^v VYioil St. 12. V Gorici, v cetvrtek 25. marcija 1875. „SoL»" izbaja vsak cetvrtek in velja - pe§to prejeToat.-a ali v Gorici tia dom spoliljaua: Vse leto .... . . f. 4.50 Pol ieta . ..... „ 2.30 , Cetvrtlet* .... ,,-1.20. Kraet ivalec'* za naro^nike Sofie Vse 1. L 2.- Pol leta f. 1. Za nenarocnifce: Vse peto f. &— Pol kta f 1.60 Pri oznumliU in rarno tako pri „^o. Ma«i€»h(t se plaLuje za navadno triatupno vrsto: 8 ki., cc ae ti.~kn 1 kral 7 „ „ „ „ 2 krat g „ „ „ „ 3 krat Za reft© firke po prostoru. Posamezne Stetilke se dobirajo po 10 soldov v Gorici t»ri Paternolliju; v Tmta ff tolmkaraicah „Via del Belvedere IW in „Via della caaerma 60" Naro6niaa iu dopiai naj se blago-voljno posiljajo pod- naslovom: Vik-or Dolenec y Gorici. —. itokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. ~ Delalcem in diuginj ne-preraozniin se narocuiua sniga, ako w ojlaae pri uredniitvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Na bolo nedeljo, due" 4. aprila bode pozdrav-Ijala uasa deMa svojega preljubljeuega Vladarja v uje glavneni tut'stu, v uasl lepi Gorki. Ta vesela vest se je ko blisk razSirila .v vse tudi najzaduje defolue kot<», in mesta ia trgovi in v&si, vse se hi-ti pripravlj*»ti na sloveseu sprejeni, kateri obnta poitati pray velifosten in dostojen zx najvisega go-sta in za dezelo, Probivalstvo ob^h narodmst-i hoCe jasno in glasno razkriti svojo iskreno vdanost in pravo zvestobo in- za to smo preverjeui, da bo-do vse obeine cele deiefc, v lepo vrejenih detail z ovenoAuimi ssastavami ali drugimi zuamenji obilno zastopane o prihodu Njegovega Veli&uistva, Ena-ka prilika pozdravljatt preljubljenega Vladarja t nu&i srtdi se nam prewlko ponuja, nego da bi to zauiudilit ter mu ne pokazali ua eni strain svoje tjubezui in neomahljive zvestobo, na drugi strani pa, kar .so nas Sloveucev ti&, da je na slovenski zemlji, mod slovenskim narodom, kateri nema samo praviee do ^voje eksisfeudje, ampak tudi deJAfisko po svojih narodnih S^gsih 2ivi, v gvojem jeziku govori, ] peva, se navdusttje i.t.d. Slovene! ho p?rvikrat, oja de^elna opravila opravlja in bvojim potrebam v okoin pri le. Vrh tega je vsaki akrbuti, da dobiva tudi od nje skupno sreolsSe, 6esar potrebuje, saj je to vsem v koriot, in tako pocasi napredujejo deli in eelota v duSevnem ebziru in v biagoatanji. zmano je, da ima Nemeija toliko lepib, bogatili most, toliko viio-kib §ul za to, ker so boteii vojvodi, knezi in sauiostol-na m'iitH se skazavati, po&ebno so v novejSib casih kralji pospescvali ali znanstva alt uuietnosti, in blago-stanje je veliko po vseh teh arzavtcah. Vse to viJimo tudi v JjuJovladnih zavezah v ovajci in v zavezni dr-Zavi sevrne Amenke. Vse druga^e je v drzavah, vka-t rih je vsi mod zudinjena le v enem sredi$5i v enem glavn m mestu boiisi, da ima ta drzava absolutnega via arja, ki drzi sain vso drzavno mo5 v rokah, bodisi da ima ustavno vlado. V takih centralno osnovanib drzavah skrbi sredisce naj bolj zase in za blizne oko-lice, ok raj e ali kronovine, urugu dezele pa bolj kooddaljene so zauemai jene, v sredisei jili eelo malo poznajo. Same pa si ne tnorejo poraagati, ker imajo tudi v uatavnih cen-iralnili drzavah premalo uvobode in samouprave. Toliko v obceY da se pa natanjko pivpricamo bi-stva fe.ieralizma in njega dobrote, zdi gospodst»o je biin ttj dezeli ^feft nesreSa pa veHka sr.-5a in iz ir»k njene slaw. VeHka nesr. 2a, za to, ker jp bil Fiiip II. Spanski m njfh kralj, eden nnjhujftih trinogov na sv.-tii. katen ma so bile trn v peii stare svoboScine teh di-fcdio in nova protestaiiska vera njih defcelanov. V>e to je sklenil za-treti z vso silo, in straSnega generala voivodo Albo «e tje poslal, ki je za5el grozovito jih ksznovati s pomoSjo raberjnov. V*dika sred* pa izvirek slave, ker so se ju-nasko v bran ^vile, in so se ljutih rapadov resile v ˇ knwrih doigib btkn so se zboro-tama vdelezevah skoro vsi zastopniki, katerih jo bilo okoli 80O. Kir pa nijso mogli ve "no sknpaj biti, za^tn-pal jib je post'bni orza\ni s\««t za fas. ko nitso bili zbrani in ta j« z\r§r\al od njih d«ne pnstnvp in nknzo. Pozneje^e pa zgodi, da jib nij zadosti po Lmepv prihn-jalo, in sklepati nijso tnogli; zato in »ko roko. imav..rja in prvi je bil prino Oninicn. T» glaviir je bil naj vi§i vojskovodia po morji in na auhein, brez nob ne po-itavodnjiirnp nioci, izvr^valne oblasti pa je dobil toliko, koiikor mu je smda rsaka dczela po svoji ustavi zaupati. Iz vsr-ga tpga se vidi, da je bila ta zaveza s prva rabla, toila zunanje potrebo in •ile so skupno to vpz vedno bolj natPgov;'dp, in vrliko zaslnge in izvanredna vpljava prvib pl»ivarj<»v te ljudo-Tladne zavezp so njih roomlno moc reksaK Leta 1609 je ta zsivp/a si rnir priboi^vala in kma-lo po tern ste se dve stranki pi»kaz;de in se nepr^nebo-ma boril*'. Na eni strani so glavarji iz diuzine Orani euev se trulili, da bi s>vojo nn»d utrdili, in Vi»ditplj>tvo repubiike ne po volitvi. ampak dpdinskpm pra\u svoji drn^ini pridobid. !Na drugi strani jp velika stranka tpmu nMsprot -vala, ona se je v«dno borila za cbstiinck 6iste ljudovLidno zaveze in za pravic<< posamnznih drzav. Akoprpm se je Viljelmu IVi od leta 1747 glavarju repnblike, posre-6ilo, da je z.i svbjo druzino piid»bil dpdinsko praviro dp glavarstva; vendar y ta boj trajal do Fram-oske velike prekueije in pmtioranska str«nka j<» ii>ta 1795 zapodila dednega giavarja progl is«vaj« zop t fiisto Iju-dovlado, katero je pa Napoleon I. pokonual 1806. Tefe: .'-jDajbuih drkar zgodorina kie jako zanimiva* • in fclovek mora obfiudovati njiiiovo i't-lovanje. Xa podia- ! gi trg«»vstva in luorja so razcvv*ti-les pn.labile so po- ! sestva, kolonije vAziji. vojskovale st» z Angl-zt in Fran- eozi, rodile itaj^avnejso urSavnike in jana&ke poveljnike po morji in na suhetu, ter ti pridobde Di'izuteriki br»- gastva. Skora eno stoletje se jk StrU ta msUzemljska zaveza med driave prve vrste. Osvoboditi se in pottin toliko in v.sft to d«.gn»ti, bilo je urzavitam l«» zato mog»Le, ktT so im ie i/.vr.-»tne voateije pa nogauane, in zrloljubne drzavijaiiH, deloina pa lud zantd t gat kt-r >o pin iAU politiLue razmer- v Etr.ipi prav vgodne. ( U razprave ArenA-ove o tej nstavi.) _________ I.Dalje prihj Qovor gospoda dr. L a t r i i a pri bt-sedi tolutiu^ke eitalnice tu in krabrj!* s\ubodne uni»tno.-ti im.ijo pa tak<» moc, da veiuu bolj povv. .ig.tjn clo\fka. ki :,e jitn bl.it. ali s- j m '•¦!'> p »-j>veti. To vt..iiuo pri pusauiiiib l)ub-h in pri naro lib, taKo n. p. V sn*diijeiii viku pri italj;inih tn dati.ttrt-s pn Netiicih in drugtb n.a'odih. Nato.it, ki ucinajo mil. t-u kov, Ki nutinjit se pi'smkov in p-Vtrv ne surow no in b ibar.tki. IVsniki in p»'\vi 3" ptvi, k.iteii /.budijo tak iwir»ii, in ga pi> Urn pripravlja.o k vuecniii, k Vibeiuu, pripnivljajo . a za znan.>«tva in druge muctiio'iti n. p. za sbkanjo, kiparijo, g a>»bo i. t. d. IVsRski z-uViijajo n:ij popr»-j opL-vati v iopi-ni ibrau-m jpzikn, kar vi-dijo oiioli sebij kra-ncga v uariui. Kdisio m> /.¦ drugi iu tu*.i Slovfiici opcvih roiiiv, planifi- in g.re, M>in:"' in iaiiO, zlnsti pa vse ozivl.a.oeo ppoiniaf. — V drugi \rsti opovajo p;>sniki pbm.uiit** obputii- L-b»*eka. pr».st;iVf.jnjo pftsuii tadi utratdi, iu a tem j»»*pijo gb.-boko v Sloiesku M'ce. Koliko ima-o o.irudi z.», tako nevsahljiv jt» ta vir, da jih n»« bo iiiwhr k«>n-ca.—>a treiji stopuiji slavijo p sn ki iirunitna cl.arija posamcztiih ljudi in po.sauinih narodov, zgodorinska dja-nja. In dokler bo elov.stvo kaj ivljalo, gutovo ne zinanj-ka gradiva za te zw bolj dolge in vzvis;»n' pesni. Ako pa sf, pristavijajo pesinim vsi-b teh vrst b*'se iara in njihoTemu dubu pnmerni napevi, po tem je mo6 poe/i-je se wlifco veca. Vibunec vse popzijp je pa dra>na, so gledalivne ign>, ker one obs -gajo vse p«»pnj roijeno. Ono zapopadajo lepf v¦ 6i in krasno prikazni v mravi. pltMiicnitp obCnt-ke clovfka, n.p'ga strasti in huilobije, r.izuovr^tna uno-niitia -janja izprivatt.'ega, narodri.'ga, driavnega zivljenja, in razne znaeaje. Olt'dtdisni- igre imajo pa to p »s^bnt.'st. da stavlja.o poslasiil'ein in bralcetn dogo.lck preil 0(Vi v pogovorih. D.an a se pred njimi vrsiJQ, in to ima tak«» m«)e, da vi tiino ljudi, C«* so igr veliko Langobardov in gre Avarom naproti. Toda hrabrost Langobardor, ki so so obnpno bojevali, nij in *gla nado-snestiti njih majhnega stevda. A van obdajo od v*eh Stranij Gisuifa in ga z vsemi uji»goriiui malo da ne po-kon5ajo( cum omubtis suis pen« exiinetus est) nasle-doje pnpove.lovanje nadfga zgodovi.iopUca kazp, da j« Gisulf v tem boju pad.i*). N,ego\a sopn.ga fiomald* aa zap'rd z uteklimi Lang»b«rli in se Z'Diinii.in o r.»ei padlib v mesto Foro.aii Im la je dva z> o.rastla sino va Tasona in Kasoua in dva §e n dorastla (Rodtial-da in ,Qrimvalda)t ti-r §tin heere. Strah pr«-it> Avari je bil tako velik, da so vsi Langobar d rn uterjpua bivaji-8§a popastili ter se v gradove pozap rli. nied katerinii JO bili najimenitneji G»rmone(K nuin).N«mas (Kind*),. Osopus (Osoppo, siov. Zovh), Artenia (Artegna), R un.a (B&gogfla), Glemona in Ibligis (iplis). Ko so bili Avari vse Frijnalao popiovili, ter vse z ognjem in raecem pokoucali in si bo^atega plena ¦ v ?.u^ja K 18?4 na8li so v C-dada kopaje kanal za vodo-• l „ kai4nit &»*' \ k'«terem so se dobili ostanki stares *5*- Farlani in z,as>ti Cedadci hoteli so v svojem |utrnotizmn a«rti * grobu ostAnke svojega per^gi vojvoJa (Jisulfa, ki je baje I* J? Avarotu pogi il in fcatercg.i bo p t«m v iisigljcj pok.>- pal. \ tmstaisla je pisal jjiornale di U lin « 874 st l»l in „Gledali§ne igre podpirajo vero in postave," in to j dokaznje v dolgi ueeci razpravi. Jaz pa hoeem to doka-¦ zati s pomocjo enega domacega zgleda. Sloveuski kmetje imajo to navaio, da odstopajo v j 40. a!i 50. letu premozenje naj starejdemu sinu. Oni si \ pnbranijo zivezzase zeno in male drage otroke, naloiijo 5 pa obdarjeneiit da ima svojim drugiux bratom in se» straui izplaLati delscine. To la uiirno skupno zivisenje n*» traja dolgo Lasaf kmalu nastanejo hudi prepiri, in sin oSela ze tppe. Zd j pa Vas vprasara, ali ne bi muo* g'> koristilo, ko bi kak dober nas pisateij *.pisal lepe iirre o Um predmetu, v kater.h bi ostro bi&U grdo to obnasanje sinov, in bi zivo slikal zalostne nasledke ta-kega postopanja. Korisi bi bila gotovo velika zlasti, ker iniamo dosti r-«ttdric po dezeli, in ker radi posiuSajo in»§i kroetj« gledalisn? igre, v katerih stopijo na oder km»-(ki faidje in iji-kiine. Nn, to jo en sam zgled, pa koliko dmgih predmetov naj le dobi-r pisateij v privat-nc;iii in jav'neiu zivljt-nji nas>ga naroda. Gl'v'.a'daii* igfe pa, ii«» obsegajo samo resnobnib in zaEo.»tnih pr«-d nttov. v nekatr.h «•<• razpravljajo veseli, d«Ijiu dogolki ?m krat"k Tms. Te stloigre razvesel-'va-jo ljuii, ii-kHt»-re pa titdi beajo v b-bki zdaj Saljivi. zdaj SAtirirni zbidijivi obliki eloveske napitaosti, dabo* «i, in n-iifaimsti. K»t se lju !j«» radi smejajo, fco salo-igr« poll-brie in zares su se puljubile vhuoi narodom, tudi irun Sioivtjctrtn. t'ri \.v-m tern imajo gledalisne igre moogo na-«protni*o\ ki trie, da pobiij^ujejo ljudi. Nu, to te use .'a trditi <> ;:o?»rib, klasie.dh ignih, v knu-rih rnoraia iu kr pos; koiM!''ii» \>r iar zmajtiti^em ovsram vkljub.To he love«Seiuogovoriti. t)r ji iiaro-ii rabijo .vu{ i»iiik->rii j^zik v prtvatnem iu pov.iod v javiirtii ztvijenti; tola vetna omikamh Slo vene»-v le tnje j zk» ljubi, in 3e pelo v ^itavnieah jib sl.simo v>«k dun. Ziito sm gl-(Kiivnih iger in splob besed k.ii ve%»-l. ker ^aj takrat doni vista omikanu be >e«!a (iloveiihka. D.ttje bi dajnle y| dalii>ne igre inisiiii pi!»nikom imj k-pM) priliko, da b. v pogovorih iu v obliki dogodkov slit vi! i domovino, narodnoMt in politique kreposti na eni strani, na drugi strani pa bieali nasprotne slab* lastno^ti. §e moniin orm-idti ilrngih nasprotnikov, ki pravi-jo. da nijsmn Slovenci *o zreli za dramaticnw igre. No teto je lahko odg>ivoriti. Saj Vain je znano gospoda, da iaiamc ze davno pesnike, in nie-1 njimi prav dobw katerim je na eelu na& netisnerli IVsern, da iniamo vsle i tega mnogo pe-smi izvirnih in poslovenjcnib. Tudi gledalisoe igr«f itnamo izvirri" in me { pos!o\enjeriimi j« vec Sitb*rjevih dram, in naS;» dr.imati^no druitvo skrbi, da jih djfoi-vamo \odno vec. Znano Vam je, da ljubi na§e ljud-stvo take igre, da kaj rada here uasa gospoda drarae vseh evropejskih iiaro lov in obiskava, kadar more, nemska in iialijanska gledaliseu Po tem takem nam inanjua le dobnh |itMitVl,ev. Ko bi pi dobili kak»-ga izvr>tneg-i dram ttiifa, rf'»t«vo nis d*bi pri prav ljt»ue. I'a ko ne bi bili tako pripravljent, kakor sino. nu potent bi nas tak pesnik k sebi p->tegnil( kakor je Shakev peare *ng?«-2*» potzlignil. Ob ujegoveui fasu, proti i friulano" l&U st t Naspn.tu > mm-nje j^ izra/.il Dt Buzarro v knji«ci ,6al sar-of^o diuuttermt.i a Cividnle." ITof. Arboit „U tomba di (iwolfo" im je skaftd v„bi»ati a Bz-xarro mn zot.et odgovori ,.l Langobardi e la tomba di <;j8olfo *» ~ i'flvseh ok lnostih sodit; oni t.rjak nij bil liisulf, mi i.a kak drigrJ^eaitett La«g„bard, kar ?.e t.. ka?e, da j. bil v cerkvi p«. Wtfa fBizxarro il. pg 35-36.) (iotovo a je. da je oi.i napis jjCtftil- y aaghci od kogar koli aa grob vodolben bil, ker se je h?klo iJm dokawti, da je rei oni grob Utsulfgv, a te je stvari ia nt»Mi U i« bolj ikodovale, J nabrali, zaGeli so Forojuli oblegati. Ko jp necega dne kakan okoli mef.ta jezdil, di bi videl, od katere" sir.mi bi so dale najaize vzeti. ga '/.agl.'da Koiuilda raz zidov in zdajci se vuame v njej /.elja po krepkem, lahul m mozi. I'oroci tuu torej, da nui ni.-.Nto z vsem kar je v njein izda, Co jo za z no v/ainc Kakan na vid-z pri- »oli in k<» Romil ia vrata odpre, dere v Oedad, opt -ni vse kar n'aide, zai^'e potem mest«> in odp ije vse pre- btvatce si boj v Piinnomjn z obljubo, da jn bole oaa naseld, od ko ler so bid nekdaj izsli. A ko Avari v tako 'iui*novano sveio polje pri.ii-jo, pom»re vse dora- stl<- Lang- barde, otmke in zene si pa raed seboj kt»t plen purazdtde. Le Gi^uit"o\i sinovi so paprej utekli, neg«> je je zalostna usoda zad» la. Romildi sp je slabo , goddo, kakan |o ;e did po svojih Avaiih oskrnaiti, po- , tern pa javno h kolu pnbiti. Kogar rv/iinnttcna pripo- ! v< st o Romildi in njenih he-rah. ualju zanima, jo lahko j here pi i Pavlu D. IV. 37-38. \, Pripovt?st o Rundili je prev- 6 romanticna in pre- | vec podobna drngini enakim zgr.dbam, kakor da bi sme-* la zsi hi>tori6uo veljati. Pavel je posebno lad pripoved-ke svojega naroda v iangobarsko zg.dovino vzel, zlasti stareje, in tako nij smef tudi te izpnstiti. Snf ima nje-gova zgo iovina ravn» zaradi tga tot.ko vaznost za Neniro. kpr je narodne pripowdke langobars»k>k >e spo-stovanjdn nabral in Ze t ko zgodaj zapisal, ter j^ na ta DMcin p-gnh.* otei (I rim.Mi: (Servinus. Nationaihte-ratur I pg. BO) Poiu-.sliti j" tnrba, d-i je morula Romiida ze pre- eej priletna biti, ker je Gi^ullu 8 otrok rodila, me*l . kateriini sta steia dva sinova ze nad 20 let in tudi nje- ne stiri hfiere so bile po Pavlovem pripovedovanji ze za moSitev sposobne (dr. Bizzaro, 1 Langobardi e la tomba, pg. 31-32.) Raz»n tega je znano. da so bile Im^diaisiH 2ea»' jaki> srame/Jjivi-. Ztktmtka nezvestoba je bila poi ostro kaznijo pr<-p iv» iana. Ravno tako se Komilditia vrleizdaja eisto niC* ne vjema z langobarskim pamotizmmu. R»tarijev zakontk je kaznoval obe R«-iniliini pn-grebi se sioprtj». Zttorej je t'zko raisliti, da bs s.» biia KosntUla tako daleo spozabila in Pavlovega pri[>ov.'d>\a;ija tie smem>bre/. Miiuiza zgodovino vzeti. V i.omotino ^pnsedsa Taso in Ca-o pr.»vzam?ta vlado p> oeetu v Ccdain, Glej slovensko zgodovino v Pavlu 1), (IV. :)9. po Marat, 40). On pravi, ila sta Taso in Caeo oh svojim fa^o p^selovala tudi si«»vensko p>-krajiuo ,Cajr»dha" tlo kraja ,Meelaria." (Hi sue tempore Sid'ivonini regionem. qua* Cageliia appellatur, usque ad loeum. qui Meclaria diritur. posse ierunt.) Torej so ti Sioveiud do easov vojvode Ratchisa trijulskim v«»jVodom davek plaiievali. Aii s.> Foromlei to pokrajino z orozjem premaga-li in kedaj? Ta*o iu Caeo g>t»vo ne, kakor nekteri mi-slijo (Bradaska, o. c. pg. 2(57) to se zo iz texta Pavlo-ve zgodovino vidi. in tudi sta ona premalo easa via iala. 0 legi tv» p >krajine se je ze jako veiiko ugibalo. N ijpopr.'j je treba opomniti, da unajo rokopisi tukaj razlieno pisavo. Mnratori bere Z liia, ambrozijanski ro« kopis ima C.igeMia in v Lindenbrog«>vi i/daji (Hamburg 1611) stoji Agba. turaj meai Sifarik (Starozit. II), da bi nt-giiiio pruvo bid Cuglia. t. j. Julia. Drugo ime pa se je d»> sednj vedno bralo in tiskalo „M«daria.a Se le popravljeni text b.re .Neclaria" (Abel. Paulas Diaconuf s n- 91) ^^^^^ (Dalje prib) koncii 16. stoletja, za kraljico Blteabeto bo Angleii ¦ ze omikiiii svuj jezik. imeli so pisateljev, ki so v prozi pisarili; all po-/.ij so iiwdi malo, te nekaj¦ liritnih pe-smi. Na enkn c se prikt&e Shaki speare, ilo sedaj se vedno-prvi dm: .ajfe v fc;i>pi, in od>le; je vodno bolj napredovala an;.>zka litem iura. Gt spoda !* .v.libog kaj takoga nemamo aii Sloven-<»i in predstevljaii Yam bomo i« malo igr» za kratek eas, tudi so naL!' igraler, insse igraike, deklamovalke in nasi pevei sami diU-tantje, kateri hotejo prkazati svojo dobro vol;o,svoi-j Ijibezen do naroda, iu so toiiko rnje prevzeli in Italia, wr Je uasa eilalniea neetij^ni voter odloSila naroini *oli v Tolminu. Kako budo \fm-ll abogt otroci. k: dobijo noviii uC-il p> Vagi blagodarno-sti! Tudi m-d nbog-mi otrofi so talent . kuteri znajo v bodoeiiosti korist ti naro iu. V ihvnn o .bora, v ime-nu ubogih teh otrok gospuda, lepa in pu^rtna Vain hvala ! Dopisi. Iz Cemtc 'J\ uiurciji. bid volitve dne 13. t. m. jo prav ugodon: ni s>o mi*!il«i, da bo ink, posebno zato ii ker j** n- i/.V'»!jwio btuivLinstvo j« prlslo tudi Qr'kai uiiaiih m*»i, in Latere t»e obeuibtvo v-liko /tu.tsi di i>ui» oi:i tudi & tomi zop^t in uou» izvolje-nimi *r:u-i^i>i; .-»• *m« .iii, iu btLo pravi ivd kakur do ?daj v mSj feupmii obduall, Kakor *•« st.'j-, t'«di nai ud \>e!i snuit a.uii gosp. Franjo L -Imii, i»« b»i»« z;i nipn-j piwz.d z j>ok*z,*.li«, d i j- muL za 'a pv«d »ii pi ., i;i w tf, in it nb^ij v t»»in iz\t*'.vu. Z-i» to s- ?Hij;f**:iHi'». da ^s iu;n |ros»p. Fr. Mkm m* bo od-i'-g«i?. H-.»tr dij ! Tuk" "Hj-» d-v. !s.'i |'t%iv ;*-po na;.o vnlit.'v star*;->»ii2»tv,s, i» h, ti i p •» f?kuM pr.tv puhtMiiii jji i/vvicnili m»i. x'liM* «| '¦'>'¦, i4.: imvi zup'.uirab'f.lt* kn pk». kaktr do ziaj in 4-' «id»« -«:i.» mi ii ¦&»!•. k,u it* J.iiidau¦••» prav jMtreb: ¦¦»». 1/ N«brfii,,e 0. fiiLii'»»i;.i.-- K»»Uir *•' napiji iz H liuvitib lit'*.** Ll.miC'idb. t".««J .^o I.uba tudi tl.\, po ka-t*rih *o L'-lii: v. !•• »m a.uu Ijujms i ti **<» iwk ia| bili za i.J' r jjlovt m Ifiiiil.aiii. V"..-m iiitvr. da, k^Jcrkiij p>'i'veft i v gUs i»bC'u-I.'tjr-, aii u.t \f\u*>.-*i, nn imi &>i toiiko iMiviioxti v pr«ib. d.; i*« bisUaLt j:la\c ^i» nil prfiuiigala. Ikg i. i»lf »;:» t,r j<>a,i'ij p'^!^h*j*» vr-ti,* uiul; v«'ni pa tudi, ' 4i ht* «.i* «¦« «»«L:» >ru'.>st ka:» u ni;,*-,» ciiak** :»p'cetnosti .-.inoziii. WliLiin r-e-iii—t:iko dfjal b; -gj« wdi<» spo* /aavanjf. s s, ,» k*. Ui* ^t»J 4. t !>i-.jv.u j a l. i v Ak-vilfjj. 1) »p;s j.; pa s:var, ki s-imo f n dau zivi; zato nij m r.id |>rcd>*!^ i «•* t> >-»i Minvivin-ga kotija ; baj lit* minim L'tfcr* 'ir.j" pr-vartti. A^o *t-*i>i§ v s>;;.ijiiji Oglejf.n-i;U*n | rav f««n:/n» sn^s'i*1- i»d ijt k<-J:4 «•»!«¦•:,«: s-n-^, »:i link.'Laj»»* sl;m* n«bv>if' rai>ii. Itib^ko iii»st.-<¦•«». kaj;*-*{M ri«»lM'B". dnsiabno z-v.rnjVI*? ma-b'Bko>stn>, "Fisrr ok*m:t se p:i~?ia m.b raz>Mi«i ueka m&iuiboUca .Nt m»i pr**^ivalfi -i«i ;»o:l«"ii *«.J. kat-ri bi *•* n«nmr.t !..iji> d:»' dali prhn iiti otitui biviiai zt-zlo-no«c»tii, ki « , k--"**r..» i t'f>/\' \7iznhi\hi. priiuor.ini po ptajiti dvz»-!;-b b»: s'i Trnti *v *Wr »<•• »n»n\ da m.» \ "m fit-t.ij.i lit <»,.!'¦« *-'*.!i«'V p -t.»sii i rvi..i.h stnrib U;ai-Ijatiov: n \-udnr -si* y r*C*i, !a %*{«• t.'adi'.'ijoa«?lu& o- tutUMSt Il.tl t HI kt.tjtft!!. IJ'V.'ii ttko f^i^ldtlO «lo«iled- na j- (iy« i,--. k u:». h,d' j ^ ZiC*.* '.. r^v.M iiko do»le.l-aim p-'Vitn >:v ; t>i ^i -rm >:» In^jauii. St-ir« krri pa ?•« t a ;ar ^i* vrj*:^: ga^i pnt'v'ni i »»> 8«* \eL-kr*t, da tiJ d* p.-f>t;.»i>*V. ' K-*r me r.uno v Urn uij ni€ ^rr'»k'.vt;jikri, i,*j v,:;niti k« ».:id ia pno^o, da nil •ass. alt B' :iht^iM*.j.». Vstwi v-. fcy s» b.h. Selahja c«rk«v j«» v,-iikan » t»mp»!i. Tnd.»?.ja snmu da j- bd ta kr.isi»n dora J*pjtZa. M-guL" ; p.i samo, &• stdi» pu v.aktrwkui Nt**bcdi. Drug* vse je, razve lie-katt*rih ostwlin. /a f-atrikarh'.'v. LVlo s»t«»lp. g«vori se, «• i je jz ttaro riiu^k• dob-. W moguCv i verjetno. Ven lar jt* v**iiko novi-jcga. kar pripUii.io ht:irim ; a me-mm, «la nj. Pii'rijarhi & v. liko st»;riii. da—si nu vs«-ga, kar &e $.toji. St irino>l«.vci i zgiaiorinarji ra/.nih iiarodov zaha.aio v Ogl j gl-d«t o-raukr; r eij, ki so bun : ki j.in n kparni dopi.|)»frp i.^ivi finatdj. I)r.igi. pnjdi z in-noj \en na poljf oglehk*. T«tl kop^jo. ^vitit i-esar j»l menda zdaj 2 Mi iz lasting* dovold lOJi gid. H.»d.c be svo-jim &pivmljt'valct-m 7A>u*ni na znanifmto ra-sU. Ob stam»in, gi«(jitra. os,ipini>t in, zacara pn*d o&mi vodn<» se »pr«tninj.ij«Li kab'j jo,sk»^p stare zgoduvine. Ne mo-rem »e so zbrati iz zaeudfuja. Moj tovariS. meuiin saj za sedaj bolje . posveimh mi>lij, i ki, dtravno omikao, vtudar nij ise povonjnl ilabtnih evetlic starih klasikov i 5inoy zaznamnenih po dletci nedos^gljivih mojgtrov, zafcel je brez dvoinbe dvoumili nad niojim zdravjem; ker suraljivo me pogledavSi, spregovori i Kaj Vam je neki?—Glcjto—odTrnem—to so staro ogiejske uliee. — Aha, to Vas tako zanima ? Nij dolgo, kar so je izko-pftli.— Tedaj tod, si niisliin, po toh ozkih ulicah, po-tfin cikloporski trdnem, z globokimi (na nekaterih me-stih 5") kolejami poSrtanem tlaku, z ob^transkitna, ze-lo vzviftenima prohodoma za pefice. tod se je vrSilo sta-rorimljansko zivenje? Iz natanfenib popisov pa §e bolj-Lih illnstrai-ij nesrecnih dveU raest HtTculanum i Pora-peji, imel Sfm uze davno priliko, sezuaniti sea takoSnjimi atarimi novicarai, a biti na tacih ostalinah, to je dru-ga. Kraj t.b uiie pa nij videti od poslopij nobene siedi, razun prav od zaietka.na severni strani. Na \i-sokein polji iivenje kopafiev, ki irebijo jako §iroke i tr.ne podstave starooglejskega, do sil« velikcga cirka, Vrcva lJQiiij, ki je tukaj bilu, radovanje, bogastvo, plo-skaiije, slavti, kind, mozaii ponos itd. yse to, vzeto po Tebkein m«rdu i Jiveo.skera gibawji, v priraeri se sedaj-njo ledino, katera otozno inolCi, da la po5iva pikon i lopata—v«« to mora mcnda napolnjevati gledalievi'ga duba. Pozdevnio se mi je celo. da so tudi kopaC-i ve6 bili zasuku.Mii na otoino ko na veselo plat. Da—si prostaki, m-niin, vendar si morajo pri takosnjem za-gledu kni vet vzvifiencga misliti. Na ve8 mestih sem zapa/.il tlak iz manneljna (rudefckastega). na nekaterih se bivsi vidikanski vbodi v to nusKonfiiio P'»slopje prav dobro ilajo razlot'iti. Ui/.u kopajn stare iivaUka'pa tudi—4e se prav n« motim—Cldavno je naj lei nekedo ovratno verizico \i j.tnt «iat na kaw-ri\i j« veliko za tudo lepib podob iz-ri'/.anili. Na t «m ubbudu SfZiianil seni se z nekiiu uOe-nim lt:dijanom. Ziipustivsa z innjiiu spivinljoviile«'m to obilodamuo poknpalifiti*, zatui'va so pogovaijati o li-t-raturab tor se nij malo zatudil, ko rcve, da uame-rnvajo ISIoVHin'i na nvitlo dati Danta-jevo komedijo, ka-t ro so poinngidu iz lolovati n^busa i zomlja. lzim»j mnogili kniig nj govih staknom po^zije friulskega bu-morista i otra Zorutta, ki j« imel v rosiiiei sprobogato lilo v tifjn ti'zkom udiUdku. Naj pristavim lo S epi-grama t V n o u 1 i s t e. Quancbe al so 1' an passat il professor Niood in ate eitat Ai fuse gran furors Kul fatt dre/7.and i voi ai puars e ai triors; Ma ancbomo no l'o st;it ch>dl oculiste Cbe n ciarz mariz ur iduiigi un poc le viste. 8 v o b o d n a p r e s t a v a. Ko je bd laui v tem mestu (Vidiim) prof. Nikol, dfdal je nkoro cudoze, kor jo zdajci zravnal vid ubogim i bogatinom ; a s<) ga uij takega zdravnika, ki bi tuo-gtranilo najzdatmSe variute Vbom, ki se imajo uriti v pisavi i gov.jrstVtt ter narodu po>tnti koristni pisatelji aii govondki. Koljko je pa danasnji dan dobr.h govornikov, da nij jib toiiko l.pfvih bogov v iirzavnih i dezelnih zborih, osobito tudi na li-ci v terkvi, k ier imi prepritevalno i midno go-voriti b sed>»valic, toiiko je ze otimo. Giceron zago-ta\Jja, da se y vaiil v prevajanji Kshna i pemostne-na; a no, da bi ju prostavljd, ampak da se je uril za svoj c-ilj - i kon^e, to bi se bhku ivkio od vseh pisate-Ijtv, ki'&u nam kaj posebnega zapisali. Kakor je uze ob nj, ki igra na igrdhsc'iieui odru tako, kakor bi igral n pr. dotUH v enacih polozajih, namr.-t^ da bi se na odru zaros jozil jeznega tlov.'ka otitovaje itd.; tako bi /ael, ce bi kedi na kompet-ntnem m^stu go von 1 aii pNal brez sku&nje in otnike. Da se pa narod od naro-da ueiti zamore, to, pravim, nj drugace lnogoSe, nego po tern potu, da se njogovi pisatelji aii govorniki fiola* jo.pn omh narodih, i tpa najpreje v njikovem ieziku. Ysa ^godovina je polna tacih prikaznij. Samo nekaj o tern. Zaenimo s poezijo, ki je nxati zgovornosti; ker pesniki so bili pwi narekovatelji zakonov (kalco dru-gatft je pa dan danes?) i modrijani. Pri Homerii, ki je, kakor se pravi, avojim rojakom voro naredil, nahaja fls veliko odlomkov, ki pri&vju do s&lncne svitlobo, da je marsikaj yzel iz sv. pisma in iz bukev stavih Egip$anbv. Od Hebrejeev so se ueili Egip&anje, pri teh so se §o-lali Greki, od katerih so spreieli znanstva fiimljani in od teh, kakor iz solne&, so sijali ved blagodejni zarki na vse njim podlozna ljudstva. Kako so pa tako og-romni hauki prehajati mogli od ljudstva do ljudstva, 6e ne s6 znan jem dotitnih jezikov i prenaganjem njjhovih spisov? Vwndar naj bo sadosti za en dopis. H koncu §e nekaj: 14. t. m. je razlaga! tukaj v Nabreiioi po ukazu c. kr. kmet. drultva v Goriei nadepolni i zel6 marljivi g.Strekelj voditeljo svilodne stacjje koraeuske kme-torn nauk o sviloreji. Predaval je tn predinet v prav umovnem redu i jeziku, Da se veUkwt povrne! — Jz Ljubljana 21. marcija. (Izv. dop.) (Imenovanja pri dezelui vladi kraujski.—Priprava za dofcelni zbor.*-Posvetovanje mestnih voliloev.) Kakor se neke dni obte v Ltjubljnni govori, bode dvorni svetnik vitez Widmann, ie predoo ne Oilpalje cesar v Dalmaeijo in ne sntno deMai xbori, imwovan za doJ..inpprft pri'dsndnika na ICrnnjskem. Svojo „probe« zelt" je dostal povoljuo, saj mu je Verteneck pomagal, da je naPunnju dobil 'lobro spritalo. Slepar^ke in gollu-five rolitve v kuptijako in obrtnjlsko zbornico krftnj»B0, so dokaznle, da rVorfaRsungigedankew pod pokroviteij-Rtvom Widman-a in Vestenocka poganja res krasne kali, zato troba mozev, ki so prillvali, da jo tu krasna cvotliea tak.) lopo zrastln, prinwno ndllkovatl. Vladni sve-tovnlec g, Ruth, ki za davno prezi na mdeto dezelogga predsednika kranjskoga. bode zato, ker tudi zdaj aa-zoljoiiega moBla dosogol ne bo, postal dvorni ivatovalec, in potem mu no kaze druzega, ko iUmb\ 40 ilu^benlh lot, ko iti v ptuizijo. Njegova venci iskra do-mo-in rodoljubja veilno iiva ostala, od kar se jo tttm, raznetila.—Ne tako veselo je pri nas na Stajerskenik Celje nam je nemska mora tisto zaduiila; tarn eel6:§|* talniee vet nij! Ln Maribor, glavno mesto spolnj^a ktajerja, je komaj opet uokoliko narodno zadihal. Afb-tij mu gotovo ne manjka; treba je samo vztra,jnostl in krepke volje. Kakor kazejo znaraenja, se je ta fcrjp* ka volja tudi vzbudila. Drultvo se od telna do. toana fiiri in Una ziaj uze trikrat toiiko udov, kakbr, pred, enim raoseeem. Tu li pevske vaje—petje je in ostane najboljse ognjiste narodnega iivljenja; se te CT^T So dramatitne igre no male vreiinosti—bile Be so irekoje in te jako dobro in redno obkkovano. Med citalni4ar> ji raariborskimi izdana je sploh parol*: dru§tvo na mi naoino podpirati in krepko naroduo zndjen.je- vzuetiti. V U namen je odbor tudi enoglasnq projel PWJ|M, nekega vrlega narodnjaka, postaviti gotoVi' V.ee'tfj, Za pfoste raZgovoro, igre, vendee ia raZgovbre.• Tt' tlvete.ri" bodo ttdaj neka vrsta malih ^beaed-- brez tr-= dnega programa, zdruzeae s pevekiiqi v^ajami. Pri be-! sedah lehko ta aii oni tudi koji „govor". . im»i wt raeklaraaerjo," ali kakovo Bpesea"predaYa i.t.d. Sploh glavni riamen je: prosta doraaeaveselica, Oai predlog je brz po seji bil prakticno izveden; ftvahna besedica se je koncala o pozoej uri.~~Kdor pozna sredstva, s kojimi se v javnem zivljeoju kaj doseze, ta mi bode pritrdil, da k temu s pocetka nikar nij Bogve kakovih pozrtovanj in denarnih poraoSkov treba, ampak nekaj prav malega, kar pa ve5 velja, nego vsi drug! zakladi: nekolicno trdne volje. Trdna roljapak se ka-ze v naSera sluSaju v tem : da se o go t o ve m 5 a s u prihaja na ahodiSca, da se Slovek tudi nekoliko potra-di sodelati in da se izogiblje tistiin malim prepirdkein, ki izhajajo vefodel iz saraoijubja.— In kakor je to na vi-dez malo, tako velike stvari vatvarja ta maleuko>t: iz trdne volje izbaja delavnost, trad, samozatajenjejn disciplina, koje nam Sloveneera pred vsem treba. zamore aosed moj, sarao ako — h o 5 e !tt Vse Politico! pregled. Glavni predmot politiftnega razgovora je tudi ta teden potovanje nasega cesarja y Trst, Gorieo, Benetke in Dalmaeijo; posebno se vrte" vsi razgo-Yori okoli sboda nasega cesarja z italijanskim kra-yeitt in o natanjimosti, s katero bo cesar pregiedal yso Dalmaeijo, to dozdaj popolnoma zapu§3eno in zanemarjeuo dezelo. Hrvatski listi dalmatiuskim bratom priporo6ajo, da naj cesarju poka&jo, da je Dalmacija hrvatska dezela. To bodo gotovo tudi sfcorili in mi Primorski Slovene! morumo enako na-Semu vladarju pokazati, da smo tukaj v veliki ve&-ni in da nam je mar za nase svete pravice in za napredek naroda naSega. Pozdruvljaii bomo tedaj cesarja v ogromuem stevilu, posebuo tukaj ? nasi lepi Goric:. Meseca avgusta pa bode cesar obiskai Galicijo, kar na vsak nadin pominja kak prevrat v notranji politiki. Natega se, kakor Yse kaze, pri-pravlja sedanje miuisterstvo, in morda se to spom-M so vtegne prigodifci kaj novega. Dria/ni zbor je zakljufiil svoje seje do 1. aprila, to je sa-mo Cez praznike. V zadnjih sejah je sprejel po-stavo o starokatolicaoih, glasovauji se je odtegnila pravna stranka. Po tem je bila na vrsti postava o uvedenji posebnega upravnega sodiSea; tudi ta pogtava je bila sprejeta. FmanSuemu inbisstersfcvu so se dovolilo Se nekatere svote eez proracun 19. t. m. pa so bile volitve v delegacije; gorisko zasto-pa Y delegaeijah TeuscM, grof Goronini pa zastopa Trst. MoraYski poslanei eeske n?»rodnosti so zah-tevali od Nemcev, da jim dajo kak sedez v dele-gacijah, ia ker jim Nemci nijso hoteli biti toliko pravicni, zdrzali so so doticne volitve, protestovaje pismeno in opravicevaje to postopanjenasprptipred-.. sednistvu zbornice. V drz. zboru so stavili tudi nekateri poslanei slovenski razne interpellacije, tako na pr^ Naber-goj zarad toga, da bi okolica gied^ coke postave niivala enake pravice s Trstom, dr. Razlag pa gle-d§ vojaSkih vaj dijakov, uciteljev i.t.d. Poslanei Pfeifer, Nabergoj, Vosnjak, Razlag se pri vsaki pri-liki oglaSajo in dobro deiajo, to je treba prizuati. Ministerstvo trgoviue je odgovorilo v eni zadnjib sej na interpelacijo zarad nepostavnega posto-panja pri kranjskih volitvab y trg. zbornico, pa kako? Da protesti nijso uteineljeni in da so nekatere ne-rednosti izrocene drz. pravduistvu, katere pa ne o-Yirajo konStituiranja zbomice. Take odgovore do-bivamo mi Slovenci! Da bi si jih saj dobro za-pamtili. Vsied Gfenbeimove pravde je doslo Giskrn in drugim Yelika§em od strani dvora neko pismo, ki jim naznanja, da nijso vefi sposobni za dvor; od druge strani pa je cesar podehl predsedniku in dr-iavnemu pravdniku, ki je zatozil Ofeuheima in vse ustavoverne „Gruuderje*< na prav ostentativni nafiin red 2elezne krone. To je dokaz, da je dvor jako nezadovoljen stem, kar se je dozdaj godilo. Ogrski ministri pridejo te dni na Dunaj, da s© s cesarjem posvetujejo o vazuib poslib pred nje-govim odhodom v Dalmaeijo. Italijanski princi vsi pridejo pozdravljat nasega cesarja v Beuetke, kder se velikanske priprave deiajo. Sligi se, da je ta shod posobna politika Av-strije proti Nemfiiyi, a vwjetno nij. Tudi Neuiski cesar bo baje prisel maja meseca v Milan in se tam suide z ilal. kraljem, pravi,s za§ko okolico bodq inielo na velikonoeni pondetji-k 29. t m. III. obdni zbor na Ob6ini ob 4 uri popoludne. Dnevniredrl. Berlo in p.trjenje zapisnika druzega obenega zbora. II. Adrosa do Njeg. Telicanstva pre-svitlega cesarja, katera se bo izrocita Njeg. Velieanstvu, ko bodo pocestili na§e niesto. Tse fiestite ude in ro-doljube, da se obilno udelezijo zbora, vabi: Olhot, Pri sv. Ivanu, 21. marcija 1875. (¦»a*it» piac»vct) so raenda steber driave; za-torej pa smejo tudi tirjati. da jim je drzava toliko pra-vietia, da nastavlja saj take c. k; davkarje, ki so ziuoz-m tijth jezika. Y»«lece&titi in zasluzeni gospod Jakopie, dosedaj vi§ji davkar v Oorici, je sel v penzijoj on je bil na§ rojak iu naSeinn Ijudstvu jako prtljnbljen. A sh§i se, da se na njegov& mesto prosijo taki Ijmlje, ki nasega jezika prav ni6 ne razume. Kaj bodo taki go- spodje opravili, ah ne bodo oviraU slu*bovanja? Ce uie ne iz pravice, saj iz prakticnih obzirov, bi ne sme-Ja sJavna vlada podeliil sluzbo jiSega davkarja v Gorici takemn, ki ne zna obcevatiz ve5ino ljudstva, ampak takemu, ki zna oba dez. jezika. (Honee poroLii») 0b obSnem zb^oru „Soce" j»ri de zarad pomanjkanja prestora prihddnjic. (He«*-di»v Totminu) katero napravijo gorifiki di-ietanti v zvezi s tolminskimi pevei, bo na velikonoeni pondetjek ob 7% uri zveeVr. Vstppnina 20 kr od osebe bo ubogim iolarjem za pirhe. POSLANICE.*) Po nakljuebi mi je §e le danes 16. marcija prisln ? roke „Soda" od Jetrteka 4. marca 1875., v kterej se nahaja dopis: Iz Bake na Dolenjskem, 21. feb. 1875. V tem dopisu so sosebno na mojo osebo nakopioe-ne tako nesramne lazi, da sem prisiljen po "ruvno tej poti ojstro protestirati zopertake grde lJZW VAIiENTINOlC. — Tiskar ; PATERNOW v Gorici,