r
N a j večji si o venski dnevnilT^S v Združenih državah
Velja za vse leto . . .	$6.00	|
Za pol leta.....$3.00	g
Za New York celo leto -	$7.00	II!
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
list: slovenskih .delavcev v Ameriki«
TELEFON: CHelsea S—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1870
	The largest Slovenian Daily in |
	tke United States.
l	Issued erery day except Sundays □
*	and legal Holidays.
[	9 78,000 Readers. j
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 234. — STEV. 234.
new york, tuesday, october 6, 1931. — torek, 6. oktobra 1931
VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX.
"HINAVŠČINI SE OBETA SKORAJŠNJI PORAZ"
RAZVESELJIVO PREROKOVANJE VSEBUJE POROČILO, PREDLOŽENO KONVENCIJI AM. DEL. FEDERACIJE
Včeraj se je pričela v Vancouveru, Kanada, letna konvencija Ameriške Delavske Federacije. — Vse kaže, da bo v deželi kmalo dovoljeno postavno izdelovati pivo, ki bo imelo par procentov alkohola. — Sklicanje gospodarske konference. — "Prilika za delo ali pa prisilno zava-
rovanje
*»
Amerikanca preletela Pacifik
VANCOUVER, B. C., 5. oktobra. — Včeraj se je začela tukaj konvencija Ameriške Delavske Federacije.
Predloženo ji je bilo poročilo izvršilnega odbora, v katerem je rečeno, da bo najbrž že v prihodnjem kongresu sprejeta predloga glede postavnega izdelovanja piva, ki bo imelo dva in tričetrt odstotka alkohola.
S tem se bo približal konečni poraz hinavščini, ki se je tako razpasla v zadnjih desetih letih.
Tozadevni predlog bo predložen že tekom prve seje bodočega kongresa.
Ameriška Delavska Federacija bo odobrila vsak postaven korak, ki ga bodo storile družbe, katere nasprotujejo prohibiciji.
Vodstvo Federacije je prepričano, da se je javno mnenje temeljito predrugačilo ter da se bliža mo-kračem zmaga.
Poročilo nadalje zahteva, naj predsednik Hoover takoj skliče gospodarsko konferenco, katere se do udeležili zastopniki dela in kapitala.
S vrha konference bi bila ugotoviti, kako naj se pravilno razvrsti in razdeli možnosti za delo in za zaslužek.
Uvede naj se petdnevni delovni teden v javnem in privatnem gospodarstvu. Zaposlitev mladoletnih je" treba takoj odpraviti, industrijo je treba stabilizirati ter urediti razliko med produkcijo in prodajo.
Ena izmed poglavitnih zahtev izvršilnega odbora je, naj se ukine izdajanje ustavnih povelj tekom sporov med delom in kapitalom.
Proti izdajanju ustavnih povelj, ki so naperjena proti delavcem, se Ameriška Delavska Federacija bori še več desetletij.
Predsednik Federacije, William Green, zahteva, naj imajo delavci večji delež pri bogastvu, ki ga nakupičijo kapitalistom. Po njegovem mnenju preostajata le dve poti — plače je treba zvišati ali pa zvišati davke.
Vlada
mora povečati davek na velike dohodke in povečati davek na dedščine. Preiskati mora tu-do razmere v industriji mehkega premoga. V tej industriji so zaradi prevelike konkurence zavladale naravnost neznosne razmere.
Izvršilni svet je mnenja, da je zavarovanje proti nezaposlenosti, po nemškem oziroma angleškem uzorcu "neprimerno** za Ameriko.
V Ameriki je treba dati delavcem delo ali pa u-vesti prisilno zavarovanje proti nezaposlenosti.
a
Ker je v deželi nad sedem milijonov nezaposlenih, je treba skrajšati delovni čas ter na ta način dati čimvečjemu številu nezaposlenih priliko za delo. ♦
Ako bi izmed treh milijonov delodajalcev v tej deželi, zaposlil vsak nadaljna dva delavca, bi se takoj znižalo število nezaposlenih na en sam milijon.
PRIADAMSU SO ZAPLENILI ALKOHOL
"Policija je zaplenila več sto zabojev opojne pijače in aretirala tri moške v garaži mornariškega tajnika.
SEN. MORROW OBLASTI NA NAHITR0 UMRLI NOVI SLEDI
SCITUATE, Mass., 5. oktobra. Policija je zaplenila G(MJ zabojev opojne pijače, vredne 50 tisoč dolarjev v poletni hiši mornariškega tajnika Adainsa.
Trije moški, ki so bili v Adam-sovi garaži, so bili aretirani.
Oskrbnik posestva, Thomas Ma-lonev, pravi, da o žganju njemu ni bilo nič znanega. Dva druga sta ušla. ko sta skočila skozi okno garaže, ko je prišla policija.
Žganje sta zasledila policista John Stenefield in Malcolm Chase, ker sta opazila, da mnogo avtomobilov vozi v smeri Adam-sovega posestva. Žganje sta našla v nekem hlevu. Pripeljano je bilo z nekega parnika danes zjutraj. Adamsovo posestvo se nahaja blizu morja.
PHILADELPHIA, Pa., 5. okt.
Mornariški tajnik Adams, ki je
gledal baseball, pravi, da žganje.
ki je bilo najdeno na njegovem
posestvu, ni njegovo in da ne ve
ničesar o tem. i
Adams se je smejal, ko je stal med predsednikom Ilooverjem in Mrs. Hoover, ko mu je bilo povedano. o najdenju žganja.
— Mogoče je bilo žganje zloženo s kake ladje ravno na tem prostoru. — je rekel Adams.
Tasta slavnega ameriškega letalca Lindberha je zadela možganska kap. Nevenljive zasluge pokojnika.
BXGLEWOOD, X. J., 5 okt. Dwight \V. Morrow, zvezni senator države New Jersey in prejšnji ameriški poslanik v Mehiki, je danes nagloma umrl v svojem domu v Englewood. iN. J.
Morrow, ki je pustil banko J. P. Morgan, &. Co.. da je stopil v politično službo, je imel odličen uspeh v mednarodnih od noša jih in njegovemu posredovanju se je zahvaliti, da se pomorska konferenca sedmih držav v Londonu ni razbila.
Morrow "je oče žene Charles A.
Zagovornik Mrs. C o 1 -lingsove ostro napada državnega pravdnika. Blizu obrežja najdena vrv in več steklenic.
irUXTlXGTOX, L. I., 5. oktobra. — Serif Robert Kav in detektiv Felix de Martini sta našla v gozdu, kakih 300 jardov od kraja, kjer je bila zasidrana Coll-ingsova jahta !). septembra, kos; vrvi, ki je podbna vrvi, s katero j je bil Collings zvezan na rokah! in nogah, predno je bil vržen v morje.
Okoli je bilo tudi več steklenic za mleko iste vrste, s kakor-šno steklenico je bil Collings u-darjen na glavo.
Poleg tega je detektiv našel več
PANGB0RN IN HERND0N
ZOPET V ZDR. DRŽAVAH
WENATCHEE, Wash., 5. oktobra. — Največji in najnevarnejši polet je bil končan danes, ko sta Clyde Pangborn in Hugh Herndon pristala v svojim Bellanca aeroplanom na tukajšnjem letališču. Priletela sta iz Sabishiro na Japonskem, za katero daljavo 4500 milj sta rabila 41 ur.
Lindbergha, ki se oba nahajata j časopisov iz Bridgeport, Conn., in na Kitajskem. Umrl je v spanju vsled izkrvavitve, star 58 let.
EDISON JE ZOPET BOLJŠI
Včeraj je bil Edison zelo slab. — Domači so obupali nad njegovim življenjem. — Papež vpraša za njegovo stanje.
WEST OHJLXGE, X. J., 5. okt. Ko je Edisrnova družina že obupala nad njegovim življenjem, se je njegovo stanje nenadoma obrnilo m, boljše. Dasiravno v
•i
ZAGONETNI
AER0PLAN _ NAD RIMOM
Duh Matteottija se je zopet pojavil. — Skrivnostnega letalca, ki je metal na Rim letake, niso mogli izslediti.
RIM, Italija, 5. oktobra. — Ogromna množina armadnih letal in na tisoče prostovoljcev išče skrivnega letalca, ki se je bil pojavil včeraj nad Kimoni ter začel metati v mesto plakate s protifašistično vsebino.
Zasledovanje se je pričelo, ka-kakorhitro so dobile oblasti v roko prvi letak.
Za letalcem, ki je izginil v se-
I verni smeri se je takoj podal mo-: čan oddelek armadnih letal, nad ! dvajset tisoč mladih fašistov je pa na kolesih in avtomobilih od-brzelo proti severu.
Toda o skrivnostnem letalcu ni bilo i/>benega sledu.
Pozneje je javilo neko nepotrjeno poročilo, da je spustil na francoski otok Korsiko.
Lepaki so pozivali italijanski
papirja z imeni in
nekaj listov naslovi.
Detektiv ni hotel povedati, katera imena so bila napisana na papirjih, temveč jih je hitro nesel državnemu pravdniku Blue-ju.
STAMFORD, Con.. 5. oktobra. Zagovornik Mrs. Collingsove, "William A. Kelly, je ostro napa-padel državnega pravdnika Blue, ker ni hotel povedati, koliko tehta dr. Ritchie, ki je bil aretiran v Davtona, Fla.. predno je Mrs. Collingsova odpotovala v Florido.
—	.Ako bi nam bil Blue povedal. da Ritchie tehta 125 funtov, bi bila dolga in naporna pot za Mrs. Collings prihranjena, — je rekel Kelly.
—	Blue bi moral ustaviti vsako zasledovanje Riteliieja, ko je izvedel, da tehta 125 funtov, med tem ko je znano, da je tehtal Collingsov morilec 150 funtov in je bil zelo močne postave.
Mrs. Collings se je danes vrnila iz Davtona Beach, kjer je izjavila, da Ritchie iu njegov sin nista .bila na jahti Penguin 0. septembra in da vsled tega ne moreta biti v nikaki zvezi z umorom njenega moža.
nekaki omotici, se je Edison dvi-; narod, naj vrže s sebe jarem fa-gnil v postelji in jedel juho ter kuhane hruške. Xato pa je dejal: — Večerja mi je zelo teknila.
Ko se je po svetu izvedelo za njegovo na varno bolezen, so od vseh strani prihajala telegrafič-na vprašanja glede njegove bolezni. Tudi papež Pij XI. je poslal dve brzojavki newyorškemu kar dinalu Hayesu.
Po večerji je Edison dobro za-
šizma ter naj os vet i smrt socialističnega voditelja Matteottija.
Kot znano, so našli Matteottija pred osmimi leti umorjenega.
IZBIRANJE POROTNIKOV ZA CAPONEJA
CHICAGO, 111., 5. oktobra.
spal. Popoldne je na vsak način P^d zveznega ^sodnika JamesIL
hotel sedeti na stolu, toda kmalu'Wilkersona bil°	**
mož, da se po izpraševanju dože-
ne, kateri je sposoben biti porot-
"GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki 1 — Naročajte ga I
je bil zopet vesel, da je mogel leči. Zopet pa se mu je obrnilo na , boljše, tako da je njegov telesni i zdravnik dr. Howe odpotoval v i New York.
Zadnja dva meseca je Edison | bolehal na obistih, vodenici in ulesih v želodcu. Pred dvema tednoma je bil primoran opustiti svojo dnevno vožnjo z avtomobilom. Od tedaj naprej se mu je bolezen vidno slabšala in v soboto je njegova družina izgubila upanje na njegovo okrevanje.
nik pri obravnavi proti Al Capo-neju zaradi dohodninskega dav-ka.
VELIKA SUŠA
NA ZAPADU
RYDAY, Kans., 4. oktobra. — Vsled velike vročine zadnje tedne je koruza zelo trpela in far-merji pravijo, da bo vsled tega koruzni pridelek zelo majhen.
HOOVERJEV PRIBOČNIK UBIT
WASHINGTON, D. C., 5. okt. Commander Hamilton, star 41 let. mornariški pribočnik predsednika Ilooverja, je bil danes ubit, ko se je njegov avtomobil prevrnil bli/.Ti Annapolis. Md. Bil je v svetovni vojni in je bil odlikovan z mornariškim križcem za svoj junaški napad na nek yem-ški podmorski čoln.
BACILI OTROŠKE
PARALIZE NAJDENI
SAX FRANCISCO, Cal., $. okt. Dr. Frederick Eberson, ravnatelj Mt. Zion bolnišnice je skoro prepričan, da je našel bacil, ki povzroča otroško paralizo.
Dr. Eberson je bacile vcepil že mnogim opicam in zdaj čaka, kake posledice se bodo pokazale.
— Kar se more videti, se more tudi opraviti, — pravi dr. Eberson. — Ako se prepričamo, da je to bacil paralize, moremo iz tega napraviti antitoxin in serom, ki bo ozdravil bolnike in bomo obvarovali druge, da ne dobe te bolezni.
Ko sta pristala, je areoplan drsel petdeset čevljev, se postavil na prednji konec, nato pa se je tudi zadnji konec spustil k tlom. Herndon je bil pri tem lahko ranjen na oko, aeroplan pa ni hil posebno poškodovan.
—	Dajte mi cigareto. — je rekel Pangborn, ko je zlezel iz ae-roplana.
—	Kako sem vesel, da s»*in zopet v Ameriki. — je vzkliknil Pangborn, ko je pozdravil svojo mater, ki je prihitela prva k ae-roplanu.
Letalca sta preletela ocean brez kake večje težave; imela sta nekoliko megle samo nad Aleutski-lui otoki in ob pacifiški obali.
Letalca sta trikrat obkrožila letališče in sta. predno sta se spustila na tla, vrgla iz aeroplana 100 ga Ion gazolina.
Med prvimi, ki sta jih pozdravila, sta bila K. Kiniura in I. Okazaki, zastopnika japonskih časopisov, ki so razpisali nagrado v znesku 25 tisoč dolarjev za prve letalce, ki bodo preleteli Pacifik iz Japonske v Združene države, ne da bi se med potom vstavili.
Kimura je imel ček za $25,000 v roki.
Pangborn mu seže v roke in pravi: — Zelo sva vesela, da vas vidiva tukaj.
Letalca nista izgledala posebno utrujena, vendar sta izrazila željo, da gresta kmalu v posteljo.
ZDRAV PA 10 LET V POSTELJI
REVIGO, Italija. 4. oktobra. Medoro Marasi. star 70 let, je neprenehoma v postelji že deset let, dasiravno je pri popolnoma dobrem zdravju. Samo veseli ga počivati.
VOLITVE V
ŠPANSKIH __PROVINCAH
Kolikor se je moglo do-sedaj dognati, so dobili vladni kandidati večino. Tudi ženske imajo volilno pravico.
MADRLD, Španska, 5. oktobra. — Včeraj so se vršile v s«*-sedemnajstih španskih provincah volitve. Izvoliti je bilo treba triindvajset poslancev. Koliko je razvidno iz dosedanjih poročil, so na vsej črti prodrli vladni kandidati.
Volitev so se v velikem številu udeležile tudi ženske, ki so dobile prejšnji torek volilno pravico.
Največ pozornosti je bilo osredotočene na mesta Madrid, Barcelono, Sevillo in Valencijo. kjer je bilo treba izpolniti po eno poslansko mesto.
V Valenciji je prišlo do vročega volilnega boja med karlisti in avtonomnimi republikanci.
Kako so izpadle volitve v Gua-dalajari, se do nocoj še ni moglo dognati.
Tam je kandidiral neki soci-.jalist proti markiju Villabrajinu. sinu grofa Romanonesa. edinemu monarhistieneinu članu španskega kabineta.
in "GLAS NARODA" ADVERTISk.
jIVeglede kje živite,
v Kanadi ali Združenih Državah
i

,
je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino.
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po
4%
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev fa^w ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih.
Naslovljene! prejmejo tormj Sen ar doma, kres moid« teat, lm nadaljnlh potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, H so opremljene s podposoo
naslovi] encev in ftigom zadnjih poŠt, kater« dostavljamo teljem v dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice so zelo potrebne sa posameznike v slntejv nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v ranita flf
fiajih tudi na sodni]i v stari domovini.	.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	Hew York, N. Y»
-Telephone BArdaj 7—0380 ali 0381 •-
* G L A 8 HAEODA»
NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 6, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY in C. S. A.
Otsai and PubMehed by ■LOVEMIO rcBUSHING COBflPAKZ
(A Oocpprattoa)
L. Pf^lft. Trm.
of tha eocparmtton and addresses of above officers: of pUnhitUn, * N«rw Tit City, N. Y.
-GLAS NARODA* (▼•tec cf the People)
Brerj Day Kzcept BaxMbya and Holiday«
Bo celo leto velja bet aa Amerlfco
In Kanado
1*6 00 JM0
Aa četrt leta----
Za New York «a oelo leto Za pol leta
$7.00
43J0
Za inosemrtro sa celo leto «—.174»
Za pol leta-----------------$3.60
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on AfTMmteL
-Olae Naroda* l«na)a
dan trrmemil nedelj ln praaalkor.
__9____ m oaateoftt ee ne prlotodujcjo. Denar »al ae Wa-
lOvoU poRljatl po Moray Order. Pri apremesnbl kraja naročnlko?. prosimo, da se nam tudi prejinje blyaUKe mm sni, da bitreje najde*
no naslovnika.
"QUI NARODA**, tli W. ISth Street, New Terfc, N T. Telephone: CHelaea 3—»rts
DIKTATURA KAPITALA
-
V	Ameriki so napočili hudi časi, in razmere se slabšajo s slehernim dnem.
Veleindustrija je začela krčiti plače, število nezaposlenih neprestano narašča. Važna finančna in gospo rlarska vprašanja so stopila v ospredje.
Navzlic temu je pa še vedno dosti ljudi, ki sedanjim razmeram ne posvečajo potrebne pozornosti ter jim je poglavitni cilj okrepitev ameriške armade in mornarice, češ. da pe morajo Združene države dobro pripraviti na morebitni napad s te ali one strani.
V	sedanjih težkih časih bi bilo nesmiselno trositi denar za nove topove in nove bojne ladje.
Do tega prepričanja je prišel tudi predsednik Hoover, ki je rekdl, naj se zaenkrat opusti gradnjo šestih novih križark.
Povsem drugačnega mnenja so pa seveda militarist i. Bas zadnji teden je bilo rečeno, da bodo zahtevali v pi i-hodnjem kongresu sedemsto milijonov dolarjev za gradnjo novih in za popravo starih bojnih ladij.
Ta drzna zahteva je predsednika Hooverja tako raz-IjutiJa, da je odločno udaril po mizi, hoteč s tem pokazati, da je se vedno gospodar v Beli hiši.
Lepo bi bilo vsekakor, če bi denar, ki bo prihranjen pri izdatkih za mornarico in armado, potrošili v druge t<vrhe, naprimer za javne gradnje in za podporo nezaposlenim, toda o takih predlogih nočejo v administracijskih krogih ničesar slišati.
Vsi ddbri načrti in nameni so pa brez vsakega liaska. če Tvorna peščina neodgovornih milijonarjev po svoji pogubnosti gospodari z milijoni delavcev ter jih izroča počasnemu umiranju vsled lakote in pomanjkanja.
Zvezni senator in večkratni milijonar James Cou-zens, ki seveda ni nikak socijalist, je rekel pred kratkim, da izvaja ameriški velekapital nad masami ameriškega naroda slično diktatorsko oblast kot jo izvaja Stalin nad Rusijo.
Ponovna skrčenja plač tik pred zimo niso bila uveljavljena zaradi gospodarske krize, pač pa zato, ker so prišli kapitalisti do prepričanja, da je v sedanjem času odporna sila ameriškega dellavstva popolnoma opešala.
Kdor misli, da so delavci res kedaj uživali prosperi-tttfo, ge moti.
Zvezna oblast za delavsko statitstiko je izdala poročalo, iz katerega je razvidno, da so se izza leta 1925 do leta 19*31 plače in mezde znižale za štirideset procentov, d oči m se je znižala cena življenskili potrebščin komaj za ]>3dnajst procentov.
Potemtakem znaša razlika še vedno petindvajset odstotkov, in baš ta razlika spravlja tisočere v obu»p.
Strašen samomor na Viču.
22. septetembra okrog 12. ure se je po Vieu raznela strašna novica, da si je 27-Ietni mesar Anton Starin doma v sobi zabodel mesarski nož v sree in obležal na mestu mrtev.
Pokojni Anton Starin je bil zadnje dni nekam čudno razpoložen. ni se dosti brigal za obrt, ampak hodil okoli po občini. Nihče pa ni pričakoval. <la kuje v svojem srcu naklep, vzeti si življenje na tako grozovit način. Starin je prišel dopoldne domov, se zaklenil v svojo sobo in tam izvršil grozno dejanje. Ko ga nekaj časa ni bilo na izprepled. je njegova mati poklicala vajenca, naj pogleda, kje se mudi sin. Vajenec je šel do vrat sobe, v kateri je bil malo prej sin Anton. Hotel je odpreti vrata, bila pa so zaklenjena. Ko se na ponovne klice ni hotel sin Anton odzvati, so s silo odprli vrata. Vsein se je nudil grozen prizor. V mlaki krvi je ležal na tleh sin Anton, zaboden z velikim mesarskim nožem v srce. Domačini so takoj skušali pokojnika buditi k življenju, toda zaman.
Kaj je gnalo mladega Sarina v smrt, ni povsem znano, domneva pa se, da je bila vzrok njegovemu obupnemu dejanju neozdravljiva bolezen.
dje odstranijo, da bo lahko pristal, kar so pa ti napačno razumeli. Mislili so, da jim maha z roko v pozdrav in so še sami začeli pozdravljati. Med tem pa je nastal v motorju majhen defekt, ki je pilota prisilil, da je moral pristati. Ker na letališču tega ni j mogel storiti, je skušal preleteti železniško progo, kar se mu pa ni več posrečilo. Aparat je zadel ob brzojavne žice in strmoglavi! na tir ranžirnega kolodvora.
Pilot Kerček je še v zadnjem trenutku skočil iz aeoplana in obležal ranjen ob strani, aparat pa se je poškodoval tako. da bo-od popravila stala okrog oO.OOO dinarjev. Zdrobljno je namreč levo krilo. polomljen propeler itd. Pilot se je še sam dvignil in se odpeljal domov, danes pa se je njegovo stanje tako poslabšalo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Najtežjo poškodbo ima na levem kolenu. Poškodovano letalo so razstavili in prenesli v hangar.
ITALIJANI V AFRIKI
Tri leta že trajajo pojačeni napori fašistične vlade, da ukroti arabsko prebivalstvo v svoji severnoafriški koloniji in da si popolnoma podvrže to deželo. Naloga je bila poverjena generalu Grazianiju, ki velja med fašističnimi voditelji za najbogatejšega kolouijalnega strokovnjaka. Ura-ziani se je dela res lotil z vso brezobzirnostjo. Ponovno so v teh treh letih italijanske službene vesti že poročale, da je Libija pa-cifirana in da so se podvrgla vsa arabska plemena. Vedno pa se je izkazalo, da so bile te vesti prenagljene in pretirane. Zlasti nomadska plemena iz notranjosti dežele so nadaljevala borbo proti Italijanom in jim povzročala ne le velike preglavice, temveč tudi zelo občutne izgube. Največ o-pravka so dajali italijanskim o-blastem Senusiti. znana bojevita arabska bratovščina, ki je zelo razširjena med muslimani severne Afrike. Senusiti so proglasili proti Itlijanom versko vojno. Zatekli so se v puščave in vodili proti četam generala Grazianija zahrbtno in srdito guerila-vojno. Da
'Nesrečo je opazovala več tiso« glava množica in le slučaj je, da bi jih ukrotil, je Graziani posegel
ni letalo telebnilo na ljudi. V
po sredstvih, ki poprej niso bila
tem slučaju bi se bila dogodila ; znana v kolonij al ni politiki
grozna nesreča.
Smrtna žrtev Turnca na Šmarni gori.
'Na Turnču na Šmarni gori se je smrtno ponesrečila 20-ietna Roza Narobe iz Vižmarjev. ple-tilka v tovarni zaves "Štora" v fct. Vidu pri Ljubljani.
Narobe se je odpravila na izlet na Šmarno goro v družbi štirih tovarišev in neke tovarišice. Kot odlična turistka je srečno absol-virala plezalno turo na Turne in na vrhu obenem z drugimi tudi-sti sedla, da se odpočije. Iznena-da se je nad njo odkrušila debela skala in ji priletela naravnost na tilnik. Mladenko je vrglo v prepad, kjer je obležala mrtva, strahovito razmesarjen. O lavo je imela popolnoma razbito, iz ust. nosa in ušes pa ji je lila kri. Ro zini tovariši so ji takoj odhiteli na pomoč, a ji niso mogli več pomagati, ker je bila že mrtva.
Truplo so prenesli najprej v Vihrče, pozneje pa v mrtvašnico v Smledniku.
Roza Narobe je bila navdušena turistka. Za seboj je imela že zelo težavne ture v Kamniških in »Julijskih Alpah. Na planine je pohitela skoro vsako nedeljo. Zanimivo je. da se je na istem mestu pred leti smrtno ponesrečil na enak način znani turist Lojze De Reggi.
Letalska nesreča na Temu.
20. septembra se je med moto-ciklističnimi dirkami na letališču na Teznu dvignil pilot I. Kereek z Moravčevim letalom "Lastavi-ca" v zrak in napravil kratek propagandni polet nad mestom. Ko se je zopet vrnil nad letališče, je opazil, da so po njem raztresene skupine ljudi tako na gosto, da mu ni mogoče pristati. Tudi neposredno pred hangarjem je sta lo krog dvesto ljudi. Pilot je dajal z roko znamenja, naj se lju-
ropskih držav, čeprav je umevno, da tudi drugi narodi z uporniki v svojih kolonijah niso postopali ravno z rokavicami, firaziani je polovil cela nomadska plemena jih pregnal iz notranjosti pokra-jine v morski obali ter j 11* tam in terniral v taboriščih. Obenem je Barberton, O. nstanovil nekak "leteči preki
Poletje minulo in ž njim vred! SO(,- kj potova) v letalih iz kra-
Dopisi.
dirati proti sredini črnega kontinenta. Znano je, da smatra fašizem kolonijalno ekspanzijo za neizogibno, uprav psihološko potrebo svojega režima. Fašistična vlada je že ponovno poudarila, da hoče iz svojih afriških posestev napraviti orodje za porast svoje moči. Skušala bo narediti z Libije deželo, kamor bo lahko namerila previšek italijanskega prebivalstva.
Ali se bodo italijanski naerti posrečili, je danes nemogoče prerokovati. Vsekakor pa je pričakovati. da bodo dali novo noto italijanski zunaj i politiki in poostrili mnoga še nerešena kolonijaIna vprašanja severne Afrike ter s tem postali nov velik problem svetovne politike.
NADALJNI KORAK NAPREJ
Peter Zgaga
tudi doba piknikov ter izletov v
ja v kraj, kjerkoli je padel kak
Lucky Strike cigarete so se pojavile v novem ovoju iz cellopha-na, ki obdržuje cigarete sveže, istočasno pa tudi odstranja kritiko, da so ovoji iz cellophana težko za odpreti. Vsak ovojček je opremljen s tabom. Ako držite za en del taba in potegnete za drugi tlel, lahko odprete zavojček, ne da bi si poškodovali noht*1.
To izboljšanje j»> po mnenju iz-vedencev v industriji korak naprej v metodah modernega izdelovanja. Velik napredek je bila tudi zaščita grb«, ki ga nudi proces praženja z uporabo ultra-vio-letnih žarkov. Ker je tobak v Luekv Strike prazen na poseben način, ki vključuje tudi uporabo ultra-violetnih žarkov, je odpravljena iz vsakega tobačnega lista rezkost in razne dražljive kemikalije, ki so v njem že p
prosto naravo, kjer smo se mar- arabski upornik v roke italijan sikatero nedeljo prav izvrstno skim vojakom. Sodbe t(1 »zračm.
zabavali.	I SnirtiM. kakor so izjerimo sodišče
Da se pa ne bomo sedaj samo icrstijj domači Arabci, ko se gla-dolgočasili doma, bo preskrbelo sile mino na smrt in so ,)ile tako j
društvo Sv. Srea Marije, št. 111 izvršene. Vso mejo med Libijo in K. S. K. J., katero priredi dne 10. Egiptom je dal Graziani zastra-' naravi navzoče. Te snovi, ki po oktobra igro "Kmet in vrag". V j žit5 ponekod pa celo zapreti z žič-! vzročajo draženje, so prodane iz-nji uči vrag kmeta, kako je tre- njmi ovirami, kakršne so med voj | delovalcem kemičnih izdelkov in ba kuhati žganje. Igra je zelo; no ]0£jje sovražne fronte. Na ta niso puščene v cigaretah, da bi smešna, tako da se bomo gotovo načjn je preprečil, da uporniki. | dražile grlo. -Nov zavojček ščiti prav od srca nasmejali.	[ kj so se bili umaknili v nedostop-! kadilčeve nohte istotako kot šči-
Nastopijo tudi deklice od 6. do j ne pugčaVe, niso mogli dobivati iz ti kadilčeve nohte istotako kot 10. leta v slovenski narodni noši ■ E^jpta hrane in municije.	I s<'iti praženje njegovo grlo.
ter nam bodo zapele precej lepih ,r .	., -.-11
1 \ oda upornikov je bil legen-
—	Že včeraj sem bil tu, — je dejal mož. ki je prišel na policijski komisarijat. — Naznanil sem, da so mi ukradli motorno kolo.
—	No. in? — je vprašal.
—	Bila je pomota. Kolo sem spet našel.
—	Mi je žal. a se ne da nič več napraviti. Tatu smo med tem ze prijeli.
*
V Ameriki je preveč pšeniee in preveč bombaža.
—	Ali bi ne bilo dobro napraviti z bombaževine vreče in spraviti pšenieo v njih?
Amerika ima polovico svetovne zaloge zlata, dočim ima drugo polovico Francija. Obe tiščita svoje zlato in ga zaklepata kot skopuh svoje bogastvo.
Vzemimo za primer trgovca, ki je edini v mestu in kateremu so znosili meščani ves svoj denar.
Nekega lepega dne se začne pritoževati, da njegova trgovina peša. da ni k njemu nikogar, ki hi knpil kako stvar.
S čim, vraga, naj hodijo kupovat. če so 111 ii znosili že ves denar. na upanje pa tudi noče dati.
Ko se je žena odpravljala na počitnice, jo je vprašal mož:
—	Koliko časa pa misliš ostati.'
—	Toliko časa — je rekla — da boš zahrepenel po meni.
Možak je nekoliko pomislil in odvrnil:
—	Tako dolgo pa že ne boš mogla ostali, ('asi so preslabi.
NASI PO AMERIKI
•Pred kratkim je umrl v Pueblo, Colo, slovenski mladenič Rudolf Hibler, star šele 19 let. Za-dela ga je kap. Več mladeničev se je zabavalo z igranjem kart. Na-Htal je mali prepir, nakar se je pokojni razjezil in skočil za nekim sogralcem. Komaj pa je naredil par korakov, se je zgrudil na tla in bil je na mestu mrtev.
— Umrla je v Milwauke 1. oktobra ob 8, zjutraj, Mrs. Mary Glojek, mati Mrs. Karoline Ko-puiar, soproge Mr. Joe Kopufiar-ja ter teta Mr. Alvin in Ferdinand Glojeka. Smrt je nastopila nenadoma, podlegla je srčni hibi, stara 61 letT Pokoja si je pred meseci pri padcu zlomila nogo ▼ boku in je na posledicah
še zdaj trpela. Doma je bila iz Ljubnega v Savinski dolini ter je bivala v Ameriki blizu 20 let.
— Prvo zaslišanje proti rojaku Frank Sušniku radi avtomobil ske nesreče, ki se je pripetila pretekli torek na Capitol Drive in N. 39th St., v Milwaukee, se bo vršila v četrtek 8. oktobra. Jam sčina (bail) zanj je bila prvotno določena na $5000, pozneje pa znižana na $3000.
slovenskih pesmie. V resnici bo nekaj lepega, ko bo kakih 25 deklic na odru predstavljalo slovensko narodnost.
Med odmorom bo tudi nastopil John Spetič ml. ter nam zapel par pesmic s spremljevanjem harmonike.
Po igri pa bosta skrbela za srbeče pete Mr. ITsnik in Mr. R. Maček.
Za prigrizek bo tudi dobro preskrbljeno. Obenem se bo dobilo za zidom nekaj takega, kar se sveti kot solnce.
Zato vas vse barbertonske Slovence in Slovenke, kakor tudi iz okolice vabi društvo Sv. Srca Marije, da se gotovo udeležite ter nas posetite v obilnem številu dne 10. oktobra ob 7. uri zvečer v dvorani Slovenskega Samostojnega društva Domovina na 14. cesti.
Vabim tudi rojake in rojakinje iz "Wooster, Canton in drugod, da nas pridejo pogledat in se malo povesele z nami. Zagotovim vam, da bo v resnici nekaj lepega in veselega.
Pozdrav sem in na veselo svidenje!	Frances TTjcic.
dami stari šejk Omar el Muktar, miren in preudaren vodja, osebno brezmejno hraber in zato med Arabci naravnost oboževan. Pojavil se .je s svojo malo četo sedaj tu. sedaj tam, navadno pa v kraju, kjer so ga Italijani najmanj pričakovati. Ker pa je bil odrezan od vsega sveta, mu je začelo primanjkovati municije in končno se je Italijanom res posrečilo, da so ga ujeli. Izredno sodišče je priletelo z aeroplani iz Bengasija. V dveh urah je bila izrečena smrtna obsodba in par ur kasneje že tudi izvršena. Pred kratkim so Italijani javno obesili tega zadnjega velikega borca za svobodo arabskega plemena. Kakor so poročali italijanski listi, je moralo justfikaciji prisostvovati okrog 30.000 Arabcev iz internacijskih taborišč.
S tem bo najbrž vsaj za enkrat konec arabskih uporov. Italijanska trikolora bo nemotena vihrala po vsej Libiji. Prvi del velikega italijanskega kolonizacijskega načrta je zaključen. Italija bo lahko začela uresničevati svoje kolonijalne sanje in aktivno pro-
U8TNICA. UREDNIŠTVA,
Cadillac, Mich. — Seveda Vas lahko pošljejo na državne stroške, toda vpra&aiije Je, če boste ameli ie kdaj v Ameriko. (
VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUŽENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM
Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj,, brez vsaki; odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno.
Vloge obrestujemo po 4°/o
Sakser State Bank
•i OOtOANDl BTBKET ilMM "
NEW YORK, *. X.
f *i
-t*.
t;
TT
.A.
2A DOM slepih v ljubljani.
E. Ivetz. Bayon, Tex., $1.00. Denar sprejeli in pa homo iz ročili na pristojno mesto.
T'prava O. X.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo
Konec medenih tednov je, ko preneha ona povešati oči in začne dvigati glas.
Dandanes je jako trda za delo. ("'lovek vzame vse, kar dobi, pa naj je plača še tako majhna.
In zgodilo se je, da je potreboval tovarnar čuvaja.
Majhen slaboten možiček ga je prišel prosit, naj ga vzame.
Tovarnar ga je pogledal od glave do nog in rekel :
—	Zdi se mi. da ne bo nič, prijatelj.
—	Zakaj pa ne?
In tovarnar mu je pojasnil: — I Mi potrebujemo človeka, ki se ne J boji ne Boga in ne hudiča, ki spi z odprtimi očmi, ki je napiam ( slehernemu nezaupljiv ter je pri vsaki najmanjši priliki pripravljen skočiti komu za vrat.
—	Aha — se je oddahnil možiček. — Torej takega človeka potrebujete/ Počakajte malo, bom svojo staro pripeljal. Ona ima vse te lastnosti. Njo boste gotovo vzeli.
Naročite ga pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 West 18th Street New York City
Tz Washingtona prihajajo večkrat poročila, da sč~bo Hoover slednjič vendarle zavzel za izdelovanje in prodajo dobrega piva in lahkih vin.
Vsako tako poročilo je po par ur pozneje označeno kot neresnično.
Vse kaže, da vlada ne bo priporočila nobene izpremembe v pro-hibiciji.
Prijatelj, ne udajaj se praznemu upanju in ne čakaj iz Washingtona nobenih tri- ali štiri-pro-centnih dobrot.
Obupati ti pa navzlic temu ni treba.
si žejen in če zahrepeniš po močnejši pijači kakor je voda, stopi k barber ju, čevljarju, krojaču, v lekarno, restavracijo ali trafiko, pa boš dobil za primeren denar žganja, vina, piva in sploh toliko najraznorstnejše pijače, da jo boš le s težavo prinesel domov.
*
Zadnjič sta dva newoyiska roparja vprizorila v enem dnevu tri roparske napade, pa sta zaplenila vsega skupaj samo šest dolarjev.
In nazadnje sa bila se aretirana.
Pa naj se kdo reee, da dandanašnji niso Blabi časi.
■E
GLAS ^ 1 n*l
SAR
ODA
■" t
NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 6, 1931 •"'i' ' ' ■ ■ ■
THE LARGEST SLOVENE DAILY la O.
ZLOČIN IN KES
(Poixkus dušeslovne študije nor matnega požlgalca.)
Zadnji pogostni požari so me smrtnega -greha. Običajna višina spomnili pogovora, ki ga je imei te vsote je enodnevni zaslužek de-kmalu po vojni moj dobri prijatelj lavca. Ista vscta, odtujena revežu, ? cdliinim teologom iz Dunaja. Ne' je večji greh. kakor če gre na roda bi niti oclalei kaj namigaval o vaš bogatina, krivcu ali krivcih sedanjih poža-j — Vem, prečastiti, tla presoj:* rov, hcžem le prinesti nekaj psi- moralka greh in povračilo po žepu
lialoških momentov, ki so tudi po-gostoma soodločujcči pri zločinu požiga.
Z znanim odličnim teologom, do-ccntom dunajske univerze sva sedela v vlaku in čitala časnike, Ki so poročali o celi seriji požarov v okolici Welsa na Gornjem Avstrijskem. Pogovor se je seveda sukal ckrog zločina in greha do-žiga.
— Čudno se mi zdi naključje, --sem povzel besedo, da so bili pred
oškodovanca, vendar sodim, da je dvajsettisoč šilingov že vsota, ki daleč presega vsako mejo. ..
—	Pa se vseeno motite, gospod; — je vzkliknil svest si svoje zmage učeni gospod. — Kdo pa plača teh dvajset tisoč šilingov zavarovalnine?
—	Zavarovalnica, seveda! — sem ,}ikr3 pripomnil.
—	Baš to ni resnica! Zavaroval- j nmo plačajo deset in desettisoči j zavarovancev s svojimi premijami.
vcjno prav tako pogosti požari, ka- Na posameznega pride komaj del
kor so sedaj po njej, med vojno pa je bil požar redka prikazen. Pred vojno so bili krivi požarov vedno oiroci. Prav med vojno pa so bili otroci prf prezaposlenosti žensk s kmctskim delom skoro brez vsakeg i nadzorstva, pa vendar niso povzročali požarov. Pomanjkanje vžigalic je nastopilo šele proti konci?
šilinga. Ker ne znese pri posameznem odškodcvancu odtujeni zne-rek nit-i enega šilinga ni to v nobenem primeru smrtni greh in zato tudi ni treba vrniti zavarovalri-ne, ki jo je sprejel požigalec od zavarovalnice. Kaj ni to tako jasiio, da razume vsak otrok! — je za-zmagoslavil učeni teolog.
vjjne in ni moglo biti razbremenilno dejstvo proti otroškim poži- j ~ Dcbrc žmate V3e to Pognano, torn. Nehote £e ujame človek pri! samo Iepo va3 Prosim. - kje je pa mi,H. Č2 niso kaki posestniki sami j pokcra za 7ločin P°ži8a' ~ se:n i:až.gali svojih slabih domov, da si
zgtade, ko potegnejo zavarovalnino, boljša poslopja. Kaj pravite pa vi iftto, preiartlti?
—	Dd neko mere utegnete imeti prav. Nobena tajnost dušebrižniške-fa poklica ni dejstvo, da primeri požiga lastnega poslopja niso baš redki, — ml je pritrdil teolog.
—	Poznam do neke mere globine človeške duše, zato me vaše priznanje n! preveč presenetilo. Hude zlečine vr«e ljudje, da zadostijo svojemu materijelnemu ugodju. Toda kaj pomaga verniku, če izvrši požig in potegne zavarovalnino! Po krivici jo Je potegnil in jo mora povrniti, da mu je greh odpuščen.
Skoraj pomilovalno me je pog'e-dal učeni teolog: — Motite se, so-spsd! Moralka ne zaukazuje povrnitve zavarovalnine, čeprav si jo je pridobil požigalec na krivičen način z zažlgom lastnega Nolde-ja poglejte!
vrtal zvedavo naprej.
— Kes, združen z naloženo pokoro v obliki molitve in dobrih del izbriše greh sam in njegove nasledke!
Pcmaknil sem se bližje k sopotniku: — Dobro poznate nauke in. navodila. Jaz sam sem v mladosti i vse to preštudiral in se mi je zde- j la zadeva prav tako jasna, kakor se to zdi danes vam. Poslušajte, prosim, prečitati! S tridesetimi leti sem prevzel od staršev zadolženo | pc-setvo. Slabe letine, uime in ne- j sreče jim niso pustile, da bi po-1 pravljali poslopja, tako da so ka-: zale vse strehe rebra in je prosil j en vogal drugega: drži ti, jaz bom spustil! — Zavarovano je bilo poslopje za primerno vsoto. Ker sam dobro poznal našo moralko in sem računal na dobro srce sosedov, sen; zlezel v neki nočni pomladni silni nevihM na skedenj in sem polil ne-dor a.'kaj slame s petrolejem. Naključje I je hetelo, da je prav tedaj urezalo
Neverjetno sem razprl oči: —j v jagned. ki je stala tik ob sked-
Nemogoče! Dvajset tisoč šilingov nju. Brž sem podpalil in na mah potegne požigalec krivične zavaro- ! je buknil rdeči petelin na streho valnine in ni božje postave, ki b. j ter objel, preden smo se prav za,-mu ukazovala, da jih vrne. Saj to. vedii, še hišo in kozolec. Prihiteli
porabiti nisem mogel. Minila je zima in prišel je čas velikonočne spovedi. Tiste dni je bilo na deželi še vedno prav potrebno izpolnjevanj e tega verskega predpisa. Nič kaj mi ni šla od rok tista spoved in sem mečkal sem ter tja z naštevanjem grehov. Naš stari gospod župnik je bil pameten mož. pa je začel vrtati po vzroku moje zadrege. Nazadnje sem vendar priznal svoj greh — požig lastnega tic -ma. Hudo se je razhudil dobri spod in mi je našteval vse mogoče posledice mojega zločina: lahko bi pogorel še sosed, opekel bi se do smrti človek itd. Glede vsega tega sem imel mirno vest in mi je naposled naložil izpovednik obilno pokoro: vse leto vsak dan en del rožnega venca, in me je pozval, naj se kesam, nakar mi je dal odvezo. Vse do sem je šlo v redu. Ko pa sem slednjič začel moiti kesanje, se mi je prikazal moj novi ponosni dom v duhu in sem ga bil od srcu vesel, ter kar nisem mogel obuditi kesania. Kdo bi se pač kesal, če pride na lepem do novega doma. V vseh teh tridesetih letih, ki so minili od mojega zločina, sem neštetokrat govoril s teologi o tej zadevi, toda do danes nisem ?r:šei do tega, da bi se kesal. Zelo pametno je zgrajena vaša moralka. toda napačna je, ker slani na mali pomoti: Noben duševno zdrav človek se ne more kesati početja, ki mu j s prineslo dovoljeno korist. Kaj pravite (pa k temu, prečastiti?
Prav nič ni bil v zadregi učeni teolog: — Gospod, svetujem vam, da se obrnete na zdravnika za duševne bolezni, ker sodim po vaših besedah, da bolehate na kverulan-stvu. Naša moralka je izgrajena na človeškem razumu za duševno zdrave ljudi.
Bil sem premagan in sva in^ica-la vse do Payerbacha, kjer je teolog izstopil. Jaz sem pa primerjal dvoje pameti: moralko s kesom brez povračila in kazenski zakonik s petletno ječo in povračilom brez kesa. Spoznal sem, da je slednja pamet boljša in sem vrnil z obrestmi po krivici pridobljeno zavarovalnino. Za pet let ječe sem si sam odpisal trideset let duševnih bojev.
(Janko Kač.>
bi bila naravnost nagrada za greh: Teolog se je nasmehnil moji o-gortenosti. — Se enkrat vas zatrjujem, gospod, da se motite. Pač ne poznate katoliške moralke. Re-stltutdjl (povračilu* so podvržene le tiste vsote, ki dosegajo neko višino, določeno od časa do časa za odtujitev imetja, spada pod pojn:
so sosedje in gasilno društvo, dc. smo spravili živino in ljudi na varno. Niti sanjalo se ni nikomur, da gro za požig. Dobro sem računal. Brez oklevanja so mi izplačali zavarovalnino. Vsa srenja mi je pomagala zgraditi do zime lepo hišo in gospodarsko poslopje. Nabral sem žita, krme in lesa, da še vsega
STRAH HOHENZOLLERNSKE HIŠE UMRL
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3*78
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
lXa svojem posestvu v Krojan-kah na Pruskem je umrl v starosti 66 let princ- Leopold Friderik Pruski, tik preden je zapel boben zadnjemu ostanku njegovega nekoč ogromnega imetja. O njem je svet v raznili časih mnogo gt>-voril, mnogi so se nad njim zgražali — najbolj pa člani bivše nemške eesarske rodbine.
ŽH v zgodnji mladosti so imeli dvor in sodnije ž njim dosti o-pravka in čeprav je bil po svoji ženi svak cesarja Viljema, se je javno spri ž njim in njegovim dvorom. To si je lahko privoščil, sa je bil izredno bogat, najbogatejši med vsemi Hohenzollernci sploh in je v Berlinu imel dvor, ki ni po sijaju v ničemer zaostajal za cesarskim dvorom.
S svojim vedenjem si je ustvaril neštevilno sovražnikov, naj-boj pa ga je sovražila njegova žena, ki mu je nekoč celo ušla. Cesar je takrat nastopil, diktiral mu je hišni zapor in je stavil predlog, da ga radi .slaboumnosti razdedinili. Princ se za te odredbe in predloge enostavno ni zmenil, kakor se ni zmenil pozneje za svetovno vojno, ki se je ni udeležil, češ, da je on ne vodi.
Ob polomu je na njegovem knežjem gradu v Glienickeju prva zaplapolala rdeča zastava in podal je izjavo, da se je v krogu cesarske hiše čutil vedno za nosi-telja meščanske misli. Toda kmalu je zašel v spor tudi z republiko, ker se je "drznila" zapleniti tudi njegova posestva. Iz Lugana, kamor je odšel, je vodil s prusko
"Daj mi Lucky Strike Vsak Čas"
"Moje grlo {e zelo važno zame. Nikakih rezkih dražljajev za vas. Daj .mi Lucky Strike Vsak čas. In potrepljaj se pro rami za novi cellophancki ovitek s tabom, ki omogoča zavojček tako lahko odpreti."

Dorothy Mackaill je is+o+alco očarljiva in živahna osebnost v resničnem življenju, kot v vlogah, ki jih igra. Pazite na Dorothy v njenem prihodnjem First National Picture, "Varna v Peklu." Niti enega dolgočasnega trenutka ni v katerimkoli First National's slikah, v katerih nastopa to Mackaill dekle.
Ta LUCKY tab! Mokrotno-Varen Cellophane. Močno Zaprto - Vedno Pravilno. Edinstven Humidor Zavojček. Zip — pa je odprto! Ali vidite pritrjen iktab" vrhu zavojčka. Pritisnite polovico s svojim palcem. Obdržite drugo polovico. Preprosto. Hitro. Zip! To je vse. Edinstveno. Zavito v cellophane, ki je varen proti prahu, mokroti in bacilom. Čisto, zaščiteno, lepo SVEŽE! Kaj more biti bolj moderno kot LUCKIES* izboljšani Humidor zavojček — tako lahko za odpreti! Dame - LUCKY tab je zaščita za vaše prste.
It's toasted"
ZožžHo Vošegg grlo- -proti dražljajem—proti kaliju
In Mokrotno-varen Cellophane Obdrži ta "Toasted" Okus Vedno Svež
NARAVNAJTE — The Lucky Sfr.ke Plesni OrkeUer ink torek, četrtek
in iolfoto "zvtctr po B. C. otnrc~ju
*Ali je ugotovilo
Miss Mackaill plačano ?
Morda vas bo rani« malo izvedeti, d« Miss Mackaill ni dobil« niti c*nta zanj. Mist Mackaill kadi LUCKY STRIKE cigareta i« 6 lat. Upam* da bo ta objava itfo-tako dobrodošla nji in First National, njenim producerjem, kot je njeno odo-brenje LUCKIES došlo nam.
««
ropr .19«. The An.rrici® Tobaiio Co.
Napravljene iz najfinejšega tobaka — smetane mnogih letin j - samo LUCKY STRIKE nudi zaščito grla potom posebnega "TOASTING" procesa, ki vsebuje uporabo Ultra Violetnih Žarkov — proces, ki odpravlja gotovo pečenje, hudo zdražljivost, ki je naravno navzoča v vsakem tobačnem listu. Ti izgnani dražljivci niso navzoči v vasi LLiCK^r STRIKE! "Zunaj so. zntonr morejo hiti notri T' M ittiltt, vo su Ll~C KIES~ vedno rnif" za vt!~;< zrlo.
IZZA KULIS
pa se je. <la so baš oni krogi, ki so takorekoč uživali najvišje za- j upanje, prvi prelomili svojo pri- j v<m1xio sego. Aretacije generalov dokazujejo, da je v avstrijski armadi mnogo gnilega.
Dunaj, 17. septembra.
IIeimwehrov.ski prevrat postaja za Avstrijo eini dalje bolj neprijetna zadeva. Razkriva namreč marsikaj, kar se je doslej na eni strani samo domnevalo, na
drugi .strani pa oporekalo. Že do- še bolj interesantno je politi« , sedanja preiskava, ki se po sodbi 1 nc) ozadje. Splošno je znano, da je!	..
socijalno-demokratskih kn.gov predstavljala Heimwelir bojno S,,tl s,M,;mJ1	' k"
j po njihovem mnenju mnogo pr«*-vee popit^tlijv napram .^ocijalnim demokratom. 1/ gotovih dejstev j>«i sklepajo. <i;t j.- šlo v >tvari z;i mnogo ve«'-. Dr. 1'trimer je hil j>«> mnenju, ki v ilimajskih krogih prevladuj'*, samo slamnati mož. z«i katerom s«* -kriva habsburška kamarihi. Habsburški monariii>ii -o bili v zadnji dobi z«-lo aktivni in obstoja v*li-vrjetu« >t. da -o hoteli izkori-
ANASTAZIJA CAJKOVSIC UMOBOLNICI
demokratskih sicer ne vrši z ono vnemo, ki bi bila potrebna in v interesu Avstrije koristna, je pokazala, da ne gre pri nedeljskih dogodkih samo za pustolovščino neprevdar-nega eastihlepneža, marve«" »la so v vso zadevo zapleteni m n opri višji politični in vojaški krogi. Že številne aretacije generalov, raznih grofov in prononsiranih Habs-burgovcev dokazujejo, da je šlo za velikopotezno akcijo, ki pa se je ponesrečila samo vsled nesposobnosti onih, ki bi jo bili morali izvršiti. iXi bila nobena tajnost., da ima Heimwehr mnogo pristašev v avstrijski vojski, vendar pa si je bilo težko misliti, da bi vodilni vojaški kropi, ki jim mora biti obramba države najvišja naloga, mogli aktivno sodelovati pri taki prevratni akciji. Izkazalo
organizacijo meščanskih soeijal-
cev. to je onega krila klerikalne i .
..	j sega
stranke, ki stoji pod vodstvolil
prelat JSeipla. Prelat Se i pel je na
madžarskega mini-t n-krga
predsednika srrot'a liethlemi. ki
..... . se je pred približno štirimi tedni drugi strani znan prijatelj bivše ,	...
. ' . , , dalje easa mudil na posestvu se-
cesarice Zite 111 eden izmeti «*lav-
Anastazija Čajkovska, ki je la. da je carjeva hči Anastazij; se je čudežno rešila pri osmi carske družine, je dolg0 biva Berlinu. Njeni pokrovitelji so natisnili posebno knjigo v za n-j njenih zahtev po carskem jmt< resnieijo svoje rile. V to zvezo m- ženju. Toda na ponovnih se: spravlja tudi nedavno poset biv- j tih Čajkovske z osebami,
poznali carsko družino, so to ugotovili, da prav slabo obv ruščino. Zaradi tega je zanimanjt
nilt zakulisnih voditeljev avstrij-
škili
irhist
o v.
državo neštevilne procese za ta posestvt in jih večinoma tudi dobil. Predlog pruskega finančnega ministra, da bi ga postavili pod kuratelo in ga razdedinili, je končal s prinčevo zmago.
Toda česar mu niso mogle pobrati nobene oblasti, ne cesarske ne republikanske, mu je pobrala la inflacija in gospodarska kriza. Milijoni so skopneli drug za drugim, umrl je kot lastnik nekih malih posestev in še tem poje, kakor rečeno, boben.
Znano je. da je pred meseci dr. Sei]H*l dolgo potoval po inozemstvu in da je pri tem večkrat po-setil tudi cesarico Žito ter imel sestanke z raznimi krogi, ki se zavzemajo za po v rat ek Habsburža-nov in za obnovo avstro-ogrske monarhnje. Pred približno enim mesecem se je naposled dr. Seipel ustavil na Tirolskem. Tam so se vršili, kakor je sedaj, nepobitno dokazano, skoro neprestano tajni sestanki heimwehrovskih voditeljev, ki so imeli z dr. Seiploni posvetovanja in konference. Pri Seiplu so se često sestajali vsi glavni voditelji nedeljskega prevrata dr. Pfrimer. Starhemberg in drugi. Nobenega dvoma ni. da je dr. Seipel dobro vedel, kaj se pripravlja, in v gotovem delu avstrijske javnosti so prepričani, da je baš dr. Seipel duhovni oče vsega pokreta.
'Pravi cilj heimwehrovske revolucije trenutno še ai nesporno u-gotovljen. Aretirani prevratniki seveda odločno oporekajo, da bi imeli kake druge cilje kakor samo izpremembo režima, ki da je
j daj aretiranega grofa Stuer«_rhkii.
Že takrat >•• j.* govorilo. d;t pri-1 . . . . | pravljajo monarhisti odločilno
akcijo, ki naj bi se pri<Vl;i v Avstriji in končala v Ibulimpešti.
V krščansko socijalnih krogih si seveda sedaj na vse načine prizadevajo. da bi to zvezo med Pfri merjeni in Seiploni zabrisali ter psujejo prevratnike z liberalci in svobodomiselni. toda Seiplova "Reiclispost" jih vendarle ne more popolnoma zatajiti ter jih kljub vsej blamaži. ki so jo doživeli. še nadalje zagovarja. Dočim vsi. drugi listi soglasno obsojajo Pfrimerjev prevrat, ki bi lahko povzročil silne zmešnjave, piše "Reiehspostda se ti ljudje ne smejo soditi kot navadni zločinci. češ da so idealisti v službi domovine. Socijalno demokratska "Arbeiter Zeitung" napoveduje, da bo "Reichsposti* s senzacjional-nimi razkritji enkrat za vselej zavezala jezik.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
Cajkovsko nazadovalo. Ostal skoro brez sredstev, zapustiti j« rala dragi berlinski sanatori. naposled prav rada odšla v Yck. kamor jo je povabila z m narjem Leedsom poročena hči ga izmed velikih knezov. Po mesečnem bivanju v tej bogat ši je razočarala Čajkovaka tu dozdevno sorodnico in jo m« zapustiti. Oblasti so celo hotele kovsko izgnati iz Amerike, a za njo nepričakovano zavzela jonarka Jennings, ki jo je h pohceriti.
Toda v zadnjem času je pi kazati vedno bolehna 'Anasts znake duševne bolezni. Zaht je od slehernega obiskovalca, pred njo pokleknil in jI po roko. Ko so jo nekoč povabi odličen ples, je zahtevala, di brzojavili prireditelji po angl ga prestolonaslednika, češ, bilo pod njeno častjo plesati z gimi navadnimi smrtniki.
Razen tega je Čajkorska dob no stradala: zavrnila je vsako no. ker se je bala, da je zai Ijena po sovražnikih. Zato jb j rala Mrs. Jennings poslati v za umobolne, kjer so zdtamtt javili, da je boieaen nesrečne ske neozdravljiva.
"QUI NARODA"
NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 6, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
ČAKAM TE!
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Zm Glas Naroda priredil G. P.
I
33
(Nadaljevanje.)
Godba je igrala ljubko, zibajoče melodije.
Spretni natakarji .so brez šuma v črnili oblekah stregli elegantnim gostom in pritajeno smejanje in govorjenje je bilo glasnejše kot pa zvenenje kozarcev in ropotali je krožnikov.
Avgustov večer je bil čarobno lep in prijeten. Sedeli so ob ograji- terase, od koder je bilo videti cesto, ki so jo razsvetljevale svetilke banke, ki je bila nasproti hotela.
Z izgubljenimi očmi j«' gledala Silva predse, medtem ko se je Gabriela živahno razgovarjala z grofom in je izražala svoja mnenja o gostih in raznih dogodkih preteklega dne.
—	Poglejte vendar, gospod grof, — vzklikne Gabrijela, — ona dva para v turistovski obleki! Kako žene vzdihujejo pod težo svojih nahrbtnikov! — Nehote se strese, — Ne morem razumeti; boljše ne iti na letovišče! — Oblastna poteza ji je sparila obraz.
—	Ako pa kd<» nima denarja, da bi si privoščil vse prvovrstno, Gabrijela ! — pripomni Silva nekoliko ponižno spoininjajoč se svojih sedanjih razmer.
—	Tudi .srednje poti so, Silva! Ivdor si more dovoliti tak izlet. ima še vedno toliko denarja, da bi si mogel naročiti v hotel eno obleko ali pa bluzo. Samo pomisli, ako vidiš jutri te ljudi v galeriji slik ali kakem muzeju; to Je vendar nemogoče. Za mesto se mora človek vendar drugače obleči kot pa za gore.
Oba para sta se radovedno vstavila na cesti in sta radov<«lno ogledovala elegantni hotel. Po kratkem premisleku se odločita in prideta do vhoda.
—	Za božjo voljo, menda vendar ne bodo! — govori razburjeno Gabrijela. — Te dame z nahrtniki pa imajo korajžo!
Silva, ki je sedela ob ograji, je čutila, da ji sree divje polje, kajti v eni dami z nahrbtnikom je spoznala gospo profesorico Til-čerjevo iz Alsberga in enem gospodu njenega moža.'
Kaj, ko bi jo zagledali in nagovorili.' To je morala na vsak na-tiu preprečiti. Obrne se k grofu, toda prepozno; spoznali so jo.
Presenečena obstoji pred verando ena dama in zakliče:
—	Ali vidim prav.' Vi ste tukaj, gospa profesorica? Hej, mož, saj ne tekaj tako okoli! Pridi vendar sem! — kliče za svojim možem. ki je že z drugimi hotel iti dalje. Ta. tako odličen hotel so si hoteli pogledati samo od zunaj. — Kako presenečenje! Naša draga gospa doktor Hammerjeva!
Zopet sp obrne k Silvi: — Pozdravljeni, gospa doktor! To presenečenje mi kar ne pre iz glave!
—	Saj ste vendar vedeli, gospa Hammerjeva, da gremo v hribe. Itili smo v celjski dolini. Ahenskem jezeru. Tegerskem jezeru, sedaj pa bomo zadnje tedne počitnic obiskali še Monakovo in okolico.
Gabrijela je kihala za servijeto; grof Ludorf je resnega obraza kadil svojo cigareto. Silva se je borila s solzami, ko je gledala na to postavo v platneni obleki; njeni z žeblji okovani čevlji so ropotali na trdem tlaku.
Ali gospa profesorica ni opazila, kako mučno je bilo za Silvo to srečanje? Najbrže ne. kajti brez najmanjše zadrege je pogleda-da v gostilniško sobo in ni niti najmanj opazila, da so jo od vseh strani gledali in se ji posmehovali.
Medtem pride njen mož k njej. Proti Silvi stegne svojo veliko, koščeno desnico in stisne ter strese nežno Sil vino roko. ki mu jo je ponudila le proti svoji volji.
—	Spoštovanja gospa doktorica! Zelo me veseli! Kje pa je moj dragi tovariš?
—	M oj mož je ostal v Starenberjru. — odprovori Silva s stisnje-Mni ustnicami. — med tem pa sem si jaz v družbi dragih prijateljev dovolila poslušati opero *'Tristan"v monakovskem gledališču.
Sil vina dolžnost je bila vse navzoče med seboj predstaviti. Gospa profesorica se globoko prikloni pred grofico in komteso Gabri-je lo ter grofom Ludorfom. Dame so bile ledeno hladne. Pri sosednjih inizah so se gostje na tihem smejali temu prizoru. Toda samozavestna gospa profesorica se ni čutila ob hladnosti navzočih niti v najmanjši zadregi.
—	Zakaj pa vaš gospod soprog ni prišel z vami ? On. ki tako ljubi glasbo, pa opusti tako lepo priložnost. Tega ne razumem!
—	Slučajno ni tako prišlo.
—	Da. seveda! Nekdo mora ostati pri malem Andrejčku! In vaš soprog je vedno tako skrben. Na tein bi si marsikdo lahko vzel zgled. •— pravi, obrnivši -se k svojemu možu.
—	Kako pa je vendar z mojim prijateljem, dr. Hammerjem? Ali se je dovolj odpočil. — vpraša profesor.
—	O. da. hvala! — odvrne Silva kratko.
—	Ali boste jutri še tukaj, gospa doktorica? Da? Potem bomo mogoče še nekaj ur skupaj. Ogledati si hočemo še narodni muzej in slikarsko galerijo. Ali vas je mogoče poklicati na telefon? Kje stanujete ?
—	V hotelu "Letni časi" .Toda o svojem času ne morem odločevati. gospa, ker sem gost gospe grofice, — odgovori Silva.
—	O, tako! Potem pa se vidimo v Starenbergu. Pojutršnjem bomo tam. Mogoče mi hočete dati naslov vašega stanovanja? — prosi profesor z enakomernim glasom.
Po sili je morala Silva vstreči prošnji profesorja. V svoji ročni torbici je iskala svoj zapisnik in svinčnik, pa vedno pripravljeni grof Ludorf ji ponudi svoj zlati svinčnik in kos papirja, kar je Silva sprejela z bojazljivo zahvalo.
—	Tako, gospod profesor! — S tem da gospodu Tilšerju za-zeljeni naslov. V svoji planinski obleki z "brado planinskega kozla na klobuku je profesor izgledal zelo smešen.
—	Hvala! Zdaj pa gospode ne maramo več motiti. Pojdi, mo-žiček gremo! Tudi jaz sem že lačna, — odloči gospa Tilšerjeva; — v Starenbergu pa nam boste več povedali o "Tristanu".
Silvi ponudi roko čez ograjo; njenim zvedavim očem ni ušla Silvina lepa obleka in tudi ne stvari, ki so bile na mizi; pol izpraznjeni kozarci šampanjca in razne sladkarije. Ali pa je opazila, da so se ostali gostje izognili podaje rok in so samo hladno prikimali c glavo?
Podkovani čevlji so konečno odmevali dalje.
Nemirna je sedela Silva; nepopisno jo je bilo sram svojih prijateljev.
Po kratkem, toda pomembnem odmoru vpraša Gabrijela: — Silva, ali so to celo tvoji bližnji poznanei?
—	Da, profesor Tilšer je na isti gimnaziji kot moj mož, — je trii Silvin pritajen odgovor.
—	No, potem pa hvala!
Mlada go«pa se ni mogla več zdržati; vzdihujoč glas ji je pri-M iz grla.
—	Za božjo voljo, Silva, nikar si tako ne vzemi k srcu! So namreč selo čudni ljudje na svetu. In zdi se mi, da se je dama z na-hrbtnico cisto zadovoljno počutila v svoji koži. Saj tako zadovoljen *utia je napravila na mene.
—	Smiliš se mi Silva, — govori grofica in boža njeno roko ter ji prigovarja, da se pomiri. Vse ne bi bilo tako slabo, ako se ne bi bil grof Ludorf tako vznemiril; pred njim pa se je čutila tako zelo ponižano in ž njo tudi nj^n mož. Izgledalo je kot bi se bilo vse zaklelo proti njej, da ji napravi njeno življenje neznosno.
S pogledom, katerega ni bilo mogoče razumeti, zre Ludorf na molčečo Silvo. Kako ga je veselil ta mali dogodek. Zdelo se mu je, da mu je mlada gospa postala tem bolj dosegljiva. Toda niti besede ni o tem pripomnil. Natakarju nekaj naroči in v kratkem so .itale pred damami lepe breskve.
—	Spominjanj se, komtesa, da ste danes opoldne zelo radi Imeli breskve; mogoče vam bodo tudi sedaj teknile.
Gabrijela je bila nad to pazlijvostjo zelo ganjena in iskreno se mu zahvali. Mučni dogodljaj je bil skoro pozabljen. Toda ni ga pozabila Silva; misel na njo je razgrevala in kljuvala v njenem srcu.
(Dalje prihodnjič.)
me bi bilo v trenutku konec. A zdi se, da se takšne reči dogajajo le "mladim" zvezdam v zvezi s spremembami materije v njih notranjosti. Naše dobro solnce pa je že staro in moči mu polagoma pešajo.
SOLNCE DIHA
Italijanski astronom Armelini trdi na podlagi svojih opazovanj in prejšnjih opazovanj njegovega tovariša Respighija, da se premer solnca veča in manjša in sicer periodično tako, da dela vtis, kakor bi solnce dihalo. Teh sprememb s prostim očesom sicer ne moremo ujeti, pač pa s finimi instrumenti, ki so znanstveniku na razpolago. Če so opazovalci ne motijo znaša sprememba stotinko solnčnega premera in to ni malo. Znaša namreč okrogl0 14,000 km ali znatno več nego ves premer zemeljske krogle.
Kaj je vzrok temu pojavu? Pojasni se nam v precejšnji meri, če zvemo, da znaša njegova perioda, kakor je dognal Armelini, 11 do 13 let, in če se spomnimo, da se ta perioda krije precej točno s periodo pojavljanja znanih solnčnih "peg ", iz katerih izvirajo neznansk0 visoki snapi "protuberanc'7 izpuhi j aji žarečega solnčnega vodika. Ta zveza med spremembo solnčnega premera in periodo peg bi dokazovala, da se godijo v notranjosti solnca ogromni prevrati.
Poznamo celo vrsto daljnih :ie-premičnic, pri katerih se kažejo takšni pojavi "dihanja" ali "pul-zacij", kakor pravi astronom, a vse večji meri nego pri našem solncu. Njih površina se pri tem tako poveča — kakor površina dihajočili prsi — da so znatno svetlejši nego ob času, ko se manjšajo. Tudi tu opazujemo veliko pravilnost spremembe: pri nekaterih zvezdah traja perioda malo več nego 24 ur, pri drugih spet mnoge mesece. Iz velike oddaljenosti bi napravilo naše solnce bržkone tudi vtis takšna "spreminjajoče se zvezde", čeprav bi bila sprememba precej neznat-
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Posloiajmo se vsi brez Izjeme te stare in stanovitne domače banke.
na in bi njena perioda trajala precej dolgo, namreč 11 let.
Solnca so krogle žarečih plinov in težko je ugotoviti vzrok, ki jih pripravlja do dihanja. Vzrok je lah ko vnanji in soroden s tistim, ki v zvezi s privlačnostjo meseca u-činkuje na pojav zemeljske pliire in oseke. So solnca, ki imajo poIe?j sebe temnega, torej našim očem nevidnega ogromnega trabanta, nekakšno ugaslo solnce, s katerim kroži v svetovnem prostorju. Privlačnost tega trabanta bi na žareči zvezdi lahko povzročala spremembe njene površine in svetlobe, skratka dihanje. Naše solnce sicer nima takšnega temnega sosolnca, vendar izvršujejo neko privlačnost na njegovo površino njegovi planeti sami in nekateri učenjaki menijo, da nastajajo viški pojava solnčnih peg tedaj, kadar si stoje Zemlja, Venera in Jupiter blizu na isti strani svetovnega prostora. Toda v novejšem času se nagibajo u-čenjaki k naziranju, da so vendarle zapleteni pojavi v notranjosti solnca vzrok njegovih pulzacij.
Nekaj pojasnila za to nam daje pojav tako zvanih "novih zveza", neznatnih in celo nevidnih neure-mičnic, ki zažari j o preko noči v o-gromni svetlobi, a kmalu spet u-gasnejo. Najznamenitejša zvezda te vrste je bila tista, ki jo je videl za-žareti v novembru 1572. slavni a-stronom Tych0 de Brahe v ozvezdju Kasiopeje. Bila je tako svetla, da so jo videli še v belem dnevu. Posebno lepe nove zvezde so se v našem času pojavile 1. 1901. <v Per-peju) 1. 1918. (v Orlu) in 1. 1925. na južnem nebu v Slikarju. Prej s0 menili, da izvirajo ti pojavi od trčenja dveh zvezd v svetovnem prostoru, a kakor je pokazal Hart-mann na primeru nove zvezde v Slikarju 1. 1925. gre za eksplozije zvezd. Ta zvezda se je preprosta "razletela". Nje notranji pritisk je povzročal, d(a je žareča plinasta krogla zrasla v vsaki sekundi skoraj za 150 km. dokler se je ni površina dobesedno raztrgala in so brizgnile iz nje silovite mase plinov in začele krožiti okoli glavnega telesa. Na višku je bila^novi zvezda v Slikarju 60,000 krat svetlejša nego v normalnem stanju. Še silovitejši je bil pojav pri novi zvezdi v Orlu. katere premer je bil ob koncu preko 200krat večji nego pred katastrofo!
Nekaj podobnega čeprav v zelo skromnem obsegu, je dihanje našega solnca. Kaj pa, če bi si to kdaj poželelo posneti vzgled svojih tovarišic iz 1. 1572., 1901., 1918. itd.? Življenja na Zemlji in Zemlje sa-
Ah
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava "G. N."
POZOR, ROJAKI
Iz naslova na lista, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" m Sta urno nb
članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin
COLORADO
Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftl* Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA Indianapolis, Louis Banich
ILLINOIS
Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet. A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch Waukegan, Jože Zelene
KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
j MINNESOTA
] Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich
MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj
MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA
Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle
OHIO
Barberton, John Balant, Joe HiS Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, Math Slapnlk, Frank Zadnik
Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kunrše NUes, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton Kikelj
OREGON Oregon City. Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakSe Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč. Louis Zupan čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz
Krayn. Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprivSek Midway, John Žust Moon Run, Frank PodmlUek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar
7.	oktobra:
Ber^ngaria. Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg
8.	oktobra:
Bremen, Cherbourg, Bremen
9.	oktobra:
Paxif;. Havre Olympic, Cherbourg
Siatendam. Boulogne Sur ller, Rotterdam
Koma, Napoti. Genova
10.	oktobra:
Arnerit:>. Cherbourg. Hamburg
13.	oktobra:
Vulcania, Trat
14.	oktobra:
Europa, Cherbourg, Bremen Leviathan. Cherbourg Deutschland, Cherbourg, Hamburg
15.	oktobra:
Dresden, Cherbourg, Krt-men -Aquitania, Cherbourg
16.	oktobra :
Homeric. Cherbourg
17.	oktobra:
President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg
Milwaukee. Chert>ourg, Hamburg N;jw Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
21.	oktobra:	»
New York, Cherbourg, Hamburg
22.	oktobra:
Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen
23.	oktobra:
II.- de France Havre Majestic, Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Pur Mer, Rotterdam
Augu*i»s, Napoli. Genova
24.	oktobra:
George Washington, Cherbourg. Hamburg
26. oktobra:
Bri-men, Cherbourg, lirtrai-n
28.	oktobra:
Albert hSatlin. Cherbourg, Hamburg
29.	oktobra:
Saturnia> Trst
Stuttgart, Cherbourg, Bremen
30.	oktobra:
Europa. Cherbourg, Bremen Ber«-ngaria, Cherbourg Olympic. Cherbourg
31.	oktobra:
President Harding, Cherbourg. Hamburg
Cleveland, Cherbourg, Hamburg
4. novembra:
Hamburg. Cherbourg, Hamburg
6.	novembra:
Homeric, Cherbourg
Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
7.	novembra:
America, Cherbourg, Hamburg
10.	novembra:
Roma, Napoli, Genova
11.	novembra:
■Levia-than. Cherbourg
Deutschland, Cherbourg, Hamburg
12.	novembra:
Dresden, Cherbourg, Bremen
13.	novembra:
Aquitania, Cherbourg
Majt-stic. Cherbourg
St Louis, Cherbourg. Hamburg
14. novembra:
lie de France. Havre Vulcania, Trst
President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg
New Amsterdam, Boulogne 3ur Mer. Rotterdam
17.	novembra:
Bremen, Cherbourg. Bremen
18.	novembra:
New York. Cherbourg. Hamburg
19.	novembra:
Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen
20.	septembra:
Olympic. Cherbourg	|
Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
21.	novembra:
George Washington. Cherbourg, Hamburg
25.	novembra:
Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg
26.	novembra:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen
27.	novembra:
Homeric. Cherbourg Augustus, Napoli, Cenova
28 novembra:
President Harding, Cherbourg, Hamburg
NARAVNOST v JUGOSLAVIJO
Nova jadranska orjaka
SATURNIA in VULCANIA
sta odiična med največjimi in najhitrej. šimi ladjami sveta. Uzorna služba vas čaka. Uljudni, pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej.
Odločite se za potovanje vnaprej!
VULCANIA ' 13. oktobra	14. novembra
SATURNIA 29. oktobra	3. decembra
| Katerikoli agent vam bo rezerviral kabino
COSULICH LINE
! 17 Battery Place	New York
h0LLANDamerica;l|ne
t N OA
Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Yeendam
ST A PRI i J C BLJ ENA PARNIKA TE DRFŽUE
HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA
JUGOSLAVIA
preko Rotterdam ali Bouloane-su'--Mer
Potovanje s parnikl Holland-America Line pometija udobnost, domaČe rai-loloženje. neprekosljivo kuhinjo in postrežbo. Znižane cent-. — Zu podrobnosti vprafiajte svojega lokalnega agenta all —
HOLLAND AMERICA LINE
24 STATE ST., NEW YORK CITY
Veliko Z nizanje
Cen v in iz
JUGOSLAVIJE
potujte
OLYMPIC
9. OKTOBRA
BELGENLAND HOMERIC
16. OKTOBRA
17. OKTOBRA
Ti izleti so pod osebnim vodstvom naših priznanih potniških izvedencev
Vprašajte naše dobre zastopnike glede teh in drugih odplutij.
WHITE STAR LINE - RED STAR LINE
International Mercantile Marine Co.
No. 1 BROADWAY	NEW YORK CITY
Presto, F. B. Demshar Reading. J. Pezdirc Steel t on, A. Hren Unity Sto. in okolico. J. Skerlj. Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jo v an Willock. J. Peternei
UTAH Helper, Fr. Krebs
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Joe Koren
Sheboygan, John Zorman
WEST AT.T.T.S Frank Skok
WYOMING Rock Springs. Louis Taucher Dlamondvllle, Joe RollcL
Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda":
Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50.
New York City je |7. celo leto.
Naročnina sa Evropo le 17. sa celo leto.