&t. 49. V Gorici, dne 25, apjik 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden t Šestih IzdanJIh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje Izdan je opoldne, večerno izdauje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s ,Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......3 , 40 , . , 1-70 ¦ - iOsamiBne številke flta^io^lOUvu^k,^^^^^,^^^^ Naročnino sprejema upravniStvo ,v Gosposki ulici štv. i i v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabršSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oi 9, do 12. ure. Na naročilu brez douoalane naroeniue se ne oziramo. „PRIMOREČ'4 izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto^ K 20 h ali gld. 1-60. *Soča» in «Primorec»'se prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčifl na trgu delta Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Ka Dva momenta. Na razpravi proti g. Andreju Gabrščeku v Trstu je bil seveda za glavno pričo sam dr. Anton Gregorčič. Zato je prevažno nje-govo priftanje, slasti ker sta v njem dva momenta, ki kažeta tega Človeka v pravdi proti GabrSCeku v vsej nagoti. Gregorčič je rekel med drugim na vprašanje predsednika sodnega dvora, zakaj da ni že poprej nastopil trdnega pota proti g. GabrSCeku, ako je '--ta grozil $ klofutami — da tega ni storil zategadel, ker ni vedel, da je tako žaljenje kaznjivo in ker se za-klofuto dobi le 5 gld. globe. Kar pa se tiče tistega topovskega napada na poštenje g. Gabrščeka v »Gorici*, je rekel Gregorčič, da to, kar je pisala rGorica", ni nič hudega. »Pretnje" s klofutami torej niso nič uplivale na Gregorčiča. Teh bc ni »bal", da bil nastopil sodno pot proti g. Gabrščeku — tid, bal se jih ni, ker je pač dobro vedel, da Gabršček, katerega vendar prav dobro pozna, ne stori nikdar kaj takega, da njegove »razburjenosti* ni jemati tako za hudo, da bi se bilo treba česa b a t i l Bal se ni, ker se sploh ni imel ničesa bati, ali poleg tega je imet pred očmi še to, da za klofuto se dobi le 5 gld. globe! Taka kazen bi bila vse premajhna za GabrSCeku, proti kateremu so osnovali klerikalci poseben odbor, ki je imel nalogo, dražiti, pikati in žaliti ga toliko časa, da stori kaj takega, kar bi bilo kaznjivo več kakor za 5 gld. globe. »Gospodje* so se res potrudili. Tisti lopovski napad v »Gorici* na osebno poštenje je spravil Gabrščeka ko-nečno v položaj, da je moral misliti, kako se otresti takih neopravičenih obdolžitev v »Gorici" na svojo čast. Storil pa ni nič takega, kar bi bili radi videli klerikalci, z Gregorčičem na čelu, da bi bil ?tori), marveč obrnit se je le pismeno na Gregorčiča v namenu, da da zadoščenja njegovi žaljeni časti v »Gorici", katera je glasilo Gregorčiča. Tu pa je začel delovati kar naenkrat »strah", Gregorčič se je začel »bati", ker mu je tako kazalo. Presukaval je Gabrščekove besede in presukaval, navdajala ga je misel, da te besede bi se dale spraviti v kako nasprotje s kazenskimi paragrafi in čutil se je poleg tega mogočnega: deželni in državni poslanec, namestnik deželnega glavarja in njegova desna SOČA &J& (Večerno i zda nje.) ------------ rici. Bog; in Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici fifc 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5.-popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici Stil. Dopisi naj se pošiljajo le nroduiStvu. Naročnina, reklamacije in druge reBi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnistvu. narod! se računijo po petit-vrstah, Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeBkrat po pogodbi. — Vedje Črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „Gorifika TIskarna" A. Gdbršcek tiska in zalaga razon «So5e» in «Primorca» Se »Slovansko kiijižulco«, katera izhaja mesečno v snopičih -obsežnih .'6. do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — "-"*--' '*•' at-~ knjižnicU se raSunijo po 20 kr. petit-i «Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. roka v sedaj vladajoči visoki politiki v deželi! Saperlot, to bo nekaj l Začel se je »bati" in ovadba je bila sklenjena reč. Ker prva ni držala, je držala druga, od raznih stranij podprta l Klofuta stane le 5 gld. globe — te se ni bal, ker taka globa bi bila "premajhna kazen za Gabrščeka. Gregorčič je bil zadovoljen v svojem srcu, da je dobil vsaj nekaj, Cesar se je oprijel kakor klop, — na zvunaj pa se je »bal*! Njegova izpoved v tem pogledu nam kaže gradacijo tiste zlobe, katera je nadaljevala v »Gorici" tiste grdo napade na osebno poštenje Gabrščekovo, ker se ni zadovoljila s »prebijanji* o klofutah, toliko časa, da je prisilila Gabrščeka do tega, da se je obrnil pismeno do Gregorčiča, edino le z namenom, da bo temu osebnemu žaljenju enkrat konce, ker Gregorčič je moral v:deli, da Gabršček ni zakrivil nič tega, kar mu je podtikala njegova »Gorica*. Vidi se, kako sistematično so ruli proti Gubrščeku z namenom, da bi ga »uničili". Ker ni bilo drugega, so se oprijeli tiste dopisnice. Tako je vodil ta boj dr. Gregorčič proti A. Gabrščeku v zahvalo za to, da mu je priboril tis^e časti, na katero je bil toliko ponosen. Mojstra se jo pokazal res v tem, kakor je sploh mojster v »ličnem pogledu, saj se čilatelji spominjajo, kako je svoj čas »karniflal* v javnosti po nedolžnem svoje kolege. Kako naj se imenuje prav tako postopanje, prepuščamo čitateljc m v prevdarek- To bi bil en moment, ki kaže, kako je dopuščal Gregorčič v svoji »Gorici" sistematično vedno večje žaljenje Gabrščekovega poštenja v namenu, da že kaj dobi v tem i a - s e. Drugi moment pa je ta, da n i nič h u-dega to, kar je pisala »Gorica". Tako je izpovedal Gregorčič. Poznamo to metodo klerikalcev, Najprvo ti krade čast in poštenje, te obrekuje in žali, ako pa zahtevaš od njega zadoščenja, pa reče hinavec zategnjeno: Ja, saj nisem mislil tako, saj ni nič hudega. — Nič hudega torej po mr^nju Gregorčiča ni bilo to, da je njegova »Gorica* kradla poštenje Gabrščeku, ali strašno hudo pa je bilo za Gregorčiča, ko je zahteval Gabržček zadoščenja, tako »hudo" je bilo, da se je začel — »bati" in v »strah;«" goniti Gabrščeka od sodnije do sodnijc. Vidi se, kako je ta človek preobračal v sebi pojme o »strahu* in o kazni, se skrival za hrbet drugih v vojni proti Gabr-ščekovemu poštenju, in kadar je kazalo, se je začel »bati*. Preobrat, ki se je vršil v njem od razkola dalje, je bil zavrSen z ovadbo Gabrščeka na sodnijo. Od takrat dalje je Gregorčič popolnoma drug, človeški stvor, ki ne sodi na nikako častno mesto v nas^in političnem življenju. Zato pa tudi padajo častna mesta drugo za drugim in v doglednem času odpadejo vsa tako, da ne bo drugače nego iti lepo nazaj v semenišče, iz katerega je izlel, saj to ne bo — »nič hudega*! DOPISI. Iz Novca. ([zvir. dopis) II, aprila 1901. — Dovolite, g, urednik, da tudi jaz pomočim za poskušnjo svoje pero, ker po državnozbor. volitvah je bilo veliko gradiva, o katerem niste bili obveščeni. Takrat jo napredna stranka porazila v dveh dneh, kar je brez-domovinska zidala cele mesece, kar dokazuje, da slednje ni vodil sv. Duh. — Najprej moram potrditi, da so Vam dopisniki ob volitvah poročali od tod golo resnico in Še premalo. Naprednjaki so po volitvah takoj opustili vsa nasprotovanja ter pokazali svoj pravi liberalen plemenit značaj: »vsakemu svoje4 Takoj po teh volitvah so se vršile občinske volitve. Tudi tu so Vam naprednjaki v 2 urah porazili, kar ste revčoki s sv. Duhom mesece zidali, kajti občinski zastop ni bil še nikdar toliko liberalen kakor ta. Zopet so naprednjaki potihnili in niti glasu svoje zmage niso dali med svet. Ignorirali so Vaše lažnjive dopise v »Prismojencu" in »Norici". Joža! ali se spomnite basni o levu in veverici, ki je z drevesa dražila leva in je slednjič od strahu padla pred leva, ko je ta le zarujo-vel ? Lev pa jo je velikodušno odslovil, rekši, da je premalenkoslna stvarica. Take vele-dušnosti se morate učiti le pri naprednjakih, a ne pri Gredolčiču. Nismo se zgenili, ko ste prilepljali lepake o zmagi Gredolčičevi, četudi je on le laški poslanec, ki Vam dela sedaj na Dunaju posebno čast z dr. Žlindro — brezdomovincem. Lepaki po voglih zna-čijo barabstvo takega klerikalstva. Naprednjaki Vam niso povračali z enakim orožjem, temveč z ignoraeijo. Prezrli so naprednjaki vse hujskanje s prižniee, kjer je gromelo psovk in lažlj, kjer se je mladina pohujševala in ljudstvo hujsknlo, Lagali ste s prižniee, da slovensko uCiteljstvo deluje za ločitev cerkve od šole, da Vam zabranjuje poučevanje krščanskega nauka v šoli, in da so Šole malovredne in brozverske. Svet naj sodi, ne tiče li tak duhoven v norišnico ali »kajho* ? Čuditi se je le, da to ai prišlo posvetni oblasti do ušes. In kaj mislite? Joža bi bil rekel, da on ni nikdar kaj takega govoril, ali pa, da ni tako hudo mislil, in verjelo bi se mu bilo. Posledice takega nuj. skanja so pa takoj sledile — nad učiteljstvom, znamenje, da je ljudstvo dobro razumelo. Ce bo politična oblast lake hujskarije prezirala, podpirala bode s tem le anarhizem, Ni dovolj, da se je vse to prezrlo in hotelo s tem pokazati spravljivost naprednjakov, pozneje je začel zopet nemirni peklenšček v po-,( klerikalca smešili neko pevko, ker je počela v čitalnici peti, Temu je sledil dostojen odgovor v »Soči*. Na6 Joža je čutil na to potrebo, da se je pral onega madeža v »Prisinojencu«, a pri tem hotel tudi streljali, a meril ni na pravega, zato je pogorel, Kogar sto Vi ugibali, se toliko briga za Vašo osebo, kolikor za lanski sneg. Bog Vas je udaril s slepoto, zato sodite po svoji strasti, Povem Vam tudi, da nikdo ni imel Vas za očeta tiste notice, temveč Vaše izpeljance, kajti trot mladiči niso še toliko hudobije zmožni, kakor njih oče. Pravite dalje, da se izobražujejo čitalnični pevci v liberalnih naukih. Povem Vam pa, da Vi bi oskrunili s svojo navzočnostjo čitatnično ime. Slov.? Narod se drznete pisati z—? — Živ dokaz imamo na Dunaju z dr. Žlindro in Vašim ,poi tič pol mišjo" (Gredolčičem), to je priznan dokaz, da ste klerikalci — brezdomovinci, kajti tako Vas obsoja vse avstrijsko Slovan« stvo. Ako Vam je pa r js do resnega delovanja, izpo^iujte program svojega »del. izobr. društva*. Kedar boste učili spoštovati mnenja in nazore tudi svojih nasprotnikov, potem Vas bodemo cenili po vrednosti. —• Krščanski socijalizem ste pa resnično le »ponehali* a »jahali" ga boste ob času anarhizma; sledovi se prikazujejo. V nedeljo 21. t. m. ste pa zopet kakor ošabni petelinček na gnoju proslavili svojo moč in veljavo raz prižnico. Gromelo je, da se je Vaš že tako osoren, divjaški glas raz- Rcman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. Poslovenil Podravski. flmlje.1 »Hvala ti, toda poslušajte me dalje: Nisem izvršil tega, dasi me mudi tuga in dolgčas. Prodno sem bil pri vas, bi jo bil brezpogojno ugrabil in posiloma pri držal, toda vaša krepost in vaš nauk, katerega res Se ne spoznavam, je spremenil nekaj v moji duši ter so več no zanašam na samo moč. Niti sani ne vem, kako se je to zgodilo, pa vendar je tako! In radi tega prihajam k vam, ker vi Ligi ji nadomeščujete očeta in mater, pa vam pravim: dajte mi jo za ženo, pa vam prisežem, da ji ne bom branil, spoznavati Kristusovo vero, marveč da se je hočem učiti celo sam.« Govoril je to, glavo ponosno po koncu drže, s čvrstim glasom, vendar pa je bil razburjen in noge so se mu tresle pod dolgo haljo. Ko je pa po njegovih besedah nastalo molčanje, je nadaljeval, kakor bi bil hotel preprečiti nepovoljen odgovor. »Vem, kaj naju loči, toda rad jo imam kakor svoje oči; in dasi Še nisem kristijan, nisem vendar sovražnik niti vaš, niti Kristusov. Govoriti vam hočem popolnoma resnično, da mi morate verjeti. Sedaj pojde res za moje življenje, vendar pa vam povem resnico. Kdo drugi bi vam nemara rekel: ?Krstite me!« Jaz pa vam pravim: »Poučite me!« Verujem, da je Kristus vstal od mrtvih, ker to pripovedujejo ljudje, ki ljubijo resnico, in kateri so ga videli po smrti. Verujem, ker to vidim sam, da vaša vora rodi krepost, pravičnost in milosrdje, ne pa zločinstva, katerih vas dolž6. Doslej te vere še nisem dobro spoznal. Vem samo to, kar sem spoznal iz vaših del, iz razgovora z Ligijo, ali iz občevanja z vami. A vendar vam ponavljam, da se je v meni nekaj spremenilo. Nekdaj sem z železno roko gospodoval nad svojimi služabniki, sedaj tega ne morem. Nekdaj nisem poznal milosti, sedaj pa jo poznam. Nekdaj sem bil zaljubljen v razkošje, sedaj pa sem zbežal od Agripovega jezera, ker mi je radi razbrzdanosti zastala sapa. Nekdaj sem se zanašal na moč, sedaj pa sem se je odrekel. Vidim, da sam sebe več ne poznam, toda ognusile so se mi gostije, ognu-silo se mi je vino, petje, cifre in venci, gnusen mi je ves cesarjev dvor, naga telesa in vsi zločini. In sedaj, ko pomislim na to, da je Ligija kakor gorski sneg, da je taka vsled vaše vere, pa ljubim tudi to vero in jo želim spoznati. Ker pa je ne razumem, ker ne vem, če bom mogel po njej živeti, če jo prenese moja narava, radi tega živim v negotovosti, v muki, uprav kakor v kaki ječi.« Pri tem se mu jo na čelu nagubalo v debelo vrasko in lice mu je zarudelo; na to pa spregovori še urnejše in živahnejše: »Evo, vidite, kako se mučim vsled ljubezni in mraka. Rekli so mi, da pri vaši veri nima cene niti življenje, niti človeško veselje, niti sreča, niti postava, niti red, niti oblast, niti vlada rimska.. Ali je temu tako ? Rekli so mi, da ste norci, povejte torej, kaj prinašate? Je-li greh, ljubiti? Je-li greh, veseliti se? Je-li greh, iskati srečo? Ali ste sovražniki življenja? Ali mora res kristijan biti ubog? Ali naj se res odpovem Ligije ? Kaka je vaša vera ? Vaša dela in vaše besede so prozorne kakor voda, toda kaj leži na dnu te vode ? Vidite, da sem odkritosrčen. Razpršite temo. Kajti rekli so mi še to: Grška je vstvarila modrost in lepoto, Rim moč, kaj pa nam prinašajo oni? Povejte torej, kaj prinašate? Ako je za vašimi durmi svetloba, odprite mi jih!« »Mi prinašamo ljubezen,« odvrne Peter. . Pavel iz Tarse pa doda: »Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa ne bi imel, bi bil kakor doneč bron...« Srce starega apostola pa gane muka duše, ki je nalik ptici, zaprti v kletki, iskala zraka in solnca, zatorej prime Vinicija za roko ter reče: »Kdor trka, temu se odpre. Tudi nad teboj je milost Gospodova, in radi tega blagoslovi] am tebe, tvojo dušo in tvojo ljubezen v imenu Gospodovem,« Ko Vinicij, ki je že iz početka bil ves prevzet, začuje ta blagoslov, skoči k Petru in takrat se pripeti nekaj nenavadnega. Ta ponosni potomec Kviritov, ki še do nedavna ni videl v siromaku človeka, prime roko starega Galilejca ter si jo hvaležno pritisne na usta. Pa tudi Peter je bil vesel, ker je videl, da je seme padlo zopet na dobro zemljo in da m je v njegovo mrežo ujela zopet jedna duša. In vsi navzoči, razveseljeni nad tem javnim znamenjem spoštovanja do božjega apostola, zakličejo jednoglasno: »Hvala Bogu na višavah!« (Dalje pride.l fcgal po »klancu*. No, vedite da na tak | način le priporočate liste, katere ste obre-kovali od početka do konca pridige, to je »Slov. Narod", .Sočo" in »Primorca«. Take . nedostojne divjaške pridige ni bilo še slišati v naši cerkvi, m tudi. gotovo v celi deželi ne. Kdor je mogel in ima še kaj čuta za dostojnost, jo je popihal iz cerkve. Je-li mar • naš Izveličar na tak način nastopal in vabil s preklinjanjem, jezo in sovraštvom množico k sebi? Vedite, da mnogo starišev ne bomo več pošiljali svojih otrok k Vašim mašam, kajti učite jih v cerkvi kletvine in sovraštva, kakor bi bil Bog res tak tiran l Kaj bode iz Vas, pokazali ste že kot »Pepček*. ko so Vas , morali iz malega semenišča v Gorici zapoditi in ni bilo celo v gimnaziji več za Vas prostora, ter ste bežali na ljubljanski gimnazij. »Pohujšanje sicer mora priti, a gorje tistemu, po katerem pride". Niti ne pomislite, da ste na prižnici učenik a ne sodnik, in da imate pred seboj tudi mladino, in sploh 9/10 ljudstva, ki Vas niti ne razume. Vaši nazori, oziroma hudobija, je tako velika, da so vam protestanti, judje in brezverci vsi, ki se pre-drznejo citati »Sočo* .Primorca" ali »Slov. Narod". Bodite hvaležni, da imamo take liste, ki farške hudobije .žehtajo", to so Vam najboljši prijatelji. Napovedujete nam strasten boj do zadnje kaplje krvi celo s prižnice, mi ga sprejmemo, a za posledice boste Vi odgovorni. Zmaga bo gotovo naša, kajti mi delujemo na krščanski podlagi, trezno in mirno, v duhu časa, v duhu ljubezni in spoštovanja — Vi, božji namestniki, pa t jezi, sovraštvu, laži, svetohlinstvu itd. — Cerkev Vam ni več svet kraj, kajti razsajali ste, kakor bi bili v krčmi med pijanci. Sodrga je bila toliko drzna, da Vam je skoro glasno pritrjevala, skoro ploskala in se pol glasno smijala, in to taki pobožni in srčni kristijani, ki nosijo na čelu znak v vsakem obziru najslabših občanov, pijancev, zapeljivcev in takih, ki po 12 in več let niso bili pri spovedi — in take imenujete »krščanske može"? To so Vaši podrepniki. Gotovo bi ne bil zapadel kazni, če bi Vas bil kdo v nedeljo na prižnici oklofutal, kajti »hišo božjo ste spremenili v jamo razbojnikov". Hvala Bogu, da je bil to Vaš zadnji spas, kajti v tem tednu nam dojd« novi č. g. dekan, od katerega pričakujemo, da pomede hlev, in prepričan naj bo, da tudi naprednjaki niso nič slabši, a prav gotovo še boljši kri-strijani od klerikalcev, katerih edini namen je sovraštvo in razkol v občini vzdržati. Torej: č. g. dekan: »Dobro došli"! Iz Kobarldskega Kota, 16. aprila 1901. — (Raznotero.) — Preteklo soboto so »sekcirali* ter potem izročili materi zemlji mladeniča, ki ga je v pretepu z bajoneto zabodel v glavo za Velikonočne praznike na dopust došli vojak. — Pod Borjano, tu skozi ter dalje proti Breginju, vodi po nekod skla-dovna cesta, ki je bila speljana že za časa — starih očakov. Upanje, da se odstranijo te nedostatnosti, sedaj ko imamo lastni cesti odbor, obstoječ iz p. n. udov naprednjakov! V Borjani se ustanovi šola, času primerna ! V Sedlu so porazdelili pred letom občinske pašnike. Od tedaj se zboljšuje kar navidezno preje opustošeno zemljišče v lepe senožeti, nasade itd. Evangelij v Vipavi in okoli Vipave. Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov. Spisal V. A. Schmidt evangeljski župnik v Gorici. (Iz nemškega rokopisa poslovenil I. K-5.) (Da«e.) Propoved, katero je imel v Sv. Križu, je hotel dati natisniti v treh jezikih ter jo doposlati Vipavcem. V svoji novi domovini v Urachu na Virtemberškem je imel premnogo posla pred vsem s tiskom slovenskega sv. pisma. On sam je prirezaval k temu črke, katere so prišle, ko so vzeli ta kraj v 30-letni vojni »cesarski*, v roke generalu THlyju, ki jih je poslal cesarju Ferdinandu II., preganjalcu protestantov, na Dunaj ter jih je isti podaril papežu. Leže današnji dan, tako reko?, nič manj evangeljska kakor slovenska relikvija, pokopane v vatikanski knjižnici v Rimu ter služijo baje smotrom jezuvitov. Pod težo takega dela ni ostalo Trubarju časa za tisk imenovane propovedi. Vipavci so se morali zadovoljiti s spominom na njo. Imeli pa so vzrok spominjati se starega, dobrega časa, ko seje napredovalo, ker čas razdiranja je dohajal polagoma boij V Breginju so ustanovili mlekarnico. j Živeli Breginjci naprednjaki! Te dni zapusti j Breginj C. g. Vidmar, dotlej tamk. župnik, ter se preseli na novo mesto v Bovec kot župnik-dekan. V smislu, da je hodil imenovani č. g. pota, ki vodijo v dosego zgolj svojega poklica ter da se ni bavi! z umazano, nazadnjaško politiko sodrugov, uraljivo, da je užival vsestransko spoštovanje. Bog ga živi! V Logjeh, kjer niso poznali do sedaj sadnega drevlja, so pričeli slednje prav marljivo nasajati in cepiti. Tam — v Logjeh eksistira družina, koja je bila pred tedni radi krive prisege kar splošno obsojena: oče 7, mati-žena 6, hči 5, sin 7 mesecev, drugi sin pride kot vojak še le na vrsto. Zlodej! Uže 300 let, odkar učijo g. nunci Ložane 10 božjih zapovedij, "tTSe jiKnisor naučili t Čast* komur čast! Sicer: »Nur punpen so lange est jehetl* V zadku Kota, posebno na Robidišču, je padala pretekli torek v taki množini in tako debela toča, o kakoršni si more slehern le domišljevati. Glede na to, da je prišla ta elementarna sila v tem času, ni provzročila druge škode, izvzemši, da je sploh ugonobila nedolžne veseljake-ptiče. O prezimovanju, bolezni, o krščanski ljubezni, »banjah", o »klavsanju" v spoved-nicah radi »Primorca" in »Soče" itd. nekojih kotarskih gg. nuncev, prilično — ako Vam bode, g. urednik, drago. (Prosimo. Ur.) Iz Kojskega. (R a z s a j a n j e v cerkvi.) —Gotovo si bodete mislili, gospod urednik, da mora biti kaj posebnega, ko opazite, da je ta dopis iz Kojskega, kajti redki so dopisi iz naše Vasi. To se zgodi, ako je kdo le prisiljen, kaj prijaviti; to pa ni nič posebnega, kar hočem pisati, ker zgodilo se je že mnogokrat! Znano in jasno je vsakemu, kateri čtta napredne časnike, da isti služijo v pouk, izobrazbo in dostikrat (udi v veliko korist ljudstva, ali naši duhovniki vedno prepovedujejo pod smrtnim grehom citati take časnike. V nedeljo je naš gosp. župnik s svojim votlo donečim glasom tako ropotal proti tem Časnikom, da se je bilo bati vsaki čas, da bi se prižnicu ne posula. Rekel je mej celo vrsto prilog: Pustite, pustite pohujšljive časnike ; vsaki mora take časnike odpovedati. On pa ni imenoval, kateri so ti pomirljivi časniki. Mi bi pa Vas prašali, gospod župnik, da nam poveste, kateri so ti pohujšljivi časniki, da se znamo ravnati, ker pri nas se čitajo časniki dveh strank, namreč »Gorica", »Soča", »Primorec* in tudi nekaj malega »Primorski list". Mi si tolmačimo, da morda Vi mislite, ko imenujete pohujšljive časnike, na »Sočo" in »Primorca* ? Ako bi VI to mislili, bi bilo ravno narobe mišljeno, ker smo vsled čitanja teh dveh časnikov prepričani, da isti služijo v splošno izobrazbo in korist ljudstva. Torej, gospod župnik, jenjajte s svojim ropotanjem, ker ne opravite nič. Jaz Vas zagotovim, da v nedeljo ste se ljudstvu več zamerili nego prikupili s tistim kričanjem. V dokaz temu Vam pojasnim še to-le: V nedeljo popoldan je- bilo jedno o nižje samih mož v gostilni na Kalehih, kateri so enoglasno Vašo pridigo obsojali, tudi pri Vardjanu so ljudje Vašo pridigo kri-tikovali, pri Dorneku je bilo tudi jedno omizje zbrano, kjer se je tudi tako govorilo, tudi in bolj. Cesar Maksimilijan IL, prijatelj protestantov, ki je imel svojega lastnega evan-geljskega dvornega propovednika, ter ga je odvrnila od prestopa k protestantizmu edino le pretnja očeta, da ga izključi od prestolonasled-stva, ki je k izdaji slov. svetega pisma daroval 400 gld., je umrl, odvrnivši nekega usiljenega mu španskega duhovnika, potolažen evangeljski, I. 1576. Karla II., ki je imel svoj sedež v Gradcu, je zadržaval od prehudega represivnega postopanja proti protestantom. Ali pričel je vedno brezobzirneje postopati in upa polna izišla jutranja zarja evangeljske prostosti se je le prezgodaj umaknila krvavi večerni zarji in temni noči. Stiske Vipavcev prično proti koncu 1. 1580., dočim so pričele drugodi že poprej. Najprvo se jim je zabranilo, uporabljati cerkev, duhovniki pa niso mogli ali hoteli navodilom od zgorej se braniti. Vipavci so najeli radi tega neki prostor, kakor pravi pritoževalno pismo 1. !58I. (»zu Nachparlichen sachen, als ein vund absezung der Wein vund Tradmesser feldhuetler, schulmaister, Mesner vund Anndern dergleicben Nolwendigen Beratschlagungen"), torej prostor za občinske svrhe kot »kapele" ter so imeli tam svoja verska shajališča. pri Franceljnu je bilo na omenjeni dan neko I društvo, kjer je nekdo rekel, da cerkev je postala popolnoma gledališče, ker se ne sliši več božje besede nego samo politično izzivanje in ropotanje; pričujoči so enoglasno I temu potrdili, reksi, da bi bilo najboljši niti v cerkev več ne iti. Ti možje pa so bili od Vaše stranke. Ako bi Vi dvomili na resnici, Vam jih tudi lahko naznanim, saj jim nič ne morete, ker so govorili pametno, saj Vaša Marija je morala gotovo kaj slišati o porednih I E jezikih, ker ona vse vidi in sliši; gotovo ne ; pade nobenemu las z glave, da bi ona te?a I ne zvedela. I Torej vidite, gospod župnik, da pri nas ! niso tako slepo pobožne #Vaše ovčice, kakor I si Vi mislite. Morda Vi računate na slepo j rpobožnost ljudstva vsled vspeha^pri zadnjih j ; volitvah, ali radi razgnanega shoda v Koj- j j skem? No, nato se ne smete naslanjati, ker tam je vrtelo klerikalno vino po glavah ljudstva, kajti jaz Vas zagotovim, da ako Vi pripeljete vsako nedeljo dva hekta vina v cerkev, bode imela Vaša pridiga najboljši vspek, pa bodisi ropotanje kakoršnekoli barve. Kouečno Vas spomnim, gosp. župnik, da ne smete biti preveč služben tam, kjer ni treba, ker nobena pretirana služba ne pride do dobrega vspeha. I Torej blagovolite to pismo nekoliko pretresli in učite se, spoznavati, da dandanašnji si trezno ljudstvo več ne da prazne flavze v glavo utepsti, akoravno je še močno v temi. — — Zdaj se bliža čas pobiranja jajc in jezikov, ker te lepe stare navade, menim, da ne opustite kar naenkrat! Radoveden sem, ako se bodete oglasili tudi pri tistih, katere ste v nedeljo izzivali? Jaz na Vašem mestu bi že ne šel, sicer bi se bal, da ne bi ti »poredni liberalci" kaj noter v jajca vložili, kar bi Vas lahko ostrupilo I No, pa tako hudobni vender niso! Za zdaj blagovolite vzeti za dobro, kar je, prihodnjič pride kaj lepšega. V Iločlnju, dne 23 aprila. — Včeraj, to je dne 22. aprila t. 1., sem se odpeljal iz Gorice s poštnim vozom popoludne ob 3. uri. Pripeljali smo se v Pluve. Ko je tam na poštni postaji stopil postiljon z voza ter oddaval poštni ekspedilorici listke, se je zaslišal strel iz pištole. Konji so se splašili in se spustili brez postiljona v dir na tak način, da sem mislil vsak trenotek, da je smrt tukaj. Pri vsej tej strašni nevarnosti, ki je pretila, sem kar naenkrat odprl vrata pri vozu, misleč, skočiti z voza. Ali sprevidel sem, da ako bi to storil, bi se hitro usmrtil. Vstrašil pa se le nisem. Splezal sem po zunanji strani voza in po veliki muki in nevarnosti dobil vajeti v roke. Ko se je to posrečilo, sem hitro ustavil konje. Rešen sem bil tako velike nevarnosti, ki je pretila meni in mojemu sopotniku, nekemu mladeniču od Sela blizu Sv. Lucije, pa tudi vozu in konjem, ker se je bilo bati, da ponesreči vse skupaj: midva potnika in konja ter da se razbije voz. Potrjujem čisto resnico, da se je to tako zgodilo, cb ednem pa se obračam tudi do višjega poštnega vodstva, da bi strogo prepovedalo postiljonom pustiti konje same na poštnih postajah. Naj bi poštarji ali ek-spediiorice sami jemali pisma iz voza in pokladali v voz. Potem bi bile take nevar- j Ustno poročilo prelaga evangeljsko kapelo \ na današnji »Tabor", nekdanji grad »Baum- ! kirchnov stolp*. Ako prideš po cesti od Št. , Vida v Vipavo do drugega rokava reke Vipave, čez kateri pelje most, opaziš ob istem | desno neki stolp (Bastionthurm), ki je prirejen zopet za bivališče, zraven pa vhod, kateri krasi stari grb Baumkirchnov, nekdanji viseči most, skozi kateri prideš mimo več hiš desno do zida, ki visi proti Vipavi, kateri podpira vrt na vrhu. Na mestu tega zida je bil vhod v kapelo. Vrt zavzema z na njim stoječim malim dvoriščem morda polovico nekdanje kapele. Sir »ki k dvorišču postavljeni prostorni skedenj tvori drugo polovico nek- I danje evangeljske kapele, v kateri je bil prostor za altar.------- Stali so si torej odslej sovražno nasproti župnik in verniki. Začasno pa radi tega ni trpela evangeljska reč na nikak način. Kakor Vipavci sploh niso bili podpirani na nikak način ne od svojih gospodarjev, oziroma ne od svoje cerkve, ter so bili prepuščeni popolnoma samim sebi, so dokazali, ko so se približevale stiske, da jih osamljenje prav nič ne ovira v njihovem verskem prepričanju. i Ne da bi napadali župnika in njegove pri- nosti izključene. V varnost potnikov sem primoran pbvedati ta slučaj ter nasvetovati odredbo, da se ne pripeti več kaj takega. Anton Kamenšček, krčmar in trgovec. Domače in razne novice. Osebna vest. — Cesar je podelil polkovniku Adolfu Kdnigu, mestnemu poveljniku v Trstu, plemstvo s pridevkom Karsthof. V Sežano pride za voditelja okrajnega glavarstva c. kr. namestništveni tajnik g. Ant. Rebek. Govori se o njem, daje dober političen uradnik ter mož, ki pozna potrebe naših Kraševcev. Zato želimo, da bi bil pravi naslednik odhajajočega g. vladnega svetnika dr. Laharnarja. i--------Nagla smrt. — V-Solkanu—je umrl v ponedeljek upokojeni major Kari Fried- I lan der na nagloma, sedeč ob črni kavi s cigareto v ustih. Pokopali so ga v Gorici z vojaškimi častmi, ki mu pritičejo. Kolesarsko drufitvo »Gorica* vabi svoje člane in prijatelje društva z rodbinami na zaključni zimski jour-fixe v soboto k »Trem kronam*. Sestanek ob 8. uri. Lokal za poletne jour-fiie se pravočasno naznani. Julij Drohobeckv. — Iz Trsta smo dobili lepo razglednico, ki nam predstavlja vlacliko veleč, gospoda Jul. Drohobeckega. Drohobeckv mora biti, sode" po sliki na razglednici, jako simpatičen mož. Na razglednici je pisano: »On je naši Mi smo ovce njegove paše. Tržaške Slovenke.* Na vrhu razglednice pa stoji: Julij Droho-beczkv, vladika križevački, rojen 5/11 1853. v Ganya, v mašnika posvečen 1880., potem ravnatelj ungvarskega učiteljišča, kjer je deloval tudi na glasbenem in časnikarskem polju. Imenovan od Nj. Veličanstva cesarja 19/10 1891. za vladiko v Križevcu, kamor spadati tudi občini Ricmanje z Logom pri Trstu. Razglednice s sliko vladike Drohobeckega je izdal in.založil Janko Trošt v Trstu. »Pevskemu in glasbenemu društva* v Gorici je daroval gosp. dr. H. T u m a 300 kron kot 1. obrok obljubljene svote 600 kron. — Srčna hvala blagemu darova-telju ter podpiratelju lepe umetnosti, — Želimo mnogo posnemovalcev! Novi tajnik pri deželnem odboru, Alojzij P e 11 e r i n, je nastopil v torek svojo novo službo v navzočnosti deželnega glavarja dr. Pajerja. Deželi tehniški urad. — Deželni odbor se je odločil staviti v prihodnjem zasedanju deželnega zbora predlog, da se J ustanovi deželni tehniški urad, kateri je postal potreben vsled posledic cestnega zakona iz I. 1894. Napad v FurlanijI. — Na vest pod tem naslovom v zadnji številki se je oglasil g. Uria, ki trdi, da on ni nič uplelen v tisti napad, o katerem je bilo govora. Bil pa je j v Zagradu, kjer je skončala vsa ona reč. »Kalomon* pa — furška poštenost. — »Prisn^ojenee* je posvetil kar cel podlistek „Kalomoiiu*, kateri spravlja v zvezo z narodno-napredno stranko. Kdor je čital tisto kloba* i šarijo, mu bo jasna farJca poštenost iz tega j pojasnila: I Že pred več leti je napadel »P. L." GaDrščekovo tiskarno in gospodarja samega zaradi neke vražarske molitvice. Gosp. Ga-bršček je izvedel šele iz »P. L.*, da se je nekaj takega tiskalo v njegovi tiskarni. Takoj je reč preiskoval in poslovodja je odgovoril: »Znana Vam ženska G—t je to dala tiskat in jaz sem jej izvršil; plačala je in odnesla. Drugo meni ni nič mari. Ako bi ne prevzel jaz, bi tiskal kdo drugi, saj je dovolj tiskaren v Gorici". — To je g. Gab. povedal urednikom »P. L.*, ki so tudi reč pojasnili v j listu ; stvar je bila s tem končana. — Zdaj pa je ,P. L.* zopet prav prišla ona »mo- staše, katere se je lahko seštelo, ker jih je bilo le malo ostalo, so si preskrbeli v omenjeni cerkvici takoj nadomestilo za farno cerkev, katera jim je bila odslej odrečena. Tako je pričenjajoča se sila storila ljubezen do njihove evangeljske cerkve iznajdljivo ter jo poglobila. Na njihovi evangeljski veri — to je razvidno iz tega — ni bilo baš nič narejenega. Na pravi evangeljski način so znali družiti neboječnost na vzgor ter zvestobo do I svojega Boga z odločnostjo svojega veroizpo-vedanja. Po večini »podaniki*, to je sužniki, so živeli brez očitanja v izvrševanju svojih j dolžnostij nasproti svojim gospodarjem, drugače pa so varovali svetost svoje vere nasproti njim, ki so ostali katoličani, in ti so se samo iz političnih vzrokov, ker so bili navezani na svoje podložnike radi nevarnosti od strani Turkov glede vojske, zadovoljevali r glede verskega obnašanja svojih podložnih s tem, da so jih po strani gledali. Njihovo obnašanje se označuje torej kot zdrava, opravičena demokracija. Dokazali so, da niso služili s svojim takratnim nagnjenjem do evangeljska uka le toku časa in modi, marveč da ' so hoteli zadostiti tudi neki srčni potrebi. litvica*, da piše celo podlistke o — »Kalomonu*. Kako naj imenujemo tako poslopanje drugače nego — farško poštenost? (Ona ženska je goreča bojevalka za vse po-litikujoče nunce. Za Budina se je hudo poganjala. Za slov. večernice je silno agitovala. Klerikalka prve vrste! — In taka ženska je razširjala »Kalomon*. — Ali ni to dejstvo jasen dokaz za nas naprednjake, da imamo prav, ko trdimo, da klerikalizem širi le nevednost?! Ta slučaj govori prav hudo obsodbo proti našim **p"6litiKuj8citn*rnfranc#nH< Vendar imajo "tako drzno Celo, da ga hočejo šele oni izkoristiti proti naprednjakom! — Gabrščekova tiskarna je '.pogrešila* le v toliko, da je za plačilo tiskala produkt verskega fanatizma, kakoršen so od nekdaj širili na-zadnjaki po farovžib.J-- ¦*— - -- Dr. Pepe o kalomonu. — Tako mu dopade kalomon, da se ga spominja vedno, najbrže še sanja o njem. Na občnem^zboru kat. delavskega društva v nedeljo je poleg drugih svojih »kunštij* govoril tudi o kalomonu. Na občnih zborih se govori navadno o takih rečeh, ki pritičejo k zborovanju. Ker je dr. Pepe govoril med drugim tudi o kalomonu, smemo sklepati, da spada tudi kala-mon v program omenjenega društva, oziroma krščanskega socijalizma. Torej, če ne drugače, reši dr. Pepe delavsko vprašanje s kalomonom! Govoril je pa tudi o vražah, da istih ni kriva duhovščina, arnpak da so le ostanki iz poganskih časov, katerih niso mogli duhovniki popolnoma zatreti. Ne bomo tu razpravljali zgodovine, v koliko je gojila tudi duhovščina v srednjem veku vraže, marveč pokažemo le na slučaj, ki se je pripetil nedavno v Kostanjevici na Krasu, kjer je šel nune »ogenj panat 1" In to v današnjem času S Sedaj pa presodite, kdo še hoče vzdržati med ljudstvom vraže, ako tako kaže! Pere očeta. — Dr. Pepela je strašno speklo, ko je čital zadnji dopis o svojem očetu v »Soči*. Peljal se je hitro v Rihem-berg*ter priobčil v »Gorici«, v »Soči* in v svojem »Prismojencu* »popravljanje* tistega dopisa. Zlobni jeziki celo trdd, da je tudi malce ošteval očeta, zakaj da je tako neroden, da ga vlačijo po listih in da ga mora potem on braniti, kar je težko. Tisti dopis je bil vzbudil po Vipavskem, seveda pred vsem v rihemberški občini, splošno zanimanje, in marsikatera bridka beseda je padla tiste dneve iz ust Vipavcev proti županu Pavlici. To pa odvaga vso »popravljanje* in vso hranitev l * Fantje iz Doberdoba so se pripeljali na vozeh v Tržič na nabor s slov. zastavo na čelu. Nič hudega se ni zgodilo, ali nekatere italianissime je le bodla v oči slovenska zastava, in popoludne so podpihnili mestne redarje, da naj prepovedo fantom vožnjo skozi Tržič z zastavo. Fantje niso hoteli ugo« diti tej zahtevi. Šli so po načelnika orožniške postaje. Ker ta ni videl nič nevarnega in nič kaznjivega v tem, ako imajo fantje slovensko zastavo, jim je le rekel, naj odidejo. In odšli so, ostala je pa jeza na g. postajenačelnika, proti kateremu kličejo celo državne poslance na pomoč. Tako hočejo nekateri vročekrvni italianissimi sejati prepir med mirnim slovenskim in furlanskim ljudstvom i Porotno obravnavo proti Ferd. Živcu, ki je izbil svoj čas Andr. Živcu oko ter ga težko telesno poškodoval, so tudi zavili po svoje. Da bi pa docela odvrnili pozornost od storjenega zlodejstva, se zaletavajo celo v g. poslanca Muho. Pravijo, da je on s pomočjo nekojih poganjačev iz Dutovelj premotil nekaj občinarjev, da so volili z narodno-napredno stranko, na koncu pa pravijo celo, da kdo ve, ako bi bilo prišlo do tega, ako bi ne bil prišel tja dež. poslanec Muha? — Kako zlobno podtikanje g. Muhi! Ravno tako. da naravnost ne rečejo, da je on kriv tolovajstva v Skopem. Ali ne g. Muha in ntkdo drugi naprednjakov ni kriv onega tolovajstva, nego kriva je temu le klerikalna podivjanost, katero netijo najbolje, že veste, kateri! Povsod! le zasebna politika. —Kadar skličejo na kako zborovanje ali na kak občni zbor delavce katoliškega delavskega društva, takrat se pripravi dr. Pepe v družbi kakega drugega nunca na to, da bo politikoval na debelo proti delavcem, ki nimajo časa, baviti se s politiko tako» da bi jo razumeli, kakor pritiče. Ob raznih takih prilikah torej udari dr. Pepe na strune svoje zasebne politike ter brenka in brenka, dokler ne doseže svojega nameravanega vspeha. Ako ne on, pa nastopi kdo drugi. V nedeljo na občnem zboru katol. delavskega društva je bil prevzel to nalogo kaplan na Placuti Jos. Ličan, naš stari znanec. Govoril js o »liberalnih parolah* : Proč s farovško komando, proč s škofovsko politiko, klerikalci — hujskači itd., katere »parole* je baje sam papež zavrgel. Seveda, tako delovanje je precej ceneje od onega pri tistem gospodarskem društvu v Št. Petru, kjer je treba šteti novce, če ni drugače!« Sedaj Ličan ne »gospodari« več, sedaj razlaga delavcem besede papeževe! Zavijal je vso reč po svoje, kakor znata s Pepetom, seveda dokaz o svojih trditvah je mož ostal dolžan.------------ O vseh tistih izvajanjih, ki so prikrojena tako, da ubogega delavca le oslepe, ne bomo govorili, konstatovati pa moramo z nova, da nosijo taka in slicna zborovanja na sebi očiten znak hujskanja neukega ljudstva ter pridobivanja istega v lastne zasebne namene. Kaj ima opraviti politika na občnem zboru takega društva, kakor bi imelo biti to delavsko društvo? Nič, prav nič! — Ali nekaj morajo početi, in ker nimaj j smisla za težave delavca, da bi ga prav poučili, pa uganjajo politiko, s katero ga slepe. — Pa tudi tej masi se morajo odpreti oči, da ne bo le gledala, marveč tudi videla.... „ Počasna* razglednica. — Te dni smo imeli priliko videti razglednico, ki je bila oddana v Gorici dn6 6. t. m., stranki v "loTTcT pa'"cRSst^vljena §e le 15. t. m., kakor kažeta poštna pečata 6. in 15. aprila. Razglednica kaže sliko ženske v dostojni obliki. Slika pa je bila pomazana ter pozdravu pripisano par ne preveč primernih besed! Čudno, kod je hodjla toliko časa in kdo jo je imel v rokah? Kaj ko bi se zgodilo tako s kako nujnostjo, zapisano na razglednici ? _____0 železnicah.------Železniški odsek na Dunaju je imel 22. t. m. sejo, v kateri se je nadaljevala razprava o investicijski predlogi in sicer glede sledečih točk 1. čl.: železnica preko Tur, železnica preko Karavank in skozi bohinjsko dolino, pvhrnska železnica in druge. Železniški minister Wittek je sporočil, da vlada tekom tega tedna predloži zbornici zakonski načrt glede vodnih cest, nato predloži vlada zakonski načrt o železnicah nižjih vrst, glede katerih so pred-pogajanja dospela tako daleč, da morejo staviti poslanci svoje predloge. Posl. Stein« vvender je izrazil željo, da pride v razpravo glede investicij hitrejši tempo, sicer se je bati, da se izjalovi vsa akcija, ki je ne le velike koristi za južne dežeie, nego tudi v in -teresu trgovine po morju in vsega avstrijskega narodnega gospodarstva. Nato je priporočal zvezo s Špitalom mesto z Mdllbrae kenom, kar bi bilo mnogo cenejše in prak-tičnejše. Razun tega naj se že med zidanjem železnice preko Tur nadaljuje proga od Špitala do Beljaka na desnem bregu Drave, da se napravi tako zveza s Trstom popolnoma in neodvisno od južne žebzniee. Poljak Kolišer je naglašal dejstvo, da trgovina v Trstu, edini avstrijski Inki, zastaja. Potem je govoril o zvezi Trsta z lukami Hamburga, Marseila in Genove ter prešel na železnico preko Tur, ki denese južni Nemčiji ugodnejšo zvezo. Proga preko Karavank je več kot samo notranje-avstrijskega pomena. Seveda bo ta proga veliko breme davkoplačevalcev, kajti stroški bodo veliki. Toda država mora izpolnili obljubo, katero je dala pred 30 leti že alpskim deželam, ki so v gospodarskem razvoju zelo zaostale, Poljaki se temu programu ne upirajo, zahtevajo pa, da se ozira vlada tudi na vshodne železnice v Galiciji. Poslanec Šusteršič je izjavil, da se njegovi tovariši predlogi iz splošnoavstrijskih interesov ne upirajo, dasi ne odgovarja interesom Kranjske, ki se vedno poteza za progo Loka-Ljubelj. Govornik je j stavil razne predloge ter priporočal vladi, naj se ozira pri železniških delih na domačo železno industrijo. Ceh Kaftan je obžaloval, da vlada ni predložila še načrta glede vodnih cest. Govorniku pa se zdi, da je za Češko proga Rottermann St. Georgen ugodnejša. Priporočal je zvezo Špitala z Beljakom in pvhrnsko železnico. Poljak Stwiertnik je izražal svoje soglašanje, da se z novo zvezo s Trstom pomore južnim deželam. Železniški minister Wittek je pojasnil nekatere tehniške strani pri izvršitvi novih prog. Posl Dobernik je zavračal trditev, da bo nova zveza s Trstom zlasti 'alpskim deželam rta korist, kajti nova proga je naravnost potreba cele države. Na Ogorskem se množe železnice naglo, in vse se stori za zvezo z Reko. Govornik je priporočal, naj se vlada ozira na domačo železno industrijo. Nato se je seja pretrgala in se je nadaljevala v sredo; bila je kratka. Deželna blazntca. — Seje odbora za gradnjo deželne blaznice so zopet pričele. Prenehale so bile radi raznih vzrokov. Težko se pričakuje, da pride odbor do kakega konečnega zaključka, ker vprašanje o deželni blaznici postaja vedno bolj pereče. Razgled po svetu. Državni sebor, — Seja v torek je bila viharna. Vihar je pričel radikalec V6lkl, ki je očital krščanskemu socijalistu Wohlma-yerju, da je v neki interpelaciji — v kateri je dolžil okrožno sodišče v St. Pčltenn, da s kršenjem prava škoduje kmečkemu stanu •— poda! pamfllet laži, sumničenj in obrekovanj, čemur so se krščanski socijalisti odzvali z jednakim drobižem. Psovanje je nadaljevalo, ko je radikalec dr. Tschan spravil v razpravo protektorat nadvojvode Fran Ferdinanda nad katoliškim schulvereinom in je/grozil, ker je baje vladni komisar na nekem shodu zabra-nil Wolfu govoriti o tem dogodku in mu žuga), da ga da zapreti. Ko je radikalec Malik stavil predlog, s katerim je zahteval, naj načelnik peticijskega odseka, poslanec Baumgartner, odloži to čast, ker zanemarja svojo dolžnost, in na izjavo predsednikovo, da tega predloga ne more dati na glasovanje, je zakričal Malik: Seveda, ker je Baumgartner far i Potem se je začelo usuvati psovk: Nesramnost, vi ste petflden človek, prostaški »kerl*, perfidna laž, prostaški lažnjivec, schuft, največi schuft v deželi, denuncijant, zmerja na infamen način, lopov brez časti itd. itd. Ko je finančni minister odgovoril na neko interpelacijo posl. Steina in tovarišev radi postopanja predsednikov komisij za od- merjanje dohodarine glede pravice do ra-kurza, a minister za deželno brambo na več interpelacij radi postopanja viših z vojaki, se je posl. opA Treuinfels pritoževal, da zaplenjeni članki, zasramujoči katoliško cerkev, potom interpelacij prihajajo v zapisnik. Kričali so: policijsti v sutani, molčite vi tepec, papež je proklel avstrijske zakone, živel sveti. Alfonz ligurijanski, misticizem ni vera in slično. Potem je poslanec Stein govoril o nadvojvodi Ferdinandu, da se je dal zavesti od »črnih mo2r,"3r se"jrprihodnji vladar postavil v riasprotstvo z zakonom. Podpredsednik Začek je opetovano posegel v besedo, a somišljeniki so jim pritrjevali v silnem hrupu. Kar je začel Stein, sta nadaljevala radikaica Hofer in Berger, dokler ni zopet Stein začel, ki je povdarjal, da priseljevanje jezuitov iz Portugalske pomenja nevarnost za vse narode. »Jaznisem patrijot«—je vskliknil, a ravno zato moram protestovati proti invaziji jezuvitov. Jaz si ne domišljam, I da sem »patrijot", ker značenje »patrijota* ni združljivo z ljubeznijo do domovine, kakor jo urnem jaz in jaz ljubim v prvi vrsti nemško domovino. Naša dolžnost je, da odvračamo nevarnost, ki preti nemški domovini*. (Silen aplavz med radikalci). Ko je predsednik opominjal govornika, naj formulira svoje vprašanje, drugače da mu vzame besedo, je za-klical Stein: »Molčite, vi bizantinec. V inte-teresu hiše Habsburgov moramo protestirati proti navalu jezuitov v Avstrijo, ki pretd državi in Človeški družbi.* Včeraj začetkom seje so Schdnerer in tovariši zahajali starega konja ter obnovili svoj stari predlog, da se Galicija in Bukovina ločiti od Cislajtanije, da se Dalmacija pridruži deželam ogrske krone, da se za nekdaj nemške zvezne dežele uzakoni nemški državni jezik, da se določi zastopstvo Nemško-Avstrije na jedni, in Galicije in Bukovini na drugi strani v delegacijah, dokler ne bo izvršena personalna unija z Ogrsko. Pernerstorferje hudo prijemal prestolonaslednika radi protektorata katoli škega Schul-vereina ter ostro obsodil klerikalizem in jezuvitsko ultramontanstvo. Radi tega je bil velik hrup po zbornici, Klubov! načelniki so se posvetovali včeraj s KOrberjein o programu za delovanje poslanske zbornice. Posvetovanje ni imelo nikakega vspeha, ker so izjavili Cehi in Poljaki, da se ne vežejo z nikakimi obljubami, -— Državni zbor bo trajal najbrže do 8, junija. Takoj potem začno zborovati nekateri deželni zbori. las angležke zbornico. — O posvetovanju o proračunu rivilne uprave je predlagal Roche, naj se na Irskem ustanovi rimsko-katoliška univerza. Dillom in drugi istrski naeijonalisti so podpirali predlog. Prvi lord zaklada, Balfour, je izjavil, da za svojo osebo, ne pa v imenu vlade, soglaša s tem predlogom. Kazal je na nujno potrebo, da se sedanji odnošaji vseučiliškega vzgojevanja na Irskem zboljšajo in to kolikor se dostaje katoliškega, kakor tudi protestantskega. Meni! je, da osnova katoliške univerze na Irskem ne poveča moči katoliške duhovščine. Predlog je bil kunečno odklonjen. Gibanje Slovakov. — Za bodoče volitve v državni zbor postavijo Slovaki brez-dvonmo lastne kandidate. Doslej delujejo še vedno tajno, ljudskih shodov še niso sklicali nikjer, temveč se shajajo tajno itt odločujejo o bodoči taktiki. Svoje namere obelodanijo še le tedaj, ko se bode ogrska vlada izjavila glede inkompatibilitete, ker so vsi njihovi zastopniki predstavniki narodnostnih denarnih zavodov, in bi kot takšni morda ne mogli kandidirati. Zategadelj taje imena svojih kandidatov in jih objavijo še le kasneje. V Šmarjl pri jelšah na Štajerskem so ustanovili »Slovensko kmetsko društvo*. Ustanovnega shoda se je udeležilo okoli 1200 kmetov. — Kmet Vrečko je hudo bičal postopanje dr. Ploja proti dr. Tavčarju in proti drugim naprednim slovenskim državnim poslancem in je predlagal sledečo resolucijo: »Na današnjem ustanovnem shodu »Slov. kmetskega društva" za sodni šmarski okraj zbrani kmetski volilci obsojajo najodločneje nelepo in hujskajoče postopanje svojega drž. poslanca dr. Ploja nasproti slovenskim naprednim poslancem, ker je on s tem svojim ruvanjem prisilil, da so štirje slovenski napredni poslanci iz hrvatsko-slovenskega kluba izstopili in je vsled tega izstopa imenovani klub veliko svoje veljave izgubil.* Resolucija je bila soglasno sprejeta in soglasno se je izreklo nezaupanje. Ljudstvo je vpilo: »Uradnik ni za kmetskega poslanca, prihodnji naš poslanec mora biti kmet.* Nadučitelj S t r m š e k je govoril o položaju kmetskega stanu. Navdušenje je bilo velikansko. Nad 300 kmetov se je vpisalo v društvo. Duhovnikov ni bilo bhzo. V odbor so bili izvoljeni sami kmetje. Predsednik je najuglednejši kmet celega okraja Jakob Zdol-šek p. d. Šuc iz Okroga. Državnemu poslancu šmarskega okraja dvornemu svetniku doktorju Ploju je shod izrekel nezaupnico. Shod »Kat. polil, izobraževalnega društva-1 seje izjalovil. Na shodu je bila polovica pristašev »Slov. kmetskega društva*, ki so peli in vmes govorili in tako delali obstrukcijo. Duhovniki so besneli, ker njihovih govorov ni mogel nihče razumeti. Govorili so duhovniki in dva iz drugih okrajev izposojena govornika. Kmetje so jim žvižgali in glasno ugovarjali. Vsled hrupa in petja se je moralo zborovanje za- ključiti. Ko so kaplani in fajmoštri s podkupljeno kmetsko gardo odhajali, klicali so za njim kmetje: »Ven s farji! Abzugl Sram Vas bodi, da delate razpor mej kmeti 1* Duhovniki so vedeli dobro, da so zborovalci na shodu »Slov. kmetskega društva* izrekli doktorju Ploju nezaupnico, in vendar niso predlagali, da se mu izreče zaupanje. Strašna vožnja po morju. — Iz Sin-gapora poročajo, da sta dospela tja dva mornarja, Johannsen in Marticorft, ki sta povedala, da sta 17. oktobra m. 1. z ladjo »Angoln« odplula iz Cavita na Filipinih. Ladja se je potopila in na velikem plavu se je rešilo 12 mož. Tekom 42 dnij je umrlo 10 mož, le dva sta ostala. Živela sta se z mesom mrličev. Plav je končno dospel do otoka Sonti, kjer so mornarja gostoljubno sprejeli Malajci. " Boj proti kongregacljam na Portugalskem je dospel tako daleč, kakor v Franciji. Listi priobeujejo vest, da je portugalski kralj potrdil ministerske naredbe, s katerimi se znova uveljavljajo določbe nekih zakonov glede zatiranja verskih kongregacij na Por- • tugalskem. Vlada je s tem dobila pravico, da razpusti vse verske družbe in se polasti njih imetja. Izvzete so, a le za sedaj, ona družbe, ki so namenjene dobrodelnosti in vzgoji, katerim se je dovolil šestmesečni odmor za sekularizacijo. Jezuiti, izgnani a Portugalskega, se mislijo naseliti v Avstriji 11 t , VoJn» t Južni Afriki. - Listi javljajo iz Standertona: Gospa Bo tli a, soproga vrhnega poveljnika Burov, se je povrnila semkaj s svojega drugega obiska pri svojem soprogu. Zdi ee, da goji veliko upanja, da nje prizadevanja dovedejo do miru. Ona se poda sedaj v Pretorijo, da sporoči Kitchenerju o obisku pri Bvojem soprogu. Zadnje dni je dospelo v Evropo več vestij z juftno-afrifikega bojišča, ki pa nikakor no bodo všeč Angležem. Iz vseh teh poročil se namreč razvidi, da jo položaj Angležev vedno bolj kritičen. V Kopstadt oziroma v Port Elisabeth je sicer došlo onih 30.000 konjenikov, od k u te rib-jo po izjavi lorda Kilchenorja odvisen konec vojne. Toda te četo so doslo v takem položaju, da ljudje kakor tudi konji So dolgo ne bodo za rabo. Poleg tega pa novi vojaki niso še ničesar vajeni in si bo Kltchonor gotovo desetkrat premislil, prodno jih bo poslal v boj proti Burom, posebno v prve vrste. Na bojišču imajo Angleži sedaj 250.000 ljudi j, o katerih se pa ne more trditi, da so vsi bojevniki. Značilno je, kar piše o položaju dopisnik »Times«. Pravi, da se je sedaj položaj tako premeni), da je vkljub dopoši-Ijatvi 30.000 novih konjikov konec vojne — oddaljen bolj, nego poprej. Upor mej črnci proti Angležem je vedno večji. Povod odporu so dale Milnerjeve odredbe, da se sme tepsti črnce radi pregreškov. To je nala ravnopravnost, ki so jo nam obetali Angleži, pravijo sedaj po pravici voditelji vstašev. Raznotero. — Slovensko učiteljsko društvo koperskega okraja bo zborovalo dne* 9. maja 1.1. v Kopru v restavraciji pri Orehu. — V Ameriki so velike povodnji v mestih Virginia, Kentuckv in Ohio. Premnogo ljudij je brez strehe in v bedi. — Razprava o pritožbi ničnosti znanega Hiisnerja pred kasa-cijsko sodnijo je pričela v torek. — V Delta Piont v Ameriki je povozil tren Ant. Vrtnika tako, da je vsega razmesaril. Ponesrečenec je doma iz Osilnice na Kranjskem. — V Sobodolu so linčaii kmetje oderuha Serbana, ker je dal na jeden dan 5 kmetov eksekvi-ratt. —- Iz Kristijanije poročajo, da so tam zaprli neko žensko, ki je pomorila 21 otrok. — V Rablju na Koroškem živi neka Marija Baumgartner, ki je obhajala dno 17. t. m. stoletnico svojega rojstva. Narodno gospodarstvo. Za popravo trt. — Lani je deželni zbor določil kredita 20.000 K za brezobrestna posojila, katera se imajo dovoliti vinogradnikom za poprave trt, poškodovanih po filo-kseri; jednako svoto je dala država. Gledč na to je bilo doslej vloženih prošenj za posojilo 235 za skupni znesek 330.000 K. Torej je nemogoče zadostiti vsem tem prošnjam s svoto 40.000 K, ki stoji na razpolago od deželnega zbora in države. Namestništvo seje izreklo o teh prošnjah, da so pretirane (! I) ter da bi zadoščala svota 88.950 K. Pa tudi te svote ni ns razpolago, marveč le 40.000 K. V proračunu za letos stoji tudi svota 20.000 K za brezobrestna posojila vinogradnikom. Ker da tudi država zopet enak znesek, bo na razpolago, kadar potrde v deželnem zboru proračun za tekoče leto, skupna svota 80.000 K, s katerimi se bo potem posojevalo glede na vložene prošnje, kolikor bo mogoče. — Število vloženih prošenj kaže nujno potrebo odpomoči vinogradnikom. O zgradbi kanalov. — O zgradbi kanalov po Čeških de*.e>h smo že govorili. Za zgradbo sta določena dva termina po 10 let. Za zgradbe, ki se izvrše v prvem terminu, ' se najame posojila 250 milijonov kron, prizadete dežele pa bodo prispevale s 25 %. Za < potrebščine drugega termina poskrbi svoje-časno poseben zakon. Načrt zakona o zgradbi takih kanalov predloži vlada državnemu zboru v kratkem. Poslano. Češko dijaštvo je pozvalo visokošolsko dijaštvo vseh narodnosti v Avstriji, da solidarno proteshije proti nasilju ruske vlade pri zadnjih dijaških nemirih in proti onim listom, ki zagovarjajo carski despotizem, ter izreče simpatije ruskim kolegom v njih boju za najprimitivnejše človeške pravice. Izmed slovenskih visokošolcev se je odzvala edino »Danica* in sic^r negativno: katoliško in slovensko njeno stališče ji zabranjujeta udeležiti se tega protesta; društvi ,Slovenija" in »Triglav* pa nista smatrali za vredno, da bi sploh kaj odgovorili. Zalo pa se je praško jugoslovansko dijaštvo skupno odzvalo temu pozivu na ta način, da je sklenilo na svojem zaupnem shodu 18. t. m. v »Narodnem domu* na ( Vinogradih, kjer so bili zbrani tovariši: i Andrie VI., Bertid Jak., Bole Bol., ¦ Drechsler Al., Ferfolja Jos„ Gabr-gCeY Fr., GTerm Gabr., Gori š eT M., Gregorič A„ Heric Fr., Hlaca R., Jambrišak J., Jelovšek VI., Kenda R., Kovacič Fr« Krestič M., Lončar D., Maj kič M.. Mi i os a vi je vi 6 J., Mi-trovic A., Novak Iv„ Prešel Jos., PreielM., RajtD., Skrinjar M., Smole Iv., Stare Eg., Skapin K., VerbiC VI. in Wilder V., naslednjo resolucijo: Mi jugoslovanski dijaki: Hrvatje, Slovenci in Srbi, zbrani 18. aprila 1.1. na shodu v »Narodnem domu" na Vinogradih, enoglasno najodločneje obsojamo strankarsko pisavo vseh onih naših časopisov (n. pr. »Branika*, »Edinosti", „Obzora"), ki so se ob priliki zadnjih ruskih dijaških nemirov, napačno umevajoč slovansko vzajemnost, postavili na stran brutalne sile ruske vlade. Oni so s tem odobravali in zagovarjali interese reakcije vsake vrste, proti kateri se i mi doma moramo boriti z vsemi sredstvi. FouMvo svilo od65kr.dogld.365 meler na bluze ia obleke; ravno tako črne, bele in barvane .Hennebergove svile" od 6> kr. do (1. HG5 meter. Vsakem« franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno pošto. Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin. G. Heimeberg", tovarnar svile (3) (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curihu. »Tolminska hranilnica in posojilnica" vabi k občnemu zboru, kateri bode v pondeljek 6. maja 1001. oh 2. url pop. v lastnem uradu v Tolminu s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor in poročilo o letnem računu za leto 1900.; 2. Razdelitev čistega dobička in določitev obresti od posojil; 3. Določitev nagrad; 4. Razprava o nakupu zadružne hiše; 5. Sprememba pravil; 6. Razni predlogi in nasveti; 7. Volitev načelstva in nadzorstva. V Tolminu, 22. aprila 1901. Odbor. Zaloga piva prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada T. Frohlich-a na Vrhniki-Kranjsko. Crlavnl zastopnik za Gorico in deželo Josip Rovan v Corici — itabatišče št. 20 — v Gorici. Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12V2 litrov ter v plombovanih steklenicah po % litra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Rimu in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Rebfcu in g. Andrej Šinigoj, gostilničar »Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani Josip Rovan. Josip Valenfinčič pekovski mojster v Gorici, v Raštelju št. 29. priporoča sveži kruh, navadni in najtineji, pecivo, razne kolače, torte itd. itd. po zmernih cenah. .. *^j§ ..GORIŠKA TISKARNA" v Gorici, Gosposka ulica 11 IZ, lii$a sleioče časopise: «? (/* CftAaH pol. časopis; Iziiaja3-kratviednu: **) ;\Vj „(3Ul«l torek, četrtek, sobota. — Letna na- tj/A ročnina kron 13-20. Pl'iinni«APst P0'- čas°Pis; "haja vsaki \ ,jl »IIIIIU1.1/ petek. — Letna naročnina kron 3-20. — Najbolj razširjen slov. list v deželi. „Slov. knjižnica" ig^:, Letna naročnina kron 3'60. — Doslej izšlo 98 sno- pičev. S snopičem 94. smo začeli izdajati sloveči Tol- . stojev roman j> Vstajenje?, kateri še vedno nadaljuje. j Sprejema tudi naročila : za tisek vsakovrstnih tiskovin : kakor: : Vabila k veselicam, trgovske račune in zavitke ter listovn i .. -.Šotam-in-županstvom priporoča valiko zalogo izgotovljenih tiskovin. Prod kratkim .so izšle sledeče knjige; JIARCO VISCONTI", ibil. spisal TOMMASO OROSSt; cena s poštnino vred kron 2ott. ..ODISEJA" II, izdaja; s poštnino vred kron 1*10. ..VENEC SLOV. POVESTU" I. in It. knjiga a kron 1-20; III. knjiga s poštnino vred kron 1-30. ..SALONSKA KNJIŽNICA*: I. knjiga: „0 te ženske'! Spisal FRAN OOVLKAR; cena s poštnino vred kron 2-20; II. knjiga: „Hamlet'S Prcvcl j. CANKAR; cena s poštnino vred kroti I-60. Zahtevajte cenik naših IztlaJ. katerega pošiljamo zastonj! XA2^_ Božjast. Kdor trpi na liožjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Srlnvniincn -Apoteke, Frank-furt A. M. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zslogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.; francoski Cognac, pristni kranjski forinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semeniški ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Na košček sladkorja naj se vzame 20 Jo 40 kapljic A. Thierry-jevega balzama, kltlll |(»[l U|t |lltllVl|lll|l, piov/i 11 I.A pn iliIi in Kru|Ji vUodu. SL.U0111. i mi i /cltiii virsUmo /n imko iarniljeio so-.tro in m kovniikpni /uniliii vtisni'no liimo Samo pristno — Po|lcIiii<> ¦, čilemu, se vdoliivijo slino v »bdi liLunili po (> n C) vin Po po 1j frinln 1.! milili ili (j vejili stok unc t kione - steklenice /n poskus b lenilom m imenikom /ilo^ vseh dc/ol svol i posilj i po prtd-pl i« ilii 1 K 10 vin lekirimr A Thior ry-jeva t\/ornica v Pregradi pri Rogatcu- \-,eh mh dr/mli s*- Veliko zalogo -%« šivalnih strojev, dvokoles in slamoreznic „ raznih sistemov prve angleške tovarne ,lleltcal' ima 8AUNIG a DEKLEVA V GORICI ulica Munieipio št. 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16 kjer je bila prej prodajalnica. V zalogi imamo nad 100 Šivalnih strojev vsake vrsle na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi ._^._ za umetno vezenje (Sli- Cene so v gotovini od 80 gld. naprej. Z nami js vsaka konkurenca nemogoča! Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani SAUNIG & DEKLEVA. Dobre ure in po eenl! s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasehnike Hanns Konrad, tovitrua ur ter izvoz zlatnino Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3 75; srebrna ura Rim. fl. 5-80; srebrna verižica 11.120; budilntk iz niklja fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pistm. — Ilustrovan coni k zastonj! Anton- Obiclič9 Čevljar v Semeniški ulici štev. 4 »9V v Gorici ^WB priporoča se ?a raznovrstna naročila pn meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. V^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Korn/u it. 3. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birniance, torte i. t. d. » Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Lekarna CristoMetti t Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna mo6 teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljico vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po- (V.»Ucn> «namk.l. foarjctli ŽelodOC store, da zgine v kratkem času omoiiea in šivofna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store\ da človek raji je. Gena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni CristofOietti v Gorici. i Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Kastel j a 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. STotlnJlee. — Rožni venci. — JfnSiio knjižice. itišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolj« oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjnrjc, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. t 555 8 Riccardo Brass Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulicii Vcttiirini Štev. 11. DomaČa, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah. Važno za vsakega! izvrstno sii!cl:>l o je Bv» DURATOR -m Podplati, s om nai.nzani (vsake ?, 4 letho enkrat) postanejo trpežnoji, nepremoeljivi in elastični, rovi jI ostanoj» tudi po dolgi rabi v najboljšem stanu. Durator so dobro vporat Iju pri vojaštvu in različni ¦ korpo acijali, katerim se jo oddal v rabo komaj po dobri preskuSnji istega. Cena: 1 kovinska steklenica z nsiv dilom 1 in 2 kroni; po poŠti franko proti vpojiljnlvi \ krono 20 vin. Dobiva so v vseh ntlrodilnlcah (drogerijali). GI n v u a t ti I o g a: DunvJ. M. tfoldstolfi. I., Sclmler-olrnsse 7. Bitdiuipištit, Jiilius Dob6, V. Lip6l: korut l/l). Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz Gorica Ozka ulica št. 1 — Via Stretta 1. Pripoioea svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrblja isto v najkrajšem času. Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. Izdeluje pumpo za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste. V lastni zalogi ima stroje za žvepijanje sodov iz cinknnega železa, škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi); mehove za žvepijanje grozdja raznih sistemov itd. itd. »r- Postrežba točna. — Cene zmerne. -*oi a®©®®®®®®®®©®®©®© Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedic & Zajec (prej G. Darbo) pred nadSkofljo siv. o. Podružnica konec Raslela Stv 2. Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene pio-ščevine, orodja za razne obrti in pohlšnega, stedilna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.