.1»""
e*t<*
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61.,posamezna številka 1 liro.
Leto V.	Štev.	lO
Oktober 1926
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
VSEBINA:
Več proizvajati — manj uporabljati.
Živinoreja in živinozdravstvo: Belan« ska goveja pasma v naših Gorah. (M: Klavžar.) Domača lekarna v živinozdrav« stvu. (Živinozdravnik dr. R. A.)
Mlekarstvo: Centralizacija v izdelova« nju masla. (Anton Pevc.) Velikost in teža tolminskega sira. (Inž. J. Rustja).
Sadjarstvo: Naprava novih sadovnja« kov. (Dr. P. Vallig).
Poljedelstvo in vrtnarstvo: Setov ozim« nega žita. (Inž. Pegan.) Čilski soliter ali amonijak? (Inž. P.) Odbirajmo najlepše koruzne klase za seme. — Ne trgajte ko« ruzi vrhov! (I. Vallig — Prevel inž. Pe« gan).
Vinogradništvo in kletarstvo: O upo« rabi žveplenega amonium=fosfata j,n ka« lijevega metabisulfita pri napravi belih in črnih vin. (Just Ušaj.)
Splošno znanstvo: Kemija v modernem kmetijstvu. (Fr. Magajna.)
Zadružništvo: Napredek v zadruž« ništvu vseh dežel. (Po Narodnem gospo« darju.)
Splošno gospodarstvo: Obvezna uredi« tev gnojišč. Semenski krompir. (Zadruž« na zveza v Gorici.)
Čebelarstvo: Potvorjen med. (Dr. J. Li« čan).
Tržni pregled.
Vprašanja in odgovori: 44. 5 let stara krava mi daje samo enkrat na dan mleko! 45. Ali smemo pobijati voluharje brez do«
valjenja? 46. Katero umetno gnojilo mi svetujete za pšenico? 47. Katero pšenico priporočate za naš kraj? 48. Koliko časa gori en kilovat električne luči, ki ima žarnico za 50 sveč? 49. Kedaj naj sejem z deteljo angleško ljulko, da bom imel na isti njivi še eno žetev ozimne pšenice?
Gospodarski koledar: Kmetovalec v oktobru.
Gospodarski drobiž in razno: Letošnja produkcija žita v Italiji. Obrezovanje trte in njena rodovitnost. Koliko superfosfata porabi Italija. Vojaštvo in povzdiga po« Ijedelstva. 45 kg mleka na dan.
Kdor želi lanski letnik »Gospodarske« ga lista«, ga lahko naroči pri upravi. Cena vseh 12 številk, v lepo vezani knjigi je samo 15 lir.
Mlekarne 1
Vse potrebne knjige dobite že koleko« vane pri Zadružni zvezi v Gorici, Corso Verdi 37. Istotam dobite najceneje tudi vse mlekarske potrebščine.
Cena oglasom
Stran	1 štev.	6 štev.	celo leto
1	100 L	350 L	500 L
7,	60 „	200 „	300 „
7*	40 „	120 „	180 „
7.	25 „	65 „	100 „
Širite »Gospodarski list"!
Restavracija Central
Gorica - Corso G. Derdi • Gorica
poslopje Centralne posojilnice na dvorliču
Toči najboljša domača vina: vipavska, briška, pristen kraški teran. Izborna kuhinja, topla in mrzla jedila. Shajališče trgovcev.	Lastnica
Postrežba točna. Joslplna Podgornik.
RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČEM
„illla Transalpina"
nasproti državnemu kolodvoru
Pristno domače vipavsko in briško vino, izboren kraški teran, domača kuhinja, vedno gorka jedila. - -Velik vrt.
Priporoča se
IVAN GRUSOVIN
šm
PRISTNI 11
ROPINOVEC!!
dobite vedno o Oornbergu
pri ..Zadružni žganjekuhi"
FURLANI ALOJZIJ
SODAR
GORICA - VIA ASC0LI 23
razprodaja nove in rabljene sode, vsakovrstne plavnike, škafe itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
ZOBOZDRAVNIŠKI ATELIER
ROBERT BERKA
BIVŠI ASISTENT Dr. PICHLA’ GORICA - - CORSO VERDI 36 NASPROTI ZADRUŽNE ZVEZE
SPREJEMA CD 9 - 12 IN OD 2 - 6 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH DOPOLDNE.
Pozor!
VINOREJCI
Pozor!
LEOPOLD KRALJ SODAR
Gorica - Via Lantieri in Via Cipressi 2
Izdeluje: sode, kadi, lodrice, orne (žehtarice), škafe, brentače in vsa v to stroko spadajoča dela. Sprejema popravila, po dogovoru pride tudi na dom. V zalogi ima raznovrstno novo in staro posodo.
AAAAAAAAAAAAAAAA
t 19 FMIDIAM9 f
A Zavarovalna družba proti požaru, A A nezgodam, tatvini in za življenje. A
A Generalno zastopstvo v GORICI, A A CORSO VITT. EMANUELE III. 20 A
Krajevna zastopstva v vseh občinah
A
AAAAAAAAAAAAAAA
in sin
GORICA - VIA CARDUCC! 19 (prej Gospodsko ulica) v dvorišču
Zaloga vsakovrstnih
kmetijskih strojev, čeških in nemških tovarn.
35 i
fk 0 fk
0 V fk
^Restavracija
 	pri
Treh kronah"
GORICA ™^j:arducci^i2
0»0®0»0»0»0»0B<0B®00BB<0»0B<0B!l0B!10000
fkXfkXfkKfkXfk*fkKfktofkX
Domača kuhinja. Toči pristno briško, vipavsko vino in specialiteto „kraški teran". Prenočišča za potnike. — Priporoča se občinstvu za obilen obisk
Anton Malnič.
0
» Ef 1»
Naš zobozdravnik
specialist za bolezni v ustih in na zobeh
M. U. dr. IM p™
m
&
nemšhim zobozdravnišhim izpitom za zobozdravnica in zobotehniška dela gorici, na Travniku št. ZD, 1. nad^j^
Edini zastopnik za Goriško za stolpne ure prvovrstnih nemških tovarn najnovt]-šega in nojfinej-šega sistema (se navijajo same).
JAKOB ŠULIGOJ
URAR IN ZLATAR
GORICH - Via Garducci 19 (Gosposka ulica)
Zaloga najboljših švicarskih ur .UNION' ln .ALPINA'.
1\ aj vetja zaloga vseh drugih ur z Jamstvom 2 leti Casa po naj nižjih cenah.
Vinogradniki in kmetovalci pozor! Tvrdka
VINOBGRBRIil
v Gorici Fiazza Vittoria
(Travnik) št. 4
prodaja: Amonium fosfat metabisulfit, klosterneu-burške kipelne glivice, grozdne mline in stiskalnice, robkalne mreže, kipelne vehe, kit za sode in vratca, pumpe za vino, natege in cevi iz gumija, pipe, moštne tehtnice, filtre, žveplo na azbestu, vinsko kislino, ki je ne-obhodno potrebna za na-pravljanje domače pijače, škarje za trganje grozdja, „Riparin“ (odlično sredstvo za pokvarjene posode) in druga orodja in sprave za vinorejce, sadjarje iz čebelarje.
Zaatopnlttvo Švedskih In nemških tvrdk za mlekarsko orodje. Posebnosti Ceneni In Izvrstni posnemal-nlkl za posestnike In veliki za mlekarne.
Lastnik
JUST UŠAJ
enofehntk In agronom
if*
Iffr'
m
m
P
m
m-
m
m
m
P
P
m
P
ZOBOZDRAVNIK
D p. L MERM0L39
špecijalist za ustne in zobne bolezni
ordinira v GORICI na Travniku 5/11. od 9. do 12. in od 3. do 5.
Naša zavarovalnica proti požaru
..['UNION,,!
WW	I	m
Ravnik Avgust-Gorica
Via B a r z b 11 i n i Štev. Z I. nadstropje.
MBHflmHms
Kupujte
Najpristnejše
dobite
Vinarski
TEOD. HRIBAR
Gorica - Corso Verdi št. 32
Vedno bogato založena manufakturna trgovina. Sukno za moške in ženske obleke, preproge, zavese, voščeno platno, linolej in dr. iz italijanskih, prvovrstnih čeških in francoskih tovarn. Ne veste I Tu dobite vse potrebno po ugodnih cenah! Jamči se za solidno blago - Postrežba točna 1 Cene izven vsake konkurence 1
ALOJZIJ BONNES amiZIRON ELEKTROTEHNIK
GORICA - VIA CARDUCCI I
(nasproti Montove hiše)
Inštalacija vodovodov in plinovih naprav itd. Bogata zaloga raznovrstnega električnega materijala.
ZLATI JELEN
HOTEL in RESTAVRACIJA
shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. — Pristna briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida.
m
Trgovina
manufakturnega blaga in izgotovljenih oblek
Andrej Mavrič
Gorica - Via Canducoi štev. 3 - Gorica
BDSPODflRSKI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61., posamezna številka 1 liro.
Leto V.	Štev.	lO
Oktober 1926
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
In/. Rustja:
Več proizvajati — manj uporabljati.
Tablic z zgornjim napisom v italijan* skem jeziku je mnogo razobešenih ši* rom naše dežele. Izrek je iz ust ministra skega predsednika Mussolinija, ki je z njim započel gospodarsko bitko, da bi osvobodil gospodarstvo Italije iz odvis* nosti drugih držav.
Kdor porabi vse kar zasluži, ne more imeti prihrankov za bolezen, slabe čase in za starost. Tudi svojim otrokom ne bo zapustil ničesar drugega, kot samega sebe v breme in v napotje. Kdor pa u* porablja več kot zasluži, leze gospodar* sko navzdol in končno mora priti na be* raško palico, ker nobena malha ni tako polna, da je ne bi bilo mogoče izprazniti.
Edina pot za gospodarsko povzdigo Posameznika in celega naroda je, da več Proizvaja kot uporablja. Kdor ima mno= go dolgov, se jih bo na ta način rešil, kdor pa nima dolgov, bo s prihranki Pomnožil svoje blagostanje.
Gornji izrek nam pravi, da je do bla* kostanja dvojna pot:'več proizvajati, ali jttanj uporabljati. Že kdor več proizvaja kot do sedaj in uporablja ravno.toliko kot do sedaj, si bo gospodarsko oporno* gel. Isto velja za onega, ki ne bo sicer £eč proizvajal, pač na manj uporabljal. Kdor pa bo istočasno več proizvajal in j^anj uporabljal, si bo pomagal dva* tratno.
Ali je to mogoče našemu kmetu, hrbtenici našega naroda?
Več proizvajati:	V	zadnjih
letih se je kmetijstvo v naši deželi za mnogo povzdignilo. Naš kmet danes to* liko ne trpi, kot je trpel njegov oče. Ni pa potrebno misliti, da smo dosegli vi* šek. Mnogo je v naši deželi res napred* nih kmetov, ki upoštevajo dobre nasve* te, zelo mnogo pa je še slabših kot je bil neverni Tomaž, ki ni veroval dokler ni videl. Marsikateri naš kmet vidi, ka* ko si je sosed opomogel, a kljub temu ne ubere iste poti, čeravno mu je odpr* ta. Naše poljedelstvo in živinoreja bi morala dati še večjih pridelkov in bolj* ših izdelkov, kot jih dajata sedaj najna* prednejšemu kmetu.
Manj uporabljati: Mnogo je pri nas ljudi, ki so se navadili »živeti« in se ne morejo naučiti na hude čase. Dav* ki in vsi izdatki so res veliki, a marsika* teri izdatek se pa da še vedno skrčiti. Skrčimo izdatke raje sami, kot da bi nas razmere k temu prisilile. V tem ozi* ru sicer opažamo v zadnjem času na* predek — plesi in pijančevanja precej izginjajo — toda vedno je teh nečedno* sti še preveč.
Kdor je dobre volje, ve kaj mu je sto* riti. Kdor ne živi samo za danes, temveč misli tudi na jutrišnji dan. bo svoje živ* Ijenje po tem tudi uredil. In vsi hočemo živeti tudi jutri, zato pa vpoštevajmo v življenju nasvet, ki nam ga daje zgornji izrek. Izvajanje tega nasveta je mogoče, potrebna je samo dobra volja. Glejmo, da nam je ne bo manjkalo!
Živinoreja in živinozdravništvo
M. Klavžar:
Belanska goveja pasma v naših gorah.
V	nekaterih krajih planinskega govedo« rejskega okrožja na Goriškem je vzbudil novi zakon o spuščevalnicah bikov hud odpor od strani kmetovalcev. In za* kaj? Pred vsem zato, ker se morajo žis vinorejci posluževati le takih bikov, kas tere je potrdila v to poklicana komisija, vsled česar se čutijo omejeni v prostem razpolaganju s svojim blagom in pa tudi zato, ker se jim zdi predpisana skočnina previsoka.
Kot pretveza pa služi kmetovalcem za to okrožje predpisana pasma, ki da ni za te kraje primerna, ker je za nekatere prelahka, za druge pretežka, premalo mlečna, ker so s Koroškega vpeljani biki neplodni, ker se je po njih razširila kuužna bolezen na spolovilih itd. Ne mas rajo pa priznati, da so sami krivi doses danjih neuspehov, katerih vzroki so sle* deči:
1.	Pomanjkljivo oskrbovanje živine; 2. nepravilno krmljenje; 3. pomanjkanje dobrih plemenskih bikov.
In res opažamo v teh ki a jih, da prebis vajo živali po večini v zaduhlih in za* smrajenih hlevih ter da se nepravilno krmijo posebno v prvem letu, ko so hras nilne potrebe največje.
Živinorejci se morajo prepričati, da prihajajo pasma, mlečnost, sposobnost za delo in meso skozi gobec. Za pravilno vzrejo živine treba mleka v obilju, dobre krme, otrobov, oljnatih tropin, dobrih hlevov in dobre stelje; na te začetne pojs me pa pozabijo mnogi naši živinorejci, ki jim je bolj na neumestnem štedenju nego na zboljšanju svoje živine.
Isto velja za bike. Tudi ti se nepravils no krmijo, dasi je ravno plemenjakom potrebna najboljša klaja.
Vzroki neuspehov so pa tudi bolezni,
ki so posledica neprimernega oskrbovas n j a, nezadostnega in nepravilnega krms ljcnja in posebno nezdravih hlevov, v ka« terih se razvija nebroj živalskemu zdrav* ju škodljivih glivic.
Ker pripisujejo nekateri živinorejci dos sedanji nezadovoljiv napredek v živinos reji pasmi, hočem v kratkih besedah pos jasniti, zakaj je bila določena za naše planinsko živinorejsko okrožje belanska pasma.
Že leta 1869. so se začeli uvažati v to okrožje prvi belanski biki, posebno pa v bovški sodni okraj, od koder sc je ta pasma polagoma razširila po celem bivs šem tolminskem političem okraju. Mnogo teh živali je pa bilo prodanih in se še sedaj prodaja čez staro mejo v šems peterski okraj, kjer jih zelo cenijo. Vsled vojnih dogodkov je ta živina vidno propadla, kar je dalo bivšemu gos riškemu deželnemu odboru povod, da je dal po svojih strokovnjakih na licu me* sta proučevati, kako bi se dale tc raz* mere zboljšati.
Strokovnjaka, katerima je bila povers jena ta naloga, sta si stavila pred vsem sledeče vprašanje:
Ali kaže bolj vztrajati pri belanski pasmi in jo zboljšati, ali pa jo opustiti in nadomestiti z drugo, ki naj zavzame v teku časa in z neprestanim križanjem njeno mesto?
Za slučaj, da bi se morala menjati pass ma, bi morala biti ta iz raznih razlogov rjavossiva švicarska, posebno pa:
1. ker se lahko prilagodi krajevnim raz* meram in ker zelo dobro prenaša svoja svojstva na potomce;
2. ker je prav dobra za mleko;
3. ker se vzgaja tudi v srednjem gove* dorejskem ozemlju na Goriškem.
Ako hočemo vpeljati novo pasmo, ne da bi se nam bilo treba bati neuspehov, moramo pa istočasno uvaževati najvaž* nejše okoliščine, katerim moramo zado* stiti, in sicer:
1. Naravni okoliš (tla in podnebje) mora biti le malo različen od onega izvir* nih pasem ki ju nameravamo križati.
2. Sorodnost med pasmama, ki naj se križati.
Križanje se mora vršiti z namenom, da se telesne oblike živine zboljšajo in spo* polnijo. Ako ni skladnosti med pasmama, ki se križati, bomo vzgojili le slabo vzra* ščene, malo vredne potomce, ne da bi do* segli zadovoljiv uspeh.
3. Gospodarske težkoče, ki jih je prc* magati, utegnejo biti bolj ali manj ob* čutne, kar odvisi od topografičnih raz« mer krajev ,v katerih delujemo.
K prvi točki. Rjavo*siva švicarska pas« ma je doma v vzhodni Švici, ki je izvan* redno rodovitna, bogata na prvovrstnih pašnikih in travnikih z izvrstno in obilno klajo; jezera in studenci vzdržujejo v ozračju milo in enakomerno podnebje s stalno visoko stopinjo vlage, ki jc naj« ugodnejši pogoj za pridelovanje mleka.
Dočim je naravni okoliš vzhodne Švi* ce zelo različen od onega na Tolminskem, ie ta skoraj enak onemu belanske doline, ki je le njega nadaljevanje in se v njem komaj opazijo talne, obdelovalne in pod* nebne razlike.
Zc od pamtiveka se pri nas izkoriššča* jo planinski pašniki, ne da bi jih gnojili ne s hlevskim ne z umetnim (‘nojem; oni nudijo zato živini krmo. kateri primanj* kujejo posebno fosfornate snovi. Ta krma je zelo različna od one, ki raste na švicarskih planotah in ki izvira iz pašni* kov in travnikov, ki se neprestano gno* jijo s hlevskim in umetnim gnojem. Ži* vali, ki bi jih uvažali iz teh krajev v naše gore, bi sc v kratkem času zvrgle in bi se v njih pojavila kostolomnica in rahitičnost. Proti tem nezgodam je pa bolj utrjena helanska živina, katera sc jc v teku let ze udomačila in prilagodila našemu na* ravnemu okolišu, ki jc skoraj enak izvir* ncinu te pasme.
K drugi-točki. Obstoja sorodnost med rjavo*sivo švicarsko in belansko pasmo?
Ti dve pasmi sta zelo različni; belan* ska spada k govedom kratkega, rjavo* švicarska pa k onim dolgega života. Drugo zunanjo razliko opazimo na barvi
dlake in smrčka: ena je enakomerno rja* va ali siva in ima črn smrček, druga je pa rdeče cikasta in ima rožast smrček. S kri* žanjem teh dveh pasem bi izpodredili spakedrane živali in bi gotovo ne prišli do zaželjenega cilja.
K tretji točki. Gospodarske tožkoče, ki bi jih morali premagati, bi bile ogromne. Vasi so v naših hribih majhne in ena od druge zelo oddaljene; v nekaterih krajih traja spuščevalna doba le nekoliko mese* cev in j c treba za vsako vas, včasih za majhno skupino hiš, vsaj enega bika. Ako bi hoteli uvesti plemenjake nove pasme in ž njimi izpodriniti domačo ci* kasto, bi rabili na stotine bikov in bi mo* rali izdati več milijonov lir za njih na* bavo. Upoštevati je tudi, da manjka v srednjem govedorejskem okrožju, v ka* terem se redi rjavo*siva švicarska pasma, še mnogo čistokrvnih bikov in da bo še za to okrožje težko dobiti zadostno šte* vilo dobrih plemenjakov, potrebnih za ureditev spuščevalnic.
Iz omenjenega jasno razvidimo, da bi ne bila v naših hribih umestna prememba pasme in da bi bilo mesto tega bolje, da bi se strogo nadzirale spuščevalnice bi* kov z namenom, da se čimprej izločijo slabi plemenjaki ter nadomestijo z do* brimi.
Z uporabo dobrih plemenjakov, s skrb* no in pravilno odrejo junčkov in junic, ki se najbolj bližajo čistokrvni belanski pasmi, bomo v kratkem svojo domačo živino prelevili v belansko. Mlečnost, sposobnost za delo in hiter razvoj bomo pa v naši živini sami vzgojili z odbira* njem primernih živali.
Predpogoj za zboljšanje naše goveje živine je strogo izvajanje določil pra* vilnika k novemu zakonu o spuščevalni* cah bikov, to nam dokazujejo vse v ži* vinoreji najbolj napredne dežele, v kate* rih so že mnogo let v veljavi slični zakoni.
Domača lekarna v živinozdravstvu.
Često sc pripeti, da mora naš živino* rejec svojo živino sam zdraviti ali ji vsaj nuditi prvo pomoč, dokler ne pride živinozdravnik. V to svrho je neobhod*
no potrebno, da ima doma na razpolago zdravila, ki se rabijo pri boleznih, ki se največkrat pojavljajo.
Najvažnejša zdravila, ki pridejo tu v poštev so:
1. Glauber jeva sol, ki služi kot lahko čistilo. V manjši množini povzroča apetit. Živini, ki se je prenajcdla se da 300 do 500 gramov te soli raztop* ljenc v kamilčnem čaju. Za pospeševa* nje teka služi dobro sledeča zmes: 300 gramov Glauberjeve soli, 150 gramov kuhinjske soli, 100 gr brinjevega in 80 gramov lovorjevega prahu ter 150 gr otrobov; od te zmesi se potrosi med kr* mo po ena žlica. To zdravilo se največ* krat rabi, zato naj ga bo vedno dovolj v zalogi (najmanj 12 kg).
2. Železni vitri j o 1 (zelena ga* lica) je izvrstno zdravilo za krvne bo* lezni. Daje se na sledeči način: 100 gr železnega vitrijola, 200 gr kuhinjske so*
li	150 gr brinjevega in 100 gr kolmeže* vega prahu. Od tega se da — po veli* kosti živali — 3 do 5 žlic med krmo. Ze* lena galica služi tudi kot razkužilo hleva.
3. Ž g a n i g a 1 un razkužuje, izsu* šuje rane in jih skupaj vleče. Posipan na rane in ugnide deluje kot izvrstno zdravilo. Ni priporočljivo ga venomer — brez prestanka — uporabljati. V gor* ki vodi je zelo raztopljiv. Žgani galun v zvezi s svinčenim sladkorjem, raztop* ljen v 50 delih mrzle vode prav dobro učinkuje kot obkladek pri kožnem vnet* ju, odirkih itd.
4. T a n i n na kuhovini lanenega se* mena deluje proti driski telet ter splošno vseh domačih živali. Teletu zadostuje samo 3 do 5 gr tanina na četrt litra ku* hovine lanu, dvakrat dnevno.
5. G 1 i c e r i n se uporablja pri vnetju vimena, če je koža zelo napeta in boleča.
6. Liz o 1. To razkužilo mora imeti vsakdo pri rokah. Eno žlico lizola na 1 liter vode in najboljše razkužilno sred* stvo za rane je napravljeno. Za razku* ževanje sluznic n. pr. nožnice ali mater* nice moraš lizol še bolj razredčiti z vo* do; v tem slučaju zadostuje pol žlice na
1 1 vode. Pri uporabi lizola je treba pa* žiti, da ne pride v stik z vimenom ozi* roma mlekom, vsaj za časa molže, ker bi mleko po njem dišalo.
7. V a z e 1 i n je tudi važen kot ma* zilo.
8. Kamilice ima gotovo vsakdo v izobilju. Povžite delujejo pomirjevalno na živce in zmanjšujejo bolečine. Upo* rablja se jih pri boleznih na prebavilih, pri zadrževanju scalnice, pri hudih ko* likali (ujedi) itd. Na 1 1 čaja se stavi 10 do 15 gr kamilic. Pri konjski koliki se raztopi na čaju še 300 do 500 gr Glau* berjeve soli. Na zunaj se rabi kamilčne kopeli pri bolečih oteklinah in vnetjih.
9. Lane no olje učinkuje splošno pri boleznih na prebavilih in sicer od !4 do Va litra. Na zunaj dobro upliva me* šano z 1 delom salmiiakovca pri rdečici, izpahu in revmatizmu.
10. K o lm e že v prah se rabi pri slabem prebavljanju. Dnevno se da 30 do 40 gr skupno s kuhinjsko soljo.
11. B r i n j e v prah se da ja največ* krat konjem, ki trpijo na katarju dihal in tudi breztečnosti. V to svrho se zme* ša: 400 gr Glauberjeve soli, 100 gr bri* njevega prahu, 50 gr janeževega prahu in 100 gr Antimona. Od te zmesi se po* daje bolnemu konju trikrat na dan po eno žlico. Brinjev prah pomešan z že* lezno galico in kuhinjsko soljo učinkuje izvrstno pri vodenici.
Živinozdravnik dr. R. A.
Zadružna zveza v Gorici bo dala brez* plačno 20 posestnikom * naročnikom Gospodarskega lista čilski soliter za je: sensko in spomladansko gnojenje žita in sicer za pognojitev 500 m~ vsakemu. Kdor želi narediti brezplačen poizkus gnojenja s čilskim solitrom po navodilih, ki jih bo prejel, naj se javi takoj ured* ništvu Gospodarskega lista.
Mlekarstvo
Anton Pcvc:
Centralizacija v izdelovanju masla.
Letos je tržaški trg prenatrpan z ma* slom; dotok tujcev je manjši, promet zato medel in kljub razmeroma nizkim cenam blago zaostaja. Prva napaka ma* sla, ki se je v danih prilikah pojavila, je plesnivost, — zelene, črne, rdeče pikce plesni in gliv, ki se številčno bolj in bolj širijo in povzročjo žaltavenje tega blaga. Takoj se prično iskati vzroki ples snivosti; prvi je seveda na vrsti maslar, ki bodi vsega kriv, čeprav je lahko po« vsem nedolžen in bi vsekakor med vzroki plesnivenja moral priti zadnji na vrsto.
Trosi plesni letajo po zraku. V mle* karnah je zrak povprečno zelo vlažen in zato so razmerno vlažne tudi stene v vseh mlekarniških prostorih. Dani so vsi pogoji, da se plesnobni trosi oprime* jo sten in preidejo v bolj ali manj bujno rast, napravljajoč dnevno milijarde no* vih trosov, ki z zrakom prehajajo v smetano in iz te v maslo. Tako je tedaj že sveže maslo skozinskoz s plesnijo okuženo. Zatiranje plesnivosti masla se mora začeti z zatiranjem plesni v mle* karniških prostorih.
Geslo našega gospodarja je »lz ma> lega raste veliko«. Prični z majhno zas družno mlekarnico in če ne bo propa; dla, bo lahko kedaj velika. Mnogo naših maslarn obstoji le iz enega prostora. Podobne so človeka, ki ima dan za dne* vom in leto za letom na sebi le eno ob* leko, katero si opere šele tedaj, ko si drugi, ki so v njegovi bližini, že tiščijo nos. Naše mlekarnice prebelijo svoj prostor ali svoje prostore, kadar začneš jo črni gozdovi plesni res že preveč v oči bosti. Da so razni grmički plesni, po* s'aniezne črne plesnobne lise po stenah vzrok mnogim napakam sira in plesni~ vosti masla, to ne pade nikomur na um.
Izkušnje danskega maslarstva učijo: »Maslo se ohrani najboljše v temnem, mrzlem in suhem prostoru. Oblikovano in zavito bodi tako, da izpostavlja čim manjšo površino vplivu zraka in svetlo: be. Najboljše sredstvo proti plesni na maslu in pergamentnem papirju je moč* no soljenje zavojnin (papirja in zabojev ali sodčkov). Pasteriziranje smetane je zelo malega pomena za trpežnost masla, ako se smetana in maslo nato obdela* vata v nesnažnih, plesnivih prostorih, kjer je zrak poln plesnobnih trosov, ali čc se za izplakovanje pinje (maselnice) in masla uporablja z glivami okužena voda. To nam izpričuje osobito različna trpežnost masla, vloženega v neproduš« ne doze. (Po Boggild, Maelkeribruget i Danmark in Ibsen Mug paa Smor og Pakning, Kobenhavn 1926.)
Premotrivajoč gornja izkustva v na= šili razmerah pridemo do zaključka, da so nam za uspešno mlekarsko industrijo potrebne:
1. Postaje za smetano v vsaki vasi. Postaje razpolagajo le z grelnikom za mleko, posnemalnikom in hladilnikom za smetano v enostavnih, cenili stavbah
seveda vrhu raznega, za obratovanje potrebnega drobiža.
2. Centrale za smetano na primernih križiščih pokrajine. So to po vseh pra= vilih moderne maslarske tehnike ure je« ne in strojno opremljene stavbe, kjer se predelava mleko bližnje okolice in vsa smetana oddaljenejše okolice.
3. Skladišča v večjih trgovskih mes stih, čijih naloga je predvsem hraniti gotove količine masla v umetno hlajenih prostorih in ga po potrebi konsuma preoblikovati v željene majhne kose, kakršne zahteva detajlna trgovina.
Cilj maslarske industrije odnosno o* srednjih gospodarskih korporacij ali
veletrgovine, ki se s tem izdelkom peča, ni prodaja čim večje mase mlekarskih strojev, marveč čim boljše vnovčenje masla. Če preračunamo, koliko masla našim mlekarnam leto za letom ob ča« sih zastoja v trgovini zbog plesni in majhne trpežnosti pokvari, bomo za? nesljivo posvečali prvo in največjo pažnjo smotreni organizaciji izdelave in prodaje. Ta organizacija obstoji iz postaj za dobavo smetane, central za predelavo smetane v maslo in iz skla« dišč za prodajo masla. Aromatičnost krme v alpskih pokrajinah, ki dobi svoj izraz tudi v aromatičnosti masla, nudi v zvezi s smotreno organizacijo izdela« ve in prodaje zanesljivo jamstvo, da si blago naših maslarn izvojuje in ohrani častno mesto na vseh gornje«italskih trgih. Toda ne prezri, da je mogoče ta* ko mesto stalno ohraniti le, če moreš odjemalcem ob vsakem času postreči. Maslarska veletrgovina računa zato ved* no z gotovimi količinami trpežnega ma< sla, ki ga ob časih preobilne produkcije lahko vskladišči za čase, ko je produkti* ja manjša in konsum večji (veliki praz« niki, postni čas). Ako ta pogoj preziraš, ne računaj na stalnost na trgih!
Preglejmo nekatere točke moderne maslarske tehnike, ki nam morejo za« iamčiti izdelavo prvovrstnega in trpež« nega masla:
1. M 1 e k o. Na zdravje krav, na sna* go v hlevu in na čistoto pri molži in na« daljnem ravnanju z mlekom mora kmet« ski gospodar polagati pri maslarstvu enako pažnjo kot pri sirarstvu.
2. S t a v b a. Za zorenje in pinjenje smetane mora biti na razpolago nav« laščen hladen in bolj temen prostor. Na« dalje bodi na razpolago poseben prostor za ohlajenje zrele smetane do časa penjenja, ako nimamo posebnih zorilni« kov. Plesen v teh dveh prostorih pre« ganjamo z rednim zračenjem, da je zrak bolj suh in pa s tem, da ju dvakrat na mesec ali celo trikrat prebelimo. Na enak način je plesen tudi preganjati v ledeno«mrzlem več« jem ali manjšem skladišču za maslo.
3. Stroji. Kjer se predeluje smeta« na v maslo, mora biti na razpolago ali mrazotvorni stroj ali ledenica v zvezi z ločenimi, ledeno mrzlimi prostori po ameriškem vzorcu. Na razpolago bodi zorilnik za smetano, v katerem se more izvršiti nizka pasterizacija (do najvišje 73" C) smetane, nato hlajenje iste na zo« rilno toploto, zorenje in nato hlajenje na 6—10° C in zopetno ogretje na topli« no pinjenja. Čim manj pride smetana v stik z zrakom, tem manj se bo s ple« snobnimi trosi okužila, — prezračila se je itak dovolj že v posnemalniku, cur« 1 jan je pasterizirane po odprtem hladil« niku ji more zato le škoditi. Za pinje« nje je uporabljati edino«le gnctilne pinje (kombinirane ali ameriške pinje), da pri« de maslo do zaključenega gnetenja čim manj v stik z zrakom in svetlobo; gne« ten je na navadnih gnetilnikih zman jša trpežnost masla — izgnete sc namreč ne lc pinjenec ali pralna voda, marveč tudi nekaj plesnobnih trosov in pod vplivom svetlobe nastopa kisikanje (oksidacija) vsled gnetenja obsežnostno povečanih maslenih površin, kar se smatra za uvod žaltavosti.
4. Izdelovanje. Pasterizacija (o« sobito nizka, do 73°) in umetno kisanje ne zmanjšata prav nič naravno aroma« tičnost smetane in masla, zvišata pa tr« pežnost slednjega, zato sc maslarski in« dustriji praviloma vedno uporabljata. Maslo v zrnih se mora v pinji krepko in ponovno prati, da odteka nazadnje po« nolnoma čista voda. Pranje zrn aroma« ličnosti ne zmanjša, pač pa prepreči ski« sanje in ovira notranje žaltavenje v m a« slenih kosih med hranitvijo. Uporabljati za pranje sc sme praviloma lc prekuha« na (pasterizirana), ledeno mrzla voda.
V	sladkem maslu je dopustno 0.02% so«
li,	kar zviša njegovo trpežr.ost, ne da bi se poznalo v okusu in ki se prida maslu s tem, da zrna pred pričetkom gnetenja namočimo (operemo) v primerno slani vodi.
5. P a k o v a n j e. V majhne kose pre« gneteno maslo oblikujemo le tedaj in toliko, kolikor ga odjemalec potrebuje
Gnetilna pinja tvrdke Ahlborn v Hildesheimu, v kateri se maslo"naredi in zgnete obenem.
drobno suho soljo ali s kašnato raztopi* no soli. Pergamentni papir sc razkuži za kratek čas v vreli vodi in namaka nato najmanj en dan v slanamurji v primer* ni posodi; s takim pergamentnim papir* jem preoblečemo notranjost sodčkov itd. in stlačimo nato s pomočjo bata maslo vanj tako, da zanesljivo ne osta* ne v vsem kosu nikjer nobena luknjica; če maslo čaka več mesecev, potre* semo na dno sodčka najprvo tenko plast soli, na njo kos redke kotcnine (gaze) in na to maslo v pergamentnem Papirju — seveda enako tudi na drugi strani. Namesto pranja in vdrgnjenja s soljo se v Ameriki uporablja z enakim namenom in uspehom parafin, s katerim se s pomočjo navlaščnih strojev prevle*
Pergamentni papir za zavijanje malih kosov je istotako v vreli vodi in z na* makanjem v slanamurji razkuževati. Daj prednost prizmatičnim in ne plo* ščatim (paralelogramskim) oblikam ko* sov s popolnoma gladkimi površinami, da najde plesen iz zraka čim man j po* vršin in nikdar nobenih lepotičnih ali reklamnih vdolbin; reklama spada na pergamentni papir ali še boljše na kar* tončke.
6.	V s k 1 a d i š č e n j e. Navadna kletna toplota in vlaga pospešujeta ple* sen in s tem razkrajanje masla. Maslo zahteva pri več časa trajajoči ohranitvi prostore, kjer vlaga ne prekorači 90% in toplota ne 6° C. Maslo v njih je ved* obračajmo kakor sir v kleti, da ostane
za takojšno prodajo. Na prodajo naj čaka maslo v 25 in 50 kilogramskih ko« sih v navlaščnih sodčkih, kadicah ali žabojih iz bukovega lesa, praviloma v skladiščih pri 0" do 4° C. Pakovanje v sodčke kadice ali zaboje se izvrši ta* kole: odrgrtejo se znotraj s ščetko in vročo vodo, napolnijo za nekoliko ur z mrzlo, operejo nato še enkrat s ščet* ko in mrzlo vodo in vdrgnejo končno z
če notranjost kadic ali zabojev. Sol za* tira plesen in parafin zapira zraku do« stop skozi les do pergamentnega papir* ja in masla in s tem nastop plesni, ki zahteva zraka za raščo. Za sladko (ne* soljeno) maslo je bolj priporočljiva, to* da težje izvršljiva parafinacija zavojnin. Enako skrbno pripravljajmo tudi zabo* je za razpošiljanje majhnih kosov ma* sla, da ne bodo ie*ti povod plesnivosti.
vlaga v kosih enakomerno razdeljena. Z rednim zračenjem in beljenjem prega« njamo v njih plesen.
Mlekarne naj se zavedajo, da ne pred« stavi ja jo, čeprav samostojne zadruge, vsaka zase svoj svet, marveč da so le del celote in zato dolžne skrbeti za procvit skupne dobrine. Smotrena proizvajalna in prodajna organizacija bo donaše/la največji hasek ne le celoti, marveč tudi vsaki posamezni mlekarni kot delu celote.
Opomba uredništva: Priobčujemo čla« nek našega priznanega mlekarskega strokovnjaka, mlekarskega inštruktorja A. Pevca o centralizaciji izdelovanja masla. V njem bodo našle naše mlekar« ske zadruge marsikatero koristno navo« dilo, Na drugi strani pa vidimo v n jem v glavnih obrisih sliko naše mlekarske organizacije v bodočnosti (bolje rečeno organizacija masla), katero smo si po« stavili za cilj.
Velikost in teža tolminskega sira.
Naš tolminski sir prihaja v trgovino z najrazličnejšo težo in velikostjo. Ne« kateri hlebi so komaj 5 kg težki, drugi tudi 15. Nekateri so komaj 7 cm visoki, drugi tudi 13 ali še celo več. Ta razno? ličnost ni na mestu in trgovini samo ško« duje. Potrebno je uvesti enotnost, se« veda kolikor se da. Napraviti se pa da mnogo.
Na vsak način se da urediti vprašanje visokosti hlebov. Naš tolminski sir bi moral biti 8 do 9 cm visok, ker tak hleb lahko dozori v dobi 8 tednov, kar naše mlekarske zadruge žele, seveda, če je sir pravilno napravljen in če odgovarjajo zorilni prostori in toplota. Višjih sirov ne bi smeli delati, a tudi ne nižjih.
Vprašanje teže posameznih hlebov ni tako lahko. Zelja in zahteva trgovine je, da so hlebi kolikor mogoče vedno enaki in da ni med posameznimi hlebi preve« likih razlik. Najlepše bi bilo, ako bi bili hlebi sploh vedno enako težki.
Od koga zavisi teža hlebov? Kot je danes urejeno naše mlekarstvo, zavisi le redkokdaj teža hlebov od voditeljev mlekarskih zadrug, t. j.od odbora, tem«
več predvsem od mlekarja oziroma si« rarja samega. Malokateri odbor se briga za to vprašanje. Je nekoliko odborov, ki dajejo navodila sirarju, naj dela velike hlebe, ker se ista količina sira v velikih hlebih manj usuši nego v majhnih.
Navadno pa zavisi velikost hlebov od sirarja samega. Marsikateri sirar je v si« rarni neomejen gospodar in dela tam kar hoče, posebno ako je iz iste vasi, kjer je sirarna. V tem slučaju ima nam« reč sirar svoje zagovornike — žlahto — ki spregledajo in zagovarjajo še tako očiten pogrešek, ki ga je sirar napravil.
Večina sirarjev dela take hlebe sira, kot jim je bolj pripravno. Rezanje zasi« renca po dvigu iz kotla je sitna reč in najbolj komodno bi bilo napraviti iz vsega zasirenca samo en hleb, pa naj bo še tako velik. Z enim hlebom je sploh manj dela, ker je p_otrebno samo enega soliti, samo enega obračati itd.
Seveda napravijo tudi naši sirarji več hlebov, ako imajo več mleka, a grajati moramo to, da se za velikost hlebov mulo brigajo.
Trgovina danes odločno zahteva pred« vsem majhne hlebe. Zelja trgovcev je, da bi imeli hlebi tolminskega sira po 7 do 8 kg, le izjemoma naj bi bili večji ali manjši. Ta izjema pa velja samo za slu« čaje, ko res ni mogoče drugače, n. pr.: Ako imamo v sirarni 100 kg mleka, iz ka« terih dobimo 10 kg svežega sira, bo že potrebno, da se napravi samo 1 hleb. Ako imamo mleka manj kot 100 kg, po« tem moramo sploh napraviti samo en hleb. Ako pa imamo 120 kg mleka in do« bimo 12 kg svežega sira, potem bi že ka« zalo napraviti 2 hleba, ki bi imela po
6	kg. Ako je mleka več kot 120 kg, a manj kot 200 kg, potem napravimo dva sira, oba kolikor mogoče enaka. Ako pa imamo mleka več nego 200 kg, a manj nego 260, potem napravimo 3 sire itd. Iz 500 kg mleka oziroma 50 kg svežega sira bi lahko napravili 6 ali 7 enakih hlebov. Boljše bi bilo napraviti samo 6, ker bi potem ti siri po usušku tehtali ravno 7 in pol do 8 kg.
Sirar bi moral takoj po prejemu mle« ka izračunati, koliko sirov bo napravil.
Čim večja količina mleka je na razpo* lago, tem lažje je napraviti imenovani račun. Težko je odločiti pri majhnih koli* činah, posebno pri 100 do 130 kg mleka.
Za podlago naših primerov smo vzeli, da se dobi iz 100 kg svežega mleka 10 kg usirjenca. Ponekod dobe precej več, za* to pa bi moral napraviti sirar račun po količini, ki jo dobi v resnici in ne po zgornjih, od nas navedenih številkah. Glavno je, da skuša v resnici delati sire, ki bodo tehtali po 8 tednih 7 do 8 kg.
Dr. P. Vallig:
Naprava novih sadovnjakov.
Ne moremo zanikati, naš kmet ima precej zanimanja za sadjerejo. Saj ga k temu sili narava, ki ga obdaja in denar, ki ga prejme vsakokrat, ko prinese na trg sadje, ki mu ga je obrodilo drevje. S sadjerejo so se pečali naši kmetje v Brdih in Vipavski dolini že od nekdaj. Da, priznati moramo celo, da so bili na* ši predniki v nekaterih krajih bolj prid* ni za sajenje dreves kot pa danes njih sinovi in vnuki.
Vsako leto, ko se spravlja narava k Počitku, začne naš kmet pripravljati vse Potrebno za vsaditev novih dreves. Ven* dar ne moremo trditi, da bi bila vsa pra* vilno vsajena. Koliko napak se dela pri sajenju, koliko zanikrnosti srečamo tu včasih. Že vnaprej je vsak uspeh izklju* ven. In potem, ko je drevesce enkrat vsajeno, kdo se še zmisli nanje, razen takrat seveda, ko začne roditi in pride vas trganja. Ljudje trošijo delo in izda* iajo denar, ne da bi dosegli zadovoljivih uspehov. Mnogo naredimo za sadjerejo, joda večkrat, žal, brez pravega znanja jn brez upoštevanja pravil razumne sad* lvreje. To je slabo za sadjerejca samega, ki ne izkoristi pravilno svojega dela in slabo naloži denar, na drugi strani pa tudi trgi v Gorici in Krminu nimajo do*
Pri majhnih sirih se mnogo več usuši nego nri velikih, ker je sorazmerno več skorje. Zguba, ki nastane vsled usuška pa je odplačana v trgovini z višjo ceno, ki se jo doseže za take oblike. Poleg tega ne smemo spregledati tudi dejstva, da se manjše hlebe mnogo lažje odda nego velike, katere je potrebno ponujati. Lahko oddajanje blaga pa je glavno pri današnji gospodarski krizi.
inž. Josip Rustja.
volj blaga (dobrega) in izvozničarji se morajo truditi, da si nabavijo zadostne količine dobrega sadja.
Kmetijski urad (Cattedra ambulante d’ Agricoltura) v Gorici je začel delati propagando za razširjenje prave indu* strijske sadjereje, ki ie najbolj koristo* nosna. V prošlem letu se je naredilo nod njegovim nadzorstvom lepo število novih nasadov breskev pri vzornejših in naprednejših kmetih Goriške. Ti na* sadi so vzbudili radovednost in zanima* nje pri sosedih, ki se ne bodo mogli u* braniti prepričanja, da je ta način go* jenja breskev najboljši. Breskve, pome* šane med trtami, so prepuščene same sebi in nc morejo dati nikdar tako ve* likega pridelka. Drevesa brez potrebne* ga oskrbovanja se kmalu izčrpajo. Me* sto da bi pokazala svojo življenjsko silo v bohotni rašči, po par letih obnemore* jo. Začnejo se sušiti in kmalu moli dre* vo v zrak suhe veje.
V	posebnih nasadih nasprotno bre* skev dobro uspeva, ker je deležna vsega potrebnega negovanja, kot trta v vino* gradu. Vsa dela: obdelovanje, zimsko škropljenje z galico, priščipovanje vr* šičkov med raščo, škropljenje proti ušem, krajšanje vej, se lahko izvršijo lažje in hitrejše, manj stanejo in bolj delujejo, ker so izvršena natančno. Na posebne nasade, kjer je mnogo breskev
Sadjarstvo
skupaj, lažje pazimo in v slučaju kake potrebe (bolezni ali pod.) takoj ukreneš mo vse potrebno, medtem ko so posa* mezna drevesa, raztresena po posestvu, zapuščena in zato podvržena raznim bo* leznim.
Priporočamo zato posebne nasade breskev, narejene pravilno in z vso skrbjo, pri katerih se ne štedi z umetni* mi gnojili. Kdor hoče štediti in izbere za nasad slab prostor, ga le površno ob* dela in gnoji s skopo roko, ta slabo špe* kulira in naj nikdar ne pričakuje velikih dohodkov.
Sadjarski oddelek Kmetijskega urada
v	Gorici je radevolje na razpolago vsa* kemu, ki bi hotel narediti nov nasad po vseh sadjarskih pravilih. Stal mu bo ob strani s pomočjo in nasveti, ne samo pri napravi nasada, ampak tudi pozneje dokler bo potrebno.
Opozarjamo še enkrat, da je treba na vsak način zemljo za nasad zgodaj pri* praviti. Ne odlašajte z delom v pozno iesen, ne sadite dreves prepozno. V tem mesecu je že treba začeti s pripravo zemlje, tako da se v njej korenine do
Setev ozimnega žita.
Višje ležeči kraji imajo ozimno pše* nico že v zemlji, mnogo se je bo pa po« sejalo še tekom tega meseca. Onim, ki je še niso sejali, hočem poklicati v spo* min par nasvetov, ki so jih sicer že či* tali v »Gospodarskem listu«, vpoštevali pa najbrže ne.
Marsikateri naš kmet bere z zanima* njem razne razprave o žitni bitki in po* ročila o velikih uspehih, ki so jih do^ segli posamezniki. Ko pa pride čas se* janja, pozabi na lepa navodila, ki jih je čital in na vse dosežene uspehe, ki jih je občudoval in seje — po starem kot je sejal njegov oče. To postopanje ni pravilno, tako početje je bilo dopustno pred 50 leti, danes so časi drugačni.
spomladi dobro primejo in dobijo pri začetku rašče dovolj lahko sprejemljive hrane. V mnogo slučajih je pripisovati neuspevanje nasadov prehitri (prepo* vršni) izvršitvi začetnih del (priprave zemlje) in zakasneli saditvi dreves. Ne sadite nikdar pregloboko, niti ne prego* sto. Pri pregloboko sajenih drevesih ko* renine, ki jim je dihanje ravno tako neobhodno potrebno kot nam, ne dobi* jo dovolj zraka, posebno v težkih zem* ljah. Drevesa rastejo slabotno in dajejo majhen pridelek, če ne odumrjejo še pred prinašanjem ploda. Slišijo se ugo* vori, da je treba drevesa zato saditi glo* boko, da bi ne trpela od suše, toda v resnici usahne več dreves, ker so preglo* boko »zakopana« kot pa vsled suše. Tu* di se ne sme saditi pregosto. Po naših hribčkih mora biti razdalja od ene do druge breskve (z nizkim deblom) 41/a do 5 metrov, v dolinah pa še večja. Gosta drevesa rastejo slabše vsled pomanjka* nja zraka in svetlobe in bolezni jih na* padajo vedno v večji meri, ker so sla* botnejša.
(Iz italijanščine preložil inž. Pegan.)
Če hočemo, da nam bo zemlja dala dober pridelek, moramo paziti na tri stvari: 1. na dobro pripravo zemlje, 2. na izbiro dobrega semena in 3. na pri* merno gnojenje.
Dobra priprava zemlje.
O	pripravi zemlje velja to, kar je bilo rečeno v zadnji številki »Gospodarske* ga lista«.
Prvi predpogoj dobre žetve je v pravi čas in dovolj globoko izorana njiva. Plugu sledi brana, ki zdrobi grude in izravna površino njive. Na grudasti nji*
vi	skali manj zrn kot na oni, ki je do* bro pobranana. Tudi povzročajo velike grude, da se pšenica ne more tako lepo razviti. Zato naj brana dobro opravi svoje delo.
Poljedelstvo in vrtnarstvo
Izbira dobrega semena.
V	zadnjih letih sc je začelo pri nas ži* vahno gibanje za izmenjavo domačega semena z boljšim. Kmet je izprevidel, da naše domače seme ne more dati nikdar tako velikega pridelka, kot ga dajo raz* ne izbrane vrste. Sedaj gre predvsem za* to, da vzamemo pravo, za naše kraje pri* kladno vrsto. Končne besede o tem še ne moremo reči, vendar je večina dose* danjih poizkusov potrdila, da uspeva vrsta Gentile rosso (ki ima več raznih tipov*podvrst) v naših krajih zelo do* bro. Kdor pa hoče imeti zgodnjo pse* nico, lahko vzame drobnozrno vrsto Ar* dito. Seveda ni dobro, če imata v kakem kraju samo eden ali dva posestnika zgodnjo vrsto, ker je nevarnost, da me* sto njih ne požanjejo pšenice vrabci.
Sicer pa je priporočljiv# zgodnja pše* nica Ardito za one kraje, kjer sejejo činkvantin, ali pa ajdo, ker hitreje iz* prazni njivo.
Primerno gnojenje.
Vsakdo, ki je že sejal pšenico ve, da ji hlevski gnoj ne ugaja preveč. Če njivo dobro pognojimo z gnojem, bo pšenica polegla, če pa damo gnoja le malo, ni* smo pšenice dovolj pognojili in nam zato ne bo dala zadovoljivega pridelka.
Kako torej pravilno gnojimo pšenico?
Pšenica najbolj uspeva po detelji ali po kaki okopavini (pesi, krompirju, ko* ruzi itd.), ki je bila dobro pognojena s hlevskim gnojem. Pšenica zahteva torej kot pravimo staro moč zemlje. Ker pa je že precejšen del gnoja porabila nredhodna okopavina, moramo nadome* stiti primanjkujoče redilne snovi z umetnimi gnojili. Zato vzame* mo na 100 m2 3 do 4 kg superfosfata 1 kg kalijeve soli in po potrebi spomladi (če vidimo, da je pšenica medle, ru* 'nenkaste barve) do 1 kg čilskega so* litra. Te številke veljajo za njive, ki so v dobrem stanju, za revno zemljo je treba vzeti večjo množino umetnih gno* jil. Če pa je njiva pusta in že več let ni bila gnojena, jo pognojimo s hlevskim
gnojem in pridajmo še 3 do 4 kg super* fosfata na 100 m2, da ž njim zabranimo polog pšenice, ki bi ga sicer povzročilo enostransko gnojenje z dušikom (v gno* ju). V krajih, ki trpijo na pomanjkanju apna, trosimo mesto superfosfata vedno Tomaževo žlindro. Kjer na travnikih uspeva žlindra boljše nego superfosfat, bodo tudi na njivi boljši uspehi z žlindro.
Če torej ne gnojimo s hlevskim gno* jem, moramo vzeti vsa tri umetna gno* iila (dušikova, fosforova in kalijeva), če pa rabimo hlevski gnoj, nam zado* stujc superfosfat. Pri uporabi hlevskega gnoja ne smemo pozabiti v nobenem slučaju na superfosfat, če se hočemo ob* varovati pologa in če hočemo doseči le* po klasje s polnim, klenim zrnom.
inž. Pegan.
Čilski soliter ali amonijak?
Nešteto poizkusov je bilo narejenih minulo leto z umetnimi gnojili. Sedaj po izvršeni žetvi, ko so dognani uspehi teh poizkusov se slišijo glasovi, da je za ži* to boljše dvakratno oziroma trikratno gnojenje s čilskim solitrom, kakor pa enkratno z amonijakom ali pa z apne* nim dušikom pred setvijo. Čilski soliter se potrosi prvič s superfosfatom vred pred setvijo in drugič spomladi. Lahko sc pa spomladi trosi tudi dvakrat. Pred* nos ti jesenske uporabe čilskega solitra, ki se navajajo, so sledeče:
Čilski soliter vsebuje dušik v taki ob* liki, da ga rastline lahko takoj vsrkajo in uporabijo. Žito, ki je pognojeno je* seni s čilskim solitrom, dobi takoj v mladosti zadostno množino lahko spre* jemljive dušikove hrane. Z njeno po* močjo hitro razvije obilno število listov in se še pred zimo dobro ukoreniči in razraste. Predvsem se pozna učinek so* litra v suhih letih, ko se gnoj in pa amonijak radi pomanjkanja vlage ne moreta dovolj razkrajati (nitrificirati).
V	takih letih se razvija žito pognojeno z amonijakom le slabotno, medtem ko poscvi, ki so bili pognojeni s čilskim so*
litrom« dobro napredujejo kljub po« manjkanju vlage. Tudi pri kasno pose* janih ozimih deluje čilski soliter iz istih razlogov boljše kot amonijak. Kasni po* sevi se s pomočjo lahko sprejemljivega dušika, ki ga vsebuje čilski soliter, do* bro in dovoljno razvijejo pred zimo, ta* ko da lepše prezimijo in ubežijo nevar* nosti zmrznjcnja. Povsem naravno je, da lep razvoj žita v jeseni dobro vpliva tudi na tvorbo zrna.
To bi bile prednosti, ki jih naštevajo zagovorniki čilskega solitra. Njih raz* logi so vredni upoštevanja, zato bi bilo dobro, da bi tudi naši kmetje preizku* «iii jesensko uporabo solitra in dognali ali je boljši od amonijaka, ali ne.
Pri odmerjevanju prednosti bo upli* val seveda še en činitelj, namreč cena obeh gnojil.	Inž.	P.
Odbirajmo najlepše koruzne klase za seme.
Pri trganju koruze pazimo vedno na seme za prihodnje leto. Kako so prišli ljudje do onih izbranih vrst žita, ki jih kupujemo za seme?. S stalnim odbira* njem najboljših klasov in zrn. Tudi mi si sami lahko vzgojimo dobro dobro seme na isti način. Odberimo letos na njivi naj« lepše klase, ki so na koruznem steblu nizko nastavljeni in ki imajo največje število lepih, polnih zrn, postavljenih v popolnoma ravnih vrstah na klasini (koc*
1	ju), ki naj bo kar najbolj tanka. Te klase spravimo na suh, zračen prostor, kjer jih pustimo do setve. Pred setvijo ožurimo najprej drobno zrnje, ki se nahaja na vrhu klasa in na spodnji debelejši strani in porabimo za seme samo lepo razvita zrna iz sredine klasa. Če bomo tako po* stopali nekaj let, smo lahko prepričani, da si bomo vzgojili iz lastnega pridelka dobro seme, ki nam bo dalo tudi dober pridelek.
Ne trgajte koruzi vrhov!
Slaba navada, pravzaprav razvada, na katero je »Gospodarski list« opozarjal že večkrat, je razširjena med našimi kmeti, posebno v Vipavski dolini, nam* reč trganje vrhov in listov pri koruzi.
To delo se opravlja mnogokrat ko je rastlina še deloma zelena, predno je klas dozorel in dosegel največjo težo. Trganje vrhov in listov pri koruzi je nerazumno in negospodarno delo. Ž njim oropamo rastlino listov, ki pred* stavljajo delavnico, v kateri se tvori škrob, ki potem potuje v zrno. Trganje vrhov in listov koruze je negospodarno tudi zato ker na ta način nabrana kr* ma preveč stanc. Priporočamo našim kmetom, naj se sami prepričajo o škod* ljivosti tega početja na ta način, da na enem delu njive potržejo vrhove in li* ste, na drugem pa ne. Iz razlike, ki sc bo poznala na klasih in zrnu naj potem sodijo na škodo, ki si jo povzročajo po nepotrebnem.
Naj navedemo poizkuse, ki so bili iz* vršeni na drugem mestu in ki jasno do* kazujejo, kako škodljivo je trganje li* stov in vrhov pri koruzi.
Poizkuse je naredil profesor C. Tom* bini pri kmetijski šoli v Treviglio.
Parcela	Pridelek zrna na 1 ha	Vsled trganja manj pridelka
št. 1 na kateri niso bili	49*76 q	
trgani niti listi, niti vrhi		
Št. 2. Vrhovi trgani 29. avgusta	40 05 q	9 71 q
Št. 3. Vrhovi trgani 27. av. Usti 2. sept.	35 94 q	13*82 q
Prepuščamo bravcu, da sam preraču* na te številke v lire. Na vsak način je razvidno, da je trganje vrhov in listov pri koruzi gospodarsko vedno škodi ji* vo, ker si naredimo z zmanjšanjem pri* delka precejšno škodo, od dobljene kr* me imamo pa le majhen dobiček vsled zamudnega nabiranja. Manj škode bi imeli, če bi pustili vrhove in liste rasti in bi si mesto njih kupili enako množi* no sena.
I. Vallig. (Prevedel inž. Pegan.)
Pomni!
Kdor je kupil kako izbrano vrsto pše* nice za seme, je naredil en korak v smeri napredka, kdor si je nabavil tudi umetna gnojila, da jo pognoji, je naredil dva.
Vinogradništvo in kletarstvo
O uporabi žveplenega amoniumsfosfata in kalijevega metabisulfita pri napravi belih in črnih vin.
Uporaba žveplenega amonium fosfata in kalijevega metabisulfita je zlasti na južnem Francoskem in po nekaterih kra« jih Italije zelo razširjena in je postala takorekoč že splošna. Pa temu se ni ču« diti, ker vina, ki so bila pripravljena z do? datkom teh snovi, ostanejo celo leto zdrava in ne menjajo barve. Žvepleni amonium fosfat ima poleg svoje lastnosti, da uniči vse slabe in bolezenske kali v moštu, tudi to dobro lastnost, da pospe« suje delovanje pravih in dobrih kipelnih glivic. Poizkusi so dokazali tudi do :,/i» stopinje prirastka na alkoholu. Črna vina pa poleg tega pridobijo na barvi in le« poti pene, ki postane lepo rdeča.
To so torej v glavnem dobre lastnosti žveplenega amonium fosfata. Kalijev me« tabisulfit se pa loči v pogledu koristnosti v toliko od žveplenega amoniumsfosfata, da učinkuje samo na slabe in bolezenske kali v moštu, katere uniči, delovanje pra« vih kipelnih glivic pa ne pospešuje. V toliko je torej uporaba žveplenega amo« nium fosfata boljša in bolj priporočljiva.
Žvepleni amoniumsfosfat je tekočina komaj vidno rumenkaste barve in težja od vode. En liter te tekočine tehta pri na« vadni toploti 1220 gramov, torej 220 gra« mov več, kakor liter vode. V enem litru te snovi se nahaja 250 g žveplenega plina in 60 g dušika. Žvepleni plin uni« čuje v moštu škodljive glivice in bakte« rije, dočim pospešuje amonijev fosfat razvoj pravih kipelnih glivic. Kalijev me« tabisulfit je pa sodi podobna sol, ki vse« buje približno za polovico svoje teže žveplenega plina. Topi se v vodi in moštu. Pri topljenju se razvija žvepleni plin, ki Ha mošt vsrka vase. Rabiti smemo samo kemično čisti metabilsulfit, ki sc loči od nečistega po svoji popolnoma beli barvi.
Žvepleni amonijev fosfat uporabljamo tako«le: Najprej se določi količina groz« dja in potem se zlije na vsak stot grozdja 30 g te snovi. Na 10 stotov se izlije pri« bližno V4 litra tega sredstva. Nato se grozdje zrnasti. Ko je grozdje zmaščeno se mošt odtoči in znosi v sode. Pri tem delu glejmo na to, da se mošt kolikor mogoče prezrači. To dosežemo s tem, da ga zlivamo na rešeto in sploh ravnamo ž njim tako, da se čimbolj ubije in speni. Drugi dan se zračenje ponovi in sicer tako, da se zabije pipo v sod. Skozi to pipo se mošt toči na rešeto in zliva potem nazaj skozi veho v isti sod. To pretakanje moramo vršiti po velikosti soda od J/i do % ure. Oni vinogradniki pa, ki pustijo mošt nekoliko povreti na tropinah, ga zračijo na ta način, da odtakajo mošt iz bedna in ga zlivajo nazaj. To delajo kakih
12	ur po zmaščenju. Enako dobro je tudi tropine s kolom privzdigovati. Ko se potem kipeči mošt od tropin toči in nosi v sode, moramo skrbeti, da se pri tem močno zrači, kakor sem gori opisal. Pri črnih vinih pa, ki ostanejo več časa na tropinah je to zračenje po 12tih urah ponoviti.
Metabisulfit se rabi enako, le da ga vzamemo samo od 8—15 g na stot groz« dja. Metabisulfit prej raztopimo v vodi, ali pa moštu. Zračiti se mora enako, ka« kor je to potrebno pri dodatku žveple« nega amoniumsfosfata.
Zračenje je pri dodatku obeh snovi neobhodno potrebno, ker drugače zado« bijo lahko vina neprijeten duh po žve« plcnem vodiku, ki je podoben smradu po gnilih jajcih. Ta duh se pa lahko odpravi, če se vino pretoči v zažveplan sod, ali pa če se mu doda 5—8 g metabisulfita.
Kdor se bo ravnal natančno po teh na« vodilih, bo imel vino brez duha, če tudi bi rabil amonijev fosfat v dvakratni ko« ličini, kakor je zgoraj navedeno.
Just Ušaj.
Splošno znanstvo
Kemija v modernem kmetijstvu.
Po naukih profesorja H. F. Buttona napisal F. Magajna.
(Nadaljevanje.)
Zakaj pada produkcija mleka?
Živinorejski strokovnjaki posvečajo v poslednjih letih mnogo svoje pozornosti rudniškim ali mineralnim delom živil. Vsled nezadostnega umevanja so ljudje doslej smatrali mineralije v krmi za malo važno stvar, zdaj se uveljavlja drugačno prepričanje. Vsakemu je znano, da z ogljikom ali vodikom nc moremo nado? mestiti proteina, v katerem je glavni či= nitelj dušik. Prav tako so prišli strokov« n jaki do prepričanja, da ne moremo z nobeno stvarjo nadomestiti tistega, kar dobi žival od železa ali fosfora ali apna. Koruzo na primer smatrajo kot dobro krmo, ampak koruza ima v sebi tako malo apna, da če bi samo z njo krmili mlade rastoče živali, bi si te nikakor ne mogle zgraditi močnih kosti. Lucerna in pšenič? ni otrobi pa vsebujejo primeroma mnogo fosforja in apna in zato je to dvoje veliš kega pomena za krmljenje mladičev. Najnovejše študije strokovnjakov so po« kazale, da dobre mlekarice oddajajo v svojem mleku več fosforja in kalcija (ap? na) kot ga morejo dobiti iz svoje krme. Kadar zaloga teh dveh mineralij (fosfor« ja in kalcija) v telesu krave doseže gotov nizki nivo in je skoro izčrpana, začne množina mleka padati, navzlic najboljši negi in krmljenju. To stori previdna na« rava sama, da zavaruje kravo pred teles? nim propadanjem. Dobra mlekarica se v kakšnem letu izkaže posebno dobro in daje nenavadno veliko množino mleka. Takemu obilnemu letu sledi navadno slabo leto, ko daje krava mnogo manjše porcije mleka nego leto prej. Dobri in umni živinorejci so že davno spoznali, da zelo dobre mlekarice pogostoma rodijo jako slabotna teleta, kar jc umevno, ker
zaloga apna in fosforja je prcpičla, da bi v polni meri zadostovala za grajenje te? leta, za množino mleka in za kravino te* lesno rabo.
Važnost kemije. — Nemogoče je, da bi tukaj povdarjal ali razlagal vso velikan« sko važnost kemije v splošnem gospo? darstvu človeka. Ne morem niti povedati, kaj vse je storila za kmetijstvo in v kak? šni mizerji bi bil danes kmet brez nje. Le nekaj malega lahko omenim.
Vrednost mleka meri človek po mno? žini tolšče, ki jo vsebuje mleko. Priprosta stvar je ta preizkušnja, a vendar na pod? lagi nje izboljšuje človek svojo živino? rejo. On goji in neguje tiste krave, ki mu dajejo najmastnejše mleko in to v za? dostni množini. Take vrste, ki ne dose? žejo dovolj velikih uspehov, odstranjuje, ker ve, da bi imel od njih manj dobička. Dalje nam kemija kaže, da moramo da? jati svoji živini zadostno množino duši? kovih krmil, če hočemo, da bo mleko bo? gato na sirnini. Kmet, ki zna kemijo praktično izrabiti, bo znal z nepovečani? mi stroški doseči najboljše uspehe in to ne samo pri mlečnih kravah nego povsod v svojem gospodarstvu.
Strokovnjaki so napravili nešteto ek? sperimentov ali poskusov, da so odkrili gotovo resnico. Krmili so n. pr. mlade pujske s koruzo, kateri so dodali primer? no množino fosfatov in apna. Pujski so živeli, dorasti pa niso hoteli, čeprav so jih gojili par let. Potem so začeli zgoraj? šnji krmi dodajati majhne množine mleč? nega prahu, ki so ga dobili s tem, da so posušili posneto mleko. Kakor da bi se dogodil čudež, prašički so takoj začeli rasti in se razvijati, da jc bilo veselje. Namesto mlečnega prahu so dajali dru? gačne dodatke in posledice so bile več ali manj enake. To kaže, da koruza, nav? zlic svoji redilnosti, ni vse, kar rastoča žival potrebuje, treba ji je dati še drugih snovi.
Vsaka žival rabi v svojem posebnem času posebno hrano. Na primer kokoš kadar nese, potrebuje mnogo apnenca za* to zoblje apnenčev pesek, malto; pri nas ie apnenca dovolj, kjer ga pa ni, morajo kuram dati apna na umeten način, druga« če jim pomanjkanje tega vzbudi tako po« željenje po njem, da pojedo sproti vsako jajce, ki ga iznesejo. .
Nekateri kraji na svetu so posebno znameniti radi svoje posebne primernosti za gotovo vrsto domačih živali. Ponekod se goveja živina mnogo lepše razvija in procvita kot drugod, v tem oziru sta na primer na glasu angleška otoka Jersey in Guernsey. Nekatere doline v Arabiji so svetovno znamenite radi prekrasnih koni, ki žive tam. Tudi ljudje, ki žive v gotovih krajih, so močnejši in zdravejši nego drugod. In končni vzrok tega je odkrila kemijska znanost ki je pokazala, da v ta« kih izvoljenih krajih ne primanjkuje v zemlji dosežnega apna in fosforja. Rast« line, bogate na fosforju in apnu, dajo iz« borno hrano ljudem in živalim.
Posledica neumevanja kemije. — Gos« pod H. F. Button, vodja enega oddelkov na nevvvorški državni kmetijski šoli v Farmingdalu, Long Island, je bil leta 1915 pozvan, da naj najde vzrok, zakaj je nek i velika kmetija v južnem delu države New York postala tako nerodovitna, da jo je njen lastnik zapustil in odpotoval drugam z vso svojo družino. Button je odkril, da rečena kmetija ni bila edini za« puščeni prostor, nego da je tam pred par rodovi že stala mala vasica, v kateri
Napredek v zadružništvu vseh dežel
Izpod peresa Alberta Thomasa, rav« natelja mednarodnega delavskega ura« da, je izšlo poročilo o osmem zborova« nju mednarodne delavske konference, ki se je otvorila 26. maja 1926.
Zadružni oddelek mednarodnega de« lavskega urada podaja iz omenjenega
je vladala zadovoljnost s primernim bla« gostanjem. Potem je pa iz neumljivega vzroka vse začelo propadati, naselniki so obupali in odšli drug za drugim v indu« strijska središča. Preiskava gospoda But« tona je odkrila mnogo zanimivega. Naj« prej je našel, da je tamošnja zemlja zelo ubožna na apnu in nekdanje njive so bile povsem brez njega. Naselniki so ga s pri« delki vozili domov, niso ga pa vračali polju in tako so zalogo kmalu izčrpali. Ko se je to zgodilo niso hotele več uspe« vati detelje in stročnice in pridelano seno je bilo vsako leto slabše kakovosti. Brez detelj in stročnic je v zemlji kmalu zmanjkalo dušika in začele so hirati tudi druge rastline. Ker ni bilo dosežnega fos« forja v zemlji, so bili pridelki pšenice skrajno pičl.i Tako je šlo polagoma iz slabega na slabše. Vsled slabe krme niso imeli posebnega uspeha z živinorejo. Mlekarstvo, ki je bil do tedaj njihov glavni vir dohodkov v čistem denarju, je propadalo. Gnoja so imeli vedno manj in vedno manjše vrednosti. Namesto pše« nice so leto za letom sejali oves in ko tudi s tem ni bilo več koristi, so sejali ajdo. Polagoma so začeli opuščati bolj iz« črpane njive in črpali ostale dokler je šlo. Končno so pustili vse in se poslovili od kmetijstva za vedno.
Ko bi vedeli, s kako lahkoto je bilo mogoče ozdraviti »bolezen« njihove zemlje, bi v ondotnem kraju stala da« nes procvitajoča kmetska vas, tako pa je tam puščava in po razpadlih ostankih hiš raste trnje in robida.
poročila nekatere stvari, ki se tičejo za« družništva. In te stvari so dovolj zani« mive, da jih priobčimo tudi na tem mestu:
»Kakor v preteklih letih smo tudi v letu 1925. stali v zvezi z zadrugami, in sicer ne brez uspeha. Izpopolnili smo in na novo izdali del mednarodnega delav« skega letopisa o zadrugah ter lahko ugo«
	Zadružništvo	
		
tavljamo, da si je ta letopis končno pri* boril častno mesto med nepreglednimi knjigami o zadružništvu. Iz mnogošte« vilnih vprašanj za pojasnila, ki jih do* bivamo, smemo sklepati, da nas ljudje v gotovem zmislu smatrajo za centralni informativni urad za statistiko in zako« nodajo mednarodnega zadružnega po* kreta. Mnogokrat nas je veselilo, da smo mogli dati svoje moči na razpolago pokretu, ki si prizadeva po svoji moči, da krepi napredek mednarodne delav« ske zakonodaje.
Malokatero polje je za vzgojo in iz« obrazbo delavskih teženj tako primerno kakor zadružni pokret. Gotovo je, da zadružni pokret s svojimi različnimi konsumnimi, produktivnimi, kreditnimi in delavskimi zadrugami v znatni meri prispeva, da se dvigajo delovni pogoji in življenski niveau mezdnih delavcev.
Mednarodni delavski urad ne sme prezreti velikanskega zadružnega raz* maha, ki se je pojavil celo, ko se je z letom 1914. začela splošna kriza. Pokret obsega danes več kot 50 dežel; v čez
50.000	organizacijah je včlanjenih 35 do 40 milijonov članov. V teku zadnjih 10 ali 15 let se je število članov konsumnih zadrug v mnogoterih deželah potrojilo, tako n. pr. v Nemčiji, kjer je skoraj 4 milijone zadružnikov; ravnotako v Fram ciji in na Švedskem; na Finskem se je število celo početverilo. V tej deželi ka« kor tudi v Veliki Britaniji (4,702.868 čla« nov leta 1924.) ali v Švici je 10% prebi« valcev članov konsumnih zadrug. Kljub dejstvu da so zadružniki v pretežni ve* čini slučajev družinski očetje, smemo brez skrbi verjeti, da v teh deželah več kot tretjina prebivalstva daje na razpo« lago zadrugam del svoje kupne moči. Sedmino čaja in sladkorja, ki se porabi na Angleškem, prodajo angleške in Škot« ske nakupovalne družbe na veliko.
Na Švedskem razdele švedske zadru« ge 25% porabljenega »suhega kruha« (Spisbrod). Velikanski pomen pokreta pa nam postane še bolj jasen, če pomi« slimo, da znaša promet angleških kom sumnih zadrug skoraj 4 milijarde nem« ških mark. Velika nakupovalna družba
ima 1.800 milijonov mark prometa. An« gleška velika nakupovalna zadruga sa« ma, t. j. brez škotske velike nakupoval« ne zadruge, je največje trgovsko pod« jetje, najvažnejši fabrikant in največji veleposestnik Angleške. Razpolaga s 100 obrati v približno 40 različnih panogah obrtne produkcije; njena produkcija, ki se je v zadnjih desetih letih podvojila, je vredna okoli 600 milijonov nemških mark. Skupno je bilo v konsumnoza« družnem pokretu Velike Britanije leta 1924. zaposlenih 207.711 nastavljencev in delavcev, katerih letna plača je zna« šala skupno 512 milijonov nemških mark.
Konsjumnozadružni pokret je postal v Veliki Britaniji in^Nemčiji, na Finskem in v Franciji, na Švedskem, v Švici, na Čehoslovaškem in sploh v vseh večjih deželah važen delodajalec, ki zaposluje v svojih krajevnih, okrajnih in deželnih produkcijskih obratih znatno število mezdnih delavcev. Vsi problemi, s kate« rimi se je urad kdaj pečal, so se pojavili zaporedno drug za drugim pri upravnih svetih malih in velikih zadrug, na dežel« nih in mednarodnih zadružnih kongre« sih bodisi v obliki krajevnih, okrajnih ali deželnih kolektivnodelavskih pogodb ali pa v obliki osnutkov za mednarodne pogodbe. Splošno se priznava, da so se konsumne zadruge trudile, ustvarjati in vzdrževati za svoje osobje vzorne de« lovne pogoje. V mejah, ki jih jim do« loča konkurenca in splošna blaginja, so konsumne zadruge orale ledino za na« predek delavske zakonodaje z ozirom na delovni čas, mezde, zavarovanje, pla« čani dopust, kakor tudi z ozirom na od« vrnitev in rešitev delavskih sporov. V mnogih slučajih so zadruge na često ori« ginalen toda vedno pravičen način do« segle poravnavo med obstoječimi inte« resi, s čimer nudijo različnim oddelkom urada široko polje za opazovanje in so« cialne poizkuse.
Odkar se je omajalo svetovno gospo« darstvo in zlasti evropsko, je zadružni pokret v najrazličnejših svojih oblikah igral vlogo, katere pomena ni lahko pre« ceniti, ker je pokret služil delavskim slo«
jem in celo neposredno javnim oblastem; in to bi zaslužilo, da se popiše bolj na drobno. Ko so bile v teku voj* ske javne oblasti skoraj vseh voj skuj o* čih se in tudi nevtralnih dežel prisiljene kar čez noč, da rešijo resni in zamotani problem ljudske prehrane, so se obrnile nemudoma na konsumne zadruge za po; moč. kajti oblasti so se zavedale, da jim zadruge lahko najbolj pomagajo pri de; litvi živil in pri pobijanju draginje. Od tega časa dalje so konsumne zadruge skromno in tiho nadaljevale svoje de; lovanje. Predsednik Federal Trade Com; mission je ob povratku s svojega študij« skega potovanja pisal dne 29.novembra 1924 kongresu Združenih držav sledeče, za zadružništvo zelo laskavo pisanje:
»Zadružna mreža, ki se razteza preko celih narodov in druži vse družabne slo; je, je bila v času po vojni v mnogih slu; čajih najtrdnejši temelj za obnovo in razvoj trgovine in industrije, brez kate; rih bi bile nekatere gospodarske refor; me sploh nemogoče.«
Najbolj pa se je uveljavil vpliv za; družništva v deželah, ki jih je gospodar; ska kriza zadela najtežje.
Zlasti v teku zadnjih let se je poka; zalo, kako eminentne važnosti so zadru; ge. Njih vzgojna vrednost na gospodar; skem in socialnem polju kakor tudi dej; stvo, da je zadružna misel pritegnila na; se velikanske množice članov, so pripo; mogle k temu, da se danes zadruge v vseh svojih oblikah vpoštevajo povsodi,
Obvezna ureditev gnojišč.
Med raznimi odredbami, ki imajo na« •Tien povečati produkcijo (proizvajanje), je sprejel ministrski svet tudi naredho o obvezni ureditvi gnojišč.
Širom cele Italije in tudi pri nas so kmetska gnojišča večinoma prosto leže; ča. ncobzidana. Solnce pripeka na gno;
kjer gre za zastopstva interesov, za raz; lične izvedeniške komisije kakor tudi za javne ali občegospodarske obrate. Tako se pripravlja n. pr. na Čehoslovaškem zakonski načrt, ki predvideva možnost, da se ustanove poleg trgovskih in obrt; nih zbornic tudi zbornice konsumentov; v Avstriji so zastopani organizirani kon; sumenti v posebnih komitejih za pre; sojo gospodarskih vprašanj pri delav; skih in nastavljeniških zbornicah. Ena; ko je poleg zastopnikov trgovine, indu; stri je in dela dovol jen zastopnikom kon; sumnih, produktivnih in poljedelskih zadrug dostop k vsem obstoječim in na; meravanim mestom javnega gospodar; skega vodstva (Amortizacijske blagajne za javne dolgove, upravni sveti pri obra; tih, katerih nacionalizacija se je že iz; vršila ali pa se namerava izvršiti, uvozni uradi za nekatera obče rabljena živila itd.). Iz istega vzroka smo pozdravili med člani pripravljalnega odbora za mednarodno gospodarsko konferenco društva narodov tudi prisotnost dveh zadružnikov, gospe Freundlich iz Av; strije in gospoda Oerne s švedskega.
Poleg zvez delodajalcev in delojemal* cev si bo zadružništvo prizadevalo, da sodeluje pri skupnem delu mednarod; nega delavskega urada za gospodarsko obnovo na podlagi spoštovanja pred pravico do dela in na podlagi pravično; sti napram delojemalcem. Zadružništvo je trdno poroštvo za varnost in na; predek.	Po	Narodnem gospodarju.
jišče, kokoši ga razbrskavajo, dež izpira iz njega najdragocenejšo snov: dušik in kar šc ostane kmetu od gnoja je malo več vredno. V mnogih slučajih izgubi gnoj celih 50 odstotkov na svoji vred; nosti.
So kmetje, ki pridno naročajo umetna gnojila, gnojišče pa pustijo zanemarje; no. Kaj naj sodimo o takih ljudeh? Greh
Splošno gospodarstvo
je in malomarnost, zametovati domač gnoj in kupovati za drag denar umetna gnojila.
Ministrski svet je, upoštevajoč ogrom« no škodo, ki jo trpi poljedelstvo vsled nerazumnega ravnanja z gnojišči, nare« dil načrt o obvezni ureditvi gnojišč in mu tudi dal obliko zakonskega odloka. Objavljen je bil ta odlok v uradnem li* stu od 24. septembra 1926 pod štev. 1605. Iz omenjenega odloka povzamemo na kratko:
člen 1. Vsi hlevi, v katerih se redi ves lika živina (konji in govedo), bodo mo« rali biti preskrbljeni v dobi 18 mesecev po objavi tega odloka z gnojiščem iz ne* propustne tvarine in z greznico za teko* če odpadke. Kdor bi v tej dobi ne ure« dil gnojišča, zapade globi od 300 do 1000 lir.
Člen 2. Spodnji del gnojišča bo moral biti zidan. Ravno tako bo morala biti neprodušno zidana tudi greznica.
Člen 3. Gnojišča in greznice bodo mo> rale biti vedno držane vredu. Prestopki se bodo kaznovali z globo 300 lir, v slu* čaju neposlušnosti se bo globa podvo« jila.
Člen 4. Kjer se nahajajo hlevi pome? šani med hišami, ki so zidane gosto ena blizu druge bodo morale preskrbeti ob« čine v dobi enega leta po objavi tega odloka napravo enega ali več skupnih gnojišč in greznic, ki bodo morale biti oddaljene od hiš najmanj 500 m. Stroške za napravo gnojišč in greznic bodo mo« rali nositi lastniki živine, kar bo obči* na od njih izterjala, vzdrževanje skup* nih gnojišč in greznic pa bo pripadalo občini.
Člen 5. Posebni občinski pravilniki bodo predpisovali navodila, katerih se bodo morali držati kmetje, ki se bodo posluževali skupnih gnojišč. Razen tega bodo vsebovali občinski pravilniki tudi kazni za prestopke.
Člen 6. Prestopke proti temu dekretu bo ugotavljalo tehnično osobje Kmetij« skih društev, nadalje okr. živinozdrav« niki, gozdarji, občinski in poljski čuvaji.
Člen 7. Vse omenjene osebe bodo pre« jele kot premijo polovico kazni, ki jo
določa pričujoči odlok za prijavljeni prestopek. ■
Ureditev gnojišč je brez dvoma ne« malega pomena za državo in velike ko« risti za kmeta samega. Vprašanje prak« tične rešitve pa je zelo težko, ker naleti na razne ovire, lina izmed največjih je slabo gospodarsko stanje našega kmeta. Brez pomoči od strani države si bo kmet le s težavo uredil gnojišče, ker nima za to potrebnih sredstev. Druga ovira je naprava skupnih gnojišč v gosto nase« Menih vaseh, kot so naše, kjer so vse hiše »na kupu«. Če bi bilo skupno gno« jišče 500 m od hiš bi morale nekatere vasi narediti k njemu most čez vodo, pri drugih, ki leže v ozki dolinici, bi pa mo« ralo biti gnojišče visoko na strmem po« hočju hriba.
Kot vidimo bo morala prestati o'o« vezna ureditev gnojišč precej ovir. Ker pa zahteva to ureditev korist države in kmeta bi bilo želeti, da bi se vprašanje kmeta bi bilo želeti, da bi se čimprej povoljno rešila.	Inž.	Pegan.
Semenski krompir.
Še nekaj poročil o semenskem krompirju.
Na podlagi poročil, ki jih jc priobčil zadnji Gospodarski list o uspehih s se« menskim krompirjem, so se oglasili ured« ništvu osebno in pismeno še nekateri kmetovalci. Priobčujemo tudi njihove po« datke, da bo slika popolna.
Batuje: Dodatno k našemu zadnjemu poročilu javljamo, da jc bil pridelani krompir v splošnem zelo debel. Dobili so se kosi ki niso tehtali manj od 1 kg. Sa« mo razraščen je preveč, česar pa ni za« krivile seme, ampak vreme.
Kanal: Krompir je kazal najlepše, iz« kopavanje pa ni bilo kaj veselo, ker jc zelo mnogo gnilega in tudi v kleti gnije bolj kot domač. Upam, da bo doma pri« delano seme boljše.
Šmarje: Od nas smo poslali poročilo o jugoslovanskem krompirju zelo zgodaj, zato stoji v Gospodarskem listu, da jc delal krompir dolge niti z majhnimi
krompirčki. Ko smo ga kopali, niso bili majhni krompirčki ampak prav debeli krompirji. Edino to veliko napako imajo, da zelo gnijejo.
Kostanjevica: Nekateri pravijo, da Vaš krompir bolj gnije kot domač. Pri nas to ni resnica. Gnije sicer tudi Vaše seme, vendar v manjši meri kot domače.
Kaj pravimo mi k tem poročilom?
Gotovo je, da ponekod krompir zelo gnije, kot se pritožuje dopisnik iz Kanala, toda temu ni krivo seme.
Kot dokaz služi potrdilo vseh onih, ki so imeli krompir v lažji zemlji. Ni čuda, če po letošnjem deževju krompir gnije v večji meri, to je bilo vedno. Mogoče je pa tudi, da so nekateri posestniki zane« marili naša navodila, ki smo jih dali v marcovi številki pred sajenjem krompir« ja. Vprašajmo se, ali smo se držali orne* njenih navodil; ali smo narezali krompir že par dni predno smo ga sadili; in kako smo ga sadili; ali ga nismo morda položili sveže narezanega na hlevski gnoj, na kas terega smo pometali doma vse ostanke lanskega zgnilega krompirja. Dalje se vprašajmo, ali ga nismo mogoče spravili pred sajenjem v klet ravno tja, kjer nam je lani gnil krompir, ne da bi bili tla do* bro počistili in razkužili. Najbrže bo nas šel marsikdo od tistih, ki jim krompir gnije, v teh vprašanjih tudi deloma odt govor, zakaj jim gnije v tako veliki meri. Je pa tudi na zemlji mnogo ležeče. Jav« ljen nam je slučaj, kjer so izkopali na neki njivi skoro polovico krompirja gni« lega, na drugi njivi 50 korakov od tam pa je bil gnil le malokateri.
Naročajmo semenski krompir.
Najboljši dokaz, da je krompir iz Ju« goslavije (Gorenjske) res dober za naše kraje in da v normalnih letih, ki niso tako deževna kot je letošnje, tudi izvrst« no uspeva, so nekatere vasi v gorenji Vi« Pavški dolini, ki so že pred petnajstimi leti dobivale semenski krompir iz Go« renjske in so bile ž njim vedno zado* vo'ljne.
So pa nekateri kraji, po večini na Kra« su, ki so navajeni na rdečkast krompir
rožnik. Ta krompir so Vipavci že večkrat poskušali, toda večji del zavrgli. V kraš« ki zemlji pa uspeva izvrstno. Da bi ustre« gla tudi tem krajem, je sklenila Zadružna zveza v Gorici nabaviti prihodnjo po« mlad tudi večje količine rožnika iz Sta« jerske.
Razen tega hoče pomagati Zadružna zveza tudi Goriški okolici, ki potrebuje predvsem zgodnjega krompirja za trg in izvoz. Seme domačega zgodnjega krom« pirja je vsled zadnjih mokrih let zelo slabo, ker je v veliki meri podvrženo gnitju. Zgodnji krompir pride iz Nem« čije in sicer koncem oktobra. Nemški krompir bo prvovrstno izbrano semen« sko blago, ki se je gojilo pod nadzor« stvom državnih strokovnjakov, prosto vsake bolezni.
Naročila pošiljajte na naslov: Zadruž« na zveza v Gorici, Corso Verdi 37. V na« ročilu navedite točen naslov, železniško postajo in vrsto krompirja, ki jo želite. Priporočamo, da naročate v večjih sku« pinah, ker boste dobili večje količine lah« ko naravnost na Vašo postajo in boste imeli veliko manj sitnosti in stroškov. Kjer je zadruga«članica Zadružne zveze v Gorici, priglasite se pri njej; če ni za« druge, lahko zbira naročila županstvo, ali pa vzamete iz svoje srede enega, ki bo naročila zbral in jih odposlal.
Če hočemo doseči, da bo prišlo spo« mladi blago v vse kraje pravočasno, mo« ramo vedeti že sedaj, koliko približno potrebuje kak kraj semenskega krompir« ja, da se pošiljanje primerno uredi. Po« zivljamo zato vse zadruge in zasebnike, da čimprej zberejo naročila iti nam jih pošljejo. Ni treba čakati, dokler se pri« glasi zadnji naročnik, sporočite nam le približno množino, ki jo boste rabili. Sta« ra navada je, da ko pride blago, bi ga še marsikdo rad kupil, ki ga ni naročil.
Kdor želi nemški najzgodnejši krom« pir, naj pošlje naročilo najkasneje do 10. oktobra, ker se bo krompir uvozil že kon« cem oktobra. Spomladi je pravočasen do« voz iz Nemčije vsled nevarnosti zmrznje* n ja nemogoč.
Zadružna zveza v Gorici.
Čebelarstvo
Potvorjen med.
Iz raznih vzrokov propada čebelarstvo v mnogih deželah. Na Saksonskem n. pr. so našteli 1. decembra 1925. 52.558 čebelz nih družin, dočim so jih pred enim letom našteli 90.000. Nazadovanje znaša torej skoro 90%. V celi nemški državi je bilo
l,	1925 1,530.000 čebelnih družin, leta 1922 pa 1,830.000 čebelnih družin. Povprečno je nazadovalo čebelarstvo v zadnjih treh letih po celi nemški državi za 100.000 čez belnih družin.
O enakih neuspehih prihajajo glasovi tudi iz drugih držav. Zatorej ni čuda, da so se špekulant je lotili med potvarjati. Iz Amerike in tudi iz Švice prihaja na trg tak potvorjen med, takozvan planinski med ali ameriški med iz Valparaisa. Ohoz je je neka mešanica iz sladkornega škroz ba, glukoze in sirupa, torej potvorjen med. Pred uživanjem takega medu svarijo zdravniki iz zdravstvenih ozirov. So pa ti umetni proizvodi dobro sestavljeni, tako da se jih težko loči od pristnega medu. S tem da dodajo sladkorju iz pese razne kisline, kakor iz vinskega kamna in soli, se je posrečilo spremeniti pesni sladz kor v sadni sladkor, tako da ima umetni med skoro vse sestavine pristnega in v istem razmerju. Le po duhu in okusu ga zamorejo ločiti strokovnjaki. Da bi se to
otežkočilo, se dodaja umetnemu medu tudi nekoliko pristnega medu. Tako se skuša vsaka sled med pristnim in ponaz rejenim medom zbrisati.
Gre pa tu za veliko sleparijo občinstva, ki kupuje ponarejen med za pristnega. Pravi med je le tisti, ki prihaja iz rastlinz skega soka in ki ga nabirajo čebelice v voščenih celicah.
Dognalo se je tudi, da je ponarejen med človeškemu zdravju, pa tudi čebelam naz ravnost škodljiv. V sled tega naj pazijo Čebelarji sami, s kakim medom krmijo svoje čebele.
Po navodilu dr. pl. Planta se pristnost medu preizkusi na ta način: Segreje naj se v steklenici 2 žlici medu in 6 žlic alkoz hola (vinski cvet ali špirit). Zmes naj se dobro pretrese in pusti nekoliko stati. Pristni med se popolnoma stopi v alkohoz lu, dočim se pri potvorjenem medu naz pravi bela ali motna gošča na dnu, to je dekstrin, ki se ne raztopi.
Tudi pri nas bo vsled slabe letine letos premalo medu. Gotovo pa se bo pojavil po trgovinah v velikih količinah in še celo po zelo nizki ceni. Ze ta prenizka cena ne priporoča pristnosti medu. Posebno pazimo na pristnost medu, ki ga damo bolnikom in si ga zato poskrbimo pri zaz nesljivih čebelarjih. — Dr. Ličan. (Po Deutsche lil. Rienenzeitung 1926 št. 8).
Tržni pregled
Tržni pregled.
Žita: V inozemstvu se je cena pšenici nekoliko dvignila, v Italiji so pa ostale cene večinoma nespremenjene. Inozcm* ska žita so v Italiji deloma padla v ceni, kar je posledica večje vrednosti italijan* ske Hre. Cene v Milanu so naslednje (za q pri nakupu vsaj 10 vagonov):
domača pšenica L 203 do 208 inozemska	»	210
koruza domača inozemska oves rž
ječmen
» 110 do 120 » 110
» 130 do 135 » 145 do 150 » 140 do 145
Na naših domačih trgih stane argen« tinska koruza okoli 110 do 116 L za q pri odjemu celih vagonov.
Različne moke večinoma izginjajo iz prometa in kmalu se bo dobila povsod enotna moka (pšenica mleta na 82% = iz 100 kg pšenice se dobi 82 kg moke in 18 kg otrobi), ki bo stala okoli 280 lir za q.
Krma:	Po celi Italiji je v zadnjem
času padla cena senu, ker se je povsod pridelalo mnogo otave. V naši deželi so cene različne, in sicer od 25 do 40 L za q. V ostalih pokrajinah so sicer cene mnogo višje, a padajo.
Otrobi stanejo okoli 100—110 L za q, oljnate tropine pa od 135—140 L franko tvornica.
Živina: Trg z živino je v splošnem po celi Italiji zelo mrtev, tako za klavno živino kot za prašiče ali teleta. Ponud« ba je mnogo večja nego povpraševanje in cene v ostalih pokrajinah še vedno lezejo navzdol.
Kot je trg v ostalih pokrajinah, tak je tudi pri nas. Le redko katera odra« ščena žival doseže višjo ceno od 4 L za kg žive teže. Za teleta se doseže 6 do
7	L za kg, kar zavisi predvsem od teže. (Pri nas kupujejo teleta največ za Trst, kjer mora plačati vsako tele 63 L užitni« ne.) Sodeč po ceni prašičev v ostalih po« krajinah Italije, ne bodo pri nas poseb« no dragi.
Vprašanje št. 44: Imam 5 let staro, dru« gače dobro kravo, ki mi da mleko komaj enkrat na dan. Poskušali smo že več reči, pa vse nič ne pomaga. Prosim za Vaš nasvet.
Odgovor: Vzroki, da krava ne mara dati mleka, so lahko različni. Predvsem pride v poštev vnetje in razne druge bo« lezni vimena. Vneto vime lahko takoj
Vino: S 4. oktobrom je začela na sploš« no trgatev po celi Italiji, ki bo izpadla slabše nego lansko leto, a vendar boljše kot se je prvotno pričakovalo. Dobra bo kakovost vina. Cena grozdju za mošt je različna, v srednjem pa okoli 100 do 120 L za q.
V	naši pokrajini ima najboljši pride« lek Istra, kjer se plačuje navadno črno grozdje po 90 do 120 L za q.
Zaloge starega vina so v splošnem ze« lo majhne.
Mle;ni izdelki: Izvoz mlečnih izdelkov je sedaj zelo majhen. Maslo notira v Milanu 18 L za kg, v ostalih pokrajinah so pa cene različne. Kjer je velika proiz« vodnja sira in kjer skrbe predvsem za sir ter je maslo postranskega pomena, se dobi maslo tudi po 13 do 15 L.
Pri nas ima tolminsko čajno maslo ce« no 18 L za kg, navadno kmečko maslo pa
13	do 15 L. (V Trstu se lažje proda kmečko maslo kot mlekarniško, ker vlada med prebivalstvom mnenje, da je čajno maslo le redkokdaj pristno, mar« več da mu je primešana margarina.)
Tolminski sir ima ceno 8.50 do 9.50 L za kg.
Umetna gnojila: Precej živo je po« vpraševanje po Tomaževi žlindri, ki sta« ne v podrobni razprodaji okoli 55 L pod« laga 18%). Podrobna cena superfosfata je okoli 35 L za q, amonijev sulfat 170 do 180 L, apneni dušik okoli 145 L, ka« lijeva sol 80 do 85 L.
spoznate, ker je vroče in otečeno. Tako vime je treba takoj zdraviti, najboljše po nasvetu živinozdravnika. Je pa lahko vzrok mnogo enostavnejši. Nekatere krave imajo po sescih mnogo bradavic. Če molzemo tako kravo s samim stiska« njem, je popolnoma mirna, če pa pride v roke osebi, ki ima navado sesce vleči, postane nemirna, ker ji nategovanje po« vzroča bolečine. Vsakokrat, ko hočemo
Vprašanja in odgovori Q:
kravo molzti, začne prestopati in brcati, ker se boji bolečin, zato se pusti molzti samo takrat, ko jo mleko le preveč zatiš* či, navadno po enkrat na dan. Mogoče ima Vaša krava razpokane sesce in se zato ne pusti molzti. Poglejte! Razpokane sesce mažemo z vazelino, pa tudi lahko z maslom.
So pa lahko še drugi vzroki za to na* pako. Vem za slučaj, ko je prišla dobra krava v roke revežu, ki ji ni mogel dati dovolj krme. Ker je bila dobra mlekarica je očividno hujšala. Nazadnje je pričela postajati pri molži nemirna in se ni pu* stila molzti. Dobijo se krave, ki dajo mleko le teletu. Če hočemo tako kravo molzti, moramo dati k nji najprej tele, da mu mleko »spusti«, ga potem odstra* niti in kravo hitro pomolzti. Ta razvada je razširjena posebno v Bosni. Pomagajo si na ta način, da dajo kravi »lizati« po* soljene otrobe ali kako drugo stvar pred* no jo začnejo molzti. Včasih to pomaga, včasih pa tudi ne. S silo se ta napaka ne da odpraviti nikdar. Nekatere krave ima* jo to napako že od vsega začetka, ko so se prvič otelile, in sicer brez vsakega vid* nega razloga. Tako kravo je najboljše prodati.
Primerjajte! Eno ali drugo bo najbrže veljalo tudi za Vašo kravo.	P
Vprašanje št. 45: Po naših njivah je polno voluharjev. Ali jih smem pobijati s samostrelnico brez dovoljenja?
Odgovor: Voluharji so se v zadnjem času zelo razširili po vsej Sloveniji. Naj* več so uporabljali proti njim aparate in patrone »Srgo« za katere ima zastopstvo R. Pogačnik. Ruše in pa »Hora« aparate in patrone. Ta sredstva so precej draga, tako da si jih lahko nabavi več gospodar* jev skupaj, en sam pa le težko. Hora apa* rate prodaja Kmetijska družba v Ljub* ljani po 400 dinarjev, posamezne patro* ne pa po 12 dinarjev. »Srgo« aparat stane 200 dinarjev, patroni po 7 dinarjev ko* mad.
Za pokončevanje voluharjev lahko ra* bite tudi samostrelnico. Ker to ni nobeno orožje, ni potrebno za uporabljanje tudi nobenega posebnega dovoljenja. P.
Vprašanje št. 46: Katero umetno gno* jilo mi svetujete za pšenico? Njivo sem pognojil tudi s hlevskim gnojem.
Odgovor: Če ste pognojil njivo z do* mačim gnojem, prignojite še s superfos* fatom. Več najdete v članku med »Polje* delstvom«.	P.
Vprašanje št. 47: Katero pšenico pri* poročate za naš kraj, Gcntile rosso, ali Ardito.
Odgovor: Obe pšenici sta dobri. Raz* loček je v tem, da je Ardito zgodnejša in pride predvsem vpoštev za one kraje, kjer sejejo činkvantin, torej tudi za Vas. Več najdete v notranjosti lista. P.
Vprašanje št. 48: Koliko časa gori en kilovat električne luči, ki ima lampo za 50 sveč?
Odgovor: Vaše vprašanje sicer ne spa* da v Gospodarstvo, vendar Vam odgo* varjamo nanje. Navadne elek. žarnice ( lampe) porabijo en gramwat na uro in svečo. Žarnica od 50 sveč porabi torej v eni uri 50 gramwat*ov. Ker ima en kilo* wat 1000 gramwatov, zadostuje torej za 20 ur (1000 : 50). Zgornji račun pa je le teoretičen, v resnici porabi žarnica od 50 sveč že v 17 urah en kilowat električne energije.
So pa v trgovini dvojne vrste žarnic, in sicer ene za močno razsvetljavo in druge za navadno razsvetljavo, ki se ime* nujejo polovični wat (mezzovvat). Te žarnice (mezzowat) porabijo mnogo manj električne energije in en kilowat zadostuje za žarnico od 50 sveč za dobo 25 ur. Te žarnice so tudi nekoliko dražje.
R.
Vprašanje št. 49: Mislim posejati eno njivo z deteljo in angleško ljuljko. Hotel bi pa imeti na isti njivi še eno žetev ozimne pšenice, katero mislim sedaj po* sejati. Ali naj posejem sedaj deteljo in angleško ljuljko med pšenico ali je bolj* še spomladi?
Odgovor: V splošnem ni pšenica pri* pravna za podsejanje trav in detelje, mnogo boljši je oves (pomladanski). A.ko pa že hočete sejati deteljo in travo med pšenico, potem podsejte spomladi. R.
Gospodarski koledar
Kmetovalec v oktobru.
Na njivi: Začenjamo s trganjem kos ruze. Ne otrgavajmo listov in vršičkov predno ni zrno popolnoma dozorelo, ker s tem zmanjšujemo pridelek.
Ozimna pšenica je v višjih legah že posejana, v nižjih pa šele začenjamo s setvijo. Pazimo, kako seme bomo sejali in kako bomo zemljo pripravili in pogno* jili. Le dobro seme v dovolj -pognojeni zemlji nam bo dalo dober pridelek. Zato glejmo, kje bomo vzeli seme in kako bo* mo pognojili njivo. Kdor si je preskrbel dobro seme, naj kupi še umetna gnojila, potem bo imel šele pravi uspeh.
Njive, ki bodo ostale do spomladi praz* ne, preorjemo že sedaj v jeseni, da bo na* nje deloval zimski mraz in sneg in jih na* pravil do spomladi godne. Take njive nam bodo rodile mnogo bolj kot one, ki bodo preorane spomladi.
Na senožeti: kosimo ponekod še zad* njo otavo in kjer so pašniki, pasemo ži* vino. Sedaj je najlepši čas za uničevanje trnja in čiščenje travnikov. Mesto da pastir sedi za grmom in peče repo, bi ho* dil po travniku in pobiral po njem ka* men je. S tem bi naredil gospodarju lahko mnogo koristi in mu zmanjšal potrebo delavcev za čiščenje.
V vinogradu: Vsi pričakujemo trgatve. Eni se veselijo ker bodo trgali lepo, zdra* vo grozdje, drugi so potrti, ker jim je toča potrgala polovico, ali pa še več. Ne trgajmo prezgodaj, pred 10. oktobrom naj bi ne trgal nihče — izjemo dela se* veda poškodovano grozdje, ki gnije.
V sadovnjaku. Sadje je večinoma že obrano, zato se lotimo oskrbovanja dre? ves. Ko listje odpade, jih obrežemo in odstranimo vse polomljene veje. Deblo in veje očistimo in namažemo z apnenim beležem, kateremu lahko dodamo malo galice. Skrben sadjar si bo kupil lepljive
pasove in jih privezal na drevje. Poberi* mo izpod drevja vse listje in ga denimo na kompost. Tudi vse gnilo sadje odstra* nimo izpod drevja in ga pokrmimo pra* šičem. S tem uničimo marsikaterega škodljivca sadnega drevja.
V oktobru začnemo s sajenjem dreves. Ali imamo že izkopane jame? Ne ko* pajmo jam šele takrat, ko hočemo drevo vsaditi. Prečitajmo članek »Kako vsadi* mo drevo« v februarjev! številki in rav* najmo se točno po njem, ker na ta način bomo imeli zagotovilo da smo drevo pra* vilno vsadili.
Na vrtu: Vso prosto zemljo pognojimo in prekopljemo, da bo do spomladi {..noj že preležan, ker takega imajo rastline najrajše.
Pobiramo zadnje zrele paradižnike. One pa, ki niso dozoreli, ne puščajmo več zunaj. Potrgajmo jih in naložimo v kis z drobnimi čebulicami vred. Pozimi so s prašičjim mesom prav okusni, posebno kadar koljemo. Endivijo prevezujmo v manjših presledkih, tako da ne bo treba porezati vse naenkrat. To delo oprav* ljamo popoldne, ko je salata suha, pred* no pade nanjo večerna rosa. Salata, ki je povezana mokra, začne hitro gniti.
V hlevu: Kjer gonimo živino na pašo, bo dobivala šc dolgo časa zeleno krmo. Kjer pa je živina le v hlevih, bo zeleno krmljenje kmalu končalo. Pazimo, da prehod iz zelene krme na suho ne bo pre* nagel, kar bi sicer živini škodoval. Kjer je gospodar posejal dovolj repe, pese in korenja, bo imela živina tudi pozimi do* volj sveže sočne krme. To je važno pred* vsem za krave mlekarice, ki bodo prejeto sočno krmo prav dobro plačale z obilico dobrega mleka.
Za prašiče je minila doba zelene krme, začenjamo jih polagoma debeliti. Pazimo, na čistočo v hlevih posebno sedaj, ko bo* do večjidel zaprti. Prašiči, ki ležijo v umazani stelji in na mokrih tleh, se ne
bodo nikdar tako hitro debelili kot oni, sodi in posoda oprana in brez duha po ki imajo tople, suhe in zračne hleve.	puščobi ali plesnobi. Le v dobri posodi
V	kleti: naj bodo prostori počiščeni, bo ostalo vino dobro.
Illlll Gospodarski drobiž in razno
Letošnja produkcija žita v Italiji
je znašala po nekaterih podatkih 56 mi* lijonov kvintalov. Povprečen pridelek na 1 ha je bil 11.50 q, medtem ko je srednji pridelek v Italiji 10.50 q na 1 ha. Z žitom je bilo posejano letošnje leto
5.	859.000 hektarov, 125 tisoč ha več kot preteklo leto 1925*26.
Obrezovanje trte in njena rodovitnost.
V	nekaterih krajih Lombardije imajo navado, da obrežejo trte takoj ko odpa* de listje. Dr. A. Valente, ki je pri Kmc« tijskem uradu v S. Angelo, je hotel do* kazati, da je zgodnje rezanje trte škod* ljivo in je naredil zato sledeči poizkus: En del vinograda je obrezal 10. februar* ja, drugi 30. marca in tretji 9. aprila. Prvi del je rodil 32 q grozdja na 1 ha, drugi del 60 q in tretji 72:'U q grozdja. Zanimive številke!
Koliko žival poje in koliko naredi gnoja.
Govedo poje vsak dan množino hra* ne, ki odgovarja (po teži) trem odstot* kom lastne teže. Gnoja naredi letno 20 krat toliko, kolikor žival sama tehta.
Koliko superfosfata porabi Italija.
Leta 1925. je porabila Italija 14.600.000 kvintalov superfosfata. Po oceni velike množine Kmetijskih uradov se uporabi od te množine samo Vi za gnojenje žita.
V	letu 1925*26 je bilo posejano v Italiji
4,580.000	ha zemlje s pšenico, na katero je pripadlo 3,634.000 q superfosfata.
Te številke so zelo visoke. Če rabimo bolj majhne številke vidimo, da je prišlo na vsak posejan ha pšenice samo 75 kg superfosfata.
Za zadostno pognojenje pšenice bi se moral porabiti ves superfosfat, ki sc
sploh porabi v Italiji (t. j. MVa milijo* nov q).
Je pač šc precej daleč do cilja, ki ga zasluduje »žitna bitka«.
Vojaštvo in povzdiga poljedestva.
Vojaška poveljstva so prejela od voj* nega ministra navodila, da naj peljejo vojake večkrat na lepo obdelana vzorna posestva in na poizkusne parcele. Poka* že naj se jim delo z raznimi stroji, umno gnojenje in njega uspehi, bojevanje pro* ti raznim rastlinskim boleznim in škod* ljivcem itd.
Gotovo ne bo to brez koristi za mlade fante!
45 kg mleka rfa dan.
V	produkciji mleka je dosegla rekord neka holandska krava z imenom Pie Noire. Po poročilu nekega francoskega društva je dala v 200 dneh 9060 kg mle* ka z 261 kg masla. Na dan je imela torej povprečno 45 kg mleka, ki je dalo 1.3 kg masla.
V založbi Zadružne zveze v Gorici je izšla knjiga mlekarskega inštruktorja
A. Pevca: Sirarstvo.
Priporočamo jo predvsem našim mle* karjem, članom in odbornikom mlekar* skih zadrug. Knjiga obsega 286 strani in je opremljena z velikim številom lepih slik. Člani naših zadrug jo dobijo pri Zadružni zvezi v Gorici, sicer pa je v razprodaji Katoliške knjigarne.
Praktična poljodjelska škola
 = Pisiho (Istra)	-
—is—
Uplsivanje za školsku godlnu 1926 - 27
Praktična poljodjelska škola u Pislno (Pazin) s osobitim smjerom na vočarstvo, osnovana za mladice, koji žele naučiti 11 kratko tcoriju sa potrebitom praksom, kako se imaju obradjivati polja, započet če 11 prvoj polovici budučeK mjeseca novembra sedmu godinu svog opstanka. Ova škola raspolaže sa raširenim novim zgradama i bogatijim sredstvima kao sa dvije dobro providjene staje, kojim je priključena moderna mljekarna, sa konobom, prostranim lokalom za gojenje svilaca1, novim pčelinjakom sa laboratorijem, bogatim kuničjakom, nasadima za intenzivno gojenje vočaka u svlm oblicima, vindgrajjima rasadnicima, vrtom, mairviujakom 11 dva posjeda sa preko 50 ha u ravnini i u brdu. Ujedno je ta školska godina treča u novom razdoblju, buduči da je Ministarstvo za nalčijo-nalnu ekonomiju priznalo ujezinu vrijednost za praktično poljodjelstVo Julijske Krajine te zato odredilo, da pod njegovim visokim pokroviteljstvom postane samostalno juridično tijelo te ga snab-djclo obilnim sredstvima za svrhu, koju ima'da postignc. •	-
Redoviti tehnički naučiti tečaj, koji vrijedni gojenci mogu, ako hoče, i opetovati, da se usavrše, traje cijelu gospodarska godinu, od novembra1 do slijedečcg oktobra s praznicima, koji su oigrarii-'čeni samo na mjesec _august. Koncem školske godine i nakon položeneg ispita! davat če se svjedodžbe o polasku i uspjehu.	.
Sa školom spojen je i godišnji pripravni tečaj, za mladiče, koji nijesu dostatno naučeni te bi mogli sa uspjeliom polaziti redoviti tečaj, Tko želi biti primljen u pripravni tečaj, položit če na početim školske godine usmeni i pismeni ispit iz predmeta zadnjeg razreda pučke škole.
Teoretička predavanja, koja obuhvačaju 24 prijepodnevna sata na scdmicu tako porazdijeljena da pitomci primljoni izravno u tehnički tečaj mogu i moraju da upotpune svoje znanje, polaziti ne-koje predmete pripravnog tečaja, odnose se na1 ove predmete:
U pripravnimi tečaju — jezik, čudoredni mak, zemljopis, računstvo, nauk <j_ ^zemljomjerstvu i črtanju, počela prirodopisnih i naravoslovnih znanosti tbilinstvo, kemija, lizika i zivotinjstvo) opče rutarstvo, <agronomija i povrčurstvo, pčelarstvo i svilogojstvO, tjelesni uzgoj i vjeronauk);
u rndov itom tchničkom tečaju — vočarstvo i pomologiju, tivadarstvo, vinogradarstvo i vinarstvo, umik o poljodjelskoj lučhi (kemiji) marvogojstvu i sirarstvu, peradurstvo i kuničarstvo, nauk o gospodarskimi knjigovodstvu, šumanstvo, jezik i povijest, ratarsko zdravstvo, tjelesni uzgoj i vjeronauk.	.	 *.
Praktično poučavanje i radnje obavljaju se v poslijepodnevnim satovima sviju težatnih dana po prilikama godišnjih doba.
Primaju se u školu na temelju prijamnog ispita samo seljački sinovi Julijske Krajine, koji su svršili pučku školu i dovršili 16. (šesnaestu) godinu života. Isto vri jedi za izvanjske gojence, za slušatelje i praktikante.	.
Švi mladiči, čije obitelji nijesu iz Prsina, moraju stanovati u zavodu. Oni, koji staouju kod roditelja, podvrženi su glede školske obuke, rada i učenja istoj disciplini kad 1 oni, koji stanu ju u zavodu.
Za unutarnje učenike ima raspoloživib 30 mjesta i to:
a) 12 besplatnih; b) 18 koji plačajo (120 lira mjesečno u naprijed).
Oni, koji se žele upisati, moraju podnijeti molim što prije, a nikako poslije 31 oktobra t. ,g. (radi sv c to večeg Itroja molbi savjetuje ,se, da ih što prije podnesn) u preporučenom pismu na »Ravnateljstvo praktične poljodjelske škole u Pisitto Istria«.
Molba mora biti potpisana od načelnika vlastjte opčine te mora imati slijedeče priloge:
/. Svjedodžbu otpustnicu iz pučke škole;
2. Svjedodžbu pripadnosti kojoj opčini Julijske Krajine;
3. Krsni list, iz kolega proizlazi, da je molitelj navršio 16 godinu;
4. Svjedodžbu o zdravom ijelestiom razvitku, ispostavljenu pred malo vremena u ovoj godinl;
5. Svjedodžbu dobrog čudorednog i političkog ponašanja;
6. Svjedodžbu siromaštva samo oni, koji mole za besplatno mjesta. •	V
Oni, koji budu primljenl u školu, morat če uplatiti unaprijed u dva polugodišnja obroka
svotu od Lira 100 kao pristojbina za nabavil vlastitih školskih potrepština te za orudje za cijep-ljenje i obrezi vanje, koje če stvari pripadati učeniku i nakon što bude dovršio školu.
Svaki pitomac imati če stan i lirami u zavodu i mora biti opskrbljen sa potrebitiin odjelom I rubljem, a ositn toga obvezan je donesti sa sbbom barem: dva para plahta (lancuna), dvije ponjave, jedan prošivan pokrivač (koltra). dvije p rev lake za jastuke i četiri ručnika.
Oni. koji budu primljeni, dobit če na vrijeme poziv, da dodju u školu.
Tko želi potanjih obavijesti, može se objatiti na školsko upraviteljs_tvo.
OD RAVNATELJSTVA PRAKTIČNE POLJODJELSKE ŠKOLE
PISINO (ISTRA)
Pisino mjeseca anglista 1926.	Ravnatelj:
Profesor Travaini.
& o<
& o o 2.
r-K 3*
< o 2 o< D* ffi pr wx O ^
o
Ul N O
_ oT
fD *-K QTQ 3 P 5:
rT c« cz> o c cr
a 3 © S.
© I
| a g 3
O cn< pr
oj
^ 0
o 01 O -1
=r 3
»■*• IBM «« „ r+ CA
< rt S 3
3 P9
r.
LJ'
’iV4rvTTiT'
KATOLIŠKA KNJIGARNA v GORICI
VIA CARDUCCI 2
Nnvn«stf Slovenski pritrkovavec. Spisal svetnik I. Mercina. liUVUSlt Navodilo za.vzorno pritrkovanje. 243 vzorcev. Edina knjiga te vrste ! Broširana 8, vezana 11 lir.
Zadnji dnevi velikega mučenika. Povest iz življenja misijonarja. Ilustrirana 4 Lire.
Radi oreha. Igra z mešanimi vlogi za ljudske odre. Spisal Dragotin Vodopivec. 3 Lire.
Oče budi tvoja volja! Istrska povest. Spisa! dr. Ivan Pregelj. 3‘50 Lir.
Mali katekizem v novi nakladi. Cena: broširan 1'50 Lir,"vezan 2 Liri.
Izdala In založila
„KATOLIŠKA KNJIGARNA« v GORICI
VIA CARDUCCI 2
I
V ANTONJERKIČ
m.
GORICA
fotograf Corso Verdi št. 36
Izvršuje povečave, slike na porcelan (za nagrobne spomenike) barvanje slik in slike za legitimacije v naj krajže m času. Na ieljo pride slikat tudi na dom.
«
A
Gospodarske knjige:
Belle: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami — Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami—Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami — Domači živinozdravnik — Domači zdravnik — Nasveti za hišo in dom — Naše gobe — Reja domačih zajcev
Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in tudi druge urade, papir, razglednice itd. itd. dobite pri
Katoliški knjigarni
v Gorici - Via Carducci 2 (Gosp. ul.)
BmimiEfiSftž-SfAft-KocHtii]
. , WWH
Antocarin,presa ^asp°r^
mi a
GORICA, Via Ri&mondo štev. 8
Telefon inter. 303
Prevzame prevoz vsake vrste, posebno stavbenega lesa, katerisibodi dolžine tudi iz gozda.
Zaloga bencina Hj.^,	J	^
In petolejaHf- JL9« Mr m
Nadomestni deli ,,SAURER** Pneumatike „HUTCHINSON“ s stiskalnico za pritrditev.
Prva floriška tovarna
za umeten marmor kamnoseška in cementna dela
Giou. FTIaronl & figli
Dia flriosto 7 lelef. inter. 294
Izdeluje plošče enobarvne, izklesane, marinorirane in beneški mozaik za tlak Stavbne in druge dekoracijske predmete-Kopalne banje. Cevi raznih premerov
Stara, dobroznana tvrdka, specializirana za izdelovanje umetnega kamna, marmoriranih ploščic in beneš. mozaika - Prodaja cementa in mavca. □ □ □
Štedilniki na plin
GAGGENAUER so najboljši na svetu
30% prihranek.-p*
Ne zamenjati s ponaredbami V,
Štedilniki imajo uglajeno ali crnalizirano ploščo. — Izdeluje in napeljuje centralno kurjavo, vodo, plin, kopalnice, električne luči itd. — Velika zaloga žarnic za avtomobile, lestencev, kopalnic, Water itd.
Edina zaloga in prodaja
Garlo Cumar
v Gorici
Via Garibaldi 11 Oia Morelli Z1
Daje na zahtevo brezplačno proračune
J
Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rusija. Tisk »Katoliške tiskarne« v Gorici.