu. Do padca habsburške monarhije jim je vladala naduta in samopašna aristokracija, ki je med ljudstvom načrtno gojila nacionalizem najbolj zadrtega tipa. Po razpadu Avstro-Ogrske pa je v deželi prevladal fašistoidni in ravanšistični Horthyjev režim, ki ni bil brez simpatij tudi med širokimi ljudskimi množicami, in se je med vojno izkazal kot zvest zaveznik Mussolinijeve Italije in Hitlerjeve Nemčije. Madžari skratka niso želeli več politične svobode, ki je tako in tako niso nikoli okusili, temveč več kruha, manj strahu pred tajno policijo, več tistih osnovnih pravic in dobrin, brez katerih življenje ni vredno, da bi ga človek živel.
Tragika zahodnih komunističnih partij, kot kaže tudi primer KPI, je da v trenutku oktobrske vstaje in še dol-90 potem tega preprostega dejstva, čeprav so ga njihovi voditelji prav dobro videli in razumeli, so mogle priznati ne sebi ne drugim. S tem bi zanikale tisti sistem realnega socializma, ki so ga desetletja prikazovale ljudskim množicam kot svetal cilj in v imenu katerega jim je tudi uspelo, da se med njimi tako krepko zasidrajo. Ta molk in njihovi nasprotniki še danes glasno očitajo: kot vedo tisti, ki slede pisanju italijanskega tiska, je madžarska vstaja prav v teh tednih znova jabolko spora med KPI in PSI, ki s svojim najvišjim predstavnikom Craxijem zahteva od komunistov, naj Priznajo svojo napačno oceno izpred tridesetih let in naj javno povedo, da
Nad naslovom: prizor iz Budimpešte v oktobru 1956; pod naslovom: Imre Nagy (levo) in sovjetski tanki (desno)
Izbruh srda in obupa
dogodki v Budimpešti niso bili le »tragedija« - kakor je pred kratkim rekel Natta med svojim obiskom v madžarski prestolnici - temveč »kontrarevolucija«, ki jo je izpeljala sovjetska stran.
Ali je tako zastavljena polemika potrebna, je vprašljivo, saj ima opazovalec občutek, da je bolj sredstvo današnjega političnega boja kot pa izraz resnične nuje po razkrivanju pravice in resnice. Socialisti sami imajo v svoji preteklosti marsikatero neprijetno poglavje, o katerem bi se dalo spregovoriti. Spomnimo na primer, da se je v trenutku ko je prišlo leta 1948 do iz-
Usmrtitev Imra Nagyja
Tedanji in sedanji odmevi madžarskih dogodkov v evropski levici
ključitve KPJ iz Kominforma, njihov prvak Nenni izjavil proti Titu. Zanimivo bi bilo tudi videti, kako bi sami reagirali na zahtevo političnega tekmeca, naj obsodijo svojo povojno fron-tovsko preteklost in priznajo, da so dolgo videli v Stalinu branilca in poglavitnega razlagalca socialističnih vrednot.
Dejstvo je, da imajo pač stranke, kakor vsak živ organizem svojo zgodbo, skozi katero so se razvijale in kateri se ne morajo odreči, ne da bi s tem izgubile, kot bi rekli Kitajci, svoj obraz. Ce so komunisti še danes ena od najmočnejših iatalijanskih političnih sil, dol-
gujejo to prav toliko globoki zgodovinski zavesti mnogih svojih pristašev kot zmožnosti vodstva, da se iz napak uči in z dokajšnjo mero realizma (čeprav bi si ga človek želel še več) prilagajajo ideologijo razmeram, ki jih prinaša čas. Zahtevati od njih, da bi se zaradi svojega zgrešenega stališča do madžarske vstaje ritualno posipavali s pepelom, je v današnji politični konstelaciji povsem nekoristno.
O tistih dogodkih naj govore zgodovinarji, kajti od njih smo že dovolj odmaknjeni, da nanje lahko gledamo v dokaj objektivni, pa tudi neprizadeti luči.
Danes se nam oktobrski dogodki na Madžarskem kažejo kot izbruh ljudskega srda in obupa, ki je bil sam po sebi povsem upravičen, v takratnem mednarodnem kontekstu pa brez upa zmage. V danosti, kakršna se je oblikovala po drugi svetovni vojni in kakršna še vedno pogojuje ravnotežje sil v našem prostoru, ni mogoče misliti, da bi lahko prišlo v Evropi do radikalnih sprememb brez posledic, ki bi ne bile nevarne za vse. Kakor si na primer zahodne sile po letu 1945 niso mogle dovoliti, da bi izgubile vpliv nad Grčijo, tako si tudi Sovjetska zveza ni mogla privoščiti, da bi se iz njene krožnice iztrgal eden od satelitov, ki so bili v njeni neposredni bližini in jih je osvobodila Rdeča armada. Tak dogodek bi ne samo razgalil njene šibkost v mednarodni areni, temveč bi tudi omajal ugled vodstva v sami SZ. Hruščev — tako pripoveduje Mičuno-vič — je pravilno dejal na brionskem sestanku, da bi se v tem primeru pač našli ljudje in sile, ki bi celotno stvar takole razlagali: dokler je bil Stalin na oblasti, je vsakdo poslušal in se ni nič premaknilo. Sedaj ko so prišli tile, (tu je Hruščev uporabil nespodobno besedo za sovjetske voditelje) pa je prišlo do poraza in odcepitve Madžarske. »To bi v prvi vrsti mogla reči sovjetska armada in to je eden od razlogov za intervencijo na Madžarskem«.
V ruski sodobni zgodovini je globoka tragika: komaj se pojavijo težnje po prenovitvi, že se dvignejo sile, ki hočejo preplaviti vse bregove in doseči do jutri tisto, kar brez nevarnosti lahko dozori le v desetletjih. S svojimi prenagljenimi dejanji pa te sile dajejo pogosto orožje v roke tistim konservativnim krogom, ki se na vse knpije bore proti vsaki prenovitvi. Takšna usoda je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja doletela carja Aleksandra II., osvoboditelja kmetov, takrat ko je izbruhnila vstaja na Poljskem, pa tudi Hruščeva prav v trenutku njegovega hrabro zastavljenega napada na Stalina in njegov mit.
Z druge strani pa tudi ne gre prezreti, da včasih tudi prenagljeni in v svoji elementarni dinamiki nepredvidljivi dogodki, kot so bili madžarski, dolgoročni ne ostanejo brez globokih posledic. Bolj kot na samem Madžarskem, kjer se je v zadnjih letih uspešno uveljavil Kadarjev reformizem, so ti dogodki imeli svoj odjek v zahodni levici, v kateri so sprožili tisti proces odmikanja od Sovjetske zveze, »države voditeljice« v socializem, in kritičnega razmišljanja o sami naravi sovjetskega režima, ki je tako odločilno vplival na zaton marksizma v njegovi leninistični verziji, kateremu smo že dolgo priče v Italiji in drugod.
NOVOSTI V ZBIRKI LEPOSLOVJE:
Boris Pangerc:
ŠUM VODE GLINŠČICE
Pangerčeve kratke zgodbe bogati narečno izrazje, mnogo je učinkovitih dialogov, zlasti pa je z lirskim zanosom prikazana ozka dolina ob rečici Glinščici, kjer se dogajajo zdaj drobne, zdaj zapletene, za otroka velikokrat pretežke in preu-sodne reči.	(Ivanka Hergold)
Aleksij Pregare:
DUH PO APNENCU
»Pesniška zbirka Aleksija Pregarca je apokalip-tično prikazana stvarnost našega ^ obmejnega kraško-tržaškega sveta...«	(Jože Javoršek)
PRED IZIDOM
JADRANSKI KOLEDAR 1987
s knjižno zbirko:
Marija Vojskovič TRŽAČANI - spominska proza
Graham Greene TRETJI ČLOVEK - roman
dr. Srečko Herman PRVA POMOČ - priročnik
STENSKI KOLEDAR ZTT s taroki Hinka Smrekarja
Zaključen simpozij o gospodarskem sodelovanju v alpsko-jadranskem prostoru
Finančna kooperacija temeljni pogoj sodobnega gospodarskega sodelovanja
Z okroglo mizo o razširitvi in večji učinkovitosti sodelovanja znanstveno-raziskovalnih univerzitetnih inštitucij v prostoru Alpe-Jadran se je včeraj v našem mestu zaključil 10. simpozij, ki ga tradicionalno v enem izmed treh mest prirejajo ekonomske fakultete iz Graza, Maribora in Trsta.
Petkov popoldanski del zasedanja so izpolnili referati tržaškega docenta prof. M. Finesa o italijanskem primeru finansiranja mešanih družb v prostoru Alpe-Jadran, predstavnika graške univerze prof. M. Prischinga o ekonomistu Schumpetru, ki izhaja prav iz tega prostora, in prof. Dušana Bobeka z mariborske Visoke ekonomsko-komercialne šole, ki je obravnaval finančne vidike in probleme trgovinskih odnosov med deželami Alpe-Jadran.
Včerajšnji poročevalci pa so bili dekan mariborske VEKŠ prof. Danilo Požar, ki je poročal o vprašanjih koordinacije znanstvenih inštitucij v treh regijah AJ in o razvoju raziskovanja ter njegovi aplikaciji v korist Jugoslavije, Avstrije in Italije; dekan tržaške Ekonomske fakultete prof. L. Favretto, ki je imel referat o zaščiti okolja in izkoriščanju naravnega bogastva severnega Jadrana, ter graška docenta I. Kubin in M. Steiner, ki sta obravnavala nekatere probleme integracije med tremi sosednjimi državami.
Ekonomske fakultete treh Univerz se v svojem raziskovalnem delu pretežno ukvajajo z gospodarsko in finančno problematiko v sodobnih mednarodnih odnosih. To sodelovanje pa - po besedah prof. Dušana Bobka - ne more mimo institucionalnih pogojev posameznih držav. To velja za vsa področja človekove dejavnosti in torej tudi za ekonomske odnose, v njihovem okviru pa posebej za odnose v finančni sferi. Mednarodni finančni odnosi so dokaj zapleteni, ne samo zaradi različnega denarja v obtoku, temveč predvsem zaradi različnih oblik in vidikov finančnih odnosov, ki izhajajo iz ekonomskega sodelovanja različnih držav. Vendar pa ne glede na to obstaja določena enotnost finančnih tokov
in njihovega gibanja: v sodobnih nacionalnih in internacionalnih okvirih potekajo ti tokovi preko bančnega sistema, se pravi s posredovanjem bank, kar je bolj učinkovito v manjših mednarodnih prostorih, kakršen je alpsko-jadranski. Banke so torej nosilci mednarodnih finančnih transakcij, obseg njihovih poslov pa je odraz stopnje gospodarskega sodelovanja preko meja. In prav po tem kriteriju so mariborski raziskovalci prišli do zaključka, da je gospodarsko sodelovanje med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo v prostoru Alpe-Jadran premalo razvito in da torej še zdaleč ni izkoristilo vseh potencialnih možnosti. To sodelovanje namreč ne more biti omejeno le na trgovino in delno na industrijsko, tehnološko in drugačno kooperacijo, temveč mora sloneti predvsem na finančni kooperaciji. Nujno bo zato preanalizirati obstoječe oblike gospodarskega sodelovanja in jo zapolniti s sodobnimi oblikami, ki upoštevajo finančne razmere v obravnavanih državah.
Z okrogle mize, ki je včeraj zaključila dvodnevni simpozij, so iz razprave izšli nekateri zanimivi predlogi, oziroma sklepi o nadaljnjem sodelovanju na področju ekonomskega znanstveno-raziskovalnega sodelovanja. Predvsem je treba uresničiti že dolgo prisotno potrebo po razširitvi sodelovanja na ostala univerzitetna središča treh držav in po čim-večji aktivni udeležbi študentov in mladih raziskovalcev, katerih udeležbo bi kazalo posebej organizirati, kot je predlagal prof. Požar. »Če ne bomo pritegnili mladih, ne moremo pričakovati velike prihodnosti za skupnost Alpe-Jadran,« je dejal eden od razpravljalcev. Veliko je bilo tudi govora o nujnosti preudarne izbire tem prihodnjih simpozijev, ki so z letošnjim, desetim, zaključili prvi zgodovinski ciklus, medtem ko so si bili vsi udeleženci edini, da bo naslednje poldrugo leto dela moralo iskati predvsem načine za kontinuirano sodelovanje univerz mimo simpozijev in z novimi pristopi.
Zaskrbljenost sindikatov po sestanku v Rimu
Spet odložena rešitev za rafinerijo Aquila
Bodočnost žaveljske rafinerije Aquila je še vedno nejasna. V četrtek so se s podtajnikom Crescom na ministrstvu za industrijo v Rimu sestali deželni odbornik FJK Frances-cutto, krajevni in vsedržavni predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL ter zastopniki tovarniškega sveta Aguile, da bi pregledali dokončne ponudbe družb, ki bi nameravale kupiti rafinerijo ter ji s tem zagotoviti proizvodno bodočnost. Toda stvari so se v zadnjih dneh nepričakovano zapletle, tako da bo režim posebne dopolnilne blagajne za delavce Aguile, ki bi moral zapasti 31. oktobra, podaljšan za deset dni. Nespodbudne vesti iz Rima so vzbudile zaskrbljenost med delavci žaveljske rafinerije, ki so se včeraj zbrali na skupščini.
Kje so se stvari zataknile? Kolikor je dano vedeti, so se za nakup Aguile pojavili štiri ponudniki: družbi Geissler-Perth, Dravotec, neka anonimna švičarska družba in pred dobrim mesecem še Transoil skupine Texaco. Sedanja lastnica, francoska družba Total, pa ne namerava prodati žaveljskega kompleksa v celoti, saj bi hotela ohraniti obmorsko skladišče. Zdi se, da ponudniki (vsaj nekateri) pristajajo na ta pogoj, medtem ko mu nasprotuje ministrstvo za delo oziroma vlada, ki bi morala izdati ustrezno dovoljenje.
Kaže, da ministrstvo dvomi o gospodarski verodostojnosti rešitve, ki bi prinesla nekakšno dvojno lastniš-
tvo. »Če Total ne bo sprejela naših stališč«, je dejal podtajnik Cresco, »pomeni, da namerava zapustiti našo državo.« Na to je pooblaščeni upravitelj francoske naftne družbe La Porte ostro reagiral, češ da navsezadnje gre za sklepanje kupoprodajne pogodbe med zasebniki, in celo zagrozil z odpustom delavcev ob koncu tega meseca, če ne bo dosežena ugodna rešitev (seveda za Total).
Ministrstvo za delo zagotavlja, da bo podprlo tistega ponudnika, ki bo predstavil z industrijskega, finan-čnega in trgovinskega vidika najboljši načrt za Aguilo. Toda deželni odbornik Francescutto je pred nekaj dnevi namignil, da se za celotno zadevo poleg gospodarskih najbrž skrivajo tudi politični oziroma strankarski interesi. Odbornik vsekakor ne stoji križem rok in se bo jutri sestal s predstavniki Totala in družb ponudnic, v naslednjih dneh pa še s sindikati.
Predstavniki CGIL, CISL in UIL ter tovarniškega sveta Aguile so na četrtkovem srečanju v Rimu pristali na to, da se za deset dni podaljša rok posebne dopolnilne blagajne, ki bi po junijskem sporazumu s Tota-lom moral zapasti 31. oktobra. Na včerajšnji skupščini delavcev žaveljske rafinerije so poudarili potrebo po takšni rešitvi, ki bi zagotovila proizvodno bodočnost obratu, o zadevi pa bodo ponovno razpravljali na skupščini, ki je sklicana za 4. november.
V torek deželna stavka
Okrogla miza na pobudo krožka Miani
javnih uslužbencev
Uslužbenci tržaških (in deželnih) javnih ustanov bodo stavkali v torek, 28. oktobra, kot je bilo že pred časom najavljeno. Upanje zveznih sindikatov javnih uslužbencev CGIL, CISL in UIL, da bi lahko preprečili osemurno stavko kategorije, je propadlo po petkovem sestanku predstavnikov javnih uslužbencev CGIL in delegatov javnih ustanov. Deželni tajnik sindikata javnih uslužbencev CGIL Antongiulio Bua gleda na osemurno stavko kot na edini možni odgovor Združenju javnih ustanov in Meddeželnemu koordinacijskemu odboru, ki se že pet mesecev izmikata konkretnim zaključkom pogajanj za obnovo delovnih pogodb.
Združenje javnih ustanov in Meddeželni koordinacijski odbor odlašata s pogajanji, ker pričakujeta, da bo vlada poskrbela za kritje vseh izdatkov v zvezi z novo delovno pogodbo. Ta večmesečna in po mnenju zveznih sindikatov povsem neutemeljena zamuda pri obnovi delovnih pogodb je že pripomogla k znatnemu znižanju (za 2,9 odst., po statističnih podatkih ISTAT) kupne moči plač javnih uslužbencev.
Zvezni sindikati CGIL, CISL in UIL se bodo po torkovi stavki ponovno sestali s predstavniki javnih ustanov 4. novembra. V primeru, da bi tudi novembrska pogajanja ubrala stranski tir, bodo sindikati sklicali še eno osemurno stavko 10. novembra.
Programi Krožka mladih komunistov
Krožek mladih komunistov stopa v drugo leto delovanja in že pripravlja programe za novo sezono. V glavnem jih bo izvajal v Ljudskem domu v Križu. Kot doslej bo posvečal veliko pozornost družabnosti. Prirejal bo praviloma vsako drugo soboto plese ob sodelovanju z ansambli iz osrednje Slovenije. Enkrat mesečno pa namerava organizirati kulturnopolitična srečanja oziroma pobude.
Tako je Krožek, ki je včlanjen v ZKMI-FGCI, sodeloval na mirovni manifestaciji, ki je včeraj potekala v Rimu. V ta namen sta predsinočnjim odpeljala iz Trsta dva avtobusa. Krožek namerava tudi v bodoče sodelovati pri vseh podobnih pobudah, ki se bodo zavzemale za mir in za sožitje, pri čemer bo seveda še zlasti skrbel za izboljšanje odnosov med Italijani in Slovenci v naši pokrajini in deželi.
Za november pripravlja Krožek večer, posvečen Nikaragvi, katero »kontrasi« že sedem let napadajo. Na okrogli mizi bodo sodelovali predstavniki Združenja Italija-Nikaragva, predvidena pia je tudi udeležba slovenskega koroškega pisatelja Janka Messnerja in enega izmed voditeljev Sandinistične mladine 19. julija (Juventud sandinista 19 de julio) Carlosa Guerrierra.
Časopisi? Boljši kot nekoč, toda...
Ali so italijanski mediji, časopisi, radio, televizija, danes svobodnejši kot pred desetimi ali dvajsetimi leti? Vpliv strank je večji ali manjši kot v preteklosti? Obstajajo pogoji, da bodo množični mediji vse bolj svobodni in bodo postali eden od dejanskih temeljev demokracije? Ta in še druga vprašanja so se v petek popoldne prepletala na okrogli mizi, ki jo je v dvorani Trgovinske zbornice organiziral študijski center Ercole Miani. Na razpravi so sodelovali poslanca Mauro Dutto in Clemente Mastella, odgovorni uredniki Piccola, Primorskega dnevnika in Meridiana Marco Leonel-li, Bogo Samsa in Franco Patticchio, v debato pa so se vključili tudi številni poslušalci.
Osrednja tema okrogle mize je bil odnos med mediji in oblastjo ali točneje med mediji in strankami. Težko bi lahko rekli, da je razprava odgovorila na vsa načeta vprašanja, pa čeprav so bili ob nekaterih »receptih« vsi soglasni. Temelja neodvisnega medija (pa naj bo časopis, radio ali televizija) sta ekonomska uspešnost in torej uravnovešeni računi, ter strokovnost novinarjev. Zakon o tisku in založniški dejavnosti, ki je bil odobren v drugi polovici sedemdesetih let, je po mnenju Dutta in Mastelle ustvaril pogoje za to, da so časopisi postali ekonomsko neodvisni. Parlament bo podaljšal veljavnost zakona še za dve leti, nato pa naj bi prevladala tržna zakonitost, seveda ob sprostitvi cene časopisov.
Vsi so tudi soglašali, da so današnji tiskani mediji boljši od tistih izpred dvajsetih let, saj naj bi pojav lotizaci-je postopno usihal, tudi ker so stranke doumele — in še zlasti naj bi, po besedah Mastelle, do tega spoznanja prišla KD — da vpliv medijev na javnost ni tolikšen, da bi se splačalo sprožiti, kot v sedemdesetih letih, »vesoljsko vojno« za nadzorstvo nad njimi.
Vse prav torej? Optimizem bi bil pretiran, še zlasti, ker ni bilo rešeno vprašanje radia in televizije. Treba je urediti z zakonom vprašanje sožitja med javno in zasebnimi televizijami, treba je ustvariti pogoje za strokovno rast novinarjev, treba je urediti odnose na tržišču ekonomske propagande.
Marsikaj pa je ostalo na okrogli mizi nedorečenega, marsikatero vprašanje brez odgovora. Nihče se namreč ni navezal na izvajanje odgovornega urednika našega lista Samse, ki je govoril o vlogi manjšinskih medijev in o pogojih, da se ohranijo pri življenju. Nihče ni povzel njegovih misli o pomenu, da je večinska stvarnost korektno obveščena o življenju in delu manjšine. Vse je ostalo le pri zvenečih parolah strokovnosti, korektnosti in poštenosti.
Korak naprej, ki pa bo jasnejši, ko bodo te besede dobile tudi jasno praktično vsebino. Krožku Miani pa gre vsekakor priznanje, da je s svojo pobudo načel vprašanje, o katerem bo treba še veliko razpravljati, (vt)
V zvezi z nastopom tržaške PRI
Protestno odprto pismo senatorju Spadoliniju
Krožek Ercole Miani je pred dvema tednoma začel svojo letošnjo sezono z okroglo mizo o odnosu med sodstvom in politično oblastjo. Uvodni poročili naj bi imela poslanca republikanske in radikalne stranke, predstavil pa se je le parlamentarec radikalcev, ker je krajevna federacija PRI prepovedala prisotnost republikanskega predstavnika, češ da mora stranka odločati o oportunosti sodelovanja lastnih predstavnikov na pobudah neodvisnih krožkov.
Vrsta vidnih tržaških kulturnih delavcev obeh narodnosti in različnih kulturnih ter ideoloških usmeritev je ocenila tako stališče kot nevzdržno in naslovila protestno pismo sekretarju republikanske stranke Giovanniju Spadoliniju. »Dogodek — je med drugim rečeno v pismu — se nam zdi med drugim odraz dušečega pritiska birokratskih strankarskih aparatov na družbo in na kulturne pobude in mislimo, da je to ena najmočnejših zaprek za omikani razvoj države. Upamo, da boste posegli, da bi se kaj takega ne ponovilo.«
Podobno stališče sta s pismom Spadoliniju zavzela Arduino Agnelli in Cia-, udio Magris, ACLI pa so protestirale zoper »poskus, da bi obravnavali s strankarskimi pravili vsak svoboden kulturni in državljanski izraz, ki nastaja v družbi.«
Prispevajte za
»Dijaško matico«
Glavni poudarek občnega zbora boljunskega društva »France Prešeren«
Prihodnost društva je v rokah mladih
Po skoraj poldrugem letu premora je boljunsko KD France Prešeren sklicalo v četrtek, 23. t. m. v društveni dvorani občinskega gledališča v Bo-Ijuncu redni občni zbor, da bi javnost seznanilo z delovanjem, ki ga je v tem času vodil razširjeni in pomlajeni odbor, izvoljen na občnem zboru 16. maja 1985. Kot je bilo v raznih poročilih omenjeno, je bil odbor do neke mere poskusen, ker je bil osnovan na principu skupinskega dela in so bile posamezne funkcije, kot na primer predsedniška, tajniška in blagajniška, porazdeljene med trojice odbornikov.
Četrtkov občni zbor je s pozdravom vsem prisotnim, še posebej pa gostom, odprl Vojko Slavec, dolgoletni odbornik, trenutno pa član nadzornega odbora KD France Prešeren. Nato je Sonja Gregori v imenu vseh treh dosedanjih predsednikov prebrala predsedniško poročilo. Podala je široko sliko društvenega dogajanja v pretekli sezoni, ko je bilo deloodbora usmerjeno predvsem v proslavitev 85-letnice ustanovitve boljunskega društva. Obenem je izrekla nekaj misli o pomenu društvene dejavnosti ne le za vaško skupnost, temveč tudi za uveljavljanje slovenske zamejske skupnosti nasploh. Ob tem je poudarila še pomembnost dialoga z večinskim narodom. Ob koncu je še dodala, da je prihodnost društva v rokah mladih.
Nato je Nadja Švara v tajniškem poročilu navedla vse prireditve, ki jih je
KD France Prešeren organiziralo v pretekli sezoni. Osrednja prireditev je bila proslava društvene 85-letnice. Za to priložnost je vsak odsek pripravil enega ali več nastopov, ki so se od aprila do junija letos zvrstili v dvorani občinskega gledališča. Odsek za zgodovino je skupaj z Zgodovinskim odsekom NŠK pripravil razstavo o .Bo-Ijuncu, odsek za fotokino je poskrbel za fotografsko dokumentacijo o osvoboditvi in o pustu v Boljuncu, poleg tega pa je priredil krajši tečaj za fotoamaterje, novoustanovljeni odsek za predavanja pa je v društvene prostore povabil štiri ugledne predavatelje. Gledališki odsek je za proslavo 85-letnice pripravil veseloigro v narečju, skozi vso sezono pa skrbel za številna gostovanja slovenskih in italijanskih narečnih dramskih skupin. Uspešen je bil tudi odsek za stike z osnovno šolo Fran Venturini, ki je ob priložnosti vaške šagre priredil otroški ex-tempore in orientacijski pohod, ob tem pa je poskrbel tudi za več otroških predstav. Glasbeni odsek je v sklopu proslave 85-letnice društva priredil vrsto srečanj tamburaških skupin, pred kratkim pa je boljunskemu tamburaškemu ansamblu priskrbel strokovno mentorstvo muzikologa Igorja Cvetka. Posebna dejavnost društva je plesna šola, ki uspešno deluje že drugo leto. Za družabna srečanja pa vestno skrbi odsek za družabnosti.
Poročila so nato prebrali še blagajnik, gospodar in predstavniki posameznih odsekov. Sledili so pozdravi gostov. Spregovoril je najprej novoizvoljeni predsednik ZSKD Ace Mermo-Ija, ki se je tako tudi prvič uradno predstavil javnosti. Pomembno je, je dejal, da si kulturno društvo postavlja vprašanje, kako naj danes živi in učinkovito deluje, kako naj tradicijo uskladi s potrebami novega časa in novih ljudi. Predstavil je tudi smernice, ki si jih je zastavil novi odbor ZSKD, in sicer predvsem tesnejše in obojestransko sodelovanje s kulturnimi ustanovami zato, da bi bila ZSKD res zveza ljudi, ki imajo skupite interese in skupne cilje. Zatem je v imenu dolin-
ske občinske uprave spregovoril Germane Švara, ki je izrazil željo, da bi novi odbor KD France Prešeren uspešno odpiral vrata novim silam, ki bi društveno delovanje okrepile in osvežile. Podobna voščila so izrazili predstavniki Glasbene matice, ŠD Breg. KD Valentin Vodnik, KD Jože Rapo-tec, KD Fran Venturini, KD Krasno polje in Zveze borcev iz Boljunca. Pismen pozdrav pa sta poslali KD Primorsko in KD Slavec.
Četrtkov občni zbor KD France Prešeren je prijetno zaključila skupin3 boljunskih jamarjev, ki je s predvajanjem diapozitivov izčrpno prikazala svoje dolgoletno delovanje.
Damjana Ota
Zaradi zavlačevanja pogajanj o delovni pogodbi
Sindikat slovenske šole
se pridružuje petkovi stavki
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole je sklenilo, da se pridruži stavki, ki so jo oklicali šolski sindikati CGIL-CISL-UIL ter SNALS za petek, 7. novembra. Glavni razlog za stavko je dejstvo, da so pogajanja za novo delovno pogodbo šolnikov za triletje 86/88 stekla z zamudo. Na osnovi okvirnega zakona za javne službe je bil po dolgih razpravah izoblikovan predlog, ki so ga predložili ministru Falcuccijevi na srečanju 10. junija, na katerem se je predstavnica vlade obvezala, da bodo v finančnem zakonu za leto 1987 poseben del sredstev namenili šolstvu za posodabljanje struktur in kvalifikacijo osebja in da bo ob tem steklo resno izpopolnjevanje ob delu, da bodo rešili problem začetnega izobraževanja za učitelje, da bodo poskrbeli za ekonomsko spodbujanje strokovnosti osebja ter da bodo šolske enote dobile večjo avtonomijo.
' Glavne smernice predloga za novo delovno pogodbo slonijo na:
1. ekonomskih izboljšavah: predvideni so zaščitene kupne moči plače, ovrednotenje strokovnosti, priznanje in spodbuda za inovacije in usposabljanje. Sestava plač naj bi bila prožnejša in bolj dinamična glede na različne kvalitativne in kvantitativne delovne stopnje;
2.	univerzitetno izobraževanje naj za vse učitelje steče s primernimi ekonomskimi priznanji. Uvede naj se resno in priznano izpopolnjevanje ob delu;
3.	poleg reforme osnovne šole naj se v pričakovanju reforme višje šole podaljša šoloobveznost do 16. leta in naj se uvede enoten bienij na višji srednji šoli. Nudijo naj se široke možnosti eksperimentiranja in inovacij na šolah. Šole naj se ukvarjajo tudi z izo-. braževanjem odraslih;
4.	šolskim enotam je treba zagotoviti široko avtonomijo in povezavo s širšo družbeno stvarnostjo, da bodo kos novim nalogam.
Goriško in tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole sta podprli te zahteve in zveznim sindikalnim organizacijam posredovali še dodatne zahteve, ki zadevajo nekaj perečih problemov naše šole.
Za učno, vodstveno, nadzorno in upravno osebje slovenskih šol naj se uvede doklada za dvojezično poslovanje, ki naj se izračunava na podlagi 10 odstotkov osnovne plače. Naj se dodatni organik šolnikov (DOA) zviša za toliko delovnih mest, kolikor jih vsako leto dodelijo skrbništvoma v Trstu in Gorici (7 mest učiteljev in 2 mesti profesorjev).
Ker pri nas niso zasedena vsa mesta didaktičnih ravnateljev, naj se izjemo-
ma omogoči možnost udeležbe pri natečajih za didaktične ravnatelje učiteljem, ki imajo 12 let staleža ali takim, ki so univerzitetno diplomo dosegli v Ljubljani in imajo 5 let staleža. To je obenem prvi korak v boju za priznanje diplome, ki jo bodo naši učitelji dosegli na pedagoški akademiji oziroma fakulteti.
Zaradi precejšnjih razdalj med šolami naj se dodatni prejemki za vodstveno osebje izračunavajo za osnovne šole z več kot 15 razredi, za srednje šole z več kot štirimi razredi in za višje srednje šole z več kot šestimi razredi.
V Deželno komisijo po členu 9, zakona 932/73 naj bo vključen predstavnik državnih otroških vrtcev in nadzornik.
Sindikat slovenske šole v svojem poročilu glede udeležbe na petkovi stavki poziva, naj ta dan izzveni tudi kot protest, ker na višjem šolskem skrbništvu ne delujeta komisiji za prevod in prilagoditev novih učnih načrtov za osnovno šolo in ker v triletnem državnem proračunu za obdobje 86/88 ni predvideno predlagano zvišanje letne vsote po zakonu 932/73 za pripravo novih učbenikov, kar je sedaj toliko bolj nujno, če hočemo, da steče reforma osnovne šole tudi za nas.
(Ž. M.l
Protesti ob proslavi prihoda Italije v Trst
Tržaški občinski svetovalec in voditelj Tržaškega gibanja Paolo Parovel je naslovil na župana Staffierija interpelacijo glede lepaka, ki ga je le-ta izdal ob obletnici druge priključitve Trsta Italiji, do katere je prišlo 26. oktobra 1954.
Parovel vprašuje, čemu se od leta 1984 vrstijo takšna proslavljanja, ko pa nihče ne osporava suverenosti Italije nad tem ozemljem, zlasti po Osimskem sporazumu, medtem ko takšne pobude lahko izpadejo kot nacionalistične provokacije proti sosednji državi. Voditelj Tržaškega gibanja pripominja, da način, kako občinska uprava proslavlja obletnico, ne temelji na mirni zgodovinski presoji, saj je povsem zamolčano dejstvo, da se dobršen del prebivalstva, ne glede na narodnostno ali ideološko pripadnost, svoj čas s takšno rešitvijo tržaškega vprašanja ni strinjal.
Parovel nadalje vprašuje, kako je treba razumeti trditev na lepaku, po kateri je »Trst nedotaknjen v svoji istovetnosti«, ko pa so se po letu 1954 izselili številni Tržačani in smo še vedno priča pritiskom vlade in države, da bi se ne polno priznala slovenska prisotnost v Trstu in v deželi. Svetovalec Tržaškega gibanja končno vprašuje, zakaj župan piše na manifestu, da so oborožene sile »prvi in neposredni izraz domovine«, ko pa ustava pripisuje takšno vlogo demokratičnim ustanovam, katerim morajo oborožene sile biti podrejene in jih varovati, in ko nihče ne grozi ozemeljski celovitosti Italije.
K Parovelovi interpelaciji naj dodamo, da bo ob današnji obletnici Tržaško indipendentistično gibanje priredilo ob 10.30 v Časnikarskem krožku indipendentistično manifestacijo, na kateri bodo poleg njegovega voditelja Giorgia Marchesicha nastopili predstavniki Heimatbunda in Schut-znov iz Bočna.
Nova konvencija med HPO in Congafi
Na tržaški Trgovinski zbornici so te dni podpisali novo konvencijo med pokrajinskim Konzorcijem za jamstva (Consorzio di Garanzia Fidi) majhnim trgovskim podjetjem in Hranilnico in posojilnico na Opčinah, s katero so bile v polni meri zajete deželne usmeritve za zagotovitev dejanske enakosti pogojev kreditiranja trgovinskega sektorja v štirih pokrajinah FJK. Uradni akt sta ob prisotnosti predstavnika trgovcev v odboru Trgovinske zbornice, Del Rossija, podpisala predsednik openske Hranilnice Pavel Milič in predsednik Congafi Naibo.
Konvencija bo nedvomno bistveno prispevala k hitrejšemu razvoju številnih trgovskih panog, od trgovine na debelo do zunanje in drobne trgovine in z njimi povezanih dejavnosti. Podobna revizija kreditnih pogojev je tačas v teku tudi z drugimi bankami, ki so konvencio-nirane s konzorcijem.
Vrsta sklepov občinskega odbora
Finančna vlaganja in javna dela so bila v ospredju zadnje seje občinskega odbora. 140 milijonov lir je bilo namenjenih za prilagoditev Športne palače zahtevam požarne varnosti, za popravilo fasade cerkve sv. Ivana, za popravilo čistilnih naprav v Skednju in v Barkovljah in za obnovo električne napeljave stavbe Ferdinandea. Zelo pomembna je tudi odločitev o namestitvi naprav za analizo in nadzorovanje strupenih plinov v predoru pod Montebellom.
Med finančnimi prispevki je bilo 300 milijonov namenjenih mestnim javnim gledališčem, medtem ko je bilo za operno gledališče Verdi odobreno posojilo v znesku 999 milijonov lir za prvo tranšo preureditvenih del. Občinski odbor je avtoriziral tudi začasno zaposlitev desetine oseb za socialno službo in nakup večnamenskega vozila za službo mestne čistoče.
Pomembna prireditev v »Babni hiši«
Protest pacientov bolnišnice Sartorio
Sinoči je bila pomembna kulturna prireditev v galeriji »Babna hiša« v Klecanjih, kjer so za začetek razstavne dejavnosti otvorili kolektivno razstavo °krog 30 slovenskih, italijanskih in avstrijskih slikarjev, kar je bil resnično izje-Cen dogodek za to galerijo in tudi za našo slovensko skupnost. Ob razstavi so na večeru predstavili tudi novo pesniško zbirko domačina Aleksija Pregarca »Duh P° apnencu«, ki je izšla pri ZTT. Večer je izredno uspel tako po vsebinski plati kot tudi po veliki udeležbi občinstva, o čemer pa bomo še poročali.
Srečanje aktivistov OF v Lipici
V	hotelu Maestoso v Lipici so se včeraj srečali na prijateljskem in tovariš-kem kosilu predstavniki aktivistov Južnoprimorskega okrožja v narodnoosvobodilnem gibanju in člani Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško °zemlje. Bila je to priložnost, da se na takšni skupni družabni prireditvi pogovorijo o svojih problemih in o problemih, ki na splošno zadevajo njihovo vključe-^nje tudi v današnje dogajanje. O srečanju, ki je bilo prisrčno in tovariško, bomo obširneje še poročali.
Slavnostno odprtje jame pri Slivnem
V	sklop pobud za ovrednotenje naravnega bogastva našega Krasa, se ^klju-<cje tudi nedeljska slavnostna otvoritev jame pri Slivnem, ki si jo bodo tanko °biskovalci ogledali od 9.- do 16. ure.
Jamarska organizacija »Societa Adriatica di Speleologia«, ki prireja otvori cv, napoveduje, da bo ob 10.45 v veliki dvorani naravne jame pri Slivnem na Predu koncert pihalnega orkestra »Občinskih zabavišč E. Gentil i -	•
pa vodi dirigent Roberto Tramontini. Obiskovalci bodo torej lahko ob prelepi scenografiji« stalagmitov in stalaktitov, prisostvovali edinstvenemu glasbenemu dogodku, saj je omenjena votlina znana po svoji izredni akustiki Jamo, ki jo ze od leta 1970 upravlja organizacija »Societa Adriatica di Speleologia«, velja za no tzmed najlepših tovrstnih naravnih votlin na našem Krasu.
>utri
— prisotni posvetm {udi vprašajem zdravstvene pomoči ostarelim.
°b 17. uri pa se bo prav tako jutri na sedežu CGIL v Ulici Pondares 8 3ra*a Di Vittmio) pričelo pomembno srečanje za podrobnejšo obravnavo no-a izvršilnega načrta, ki ga je pripravila tržaška KZE.
Kaže, da namerava Nadzorništvo za zdravstvo premestiti drugam enega od zdravnikov, ki je sedaj zaposlen na oddelku za pljučne bolezni (točneje jetiko) v bolnišnici Santorio Santorio. Bolniki, ki se v tem oddelku zdravijo, so zaradi tega zelo zaskrbljeni, saj se zavedajo, da bi jim takšen poseg odtegnil del potrebne zdravniške pomoči.
Komisija za bolnike opozarja, da so ravno ta oddelek za nalezljive pljučne bolezni okrnili že prejšnji posegi Nad-zorništva za zdravstvo, in s tem zmanjšali njegovo učinkovitost. Pred kratkim so na primer odstranili določenoš-tevilo postelj. Na omenjenem oddelku bolnišnice »S. Santorio« se trenutno zdravi nekaj več kot 50 bolnikov; zdravniki pa so le trije. Poleg tega je tu še primarij, ki pa se zaradi prezaposlenosti ne more veliko ukvarjati z bolniki, saj je obenem tudi direktor Prezidija za pljučne bolezni v naši pokrajini.
Ce bi torej pacientom, ki bolehajo za jetiko, odtegnili zdravnika, bi s tem neposredno podaljšali tudi čas njihovega bivanja v bolnišnici. Zaradi tega so bolniki poslali svoje opozorilo s skoro štiridesetimi podpisi raznim tržaškim časopisom. Na ta način želijo vplivati na Nadzornika za zdravstvo, da bi preklical to svojo odločitev.
■ Ob koncu prihodnjega meseca, točneje 27. in 28. decembra, se bo v gledališču Rossetti pričel 8. festival tržaške pesmi. Prvi večer bodo lahko prisotni prisluhnili dvajsetim najnovejšim pesmim tržaških kantavtorjev. Med temi bo komisija izbrala dvanajst najboljših popevk, finalisti pa bodo ponovno nastopili naslednji dan. Častna gosta 8. festivala tržaške pesmi bosta kantavtor Lorenze Pilat in dirigent Lelio Lutazzi.
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Ruggero Dilli
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoči: mati, sin Claudio in hčerka Mariza z družinama, sestre, brat in drugo sorodstvo.
Boršt, Praprot, Padna, 26. oktobra 1986
Zapustila nas je naša draga
Repka Gombač vd. Sudič
Pogreb bo v sredo, 29. t. m., ob 12. uri iz katinarske cerkve.
Žalujoči: hči Lidia z možem Pinom, Danica in Stojan, Alenka in Sergij, Jasna in Marko, sestra, brata in drugo sorodstvo.
Posebna zahvala Obalnemu domu upokojencev v Semedeli.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Žaluje z nami Milena Verč.
Trst, 26. oktobra 1986
Zapustila nas je naša draga žena, mama in nona
Bernarda Starec por. Zobec
Pogreb bo jutri, 27. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bo-Ijunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož, sin in hči z družinama ter drugo sorodstvo.
Boljunec, Dolina, 26. oktobra 1986
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi svojega ljubljenega brata
Zlatka
se iskreno zahvaljujem prijateljem, sošolcem, sorodnikom in znancem, ki ste mi v najtežjih trenutkih vsestransko pomagali in ki ste mi s tolažbo in izraženim sožaljem pokazali svoje sočustvovanje.'
Posebej se zahvaljujem prijateljem planincem, ki so oskrbeli vse potrebno za prevoz pokojnega brata s kraja nesreče v Trst, pevcem za ganljive žalos-tinke, prof. Rudežu in dr. Mašerovi za tople poslovilne besede, gospodu župniku Žerjalu za pogrebni obred, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Duško Jelinčič
Trst, 26. oktobra 1986
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše predrage
Marije Šušteršič vd. Hervatin
SVOJCI
Trst, 26. oktobra 1986
ZAHVALA
Ob izgubi najine drage
Lidie Bernetič
(SONJE)
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali.
Mama Roža in Bruno
Lonjer, 26. oktobra 1986
Godbeno društvo Nabrežina izreka globoko sožalje svojemu predsedniku Karlu Gabrovcu in družini ob težki izgubi dragega tasta.
26. 10. 1981	26. 10. 1986
Od nas si odšel, med nami boš ostal, preljubljeni
Patricijo Košuta
Tvoja mama, oče in sestra Roži.
Križ, 26. oktobra 1986
Ob 5. obletnici smrti nepozabnega
Patricija Košute
se ga spominjajo Križ, 26. oktobra 1986
Križani
26. 10. 1985	26. 10. 1986
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila naša draga
Carolina Zeriali
Spominjajo se je mož Mario, sin in hčerki z družinami.
Boljunec, 26. oktobra 1986
27. 10. 1985	27. 10. 1986
Pred letom dni nas je zapustila naša draga mama, nona in teta
Justina Žerjal
Z ljubeznijo se je spominjajo
SVOJCI
Boljunec, Dolina, Chemainus,
26. oktobra 1986
Ob smrti drage none Bernarde izreka iskreno sožalje svoji odbornici Eleni Kocjančič in sorodstvu KD F. Prešeren iz Boljunca.
Pavlo Milič se pridružuje žalovanju prijatelja Vojka Kocjančiča ob hudi izgubi drage mame Bernarde.
Ob smrti drage mame izreka iskreno sožalje Vojku Kocjančiču
Avtoprevozništvo Cunja
Sočustvujeva z Vojkom in svojci ob izgubi drage mame
Dragica in Ramiro.
Ob težki in prerani izgubi dragega Ruggera globoko sočustvujejo s svojci družine Zahar, Furlan, Rojc in Sancin.
Ob prerani smrti dolgoletnega pevca Ruggera Dillija izrekata svojcem najiskrenejše sožalje mešani pevski zbor in odbor PD Slovenec.
Starši otroškega vrtca iz Bazovice skupaj z vzgojiteljico Zmago Križ-mančič izrekajo Alenki Zahar por. Dilli in družini iskreno sožalje ob nenadni izgubi tasta.
SLOVENSKO ■STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Otvoritvena predstava
sezone 1986-87
Ivan Cankar
Za narodov blagor
Režija:	Dušan Jovanovič
V Kulturnem domu v Trstu PONOVITVE
DANES, 26. t. m., ob 16. uri ABONMA RED G — popoldan na dan praznika
V četrtek, 30. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED I — mladinski ob 20.30 ABONMA REDE--mladinski v četrtek Prodaja abonmajev in vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma
».SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE r V TRSTU
Miha Mate
Široka usta
Izvaja Stane Starešinič
V	sredo, 29. t. m., ob 20.30 v Srenj ski hiši v BORŠTU
V	petek, 31. t. m., ob 20.30 v društvu »Igo Gruden« v NABREŽINI.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20
vabi 28. t. m. ob 20.30
na torkov večer z naslovom
Gorbačov
in
perestrojka
Z lastnimi zapažanji med nedavnim bivanjem v Sovjetski zveži bo pogovor vpeljal časnikar
STOJAN SPETIČ
JEZIK IN KULTURA NELOČLJIVI KOMPONENTI
TEČAJI SLOVENŠČINE
različne stopnje
Slovenski učitelji
Znižana cena: 198.000 lir VPISOVANIA-
Ul. Valdirivo 30/III. nadstr. Tel.: 69321 URNIK:
10.30 - 12.00 in 17.00 - 20.00
SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI
RODU MODREGA VALA TRST - GORICA
sklicujejo
redni občni zbor
danes, 26. oktobra, ob 10.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
_________gledališča____________
VERDI
Danes ob 16. uri (red D) tretja predstava Verdijeve opere RIGOLETTO (red B/E). Režija Lamberto Puggelli, dirigent Hubert Soudant, zbor vodi Andrea Gior-gi. V sredo ob 20. uri (red F/A) četrta predstava.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti je v teku vpisovanje novih in obnovitev starih abonmajev.
Nocoj ob 20.30: E. Albee KDO SE BOJI VIRGINIJE WOLF? Režija M. Missiroli. V glavni vlogi igrata A. Proclemer in G. Ferzetti. V abonmaju odrezek št. 1. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri' zaprto zaradi počitka.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 16.30: Carpinteri in Fara-guna DUE PAIA Dl CALZE Dl SETA Dl VIENNA. Režija Francesco Mace-donio. Informacije in rezervacije pri UTAT v Pasaži Protti.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 26. t. m., ob 19. uri: L. Simovič POTUJOČE GLEDALIŠČE ŠOPALO-VIČ; ob 23. uri Pier Paolo Pasolini ORGIJA. Gostovanje PDG na Borštnikovem srečanju v Mariboru.
Jutri, 27. t. m., ob 16.30 in 20. uri gostovanje PDG v Ravnah na Koroškem; v torek, 28. t. m., ob 19.30 v Slovenj Gradcu in v sredo, 29. t. m., v Titovem Velenju.
šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da bodo volitve v razredne svete v sredo, 29. t. m., ob 17. uri.
Ravnateljstvo DTTZ Ž. Zois z oddelkom za geometre v Trstu in oddelkom za zunanjo trgovino v Gorici sporoča, da bodo volitve predstavništva staršev v razredne svete na posameznih oddelkih jutri, 27. t. m., ob 18. uri.
Ravnateljstvo državnega poklicnega zavoda J. Stefan sporoča staršem, da bodo volitve razrednih svetov v sredo, 29. t. m., ob 16.30 za starše prvih razredov, sledi roditeljski sestanek in ob 17.15 za starše drugih, tretjih, četrtih in petih razredov.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren sporoča, da bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete v sredo, 29. t. m., od 19. do 21. ure. Ob 17. uri bodo razredna zborovanja staršev. Razredniki bodo obrazložili pomen volitev ter seznanili starše z dosedanjim stanjem v posameznih razredih.
razne prireditve
KD Kraški dom - Repentabor obvešča, da iz tehničnih razlogov odpade današnji koncert mešanega pevskega zbor Primorec-Tabor.
Društvo zamejskih likovnikov obvešča člane, da je jutri, 27. t. m., ob 19.30 seja - srečanje v Skednju. Zbirališče pred sedežem društva I. Grbec.
Danes, 26. t. m. bo ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27) MISIJONSKA PRIREDITEV. Na sporedu: nastop pevskega zbora svetoivan-skih otrok pod vodstvom učiteljice g. Marije Udovič, film o škofu Baragi "Sledovi" in srečelov. Toplo vabljeni!.
čestitke
Draga VALENTINA in BORISI Vse najboljše ob vstopu na novo življenjsko pot vama želijo repenska dekleta.
RAFAELA! Za tvoj 18. rojstni dan ti voščijo obilo sreče in mnogo uspehov v življenju Sonja, Lorenzo in Ančka.
Včeraj je praznoval v Križu rojstni dan LORENZO BOGATEČ. Obilo sreče mu voščijo vsi, ki ga imajo radi.
Jutri praznujeta 29. obletnico poroke BRUNA in B AZILI J GOMBAČ. Še na mnoga skupna leta jima želijo vsi domači.
KATJA in IGOR! Vso srečo na skupni življenjski poti vama želimo Elena, Jana, Veronika, Tatjana, Valentina in Neva.
Marku in Majdi se je pridružil pr-vorojenček MITJA. Srečnima staršema čestitata, malemu Mitji pa želita obilo sreče v življenju kolega Franko in družina Abrami.
Jutri, 27. t. m. praznuje rojstni dan NEVA UNUSSICH. Vse najboljše ji želijo mož Peter, hči Tanja z Darkom ter sinova Igor in Aleks.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Pulj v torek, 28. t. m., ob 7.30. Zbirališče na Trgu Oberdan pred Deželo ob 7.15 (dohod na Foro Ulpiano je začasno zaprt).
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -
16.30, 22.00 II raggio verde, dram., Fr. 1986, 90"; r. Erič Rohmer; i. Marie Rivi-čre.
EKCELSIOR I - 16.30, 22.15 Mission, dram., VB 1986, 123"; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 La sposa americana, dram., It. 1986, 100"; r. Gio-vanni Soldati; i. Stefania Sandrelli, Harvey Keitel □
FENICE - 16.30, 22.10 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110"; r. Tony Scott; Tom Cruise, Kelly McGills.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Demoni 2, srh., It. 1986, 100"; r. Lamberto Bava; i. Natasha Hovey, Urbano Barberini.
NAZIONALE I - 15.45, 22.15 Higlander, dram., Avstral. 1986, 115"; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Prigione modello, kom., ZDA 1986, 100"; r. G. Mendeluk; i. J. Altman, D. Young.
NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Scuola di ladri, kom., It. 1986, 100"; r. Neri Paren-ti; i. Paolo Villaggio, Lino Banfi.
EDEN - 15.30, 22.00 A. A. A. Club per intimi..., pom., □ □
MIGNON - 15.00, 22.15 Heartburn - Af-iari di cuore, kom., ZDA 1986, 100"; r. Mike Nichols; i. Maryl Streep, Jack Nicholson.
CAPITOL - 15.30, 22.00 Codice Mag-num, dram., ZDA 1986, 105"; r. John Ir-vin; i. Arnold Schwarzenegger, Kat-hryn Harold.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Piramide di pa-ura, fant., ZDA 1985, 109"; r. Barry Le-vinson; i. Nicholas Rowe, Alan Cox.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Lettera a Breznev, dram., VB 1985, 100"; r. Chris Bernard, i. Alexandra Pigg, Peter Firth.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Scuola di sesso, pom., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 La moglie viziosa, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 26. oktobra
LUCIJAN
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 17.02 - Dolžina dneva 10.26 - Luna vzide ob 23.26 in zatone ob 14.21.
Jutri, PONEDELJEK, 27. oktobra
SABINA
PLIMOVANJE DANES: Ob 06.58 naj-višje 21 cm, ob 23.00 najnižje -26 cm,
NAPOVED ZA JUTRI: Ob 06.46 najvišje 28 cm, ob 13.19 najnižje -8 cm, ob 17.47 najvišje 5 cm, ob 23.56 najnižje -30 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 12,8 stopinje, zračni tlak 1018,3 mb pada, brezvetrje, vlaga 50-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,3 stopinje.

“ut
TRVT Ul Mo 11 mi
5/
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Azzurra Sidari, Vitto-rio Longo, Myriam Viviani, Ketty Racman, Alessia Ponton, Tian Xia Jia, Stefania Rismondo, Michele Scarcia.
UMRLI SO: 63-letna Bernarda Comari, 75-letna Bruna Felluga, 74-letni Eilio Macovaz, 39-letna Silvia Micol, 75-letni Vittorio Postir, 76-letni Antonio Madrus-sani, 65-letni Omero Bassi, 44-letna Mi-rella Milella, 61-letni Graziano Gerdol, 77-letna Bernarda Starec, 56-letna Lidia Pol.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 26. oktobra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18, Mazzinijev drevored (Milje).
Od ponedeljka, 27. do petka, 31. oktobra 1986
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino C|l kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Ul. delTIstria 18, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - od 8.30 do 13. ure. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	66	62	68	50	45
CAGLIARI	72	10	56	50	52
FIRENCE	57	46	79	73	51
GENOVA	13	82	15	45	65
MILAN	85	55	70	27	53
NEAPELJ	55	86	18	53	54
PALERMO	33	61	40	31	85
RIM	42	6	75	76	32
TURIN	52	85	76	27	81
BENETKE	43	14	86	20	47
ENALOTTO
22X12XXXXX21
KVOTE:
12	79.254.000,—
11	1.671.000,—
10	140.000.—
razna obvestila
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel prirejata ZIMOVANJE V SLOVENIJI od 27. decembra do 3. januarja 1987 za mladino od 11. do 17. leta. Vpisovanje na sedežu Slovenske kultumo-gospodarske zveze — Ul. sv. Frančiška 20/III. — tel. 744249 do 31. oktobra od 9. do 12. in od 16. do 18. ure (razen ob sobotah). Organizacija zimovanja je odvisna od števila prijavljenih, zato vabimo zainteresirane, da se čimprej javijo.
Mladinska skupina P. Tomažič prireja 3. lov na zaklad v nedeljo, 9. novembra 1986. Informacije dobite na sedežu skupine v Partizanskem domu v Bazovici ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20. do 22. ure, tel. 226446, ali vsak dan, razen ob nedeljah in sredah, od 17. do 22. ure v krožku ARCI pri Rumeni hiši. Vabljeni!
V Društvu slovenskih izobražencev bo jutri, 27. t. m., ob 20.30 predstavitev knjige KRŠČANSTVO V OGLEJU IN NA VZHODNEM VPLIVNEM OBMOČJU OGLEJSKE CERKVE OD ZAČETKOV DO NASTOPA VERSKE SVOBODE, ki je izšla pred kratkim v zbirki ACTA ECCLESIASTICA SLOVENIAE Inštituta za zgodovino Cerkve na Slovenskem. Delo bosta predstavila predstojnik Inštituta dr. Dolinar in avtor knjige dr. Rajko Bratož.
Sekcija VZPI-ANPI in aktivisti OF Lonjer-Katinara vabijo vse člane' na skupni sestanek, ki bo jutri, 27. t. m., v prostorih prosvetnega društva. Dnevni red: vzdrževanje spomenika padlim, pokrajinski kongres VZPI-ANPI ter možnosti zdravljenja v naravnih zdraviliščih. Sestanka naj se udeležijo vsi tisti tovariši, ki so pomagali pri obnovitvi spomenika.
Enotna komisija za socialno-zdravstvena vprašanja borcev NOV, aktivistov OF in vojaških invalidov NOV v Trstu, ki jo sestavljajo predstavniki VZPI-ANPI, Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Zveze vojnih invalidov NOV, obvešča-borce NOV in aktiviste OF, da je odprt rok za vlaganje prošenj za ZDRAVLJENJE V NARAVNIH ZDRAVILIŠČIH v SFRJ za leto 1987, do 20. decembra 1986. Prošnje sprejemajo: VZPI-ANPI, Ul. Crispi 3, in vse njene sekcije, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Ul. Petronio 4, in Zveza vojnih invalidov NOV, Ul. Cicerone 8/b.
Openski jusarski odbor vabi predstavnike jusarskih odborov kraških vasi na skupni sestanek, ki bo v torek, 28. t. m., ob 20. uri v mali dvorani Prosvetnega društva Tabor na Opčinah.
Sekcija VZPI-ANPI Repentabor vabi vse člane in kurirke na sestanek, ki bo v torek, 28. t. m., ob 19.30 v Bubničevem domu.
Danes praznujeta 40-letnico poroke
MARICA in BOGOMIR SIRK
iz Križa
Še mnogo zdravja in veselja v skupnem življenju jima želijo
Sonja, Vojko, Nadja, Stefane m Barbara.
Danes praznujeta 55 let skupnega življenja
IVANKA in DANILO KRALJ
Sreče, zdravja in še vrsto let med nami jima kličejo
Gino in Neva, Berta ’ in Drago ter vnuki Viviana, Darja in Peter.
Moški pevski zbor V. Mirk Prosek -Kantove! želi
BORISU in VALENTINI
veliko sreče v nadaljnjem skupnem življenju.
G OBLAČILA
Imauri
^
TRST
Ul. Ponziana 3 tel.: 744169 Ul. Settefontane 19 tel.: 767513
Prispevajte za
»Dijaško matico«
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
obvešča, da bo prva lekcija
tečaja ANGLEŠČINE
II. stopnje
v sredo, 29. t. m., ob 17.30 v Dijaškem domu v Trstu.
Na razpolago je še nekaj prostih mest. Zainteresirani se lahko vpišejo direktno pred lekcijo ali pa telefonirajo na št. 577941.
mali oglasi
REPO ZA VLAGANJE na tropine prodaja Anton Drufovka, Grojna št. 1 pri Gorici.
PRODAM stanovanje v Nabrežini: kuhinja, dnevna soba, tri sobe, dvojne sanitarije, tri terase in garaža. Tel. od 14. ure dalje na št. 040/200144 ali 200671.
PO ZELO UGODNI ceni prodam komplet stereo hi-fi pioneer. Tel. 200780 od 12.30 do 14. ure.
IŠČEM ŽENSKO za enkrat ali dvakrat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Tel. v Šempolaj na št. 200443 - zvečer.
KUPIM eno- ali dvostanovanjsko hišo na Krasu. Tel. 412031.
DAJEM V NAJEM skladišče 65 kv. m pri Domju. Tel. 040/228390.
PRODAM teren, primeren za športno igrišče, z vodo, 1.800 kv. m pri velesejmu. Tel. 228390.
PRODAM trobento bach stradivarius ML, zvok in mehanika odlična za 500.000 lir. Tel. v popoldanskih urah na št. 942222.
PRODAM izrezljan oltarček, 300 let star z raznimi motivi, 80 cm visok, 40 cm širok. Tel. 003866/33361.
22-LETNA ekonomistka, z delovno prakso import/eksport v Jugoslaviji nujno išče zaposlitev za 6 ur dnevno. Znanje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika. Tel. 200970.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO - Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 - komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
VSE NOVOSTI firme SHISEIDO dobite tudi na Opčinah pri parfumeriji Kozmetika 90.
•	fotostudio
•	barvni posnetki
•	kupon
s popustom

OPČINE (TRST) - Ul. Nazionale 47 Tel. 211739
DROGERIJA
PARFUMERIJA
IVAN ŠKABAR
vam nudi bogato -izbiro lakov in barv za stanovanja in avtomobile, najrazličnejše kozmetične preparate, plastične predmete, termična stekla TERMOPAN, šipe po meri, pralne praške
Sit
OPČINE - Proseška ul. 22 Tel.: 040/211552 (pri cerkvi)
Vaša optika za vaše oči
TRST - UL. DELLE TORRI 1/c
(za cerkvijo sv. Antona) 65804
menjalnica_______________________24. io. 1986
Ameriški dolar............. 1384.—
Nemška marka .............. 690.—
Francoski frank............. 209.—
Holandski florint ........ 610.—
Belgijski frank............... 32.50
Funt šterling............. 1970.—
Irski šterling............ 1865.—
Danska krona............... 181.—
Grška drahma .................. 9.70
Kanadski dolar ........... 970.—
Japonski jen................... 8.30
Švicarski frank ........... 834.—
Avstrijski šiling............. 97.90
Norveška krona ............... 185,—
Švedska krona................. 198.—
Portugalski eskudo.......	8.90
Španska peseta................. 9.90
Avstralski dolar ............. 835.—
Debeli dinar..................  2.70
Drobni dinar................... 2.70
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DL.IIS.D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agenci|a Domjo 831-131
	III	llfflii	nedeljski televizijski in radijski sporedi			1
(.	RAI 1		f C	RAI 2	]f A RAI 3	1	IT RTV Ljubljana		(H*) TV Koper	
10.00	Maša
10.55	Angelus - Srečanje Janeza Pavla II. z mladino (prenos iz Perugie)
12.20	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Dnevnik - TG L'una
13.30	Dnevnik — vesti
14.00	Zabavna oddaja: Domenica... in
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
17.50	Italijansko nogometno prvenstvo in delni prenos tekme v B ligi
18.20	Športna rubrika: 90. minuta
18.40	Neposredno iz studia
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Živi dokumentarec: World Safari (ob 25-letnici Svetovnega sklada za naravo - potovanje po 16 deželah ob različnih letnih časih)
22.30	Športna nedelja
0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Nedeljski koncert: Musicanotte Strawinsky - Jeu des cartes, bal-letto in tre mani (dir. Franco Ca-racciolo)
10.00	Brahmsovi koncerti: Koncert št. 2 v B-duru op. 83 (pianist Rudolf Buchbinder)
10.45	Rubrika: In forma con...
11.30	Film: La luce delle stelle lonta-ne (kom., ZDA, r. Roy Del Ruth,
i.	James Cagney, Joan Blondell)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Variete: Piccoli Fans
15.40	Dnevnik - Studio stadio, vmes avtomobilizem - nagrada Avstralije, formula 1
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.40	Dnevnik - gol flash
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo
19.45	Dnevnik
20.00	Športna nedelja
20.30	Nanizanka: Miami Vice - L'ho pagata e mi appartiene
21.30	Dnevnik - večerne vesti
21.40	Nadaljevanka: Oppenheimer
23.10	Dokumentarna oddaja: La mac-
china del successo
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Dokumentarec o elektroniki: ra-dioelektrični valovi v zdravstvu
harmonike
12.25	Glasbena oddaja: Girofestival '86
13.25	Nino Manfredi o samem sebi
14.25	Dnevnik - Neposredni športni prenosi: avtomobilizem F. 3, rug-by, odbojka
16.50	Film: Stringi i denti e vai (vestern, ZDA 1971, r. Richard Bro-oks, i. Gene Hackman, Candice Bergen)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželni šport
19.40	Glasbena oddaja: Rockline
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.30	Folklorna oddaja: Vloga otroka v ljudskem prazniku, Sartiglia -Običaj za naklonjenost narave
22.05	Dnevnik
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
23.15	Glasbena oddaja: Jazz Club -Wayne Shorter Ouartet (iz Um-bria jazz '85 - r. Lorenzo Hendel, pripravil Alfonso de Liguoro)
ruiucua
9.15	Otroška matineja: Živ žav, vmes risanka Smrkci
10.05	Risanka
10.10	Nanizanka: Zgodbe modrega telefona - Ugrabitev (1. del)
10.35	Nadaljevanka: Težki časi
11.25	Šopek domačih
12.00	Kmet. odd.: Ljudje in zemlja
13.00	Inf. odd.: Kdor zna, ta ima
14.00	Poročila
15.20	Športni in turistični filmi: Zalivček (Fr. - iz pregleda v Kranju)
15.45	Poročila
15.50	Film: Straža poštne kočije (dram., ZDA 1954, r. A. de Toth, i. R. Scott, J. Welden)
17.00	Razvedrilna oddaja: V nedeljo popoldne iz Maribora
18.45	Risanka, nato (19.00) Medicinski nasveti - Danes, ko še ne boli
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Nadaljevanka: Internat (4. del)
21.05	Športni pregled
21.50	Dokumentarec: Na veji pomladi
22.15	Poročila
19.00	Nad.: La famiglia Ipavec
20.00	Dokumentarec: Samostan Blaca
20.30	Politični tednik: Sette giorni
21.00	Film: La tigre dei sette mari (pust., r. Luigi Capuano, i. A. Steel, G. M. Canale)
22.30	Nanizanka: Charley
23.05	Dokumentarec: Delta
RAI 3 bo nocoj ob 21.30 začela z novim nizom folklornih oddaj o obredni prisotnosti otroka pri ljudskih običajih. Oddajo sta pripravila režiser Sandro Lai in strokovni sodelavec prof. Alfonso di Nola, ki nudita gledalcem neobičajen pregled znanih in manj znanih italijanskih ljudskih običajev, verskega ali posvetnega značaja.
Prva oddaja bo obravnavala pustni običaj v Oristanu, ko skuša jezdec zadeti zvezdo s sabljo, da bi bila dobra letina.
Jg CANALE 5
8.30	Nanizanka: Mary Be-njaniin
9.15	Verska rubrika
10.00	Nanizanki: Maude,
10.30	Flo
11.00	Napoved sporedov
11.30	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
12.30	Inf. odd.: Punto 7
13.30	Variete: Buona domenica
14.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Sodna rubirka: Forum
19.00	Naniz.: Kate e Allie -Un weekend con Max
20.30	Nadaljevanka: Space
22.20	Inf. rubrika: Monitor
23.20	Nanizanki: Mac Gru-der e Loud, 0.20 L'ora di Hitchcock
;	RETEOUATTRO
8.30	Rubrika: Parlamente in
9.20	Film: I forzati del mare (pust., ZDA 1944, r. John Villers Farrow)
11.00	Nanizanka:	Bravo
Dick, 11.30 Con affetto Sidney, 12.00 Arabes-que
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke L’-
incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-Ra, Kidd Video
15.15 Nanizanka: I gemelli Edison
15.50	Risanke: Nel mondo di Dangeons a Dragons, Masters, I dominatori delLUniverso.
16.50	Naniz.: Huckleberry Finn e i suoi amici
17.30	Risanki: Flash Gordon,
18.00	Robotech
18.30	Nanizanke: Jennifer,
19.00	College, 19.30 New York New York
20.30	Film: II grande freddo (kom., ZDA 1983, r. Lawrence Kasdan)
22.30	Filmska rubrika
23.00	Film: Piccoli omicidi (kom., ZDA 1971, r. Alan Arkin)
0.50 Nanizanki: Vegas - La truffa, 1.40 Switch
ITALIA1
8.30 Otroška odd.: Bim bum bam, vmes risanke Chappy, Llsola delle mille avventure, Pepe-ro
10.30	Šport: košarka
12.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
13.00	Športna rubrika: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
16.15	Nanizanke: Master,
17.05	Luomo di Singa-pore, 18.00 II planeta delle scimmie
19.00	Risanke: Alvin show, Muppet Babies, I Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.15	Film: II grugnito dell'-aguila (kom., ZDA 1980, r. Buck Henry)
0.05 Nanizanki: Ai limiti delLincredibile, 2.05 Gli invincibili
TELEPADOVA
13.00	Informmativna oddaja: Commercio e turis-mo
13.30	Rubrika: La buona ta-vola
14.00	Film: Fra Menisco cer-ca guai (kom., It. 1961, r. A. W. Tamburella, i. Aldo Fabrizi)
15.30	Nanizanka: Route
16.30	Risanki: Uomo Tigre, Belle e Sebastien
17.30	Film: II ragazzo del mare (kom., ZDA 1974, r. Charles Jarrott)
19.30	Nanizanka: Che cop-pia guei due
20.30	Film: II brigadiere Pas-guale Zagaria ama la mamma e la polizia (kom., 1973, r. LuCa Da-van, i. Lino Banfi)
22.30	Nanizanka: Ouattro in amore
23.00	Športna rubrika: Fuori gioco
[ ^ TELEFRIULI
14.00	Rubrika: Dryvin
15.00	Variete
17.00	Rubrika: II sindaco e la sua gente
19.00	Športna oddaja
20.00	Nanizanka: Una famiglia piuttosto in-traprendente
20.30	Nanizanka: The Cor-ruptors
22.00	Telefriuli šport
23.00	Rubrika: II salotto di Franca
23.30	Rubrika: Roberta Pelle
| 30 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Mali mož; 10.45 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas;
12.00	Nediški zvon; 12.45 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Karst Brothers - glasbeni kabaret;
15.00	- 19.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 15.30 Športne vesti; 17.30 Revija deželnih zborov Co-rovivo.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00 -
8.00	Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.35 Skladbe za mladino;
9.05	Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan;
13.20	Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Pojo amaterski zbori; 16.05 Humoreska: B. Hrabal - Krasnotožnost; 16.30 Melodije za vas; 16.50 Pogovor s poslušalci;
17.05	Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.44 Glasbena medigra;
19.00	Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer; 22.20 - 24.00 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov; 9.30 - 17.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Dragi Lu-ciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 I magnifici sette; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 14.30 - 20.00 Popoldanski^ spored; 15.00 Kaj je novega?; 16.00 Športna oddaja; 18.00 Glasbene aktualnosti.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val z ugankami, kvizi in »šenšurji«; 12.30 Oddaja SKD Tabor in Knjižnice P. Tomažič, vodijo odborniki; 13.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 15.00 Športna nedelja; med od dajami, podnevi in ponoči, glasba.
111
111
ponedeljkovi televizijski in radijski_ sporedi
		

RAI 1
10.30	Nadaljevanka: La donna di fiori
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Srečanje z različnimi veroizpovedmi in molitev za mir Papež Janez Pavel II. v Assisiju
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Glasbena oddaja: Pesem za lepotico sveta (pojeta Rosanna Casa-le- in Luciano Rossi)
18.00	Risanka: Moncicci
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Film: L uomo che sapeva troppo (krim., VB 1956, r. Alfred Hitchcock; i. James Stewart, Doris Day, Daniel Gelin)
22.30	Dnevnik
22.40	Filmske novosti
22.45	Posebna oddaja: Speciale TG1
23.40	Dnevnik - zadnje vesti, Danes v parlamentu, Vremenske razmere
1 # RA> 2
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. C'e da vedere
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Inf. odd.: lo insegno... tu impari
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.05	Inf. oddaja: Spaziolibero
18.20	Dnevnik. Šport
18.30	Naniz.: II commissario Koster
19.40	Vremenska napoved: Meteo 2
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik. Šport
20.30	Dnevnik. Dossier
21.15	Dokumentarec: Ambiente - La sfida del 2000
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.10	Nadaljevanka: Capitol
23.10	Inf. oddaja: Sorgente di vita
23.40	Dnevnik
23.50	Dokumentarec: Menežer 0.20 Film: Špara alla luna (dram., ZDA 1982, r. Alan Parker; i. Albert Finney, Diane Keaton)
fA
RAI 3
RTV Ljubljana
TV Koper
9.00	Obisk papeža Janeza Pavla II. v Bazili S. Maria degli Angeli v Assisiju
13.00	Nadaljevanka: Le terre del Sac-ramento (1. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.25	Tečaj francoskega jezika
14.55	Simfonični koncert: Alfred Bren-del izvaja Schubertove skladbe -Sonata v A-molu op. 42
15.40	Glasbena oddaja: Speciale Da-daumpa
16.00	Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige
18.25	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne športne vesti
20.05	Dokumentarec: Italijanske dežele - Abruci
20.30	Nadaljevanka: Nino Manfredi avtor samega sebe
21.30	Dnevnik
21.40	Aktualna oddaja: Klepsidra
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov
procesll processo del lunedi
23.30	Dnevnik
9.00	TV mozaik: Zrcalo tedna
9.20	Čas, ki živi
16.35	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Spored za otroke: Na paši v planini
17.45	Nadaljevanka: Modro poletje
18.15	Videogodba (pon.)
18.45	Risanka'
19.00	Danes. Podravski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Zlati fantje
21.10	Omizje: Avantgarda in postmodernizem
22.50	Poročila
22.55	Kronika Borštnikovega srečanja
*
Iz filma L'uomo che sapeva troppo -Rai 1 ob 20.30
14.00	TV novice
14.05	Program za otroke
17.30	Zdravniški rubriki: Zdravnik in pacient, nato Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
ŠPETER — Ustanovitev sekcije SDGZ v Benečiji
GORICA — Osrednja Gregorčičeva proslava
TRST — Ob 40-letnici SDGZ TRST — Zaključek procesa Greco Ponedeljkov športni pregled
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Film: Prima linea (vojni, r. R. Al-drich, i. J. Palance, L. Marvin, R. Strass)
22.20	TVD vse danes
22.30	Zdravniška rubrika (pon.)
23.05	Športni pregled
23.35	Šport: Košarka italijansko prvenstvo A-l in A-2
Jfil CANALE 5
8.30 Nanizanka: Una fa-
miglia americana
9.20	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.15 General Hospital
11.15 Kviz: Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.40 II pran-zq e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Gosi gira il mondo
16.00	Dok.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Super Vic-ky, 18.30 Kojak
19.30	Studio 5 — Spektakel
20.30	Nadalj.: Space
22.20	Informativna oddaja: 8 Italie allo specchio
23.05 Rubrika: Šport 5 1.35 Nanizanka: L’ora di Hitchcock
□a
RETEOUATTRO
Switch 10.10 Film:I (pust., John \ 12.00 Naniza ler Mo'
13.00 Otroši ciao,
incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-Ra
14.30	Nanizanka: La famiglia Bradford
15.30	Film: II treno del ritor-no (kom., ZDA 1955, r. Philip Dunne)
17.30	Nadaljevanka: Febbre d' amore
18.15 Kviz: Cest la vie, 18.45
II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: II futuro e donna (dram., It. 1984, r. Mar-co Ferreri, i. Ornella Muti, Hanna Schygul-
!a)
22.25 Film: Ouella pazza ia-miglia Fikus (kom., It. 1977, r. Alan Arkin)
0.10 Filmske novosti 0.40 Nanizanki: Vegas, 1.30 Switch
z:
inizanke: Fantasi-rdia, 9.20 Wonder rman, 10.10 L'uomo 6 milioni di dollari, .00 Cannon, 12.00 jenzia Rockford,
14.00 Glasbeni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay television
15.00	Nanizanki: La famiglia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam vmes risanke Holly e Benji, Lady Oscar, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Nanizanke: Love me Licia, 20.30 Magnum P.I. - Labito non fa il monaco, 21.30 Simon and Simon
22.20 Dokumentarec: Jonat-han - Dimensione av-ventura
23.30	Glasbena oddaja: Rock a mezzanotte
1.10 Nanizanki: Toma, 2.10 Master
IglJIgMTELEPADOVA
11.00	Nadaljevanki: Un'eta difficile, 12.00 Senorita Andrea
13.00	Risanki: Transformers, Mask
14.00	Nadaljevanki: Pagine della vita, 15.00 Senorita Andrea
16.30	Risanke: Uomo Tigre, Belle e Sebastien, Gigi la trottola, Transformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Misfits
20.30	Film: Milano - difen-dersi o morire (krim., 1978, r. Gianni Mar-tucci, i. Marc Porel)
22.30	Nanizanka: Half Nelson
23.30	Šport: hokej na ledu
^ TELEFRIULI __________j
13.30	Nogomet: Triestma -Modena
15.30	Glasbena oddaja: GTX Musič
17.45	Športna oddaja
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: E' tempo di artigianato
20.40 Nogomet: Avellino -Udinese
22.30	Dnevnik
23.00	Košarka
[ 30 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.20 Nedeljska nogometna tekma
17.30	Nedeljska košarkarska tekma
19.00	Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (1. del)
19.30	Fattiecommenti
19.45	Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (2. del)
23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Fattiecommenti
23.55 Športna rubrika (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Iz šolskega sveta; 9.00 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Liki iz naše preteklosti - dr. Andrej Pavlica, mozaik; 13.20 Ceciljanka: zbor Ojsternik iz Ukev; Fantje treh vasi iz Bilj, Oreho-velj in Mirna;zbor Rupa-Peč; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški koti-čekl4.30 Mladinski pas ; 16.00 Zbornik; 16.20 Glasbene skice; 17.10 Simf. rkester RTV-LJ; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za ...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 13.50 Križem-kraž; 14.05 Zbori; 14.30 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Lojzeta Slaka; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Orkester RTV-LJ; 22.30 Ob ognjišču; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Zimzelene melodije; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Prenos Radia LJ ; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi glasbeniki; 14.05 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Naši zbori ; 18.00 Še pomnite tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz ...; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na' prvi strani; 11.40 Intervju: Trio Rio; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Zdravo otroci (pon.); 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 'Edig Galletti; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Metal Health; 18.33 Simfonije; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Tedenski horoskop, vodi Majda; 17.00 Mix time, vodita Paolo in Roberto; 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba, vodi Miloš; 21.00 Literatura, vodi Miran; med vsako oddajo, podnevi in ponoči, glasba.
Koalicija ni še dosegla sporazuma Umestitvene seje KZE v torek ne bo
V torek napovedane umestitvene seje skupščine Krajevne zdravstvene enote za Goriško najbrž ne bo. Na dnevnem redu seje so ugotovitev izvoljivosti petdesetih članov skupščine (vsi so občinski svetovalci), izvolitev predsednika in članov ožjega odbora. Ni nujno, da bi to bili člani skuščine. Zakon namreč predvideva, da ta mesta lahko zasedejo tudi občani, ki niso bili izvoljeni v kak občinski svet.
Da seje ne bo so sklenili tajniki strank večinske koalicije, ki so se včeraj zjutraj sestali v Gorici. Pravzaprav ni niti jasno ali bo v skupščini KZE koalicija podobna tisti na Pokrajini ali na Deželi. Zdravstveni načrt za Goriško, ki ga je svojčas odobrila prejšnja skupščina KZE, je namreč Deželna uprava zavrnila. Goriški politiki pa vztrajajo na svojem načrtu, ki se delno razlikuje od deželnega. Kako torej naprej? Na včerajšnjem sestanku je bilo precej govora o programu, ki ga je treba izdelati preden bo prišlo do umestitvene skupščine.
S tem v zvezi pa so tudi vprašanja porazdelitve mest v ožjem odboru. Kdo bo predsednik KZE? Doslej je to bil demokristjan Calzolari. Socialisti baje postavljajo kandidaturo pokrajinskega tajnika Blasiga. Prav tako tudi ni jasno kako bodo porazdelili mesta v ožjem odboru. Eno je gotovo. V njem ne bo več, kot doslej, tudi zastopnikov komunistične opozicije.
Torkovo sejo bodo najbrž odložili tako, da člani skupščine, ki pripadajo koalicijskim strankam, sploh ne gredo v sejno dvorano. Seja bo tako nesklepčna.
V	zvezi s tem zapletenim vprašanjem je tudi razširitev sedanje tris-trankarske koalicije v Tržiču na socialiste. Ti baje zahtevajo podžupana in še tri odbornike, kar pa sedanji partnerji zavračajo.
Posvet o načrtovanju obmejnih mest
O načrtovanju in kvaliteti življenja v obmejnih mestih bo, kot smo že napovedali, jutri govor na posvetu, ki bo v avditoriju v Gorici ves dan. Posvet je mednarodnega značaja. Prifeja ga Goriški inštitut za sociologijo ISIG, v sodelovanju s Tržaško in Videmsko univerzo, ter s sodelovanjem Dežele ter Goriške občine. Na njem sodelujejo italijanski, jugoslovanski in zahod-nonemški strokovnjaki.
Za to priložnost bodo v dvorani Deželnih stanov na gradu v Gorici odprli razstavo o obnovi starega mestnega jedra v četrti Kreuzberg v Berlinu. Razstava bo odprta do 27. oktobra.
V Gorici dalmatinska folklora in petje
V	goriškem Kulturnem domu bomo lahko čez deset dni, v četrtek 6. novembra, gledali dalmatinske plese. V goste k Zvezi slovenskih kulturnih društev pride Kulturno-umetniško društvo Jedinstvo iz Splita, eno najstarejših tovrstnih društev v Jugoslaviji, saj je bilo ustanovljeno že leta 1919. Prikazali nam bodo dalmatinsko
folkloro kot tudi plese drugih jugoslovanskih narodov.
Molitev za mir
Nekaj sto vernikov je v petek zvečer z molitvijo sodelovalo na manifestaciji za mir. Blagoslovljena je bila oljka, ki bo pred spomenikom sv. Frančišku spominjala na ta dan. To je priprava za srečanje zastopnikov raznih veroizpovedi v Assisiju. Po naročilu nadškofa Bommarca bodo danes v vseh cerkvah Goriške nadškofije molili za mir v svetu.
• Goriški gasilci so včeraj dopoldne na poziv policijske obhodnice, odprli vrata stanovanja na Verdijevem korzu 3. V stanovanju je bilo truplo 82-letne Angele Cattaneo. Ženska je živela sama.
čestitke
Jutri 27. oktobra, praznujeta v Pevmi 63-letnico skupnega življenja Marija Bi-zaj in Anton Mauri. Ob jubileju jima čestitajo in voščijo obilo sreče hčere, zeti, vnuki in pravnuki.
razna obvestila
Kulturno društvo Oton Župančič v Štandrežu priredi 8. novembra ob 20. uri martinovanje v domu Andreja Budala. Igrali bodo Novi Laposi.
Slovensko planinsko društvo obvešča, da predavanja o slovenski odpravi v Karakorum, ki je bilo napovedano za 30. t. m., ne bo.
Martinovanje SPD Gorica bo 16. novembra v Ajdovščini. Prijave od 28. t. m. do 11. novembra v trgovini Bavcon, pri Ivu Nanutu v Štandrežu in pri Branku Kuzminu v Sovodnjah. Na razpolago bo tudi avtobus.
Kmečka zveza obvešča, da 31. t. m. zapade rok za prijavo odškodninskih zahtevkov za mleka ki je bilo neuporabno vsled nesreče v Černobilu. Za pojasnila in prošnje je na razpolago urad Kmečke zveze.
Občinsko gledališče - KRMIN
”LA CARICA DEI101“
W. Disney
Danes ob 15., 17. in 19. uri
kino
Gorica
VERDI 15.00 - 22.00 »II cobra«. Igra S. Stallone. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 15.30 - 22.00 »Top gun — lassii con il meglio del meglio«. VITTORIA 15.00 - 22.00 »II cobra«. Igra S. Stallone. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
COMUNALE 16.00 - 22.00 »II raggio verde«. EKCELSIOR 14.00 - 22.00 »Scuola di ladri«.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00 - 17.00 -19.00 »La carica dei 101«. Disneyeva risanka.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00 - 18.00 »Obračun v velikem mestu«, 20.00 »Bilo je nekoč v Ameriki«.
DESKLE 17.00 in 19.30 »Srca in oklep«.
Smrtna nesreča v Štandrežu
sašm.
■
fljj
Težka prometna nesreča se je pripetila včeraj okrog 11. ure na glavni ulici v Štandrežu in terjala smrt 67-letne upokojenke Jožice Cingerli por. Cijan. Ženska je bila s kolesom namenjena, tako kakor vsak dan, v bližnjo trgovino po nakupih, ko je prišlo do trčenja z motorjem yamaha 750, ki ga je upravljal 25-letni Rajko Lupin s Tržaške ceste 347 in ki je vozil v smeri proti Sovodnjam. Lupin se je v nesreči laže ranil. Vzroke težke prometne nesreče, ki se je zgodila v neposredni bližini doma, kjer je upokojenka živela skupaj z možem Lojzetom, v Ulici sv. Mihaela 220, ugotavljajo karabinjerji. Do silovitega trčenja kolesarke in motorista je prišlo samo nekaj metrov daleč od glavnega vhoda na domačijo ob glavni cesti. Zaradi nesreče je prišlo do občutnega zastoja v prometu, ki je sicer ob tistem času zelo gost.
Motor Exp6
RacingiOJL
fri|j r
DANES, 26. 10.:
10.00: Kvalifikacije za TEKMOVANJE V POSPEŠEVANJU FORMULE DRAGSTER s sodelovanjem MIKIJA BIASIONA in njegove DELTA S4 MARTINI
14.00: TEKMOVANJE V POSPEŠEVANJU IN »FIRE-SHOW«
VSTOPNINA: 7.000 Ur, znižana
5.000 lir;
URNIK: od 10. do 22. ure.
GORIŠKA ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT IŠČE OSEBO ZA MESTO DIREKTORJA TEGA PODJETJA
osebo s poudarjenimi vodilnimi sposobnostmi, z izkušnjami na področju sejemskega programiranja in/ali z izkušnjami na reklamnem področju, pri stikih z javnostjo in promocijskih dejavnosti na splošno.
Najnižja zahtevana izobrazba je diploma višje srednje šole. Zahteva se tudi pisno in ustno znanje angleščine.
Kandidati naj pošljejo podroben življenjepis na:
AZIENDA SPECIALE FIERE DELLA CAMERA Dl COMMERCIO I.A.A.
Dl GORIZIA
34170 GORIZIA, Ul. Crispi 10, tel. 0481/3841
Z akrobatskimi tekmami zaključek avtomobilskega sejma
Še danes bo na goriškem razstavišču odprt avtomobilski salon z naslovom Motor Exp6 racing. Videmčani so mu stregli po življenju, ker so bali konkurence z njihovim, ki se je odprl včeraj, a jim to ni uspelo. Danes bodo imeli ljubitelji avtomobilskega športa veliko užitka, saj se bodo že ob 10. uri dopoldne pričela izločilna tekmovanja formule dragster, t. j. posebnih vozil. Začetek tekem bo ob 14. uri. Napovedan je prihod najbolj znanih italijanskih specialistov tega športa. Tekmovalni del bodo zaključili z eksibicija-mi akrobatskih padalcev in stuntme-nov.
Očitno je, da je hotel prireditelj dati v zadnjem dnevu sejma najbolj zanimive tekme.
Avtomobilski sejem pa ni le za ljubitelje športa. Na njem si lahko ogledamo nekaj sto vozil, od najbolj dragih pa do tistih, ki jih veliko vidimo na naših cestah. Seveda so to zadnje novosti, ki so jih tovarne dale na trg.
Svečanost v Podgori
Podgorska sekcija VZPI bo tudi letos počastila spomin padlih v narodnoosvobodilnem boju. Svečanost bo v soboto, 1. novembra, ob 11. uri pred spomenikom v Podgori. Po polaganju vencev bodo učenci osnovne šole recitirali, pel bo podgorski moški zbor Andrej Paglavec.
VOLVO 480 ES
zapeljivost išče nove tehnične prijeme
PREKRASNA JE. ZAPELJIVA s svojo mehko in aerodinamično
LINIJO. OČARA TE Z AVANTGARDNO ELEKTRONIKO. Z NOVIM IN ORIGINALNIM ŠPORTNIM ZNAČAJEM, DRZNA V DESIGNU. ŠEPETAJOČE TE POTEGNE DO 190 KM NA URO S SVOJIMI MOČNIMI 1721 KUBIKI. NOVA VOLVO 480 ES VAS ZAPELJIVO PRIČAKUJE. VOLVO KVALITETA IN GOTOVOST.
Na prodaj pri zastopniku za Gorico in pokrajino
CRALI PIETRO
Ulica III. Armata 180 - GORICA - tel. (0481) 21721 - 21073
NOVO VOLVO 480 ES PREDSTAVIMO PUBLIKI
v našem razstavnem prostoru danes, 26. oktobra, od 9. do 13. ure.
S svojimi prihranki sem si knpil celo kolo!
S svojo hranilno knjižico jeans lahko vlagam in dvigam sama.
namenjena mladim pod 18. letom
S hranilno knjižico »JEANS KNJIŽICA« sam razpolagaš s svojimi piihrankL Postani član kluba ■JEANS CLUB INTEKNAZIONALE«. Dobil boš izkaznico, poster in stripe. Pogovori se s starši Za podrobnejše informacije se oglasi v KMEČKI BANKI v Gorici
)) Banca Agricola J Kmečka banka
c.r.ag.l.
r.z.zo.j.
GORICA — Korzo Verdi 55 — Tel.: 0481/31811
AUSTIN METRO
•	1000 cm3 in 1300 cm3
•	3 ali 5 vrat
•	6 različnih modelov
•	do 21 km/l na 90 km/h
•	bogato serijsko opremljen
•	idealno vozilo za mestni promet
OBIŠČITE NAS NA SEJMU MOTOR EXP0 RACING ’86
POSKUSITE GA LAHKO PRI ZASTOPNIKU
AUSTIN ROVER za goriško
TOM AVTO,
Ul. Nizza 15 - Tel. 0481/83923 - GORICA
Pesnik je umrl 24. novembra 1906, pogreb je bil dva dni kasneje
Nad 4.000 ljudi na Gregorčičevem pogrebu v Gorici
MARKO VVALTRITSCH
Slovenci smo se nekajkrat množično zbrali na goriških ulicah, da bi z manifestacijo izpričali našo prisotnost v tem mestu. Brskajoč po starih in tudi sodobnih listih in dokumentih lahko ugotovimo, da smo imeli take velike slavnosti nekajkrat pred prvo svetovno vojno, pa čeprav v zelo napetem ozračju, ki je odražalo takratne mednacionalne odnose v mestu. Prišlo je do dveh velikih sokolskih slavnosti, in sicer do razvitja zastave Goriškega Sokola na Velodromu v juniju 1904, in do mimohoda stotin uniformiranih Sokolov iz Ulice sv. Ivana v Šempeter, kjer je bil shod Primorske sokolske župe v letu 1910. Avstrijska policijska oblast je skrbno nadzorovala te prireditve, ker je stalno prihajalo do pretepov, ki so jih povzročali italijanski iredentisti. Ti so namreč izgubljali tla pod nogami, saj se jim je takrat že vsa Furlanija izneverila in bila na strani avstrijskemu cesarju vdanih Faidutti-jevih klerikalcev, v mestu pa je bil slovenski živelj že uveljavljen. Zaradi tega so izvajali ustrahovanje in nasilje. Več napovedanih slovenskih manifestacij, še zlasti športnega značaja, je avstrijska oblast prepovedala. Seveda ni mogla prepovedati manifestacije do katere je prišlo ob pogrebu pesnika Simona Gregorčiča 26. novembra 1906. Tudi kasneje je prišlo do slovenskih manifestacij. Najpomembnejše so bile od leta 1945 do 1947, ko je šlo za Ureditev novih meja. Na teh slovenskih manifestacijah so sodelovali tako meščani kot okoličani. Seveda nočemo in tudi ne smemo pozabiti na slovensko enotno manifestacijo, ki je bila na Travniku 20. maja 1984, ko smo enotno zahtevali globalno zaščito.
Skoro vedno je bil Travnik prizorišče takih množičnih zborovanj. Nič čudnega, saj ta trg, nekoč travnik ob robu mesta, danes že dolgo časa osrednji mestni trg, je imel in ima velik pomen za vse naše ljudi. Tako je bilo tudi že omenjenega 26. novembra 1906, ko se je vršil pogreb Simona Gregorčiča.
Pesnik je umrl dva dni prej, v soboto 24. novembra. Slovenska goriška javnost je bila že nekaj dni prej precej zaskrbljena. Znano je bilo, da je bil
Gregorčič hudo bolan. V uredništvih takratnih goriških listov so bili novinarji in tiskarji že pripravili posebne izdaje: manjkal je le datum smrti. Zaradi tega so tisto soboto, 24. novembra, v obeh slovenskih tiskarnah odlašali s tiskom sobotnih številk. V Gabrščkov! tiskarni v Gosposki ulici (danes Ulica Carducci), kjer so tiskali Sočo, in v Goriški tiskarni Antona Gregorčiča v Ulici Vetturini (danes Ulica Fa-vetti), kjer so tiskali Gorico, so sicer imeli že v stroju normalne številke listov. Na delovni mizi v stavnici pa sta bili pripravljeni črno okvirjeni strani posebnih izdaj.
Soča je takrat izhajala trikrat tedensko. Ker je bila zelo razširjena je tudi imela veliko reklamnih oglasov. Gabršček je sicer izdajal še en drug list, Primorca, ki je izhajal v tistih dneh, ko Soče ni bilo. Dejansko je Andrej Gabršček izdajal dnevnik, pa čeprav z dvema različnim naslovoma. Na tak način se je izognil visokemu davku, ki bi ga moral plačati, saj so bile dajatve za dnevnike precej višje od tistih za druge liste. Gabrščkovi listi so tedaj zagovarjali liberalna stališča Narodno-napredne stranke. Gorica pa je bila glasilo Antona Gregorčiča, torej katoliške stranke, in je izhajala dvakrat tedensko. Tudi Gorica je bila zelo razširjena, vendar ne tako kot Gabrščko-va Soča. Oba lista sta izhajala tudi ob sobotah. Tako so ju ljudje lahko brali na prost dan, v nedeljo. Ker pa sta bila zelo razširjena na slovenskem podeželju (Goriška dežela je takrat segala do Bovca, Cerkna, Ajdovščine, na Krasu pa preko Sežane tja do Istre) so ju morali zelo točno dostavljati na vlak ali na druga prevozna sredstva, da so še istega dne dosegla vse naročnike.
Tudi zaradi tega je bilo tisto soboto precej nestrpnosti v obeh tiskarnah.
Ob bolniku v njegovem stanovanju na Goriščku (Trgu Catterini, danes Trg Medaglie d oro) so bili že nekaj dni zdravniki, spovednik, njegovi intimni prijatelji. Simon Gregorčič je umrl tisto soboto, 24. novembra, ob 10. uri in 10 minut dopoldne. Za redno izdajo, ki je morala že okrog poldneva na pot, so tiskarji utegnili dati v oba lista le kratki vestički. Soča je napisala: »PESNIK SIMON GREGORČIČ — umrl ob 10.10 dop. Pogreb v ponedeljek ob 10. dop.« V Gorici pa so objavili veliko osmrtnico. V njej je pisalo: »Ob sklepu lista — NAŠ PESNIK SIMON GREGORČIČ MRTEV — Pravkar smo dobili pretužno vest, da je pesnik Simon Gregorčič preminul ob 10. uri in 10 min. predpoldne. Pogreb v ponedeljek zjutraj. Truplo se prepelje na Libušnje. Pokoj njegovi duši.«
V obeh tiskarnah pa so tistega dne časnikarji in tiskarji ostali kar na delu. Pripravili so posebni izdaji, ki sta v več primerih z izjemnimi prevoznimi sredstvi še tistega dne ali v nedeljo zjutraj dosegli vsako na Goriškem še tako zakotno vas. V obeh listih je bil objavljen življenjepis pesnika. Bilo je več vesti o njegovi bolezni. Potem pa sta lista obvestila bralce kako bo potekal pogreb. V Soči je bilo napisano kako so Mahnič in drugi pesnika napadali ob izidu njegovih pesniških zbirk. Bilo je tu seveda precej liberalne politične napadalnosti na klerikalce. Ti pa so enako izkoristili Gregorčičevo smrt za napad na liberalce. V posebni številki Gorice so namreč prezrli Mahničeve napade na Gregorčiča, istočasno pa pisali, kako se je pesnik
ob nekaj priložnostih izjavljal za klerikalno stranko, zaradi česar so ga takrat liberalci napadali.
Časnikarji obeh listov, ki so bili istočasno politični voditelji slovenskih strank, pa so se dobro zavedali, da bo Gregorčičev pogreb nekaj veličastnega, da bo to slovenska manifestacija. Zaradi tega so vabili vsa društva, šole, vse slovensko prebivalstvo, da pride na to pogrebno svečanost. Andrej Gabršček, spreten trgovec, je vabil trgovce, naj ob uri pogreba zaprejo trgovine tam, kjer bodo potekale pogrebne svečanosti. V Soči je Gabršček to vabilo naslovil tudi na italijanske trgovce.
Pokojnikovo truplo je ležalo v krsti v njegovem stanovanju na Goriščku. Ljudje so hodili kropit truplo vso nedeljo, od jutra do večera. Kipar Peruzzi iz Ljubljane mu je vzel masko, naslikal ga je prof. Gvaiz, fotografiral pa goriški fotograf Jerkič. Že v nedeljo so raz številnih hiš v Gorici bile razobe-šene črne žalne zastave.
Naslednjega dne, v ponedeljek, se je pogrebni sprevod pričel pomikati z Goriščka ob osmi uri. V pogrebnem sprevodu so bili duhovniki, semeniš-čniki, učenci Šolskega doma, slovenski gimnazijci, Sokoli v kroju, zastopniki slovenskih društev z zastavami. Pogrebnih svečanosti se je v Gorici udeležilo nad 4.000 ljudi. V Gorico so ta dan prišli tudi ljubljanski župan Ivan Hribar, župnik Aljaž, pisatelj Meško. Iz Vidma je prišel msgr. Trin-ko. Pred hišo na Goriščku so pesniku v slovo zapeli gimnazijci, na Travniku, predno so krsto nesli v cerkev, pa pevci moškega zbora Pevskega in glasbenega društva. Pogrebne sveča-
nosti v cerkvi sv. Ignacija se ju udeležil tudi nadškof Sedej.
Pogrebni sprevod se je po obredu v cerkvi pričel premikati s Travnika po Gosposki ulici do Koma in zatem po takratnji Korenjski ulici (danes Ulica Balilla) na Gorišček. Na Travniku in v drugih ulicah so bile skoro vse trgovine zaprte v znak žalovanja. Le pet italijanskih trgovin je bilo odprtih. Na Goriščku se je od pokojnika poslovil-politik prof. Ivan Berbuč, deželni poslanec. Pod vodstvom Ivana Michla je zapel mešani zbor Pevskega in glasbenega društva. V imenu goriške mladine pa je govoril prof. Karel Osvald.
Pogrebni sprevod je nato šel po Solkanski cesti. V vseh krajih, od Solkana pa do Kobarida, ter še naslednjega dne do Vršnega, koder je šel pogrebni sprevod, je bilo zelo veliko ljudi.
O pogrebnih svečanostih sta seveda v naslednjih dneh poročala Soča in Gorica. Bila sta si v laseh. Soča je napadala govor župnika Simona Gregorčiča (ni bil v sorodstvu s pokojnikom) v cerkvi na Vršnem. Gorica pa je pisala o protiliberalnem zadržanju pokojnega pesnika. Do sporov je prišlo tudi v kasnejših tednih in mesecih, ko se je osnoval odbor za postavitev spomenika. Ta je bil docela v rokah katoliške stranke. Po doglednem času je prišlo do odločitve, da spomenika ne bodo postavili, marveč da pesniku posvetijo šolsko stavbo, ki so jo dve leti kasneje zgradili v Ulici Vetturini. Bil je to Simon Gregorčičev dom.
O pesniku Simonu Gregorčiču in o njegovem pogrebu pa je pisalo tudi goriško italijansko časopisje. Hudo ga je napadal iredentistični II Corriere triulano, še zlasti zaradi njegove pesmi Soči, katere je ta list priobčil po svoje napisan prevod. List je napadal tudi Slovence, da so pogreb izkoristili, da so v mestu priredili politično manifestacijo. Drugačnega mnenja pa sta bila druga dva goriška lista, Gazzetti-no popolare in LEco del Lito rale, oba katoliško usmerjena, ki sta pred pogrebom vabila italijansko prebivalstvo Gorice, da se udeleži pogreba.
Seveda so o pogrebu in o vlogi, ki jo je Simon Gregorčič imel v slovenskem slovstvu, takrat na veliko pisali tudi drugi slovenski listi, ki so izhajali širom po slovenski zemlji.
Zveza slovenskih kulturnih društev — Zveza slovenske katoliške prosvete
OB 80-LETNICI SMRTI PESNIKA SIMONA GREGORČIČA
...tu rod je moj, tu moj je kraj...
—	Recital Gregorčičevih pesmi
—	Slavnostni govor
—	Jeftejeva prisega: kantata za solo, zbor in orkester
Danes, 26. oktobra, ob 20.30, v Avditoriju v Gorici.
V največji dvorani sredi velemesta z udeležbo vseh izseljenskih društev
Gregorčičeva proslava v Buenos Airesu leta 1944
DORICA MAKUC
Letos častimo Simona Gregorčiča, Goriškega slavčka, ob osemdesetletnici njegove smrti. Še posebej ga časti-ttio na Primorskem, saj je bil pesnik med našim ljudstvom zelo priljubljen.
Temu je dokaz tudi spoštovanje, ki 9a je pesnik užival tudi med tistimi našimi ljudmi, ki so zaradi gospodar-ske nuje ali političnega nasilstva, morali s trebuhom za kruhom v tujino. Na zelo lep način so se ga spomnili, °b stoletnici rojstva, Slovenci izseljeni v Argentino. Med temi je bilo zelo veliko Primorcev, ki so tja odšli konec dvajsetih ali v začetku tridesetih let, v času najhujše fašistične tiranije.
15. oktobra 1944 je bila v Buenos Airesu svečana proslava stoletnice roj-stva Simona Gregorčiča. V letu 1945 je ^ argentinskem glavnem mestu izšla knjiga z naslovom: »Simon Gregorčič -Slovenski izseljenci ob stoletnici rojstva. 1844-1944. Buenos Aires 1945.« V njej je bilo veliko slik in spisov. Knji-9a takrat tiskana v daljni Argentini je vzbudila veliko pozornosti na razstavi Gregorčičevih del oziroma del o njem, ki so jo letos uredili v Tolminu.
Franc Kurinčič, danes že 86-letni nivši izseljenec, ki živi doma v Soški dolini, svoj čas eden izmed vodilnih slovenskih izseljencev v Argentini, ki je napisal tudi zanimivo spominsko knjigo »Na tej in na oni strani ocea-nn«, nam je povedal, kako je bilo z Gregorčičevo proslavo v Buenos Airesu v letu 1944.
Prisluhnimo njegovim besedam:
m le,kl° ie ^et0 1943, ko sem začel raz-‘sijati, da bi morali praznovati 100-e nico rojstva pesnika Simona Gregorčiča: 15. oktobra 1944. Do tega časa 7° le bilo še več kot leto dni. Kljub mu sem takoj začel s pripravami, vfp sem napraviti nekaj izrednega, morajo sodelovati prav vsi slo-oknr izselienci iz Buenos Airesa in da 1Ce' Pa nai t0 stane še toliko tru-
p0PZ°sem sklical nc
ne r	sestanek
rojaki0*1*- s Tolminsk, sem ;• S,mona Grege Pm moje »priblv.
proslavo. Vsi so se z načrtom strinjali, zato smo sklenili, da se ponovno sestanemo in izvolimo ožji odbor. Na drugem sestanku, ki je bil tudi pri meni, smo izvolili v odbor sledeče: predsednik Franc Kurinčič, podpredsednik Anton Lazar, tajnik Franc Kurinčič, podtajnik Rudi Skalin, podtajnik Ivan Kutin, podblagajnik Ivan Klinkon, pregledniki računov Kurinčič, Anton in Franc Skubin. Načelnik pevskega zbora je bil Franc Rutar, vodja pevskih zborov Franc Trebše, odbornik pa Ivan Bajt.
Nato smo sklicali še širši sestanek, ki se je vršil v Gospodarskem podpornem društvu, Calle Sinhron 5148, Vil-la Devoto. Prišli so zastopniki in predsedniki vseh petih slovenskih društev. Vsi so potrdili naš odbor in naše sklepe in obljubili sodelovanje. V širši odbor so bili izvoljeni: predsednik Ljudskega odra Emil Semolič, predsednik Slovenskega doma Stanislav Baretto, predsednik Gospodarskega podpornega društva Viktor Černič, predsednik društva Ivan Cankar Jože Bažec, zastopniki Jugoslovanskega društva za samopomoč Anton Podlogar, za revijo Njiva Franc Birsa, za Slovenski list pa Ivan Kacin.
Kmalu zatem sem povabil na poseben sestanek vse naše pevovodje, ki jih je bilo sedem. To so bili: Trebše, Jekše, Krebelj, Samec, Kren, Merkuža in Cibic. Vsi so z veseljem obljubili sodelovanje, in začeli pripravljati program in pevske vaje.
Ko smo pripravljali dokončni program za prireditev, so se pojavile tudi težkoče. Eni so pesnika hoteli s črno suknjo, drugi brez nje. Kdo naj govori in kdo naj ne govori. Ker je bil Gregorčič duhovnik, je bilo rečeno, naj govori gospod David Doktorič in ne gospod kaplan Janez Hladnik. Sporazumeli smo se, da naj Doktorič iz Montevidea pošlje napisan govor, da vidimo kaj bo govoril. In res ga je poslal. Na drugi seji smo govor prebrali, ampak od strani Ljudskega odra so prišli z novim predlogom, da ne bi govoril noben duhovnik, sicer oni ne sodelujejo. Od Slovenskega doma pa so rekli, če ne bo govoril g. Doktorič, oni ne sodelujejo. Kaj pa sedaj? Jaz sem vztrajal, da morajo vsi sodelova-
Odbor za proslavo 100-letnice rojstva pesnika S. Gregorčiča v Buenos Airesu
ti. Na vse načine sem prepričeval desno in levo, kajti uspeh prireditve je visel na nitki. V taki zadregi sem bil, da tega sestanka ne morem pozabiti. Med tem časom sta gospod Janez Hladnik in dr. Viktor Kljuder, zastopnika kraljevega poslaništva, želela, da bi vsa prireditev bila pod njihovim pokroviteljstvom in brez Ljudskega odra.
Končno so z desne popustili in sklep je bil, da razen predsednika pripravljalnega odbora, na proslavi ne govori nihče. Še hujše trenutke sem imel, ko je za las manjkalo, da bi se proslava sploh ne vršila. Največja dvorana v Buenos Airesu »Principe Jorge« je bila že nabito polna izseljencev, in bil sem že na odru, pripravljen na otvoritveni govor. »Nekdo želi predsednika!« zakličejo. Policijski uradnik mi sporoči, da se mora ves programa izvajati v kastilskem (španskem) jeziku. »To je nemogoče,« sem dejal, in mu pokazal policijsko dovoljenje. »Nič ne pomaga, ukaz je tak tak,« pravi on. »Dosedaj so bile vse prireditve v našem jeziku, razen ene točke, ki jo imamo tudi mi,« sem ga prepričeval. »To ni politična manifestacija, je kulturna, saj vidite, častimo duhovnika, poeta in nič drugega.« Nič ni pomagalo. On je vztrajal, da ima pač tak ukaz.
Vzrok temu je bila ta čas notranja argentinska politična napetost. Obljubil sem mu, da izpustim moj govor, ki sem ga imel pripravljenega v našem jeziku. Ostali program pa ni mogoče izvajati drugače kot slovensko. Zahteval sem, da mi po telefonu omogoči govoriti z njihovo komando. Prvo je govoril on, nato še jaz, nato pa zopet on. Opazil sem rahlo popuščanje, ali privolitve še ni bilo. Med to diskusijo sem ga povabil v bufet, ki je bil zraven dvorane. Med tem pa sem skrivaj naročil, naj kar začnejo s programom in sicer s točko v argentinskem jeziku. Mislil sem si, naj bo kar bo. Naj me pa zaprejo. V bufetu sem mu naročil pijače in jedače, kolikor je hotel in kakršno je želel. Med tem sva pa diskutirala, program pa je tekel naprej brez nobene motnje. Ko se je policaj v civilu napil in najedel je izginil.
Proslava je trajala 4 ure, v treh delih, z vmesnimi odmori po deset minut. Prvi del, petnajst Gregorčičevih pesmi, so izvajali izključno v Argentini vzgojeni in deloma tam rojeni otroci zavednih slovenskih staršev. Drugi del je izvajal prvovrstni radijski orkester. Naš odbor je dal nalašč za to prireditev rojaku Rešu instrumentali-zirati pet Gregorčičevih skladb. Ciril Kren je tudi pripravil in sam vodil posebno skladbo na strune z naslo-
vom Poet. Ta del programa je bil poseben umetniški užitek. Bil je to prvič v zgodovini slovenskih izseljencev, da sta bili slovenska pesem in glasba dvignjeni v vrhove umetnosti, so dejali strokovnjaki. V tretjem delu je nastopilo šest slovenskih pevskih zborov, vsak z dvema pesmima. Za zaključek pa moški zbor sto pevcev, ki je gromovito zapel Soči, in končno mešani zbor 150 pevcev z veličastno Nazaj v planinski raj.
Publicist Ivan Kacin je napisal: »Uspeh Gregorčičeve proslave je bil popoln. Izseljenci smo dostojno proslavili stoletnico rojstva enega največjih slovenskih pesnikov in kot Slovenci v tujini dokazali višino naše kulture. S sklepnim nastopom smo dokazali, kaj smo zmožni in sposobni doseči, če smo složni.«
Dr. Viktor Kljuder je po proslavi v Slovenski list napisal sestavek brez podpisa z naslovom: »To je nova doba!« Jaz bi še dodal, da je k temu izrednemu uspehu nedvomno pripomogel tudi spodbuden boj Titovih partizanov za svobodo domovimne.
Po prireditvi je odbor sklenil tiskati za spomin zbrane Gregorčičeve pesmi s prilogo o prireditvi. Življenjepis pesnika je napisal Albert Drašček. Knjigo pa je uredil, napisal pripombe in pomen proslave, požrtvovalni javni delavec in urednik argentinskih izseljenskih listov, sedaj že pokojni Ivan—Jan Kacin, rojen v ugledni in zavedni družini v Krnicah nad Idrijo. Veliko delo je Ivan opravil brez vsakega honorarja. Ostale skrbi: tisk in založba, so bile prepuščene meni. Celo iz svojega sem založil, da je knjiga izšla.
Uredništvo je komaj pokrilo izgube, toda našim zavednim Primorcem ni šlo za zaslužek. Tiskana je bila okusno, kar kaže, da se je odbor, ki jo je izdal in založil, resnično potrudil. Ilustracije, ki krasijo knjigo so delo izseljenke Vande Čehovin. Vsekakor pa je nadvse zanimiv zaključek uvodne besede duhovnega vodje (ob Francu Kurinčiču) Ivana Kacina, ki pravi »Ob tem trenutku, ko izdajamo to knjigo, ni še na zemljevidu začrtanih meja, a so začrtane v naših srcih, v naših bojevnikih in voditeljih, kar je dovolj velika poklonitev pesnikovi prerokbi »Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene.«
Otvoritvena predstava operne sezone 1986/87
»Rigoletto« brez posebnega bleska a z imenitno Susie Jo v vlogi Gilde
Kras Borisa Zuljana
Tržaški umetnik Boris Zuljan je v svojih delih poetičen pripovedovalec okolja, v katerem živi. V mehki živobarvni paleti izraža ambient Krasa, ki ga je vzljubil: morda prav zato, ker ta trda zemlja zahteva od človeka popolno prisotnost, predanost in težaško delo, da lahko iz njega izvleče, kar je bistveno za preživetje. Njegove slike so sinteza značilnosti določene krajine ali le določenega izseka iz nje s pravzaprav tematsko zlahko berljivo pripovednostjo mogočne lepote kamnitih hiš, polj, vedut, obokov in golih dreves. A to nikakor niso preprosti realistični prikazi narave: očem prijetna dela prav s toplino, ki veje iz njih, izžarevajo domnevno razpoznavnost. Sicer so izrazito dvodimenzionalne slike polne geometrijsko značilne sestavljivih ploskev, ki so dodane k simbolno splošno razpoznavnim objektom kraškega sveta. Zato je lahko občutje tega am-bienta univerzalno na način, kot se človek znajde v njem z vso lepoto in usodnostjo.
Razstavlja risbe, a verjetno bolj kot slikarske osnutke. Te dopolnjene z gvaši in akvareli intimno poudarjajo njegovo introvertirano osebnost. Risba kot hipen zapis ga zadovoljuje s svojo bliskovito dokončnostjo, kot mu slika dovoljuje, da z njo od začetka do konca ustvarjalnega napona popolnoma živi. Grafika ne: ta mu dolgo ni mogla nuditi pravega zadoščenja, saj zaradi dolgega tridelnega postopka (zasnova ideje, priprava matrice, odtis) ni zadoščala njegovi poetični naravi. A se ji vendarle ni mogel upreti. Miniaturne kot so, lirično povezujejo njegov slikarski svet: v linorez odtisnjen ponavljajoči motiv kraške arhitekture s poudarjenimi obrisi kraških obokov so obogateni z zlato folijo, s čimer prav tako odražajo umetnikovo prirojeno primorsko intimno mehkobo.
Izrazita notranja izpovednost pa je značilna tudi za nekatere kasnejše figuralne slike, kjer sicer ohranja živo paleto, a kompozicijsko ne zmore tolikšne moči. Pač pa se v sedaj razstavljenem zadnjem sklopu slik odmika v domala obstraktno likovno podajanje tega svojega pristnega in povsem samosvojega sveta. Čeprav ni edini, ki v kraškem in tržaškem po naravi skopem svetu črpa slikarski navdih, so njegove krajine že osebnostno razpoznavne, ter je v njih čutiti popolno pripadnost prostoru, iz katerega črpa. Upajmo, da mu bo še dolgo ostal zvest.
TATJANA PREGL
Zaključil se je v Ljubljani
Simpozij o avantgardah
Verdijeva opera »Rigoletto«, s katero je gledališče Verdi začelo operno sezono 1986/87 (premiera je bila v torek, 21. t. m.) predstavlja v skladateljevem opernem opusu pomembno prelomnico, za katero je značilna funkcionalnost muzike v sklopu celovitega dramatičnega konteksta zgodbe. Arije, dueti in terceti imajo sicer še vedno svojo vlogo, vendar ne kot izolirani melodični vložki, temveč kot poudarjena karakterizacija značaja nastopajočih oseb ali razpoloženjskih izpovedi znotraj enotno izpeljanega melodičnega loka, v katerem zavzema enakovredno, če ne še pomembnejše mesto, situacijsko opisna glasba, skozi katero se od začetka do konca izraža kruta temačnost zgodbe. Glasba potemtakem ni pisana v funkciji oseb, pač pa v funkciji vsebine, pri čemer je tudi karakterizacija oseb sama v izraziti funkciji vsebine, kar velja predvsem za glavna nosilca dogajanja, za vojvodo iz Mantove in za tragično figuro dvornega norca Rigoletta.
Tako Verdi skozi znani ariji »Questa o guella« in »Donna e mobile« ter duet z Gildo »E sol deH'anima«, pa tudi skozi zbor, označuje vojvodov pokvarjeni, razuzdanski lik in pokvarjenost njegovega dvora in dvorjanikov in izrisuje ambient, v katerem se odvija in razvija do tragičnega konca drama Rigoletta in Gilde. Že v prvem dejanju pa Verdi predstavi tudi Rigolet-
ta v dvojnosti njegove figure, v maščevalnem značaju grbastega dvornega norca, izpostavljenega zasmehovanju in norčevanju dvornjakov na eni, in v strastni očetovski ljubezni do hčerke Gilde, ki je v prekletstvu njegove tragikomične vloge dvornega norca še edini smisel življenja. Lik Gilde je, čeprav je vedno v ospredju, v tem okviru bolj kot v samostojnosti v funkciji drugih oseb, predvsem seveda očeta in vojvode in predstavlja kot taka s čistostjo svojih čustev samo še dodatni tragični aspekt očetove figure.
Predstavo v Verdiju je režisersko pripravil Lamberto Puggelli, muzikalno mladi švicarski dirigent Hubert So-udant na sceni Luise Spinatelli, zbor pa je pripravil Andrea Giorgi. Režiserju je skupno s scenaristom nedvomno uspelo ustvariti potrebno temačno vzdušje in nekatere lepe odrske efekte s pomočjo smiselnega uporabljanja svetlobnih in zvočnih efektov (nevihta v noči na pr.). Tudi glasbeno vodstvo dirigenta Soudanta je slonelo na skrbni pripravi in razpoloženosti orkestra, ki je zvočno zelo dobro izrisaval mrkobno-svetle odtenke partiture in smiselno doziral zvočno maso.
Po tej plati predstavi ni kaj dosti očitati. Njena šibka točka je bil tenorist Umberto Grilli v vlogi vojvode iz Mantove. Zaradi intonančnih nečistosti (nižanj) v višinah in medli spevnosti
njegovega glasu, slovite arije sploh niso prišle do izraza, kar je v znatni meri vplivalo na celotno uprizoritev, pa čeprav se je pevec proti koncu nekoliko popravil. Vlogo Rigoletta je pel razmeroma mladi angleški baritonist John Rawnsley. Njegov Rigoletto je tako po figuri kot z glasom odstopal od tradicionalnega lika; bil je bolj naravno človeški, igralsko zato prepričljivejši od marsikaterega drugega Rigoletta pevcev velikega formata, glasovno pa bolj s tenorskimi kot baritonskimi odsevi. Ob večji pastoznosti glasu bi njegov lik še pridobil.
Presenečenje predstave je bil operna debutantka mlada Korejka Susie Jo, Gilda izjemne pojavne in glasovne miline. Njen glasovni razpon ni velik, je pa zato njeno petje natančno izdelano, čisto, sveže in prijetno koloraturno obarvano in stilno naravnano na krhko Gildino podobo. Gre za talentirano pevko, ki si je morda prav v Trstu odprla blestečo kariero. Njej so bili namenjeni tudi najdaljši aplavzi premierskega občinstva.
Od preostalih vlog kaže omeniti še pevsko in pojavno odličnega basista Francesca Ellera D'Artegno v vlogi Sparafucila, ter mezzosopranistko Glo-rio Scalchi v vlogi njegove sestre Magdalene. Nastopili so še Gianna Jenco, Angelo Nosotti, Bruno Tessari, Dario Zerial, Mario Sparti, Marisa Zot-ti, Vito Susca in Cinzia De Mola. (j. k.)
Mednarodni knjižni sejem v Ljubljani
BEOGRAD — V Beogradu so odprli 31. mednarodni knjižni sejem. Na njem se predstavljajo vsi jugoslovanski založniki in založbe iz 62 držav.
Na beograjskem knjižnem sejmu so med drugim predstavili tako imenovani založniški podvig leta, ki ga letos predstavlja Timesov zgodovinski atlas Cankarjeve založbe. Ta atlas je v angleškem originalu prvič izšel leta 1978, danes pa je preveden v mnoge druge jezike in se njegova skupna naklada približuje milijonu izvodov. Jugoslovanski založniki so prvotno predvidevali, da bi to postal medzaložniški projekt, vrendar ga je naposled izpeljala Cankarjeva založba sama. Odločila se je za srbohrvaško izdajo 11.000 izvodov, ki so jo razprodali v štirih mesecih, kljub ne ravno dostopni ceni (približno 3 milijone starih dinarjev). Sedaj pripravljajo ponatis z naklado 15 tisoč izvodov, pripravljajo pa že tudi tretjo izdajo, v kateri bo jugoslovanski dodatek nekoliko obširnejši.
Predvidoma do leta 1988 bo tretja izdaja Timesovega atlasa izšla tudi v slovenščini.To izdajo bosta v sodelovanju pripravili Cankarjeva založba in Državna založba Slovenije, predvidevajo pa natis 3 tisoč izvodov inačice Timesovega zgodovinskega atlasa.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Prejšnjo soboto se je v Ljubljani zaključil štiridnevni mednarodni simpozij o sožitju avantgard, ki so se ga udeležili referenti iz Jugoslavije, sedmih evropskih držav in iz ZDA. Gostje so obiskali galerijo v Kostanjevici, Jakčevo galerijo v Novem mestu in razstavo Milka Bambiča v Idriji. Bam-bičeva razstava se bo v kratkem preselila v koprsko galerijo Meduza, medtem ko bo umetnika predstavil italijanski javnosti Mario Verdone v svoji reviji »Ouattro occhi«.
Program simpozija je vseboval 45 referatov zbranih v dveh knjigah z več kot 600 stranmi in številnimi slikami. V tisku pa je še dodatna knjiga. To je dragoceno gradivo, ki bo svetu bolje osvetlilo tudi našo avantgardnost na različnih področjih ustvarjanja: od likovne umetnosti do filozofije, književnosti, pesništva in gledališke umetnosti. Teksti so napisani v nemščini in francoščini. Veliko zaslugo za opravljeno delo ima zlasti Ljubljansko društvo za estetiko, ki mu predseduje
dr. Aleš Erjavec in ki je slovensko avantgardo ovrednotilo že na predlanskem simpoziju.
Gostje iz tujine, ki so se udeležili simpozija so bili navdušeni nad lepotami Dolenjske, čeprav jim je vreme večkrat prekrižalo načrte za izlete. Na zaključnem kosilu, ki je bilo na Voj-skem so tudi sestavili spominsko listino duhovnega bratstva raziskovalcev avantgard s Finske, Poljske, Madžarske, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, pa še s Pariza, Rima in iz ZDA.
Žal je veseljo vzdušje mednarodnega simpozija prav na poslovilni večerji skalila vest o smrti Ivana Mraka, zadnjega slovenskega avantgardista.Nje-gov temperamentni govor na simpoziju je bil tako v bistvu labodji spev tega pomembnega dramatika, ki je v svoji mladosti buril ljubljansko malomeščansko miselnost. Odmev njegove drame »Obločnica, ki se rojeva«, ni zamrl še ves čas njegovega življenja.
M. BAMBIČ
Z Borštnikovega srečanja
Pred gostovanjem SSG in Kresne noči M. Sosiča
Tudi Borštnikovo srečanje se je previsilo proti svojemu zaključnemu delu. Čeprav je dogajanja v Mariboru na pretek in mora človek reči, da se res ne dolgočasi, pa se kritiki in poročevalci hvaležno nadejamo bližnje prihodnosti, saj je BS tudi in zelo utrudljivo. A vendar k stvari. V sredo zvečer bodo podelili Borštnikova priznanja, s čimer se bo končala tudi vsa tekmovalnost in uradni del srečanja, čeprav bo naslednjega dne (v četrtek) še dan posvečen amaterskim skupinam.
Z malce samozavesti in samovšečnosti naj poudarimo, da je teden, ki se pravkar pričenja, v znamenju naših teatrov. Slovensko stalno gledališče bo prišlo na Štajersko jutri, ko bo nastopilo v Slovenski Bistrici, v torek zvečer pa bo zaključilo tekmovalni program Borštnikovega srečanja, in sicer s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini šentflorjanski. S tem pa še ni izčrpan tržaški delež na BS. V sredo ob 10. uri bo nastopila skupina mladih igralcev, ki bo pod vodstvom režiserja Sosiča zaigrala Trdinovo Kresno noč.
V tem času, kar se nismo javili, se je zvrstilo nekaj prav posebno važnih uprizoritev. Tu mislimo na Dantonov primer v izvedbi ljubljanske Drame, na Kreontovo Antigono, mariborske drame in še Calevalo Daneta Zajca, v uprizoritvi Drame SNG iz Ljubljane, slednje delo bomo lahko gledali v Trstu v drugi polovici prihodnjega meseca. Šlo je za tri različne gledališke izraze, ki pa se vsi po vrsti lotevajo temeljnih zadev človekove biti. Pa tudi igra je na zavidljivi ravni in ni nič čudnega, če mariborsko občinstvo ni štedilo s ploskanjem.
Povsem razumljivo je, da ne moremo opravljati na tem mestu specifičnih in daljših recenzij gledanega, zato pa bomo izrabili priložnost in opozorili na silno zanimiv, polemičen, včasih že kar vročekrven simpozij o sodobni slovenski drami. Simpozij je bil v petek v prekrasnem okolju jesensko oblečenih štajerskih hribov, na kmetiji, kjer so bile mize bogato obložene. Pogovor se je dotaknil nekaterih dilem sodobnega gledališkega izraza, pri čemer je tudi ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta opozoril na krizno situacijo v tržaški hiši. V nadaljevanju, potem ko se udeleženci oddolžili spominu Bojana Štiha in Dušana Tomšeta, se je stvar kar precej segrela in prišlo je do izoblikovanja dveh pozicij, lahko bi rekli klasične in modernistične: prvo je zagovarjal Josip Vidmar, drugo pa Drago Jančar. Prvi je skritiziral Jančarjeve drame in sodobno dramatiko sploh, drugi pa je vehementno repliciral. V veliko začudenje vseh je mlajša slovenska generacija dala prav Vidmarju, češ da se prej identificira v njegovem pojmovanju umetnosti kot pa v Jančarjevem. MARIJ ČUK
Velika retrospektiva akvarelov mojstra Franceta Slane
KOSTANJEVICA — V počastitev 60-letnice rojstva Franceta Slane je predsednik republike skupščine Miran Potrč v nekdanji kostanjeviški cistercijanski opatiji odprl veliko retrospektivno razstavo več kot 120 slikarjevih olj.
France Slana sodi v prvo povojno generacijo študentov ljubljanske likovne akademije in je po mnenju strokovnjakov danes prvi mojster slovenskega akvarela. Slana je zelo navezan na Kostanjevico, saj je svojo veliko retrospektivno razstavo akvarelov ob svoji 50-letnici predstavili tudi v Kostanjevici.
Miran Potrč je visoko ocenil razstavno in kulturno dejavnost galerije Božidar Jakac, ki je po njegovem mnenju veliko prispevala k razvoju slovenske kulture. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da je v Kostanjevici kultura postala vsebina življenja in dela delovnih ljudi.
Na petkovi slovesnosti so slavljencu Francetu Slani izročili tudi srebrno plaketo občine Krško. Ob nedavnem krajevnem prazniku so Franceta Slano razglasili za častnega meščana Kostanjevice. O ustvarjalcu je spregovoril Janez Mesesnel, ki je visoko ocenil likovni opus Franceta Slane. Jubilantu v čast je zapel APZ Tone Tomšič.
revije - revije - revije - revije
Primorska srečanja posvečena Gregorčiču
Vsebina nove številke Primorskih srečanj, ki se je v desetem letu svojega izhajanja povzpela že do številke 66, je zasnovana v znamenju kulture in je posvečena Simonu Gregorčiču ob 80-letnici njegove smrti.
Kar pet vodilnih člankov govori o pesniku: Ciril Zlobec ugotavlja, da je bila Primorska v vseh časih naklonjena Gregorčiču in ji njegova pesem, kljub vsebinski odmaknjenosti, še zmerom poje; Marjan Tavčar orisuje letošnje prireditve v počastitev Gregorčiča na Primorskem (lepo število jih je in kvalitetne so!); Marjan Brecelj v svojih dveh prispevkih daje dva pregleda: najprej navaja vse samostojne izdaje Gregorčičevih del od Poezij 1882 do danes, zatem pa še (prava zanimivost!) vse likovnike, ki so upodobili Gregorčiča od začetkov do danes; Tatjana Gregorčič pa v intervjuju s skladateljem A. Ipavcem predstavlja njegovo novo kompozicijo »Pusti peti mojga slavca«, ki je nastala po Gregorčičevih motivih in bo prvikrat izvedena prav na prireditvah v čast Gregorčiču.
Tudi večina preostalih prispevkov se vsebinsko ujema s temeljno naravnostjo vodilnih prispevkov in se osredotočajo na kulturno področje. To velja za vse pesmi, ki so jih prispevali D. Komac, N. Birsa, V. Žerjal, G. Filipi, M. Jogan, T. Flajs, D. Pahor in J. Milič A.
lilič s prevodom
pesmi A. Berardinellija, ter za prozne stvaritve, ki jih objavljajo B. Jukič, D. Terčon in F. Frančič.
Brez posebnega zadržka je mogoče v ta sklop prišteti še vse članke, ki govorijo o posameznih primorskih osebnostih in njihovem prispevku v zakladnico primorskega političnega, gospodarskega, kulturnega in narodnega življenja v pre-
teklosti in danes. Med njimi velja izpostaviti oris goriškega škofa Sedeja v boju proti fašističnemu raznarodovanju (dr. M. Kacin-Wohinz), intervjujski prikaz pisatelja in zdravnika Jožeta Felca (dr. A. Prijatelj), prav tako intervjujsko razmišljanje Mire Cenčičeve o labirintu današnje šolske vzgoje (M. Tavčar), spomeniško varstveno delo pokojnega umetnostnega zgodovinarja Emila Smoleta v prikazu M. Slabeta, zapis ob 80-letnici nestorja našega delovnega prava Rudija Kyovskega (M. Pečar), prikaz življenja in dela letalca Edvarda Rusjana (Š. Ostrič) in oris slikarja slovenske podeželske Istre Arduina Hrvatina (S. Gabre).
Z rahlim zadržkom pa sodijo v sklop kulture še nekateri drugi članki: o Gale-tovi razstavi fotografij Plečnikovih stebrov v Tolminu (J. Koželj), o knjigi furlanskega pripovednika Macorja »Taščičine oči« (M. Brecelj), o Frančičevem romanu »Domovina bleda mati« (V. Mokrin), o knjigi, ki prikazuje življenje revolucionarja Jožeta Srebrniča (Žitko), o knjigi Milana Pahorja, ki govori o »Delavski enotnosti« na Tržaškem (B. Babič), o večstranski pomembnosti zadnje knjige A. Kluna o prekomorcih (M. Kocjan) in o prvem Slovencu, ki se je povzpel čez severno steno Triglava (B. Marušič).
Zunaj tega - v širšem smislu kulturnega - kroga so le nekateri (tehtni in vznemirljivi) prispevki, ki govorijo o splošni primorski problematiki. Na prvem mestu je potrebno omeniti razmišljanje Mauri-zia Tremula o mladih tokovih znotraj italijanske narodnostne skupnosti na Koprskem ter razmišljanja Livija Antoniča, Karla Devetaka in Jožeta Geja o ovirah in možnostih za razvoj slovenskega sub-
jekta na Goriškem. Dalje so tu še Kocjančičev (kritičen) zapis o prenovljenem statutu Skupnosti obalnih občin, Ren-čljevo (objektivno) poročanje o načrtih za preureditev Dragonjske doline zaradi pridobivanja večjih količin hrane, Čeho-vinovo (stvarno) poročilo o prireditvah v Goriški knjižnici F. Bevka v zadnjem letu dni, Merkujeva jezikoslovna analiza imen vasi Orlek in Robida, Danice Smerdujeve prikaz skladiščno - pretovorne dejavnosti v terminalu v Sežani in Prijateljeve izkustvene ugotovitve o problematiki bolniških dopustov.
V celoti podpira osnovno vsebinsko naravnanost nove številke Primorskih srečanj v kulturo tudi njena notranja in zunanja oprema (oblikovalec Bojan Maraž), ki prikazuje najbolj uspešne, priljubljene, znane in tudi manj znane likovne upodobitve Simona Gregorčiča. Nova številka primorske revije za družbena, gospodarska in kulturna vprašanja torej s svojim obsegom (nad 100 strani) in vsebino (44 samostojnih člankov) dostojno utemeljuje obstoj te revije, ki letos dopolnjuje deseto leto svojega izhajanja. (J. H.)
SVETOVNA
ENCIKLOPEDIJA
ŽIVALI
Živalski svet v slikah in besedi: novost, ki jo ponuja Mladinska knjiga vsem ljubiteljem živali.
Dobite jo niški ceni t. I. v
po prednaroč-do 31. oktobra
TK
TRŽAŠKI
KNJIGARNI
Ul. sv. Frančiška 20 — Tel. 732487
Mehika ponuja sodelovanje Braziliji, Argentini in Urugvaju
Latinska Amerika začela resno misliti na ustanovitev gospodarske skupnosti
MEXICO — Bo pred dvema stoletjema neuresničen sen »libertadora« Simona Bolivarja, združiti Latinsko Ameriko, naposled postal stvarnost? Čez nekaj dni bosta latinskoameriška javnost in svet dobila odgovor.
Mehika se je namreč po daljšem opazovanju in analizah odločila, da se začne pogovarjati z drugima dvema kontinentalnima državama, Brazilijo in Argentino, o vključitvi v sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, ki sta ga ti dve državi skupno z Urugvajem podpisali letos in s katerim začenja nastajati skupno celinsko tržišče.
Mehiški zunanji minister Bernardo Amor je odpotoval v Brasilio, Buenos Aires in Montevideo ugotavljat možnosti za razširitev dogovora na novega pomembnega člana, kar bo temeljni kamen skupnega južnoameriškega trga. Njegovo potovanje skrbno spremljajo v drugih glavnih mestih te celine. Brazilsko-mehiško-argentinski sporazum bo pokazal, če je možna celinska integracija in če je sporazum dovolj trdna podlaga za zamisel o enotnosti, poroje-
ni v osvobodilnem boju proti španskim kolonialistom.
Ko so Brazilija, Argentina in Urugvaj obračunali z vojaškimi režimi, so se odločili za združevanje. Takrat je Mehika pozdravila to težnjo in je okrepila svoje delovanje v latinskoameriških forumih. V preteklosti so že poskušali ustanoviti skupni trg, vendar ni nikoli zaživel zaradi vzajemnega ignoriranja, sebičnosti in celo nezdravega tekmovanja.
Sedaj se največje in najmočnejše države te celine tega vprašanja lotevajo temeljito in na osnovi spreminjanja dosedanjih gospodarskih in trgovinskih odnosov. Te države ne poskušajo svojega združevanja nasloniti zgolj na kupoprodajne odnose. Nasprotno bi hotele integrirati svoja tržišča, doseči komplementarnost industrije, odpraviti carinske meje, ustanoviti skupna podjetja in enotno izdelati pomembne infrastrukturne projetke.
Najprej bodo izdelale program za carinske olajšave. Dognati morajo, katere industrijske izdelke
bodo najprej izmenjale v brezcarinskem režimu. Na začetku bo potrebna nekakšna zaščita, da bi domača industrija ujela korak. Prvo fazo morebitne integracije bi zaokrožile s sporazumom o dodatnem finansiranju države z negativnim trgovinskim obračunom v odnosu na ostali dve.
Vzporedno s tem bodo Mehika, Brazilija in Argentina v sodelovanju z manjšim partnerjem Urugvajem morale preprečiti napadalnim nadnacionalnim družbam nadzor tega združenega in največjega tržišča na svetu.
Ko se bo ta proces sprevesil h kraju, ob koncu tega ali v začetku naslednjega leta, bo Mehika morda tudi formalno pristopila k temu tržišču. Politična volja obstaja, priložnost pa je dozorela. Te države imajo hude glavobole zaradi gospodarskih težav, posebno zaradi zapiranja razvitih držav za njihove izdelke, kakor tudi zaradi padca cene njihovih surovin. K temu je potrebno dodati astronomski dolg v višini okoli 300 milijard dolarjev, ki terja hitre rešitve. Ena izmed teh je tudi integracija.
Eugene Hasenfus žrtev politikov?
MANAGUA — Branilci bivšega agenta CIA Hasenfusa, ki je na zatožni klopi, ker je s poskusom dobave orožja kontrarevolucio-narjem v Nikaragvi kršil zakon o državni varnosti, so se postavili na stališče, da ljudsko protisomo-zistično sodišče (TPA) ni pristojno za obravnavo tega primera. Sodni zbor je tezo to zavrnil in branilci imajo zdaj 24 ur časa za priziv.
Eugene Hasenfus je v brk branilcem, ki se jim je pridružil bivši ameriški pravosodni minister Griffin Bell, potrdil, da je v pomoč protisandinistom v orožju vpletena CIA in da je sam žrtev zarote, oziroma sredstvo v rokah washingtonskih politikov. To je medvedja usluga Reaganovi upravi, ki hoče od njega, da se predstavi kot izpolnitelj obveze do privatnikov, je pa velika usluga nikaragovski vladi, ki utegne Hasenfusa pomilostiti, če bo vztrajal pri tezi o krivdi agencije CIA.
Teheranke si želijo v boj
Puščavski predeli zajemajo kar 11 odstotkov ozemlja
Težak boj Kitajcev s puščavo
PEKING — Kitajsko glavno mesto bi lahko tez 200 let prekril puščavski pesek, če ne bodo takoj sprejeli ustreznih protiukrepov. To opozorilo se je v prejšnjih dneh pojavilo v kitajskem tisku. Ta zzaskrbljenostjo navaja, da so se vse dosedanje pobude izjalovile, da puščava uporno napreduje.
Na puščavske predele odpade kar 11 odstotkov celotnega kitajskega ozemlja. Največji in najbolj znani puščavi sta peščena puščava Taklamakan severno od Tibeta, ki se razprostira na površini 327.500 kvadratnih kilometrov, in kamnita puščava Gobi, ki obsega severozahodne kitajske pokrajine in del Mongolije.
Bitko proti širjenju puščav je Kitajska začela leta 1978. Od takrat puščave letno napredujejo le za 7 metrov, pred tem pa so napredovale kar za 20 metrov. Vzroki za tako postopno širjenje puščave, ki bi bili katastrofalni za tako gosto naseljeno državo, so različni. Puščave napredujejo skoraj povsod v svetu in to predvsem v afriškem sahel-skem pasu. Kitajska pa se nahaja v zmernotoplem pasu, da kitajski znanstveniki iščejo predvsem družbene vzroke za tako širjenje in ne klimatskih, ki so težje ugotovljivi.
Dokler so ljudje živeli v majhnih plemenskih skupnostih na suhostepskem območju ob puščavah, niso ogrožali naravne okolice. V petdesetih letih je prišlo do prave de-
mografske eksplozije, ki so jo do neke mere podpirale tudi oblasti. Gostota prebivalstva se je na teh skrajno labilnih območjih suhe stepe in lesostepja povečala z dotedanjih 14 oseb na kar 59 oseb na kvadratni kilometer. Povsem razumljivo se je moral spremeniti tudi način življenja. Ljudje so rabili več vode, s tem se je izčrpavala podtalnica, za ogrevanje pa so rabili več drv, tako da so začeli krčiti že itak borno drevje in grmičevje lesostepja. Tudi kulturna revolucija s povratkom na podeželje je pripomogla pri rušenju naravnega ravnotežja, saj sta ekstenzivno poljedelstvo in živinoreja na takih labilnih območjih skrajno nevarna. Če vegetacija s svojimi koreninami ne zadržuje rodovitne prsti, jo bo veter kmalu odpihal. Ob pomanjkanju vegetacije je tudi vodna erozija večja, najhujše pa je, voda hitreje odteka in ne prodira v podtalnico.
Kitajski strokovnjaki imajo torej nehvaležno nalogo zaustaviti širjenje puščav. Težav se zavedajo, a se jih ne plašijo. Še največ skrbi imajo zaradi peščenih viharjev, ki divjajo 80 dni na leto. Treba bo torej sprejeti drastične ukrepe, med temi pa polagajo še največ upanja v pogozdovanje. Zato so predložili načrt o uresničitvi velikega »zelenega zidu«, gozdnega pasu dolgega 7.000 kilometrov, ki bi kot nekoč kitajski zid pred vdori mongolskih plemen, zajezil prodor puščave.
gorenje
Gorenje Gospodinjski aparati, n. sol. o.
Partizanska 12
63320 Titovo Velenje
Jugoslavija
Telefon: (063) 853321
Telex: 33616 yu sogor
Že dolgo iščem takega: dobrega, varčneea. trpežneea -štedilnik Gorenje
ITI Hitrokuhalna plošča
| 2 Avtomatska plošča
13	Hitrokuhalni plinski štedilnik
14	Varčevalni plinski gorilnik
15	Električni vžig plinskega gorilnika
| 6 Programska ura: kratkočasovna analogna digitalna
f/l Pečica:
električna konvencionalna
plinska
ventilatorska
večsistemska
18 Vrata pečice:
emajlirana, z dvojno zasteklitvijo s panoramskim steklom
19l Tuljava za odvod vročih par \10 Zaščitna letev {11\ Predal
(_•] 80 servisnih enot in 900 serviserjev po Jugoslaviji skrbi za vaše In naše proizvode
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja
SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
Manufaktura PODOBNIK
OPČINE - Telefon 211090
č/Oudjialivt
O TENNIS
oblačila znanih proizvajalcev za: ČAS in REKREACIJO
ŠPORT - PROSTI
CEL
SfORIS WEARB
meeting
HOTEL RESTAURANT — TOTOCALCIO — TOTIP
S O N I A
DOMJO 47 — Tel. 820-229
SESTAVLJIVE POLICE Z UTORI
IZREDNO ENOSTAVNA MONTAŽA BREZ VIJAKOV
OBRTNIŠKA DELAVNICA
DOBERDOB — Ul. Gorica 22 — Tel.: 0481/78033
S. A.C.A.T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
V 1. jugoslovanski košarkarski ligi
Gibona sama v vodstvu
kratke vesti - kratke vesti
::::::::				. .
				::::::::::

V	tem kolu prve jugoslovanske zvezne košarkarske lige so vsa srečanja potekala po napovedih. Delno presenečenje predstavlja poraz Crvene zvezde v gosteh proti čačanskemu Borcu. Beograjčani so klonili po enem podaljšku z 91:90. Mlada postava Ju-goplastike je prepričljivo osvojila dalmatinski derbi in premagala Zadar z 98:85. Uspeh je toliko pomembnejši,, ker so ga Spličani dosegli v gosteh. Najboljši igralec srečanja je bil Pera-sovič, ki je dosegel 35 točk. Pri domačinih sta bila najboljša Vrankovič (22) in Sunara (16). V Beogradu je Partizan premagal Bosno v dokaj izenačeni tekmi (90:84). Paspalj (29) in Divac (21) sta bila najboljša pri domačinih, pri gostih pa Vučevič (30) in Radulovič (20).
V	Tuzli je Gibona po pričakovanju osvojila točki. Drvaričevi varovanci pa so se morali pošteno naprezati, da so strli odpor trdoživih domačinov. Dražen Petrovič je dal standardnih 30
točk, ob njem je solidno zadeval tudi Knego (18). Pri Slobodi Diti je največ košev dosegel Mitrovič (25).
Izidi 5. kola: Sloboda Dita - Gibona 81:94; Zadar - Jugoplastika 85:98; Partizan - Bosna 90:84; Šibenka - MZT Skopje 86:79; Borac - C. zvezda 91:90; Rabotnički - Budučnost 93:86.
Lestvica: Gibona Zagreb 10, Crvena zvezda in Partizan Beograd 8, Jugoplastika Split, Šibenka Šibenik in Bosna Sarajevo 6, Zadar, MZT Skopje in Budučnost Titograd 4, Borac Cačak, Rabotnički Skopje 2, Sloboda Dita Tuzla 0. (nb)
V 1. B ligi: izdatna zmaga ljubljanske Smelt Olimpije
LJUBLJANA Sinoči so ljubljanski košarkarji na domačih tleh visoko premagali novosadsko Vojvodino z izidom 120:70. Moštvo Jelovca je tako še vedno zanesljivo na prvem mestu v zahodni skupini.
Edberg in Becker v finalu
TOKYO — Finalista mednarodnega teniškega turnirja v Tokyu sta Šved Edberg in Zahodni Nemec Becker. Prvi je v polfinalu s 7:5, 6:1 odpravil Čehoskovaka Lendla, drugi pa s 7:6, 2:6, 6:3 Američana Connorsa.
Judo v Trstu
TRST — Ženska ekipa team Treviso je osvojila pokal »Patrizia Boccoli«, mednarodno tekmovanje v judu, ki sodi v okvir 8. izvdbe trofeje »Mesta Trst«, ki se bo zaključila danes s podelitvijo pokala »Fulvio Gigante«, namenjenega atletom. Včerajšnjega tekmovanja se je udeležilo 88 atletinj iz 40 italijanskih, avstrijskih in jugoslovanskih društev.
Andreetto spet doma
HURGHADA (Egipt) — Italijanski pilot Luciano Andreetto se bo lahko vrnil domov. Včeraj so mu namreč vrnili potni list, ki so mu ga zaplenili po prometni nesreči, do katere je prišlo med Yallyjem faraonov. Andreetto je tedaj do smrti povozil dve osebi, ki sta v temi sredi ceste skušali pognati ustavljeno vozilo.
Parkey svetovni prvak
MARŠALA (Trapani) — Američan Ricky Parkey je novi svetovni boksarski prvak v težko-lahki kategoriji (po verziji IBF). V sinočnjem srečanju v Maršali je namreč s KO v desetem krogu premagal svojega rojaka Leeja Roya Murphiya.
Tesna zmaga Cividina
V 4. kolu italijanskega prvoligaškega rokometnega prvenstva je tržaški Cividin zmagal z 19:18 na težkem gostovanju v Conversanu.
Italijanska odbojka
IZIDI 1. KOLA italijanske moške A-1 lige: Panini Modena - San Giuseppe Vesuviano 3:0, Tartarini Bologna -Petrarca Padova 3:2, Santal Parma -Belunga Belluno 3:0, Olio Zeta Cremo-na - Treviso 3:0, Acgua Pozzillo Cata-nia - Kutiba Falconara 1:3, srečanje Enermix Milan - Bistefani bo danes.
IZIDI 3. KOLA italijanske ženske A-1 lige: Yoghi Ancona - Nelson Reggio Emilia 0:3, Mangoatorella - Civ Čiv Modena 1:3, Vino Doc Bari - Teodora Ravenna 0:3, Zalf Noventa Vičentina -Acgua Linx 3:0, Conad Fano - American Arrow Bologna 3:2, Cecina - Splu-gen 3:1.
Kolesarstvo: od Firenc do Pistoie
Izredna vožnja Lecha Piaseckega
PIŠTOLA — Bivši svetovni amaterski prvak, Poljak Lech Piasecki, je zmagal na včerajšnji kolesarski dirki na kronometer od Firenc do Pistoie. Piasecki je 35 km dolgo progo prevozil v 41'52" s poprečno hitrostjo kar 50,159 km na uro. Na drugomesto se je uvrstil Francoz Mottet (po 15"), tretji je bil Zahodni Nemec Golz (po 28"), četrti Baronchelli (po 39"), peti Gradi (po 59"), šesti Ballerini (po 1'6") in sedmi Poljak Lang (po 1T0"). Razočaral je Visentini, ki je bil zadnji z več kot 4 minutami zaostanka.
Kookaburra lil še vodi na Ameriškem pokalu
FREMANTLE (Avstralija) — Na 7. regati med branilci Ameriškega pokala se je Kookaburra III takoj oddolžila za predvčerajšnji poraz proti Australii IV in je po zmagi nad Australio III spet sama na vrhu lestvice. Ta je sedaj naslednja: Kookaburra III 6 točk, Aus-tralia IV in Kookaburra II 5, Australia II 3, South Australia 2, Steak’n Kidney je še vedno brez točke.
V L kolu ženske odbojkarske B lige
Včeraj v 1. kolu ženske C-2 lige
Značajna zmaga Mebla
Soteco Torriana - Meblo 1:3	(15:11, 6:15, 9:15, 10:15)
TRAJANJE SETOV: 22, 15, 20, 15 minut, skupno 1.18'
MEBLO: Kralj, Nacinovi, Maver, Klemše, Žerjal, Neva Grgič, Garbini, Pertot, Vidali, Malalan.
TOČKE: Meblo 42:56 (Žerjal 12, Maver 8, Nacinovi in Klemše 7, Kralj 3, Garbini in Neva Grgič 2, Pertot 1); Torriana 19:40; ZGREŠENI SERVISI: Torriana 12, Meblo 14.
GRADIŠČE — S požrtvovalno in značajno skupinsko igro je združena ekipa Meblo v sinočnjem krstnem nastopu B lige najprej premagala svoje sedanje težave, šele nato pa tudi šibkega novinca iz Gradišča. Že pred samim pričetkom tekme je bilo treba računati na pomembno odsotnost standardne podajačice Mire Grgič, prvi set pa je pokazal, da njeni menjavi Pertotovi, morda zaradi teže odgovornosti, nikakor ni šlo od rok. Dokler je Meblo kolikor toliko dobro sprejemal in serviral, je le držal rahlo prednost, nato pa je klonil pred svojo nezmožnostjo organiziranja napada in izgubil niz.
V nadaljevanju je naši druženi ekipi uspel čudež, da je brez pravih podaja-čev osvojila vse tri nize in tekmo, kar je po svoje omembe vreden podvig. Igra seveda ni mogla biti lepa, zato pa je vsaka igralka brez izjeme prevzela del odgovornosti (in tudi podaj!) na svoja ramena. Rezultat te reakcije je
bil temperamenten nastop, v katerem so zlasti bolj rutinirane igralke Mebla potegnile na dan svojo izkušenost in dolgoletni igralski stalež ter strle sicer zmeden odpor gostiteljic.
Pohvalo si zaslužijo vse igralke. Na-cinovijeva je v tem svojem krstnem nastopu pri Meblu pokazala odlično obrambno igro, brezhiben sprejem in raznolik napad, kolikor so ji pač omogočale podaje. Odlična je bila Klemše-tova, zlasti kar zadeva servis iz skoka. Velik doprinos v napadu je dala Žerja-lova, Kraljeva je spretno dosegla nekaj pomembnih točk, dobro se je odrezala Neva Grgič, malo, a pozitivno je igrala tudi Garbinijeva. Maverjeva,
steber Meblovega napada, je dobila malo uporabnih žog, kar je za tako izrazitega tolkača prava muka. Vseeno pa je tudi ona opravila svoje.
Skratka, Meblo je sinoči precej tvegal, a vse se je srečno izteklo, na dlani pa je, da bo treba v prihodnjih dveh nastopih igrati precej bolje, Meblo pa bo zato potreboval tudi doprinos Per-totove, za katero vemo, da je sposobna pokazati več kot sinoči. (A.K.)
OSTALI IZIDI: Tregarofani Padova
-	Volpe Fiesso 3:0, Albatros Treviso -Torrefranca Trento 3:1, VoIley Ferrara - Nervesa 0:3, Mogliano Venelo
-	Vladano 3:0, Eurometano Cervig-nano - Volley Conegliano 2:3.
V uvodni tekmi moške odbojkarske C-l lige
Valovci nadvse uspešno pričeli
Spem Faenza - Val Kmečka banka 2:3	(3:15, 15:1, 4:15, 15:8, 9:15)
TRAJANJE SETOV: 28, 18, 12, 20, 25 minut.
SPEM FAENZA: Flore, Minghetti, Ouerzola, Samore, Servadei, Montana-ri, Federici, Rota, Drei, Zauli, Orlandi, Bacchiseza.
VAL KMEČKA BANKA: Grilanc, Laurenčič, Palin, Černič, Petejan, Ju-ren, Mučič, Plesničar, Allesch, Mervič in Stančič.
SODNIKA : Tognolo iz Vicenze, Baruzzi iz Ravenne
Valovci so včeraj nadvse uspešno opravili krstni nastop v C-l ligi. V Fa-enzi so namreč premagali domačo ekipo Spem, ki je lani izpadla iz lige, a so jo ponovno vključili med tretjeligaše le petnajst dni pred pričetkom prvenstva.
Komentar k tekmi je sicer potreben le za zadnja dva niza, saj posamezni izidi prvih treh setov sami nazorno prikazujejo dogajanje na igrišču.
Navdihnjeni nad bližino dirkališča v Imoli so naši fantje startali bliskovito kot avtomobili formule 1. V samih dvajsetih minutah so valovci strli odpor žilavih a drugače neizkušenih do-
mačinov, saj so ogrodje nasprotne ekipe sestavljali pretežno mlajši igralci.
Kot se rado dogaja v teh primerih, so naši zaspali na lovorikah in so v drugem nizu zbrali le eno točko, čeprav so nasprotniki zgrešili kar 9 servisov. V tem delu srečanje je odpovedal predvsem sprejem in so tako igralci Spema iz Faenze zlahka gradili napadalne akcije in nizali točko za točko.
K sreči se je tehtnica v tretjem nizu ponovno prevesila na pravo stran in je bila zmaga s 15:4 več kot zaslužena. Zgledalo je, da bo Val zlahka zaključil srečanje, vendar so domačini kmalu povedli z 10:5, s strnjeno obrambo je našim le uspelo znižati zaostanek na
10:8, ob tem pa jim je pošla moč in poraz v setu je bil neizbežen.
Peti in odločilni set je bil tudi najbolj borben vse do menjave igrišča, nakar so valovci ponovno pritisnili in zasluženo zmagali.
Pri Valu je bil nedvomno najboljši na igrišču Sergij Stančič, dobro se je tudi odrezal Palin, čeprav je bil njegov doprinos pri igri nestalen.
O tekmi nam je trener Vala Božič Grilanc dejal naslednje: »Po prvem nizu so fantje že mislili, da bodo zlahka zmagali, podcenjevali so nasprotnika in nivo igre je tako padel. Ob koncu smo le zasluženo osvojili točki. To je izredno pomembna zmaga, saj nam vzbuja dobre upe za uspešno nadaljevanje prvenstva. (F.G.)
OSTALI IZIDI: Bassano del Grappa — S. Giovanni Natisone 3:0, Rangers Videm - ASFRJ Čedad 3:0, Volley Belluno - Ferro Alluminio Trst 3:1,, CUS Trst - Serenissima Benetke 3:0, Povoletto - Elettronica Motta dl Li-venza 2:3.
Slogašice in borovke prepričljivo
Sloga - Libertas Martignacco 3:0
(15:12, 15:6, 15:9)
SLOGA: Adam, Mikela in Valentina Drnovšček, Kokoravec, Križmančič, ■Lupine, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Pro, Sosič, Vidali.
Sloga je na najboljši način začela letošnje tretjeligaško prvenstvo, saj je povsem nadigrala ekipo iz Martignac-ca, ki je lani izpadla iz C-l lige. Slogašice so od vsega začetka zaigrale izredno temperamentno in borbeno, pokazale so marsikatero hitro in kombinirano akcijo, dobro so zaigrale v obrambi in tudi pri sprejemu servisa, tako da gostje kljub vsemu prizadevanju in veliki borbenosti, ki je tipična za vse furlanske šesterke, niso našle ustreznega protiorožja. Sloga je s to zmago, predvsem pa s prikazano igro, povsem zadovoljila tudi letos zelo številno in mlado občinstvo. (Inka)
Pieris - Bor Friulexport	0:3
(5:15, 11:15, 3:15)
BOR: Foraus, Stopper, Cergol, Kus, Debenjak, D Ambrogio, Knez, Kralj.
V uvodni tekmi letošnjega prvenstva je Bor potrdil, da bo letos v tej ligi igral vidno vlogo in se bo najbrž potegoval za najvišja mesta na lestvici. V samem Pierisu so namreč igralke Friulexporta povsem nadigrale domačinke, ki niso nikoli ogrozile izidov posameznih setov. Igralke Pierisa so le v drugem setu nudile »plavim« nekaj odpora, nakar so popustile in v tretjem setu povsem podlegle Borovi igri. Po tem, kar je bilo videti včeraj, se bo Pieris verjetno boril za obstanek. Pravo moč borovk pa bomo lahko videli v prihodnjih tekmah, ko bodo nastopile proti ekipam, ki merijo na prestop v višjo ligo. (M. Kalc)
končnici seta dve hudi napaki in tako pripomogel, da se je nasprotnik opomogel in se oddolžil s prvo delno zmago, prav tako na razliko. Gostje so potem nadaljevali z boljšo igro in tudi izenačili. Zadnji odločilni set je bil izenačen vse do 10:10. Domačini pa so na koncu le izbojevali še potrebnih pet točk, kljub temu da je bila na igrišču napačna postava. (M. Špacapan)
Bor JIK banka - Ginnastica Spilim-berghese 2:3 (15:12, 11:15, 14:16, 15:11, 5:15)
BOR JIK BANKA: Batič, Budin, D. in G. Gasparo, Pernarčič, Pečenko, Zu-bin, Meton, F. in I. Gombač, Starc in Marega.
Odbojkarji Bora JIK banke so izgubili prvo prvenstveno srečanje z novincem v ligi in verjetno tudi enim od neposrednih tekmecev za obstanek. Po prvi delni zmagi so prevzeli vajeti igre v roke gostje, najprej izenačili in potem še povedli z 2:1. V četrtem nizu se je v končnici bila izredno ogorčena borba in domačini so končno le izenačili. V zadnjem odločilnem nizu so jim pošle moči in gostje iz Spilimberga so zlahka izbojevali odločilni set. Po tekmi je trener Borovih odbojkarjev Milovan Stubelj povedal naslednje: »Začeli smo dobro. V nadaljevanju je bil naš sprejem servisa slab. Odločala je igra v obrambi in blok. V teh dveh elementih igre smo bili občutno slabši.« (G.F.)
MLADINSKA ODBOJKA
UNDER 18 (ŽENSKE)
OMA Armes - Bor 0:3 (9:15; 4:15; 16:18).
MOŠKA C-2 LIGA
01ympia Kmečka banka - Anchor Fix Vivil 3:2 (15:9, 16:14, 15:17, 13:15, 15:11).
OLVMPIA KMEČKA BANKA: Dornik, Komjanc, A., S. in D. Terpin, I. in Š. Cotič, Marassi in Špacapan.
Odbojkarji 01ympie Kmečke banke so imeli lepo priložnost za prepričljivejšo zmago, saj so povedli z 2:0, a so potem zelo popustili. Domačini so igrali izredno dobro v napadu. Potem ko so izbojevali prvi niz so pri 14:9 za goste pričeli zelo dobro igrati. V tretjem nizu je glavni sodnik napravil v
MLADINSKI NOGOMET
UNDER 18: San Marco - Kras 0:1 (0:0); Breg - Chiarbola 1:6 (0:1). ZAČETNIKI: Primorje - Altura 0:0. CICIBANI: Zarja B - Ponziana B 2:1 (1:0); Zarja A - San Vito 4:1 (1:1); Costalunga - Primorje 0:3 (0:1), Breg - Fortitudo A 2:4 (0:1).
Medvaško prvenstvo Krasa
Medvaško prvenstvo Krasa se bo nadaljevalo jutri, ko bo na sporedu briškola (20.00). V torek ob 21.00 pa bosta rusko keglanje in vlečenje vrvi.
				nadaljevanje	II	. strani			■
• Zmaga jadranovcev
V1. kolu košarkarskega promocijskega prvenstva
Borovcem derbi v Dolini
tokrat zaslužijo tudi navijači, ki so burno in zanosno navijali skozi vso tekmo.
»Fantje so igrali, kot znajo in morajo. Tu je vsa skrivnost te zmage. Še posebno zadovoljen sem z igro svojih fantov v prvem polčasu,« je na kratko ocenil sinočnjo zmago Jadranov trener Peter Brumen.
Zadovoljstvo v Jadranovem taboru je .bil°_ sinoči še večje, saj so si fantje privoščili kanček penečega se vina, ki a jim je naročil bivši trener Andrej agar ob rojstvu drugorojenke. Čestitkam Jadranovega vodstva in igralcev se pridružuje tudi naše športno uredništvo. (B. Lakovič)
Jadran - Rali. Ferrara 79-71 (39:34)
JADRAN: Lokar 9 (1:1), Sosič 3 (1:2), Ban 21 (9:11), Čuk 16 (2:2), Rau-ber 9 (1:1), Žerjal, Daneu 10 (2:3), Gulič 11 (4:7), Terčon.
PALLACANESTRO FERRARA: Gurtner 17 (1:2), Monari 15 (2:2), Albertom, Peden 5 (3:7), Di Benedetto 8
(2:3), Natali, Morelli, Manzin 19 (1:3), Cavallari 1 (0:3), Bortolini 6.
SODNIKA: Zancanella (Este) in Bi-lato (Padova). PM: Jadran 20:27; Ferrara 9:20. ON: Jadran 19; Ferrara 26.
PON: Rauber (37), Manzin (39), Čuk (40). 3 TOČKE: Ban 2, Gulič 1; Manzin 2, Monari 2.
GLEDALCEV: 1.500.
MLADINSKA KOŠARKA
Kadeti (Trofeja mesta Trst): Bor Ad-riaimpex - SGT Tecnoluce 58:89 (37:40).
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebelio
danes ob 14.30
Breg Adriatherm - Bor Radenska	73:84 (40:44)
BREG ADRIATHERM: Čok 12 (2:5), Koren, Corbatti 2, R. Žerjal 12 (1:5), Meneghetti 3 (1:2), Barut 10, B. Salvi 2, B. Žerjal 8 (0:3), Di Donato, Zobec 24 (2:4).
BOR RADENSKA: Korošec 16 (3:3), M. Salvi 5 (1:2), Furlan, Klobas 18 (0:1), Pieri 8 (4:4), Pregare 12 (2:3), Kneipp 13 (1:2), Š. Semen 6 (2:3), A. Semen, Kovačič 6 (2:3).
SODNIKA: Chermaz in Schiano; PON: Barut (36), R. Žerjal (38); SON: Breg 18; Bor 19; PM: Breg 6:18; Bor 15:21; 3 TOČKE: Korošec 1, R. Žerjal 1; GLEDALCEV: 150.
Leitmotiv včerajšnjega derbija med Bregom in Borom je bila živčnost kot posledica zbranosti in hrepenenja igralcev po prikazu najboljše možne predstave. Začetek je potekal v znamenju borovcev, ki so po zaslugi hitrih protinapadov in točnih metov Korošca povedli s 14:4. Domačini pa so kmalu strnili svoje vrste in nadoknadili zamujeno. Do odmora je bilo srečanje precej izenačeno, na obeh straneh pa je bilo precej zgrešenih podaj in površnih zaključevanj akcij. Pri Ad-riathermu so v tej fazi največ pokazali Zobec, Robert Žerjal in Cok. V Boro-
vih vrstah pa sta izstopala »starejša« Klobas in Kneipp.
V drugem polčasu so borovci spet silovito začeli, Brežani pa so zaostanek delno nadoknadili.Izstopal je Zobec, ki ga pa soigralci premalo zalagajo z uporabnimi žogami, a soliden je bil še naprej Čok. Mladi Kovačič je poskrbel za delni preobrat v korist borovcev, Klobas pa je zadeval kot za stavo, Pieri pa je bil odličen v obrambi. Na drugi strani je delno ravnotežje vzdrževal le Zobec, ki je pa bil preveč osamljen, Roberta Žerjala pa je zaustavil Kovačič. Kljub številnim napakam
na obeh straneh pa je bila tekma, vsaj' glede ritma in borbenosti, vredna ogleda. (Cancia)
Polet - Inter Milje Adviser 73:71 (41:42)
POLET: Ferluga 9, Perčič, Kerpan 4 (0:2), Taučer, Persi 16 (2:4), Malalan, Vremec 30 (2:2), Granier, Piščanc 8 (2:4), Gregori 4 (0:1), POM: Piščanc (37), 3 TOČKE: Ferluga 1.
V drugem prvenstvenem nastopu so končno poletovci igrali v popolni postavi z izjemo poškodovanega Sosiča. Rezultat tega je bila zelo lepa zmaga proti dobri ekipi Interja iz Milj: zmag0 je Polet izbojeval dobesedno v zadnji sekundi z uspešnim metom Valterja Kerpana. Pravi junak srečanja pa je bil Andrej Vremec, ki je skozi vso tekmo dobesedno rešetal nasprotnikov koš, kljub temu da so gostje branili s cono 4:1 z igralcem, ki je Vremca stalno pokrival. Dobro je v napadu igra* tudi Persi, pohvaliti pa moramo vse igralce za požrtvovalno igro v obrambi. (S. Tavčar)
Triestina danes doma proti Modeni
Ob zadnji letošnji dirki F1 za V N Avstralije
Causio morda že na igrišču
Negotovo prav do konca
Ob današnji domači tekmi Triestine z Modeno vlada med tržaškimi ljubitelji nogometa veliko zanimanje za nastop nekdanjega državnega reprezentanta Franca Causia, ki se je v minulem tednu pridružil zdesetkanemu taboru Ferrarijevih varovancev, da bi društvo tako vsaj delno omililo razočaranje ob odhodu Romana. Odšel je izraziti režiser, prišel pa je fantazist, ki bi ga sedaj nekateri hoteli predstaviti kot enakovredno, če ne celo ustrezno zamenjavo, za zahtevno vlogo ustvarjalca igre. Causiu iznajdljivosti in tehnike gotovo ne manjka, a je vprašljivo, če bo znal zalagati svoje napadalce z uporabnimi žogami tudi s sredine igrišča in ne le s krilnih pozicij, gotovo pa mu je težko pripisati Romanovo najboljšo lastnost: natančnost pri dolgih podajah preko celega igrišča. Tudi razlika v letih je precejšnja, kar se bo gotovo poznalo na dinamičnosti.
Skratka, Causiov prihod ob Romanovem odhodu se zdi dokaj improvizirana poteza, ki ob nenadnem povratku igralcev, kakršna sta Biagini in Gam-berini ter predvčerajšnjemu nakupu
mladega napadalca Vareseja Verdic-chia, potrjuje nejasnost politike sedanjega odbora Triestine, čeprav neprijetni dogodki zadnjih mesecev (odtegljaji, zadeva Da Riu) v neki meri opravičujejo zmedo v vodstvu tržaškega nogometnega kluba.
V tekmi z nevarno Modeno trener Ferrari ne bo mogel računati na poškodovane Menichinija, Salvadeja in Di Giovannija, zato so možnosti Causia, da že danes stopi na igrišče, precejšnje. Odprto ostaja vprašanje, koga bo zamenjal. V konici napada bosta poleg De Falca igrala Scaglia ali Ci-nello.
DANAŠNJI SPORED
Arezzo - Messina; Bari - Pescara; Campobasso - Lazio; Catania - Sambe-nedettese; Cesena - Taranto; Cremo-nese - Genoa; Vicenza - Piša; Lecce -Bologna; Parma - Cagliari; Triestina -Modena,
A liga: derbija v Rimu in Turinu
»Klasični« srečanji italijanske nogometne A lige — Juventus - Inter in
Roma - Napoli — bosta obogatili današnje sedmo prvenstveno kolo, ki bi bilo drugače dokaj nezanimivo. Tradicionalna derbija Juga in Severa sta letos še posebej pomembna, saj se vse štiri ekipe z dobrimi možnostmi borijo za naslov državnega prvaka in se nahajajo na prvih treh mestih začasne lestvice. Inter, ki je zadnjič osvojil v Turinu obe točki pred več kot dvajsetimi leti, bi z zmago dohitel Juventus, v tem primeru pa bi lahko Napoli z uspehom na Olimpijskem stadionu v Rimu prevzel vodstvo.
Videmčane čaka v Avellinu težka naloga. Mirno lahko računajo, da jim bo nepredvidljivi Brazilec Dirceu zabil gol, zato morajo tudi sami zatresti nasprotnikovo mrežo. Tudi zato, ker so v prejšnjih dveh tekmah, namesto načrtovanih štirih, dosegli le dve točki.
DANAŠNJI SPORED
Ascoli - Como; Atalanta - Torino; Avellino - Udinese; Fiorentina - Bologna; Juventus - Inter; Milan - Brescia; Roma - Napoli; Sampdoria - Em-poli.
ADELAIDE (Avstralija) — Tudi včerajšnji drugi dan poskusnih voženj za zadnjo dirko letošnje sezone v formuli ena, veljavni za VN Avstralije (zaradi časovne razlike je bila dirka že davi ob 4.15 in ko bo kdo bral te vrstice, bo lahko tudi vedel, kako se je končalo) ni prinesel bistvenih novosti.
Mansell, glavni favorit za osvojitev letošnjega naslova (70 točk), je namreč še izboljšal svoj čas in tako obdržal mesto v prvi startni vrsti, ob njem pa bo klubski tovariš Piguet (63 točk). Francoz Prost (64 točk) je zdrknil na četrto mesto (v petek je bil drugi), saj ga je prehitel še Senna. Naj se izteče kakorkoli, lahko rečemo, da je bila sezona zanimiva vse do zadnjega, saj je bilo treba na prvaka počakati prav do poslednje dirke.
Startni vrstni red pa je naslednji: 1. VRSTA: Mansell (VB) williams honda 1T8"403, Piguet (Braz.) williams honda 1T8"714; 2. VRSTA: Senna (Braz.) lotus renault 1T8"906, Prost (Fr.) mclaren TAG 1T9"654; 3. VRSTA: Arnoux (Fr.) ligier 1T9"976, Berger (Av.) benetton
BMW 1'20"554; 4. VRSTA: Rosberg (Fin.) mclaren TAG 1'20"778, Alliot (Fr.) ligier 1'20"981; 5. VRSTA: Albore-to (It.) ferrari 1'21"709, Streiff (Fr.) tyr-rell renault 1'21"747; 6. VRSTA: De Ce-saris (It.) 1'22"012, Johansson (Šve.) ferrari 1'22"050; 7. VRSTA: Fabi (It.) benetton BMW 1'22 T29, Dumfries (VB) lotus renault 1'22"664.
Italijanska hiša Benetton je včeraj tudi uradno potrdila, da bo zanjo v prihodnji sezoni tekmoval Belgijec Thierry Boutsen, ki letos nastopa za britansko Arrows. Boutsen bo prevzel mesto Avstrijca Bergerja, ki bo tekmoval za Ferrari.
Poleg drugih novosti se za prihodnjo sezono obeta še ena, in sicer dirka za VN Japonske, tako da bo tekem skupno 17. Preizkušnja za VN Japonske bo na dirkališču Suzuka, okrog 400 km jugozahodno od Tokia. Dirkališče je Honda zgradila pred 25 leti za svoje potrebe, zatem pa so na njem tudi tekmovali in zadnje čase so ga precej obnovili.
Košarka: danes ob 17.30 v italijanski A-2 ligi
Stefanel - Segafredo
Izjava predsednika upravnega sveta Kmečke banke
K. Leban: »Zavedamo se pomembnosti telesne kulture v naši stvarnosti«
Za današnji derbi A-2 lige med tržaškim Stefanelom in goriškim Segaf-redom vlada veliko zanimanje. Za obe ekipi je namreč današnje srečanje zelo važno: za Tanjevičevo moštvo je danes imperativ zmaga, saj so Tržačani do-selj osvojili le dve točki in jim je zato nov par točk krvavo potreben; po drugi strani Medeotovi varovanci bodo z novo zmago ostali pri vrhu prvenstvene lestvice.
Tržačani seveda računajo na pomoč svojih navijačev, Goričani pa bodo, glede na svoj položaj na lestvici, lahko igrali bolj sproščeno, kar je nedvomno v derbijih lepa prednost.
V včerajšnjem anticipiranem srečanju v Milanu je Citrosil nepričakovano, toda zasluženo premagal vodilni Filanto Desio s 86:77.
Današnji spored (17.30): Stefanel Trst - Segafredo Gorica; Benetton -Fabriano; Corsa Tris - Fleming; Anna-bella - Viola; Liberti - Jollycolombani; •Pepper - Spondilatte; Facar - Napoli.
A-1 liga: Bancoroma - Tracer
V	središču pozornosti koašarkarske javnosti bo danes gotovo srečanje 7. kola A-1 lige v Rimu med domačo Bancoromo in milanskim Tracerjem. Nasproti si bosta stala slavna ameriška profesionalca Gervin (Bancoroma) in McAdoo (Tracer). Rimski Palaeur bo danes verjetno nabito poln (več kot 15.000 ljudi).
Današnji spored (17.30): Mobilgirgi
-	Allibert; Divarese - Scavolini; Ham-by - Yoga; Bancoroma - Tracer; Ocean
-	Cantine Riunite; Dietor - Giomo; Boston - Arexons; Fantoni - Berloni.
Ženska A-1 liga: CRUP uspešen
V	včerajšnjem kolu prve ženske italijanske košarkarske lige je tržaški CRUP zanesljivo premagal moštvo Comenseja z 72:56 (33:30). Najuspešnejše v tržaških vrstah so bile: Huezo-va 16 točk, Pavonejeva 15 in Boswello-va 14.
Včeraj so se začela odbojkarska prvenstva v višjih ligah. Kar zadeva go-riške postave, sta se v boj za točke vključila štandreški Val in goriška 01ympia, ki bosta v C-l, oziroma v C-2 ligi branila barve slovenske odbojke, ki prav na Goriškem doživlja svoj pravi razcvet. Dovolj je, da pomislimo, da se s to športno panogo ukvarja več kot 400 deklet in fantov, kar je za go-riške pojme izredno veliko število, ki predstavlja že pravo gibanje.
Tako Val kot 01ympia bosta letos nosili na majicah, poleg imena matičnega društva, še naziv Kmečka banka. Da bi kaj več izvedeli o tem, smo se pogovorili s predsednikom Upravnega sveta Kmečke banke Ksaverijem Lebanom, ki nam je takole povedal:
* »Poudariti moram, da je tokrat prvič, da naša banka neposredno sodeluje pri sponsorizaciji kake športne sku-
pine. Izbira članskih ekip Vala in 01ympie pa ni prišla slučajno, saj se tudi v našem odboru dobro zavedamo pomembnosti, ki jo ima telesna kultura v naši narodnostni stvarnosti. Ob tem pa bi rad povedal še tole. Odbojkarska dejavnost doživlja v zadnjih letih na Goriškem pravi preporod in je vodilna tudi v italijanskih sredinah. Ogromno število otrok in mladincev, ki se ukvarja s to panogo, je prispevalo, da smo prisluhnili potrebi obeh članskih ekip, ki predstavljata vrh slovenske odbojke na Goriškem. To so glavni razlogi, zaradi katerih smo sklenili pomagati obema postavama, ki morata premagovati nemalo ovir, tudi gmotnega značaja, v teku prvenstva.«
Sami ste povedali, da je to prvi korak, ki ga Kmečka banka opravlja v to smer. Kako pa bo v bodoče ?
»Naša želja je, da bi slovenska odbojka v prihodnjih letih kakovostno še rastla in da bi dosegla še pomembnejše cilje. Dobro se zavedamo, da bo te dosežke težko uresničiti, saj so vezani na vrsto okoliščin, ki zahtevajo trud, dobro organizacijo in kakovostni igralski kader. Menim, da bo naš bančni zavod tudi v bodoče prisluhnil potrebam naših športnikov, ki bodo nastopali na takih ravneh. Prepričan sem tudi, da bi bilo potrebno poiskati vse poti, ki peljejo k združevanju, da bi slovensko odbojkarsko gibanje bilo deležno še večjih uspehov. Ob taki stvarnosti pa bo naša banka prav gotovo pomagala prizadevanju športnih krogov in kolikor je v njeni moči prispevala svoj delež k razvoju telesno-kulturnega gibanja.«
Pogovor zapisal R. Pavšič
ŠD Mladina pred naporno in bogato zasnovano sezono
Tudi za smučarski odsek ŠD Mladi-na je prišel čas, ko si je treba zavihati rokave, kajti pred durmi je naporna delovna sezona, polna novih ciljev in Programov.
Kot je morda že znano, je ŠD Mladina začelo v sredo, 15. t. m., z rekreativno splošno telovadbo, ki se odvija v telovadnici pristaniških delavcev na Proseku ob sredah in petkih od 20. do 21. ure pod vodstvom prof. Loredane Kralj. Čeprav z zadovoljstvom ugotav-'iajo, da zahaja k telovadbi več kot 30 smučarjev in rekreativcev vseh staros-d, se zamudniki še vedno lahko pridružijo skupini. Iz splošnega zadovolj-stva pa naj gre posebna zahvala vaditeljici za resnost in profesionalnost, ki 9a vlaga pri treniranju.
Pri SD Mladina obveščajo, da bo tedi letos deloval tradicionalni smučarski sejem, ki bo skoraj gotovo 15., in 17. novembra v prostorih doma Sirk v Križu. Na razpolago bo pred-Vsem članom in prijateljem ŠD Mladina. Točne datume in urnike bodo naknadno sporočili. Glavna novost letoš-^tega sejma je težnja po ovrednotenju rabljene smučarske opreme, ne da bi Pozabili na novo in na ponudbo druš-teenega materiala. Predstavniki druš-tea bodo sprejemali rabljeni smučar-ski material nekaj dni pred začetkom samega sejma. Zato računajo na splo-ten prispevek in razumevanje, da bo ako tudi letošnji sejem uspel. Ta us-Pon pa nedvomno odvisi od požrtvovalnosti društvenih predstavnikov in nformacije interesentom, ki s tovrstno jzmenjavo rabljene opreme nudijo ružiuam in posameznikom možnost Približevanja temu športu z omejenimi roški. Poleg omenjene finančne-Rodnosti so še važnejši dejavniki te Uiciative, kot lažje medsebojno spo-Uavanje in približevanje društevene-nra okolju. To pa pri Mladini bistveno P trebujejo ob sedanji fazi delovanja.
t -- se premikajo tudi glede druš-r . ne9a zimovanja, čeprav žal ne mo-iekr sporočiti točnih podatkov iz ob-i?r,011Vn'.k razlogov. Nameravajo pa ga ja uh od 27. decembra do 3. januar-kn, Definitivni program bodo na-Knadno javili.
tram \ZVedbi zimovanja, so predvideni leti C10natei smučarski avtobusni iz-kateraZna smučarska tekmovanja, med na t i.1111 zamejska, neuradna in urad-ekmovanja FISI. Zato vabijo člane,
da bi se čimprej javili odgovornim voditeljem za ureditev vpisovanja FISI in predvsem zaradi pravočasnih zdravniških pregledov. Naj dodamo, da so v vsem tem času, ko so bili v ospredju poletni športi, mladi smučarji pridno vadili in trenirali. Škoda samo, da se niso podali na poletne smučarske priprave zaradi pomanjkanja snega, kot je bilo predvideno. Pri Mladini dosledno podpirajo delovanje pri tej združeni ekipi, kjer so zastopani tako kadrovsko kot z atleti, in želijo, da bi v ekipo stopili še drugi perspektivni mladi smučarji, čeprav obstajajo velike organizacijske in finančne težave. Prepričani so, da so ti problemi rešljivi s pomočjo velike požrtvovalnosti in angažiranosti vseh. Obenem pa pozivajo vse naše člane in prijatelje, naj jim bodo ob strani pri izvajanju vseh teh ciljev, saj so brez njihovega vključevanja neizvedljivi.
Skupina rekreativne splošne telovadbe ŠD Mladina



BALETNI ODSEK
ŠD MLADINA
obvešča, da se ob ponedeljkih in petkih od 16. do 18. ure nadaljujejo treningi v prostorih bivšega otroškega vrtca osnovne šole Albert Sirk v Križu.
SK DEVIN
obvešča, da se bo začel tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini v ponedeljek, 10. novembra (in ne v sredo, 12. novembra) za začetnike. Ostali smučarji bodo trenirali ob ponedeljkih in petkih dve uri, od 18. do 20. ure. Tečaj se bo nadaljeval na snegu štiri nedelje v januarju 1987. Cene tečaja: 100.000 lir (vključno prevoz na sneg) ter 80.000 lir (za osnovnošolce začetnike). Vpisovanje ob torkih od 20.30 dalje na klubskem sedežu v Praprotu, telefonska številka 200236.
ŠZ BOR
KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, da so se začeli treningi ženske košarke. Interesentke naj se javijo direktno na treningih in sicer ob ponedeljkih od 19. do 20.30 v telovadnici liceja Prešeren.
!!
III
Znnvt
DANES
NEDELJA, 26. OKTOBRA 1986
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Križu: Vesna - Čampi Elisi;
14.30	v Trstu: Stock - Kras; 14.30 v Trstu: Opicina Supercaffe - Zarja; 14.30 v Zav-Ijah: Zaule - Primorje
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini: Breg - Union; 14.30 v Trstu, igrišče Campanell: Chiarbola -Primorec; 14.30 v Doberdobu: Mladost -S. Andrea; 14.30 v Poggiu: Poggio - Ju-ventina; 14.30 v Fari: Farra - Sovodnje
NAJMLAJŠI
10.30	v Dolini: Breg - San Sergio; 10.30 na Proseku: Primorje - San Giovanni
ZAČETNIKI
10.30	v Doberdobu: Mladost - San Polo; 13.15 v Trstu, igrišče Campanell: Chiarbola A - Breg
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Trstu, telovadnica Morpurgo: Stella Azzurra - Kontovel Electronic Shop .
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Trstu, Ul. Forlanini: Ricreatori -Bor Adriaimpex
TURNIR MESTA TRST DEČKI
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - Breg
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI
10.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Inter 1904; 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS -Sloga
NOVA TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO
professionaL
vse za šport in prosti čas TRST - Ul. Udine 45/A - Tel.: 040/418315
SK DEVIN
priredi v dneh 15., 16. in 17. novembra 1986 v dvorani SKD I. Gruden v Nabrežini št. 89 tradicionalni
sejem smučarske opreme
STOJAN vam bo na razpolago z novo smučarsko opremo in novostmi...
lilOiOR 3iKE
nadomestni in okrasni deli oblačila za na motor in kolo najboljših znamk avtorizirani prodajalec PIAGGIO in GILERA kolesa ATALA
Sesljan 54/A — Tel.: 291233 (prostorno parkirišče)


Podobe iz našega gospodarskega vsakdana