Pefctnma plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50;
LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
. ■	’	i	IU ■	'	'	1	•
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958.
LETO XII.
Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 14. septembra 1929. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 107.
Ivan Mohorič:
Vtisi z izvozniškega kongresa.
Glavni in prvotni del dnevnega reda izvozniškega kongresa je bila razprava o stanju in potrebah naših prometnih sredstev. Podani so bili odlični refarati. Komprimirani v obliki, konkretni v navedbah, nepobitni in evidentni v zahtevah so osvojili na mah vse udeležence. Vsaj so bili v ostalem le izraz volje za napredkom, za delom in organiziranjem. Niso se izgubljali niti v pavšalnih domnevah, v brezizraznih protestih, kakor so bili v navadi pred leti ali v negativni kritiki. Rudeča nit vseh poročil je, da so bila vsa dela prejšnjih vlad le nekaj zasilnega, kar ne more dati trajne od-pomoči, kar ne more zadovoljiti vedno rastočih potreb prometa.
Imam vtis, da ni bilo govorjeno gluhim ušesom. V dobro voljo uprave ne dvomim — gre predvsem za to, kako priti preko tesnih spon proračuna in računske kontrole. V železniškem ©žiru Slovenijo predvsem interesira drugi tir proti Zagrebu, pojačanje kaminiške proge, obnova prog in prometa na prekmurskih mejah, skupne obmejne postaje, vagonske tehtnice, odprava kroničnega pomanjkanja vagonov in ukinitev 20% sezonskega povišanja tarif.
O teh vprašanjih je dal generalni direktor državnih železnic ing. M. Gjuričič obširno izjavo, ki je za naše gospodarske kroge velevažna. Predvsem je ugotovil, da je zahteva po zgradbi drugega tira na progi Zidani most—Zagreb utemeljena, da so načrti zanj že odobreni in da bo to prva gradba, ki se bo izvršila iz bodočega posojila ali razpoložljivega kapitala. Stroški so proračunani na 150 milijonov dinarjev, kar se nam — mimo grede rečeno — zdi zelo pretirano.
Za pojačanje kamniške proge je kredit že odobren in se ima z delom takoj pričeti. Povečanje osnega pritiska bo za industrijo ob kamniški železnici velika pridobitev, da n. pr. 15-in 20-tonskih voz ne bo treba več v šiški prekladati kot dosedaj. Kredit za pojačanje znaša 600.000 Din. Isto tolik kredit je stavljen v prihodnje-letni proračun za popravilo proge pri Hodošu v Prekmurju, da se otvori promet z Madžarsko. Zasigurana je na-bavka 11 mostovnih vagonskih tehtnic za najvažnejše postaje. Končno se bo spomladi pričelo graditi tudi na Rakeku in razširjati postajo.
Za te uspehe se imajo slovenski gospodarski krogi zahvaliti predvsem vztrajnemu prizadevanju Zbornice za TOI.
Glede poštnega prometa so bile vse najvažnejše zahteve Slovenije sprejete v rezolucijo. To je za nas važna pridobitev. Predvsem se je kongres izrekel proti nadaljni deerarizaciji pošt in proti nadaljnim redukcijam kredi-’ ,^ahteval je zadostne kredite za zgradbe, za vzdrževanje instalacij in njihovo modernizacijo. Najvažnejše pa je, da je sklenjeno, da se gradi kabelska mreža tako, da boilete obe slovenski oblasti vanjo vključeni, ker je obstojala resna namera, da se kabelska zveza 55 Ljubljano ne sprejme v delovni program.
Rečni promet nas direktno ne tan-gira. Tembolj nas zadeva pa indirektno, ker omogočuje inozemski konkurenci, da nas uspešno tolče na domačih tržiščih. Naše domače rečno brodarstvo bije z inozemskim težko
(Konec.)
borbo
Akoravno se vidi stalni porast rečnega prometa, se posveča organizaciji domače plovbe premalo pažnje.
Vprašanje cest je pri nas zelo aktualno. Ali še bolj akutno je drugod, kjer sploh nimajo še zadostnih cestnih zvez. Tu nastaja vprašanje, kaj naj se gradi ali ceste ali železnice. Obširen je program zehtev v enem kot v drugem primeru. Ministrstvo gradje-vin je v svoji izjavi na referat skop-ljanske komore stavilo vsem pokrajinam Slovence in Slovenijo za vzor in povdarjalo, da smo mi vprašanje cest naravnost idealno rešili. Imam občutek, da najbrž že dolgo ni bil noben referent v Sloveniji sicer bi se bil moral prepričati, da je stanje glavnih cest letos mnogo slabše kot lani v istem času in da se mnogo premalo popravlja in vzdržuje. Samolaskanje glede cest pač ni na mestu.
Splošna napetost je vladala na kongresu glede razlogov, ki jih bo navedla železniška uprava za 20% zvišanje tarif za jesensko sezono. Pričakovali smo zaman, da bomo čuli kak pozitiven argument ali vsaj neko
obrambo na porazno strokovno kritiko, ki je padala v debati. Nič. — V silni zadregi je bil predstavnik železniške uprave, ko je moral končno med vrstami priznati, da so bili za ta ukrep merodajni »poleg saobračajnih tudi finančni motivi«. Pa tudi glede prekladanja v Brodu in na rečnih pristaniščih nas dana pojasnila niso mogla zadovoljiti niti vzbuditi vtis, da bodo izdani ukrepi mogli zboljšati situacijo.
Referat o Črni gori nam je odprl nov nepoznan svet. čutili smo vsi, da je treba naše nazore in mišljenje o gospodarskih razmerah, o možnosti razvoja i aktivnosti Črne gore temeljito revidirati. Zato je umestno, da so zbornice že v Novem Sadu sklenile, da posetijo v zvezi z prihodnjo zbornično konferenco tudi te oddaljene, osamljene kršne kraje.
Rezolucije kongresa dokumentirajo same po sebi dovolj, koliko dela je potrebno, da se dovedejo naše komunikacije v ono stanje, kakor ga potrebujemo za promtno vršenje prometa in da se dajo našemu gospodarskemu delu predpogoji za uspeh in napredek. Kraljevska vlada je pokazala za kongres velik in resen interes, kar opravičuje nado, da napori zbornic in gospodarskih organizacij ne bodo brezuspešni.
Plenarna seja Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo.
(Nadaljevanje.)
Razprava o u vedbi vajenške pre-skušnje.
Pri drugi točki dnevnega reda za plenarno sejo, ki se je vršila 10. t. m. v Celju, se je obravnaval osnutek preskuševalnega reda o vajenških preskušnjah, o katerem je poročal tajnik J. Kaiser.
Na podlagi sklepa zveznega občnega zbora v Murski Soboti je izdelalo tajništvo osnutek* preskuševalnega reda in ga razposlalo vsem gremijem, da so se o njem izjavili. Preskuševal-ni red se je obravnaval od člena do člena in so bili soglasno sprejeti vsi predlogi zveznega predsedstva.
Vajenske preskusnje so za trgovski naraščaj velikega vzgojnega pomena. Današnji težki časi stavijo na trgovca mnogo zahtev; zahtevajo od njega mnogo znanja in ročnosti, vsled česar je treba prilagoditi tem zahtevam in razmeram že naraščaj. Žal, da se vajenci vse premalo pripravljajo na svoj bodoči poklic in da je v veliki meri edina želja vajenca, da čimprej dokonča učno dobo in postane pomočnik. Tekom svoje učne dobe se le nerad zanima za vse skrivnosti svoje stroke in niso bas redki slučaji, da vajenec koncem učne dobe nima niti najosnovnejšega znanja o trgovini, da ne pozna lastnosti blaga itd. Za temeljito vzgojo trgovskega naraščaja nam manjka še marsikaj. Manjka nam, izvzemši par mest, med drugim, dobrega teoretičnega pouka v nadaljevalni šoli, učnih knjig itd.
Dolžnost stanovskih organizacij je zato, da posvečajo vso skrb tudi trgovskemu naraščaju. — Kakršen naraščaj— taka trgovina! Vajenške pre-skušnje bodo imele namen pokazati, jeli si je vajenec tekom učne dobe pridobil toliko strokovnega znanja, da;je sposoben za pomočnika. Zato jo bo moral napraviti v zadnjem četrtletju učne dobe; če je ne bi prestal z vsaj zadostnim uspehom, mu more obrtna oblast na predlog gromi ja podaljšati učno dobo do pol leta! Pre-skušnje bodo vršile gremijalne pre-
skuševalne komisije, obstoječe iz predsednika, njegovega namestnika in dveh do štirih prisednikov, izmed katerih bo moral biti eden iz vrst pomočnikov. Preskušnja bo teoretična in praktična. Teoretična preskušnja bo obstojala iz najosnovnejšega znanja trgovskega računstva, o dolžnostih do gospodarja, kupca in pomočnika, o ustroju trgovine in najpotrebnejšega blagoznanstva. Praktično pre-skušnjo pa bo moral napraviti vajenec v trgovini, ki jo bo določilo greni ijalno načelstvo.	*
Preskuševalni red določa nadalje sestavo komisije od slučaja do slučaja in pristojbine.
Preskuševalni red je okviren in ga bodo mogli v gotovih točkah prilagoditi gremiji svojim razmeram.
Zveza bo predložila, preskuševalni red obema gospodoma velikima županoma v odobritev. Nato ga bodo na prihodnjih rednih občnih zborih sprejeli gremiji, s čemur se bodo vajenske preskušnje uvedle po enotnem okvirnem pravilniku v vseh gremi-jih.
V razpravi o preskuševalnem redu je generalni tajnik Zbornice za TOI g- dr. Fran Windischer poudarjal važnost uvedbe vajenških Preskušenj in podal dobre nasvete ter pojasnila iz svojega skušenj bogatega življenja. Zanimivo je obravnaval najbolj pereča vprašanja naše trgovine, poudarjajoč potrebo stanovske solidarnosti gospodarjev v resnih časih in potrebo jakih organizacij. Zborovalci so pozorno poslušali njegova izvajanja.
STANJE POSEVKOV V NAŠI DRŽAVI.
Ministrstvo poljoprivrede je izdalo poročilo o stanju posevkov v drugi polovici meseca avgusta, rz katerega je razvidno, da je stanje koruze deloma odlično, večinoma pa prav dobro. Letina fižola bo prilično dobra, prav tako letina sladkorne pese. Stanje povrtnine pa se je poboljšalo ter je pričakovati prav dober donos.
Ivan Mohorič:	1
Na Holandsko.
(Nadaljevanje.)
Od Mainza vodi pot po levem bregu skozi sadjerodno pokrajino preko Heidesheima in Gaulsheima. Pri Kemptenu se spusti cesta zopet na obrežje Rena. Od Bingena naprej začne panorama porenskih gradov.
Sredi Rena stoji zloglasni Maiise-turm, na desni nacijonalni spomenik Niederwald, nekoliko nižje razvalina grada Ehrenfelsa, na levi se vrstijo Reinstein, Falkenburg, grad Sonneck in razvaline Heimburg ter Fiirsten-berg.
Za Bacharachom postaja bregovje Rena strmo in skalnato. Na malem otoku sredi reke se dviga ponosni grad »Die Pfalz«, za njim Gutenfels na desni in Schonburg na levi. Ob 50 km nam molijo nasproti divje čeri »Loreleja«. Stara pesem iz gimnazije mi prihaja v spomin. Malo romantike je pustila tehnika na tem mestu. Reka je regulirana, v kratkih predorih seka železniška proga skalne nosove in tam kjer je nekdaj sedela zapeljiva nimfa, se sprehajajo danes v gručah izletniki.
Ob nadaljnem toku Rena sledijo gradovi Burg Katz, Reinfels, Turn-berg, Liebenstein in Sternberg. Pri Boppardu se zavije v ostrem loku okrog Oberspai-a tok Rene na desno proti izlivu Lahne. Po 60 km vodi zopet prvi most čez Reno. Skozi krasne nasade smo dospeli v Koblenz, ki leži ob izlivu Mozle v Reno in kjer je še danes sedež okupacijskih antantnih čet.
Pod navideznim mirom in prisiljeno konvencionalnostjo se kuha staro sovraštvo. Francozi na zasedenem ozemlju Porenja pridno vežbajo, nemški Schuppo le z Velikim samozataje-vanjem prenaša pogled na dolge kolone vojaških voz po mestnih ulicah. Treba je videti te kraje, da človek razume bol in sovražnost, ki jo je izzvala okupacija. Zdi se, da tu nekaj prikrito tli, česar vsi miroljubni govori, diplomatska izigravanja in prizadevanja Ženeve ter drugih brezkončnih konferenc, ki se vršijo na vseh koncih sveta že celih deset let po vojni, ne morejo spraviti s sveta. Mala iskra zadostuje, da tu zopet vsplamti požar na celi črti. Nemška tradicija in ponos, vitalni interesi nemškega gospodarstva so bili zadeti v živec z okupacijo.
Na severni in vzhodni strani Ko-blenza se še dvigajo na gričevju stare trdnjave, ki so nekdaj varovale dohod k temu važnemu križišču. Od Koblenza naprej vodi pot v ravni smeri preko številnih kopališč in letovišč ter preko Andernacha in Re-magna proti Bonnu. Ob cesti in na obrežju se vrstijo kilometre dolgi špalirji vil in hotelov, ki so bili točas radi hladnega vremena še precej prazni. Na cesti smo srečavali polno izletnikov, profesorje z učenci, mnogoštevilne rodbine in turiste, ki so pešačili za počitnice po slikovitem Porenju. Od nekdaj je bilo Porenje sanj šolske mladine, ponos kulturnega nemštva in meščanstva, obljubljena dežela veselja in uživanja. Danes se je k temu pridružil še občutek užaljenega ponosa, poraza, ponižanja in stiske Niebelungov, ki podžiga nemško odpornost in borbo. Pod zelenim Ro-landsbognom smo skozi Godesberg' prispeli v Bonn in odtod v dobrih 30 km dosegli Kelmorajn.
Kelmorajn je bil do mirovne po-
godbe najmočnejša trdnjava severo-zapadne Nemčije in ključ vseh prometnih dohodov na Westfalsko. Ver-sailski mirovni diktat je zrušil trdnjavsko ozidje Kolina in tam, kjer so bili nekdaj najmodernejši trdnjavski forti, se razprostirajo danes športna igrišča Stadiona za 100.000 športnikov. Mesto je s tem dobilo novo možnost razvoja in tudi v vseh smereh naglo napreduje. Središče Kolina je grandiozna gotska katedrala, tisočletno monumentalno delo. Tik pred njo je glavni kolodvor na zunaj precej staroverski, ki pa kljub temu brezhibno obvlada ogromen promet. Zgrajen je ves na železnem in betonskem mostišču. Dnevno pasira 600 blagovnih in 500 osebnih vlakov. Prostor okrog katedrale je podoben pravcatemu mravljišču. Tu se križajo vse tramvajske linije in med gostimi kolonami avtomobilov valujejo neprestano tisoči pasantov.
V mesto smo prispeli z južne strani vzdolž renskega brega in velikih Agrippina skladišč. Pristaniščni promet Kolina je zelo živahen. Po vodi se aprovizijonira večina kolinske industrije s surovinami in dovaža dober del prehrane za tričetrtmilijonsko mesto.
V Kolinu in nasproti ležečem mestu Deutsch se nahaja mnogo industrije. Posebno močno je zastopana strojna industrija, pa tudi druge panoge kovinskih industrij, kemična industrija razstreliv, umetnih gnojil, parfumerija in tekstilna industrija. Tudi stavbeništvo šteje nad 200 vele-tvrdk.
Po vojni je kolinska mestna uprava dokazala, da je tudi po izgubi velikanske garnizije kos spremenjenim razmeram in dorasla težkim nalogam in preizkušnjam inflacije. V pravem času so izvedli velikanska javna dela, da so dali ljudstvu, ki je postalo mahoma brezposelno, zaslužka in od leta 1925 naprej pa je mesto razvilo občudovanja vredno razstavno politiko, s katero je pritegnilo vsako leto do enega milijona obiskovalcev v svoje okrilje. Narečje, ki ga prebivalstvo govori, je na prvi mah težko razumljivo. Največja zanimivost za me so kolinske strokovne šole, ki zaslužijo posebno pažnjo. Tu se vzgaja v tridesetih najmoderneje opremljenih delavnicah najvažnejši strokovni naraščaj za veliko porursko strojno industrijo, ki se razprostira v širokem loku 20 do 100 km severno od Kolina. Tudi ni slučaj, da je bila v Kolinu osnovana leta 1901 prva visoka šola za trgovske vede. Tu se nahaja zavod za prometne znanosti in renomi-rana strokovna šola za gradbo strojev.
V ulicah moderne trgovske četrti valovi cel dan nepregledna množica pasantov. Zdi se kakor, da je celo Porurje koncentriralo svoj trgovski pro, met v Kolin. Tu je sedež velikega trusta rujavega premoga in drugih industrijskih koncernov. Kolin sam šteje nad 22.000 trgovskih tvrdk, ki zaposlujejo okrog 90.000 nameščencev. Izložbe prekašajo po okusu kompozicij, umetniški izbiri barv, dovršenosti in kvaliteti izdelkov vse, kar smo na dosedanjem potovanju videli.
Okrožni razgled mesta nam je zapustil izredno simpatičen utis neizčrpne delavnosti, zmisla za umetniško lepoto in pijetetnega kulta starih tradicij. Želel bi bil tu ostati dalje časa v muzejih in knjižnicah, toda drugo jutro smo morali na vse zgodaj naprej preko Porurja na Holandsko.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
ZNIŽANJE UVOZNE CARINE NA PERGAMIN-PAPIR.
Finančni minister je izdal odlok, po katerem se ima s 1. oktobrom t. 1. znižati minimalna uvozna carina na perga-miin-papir (ne pergament!) ter papir, napojen s parafinom, oljem, voskom, glicerinom, reagenčni papir, modri papir (anilin in uttramarin) in na vse kemično preparirane papirje (tarifa št. 454, točka 2), od 90 na 35 zlatih dinarjev za 100 kg. Ta odlok je objavljen v »Službenih Novinah« od 11. t. m.
Delavski zaupniki pri nas in drugod.
V zadnji številki > Trgovskega lista« smo poročali, da je osrednji odbor delavskih in gospodarskih sindikatov Italije v Rimu po daljši debati, ki jo je vodil predsednik vlade, sklenil, (la se institucija delavskih zaupnikov razpusti, ker spominja na dobo boljševizma, ruši princip avtoritete in hierarhičnega reda ter ustvarja nove komplikacije in spore namesto da hi jih pomagala premagati v samem principu. Kdor je zasledoval debate, ki so se vodile o tem vprašanju v italijanskem časopisju, se je moral prepričati koliko važnost so polagali vsi na to, da se odpravi ustanovo, ki je produkcijo bolj zavirala nego pospeševala. Vsi merodajni faktorji brez razlike so bili soglasni v tem, da je delavsko zaupništvo v obliki, kakor je nastalo pod neposrednim utisom povojnih razmer, škodljivo redu in disciplini ter da ne sme ostati. V zmi-slu programa, ki ga je vlada določila že v takozvani >carta di lavoro«, se je sklenilo nadomestiti institucijo delavskih obratnih zaupnikov s tem, da bo v vsakem slučaju spora imenovan po en delegat iz delavskih organizacij in po en delegat iz gospodarskih organizacij dotične stroke, ki bosta sklepala poravnave z zakonito močjo. Tedaj ne stalna institucija delavskih zaupnikov, ampak zaupnikov, ki naj se imenujejo za vsak konkretni primer spora posebej. Tudi naj ne bo ta institucija, ki je poklicana, da spore med gospodarji in delavci ugladi, enostranska, ampak čim bolj objektivna in zato naj se sestoji paritetno iz zastopnikov delodajalcev in delojemalcev.
Enako in še radikalnejše reforme delavskih zaupnikov so izvedle v zadnjih letih tudi druge države, kjer so to ustanovo sploh poznali.
Značilno je pa, da je k reformi delavskih zaupnikov pristopila in jo tudi izvedla celo sovjetska Rusija. Tako čitamo v novejših vesteh, da je sovjetska vlada sestavila svoj gospodarski program za dobo prihodnjih petih let. Od uveljavljenja tega programa si obetajo voditelji sedanje Rusije preporod vsega gospodarstva in javnega življenja v Rusiji sploh. V zmislu tega načrta se bodo v najkrajšem času izvedle v sovjetski Rusiji tudi dalekosežne socijalne reforme, in že pred tedni se je ukinilo splošno obveznost nedeljskega počitka. Sedaj prihaja vest, da je centralni komite komunistične stranke napravil sklep, v zmislu katerega se razveljavlja vsa dosedanja določila sovjetske zakonodaje, ki se tičejo pravic delavskih zaupnikov v tovarnah. Po poročilih listov navaja sovjetska vlada v utemeljitev tega sklepa, da je bilo poseganje delavskih skupin in strokovnih organizacij v poslovanje in obratovanje tovarn škodljivo. Potrebni so i ukrepi, se govori v utemeljitvi, da se zajamči neovirano delovanje tovarn ter preureditev njihovega poslovanja, da bodo mogle napredovati in postati rentabilne. Tovarniški ravnatelji • so dobili v to svrho diktatorična pol-; nomočja. Strokovnim organizacijam in strankarskim celicam je v bodoče prepovedano vsakršno vmešavanje v vodstvo tovarne. Kdor je poznal upliv, ki so ga imele v Rusiji delavske organizacije na vodstvo podjetij, tega morajo te reforme presenetiti, toda vsak jih mora odobravati in priznati, da so bile nujno potrebne z ozirom na anarhijo, ki je vladala v posameznih podjetjih.
Navedli smo zgoraj primer, kako se je reformiralo delavsko zaupništvo v fašistični Italiji in stališče, ki ga je zavzela napram delavskim zaupnikom sovjetska Rusija. Dobro je, da vemo, kako se obravnavajo ta vprašanja v drugih državah, zlasti v takih, ki nam jih stavijo vedno kot vzgled socijalnih prvoboriteljev. Koristno je to za nas zlasti sedaj, ko pripravlja tudi naša vlada revizijo soci-jalnopolitične zakonodaje in ko se bo moralo v zvezi s tem temeljito izpre-meniti tudi določila zakona o zaščiti delavcev, ki se tičejo ustanove delavskih zaupnikov.
Po določilih našega zakona ima delavstvo v vseh podjetjih, ki spadajo pod kompetenco zakona o zaščiti delavcev, pravico izvoliti si delavske zaupnike, in sicer sorazmerno s številom zaposlenih delavcev. Tako volijo v podjetjih, v katerih je zaposlenih do 20 delavcev, vsi enega zaupnika, v podjetjih od 21 do 50 delavcev največ tri zaupnike, od 51 do 100 delavcev štiri zaupnike itd. Delavski zaupniki opravijo svojo dolžnost sicer izven delavnega časa, kolikor pa se mora njih delovanje po naravi njim odrejenega področja vršiti ob delavnem času, ne smejo delodajalci časa, prebitega v tem delovanju, smatrati za čas, ki bi ga delavski zaupniki prebili izven podjetja, in torej tudi ne smejo zaradi tega ničesar odtezati od njih mezd. V zmislu zakona ne smejo delodajalci odpuščati niti preganjati delavskih zaupnikov zaradi pravilnega izvrševanja njih dolžnosti po odredbah tega zakona. So to določila, ki vsekakor pregloboko posegajo v pravice lastnika in nedopustno omejujejo njegovo prosto voljo. Kako vršijo zaupniki svoje posle, o tem govoriti, ni tukaj mesto. Ugotavljamo le, da je institucija, ki jo je ustvaril zakon o zaščiti delavcev, enostranska in ne more objektivno presojati sporov in zato ni tudi v stanu ublažiti nesoglasij med podjetnikom in delavstvom, ampak jih, kakor praksa uči, še bolj poostri.
Zato se ustanova delavskih zaupnikov pri nas ni obnesla in ni dvoma, da bo ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje v interesu produkcije in v interesu dobrih odnoša-jev med delavstvom in podjetnikom, to ustanovo če ne ukinilo, pa vsaj temeljito reformiralo. Interesi produkcije zahtevajo po obratih najstrožjo disciplino, in se zato pravice vodstva podjetja v nobenem oziru ne smejo omejevati.
Kvalitetna
znamka
Zahtevajte povsod 1
Angleško hmeljsko poročilo.
London, 31 avgusta 1929.
Kupčija je bila celi mesec pod vtisom 50-odstotnega znižanja cen, ki ga je prevedlo »Udruženje hmeljskih produktov« pretekli mesec. Predimenovano udruženje, English Hop Growers Ltd, je hotelo prodati pred začetkom nove sezije ostanek letnika 1928, ki se je cenil na 30 do 35 tisoč cwts. (1 cwt je približno 51 kg) ter nenadoma znižalo cene za polovico. Pivovarnarji so se poslužili te prilike ter se krili za daljši čas; 'smatra se, da je bilo na ta način kakih 80% ostanka prodanih, med tem ko se bo porabil preostanek kot gnojilo. Ker je pivovarna za dalj časa krita, je njena pozicija napram hmeljarjem zelo ugodna, tako da bo začetek sezije predvidevuo zelo počasen in miren.
Udruženje hmeljarjev je radi nesoglasij v vodstvu in zlasti radi mnogih novih nasadov, ki so ostali izven udru-ženja, sklenilo, da se razide. Novi nasadi, ki niso bili vezani na cene Udru-ženja, so temu močno konkurirali, tako da je ostalo Udruženju vsako leto precej hmelja, ki se je moralo porabiti kot umetno gnojilo... Ob začetku je Udruženje kontroliralo nad 90% nasadov, zadnji čas pa samo okoli 70%, tako da je bila likvidacija neizogibna. Iz stališča kontinentalnih izvoznikov v Anglijo je ta likvidacija obžalovati, ker je Udruženje umetno vzdrževalo visoke cene in tako olahkočilo uvoz kontinentalnega hmelja.
Glede carine so mnenja različna. Nekateri mislijo, da ostane pri sedanji visoki carini 4 pfuntov še vsaj štiri leta, drugi računajo z znižanjem prihodnjo pomlad, ker je sedanji socijalistični ministrski predsednik Mac Donald proti visokim carinam
Letošnji pridelek bo dosti večji kot lansko leto, ceni se po sedanjih izgledih na 340.0C0 cwts.! Kupčija se še ni pričela, govori se o ceni 7 pfuntov na cwt.
Lavrič Co„ Ltd.
^nudbg.pouposgmiifj
Za izvoznike v Ameriko. Izvoznikom v Ameriko posreduje v vseh zadevah, kakor glede carinjenja, spedicijskih poslov, glede kreditiranja itd. tvrdka: B. Lindner & Bro., Newyork, 180 Madison Avenue.
Otvoritev novega generalnega konzulata kraljevine SHS v Genovi. Naša država je ustanovila v Genovi nov generalni konzulat. Novoustanovljeni konzulat je že začel poslovati in ima svoj sedež v ulici Antonio Gavotti št. 2.
Uspehi Ljubljanskega velesejma.
Letošnja jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma je bila v ponde-Ijek, dne 9. t. m. zaključena. Nad 100.000 obiskovalcev jo je posetilo. Prišli so največ iz Slovenije, zastopani pa so bili tudi ostali kraji države in inozemstvo.
Splošno moramo ugotoviti, da je letošnja jesenska razstava v vseh svojih delih popolnoma uspela, zlasti v moralnem oziru.
Razstava, ki jo je priredilo ljubljansko društvo Zoo, je bila predmet živahnega zanimanja vse dneve prireditve, enako tudi Higijenska razstava, ki jo na sejmišču stalno vzdržuje državni higijenski zavod v Ljubljani.
Razstava pohištva in stanovanjske opreme je bila na višku in je prinesla razstavljajočim tvrdkam ogromno naročil. Radi so se mudili interesenti v razstavi hišne domače obrti in mnogo kupovali.
Poslovni uspehi so bili v splošnem ugodni. Najboljše se je prodajalo pohištvo, ugodna pa je bila kupčija tudi glede sledečih predmetov: glasbeni instrumenti, zlasti harmonike, preproge, stroji za obdelovanje lesa, kovinski Izdelki, vozovi, motorna kolesa, kožuhovina, poljedelski stroji, tekstilije za jesen in zimo, galanterija, igrače, živila, kemične in tehnične novosti.
Ob tej priliki se moramo spomniti z
zahvalo velikega truda in organizacijskega napora vseh številnih sotrudni-kov, da omenjamo aranžerje Zadružne razstave dr. Valenčiča, ravnatelja Trčka, predsednika Zveze gospodarskih zadrug, g. Anton Kristana, ravnatelja Zadružne zveze g. dr. Basaja, predsednika kmetijskega odbora velesejma g. Rohr-inana, nadalje odbornikov g. ing. Laha, ravnatelja Obersne-a, inšpektorja Gombača, tajnika Kafola in profesorja Verbiča, organizatorje vrtnarske razstave gg. Feranta, Šimenca in Herzmanskega, razstave »'Zoo« prof. dr. Šerka in rev. Eggera, razstave pohištva prof. Tratnika, razstave obrti ing. Guliča, razstave hišne Industrije ravnatelja Račiča, higijenski razstave dr. Pirca in dr. Dra-gaša.
Tako stopa Ljubljanski velesejem po uspešnem delu devetih let v deseto leto svojega obstoja.
Leta 1980 se vrši deseti Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem, ki bo jubilejni. Ze sedaj misli uprava velesejma na čim dostojnejšo in slovesnejšo proslavo. Ljubljanski velesejmi so s svojim dosedanjim delovanjem Ljubljani izredno koristili kakor tudi vsemu slovenskemu gospodarstvu, zlasti pa obrti, industriji in trgovini. Pravijo namreč, da povdarimo obrt na prvem mestu, kajti pri pohištveni stroki jasno vidimo, kako pod vplivom razstav na sejmu stalno napreduje.
Priporočajte, prosim, svojim odjemalcem priljubljene
o
MAGGI1'" izdelke za juhe.
Rupdui« v kraljevini SHS Fran Kaav. Leinlk, Maribor, Cankarjeva •
Lahka prodajal Dober zasluiekl
& ovdu
IX. mednarodni vzhodni semenj v
L\vo\vu se vrši letos od 7. do 19. septembra t. 1.
Delnice umetne svile so na Berlinski borzi v zadnjem času zelo padale, kar po 20%' naenkrat. Padanje spravljajo v /.vezo s skrajšanimi dividendami; tako bo izplačala Glanzstof! d. d. najbrž samo 15% proti lanskim 18%. Dalje beremo, da bodo prospekti označili položaj mednarodne umetnosvilene industrije kot neugoden.
Komisija odličnih angleških premogovnih industrijcev je odpotovala v Skandinavijo, Nemčijo in Poljsko, da ■dobi informacije glede problema mednarodnega sporazuma v prodaji in ceni premoga.
Jamstvo občine Dunaj za kupčije z Rusijo je zopet večje in obsega sedaj nad 8,300.000 dolarjev.
Med Poljsko in U. S. A. bo pričela obratovati posebna plovbna črta American Scandio. Izhodna točka bo v Ameriki Newyork, na Poljskem pa novo pristanišče Gdynia.
Hranilne vloge v Češkoslovaški so znašale na koncu junija 17.608 milj. Kč; češke hranilnice, ‘202 po številu, so ime le 11.609 milijonov hranilnih vlog, na 167 taemških hranilnic je prišlo 5494 milijonov Kč.
Ameriško inozemske emisije v drugem letošnjem četrtletju so znašale samo 212 milijonov dolarjev; to je 23 odstotkov manj kot v prvem letošnjem četrtletju in 67% manj kot v drugem lanskem četrtletju.
Holandsko podjetje žarnic Philipps pripravlja dvig poslovne glavnice od 100 na 300 milijonov liol. goldinarjev.
Socičtč des Petroles de Malopolska je producirala v letu, zaključenem 30. junija, ca. 28.700 vagonov surove nafte in 144 mil. kub. metrov plina. Dobiček bo večji od lanskega, ki je znašal 23 milijonov 700.000 frankov.
Zopet dve novi ameriški petrolejski družbi se bosta fuzionirali; njiju skupna aktiva dosegajo ca. 600 milijonov dol.
Vsota v U. S. A. sklenjenih življenj skozavarovalnih pogodb je dosegla znesek 100 mil. dolarjev, ki se razdelijo na ca. 65 mil. posameznih polic. Omenjeni znesek pomeni dve tretjini zavarovalnih vsot vseh takšnih družb na svetu. Za dosego prvih 50 milijonov so rabile ameriške družbe 70 let, za drugo polovico pa šest let in pol.
Kongres slovanskih hranilnic se bo vršil v drugi polovici tekočega meseca v iPoznaju. Namen kongresa je vzpostavitev stalnih zvez med slovanskimi hranilnicami in pa določitev skupnega stališča za mednarodni kongres v Londonu, ki se bo vršil v oktobru.
Češkoslovaška je dobila na carini od leta 1919 naprej ca devet milijard Kč; v prvih letih po prevratu so bili carinski dohodki še majhni in ,so znašali leta 1919 n. pr. samo 159 milijonov Kč, 1. 1920 414, a so se že leta 1921 dvignili na 780 milijonov in 1. 1928 na 1500 milijonov Kč.
Rusko poljedelsko obligacijsko posojilo v znesku 46 milijonov rubljev bo izvedla Centralna banka za poljedelstvo. Jamstvo je prevzela vlada. Posojilo je 31-letno, obrestovan je 5-odstotno.
Zaključki avstrijskih industrijskih družb za prvo letošnje polletje so zadovoljivi, dvignil se je promet in dvignil se je v večini slučajev čisti dobiček.
Polletne bilance avstrijskih bank ne kažejo napram lanskemu letu nobene bistvene spremembe; promet se je gibal v splošnem na lanski višini.
Hidroelektrarne v Avstriji so imele na koncu preteklega leta v delu naprave s sledečimi silami:	Koroška
Ks, Gornja Avstrija 1500, Salc-57.000, Štajerska 9190, Tirolska 102.620, Predarls-ka 280.000. Predarlska je najmanjša, pa je največ gradila.
»Nova Ljubljana«.
Občinsko gospodarstvo v Ljubljani se v povojni dobi nepovoljno razvija in zbog tega splošno tudi nepovoljno kritizira. Vendar pa je kritika le splošna in so le redki glasovi, ki prihajajo s konkretnimi predlogi, kako naj se gospodarstvo izboljša. To dejstvo je dalo znanemu strokovnjaku na polju avtonomnih financ, bivšemu računskemu ravnatelju pri nekdanjem deželnem odboru v Ljubljani g. Henriku Lindtnerju povod, da je v obliki brošure objavil pod naslovom »Nova Ljubljana« svoje kritične misli o gospodarskem in finančnem in o stanovanjskem problemu, torej o bistvenih vprašanjih ljubljanskega mestnega gospodarstva.
Glavna zahteva te kritike je temeljita preosnova gospodarske politike. Možne so v tem oziru dve smeri: pospeševanje obrtnosti in pospeševanje tujskega prometa. Glede pospeševanja industrije je mestna občina že veliko zamudila. Mogla bi pa z gotovimi ukrepi še marsikaj popraviti, da bi se industrija ne izogibala Ljubljane v velikem loku, kakor dela to z ozirom na mestno gospodarstvo sedaj. Še veliko važnejše pa je, da se Ljubljana pripravi na tujski promet, za katerega ima vse pogoje. Tema dvema ciljema bi morala mestna občinska uprava prilagoditi svojo komunalno politiko in izvršiti razna javna dela, ki naj bi pospešila tujski promet. Med ta dela spada v prvi vrsti uravnava Ljubljanice, preureditev ljubljanskega gradu, izboljšanje nekaterih cest ter potov itd. Važno pa je tudi vprašanje, da se čimpreje odpravi ali vsaj ublaži pomanjkanje stanovanj, ker jo to ovira pri izvrševanju važnih gospodarskih nalog. Da pa bo mogla občina izpolniti svoje gospodarske naloge, mora preurediti svoje finance, napraviti red pri svojih uradih in najeti večje novo posojilo s konverzijo sedanjih dolgov.
Tudi glede ublažitve stanovanjskega vprašanja priporoča avtor najetje posojila, katera naj bi se razdelila graditeljem hiš v izmeri 85% stavbenih stroškov, zidala naj bi se s tem posojilom samo večja poslopja z 8 do 16 stanovanji in več v sredini mesta, da se zazidajo stav-bišča v raznih prometnih ulicah, ki kažejo sedaj grde praznote in kazijo splošen vtis. Omogoči naj se vsakemu interesentu, ki ima količkaj denarja, da si sezida lastno hišo. Bremena na j bi se krila iz najemščin, ki naj bi ne presegala zlate paritete predvojne najemnine. Treba nam je vsaj 1000 stanovanj, ako se hoče resno lotiti stanovanjskega vprašanja. Najemšči-ne bi se regulirale same in vsakdo bi si po svojih razmerah poiskal primerno stanovanje.
V obeh razpravah je vse polno idej, kako naj bi se preuredilo mestno gospodarstvo. Brošura zasluži vso pozornost in bo živo zanimala vse Ljubljančane, zlasti gospodarske kroge. Pripomogla bo brez dvoma k raz-bistrenju pojmov o ljubljanskem mestnem gospodarstvu, vsled česar jo tudi našim interesentom toplo priporočamo. Dobiva se pri g. avtorju v Ljubljani, Bleivveisova cesta št. 11 in v upravi Narodne tiskarne v Ljubljani po ceni Din 15-—.
ČEŠKI HMELJARJI PROTI UVOZU TUJEGA HMELJA.
V zastopstvu čeških producentov hmelja sta se zglasila pri češkoslovaškem ministru poslanca Windisch in dr. Prach in sta ga naprosila, naj v interesu domačega narodnega gospodarstva posreduje pri pivovarniški industriji, da glede na oblikovanje cen na trgu hmelja in glede na izborno kakovost domačega hmelja uporablja izključno le domači hmelj in ne tujega. Minister je priznal, kakor poročajo časopisi, upravičenost izrečenih želja in je obljubil, da bo želje priporočil pivovarniški industriji v izpolnjevanje. Če je tako priporočanje v skladu z obstoječimi trgovinskimi pogodbami, je pa pač drugo vprašanje.
* * *
AMERIKA PREPREČI USTANOVITEV
SVETOVNEGA KARTELA SVINCA.
Produkciji svinca v Zedinjenih državah se je posrečilo, da je uvoz svinca popolnoma onemogočila. Podtaknjenci (Strohmanner), ki so vladi zelo blizu, so dosegli zvišanje carine svinca za nič manj kot 40 odstotkov. Tozadevni zakonski načrt bodo v kratkem predložili senatu. Carina, ki je znašala doslej 9'75 funtov za tono, bo znašala odslej 13 funtov. Nadaljna posledica je ta, da more domača produkcija cene diktirati, ker inozemska konkurenca ne pride več v poštev. Po vsem tem se bodo ameriški producenti potrudili, da produkcijo iz-j datno dvignejo, ker bodo mogli vsled izostanka tujega uvoza doseči doma brezpogojno prodajo po cenah, ki jih bodo sami diktirali. Beremo pa, da se bo proti tej samovoljnosti producentov uprl : konsum in bo gotovo prišlo v senatu do i burnih debat. Na ta način je postala tu-; di ustanovitev svetovnega kartela iluzo-j rična; kajti spričo opisanih razmer tako ! mogočen činitelj v svetovni trgovini svinca, kot so U. S. A., ne pride več v poštev.
luMh or«i
••
Pevske vaje Trgovskega društva »Merkur«. Pevski odsek Trgovskega društva Merkur« za Slovenijo v Ljubljani prične s pondeljkom, dne 16. t. m. ob pol 9. uri zvečer v društvenih prostorih, Gradišče 17/1., z rednimi pevskimi vajami. Vabijo se vsi pevci člani in prijatelji društva ter osobito mladi trgovski naraščajniki, ki imajo veselje do petja. — Načelnik.
SLADKOR.
Položaj na mednarodnem trgu sladkorja je trajno težaven, razen Jave poročajo povsod o zgubah. — Dr. Mikusch ceni s sladkorno peso obdelani prostor v Evropi zaenkrat na 2,640.000 hektarov. Produkcija pesnega sladkorja bo najbrž za T4% večja od lanske, 8-57 milijona stotov proti 8'46. Z dvigom produkcije je računati zlasti v Avstriji, Franciji, Poljski, Italiji in Angliji.
KOLINSKA TOVARNA
v LJUBLJANI izdeluje že pred vojno dobro znano
pristno „VYDROVO“ » rieno kavo! ■■
stroške za prevoz na švicarskih železnicah rjo izhodne obmejne postaje. Podrobnejše informacije o tem daje švicarski konzulat v Zagrebu.
TRŽNA POROČILA,
KOVINSKI TRG V AVGUSTU.
Mednarodna kovinska kupčija se je v avgustu bistveno poživela in se spričo gospodarskega optimizma v Ameriki iz-gledi za jesen ugodno presojajo. Kajti še zmeraj so U. S. A. glavni odjemalec kovin in je tamošnja konjunktura največjega pomena za ves kovinski trg. Tudi Evropa je po dolgem času zopet enkrat dobro nakupovala. Zaloge ikon-sumentov so se močno skrčile, dočim so zaloge producentov dosegle sedaj svoj višek. Svetovna produkcija svinca in cinka je ostala na visoki višini prejšnjih mesecev, nasprotno se je pa omejitev bakrene produkcije nadaljevala. Po bakru in svincu povprašuje med drugimi močno tudi Rusija. — Najži-vahnejša je bila kupčija v bakru; bakreni ekspertni kartel je mogel vse svoje kvote razprodati. Cena je že več mesecev nespremenjena 18 cents za elek-trolitni baker. Svetovna produkcija je znašala v juliju ca 175.000 ton. — Kljub nekoliko padlim cenam presojajo izgle de cinovega trga ugodno. Za dvig mednarodne porabe cina so ustanovili v Londonu činov zavod, ki je začel z živahno propagando. — Nespremenjeno neugoden je trg cinka. Zaloge naraščajo. Pričakovanje, da se bodo posledice 10--odstotne produkcijske omejitve evropskega cinkovega sindikata kmalu pokazale, se ni izpolnilo. —■ Ko se je prizadevanje producentov svinea za ustanovitev svetovnega kartela izjalovilo, so sklenili vodilni ameriški in britanski producenti sporazum glede cen za evropski trg v svrho izločenja medsebojne konkurence. Ureditev produkcije s tem ni zvezana in prav tako ne sprememba prodajnih agentur.
* * *
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 6. septembra 1929 je bilo pripeljanih 41'5 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 70—150, 7 do 9 tednov stari 200—250, 3 do 4 mesece stari 300—400, 5 do 7 mesecev stari 450—620, 8 do 10 mesecev stari 700—840, 1 leto stari 1000—1400 dinarjev komad. 1 kg žive teže 10 do 12 50, 1 kg mrtve teže 17—18 Din. Prodanih je bilo 206 svinj.
POSPEŠEVANJE IZVOZA PLEMENSKE ŽIVINE V ŠVIOI.
švicarske zvezne železnice dovoljujejo do 31. decembra 1930 za izvoz plemenskih bikov, krav, telet in koz, ki se izvažajo kot plemenska živina neposredno v inozemstvo 75% popust tovornih ta-rifov. Za pošiljke, ki se izvozijo v času od 1. septembra do 30. novembra 1929, prevzame pa zvezna vlada sama vse
Oddaja zakupa restavracije na postaji
Čakovec se bo vršila potom licitacije dne 30. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobave. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 23. septembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega orodja (za-vojuiki, ščipalne klešče, ročaji za pile, izvijači, lopate za premog, kolomaznice za stroje, zakovna kladiva, votlinski str-gači, razne klešče itd.). Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 25. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 1200 kg masti. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 27. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg tračnic, vijakov, matic, podložnih plošč, 150 metrov balat-jermen, 400 kg suhe barve, 100 kg minija, 100 kg terpentina in 500 kilogramov češkega kaolina. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 24. septembra t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave stekla za svetilke, gorilcev in stenja. — Dne 25. septembra 1.1. pri Upravi drž. monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave 100.000 kg kartona za škatljice. — Dne 27. septembra t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave pločevine, vijakov, žice, zakovic, svinčenih plomb, jekla, žične mreže, pocinkanih vrvi, žebljev in železa. —
silnic za ranjence; dne 2. oktobra t. 1. glede dobave 100 komadov emajliranih železnih umivalnikov, 2000 komadov aluminijaste posode, 50 komadov strojev za mletje mesa in 50 komadov for-malinskih aparatov; dne 4. oktobra t. \. pa glede dobave 500 komadov amajlka-nih umivalnikov, 500 komadov emajliranih posodic za milo, 1000 komadov emajliranih pljuvalnikov in 100 komadov emajliranih čajnikov. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenem slagalištu.) Dne 25. septembra t. 1. se bo vršila pri gradbenem odelenju Direkcije drž. železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave 175 m3 jelovih desk; dne 26. septembra t. 1. glede dobave raznih barv; dne 27. septembra t. 1. slede dobave raznih metel j in ščetk; dne 28. septembra t. 1. pa glede do.ba.ve raznega železnega materijala. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem odelenju.)
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 50 kg stenja iz ovčje volne in 500 Ikg ležiščne bombaževine; do 25. septembra t. 1. glede dobave 280 kg.
medene žice in 19 komadov acetileiiskih svetiljk. — Gradbeni oddelek Direkcijo državnih železnic \ Ljubljani sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 30.000 žebljev. — :Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih, železnic v Ljubljani sprejema do 30. septembra t. 1. podudbe glede dobave 70 komadov signalnih šip in 1000 kom. smerničnega stekla ter glede dobave smrekovih in hrastovih desk. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika 'Breza sprejema do 19. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 1100 kg kotnega železa in 1000 kg bencina; do 26. septembra t. 1. glede dobave 510 m kabla; do 28. septembra t. 1. pa glede dobave 50 m balat-jermen. — Direkcija državnega rudnika Zabukvca pri Celju sprejema dol9. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg bencina, 350 kg transformatorskega olja, 350 kg strojnega olja in 100 kg tovotne masti. — Direkcija državnega .rudnika Velenje sprejema do 23. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 m okroglega železa in 400 komadov matic. — Direkcija držav-
ne železarne Vareš - Majdan sprejema . do 25. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg mila za pranje. — Dne 28. septembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici i ofertalna licitacija glede dobave materijala za vzdrževanje motornih zapornic. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Z,bornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 28. septembra i. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave opeke. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) — Dne 17. septembra t. 1. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dnevne dobave mesa, kruha in mleka za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1929. (Pogoji so na vpogled v pisarni omenjene bolnice.)
Razpisi licitacij v Grčiji. Grška slada je razpisala za mesec oktober razne licitacije za večje dobave. Licitacija št. 117 se tiče nabave 195 električnih akumulatorjev za potrebe pošte in telegrafa. Licitacija se vrši 2. oktobra 1929. Licitacija št. 118. se tiče nabave 43.000 m kablov, 60.000 m izolirane žice, 7000 kg-vrvi, 100.000 papirnatih cevi. Licitacija se vrši 4. oktobra 1929.	— Licitacija
št. 127 se tiče nabave 3000 kg moke. Licitacija se vrši 5. oktobra 1929. — Licitacija št. 124 se tiče nabave 1,000.000 tiskovin za telefonske naročnike. Licitacija se vrši 7. oktobra 1929. Licitacija št. 129 se tiče nabave 346.750 kg papirja. Licitacija se vrši 9. oktobra 1929. — Licitacija št. 130 se tiče nabave 4 kompletnih karoserij za avtobuse. Licitacija se vrši 9. oktobra 1929. — Licitacija št. 125 se tiče nabave 5000 kg železne pločevine, 4000 kg cinka, 1000 kg bakra in 500 kg cina. Licitacija se vrši 10. oktobra 1929. — Licitacija št. 126 se tiče nabave 5000 kg amonijeve soli, 1000 kg parafina, 1000 kg gumiarabike. Licitacija se vrši 10. oktobra 1929. — Licitacija št. 131 se tiče nabave 128.000 komadov obligacij 8%-nega posojila. Licitacija se vrši 14. oktobra 1929. — Končno licitacija, ki se tiče prodaje treh starih vojnih ladij »Psara«, »Idra« in »Miauli«. Licitacija se vrši 23. oktobra 1929.
ovina
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
Xas/na pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago, telefon št. 2666.
(Predmetni oglasi s podatki so interesentom na vpogled Pri Zbornici za TOI v Ljubljani.) — Dne 16. septembra t, 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave mesa za čas od 1. oktobra 1929 do 31. marca 1980. — Dne 25. septembra t. 1. se bo vršila pri Komandi 36. pešadijskega polka v Varaždinu licitacija glede dobave fižola, olja, masti in kisa; dne 26. septembra t. 1. pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 400 kg fižola, krompirja, riža, »droba, testenin, moke, olja, masti, govejega loja, kisa, sladkorja, kave, čaja, čebule, cikorije, marmelade, suhega grozdja, paradižnikovih konzerv, suhih sliv in zelja; dne 27. septembra t. 1. pri Komandi Inženjerije IV. armijske oblasti v Karlovcu glede dobave fižola, olja in masti. (Pogoji so na vpogled pri gori-navedenih komandah.) — Dne 28. septembra t. 1. se bo vršila pri Glavnem sa-nitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 150 garnitur malih poljskih lekarn; dne 30. septembra t. I. glede dobave 3000 komadov no-
Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši
namizni kis
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo l
Tehnično In higijenično najmo-derneje urejena klsarna v Jugoslaviji
Pisarna: Ljubljano, Dunajska cestn 1 a, II. nadstr.
Telefon Sle*. 2589.	~)
TRAJNO koristno darilo je samo
»GRITZNER* m ,ADLER*
Šivalni stroj ter pisalni stroj
„URANIA“.
Zoltane cene, najlepše opreme edino 1«
Brzojavi: Krispercolonial« Ljubljana. * Telefon štev. 2263.
6iga96gsa9CTsa9 Ljubljana. <3cs39egša£X5^g
Lastnika: ALOJZIJ LILLEG in JOS. VERLIČ. Veletrgovina kolonij alne robe. Velepražarna kave.
Mlini za dišave.
JOSIP PETiLINCU
LJUBLJANA
Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. St. 2913. ||
se priporoča za naročila vseh trgovskih ln uradnih tlskovin.Tisks časopise, knjige, brošure, cenike,’ Statuta, tabele, letake Ltd. Knjlgovefika dela ia-vrflul« t LASTMI
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka Mineralne vode.
Ceniki na razpolago. — Točna postrežba.
Tvornica kuvert in konfekcija papirja
LJUBLJANA
Vožarski pot 1 Karlovška c 2
se priporoča p. n. trgovcem, industrijcem in obrtnikom za naročanje in inseriranje
TRGOVSKI LISI
ČASOPIS ZA THOOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT
Naročajte »Trgovski list«!
'l -.v
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
USTANOVLJENA 1900. CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ustanovljen« «oo.
DelniSka glavnica * Din 50,000.000*-
Skupne razerve ca s Din 10,000.000*
PODRUŽNICE:
■railca, Celi«, Črnomelj, Kranj, Maribor, MetkovM, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakok, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Trst.
Se priporoča za vse banžne posle.
Brzojavni naslov t
Banka Ljubljana.
Tal. Stev. 2361, 2413, > 2502, 2503.
Ur«j* dr. IVAH PLEStS. — Z* Treoriko-induttrijtko d. d. »MERKUR« fcot udajateJja in tiskarja: O. MICHALBK, Ljubljana.