Poitnlna platana v gotovini Stev. 1 V Ljubljani, torek S. januarja 1940 Cena Pin »•- Leto \ M^scc dni finskega odpora proti boljseviiki premoči je kronan i uspehom: Umik sovjetske vojske z večine zasedenega finskega ozemlja Uradna napoved o angleški pomoči za F.nce Pari*, 1. jan. Havas: Sovjetske Sete so se umaknile na novih točkah čez mejo. Finska zmaga, ki je sedaj še bolj popolna, je zelo spremenila položaj na bojišču. To ugotavljajo tudi vojni opazovalci. Po podrobnostih, ki jih danes objavljajo, je mogočo ugotoviti nov sovjetski poraz. Na Karolijski ožini se je 29. decembra med topniškim bojem dalo ugotoviti, da uporabljajo sedaj Sovjeti daljnometne topove, katerih kaliber znaša 110 mm. Opazovalci, ki so gledali bombardiranje nekega malega pristanišča, so izjavili, da niti ena od izstreljenih granat ni eksplodirala. Isti dan Ro severno od Ladoškcga jezera tinske čete vodile pravo vojno v ozadju sovjetskih oddelkov, katerim so pretrgale prometne zvezo in ogrozile preskrbo. Vzhodno od Kuomonehija so se morale sovjetske čete umakniti čez mejo na Širini kakih 40 km. To je posledica velike smage pri Sumoislamiju. Tam so Finci po krvavih bitkah dobili v roko velik plen: 6 topov proti tankom, 4 protiletalske topove in 50 avtomobilov. 30. in 31. decembra so se sovjetske četo umaknile tudi v Karelijski ožini na nove postojanke, kjer sedaj ojačnjejo svojo obrambo. Videti je, kako sovjetski vojaki razpenjajo bodečo žico in delajo gnezda za strojnice ter kopljejo rove. Ne vedo pa še, če gre samo za izhodno točko za novo otenzivo. Finske čete v Laponiji še naprej vznemirja" znledie, Te čete so uničile 160. sov- jetsko divizijo in se trudijo sedaj, da bi izkoristile svoj uspeh. Pri svojem naglem umiku tod so pustile sovjetske čete na terenu še 10 možnar-jev, 2 oklopna avtomobila in 11 tankov. ’ Sovjetska letala še naprej bombardirajo finska pristanišča, zlasti pa Hango. Sovjetske kopenske čete se umikajo skoraj na vsej meji. Praktično vzeto Bovjetske vojske ni več na finskem ozemlju, izvzemši nekaj krajev okrog Petsama, kjer so se rdeči tudi umaknili, ter v Karelijski ožini, kjer si kopljejo sovjetske čete jarke, da bi se izognile finskim protinapadom. Zmaga pri Soumisalmiju je odstranila vsako nevarnost, da bi bila Finska presekana, ter bi bile s tem pretrgane prometno zveze med severnimi in južnimi divizajmi. Splošen umik sovjetskih čet je dal finskim vojakom nov pognin, kar pride zelo prav po enomesečnih hudih borbah, med katerimi je bilo težko izvesti izmenjavo čet. Sedaj upajo Finci, da bodo lahko izkoristili ta umik sovjetskih čet in bo mogoče zamenjati uporabljeni material z materialom, ki ga pričakujejo iz tujine. London, 1. jan. o. Britanska vlada Je uradno obvestila glavnega tajnika Zveze narodov, da bo Velika Britanija v smislu sklepa ZN dala vso možno podporo Finski. Glavni tajnik ZN ho obvestil vse države, članice ZN, o tem sklepu britansko vlade. Eto tega trenutka še ni bilo mogoče izvedeti vseh podrobnosti o tem, kako in v Novoletne izjave vodilnih jugostovansk h državnikov Dr. Koroiec, dr. Maček in predsednik Cvetkovič o notranji in zunanji politiki Za Novo leto so voditelji jugoslovanske politike dali raznim listom v državi pomembne izjave o naši zunanji in notranji politiki. Predsednik senata, dr. Anton Korošec, pravi v svoji izjavi, dani »Slovencu«, naslednje: Tri stvari so, ki mi delajo skrb za nastopajoče leto. To so komunisti, svobodni zidarji in tUVC,vsaki državi je danes nežnejši notranji sovražnik nego zunanji. Proti sovražnikom imamo Maginotove, Stegfrt in Mannerheimove linije, proti notranjim s -vrainikom pa imamo skoraj povsod le jroni slabosti, neodločnosti, obzirnosti, predvsem p seveda velikanske nezrelosti. Ker so to pokvarjeni levičarski agitatorji potrebovali, so si izmislili, da ni več Sovjelije, temveč slovanska Rusija. In tisoč in tisoč ljudi je padlo na io pretkanost in jo ponavlja zdaj do presedanja. Mi vsi bi imeli radi slovansko Rusijo in Ruse, a ne maramo internacionalne Sovjelije in nekulturnega komunizmat Kaj je komunizem napravil iz nadarjenega in bistrega ruskega naroda, se najbolj vidi zdaj na Finskem! Namesto napredka in svobode vidimo vse sadove mračnega reakcionarstva. Vse jasneje se vidi, kako je komunizem lainjio. Namesto, da dela za mir, hujska na vojno, namesto demokracije, se drži najhujšega tiranstva, namesto polnih iol ima polne kaznilnice, namesto privatnih kapitalistov izrablja delavca do kosti državni kapitalizem. Rmete so dali zopet pod »fevdalno■r knuto, ki se zdaj imenuje kolhoz namesto graščine in upravnik kolhoza namesto nekdanjega grofa in valpta. Vse laž! In vendar nasedajo lej laži tudi tisti, ki lv0a nf bi smeli. Mi smo slabi, neodločni, obzirni in nezreli! Neverjetno je, kako prihaja v Jugoslaviji sr.obodno zidarstvo do vedno večjega vpliva v jar.nosti. In to pomeni za domovino veliko ne-gotevosl in nevarnost. Komu služi judovski svobodni zidar? Komu slovenski, hrvatski in srbski svobodni zidar? Da služijo poedinct najprej sebi, lo nam je prav dobro znano, a kako služijo skupnosti, občestvu, ne vemo, ker nam niso znsne obveze poedincev. Zato pozor na te črne krte! Ca se vozite danes z vlaki, odsedele v hotelih, če večerjale p toplih gostilnah, morale dobro pazili na tvoje noge, da ne stopile na kakega tujca. In skoraj sami mladi ljudje, ki bi morali biti na fronti, ne pa na potovanjih! Pasite na te ljudi, ogibajte se jih, da ne spravile o nesrečo sehe in domovine. Kdor ni neumen, bo lo razumel! Predsednik vlade Cvetkovič je za Novo leto dal raznim našim listom izjave o zunanji in notranji politiki V izjavi, katero je prineslo bel-grajsko »Vreme«, je. dejal predsednik vlade med drugiin: »Naša zunanja potnika je v preteklem letu tla po določeni poli. jasni in podčrtani z najviš-f ega mesta. Prinesla nam je nedvomen mir na mejah ter popolno zunanjo varnost. Jugoslavija je razumela svoj položaj na Balkanu in po lem uravnala vsa svoja prizadevanja, da hi obdržala dobre sosedstvene odnošaje in da bi ohranila skrajno in strogo nevtralnost v »porih, ki so se odigrali preteklo leto. V notranji politiki je naša država šla po edino mogoči poti: po Poli urejanja vseh razmer, ki so leta in leta ovirale razvoj našega državnega življenja. Notranji mit je edino poroštvo za vsako konstruktivno delo in napredek v naši domovini "• tem miru ie treba doseči ono, kar pomeni našo življenjsko korist: gospodarsko blagostanje po zdravi, načrtni in premišljeni gospodarski po litiki. Leto, ki nastopa, ne bo tako lahko, zato je za popoln uspeh našega dela potrebno izvesti najprej duhovno mobilizacijo vseh ljudskih sil, uvesti v državo pravo politično premirje ter usmeriti vsa naša prizadevanja v tisto, kar je nam vsem skupno in bistvene koristi za naš bodoči razvoj. Po tej poli bo omogočeno skupno in bralsko sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev v tej naši skupni domovini, ki nas bo složna, prerojena in zdrava, edina obvarovala vseh napadov od zunaj ter nam zagotovila boljše dneve tn boljšt obstanek na znotraj* kakšnem obsegu bo Anglija pomagala Finski. Ena največjih bitk je bila včeraj in danes v Kareliji, kjer so Finci odbili vsak sovjetski napad. Sovjetske čete so v množicah napadale Ma-nerheimovo črto in so jim Finci prizadejali velike izgube. V bližini jezera Kjanta so Finci pobili rusko divizijo, ki šteje 18.000 mož. Zajeli so 27 topov, napadalnih vozov in veliko količino municije. Poročajo, da so Sovjeti v tej ofenzivi zgubili na tisoče in tisoče vojakov. Se ne potrjena poročila pravijo, da so danes finske čete zavzele Petsamo. Finska letala so spet bombardirala železnico Leningrad-Murmansk. Ljubljanskemu »Slovencu« je predsednik vlade za Novo leto dal izjavo. V njej najprej izraža priznanje voditelju slovenskega naroda dr. Korošcu in obuja spomine na skupno delo z njim in * njegovo stranko. Za tem pravi takole: »Lani sem s podporo g. dr. Ant. Korošča dokončal veliko delo narodnega sporazuma, ki izpostavlja odnose med Belgradom in Zagrebom na edino mogoče in trajne podlage. v Sporazum s Hrvati ne sme prinesti razočaranja tistim, ki so ta ta sporazum odkritosrčno in vdano delali. Zelja Slovencev — da tudi njihova pokrajina dobi popolno e n ako- HovoSefino voščilo sv. očeta Jugoslaviji Rim, 1. jan. n. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je poslal za novo leto v svojem imenu in \ imenu Nj. Vis. kneginje Olge sv. očetu Piju XII. čestitke, na katere je dobil naslednji odgovor: >Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu Belgrad. Posebno smo ganjeni nad izrazi, s katerimi nas Vaše kraljevsko Visočanstvo pozdravlja v svojem imenu in v imenu Nj. Vis. kneginje Olge na pragu norega leta. Vračaj' . Vam naše želje, želimo ponoviti, kako nam je drag spomin na Vaš obisk v Vatikanu, na k» terega nas ta pozdrav spominja. Iz vsega sr« s pošiljamo naše molitve vsemogočnemu Bog , da bi v nastopnem letu podaril v popolni me> Vašemu kraljevskemu Visočanstvu ‘n v>« Vaši dragi državi svojo največjo milost -Pij XII.c Tretji potres v Turčiji Carigrad, t. jan. o. Davi je Turčijo obiskal nov potres, ki je to pot zajel ozemlje ob azijski obali Marmorskega morja. Zdi se, da potres sam ni naredil večje škode, pač pa je naraslo morje poplavilo več obalnih krajev, med njimi neko vojno oporišče. Oblasti so poslale v poplavljene kraje močne oddelke orožništva in pionirjev z velikim številom pontonskih čolnov, da bi nudili fionioč tistim, ki so zaradi poplave trpeli. Zdi se, da je bil najbolj strašen trenutek pri poplavi dejstvo, da je nenadno popustil nasip, katerega je voda v nekaj minutah na več krajih porušila. Voda upada, toda prebivalstvo je še vedno preplašeno, ker se boji, da bo nastopila nova poplava, ker dežuje. Ameriške pomorske vojne priprave Washington, 1. jan. o. Vojna mornarica Združenih držav je storila vse potrebne ukrepe na pomembnejših točkah v ameriških obalnih vodah, če bi bile Združene države ogrožene zaradi evropskega spopada. Potrebni denar za te ukrepe ira.i i- ote j_i__t..i_____• . pravnost in svoj položaj v na novo I J« ’W*tJ* 275 milijonov dolarjev, katere je pred y - - - ... ^ . sednik Roosevelt zahteval od kongresa za izvedbo vojnih priprav, če bi se položaj poslabšal. Točke, ki so bile vzete v poštev v zvezi s tem načrtom, so blizu Newyorka, Bostona, Norfolka, na obalah Panamskega prekopa, v San Diegu, San Fran ciscu in na obali Tihega oceana. Nova mobilizacija v Angliji London, 1. jan. o. Angleški kralj Jurij \ . je nocoj podpisal zapoved o novi mobilizaciji n;i Angleškem. Po tem zakonu bodo mobilizirani moški od 23. do 28. leta, s čimer bo število angleške vojske zraslo na 2,000.000 mož. Ta zakon velja samo za evropsko Anglijo. preurejeni naši domovini, je popolnoma upravičena. Nadejam se, da bomo v nastopajočem letu to željo videli v celoti uresničeno. To je moj pozdrav bratom Slovencem za novo leto 1940.* Podpredsednik vlade dr. Maček je pred novim letom sprejel dopisnika velikega pariškega dnevnika »Pariš Soir«, Julesa Sauerweina in mu v daljšem razgovoru med drugim izjavil kot voditelj Hrvatov naslednje: »Glede zunanje politike je Jugoslavija eno-dušna in niti ena jugoslovanska vlado ni delala s tako popolnim soglasjem kakor današnja. Mi vsi imamo eno misel tu eno voljo pred vsako zunanjo nevarnostjo. Aprila meseca smo hoteli ustavodajno skupščino, da bi naredili konec naši notranji razcepljenosti in končno določili upravno razdelitev države. Bližamo se volitvam po zakonu, katerega pripravljamo ta trenutek. Menili smo, da je pametno, da med tem rešimo hrvaško vprašanje. To se nam je skoraj v celoti posrečilo.« Slovenec, priča sovjetskega napada na Helsinki, pripoveduje V Maribor se Je čez Švedsko In Nemčijo po 7.000 km dolgi poti vrnil Luka Orešnik, Slovenec, ki |e doživel strahote prvih rdečih bombnih napadov na Helsinki Maribor, 81. decembra. Čudno se igra usoda z nami Slovenci. Smo eden najmanjših narodov v Evropi, pa vendar, kadar se kje kaj velikega skuha, pri vsakem takem dogodku je vsaj eden Slovenec zraven. Tako ie bilo tudi na Finskem, ko jo je Rusija začela napada«. Tudi tu je bil navzo en Slovenec Luka Orešnik, edini Jugoslovan k je poleg našega konzularnega zastopnika stalno živel na Finskem ter si tam ustvaril svoj dom. O tem Orešniku je nedavno obširno pisala belgrajska »Politika«. Luka Orešnik se je sedaj vrnil po dolgih letih spet domov. Prispel je s svojo družino, z ženo in tremi otroki, v svojem luksuznem avtomobilu »Packard«, s katerim je prevozil sedaj 7000 kilometrov dolgo pot od Helsmkijev čez Finsko, Švedsko in Nemčijo do Maribora. Včeraj je prispel g. Orešnik s svojo dn> ->n v St. liju čez mejo. Vzbudil je na meji s svojim avtomobilom s finsko evidenčno številko SP|0!1™ pozornost. Takšni gostje, ki prihajajo z oaijne severne dežele, ki preživlja sedaj najtežje case svojega obstoja, so pri nas prav redki. Se ooij pa so se obmejni organi začudili, ko jih Je nagovoril lastnik avtomobila v našem jeziku. v hotelu »Meran« se je začasno nastanil s svojo družino, in tu ga je odkril vaš dopisnik ter ga naprosil, da mu nekaj pove o svojih doživljajih, u-Orešnik se je rndevolje odzval ter je začel z opisovanjem tragičnih dogodkov, ki jih preživlja sedaj prestolnica hrabrega malega finskega naroda. Burna življenjska pot G Orešnik govori nekoliko z ruščino pomešano slovenščino. Nič čuda, če je živel toliko let v tujini, povrhu pa mu je žena Rusinja. Njegove besede razodevajo moža, ki je veliko videl in doživel. To mu je zapisano tudi v globokih črtah markantnega obraza in na rokah, ki kažejo sledove težkega dela. Življenje mu ni prizanašalo. Rojen v Prevaljah, pristojen v občino Topolšico, je s štirimi leti izgubil mater, drugih sorodnikov ni imel ter je bil poslej navezan le na sebe. Izučil se je za mehanika v Dunajskem Novem mestu v avtomobilski tovarni Daimler. Od tam je moral k vojakom, kjer ga je leta 1914 zatekla vojna. Odrinil je v Galicijo, prišel v rusko ujetništvo ter bil odpeljan v Sibirijo, kjer je doživel leto 1917 revolucijo. Zbežal je na Kitajsko, se ustavil najprej v Harbinu, potem v Pekingu, Ti-entsinu. Povsod so mu prišle njegove mehani-čarske spretnosti v dobro. Lahko je dobil delo in službo. Potem je šel v Hankov, kjer se je postavil na lastne noge. Osnoval si je cvetoče podjetje z avloizvoščki, imel je že štiri svoje avtomobile, ko ga je zadela nesrečna usoda. Na Kitajskem je iz-bruhnila državljanska vojna, kantonska armada pod poveljstvo generala Cangkajška je zasedla llankov ter izgnala vse belokožce. Orešniku so zaplenili njegoVe avtomobile in zbežal je v Šanghaj, kjer pa mu je bilo,- Kitajske že dovolj ter se je leta 1927 napotil v domovino. Za 250 do-laijev si je kupil vozni listek do Marseja, odkoder je preko Italije prispel v Ljubljano. Tu je našel čisto druge razmere, kakor jih je pričakoval. Brezposelnost velika, dela pa malo, in tako je zastonj iskal primerno službo. Napotil se je v Zagreb in Belgrad, pa tudi tam je doživel isto. Sel je naprej v Skoplje. Zopet ga je zamikalo življenje na Kitajskem, kjer je podjetnemu človeku vedno cvetel zaslužek. Iz Skoplja je nameraval najprej v Grčijo, tam pa bi se že našla prilika, da pride v Port Said in na kakšno ladjo, ki bi ga zapeljala na Kitajsko V Skoplju je stradal brez denarja ter ga je dobila v roke policija, ki ga je po odgoitu poslala domov Na okrajnem glnvarstvu v Slovenjem Gradcu so mu radevolje dali zastonj potni list, da gre v tujino. Peš se je napotil proti severu. Cez Maribor v Gradec, pa na Dunaj, v Prago, Moravsko Ostravo, v Dresden, od tam na Poljsko in čez Poznanj v Danz.ig. Sele tam je dobil zopet delo, in sicer na trgovski ladji. Plul je z ladjo v Afriko, kjer se je mislil ustaviti. Delovne prilike pa so bile tam slabe ter se je vrnil nazaj v Hamburg Nadaljevanje na 2. strani. Stavke v sovjetski Industriji London, 1. jan. A A. Havas: Stalin je dal Kaganoviču rok do 10. januarja, da uvede normalne razmere v sovjetskih tovarnah, kjer so stavke na dnevnem redu. >Daily Skaotch« pristavlja k tej vesti, fda bo Kaganovič moral zapustiti mesto komisarja za težko industrijo, če se mu ne posreči izvesti naložene naloge. Vesli 2. januarja Nemški kancler Hitler Je narodno-socialistični stranki poslal za Novo leto poslanico, v kateri pravi, da bo leto 1940 prineslo Nemčiji zmago ali pogin. Nemčija se vojskuje zato, da bi Evropo osvobodila angleškega nasilja in zato da bi vojnim hujskačem izbila orožje iz rok. Sovjetski tnnanji minister Molotov in japonski poslanik v Moskvi sta podpisala sporazum o plačevanju ruskih prevozov na mandžurski železnici in o ribarjenju vzdolž ruske obale ob Tihem morju. Urugvajske oblasti so internirale nemško pomožno križarko »Tacomo« v pristanišču Montevideo, ker ni v določenem roku zapustila luke. Na nemško ladjo so pred pristaniščem čakale angleške križarke, da bi jo ujele. Italijansko časopisje razpravlja o dogodkih v lanskem letu in pravi, da se položaj po štirih mesecih vojne ni še nič razjasnil. V zvezi s tem ugotavljajo italijanski listi, da vojskujoče 6e države še vedno mislijo na mir, da pa Italija ne bo posredovala za mir prej, dokler ne bo dobila od vseh vodilnih državnikov vojskujočih se narodov privoljenje za mirovna pogajanja. Nove vrste ladij, tako Imenovane ladje-balone. bodo začeli delati Angleži in Francozi po načrtih francoskega inženirja Jurkoviča, ki je izdelal načrte za največji francoski parnik »Norman-die«. Tem ladjam ne bodo mogli škoditi ne torpedi in ne mine. Nemške oblasti poročajo, da se je 16.000 tonskemu parniku »St. Louis« posrečilo pripluti v Hamburg. 10,000.000 din prispevkov za pomoč Finski so nabrali v rdeči Mehiki med božičnimi bikoborbami. Prispevke so pobirale deklice v finskih, švedskih in norveških narodnih nošah. Na francosko-nemikem bojišču je danes zaradi mraza in snega vladalo popolno zatišje. Holandska vlada je naročila v italijanskih ladjedelnicah 6 novih torpednih rušilcev. General Franco je snoči govoril po radiu in v govoru dejal, da se Španija pridružuje papeču ter vsem tistim državam, ki bi rade obnovil' mir, zakaj Španija ve, kako dragocena rci je mir. Angleška vlada je nakazala Turčiji pomoč zaradi potresa v znesku 25 milijonov dinarjev. Anglija ima zdaj 60 podmornic, od katerih ni bila še nobena potopljena. Nemčija jih Je v začetku vojue imela 61, a jih je dozdaj izgubila 40. Tako trdijo angleški listi, ko razpravljajo o razmerju sil na morju. Pretekli teden to podmornice in mine potopile tri angleške in dve nevtralni ladji. Ta teden je priplulo v angleška pristanišča za 3 milijone 484.000 ton ladij. Ljubljana od starega na Novo leto Poslovili smo se od leta 1939, ki nam je prineslo marsikakšno veselje, marsikakšno žalost, prijetno presenečenje in bridko razočaranje. Zdaj, ko smo se poslovili od njega, ne moremo več obdržati v srcu jeze, saj prav dobro vemo, da bi bilo lahko mnogo slabše kakor je bilo. Kakšne nerodnosti je prineslo marsikakšni državi, koliko bridkih solza je bilo marsikje potočenih, kakšne stiske so obiskale marsikakšno domovino! Veliki, mogočni narodi so brez vesti poskusili ustreči svoji osvajalni požrešnosti, pa so prinesli ogenj in peklenski srd, razdiranje, rušenje in tisoč nesreč majhnim, ki bi jih bili radi podredili in vključili v svojo oblast. Neki narodi so pred divjim napadom odnehali, se vdali in se zdaj skušajo na nekakšen način znajti v tem, česar niso bili mogli odvrniti. Pri nas hvala Bogu, v preteklem letu nismo imeli nobenih težkih preizkušenj, prizane-šeno nam je bilo z njimi! Lepo varno je plula naša državna ladja, ki so ji ravnali tek modri krmarji. Hvaležni jim moramo biti, ko vidimo, kakšne hude reči so doletele marsikakšno drugo državo, ki je bila nevarnostim nemara celo mani izpostavljena kakor je bila naša! Ko smo praznovali Silvestra in si voščili veselo novo leto, smo si želeli, da bi leto 1940 ob kraju, na Silvestrov dan, lahko zaključili z istimi željami kakor smo bili zaključili Silvestrovo leta 1939: da bi bilo prihodnje leto vsaj tako kakor je bilo letošnje in preteklo. Kakšne hude reči so zadele ▼ preteklem letu nekatere države, ki se ob lanskem letu niso »e prav nič nadejali kakšnih nerodnosti v prihodnjem. Kakšne preglavice, kakšne težke izkušnje so prišle nadnje. Spomnimo se na primer samo junaške male državice, Finske. Pred letom dni si prav gotovo še ni prav nič nadejala, da bo morala božič leta 1939 preživeti v bojnem taboru, da bo morala na sveti večer in na božični dan preživeti tako težke preizkušnje, kakor jih je morala. Namesto da bi očetje, sinovi in možje slavili praznik rojstva Gospodovega v okrilju svojih družin, so morali božične praznike preživeti kakor divje zveri v gozdovih, pod milim nebom, v snegu, preganjani, lačni, premraženi, v strahu za golo živ-fienje! Braniti so morali svoje domove, svojo državo, ki so jo bili v dvajsetih letih krasno uredili. Plen tuje samogoltnosti naj bi bila poslala njihova domovina. Morali so se dvigniti in stopiti na mejo, da bi tujcu onemogočili zasedbo. Naša domovina je ostala še mirna. Pokazalo se je sicer nekaj težav, ki so ob spremenjenem položaju postale neizogibne: malega človeka so zlasti prizadele nove cene za življenjske potrebščine. Toda vse te stvari se bodo, upajmo, že še uredile. Glavna naše želja je in ostane, da bi leto 1940, v katerega smo bili pravkar vstopili, minilo prav tako lepo nevtralno in mirno kakor je letošnje! Silvestrov večer v našem mestu Leto« so se praznični dnevi »zbrali«; kar zlepa skoraj ne najdemo enega, ki bi stal sam zase. Navadno se k prazniku pridruži ali nedelja, ali pa sobota. O božiču smo imeli tri dneve: nedelja ponedeljek in torek, za konec Starega In pričetek Novega leta pa smo dobili nedeljo — Silvestrovo — in ponedeljek — Novega leta dan.. Za Svete tri Kralje bomo imeli spet drugega zraven drugega dva prosta dneva. .... Ljubljana je letošnje silvestrovame obhajala tako obsežno in razkošno kakor zlepa ne kakšno leto. Vsi lokali so bili do kraja zasedeni — že ▼ soboto zvečer. Se boli pa Je bilo vrvenje živahno v nedeljo zvečer, ko so naši meščani slavili Silvestrovo. Letos so ljudje dajali rade volje, brez godrnjanja in brez prepiranja za pijačo velike zneske kakor iih niso menda še nikdar prej. V vsaki gostilni so bili zasedeni vsi prostori, po Vokalih, ki so v mestu splošno znani in tudi redno lepo obiskani, pa Je bilo toliko ljudi, da se je delala vprav neverjetna gneča. Ljudje so se predali veseljačenju in proslavljanju ločitve med Starim n Novim letom kar s nekakšno togoto in »strmoglavostjo«: vseeno jim Je bilo, kaj bodo plačali in koliko bodo zapravili. Naročali so tudi na (dražje pl ače, ki Jih prej ob teh prilikah nikdar niso. Bajal so z neverjetnim elanom - kakor bi hoteli zakriti svoje obupavanje nad dnevi, ki svetu nemaragroze že v bližnji bodočnosti. Tako bučnega Silvestrovega kakor je bilo letošnje, ne pomnijo niti tstarejši ljudje, tisti, ki so ta pomemben mejnik slavili že pred svetovno vojno, v časih in razmerah, ki eo bile gospodarsko mnogo ugodnejše kot so trne n j-ugodnejše razmere v časih po svetovni v<>> -Snoči so bili najbolj medeni lokali v središču mesta; tja so se zlasti po polnoči tfekall ** .. krajev in najoddaljenejših krajev v mestni periie-riji tisti, ki se jim je zdelo ob tem času se prezgodaj za epat. Po vseh ulicah je bilo ' ' snoči so tudi organi, ki sicer ponoči hudno var _ jejo tišino in spanje utrujenih meščanov, nekoii zamolčali in si nekoliko zatisnili ušesa, če je k od veselih proslavlialcev postal nekoliko Pr®vcc glaaan. Saj so dobro vedeli, da Je bilo snoči v Ljubljani le prav malo tistih, ki so šli že zgodaj spat — večina da Je ostala pokoneu in pričakovala Novega leta. — Dokaj ljubljanskih meščanov je za Silvestra in za Novo leto odšlo iz mesta ven. v zimsko prirodo. Dva dneva sta jih izvabila, dva dneva, ki sta bila zlasti v gorah prikladna za smučanje Silvestrovo so obhajali v gorki koči, veselo in bučno zadovoljni, da se Jim ni treba stiskati no prenapolnjenih ljubljanskih gostilnah, kavarnah in restavracijah. Večina se je že vrnila domov v mwrto z večernimi vlaki, nekateri pa so Se ostali, kereo sivzeH časa in zdaj izkoristili tisti dopust, kolikor ao si ca bili prihranili v poletnih mesecih Novega leta dan Tudi prvi dan v novem letu je obdržal isti vremenski značaj, s katerim se je bilo poslovno staro leto. Ves dan je bilo vreme prijazno, lepo, ni« hudega mraza ni bilo, samo nekaj stopinj ničlo je kazal termometer. Zdise.dase bovreme nemara že v kratkem spremenilo in da ^»no spet dobili nekaj snega. Letošnja zima se je• vedli kar dobro, prehudega mraza še m bilo, pr tako ne prevelikega snega. Morda se bodo .zdaj uveljavile kakšne večje spremembe, morda bo zapadlo kaj več snega, izključeno pa tudi m, da ne In dobili v januarju in februarju 1940 hudega mraza. Ze december 1939 je nekaj podobnega na- P°V1oanašnji 1. januar, praznik novega leta, je večina liudi preživela doma, v krogu družine. Marsikdo se je zdravil, od prevelikega »veselja«, ki ga ie bil deležen v pretekli noči. Popoldne je bilo na liublianskih ulicah razmeroma prav malo liudi, in še ti so se držali dokaj zmrznjeno m pusto. Nekaj podjetnejših jih je odšlo na krajši sprehod, tia eorproti Rožniku, proti Sisenskemu hribu, nroti Golovcu, in dobili so se celo taki, ki so se odpravili kar na tako visok hrib kakor je Šmarna gora. V poznih večernih urah so se vračali v mesto. Precej dobro sta bili danes zasedem obe Gledališči in tudi v kinematografih se nad ljub- il anskim občinstvom lastniki teh obratov niso mo-ili nrito^vflti. Cez dan so bile gostilne razme- roma prazne, kar gre prav gotovo na račun Silvestrovega. Proti večeru pa se je spet nabralo v njih dovolj proslavljalcev. Vlaki »o prevozili veliko število potnikov. Včeraj in danes so v Slovenijo že začele prihajati večje skupine belgrajskih smučarjev in smučark, ki so se pripeljale k nam, da bodo preživele vesele božične praznike v slovenski gorski prirodi. Neka] podatkov Iz bolnišnice ob koncu leta Zdaj so tudi v ljubljanski bolnišnici napravili letno bilanco, ki je pokazala nekaj prav zanimivih dejstev ter razgrnila nekaj pomembnih statističnih podatkov. Naša ljubljanska bolnišnica, o kateri se je prelilo ie morje črnila, je vsako leto bolj polna in vedno več jih je, ki se zatekajo po pomoč vanjo. Lansko leto jih je prišlo iskat pomoči 34.500, kar je prav lepo število. Kot zadnji je bil sprejet ter je preživel silvestrovanje v bolnišnici, posestnikov sin Janež Frane iz Bab-nega polja na Notranjskem. Prvi pa jo je pri-mahal brezposelni delavec Gošte Frane. V veselem novoletnem' razpoloženju mu je nekdo voščil z roko po glavi tako, da je bilo voščila preveč in ga je moral odložiti na bolniški postelji. Kar za dobrih 3000 bolnikov je bilo lansko leto več, kakor pa leta 1937, ko jih je bilo 31.419. Največ jih je bilo na kirurgičnem oddelku, to je 17.300, kar nam zgovorno pove, kako je ravno dozidava tega oddelka nujno potrebna. Obetajo nam ga že in obljubljajo dolgo, ki pa spi še vedno spanje pravičnega, in ne vidimo še v nobeni statistiki, da bi zagledal beli dan. Drugače pa med prazniki ni bilo posebnega obiska^ in je tudi bolnišnica med prazniki imela mir. Tisti, ki imajo v njej opravka in ki ga bodo še imeli, pa si voščijo za letošnje leto, da se bo tudi naša bolnišnica modernizirala in da bo ustregla zahtevam kakor jih v takih zdravstvenih zavodih nalagajo potrebe modernega Sasa. Morda bomo ▼ tekočem letu, ki smo ga danes pričeli, doživeli. da se bodo razmere, ki so že toliko časa predmet razpravljanja in ki že toliko časa preprečujejo, da bi se bolniki počutili udobno in zložno kakor se pacienti morajo, izboljšale in da bodo končno postale znosne. Nas vseh želja je, da bi v prihodnjem letu doživeli temeljito izboljšanje, predvsem pa izdatno razširjenje bolnišničnih prostorov. Smrtna žetev o praznikih Tudi ob letošnjem Silvestrovem in za Novega leta dan je kronika zabeležila nekaj smrtnih slučajev. V večnost se je preselilo nekaj uglednih ljubljanskih občanov. Tako je na Viču umrl zadnji župan samostojne viške občine, g. Jurij Petrovčič, častni predsednik Olepševalnega društva v Rožni dolini. Pokojni je bil odlikovan z redom sv. Save V. razreda. Bil je zelo priljubljen, priden, pameten in vesten delavec, ki so ga cenili vsi, ki so ga poznali. Umrla je gospa Marija Urh roj. Semrajc. Pogreb blage gospe bo danes popoldne iz hiše žalosti v Jegličevi ulici 10 ob štirih na pokopališče pri Sv. Križu. Pogreb g. Antona GomiSčka bo danes ob dveh popoldne iz Mariborske ulice 21 tudi na pokopališče pri Sv Križu. V Vavti vasi je umrla mati tamkajšnjega župnika g. Jožefa Kresa. Tudi njo bodo pospremili k zadnjemu počitku danes, oziroma jutri dopoldne. V Ljubljani je umrl inž. Viljem Babnik, višji tehnični svetnik tehničnega oddelka v Kra- nju. Njegov pogreb bo danes ob štirih popoldne iz mrtvaške veže v Splošni ljubljanski bolnišnici na pokopališče k Sv. Križu. Naj počivajo v miru in naj jim sveti večna luč! Težka železniška nesreča na Hrvaškem pri Zagreb, 1. jan. Danes ob 7.15 se je pripetila Zvečaju huda železniška nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi in tri hudo ranjene. Ob 7 zjutraj je privozil v Zvečaj mešani vlak s 36 vagoni, ki je odpeljal iz Karlovca ob 5.30. Na postaji se je zadržal, kolikor je predpisano, nato pa odpeljal dalje. Signali so kazali, da je proga zaprta, vlakovodja pa tega ni opaziL V tem trenutku je odpeljal iz naslednje postaje v nasprotni smeri tovorni vlak s 53 vagoni, polnimi bombaža in drugega blaga. V zadnjem trenutku je vlakovodja tega vlaka opazil, da prihaja nasproti drug vlak. Na vse načine se je prizadeval, da bi vlak ustavil. Prav na tem mostu proga počasi pada in je bilo zaradi tega zaviranje vlaka otežkočeno. Lokomotivi sta se zale- teli drnga v drugo z vso brzino. Vagoni, čeprav so bili polni, so odskočili od tal. Nekaj ie jih je tudi prevrnilo. V potniškem vlaku j« bilo precej potnikov, ki pa so k sreči vsi odnesli zdravo kožo. V vlaku, ki je pripeljal s Stšaka, sta izgubila življenje železniški uslužbenec Marko Benič in Mio Slap. Benič je opazil bližajočo se nevarnost in je še pred trčenjem vlakov skočil z vagona, toda bilo je prepozno. Prišel je med vozove, ki so ga tako hudo stisnili, da je na mestu izdihniL Ista usoda je doletela Slapa, ki je bil zaposlen v vlaku kot zavirač. Nekaj ostalih je dobilo delno lažje, delno hujše poškodbe. Uvedena je bila takoj preiskava, ki naj bi ugotovila, kdo je nesreče kriv. Brezsrčna mati Izpostavila otroka v najhujšem mrazu V Vrhu v bližini Dravograda živi 25 letna služkinja Jožefa Mlačnik, ki ima tri nezakonske otroke. V noči od la na 19. december je okoli polnoči vzela svojega najmlajšega otroka, polletno hčerkico Ano, in jo odnesla v sosednjo vas Selo-vec v občini Pameče. V tej vasi stanuje njen ljubimec Franc Steki, ki je oče nezakonske Ane. Pred pragom hiše, ▼ kateri Steki stanuje, je otroka odložila in nato odšla. Povsem slučajno je kako uro pozneje iz hiše stopila vdova Steki in na svoje začudenje našla tam otroka, ki je milo vekal in bi bil gotovo zmrznil, da ga ni ona našla in odnesla v svoje stanovanje. Za ta dogodek so izvedeli dravograjski orožniki, ki so seveda brezsrčno mater takoj prijeli in ji temeljito izprašali vest. Dejanje je takoj priznala in izpovedala, da je otroka izpostavila zato, ker Ji njen ljubimec in oče otroka ni plačal od sodišča določene preživnine za otroka. Nezakonski oče je otroka pridržal pri sebi, brezsrčna mati pa se bo morala ta svoje dejanje zagovarjati pred sodiščem. ■' Nov načelnik osrednjega tiskovnega urada Belgrad, t. jan. m. Mesto načelnika osrednjega tiskovnega urada, ki se Je izpraznilo z upokojitvijo dr. Koste Lukoviča, se je z današnjim dnem spo-polnilo z imenovanjem Predraga Milojeviča za šefa osrednjega tiskovnega urada. Novi šef Milojevič Je bil dalj časa dopisnik »Politike« v Berlinu, nato v Londonu, odkoder se Je vrnil v Belgrad in je že dalj časa sedel v uredništvu »Politike«. Nocoj je prevzel svoje posle kot šef tiskovnega urada. Voižlla bolgarskega mlnlst. predsednika Jugoslaviji Belgrad, 1. jan. A A. Za novo leto je predsednik bolgarske vlade Georgij Kjoseivanov po-Blal _ predsedniku jugoslov. vlade Dragišu Cvetkoviču tole brzojavko: »Njegovi ekscelenci Dragišu Cvetkoviču, predsedniku vlade v Belgradu. Ob novem letu prosim vašo ekscelenco, da sprejme moje najprisrčnejie ielje za svojo srečo in za blagor in napredek bratskega jugoslovanskega ljudstva. — Kjoseivanov, predsednik vlade.« Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je odgovoril s sledečo brzojavko: Njegovi ekscelenci Georgiju Kjoseivanovu, predsedniku ministrske- I eksteritorialnosti. ga sveta in zunanjemu ministru: »Zahvaljujem se vaii ekscelenci ta prisrčne ielje ob novem letu in ielim vam in bratskemu bolgarskemu narodu vso sreio in vse dobro. — Cvetkovii, predsednik vlade* Poiar v Vatikanu Rim, 1. jan. Po polnoči je izbruhnil požar v apostolski pisarni sv. Stolice. Požar se je začel v dvorani »100 dni« in v sosednji dvorani, kjer delajo večja popravila. Ogenj se je hitro razširil do stropa cerkve sv. Lovrenca. Gasilci so takoj prispeli z velikimi lestvami, vendar pa niso mogli preprečiti, da se ne bi porušili obe dvorani. K sreči so rešili čudodelno sliko pompejske Matere božje. Ob nočnem požaru je bila hudo poškodovana zgodovinska stavba Apostolske pisarne iz XV. stoletja in cerkev sv. Lovrenca, ki stoji zraven. Državni tajnik kardinal Maglione in guverner Vatikana sta bila na prizorišču ves čas, ko so gasilci gasili. Kardinal Maglione je nato osebno poročal sv. očetu o škodi. Ob požaru Je bilo poškodovanih v cerkvi r*. Lovrenca več slik velike umetniške vrednosti. Stavba Apostolske pisarne še ni v vatikanskem sestavu in na ozemlju vatikanske države, vendar pa uživa po določilih lateranske pogodbe pravico Slovenec, ki je doživel sovjetske napade na Finskem pripoveduješ (Nadaljevanje s 1 strani.) Z drugo ladjo Je potem dospel na sever, na Finsko. Še veidno mu je bila Kitajsko kot cilj pred očmi in na Finskem Je opal dobiti vizum od ruskega konzula za potovanje čez Sibirijo na vzhod. V Helsinkih se je podal na sovjetski konzulat, kjer pa so mu dejali, da jugoslovanskega potnega lista ne priznajo. Tedaj je pokopal svoje sanje o Kitajski ter sklenil, da se ustah na Tinskem. Finska narodna zavednost Edini Jugoslovan, ki je do tedaj živel na Finskem, je bil naš generalni konzul dr. Sajkovič z družino. Drugi Jugoslovan pa ja bil naš Orešnik, ki je dobil službo v mehanfčarski delavnici. Toda kmalu je moral 6poznati silno finsko narodno zavednost, ki ne trpi, da bi kateri koli tujec odjedal Fincu kruh. Njegov poslodavec ga je moral odpustiti. Potem si je Orešnik odprl lastno delavnico. Nekaj časa je dobro šlo, ko pa so Finci doznali, da je tujec, so ga začeli na mah bojkotirati. Noben avtomobilist mu ni več pripeljal vozila v popravilo. Moral je podjetje zapreti ter se ozreti za drugim zaslužkom. Poskusil je trgovino in uspel. Osnoval si je iz malega začetka lepo podjetje, ki se je zadnja leta krasno razvijalo. Imel je svoj avto, svoje trgovske potnike, ki so obiskovali odjemalce na deželi, našel si je obilo prijateljev ter postal imovit in ugleden človek. Oženil se je in ima tri otroke. 2ena mit je Rusinja. V Helsinkih in na Finskem živi še veliko Rusov, ki eo večinoma pribežali iz sovjetskega raja ter so na Finskem zelo priljubljeni. Veliko jih je sedaj vstopilo prostovoljno v finsko vojsko, nekaj nezanesljivih pa so Finci internirali. Priprave za volno Idilično življenje na Finskem se je končalo, čim je izbruhnila evropska vojna. Ko je šla Rusija na pomoč Nemcem ter napadla Poljsko, so ee začeli tudi Finci zavedati nevarnosti. Pričeli so se za vsnk slučaj pripravljati. Veliko prijateljstvo do Nemcev, ki je bilo poprej na Finskem, se je na mah ohladilo. Ko je potem Rusija že segla po baltskih državah ter si jih prisvojila, so Finci vedeli, da je prišla vrsta nanje. Z veliko odločnostjo so se uprli ruskim zahtevam. Ves narod je prevzela ena sama volja, da raje po-gine, kakor da bi se uklonil boljševikom. Navdušenje za voino je bilo splošno, vse se je pripravljalo v vojaške ediniee. Na Finskem so imeli poprej malo rednih vojakov, pač pa je bil narod organiziran v milici, ki jo Finci po nemškem na-zivajo »Schutzkor«. Vsak miličnik ima doma puško, municiJo in uniformo ter se vršijo vedno redne vežbe v j>osameznih naseljih. Tako je bila na mah vsa država v orožju ter je bilo vse pripravljeno za obrambo. Ker so se Finci predvsem bali ruske avijacije, je prišel v mestih poziv na prebivalstvo, da se izseli na deželo Tudi Orešnik se Je s svojo družino preselil iz Helsinkijev. Dobil je stanovanje 15 km izven mesta na posestvu svojega prijatelja, višjega cerkvenega dostojanstvenika. Otroci so sp z avtobusom vozili v mesto v šolo. on pa v svojo trgovino. Ta prostovoljna izselitev prebivalstva se je pričela sredi novembra, pa je kmalu prenehala ter eo se začeli ljudje spet vračati nazaj v mesto. Konec novembra pa jih Je presenetil prvi napad ruskih letal brez volne napovedi Orešnik se Je nahajal tedaj na deželi, njegova dva otroka pa sta se podala zjutraj ob 8 z materjo v avtobusu v mesto v šolo. Ko pa je avtobus prispel v Helsinke, so začele naenkrat presunljivo piskati sirene. Bil je to prvi alarm, ki je naznanjal napad ruskih letal. Avtobus 6e Je obrnil ter vozil nazaj, medtem ko je 10 ruskih letal metalo bombe na mesto. Tega dne so sledili še trije napadi letal. G. Orešnik se je popoldne podal z avtom v prestolnico k svojemu prijatelju generalnemu konzulu dr. Šajkoviču, da se pogovori z njim, kaj bi bilo storiti. Komaj pa je vstopil v hišo, že je sledil spet alarm. Konzui se je z družino umaknil v zaklonišče v kleti. Orešnik pa je s konzulovim najstarejšim sinom odšel na ulico, da vidi,, kako letala napadajo. To svojo radovednost pa bi bil skoraj drago plačal. Na ulicah je bilo veliko ljudi, ki so opazovali ruska letala. Ta so najprej zmetala svoje bombe večinoma na središče mesta, potem pa so se spustila Čisto nizko, da so drvela komaj nekaj metrov nad strehami hiš. Iz letal so 6treljali 8 strojnicami na ljudi na ulici, kakor na protiletalska baterija, ki te zasedla vsa stanovanja. Naložil je ženo in otroke na avto ter se odpeljal v kraj, kjer se je nastanil konzul. Burna vrnitev v domovino Med tem Je nastopila prava vojna, vsa Finska je postala vojaško taborišče in Orešnik je uvidel, da je zaenkrat nemogoče njemu kot inozemcu vsako trgovsko udejstvovanje. Odločil se je na nasvet generalnega konzula dr. Sajkoviča za povratek v domovino. Ta povratek ali bolje rečeno beg jo bil tako naglo pripravljen, da so jedva utegnili vzeti s seboj najnujnejše stvari. — V Finski banki Je moral pustiti vse svoje prihranke — približno 150.000 finskih mark, v mestu svoje bogato založeno trgovino. Policija mu je dala nakaz-nico za 40 litrov bencina, spotoma je konzul s svojimi intervencijami uspel, da so dobili še več tega goriva in tako se je odpeljalo na enem avtomobilu 12 oseb — Orešnik z družino, generalni konzul dr. Sajkovič z ženo in otroci ter konzulov sin z ženo in otrokom. Peljali so se negotovosti nasproti. Pot Jih je vodila čez polovico finske države do švedskega obmejnega mesta Haparanda, od tam v Stockholm, kjer je dr. Sajkovič z ženo in otroci ostal, njegov sin pa se je s svojo družino peljal z Orešnikovimi naprej do švedskega pristanišča, kjer so avto naložili na ladjo ter preveelali Baltik do Nemčije. V Berlinu je konzulov sin ostal ter se je nato podal naprej s svoio družino z vlakom Orešnik pa ie nadaljeval potovanje v avtu. Tr tedne ie trajala ta pot iz Helsinkov do Maribora 7000 km je prevozil, in to po silnem mrazu, ki j» znašal na Finskem in Švedskem 35 stopinj pol ničlo, po zasneženih cestah, da so morali dos*ikr»t zajce. Vse je brezglavo bežalo v zaklonišča in na ia v hiše in tudi Orešnik in njegov spremljevalec "‘»»-.P®. la “'21" sta jedva dohitela v varno. Tik poleg njiju je pa- spravljati avto z lopatami iz zametov. dlo več žrtev ruskega strojničarja. Ko je napad minil, sta se podala tja. kamor so bile vržene bombe. Učinek je bil strahovit. Porušeni so bili celi bloki hiš, na številnih krajih je divial požar, vse je bilo zavito v dim in ogenj. 2enska |e metala iz letala bombe na ženske in otroke Prvi napad ruskih letal je imel strahovite učinke, ker mesto še ni bilo dobro pripravljeno za obrambo. Povrhu 60 Rusi najprej v prvem svitu napadli helsinško letališče ter so uničili vse hangarje, tako da finska letala niso mogla nastopiti proti’sovražnikovim bombarderjem. Vendar se je posrečilo finskim topničarjem zbiti rusko bombar-dersko letalo. Padlo je sredi mesta na tla. Orešnik si je tega orjaka ogledal ravno tedaj, ko so iz njega spravljali ubite sovražne letalce. Med njimi je bilo mlado dekle, etaro kakih 17 do 18 let... Opravljala je v letalu službo borabarderja in opazovalca. Potem so pa Finci svojo aktivno obrambo mrzlično izpopolnili. Na strehe visokih hiš so postavili lahke topove in strojnice, težje protiletalsko topništvo pa je zavzelo pozicije okrog mesta. Ker je istočasno po dogovoru med Rusijo in Nemčijo za nekaj dni prenehalo bombardiranje, da bi se lahko izselili nemški državljani, ki eo dopotovali na treh velikih ladjah iz Helsinkov, so Finci ta odmor uporabili za popolno izpraznitev prestolnice in ostalih večjih mest. Naš generalni^ konzul je dobil avto in rok 15 minut, da se izseli ter je moral na vrat na nos zapustiti z družino svoje stanovanje ter odpotovati 50 km daleč na deželo. Thidi Orešnikovo družino so pregnali iz njenega podeželskega bivališča. Tja se Je naselila finska 0 življenju na Finskem In o Fincih je prijx>vedoval g. Orešnik zanimive stvari. Je to visoko kulturen narod, ki ne pozna nepismenosti. Življenjski standard je na nenavadni višini, kulturno življenje zelo živo. Helsinki sp krasno me-eto, ki se je jx> vojni čudovito razvijalo. Cele četrti so podirali ter zidali namesto starih hiš moderne palače. Vsako stanovanje jo opremljeno s centralno kurjavo, kopalnico, toplo in mrzlo tekočo vodo. Zaslužek je dober, pa tudi življenje je temu primerno drago. Stanovacje dveh sob in kuhinje stane v Helsinkih 20Q0—2500 mark, kar odgovarja našim 3000—4000 dinarjem. Temu primerne so tudi cene življenjskih potrebščin in obleke. Blagostanje v državi je bilo veliko. Finci pa so za miše pojme čuden narod. Kljub visoki kulturi je njihova narava za nas nepojmljiva. Je to narod, hladen kot kamen. II ne pozna usmiljenja. 2e mlad dečeki dobi v roke bodalo »puko«, ki potem spremlja vsakega Finca vse življenje in s katerim hitro sam poravna vsak spor ali obračun. Tudi ie kriminalistika pri njih precej velika. — Gangsterski napadi po ameriškem načinu so bili v Helsinkih prav pogosti. Kljub vsemu temu pa je bilo življenje pri njih prijetno in dobro in Orešnik bi bit ostal tam za vedno, da ga niso pregnali nepredvideni tragični dogdoki. Sedaj se je zopet znašel v domovini brez pravih sredstev, % vetiko dru-žino. Spet bo moral začeti z delom svojih rok čisto znova, da si ustvari novo eksistenco. Misli na Belgrad. kjer bi rad začel s svoiim avtomobilom obrt avtoizvoščka. - Morda mu bo uspelo ter bo končno našel v svoii domovini mir in sl dokončno uredil živlienle. Od tu in tam Buren shod je imel v Gornjem Milanovcu gredsednik JNS Peter Živkovič v družbi Jova anjanina, Ilija Mihajloviča in drugih. Ko so govorniki prišli v dvorano, so se oglasili opozicio-nalci in klicali proti JNS. Podobne nevšečnosti so se pripetile zlasti med govorom Banjanina, ki je ostro odklanjal sporazum med Srbi in Hrvati, kakor sta ga sklenila dr. Maček in Dragiša Cvetkovič; — Prvak demokratske stranke dr. Boža Markovič, pa je na shodu v Užicah ponovno obravnaval vprašanje koncentracije vseh demokratskih sil v naši državi m dejal, da je treba spričo zunanje-političnik nevarnosti strniti vse sile, da bodo zmerom pripravljene, kadar bi se od zunaj pojavila nevarnost za državo. Po Markovičevem mnenju ie demokratska stranka zmerom pripravljena razgo-varjati se o sodelovanju in glede dela za sporazum, ča bi se odstranile iz javnega življenja zadnje šetce nesporazumov. Vis železniški promet v naši državi se mora zarad silnega mraza boriti z velikimi težkočami. Ponelod so snežni zameti onesposobili proge, ve-čmorfa pa je hud mraz povzročitelj velikih zamud. Tokrat ni izvzeta nobena pokrajina v državi, kapi mraja je povsod okrog 20 stopinj. Posebno velike zamide imajo vlaki, ki prihajajo v Slovenijo iz 5ejjrada. 350 letnico ustanovitve ruske'pravoslavne pa-(rihrhije so proslavili slovesno belgrajski Rusi. Slovesnost se je začela s službo božjo, katero je bišl ruski metropolit Anastazij ob asistenci več s/bskih pravoslavnih duhovnikov. Nato je bilo joorovanje, na katerem sta metropolit Anastazij Ji srbski bogoslovni profesor Dimitrijevič govorila o zgodovini ustanovitve ruske pravoslavne pa-trijarhije in poudarjala, da je prav ta institucija rnaU prihraniti Rusiji marsikatero težko preizkušnjo. Spominjali so se tudi zadnjega ruskega pa-triiarha Tihona, ki je bil po težkih preganjanjih poJj boljševiki 1 . 1924 umrl. Svojega očeta pijanca je zadavil šestnajstletni sla Milutin Miloševič iz vasi Mačkovec pri Kur-šumljiji. Njegov oče je bil nejjoboljšljiv pijanec, ki je pijan počenjal v hiši najbolj grozotne stvari. Pretepal je po vrsti vse otroke m ženo in jih ponavadi pognal sredi noči iz hiše. Pred dvema dnevoma jo je spet primahal popolnoma pijan. Pretepel je vso družino in nato otroke in ženo vrgel iz hiše, da so vso noč prebili zunaj v mrazu in snegu. Ko so se zjutraj vrnili, jih je spet pognal. Nato pa je začel piti žganje in nazadnje zaspal. Ko je šestnajstletni sin Milutin videl očeta spečega, je vzel vrv in jo očetu nataknil na vrat. Potem je zadrgnil in tiščal toliko časa, da je oče umrL Skopljanska občina je šele sedaj 'dobil* svoje Statute za notranjo upravo. Obenem je bil v občinskem odboru izglasovan soglasno pravilnik, po katerem so se uredile plače mestnih uslužbencev in delavstva. Pravilnik je v mnogem podoben pravilniku za državno uradništvo in pa pravilniku belgrajske občine. Občinski odbor je obenem tudi sklenil, da bo delavstvu povišal mezde za 15 odst. Vse prejšnje občinske uprave so se lotevale izdelave mestnih Statutov, pa vselej se je stvar po-^feffečira, ker so igrale krajevne politične razmere glavno oviro za sprejetje prepotrebnih uredb za organizacijo mestne službe in za končno ureditev položaja uradništva. Spor med pravoslavnima škofoma Platonom fa dr. Nikolajem je vzbudil med pravoslavno javnostjo velik odmev. V časopisju so se pojavili članki, iz katerih zveni, da javno obtoževanje med dvema škofoma ne more pravoslavni cerkvi prinesti nobenih koristi, temveč zgolj škodo. Vsi, ki so se v javnosti oglasili, so se zavzeli za škofa dr. Nikolaja Velimiroviča in poudarjali, da so vsi napadi škofa Platona nanj neutemljeni, zlasti pa niso na mestu besede, da je dr. Nikolaj razkolnik in sovražnik pravoslavja. Obenem se je začela tudi gonja proti škofu Platonu, češ da njegova preteklost ni tako kristalno Čista, da bi mu dovoljevala javno obtoževanje drugega škofa, ki ga srbski pravoslavni verniki spoštujejo kot najbolj vnetega boritelja za pravoslavje in za srbstvo. Končno je morala ta stvar doživeti svoj odmev tudi v vodstvu pravoslavne cerkve, kajti rečeno je bilo, da bo patrijarhija uvedla preiskavo in tako ugotovila krivdo, zakaj je do tako neljubih dogodkov prišlo._ V srbsko javnost so bili tudi vržen! glasovi, da bi se moral škof Platon spričo svojih neutemeljenih obdolžitev odpovedati svoji škofovski časti, nikakor pa ne oditi v Banjaluko in tam prevzeti škofovsko mesto, kateremu da ni dorastel. Jasno izjavo o svojem delu za preosnovo našega davčnega sistema je podal v Sarajevu finančni minister dr. Juraj Sutej. Rekel je med drugim: V nobeni državi nima finančni minister dolžnosti dajati izjave in pisati, temveč ima dolžnost jx>-iskati možnost, da pokrije potrebe države. Tudi jaz sem vse, kar sem do sedaj storil, storil tako. kakor mi nalagajo interesi države. In vsakdo, ki roisli, da se bo uprl stvarem, v katerih leže življenjske koristi države, naj si posledice pripiše sam sebi. Po zadnjih davčnih preosnovah bo plačal tisti, ki ima. Tisti, ki nima, ne bo plačal nič. To zahteva tudi socialna pravica. Seveda nisem hotel ščititi kapitala.« — Glede novih trošarin na vino in žganje pa je dr. Šutej izjavil: •Najprej bi rad poudaril, da je poglavitna stvar v tem, da se kmet ne pusti zapeljati. Kmet je absolutno zaščiten. To s tisoč proti sto jamčim. Kmeta proizvajalca ne bomo prizadeli. Njemu lastnega vina. kadar ga prodaja, ni treba prijavljati, temveč bo moral storit) »o smo takrat, kadar gre za zaloge vina. Ukrepi, s katerimi se uvaja trošarina, se tičejo samo lastnikov kleti, nikakor pa ne kmetov proizvajalcev. Arkadij Averčenko: »Kupčija s smrtjo« Kmetijska zbornica v Sarajevu je bila na svojem zasedanju skunila, da ne bo pristopila v zvezo zbornic v naši državi. Kmetijski strokovnjaki v Sarajevu so namreč mnenja, da bo to zveza kmetijskih zbornic spet nova birokratska ustanova, ki bo razvoj kmetijstva bolj ovirala kakor pa pospeševala. Posebno pa se čudijo, da vodi to zvezo predsednik vojvodinske kmetijske zbornice Milan Badžak, ki je na nepojasnjen način prišel do svojega mesta. Badžak je namreč trgovec in izvoznik. Primanjkljaj v združenih hrvaških elektrarnah Zagreb-Karlovac postaja vsak dan večji. — Inz- Marcel Srkulj, ki je izginil iz Zagreba, je u me^? v Albanijo na ta način, da si je na Ohridskem jezeru izposodil čoln in se z njim prepeljal na albansko stran. Srkulj je bil velik pustolovec, ki je ne samo s svojim, temveč tudi s tujim denarjem prerad špekuliral. Udeleževal se je vsake akcije, kjer bi se dalo hitro zaslužiti. Iz blagajne elektrarne je po dosedanjih preiskavah izmaknil 800.000 din. Srkulj je bil najbolj vnet pristaš Dimitrija Ljotiča in se zmerom boril proti dr. Mačka.' V soboto zvečer je ljubljanska Drama uprizorila tridejansko komedijo ruskega pisatelja Arkadija Averčenka. Avtor je znan našemu širšemu občinstvu kot odličen pisec krajših humorističnih podlistkov, v katerih sicer ni tako odkrito žolčen kakor Mihajl Zoščenko, vendar pa razjx>-laga z enako imenitnim risarskim darom in z enako dobrim smislom za tipičnosti oseb, dogodkov in ravnanja: za slabo, za dobro, za smešno, za koristno, za škodljivo, za lejx> in grdo. Zoščenko se nam zdi mož, ki ve, zakaj šiba to ali ono plat človeške slabosti kakor se javlja v kolektivu in ki se dobro zaveda naloge, ki jo s svojim neizprosnim želom opravlja. Averčenko pa so nam predstavlja bodisi v feljtonih, bodisi v komediji, ki smo jo videli v soboto zvečer v ljubljanski Drami kot ljubezniv, prav nič togoten karikaturist človeških pomanjkljivosti in nerodnosti, smešitelj brez prave ostrine, pripovedovalec, ki v zgodbi nejiopolnosti ne biča z jezo, ampak jo predstavlja tako, da se nam mora v prvi vreti zdeti smeha vredna, ne pa zoprna in srd vzbujajoča. Na »Kupčijo s smrtjo«, njegovo tridejansko komedijo, smo bili v resnici radovedni, saj je med nami le redko kdo, ki ne bi bil bral vsaj ene ali dveh njegovih prikupnih, res precej rahlo satiričnih zgodbic. Pričakovali smo, da nam bo v »Kupčiji s smrtjo« avtor podal precej verjetno jasnejšo sliko o svojem svetovnem gledanju in hotenju — svojo tipičnost, kakor nam jo je bil v krajših sestavkih nemara zakrival s prijetno zgovornostjo in nedolžnim, le dovtipu in smehu služečim gledanjem. Gledališče je bilo — lahko rečemo — dosti boljše zasedeno kakor je jx>na-vadi ob premierah. Občinstvo pa ob kraju nikakor ni odhajalo niti približno tako zadovoljno kakor z marsikatere druge premiere, ki smo jo videli v letošnji dramski sezoni. »Kupčija s smrtjo« je občinstvo razočarala v precejšnji meri. Se enkrat se je pokazalo, da je treba snov, ki je kolikor toliko integralno vezana za neki čas in za neke razmere, obravnavati z vso ostrostjo, da jo je treba osvetliti brez varčevanja in podčrtati sestavne elemente, kolikor se jih le da, po potrebi tudi pretirati — če hoče obstati in nekaj pomeniti za trajnost. Način, s katerim pa je ravnal Averčenko, je odpovedal. »Kirj>čija e smrtjo« nam je razodela avtorja, prijaznega in dokaj spretnega anekdotika, ki razpo- laga s prijetnim smislom za smešno v malenkostih in ki mu za večji tekst manjka vztrajnosti v grajanju ter jezi. Manjka pa mu tudi zgolj tehnične spretnosti, saj neštetokrat v tem delu lahko mirno in nezmotljivo napovemo, katere osebe bodo zdaj stopile v akcijo in kaj nam bodo na-jiovedate. »Kupčija s smrtjo« je kolikor toliko zabavna kozerija, za komedijo, za odrsko delo pa ji manjka moči in odrskega znanja. Nihče ne more zanikati, da je v delu precej stavkov, ki se odlikujejo s krasno duhovitostjo in izvirnostjo, vendar pa se zastonj trudijo, da bi rešili komedijo in ji pri gledalcih j>omagali do pozitivnega dojma. Stari anekdotik se zaman trudi, da bi ves čas vzdržal napetost, zato mu pri za njegove sposobnosti in značilnost ustvarjanja preobširni nalogi manjka moči. Zgodba se mu razblinja kljub temu, da se mu je posrečilo iz nastopajočih napraviti v »toku dogodkov« v glavnem žive, pristne, močne osebe. Nekaj teh oseb je prav izredno posrečenih — tako zlasti Zoja, TaldŠki-nova sestrična, Taldškinova žena Olga, dalje še Taldškin sam ter Glibovič. Kot dogajanje in dra-matska zaokroženost ,pa »Kupčija s smrtjo« prav gotovo ni mogla ogreti nobenega gledalca in ga prav gotovo tudi ne bo. Naslovno vlogo je v mejah možnosti, kakor jih daje, rešil Lipah odlično. Imenitnega Kazanceva Je po besedni predlogi potuhtal in srečno izpeljal Jan. Z Glibovčem je Daneš spet postavil res krasno figuro — desetkrat bolj po svoji kot po Averčenkovt zaslugi. Zoja, edina strogo dosledno, polno in z nadj»ovprečnim talentom napisana vloga, pa je dobila v A. Levarjevi najman kongeni-alno, izredno okretno in Iznajdljivo interpretko, Prav dobra je bila Olga v zasedbi Gabrijeičičeve, ki ji take vrste vloge že od nekdaj leže, v zadnjih časih pa se je v njih še izpopolnila in jih prinaša s samostojnostjo in zrelostjo, ki zaslužita vsega priznanja. Tudi ostali, Jerman, Pre-setnik, Bratina, V. Juvanova, Rekarjeva in Ver-tin, so z rezultati svojega dela pokazali, da se niso bili prav nič pomišljali za delo zgrabiti resno in vestno, kljub temu, da so prav gotovo Čutili njegovo sekundarno vrednost. Režiser Jože Sest je delo izpeljal gladko, dasi ni znal zakriti preočitne odrske mehaničnosti, kakor se je kot pretežki problem že v pisanem delu otepala Averčenku. »N’ mav čez izaro« Iz Svetne vasi pišejo: Doslej je v naši občini obstojala posebna zadruga z nalogo, da bi omogočila drenaioa dela. Sedaj je deželna vlada potrdila pravila nove zadruge, ki ima pred seboj prav hvaležen delokrog: z njeno pomočjo bodo izsušili okroglo 53 hektarjev tukajšnjega močvirja. )C PredJvld«,'h skupno 145.000 mark. P*. .h® drenažna dela prevzelo tukajšnje taborišče obvezne delovne službe, s čemer bi se regulacijska in izsuševalna dela jx>ce-nila na polovico proračunske vsote. Zadruga bo hkrati skušala za dela zainteresirati tudi državo in jo prositi za prispevek. Po izsušenju bo pridobljen nov košček rodovitne zemlje. V Borovljah je izbruhnil v bližini mestne cerkve požar. Zgorelo je gospodarsko poslopje pri p. d. Cemru. Ker se je ogenj izredno hitro razširil na vse poslopje, niso mogli ničesar več rešiti. Požar so zanetili otroci, ki so se igrali na skednju z vžigalicami. Posestnik Kerše trpi znatno škodo. Kakor poroča »Koroški Slovenec« je politična oblast za Koroško pregledala in odobrila letošnje Mohorjeve knjige. Pač pa je ostalo odprto vprašanje, če bo devizna centrala odobrila potrebne devize za plačilo knjig. Ce tega dovoljenja ne bo, naročniki ne bodo mogli prejeti svojega običajnega knjižnega daru. V deželni bolnišnici v Celovcu je te dni umrla najsfarejša Korošica, 100 letna Barbara Blažun. Kaeetove počitnice v mirnem trziškem kotu Križa. t. jan. 1940. Skoro ne bi bilo prav, če se tudi ob novem letu no bi spomnili takšnega junaka, kakršnega se je izkazal v starem letu razbojnik Hace. /aman je dozdaj ostalo vse stikanje naših orožnikov in drugih, ki imajo to neprijetno dolžnost, da iščejo takšne podobne zločince. O flacetovih zločinih je že kar odveč govoriti, kajti ta možakar je zdaj po širni slovenski deželi že toliko znan, da vsak, kdor o njem sliši, takoj ve, za koga in za kaj gre. REfes, nad vse prevejan tiček je to v vsakem oziru. Ni se izkazal samo v tem, kako si zna na nepošten način pridobivati denar in drugo, kar vsakemu prav pride, pač pa tudi v svojem skrivanju. Dozdaj res ni mogoče trditi, da bi mu kaj kmalu prišli na sled. Pot za seboj si že zna tako izgladiti, da oblastem uspešno meša »štrene«. Po vseh poročilih, kar jih je bilo dozdaj objavljenih, se zdi, da je le redko komu tako dobro znana naša slovenska dežela tako natančno, kakor njemu. Zadnjič smo bra- li, da se je potikal po Dolenjskem, nuto se je spet pojavil na Gorenjskem v okolici Begunj, nekaj dni zatem so ga videli v Kranju, pa spet na Štajerskem in že se je pojavil tudi v tr-žiškem kotu na Gorenjskem. Potem je odtod brž izginil, ker se mu je baje zazdelo, da so nju postala tla prevroča. Po Tržiču je krožil S*as, da se je oglasil pri nekem čevljarju, tu Pa da je v pravem trenutku še izvohal nevarnost ter skočil 8 metrov visoko skozi okno in ^gmil. Nekaj časa so Tržičani in okoličani go-V°7 °, njem’ potem pa ]e znova vse potihnilo. ., ,.a božične praznike pa so ga, za čuda, spet videli v bližini Tržiča. Nač ga je dala in gozdovi, iz katerih se je pikradel od breške stra.n* . Pr°tj Kovorju. Ustavil se je takoj pri prvi hiši, tik ob robu gozda ter »ponižno«, kakor on zna, prosih vbogajme. Dobri ljudje so se ga usmilili, mu dali večerje in prenočišče. Ko pa se je drugi dan hvaležno poslovil od te gostoljubne hiše, se je gospodinji posvetilo, da je nekoč videla tega človeka naslikanega v »Slovencu«. I akoj se je spomnila, da ponižni, razmeroma mladi in postavni prosjak ne more biti nihče urugi kot Hace. Razumljivo je, da jo je ob tej misli kar malo zazeblo. Vse je pre-tankila, da bi ugotovila, če ji neznanec ni morda kaj odnesel. Kar odleglo pa ji je, ko je našla vse v redu. Neznanec, skoro gotovo res Hace — vsaj tako se zdi po vsem pripovedovanju — je spet izginil. Najbrž se res ne drži prav daleč odtod in si je za praznike privoščil tudi malo počitnic v mirnem tržiškem kotu. Zavohal je morda, da ga tu, že zaradi praznične tišine gotovo ne bo nihče motil. Potemtakem je pa Hace res gospod, ko sl za praznike tudi privošči mirnega počitka daleč proč od velikih mest, v prosti in mirni zimski naravi. 4. decembra j‘e praznovala svoj stoti rojstni dan. Pri tej priliki je sprejela od kanclerja Hitlerja posebno voščilno pismo s častnim darilom in le- gim zaslužnim križcem. Kakor trdijo listi, je bila arbara Blažun hkrati tudi najstarejša žena Velike Nemčije. V leta 1940. bodo sprejeti v Hitlerjevo mladino dekleta in fantje letnikov 1929-30. V smislu svoječasne prošnje Slovenske prosvetne zveze, katere rešitev še ni prispela, vstop slovenske mladine začasno še ni obvezen. Boroveljski puškarski šoli je država nakazala večjo denarno vsoto kot podporo. Predzadnjo nedeljo je Hitlerjeva mladina na Koroškem nabrala za zimsko akcijo nad 80.000 mark. Odlikovali so se posebno okraji Celovec, Beljak in Spital. V vehkovškem okraju ie nar. soc. dobrodelna organizacija odlikovala 304 matere z zlatimi, 252 s srebrnimi in 374 z bronastimi zaslužnimi križci nemških mater. Pretekli teden so se v Vogrčah pri Pliberku mudili dunajski nemški visokošolci in delili otrokom božična darila. Med drugim jim je bilo tudi naročeno, naj se po možnosti kar najbolj intimno seznanijo s tamošnjimi dekleti, kar naj bi bilo v skladu z današnjimi stremljenji v ljudskem gibanju. Nepotrebna draginja in neprimerna dviganje cen Prav za vstop v novo leto smo izvedeli nekaj res »veselih« novic. Cela vrsta živil se bo podražila, zlasti pa se bodo podražile cene kolonialnemu blagu. Zdaj bomo doživeli jx>dražitve takole po 50 par do 1 din pri vseh teh predmetih. Človek se mora po pravici jeziti, ko zve, da bodo razne kavarne in-gostilne povišale cene za 50 par pri skodelici črne kave, ravno tako pa bodo tudi za podoben denar prodajale dražje tudi razne opojne pijače, ki jih izdelujemo doma! Ce so že zrasle cene pri kilogramu tega ali onega predmeta za toliko in toliko, potem prav gotovo ne gre. da bi lastniki gostinskih obratov kar tako zviševali — za 50 par pri skodelici kave ali pri šilcu žganja! Na,ta ,način bodo gostilničarji in kavamarji lahko zasluzili, čeprav bodo za kilogram te ali one reči dali po 2 ali 3 din več kakor prej, tudi po 50 do 100 odst. več kakor so pa prej! Merodajni krogi naj bi se nekoliko pozanimali za te reči in preprečili nepravilnosti! Celjske novice Podjetje Avtobus mesta Celja je na zadnji seji upravnega odbora sklenilo, da bodo prejemali od 1. dec. naprej vsi nameščenci posebno draginjsko doklado. Ta znaša okoli 10 odst. Razen tega bodo nameščenci sprejemali za vsakega nepreskrbljenega otroka 30 din mesečno. V cerkvi sv. Martina na Teharjih pri Celju je odbor za postavitev spomenika padlim vojakom dal vzidati spominski plošči. Odkritje in blagoslovitev bo meseca januarja. Ob tej priliki bodo obdarili tudi svojce padlih, ki jih je na Te-harjih^ precej. Stroški vzidanja plošč presegajo Zadružna zveza je priredila v Celju v hotelu Evropa tridnevni tečaj za tajnike, oziroma poslovodje in vodilne odbornike. Tečaja se je udeležilo 50 ljudi iz celjskega okrožja, kar je vsekakor lepo število. Na tečaju so imeli važne gospodarske referate gg. dr. Ceferin, Tirš, Urbanija in ravn. g; Gabrovšek. Za obmejno šolstvo so darovala Združenja trgovcev za mesto Celje 4000 din, okrajna združenja pa 1000 din. Naše kmete opozarjamo na razpis celjske mestne občine, ki razpisuje dobavo 800 komadov brezovih metel. Ponudbe je vložiti na mestnem poglavarstvu. »Via mala« na celjskem odru. Narodno gledališče v Mariboru bo uprizorilo v petek, dne 12. januarja v celjskem gledališču dramo »Via mala«. Predstava je za abonma. Neabonenti dobe vstoDnice v uredprodaji v Slomškovi knjigarni Radio Program radio Ljubljana Torek. 2. jan.: T Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček voselin zvokov (ploSci i — 12 Vesel drobiž (ploifie) —12.30 Porodila, objave — L3 Napovedi — 13.02 Harmoniko igra Iv. Magister — II Poročila — 18 Slov jrlaaba, igra Itadij. orkester — 18.1" Božje razodetje v prirodi in zgodovini (Fr. Tereeglav) — 19 Napovedi, iioročile — 18.20 Nao. ura — 19.40 Objave — 19.50 Doect minut zabave - 20 Komorni trio (gdč. Jf. Orniokva, prof. M. Lipovšek in prof. Šedlbauer) Sreda. S. jan.: 1 Jutranji pozdrav — 7.06 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (ploščo) — 12 Odmevi iz češke (plošče) — ir. Pisana šara (plošče) — 14 Poročila — 18 Mladinske nra: a) Zakaj sem postal sodnik (dr. Julij Fellaclier); b) Slovenski literarni zemljevid (prof. Fr. Vodnik) - 18.40 Davčna knjižica (9t. Voljč) — 19 Napovedi, poročila — 10.30 Nao. ura — 19.40 Ob javo — 10 50 Uvod v prenos — 30 Prenos iz Ijnbijnn. opere; v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar,: v 2. odmoru: Napovedi, poročila. Koledar Danes, torek, 2. januarja: Ime Jezusovo. Sreda, 3. januarja: Genovefa, devica. Obvestila V roku od 1. do 31. januarja 1940 morajo vložiti napovedi na predpisanem tiskanem obrazcu 1. za pridobnine: davčni zavezanci pridobnine in posebnega davčnega dodatka po čl. 59/11 zakona o neposrednih davkih 2. za davek na poslovni promet: a) pavšalisti splošnega in skupnega davka na poslovni promet in davka na luksus; b) knjigaši splošnega in skupnega davka na poslovni promet. Ti morajo vložiti prijave ter napovedati promet minulega leta 1939. 3. rentnino: davčni zavezanci, ki niso obdavčeni po kaki drugi davčni obliki od dohodkov ia obrestih, rentah in drugih imovinskih predmetih. Prijaviti je dohodke iz leta 1939. Kdor napovedi ne vloži v roku od 1. do 31. januarja 1940 bo plačal kazen 3% odmerjenega osnovnega davka, a 10% kazen če napovedi ne vloži niti na osebni poziv v roku osmih dni. Druga podrobna navodila so razvidna iz pozivov nabitih na uradni deski mestnega poglavarstva in davčne uprave. Vsi delodajalci, ki plačujejo usluibenski davek v davčnih znamkah, se vabijo, da v smislu določil razpisa ministrstva financ z dne 10. septembra 1929, St. 83.390 predlože v januarju 1940 pristojni davčni upravi Ljubljana-mesto v pregled knjižice uslužbenskega davka za leto 1939. Ce ne predlože knjižic, se bo proti njim jx»6topalo po čl. 139 odnosno v primeru davčne utajbe po čl. 142 zakona o neposrednih davkih. Vsi poslodajalei v Ljubljani, ki zaposlujejo hišno sluiabništvo, se vabijo, da si nabavijo naj-pozneje do 31. januarja 1940 davčne karte za leto 1940. Kdor ne bo nabavil davčne karte ali je ne bo nabavil pravočasno, bo moral plačati kot kazen 5 kratni znesek rednega davka. Karte se kupijo pri davčni upravi Ljubljana-mesto, soba štev. 14. II. nadstr., Vodnikov trg 5. — Sef dačvne uprave. Člani Eentpeterske prosvete naj se čim števil-neje udeležijo pogreba umrle članice ge. Marije Urh. Pogreb bo v torek 2. januarja ob 4 popoldne iz mestne hiše na Jegličevi cesti. Rezervne častnike pozivamo, da se zglase v torek 2. ali v petek 5. januarja 1940 od 17 do 19 v društveni sobi pododbora Združenja rezervnili častnikov, Zvezda, II. nadstr.. Kongresni trg, kjer se jim bo sporočila važna naredba komande dravske divizijske oblasti. — Pododbor Ljubljana. Mariborski drobiž Maribor, 1. januarja. Napredovanje. Poveljnik mariborske orožniške čete g. kapetan I. r. Josip Sosič je napredoval v čin majorja. Čestitamo! Na policiji — bela zastava. Že dolgo niso imeli na policiji takega miru, kakor za novoletne praznike. Nobene prijave, v policijskih zaporih pa bela zastava, to je res razveseljiv začetek novega leta. Takim ljudem je treba posel onemogočiti. — Oblasti so dobile prijave zaradi grdega načina prevare, kakor se sedaj pogostoma dogaja na deželi. Prekupčevalec z živino 29 letni Ludvik Šileč iz Sp. Senarske pri Sv. Trojici je prišel k 68-letni posestnici Tereziji Peklar v Andrencih zaradi živinske kupčije. Posestnica je imela na prodaj par zelo lepih volov. Šileč je spravil Peklarjevo v tako zmedenost, da se ni več znašla. Lagal ji je. da cena volov dnevno pada, da ne bo čez nekaj časa sploh nič več dobila za živino, če hoče še kaj _ dobiti, naj mu vole takoj proda. Posestnica se je res ustrašila ter je sklenila z njim kupčijo. Silec ji je plačal za enega vola, ki je tehtal 744 kg Ro 2.75 din, za drugega, ki je tehtal 684 kg, pa ji je dal 4 din za kg žive teže. Pozneje so sosedje posestnico podučili, da bi bila dobila za vo- le mirno 5 din za kg žive teže. Po tej ceni so oni prodali dosti slabše vole, kakor so bili Peklar-jevi._ Silec je na ta način opeharil Peklarjevo najmanj za 2500 din. Dal ji je are samo 1000 din, potem pa je prišel po vole,’ ko posestnice ni bilo doma ter jih je na skrivaj odpeljal. Ostanek kupnine pa je še sedaj dolžan. Ko so ga orožniki prijeli, jim je odkrito priznal, da je pri tej kupčiji zelo dobro zaslužil, o svoji žrtvi pa je samo cinično dejal »zakaj pa se je dala opehariti«. Silec je znan, da rad goljufa in spravlja na limanice stare ljudi. Takim pijavkam našega kmečkega človeka bi bilo treba enkrat za vselej onemogočiti njihov posel. Vsem prijateljem. in znancem sporočam žalostno vest, da Je Bog 31. decembra 1939 poklical po večno plačilo mojo dobro mater Marijo Kres Truplo blage pokojnice bo v torek, 2. januarja, ob 9 blagoslovljeno v Vavti vasi ter nato prepeljano v St. Peter pri Novem mestu, kjer bo v sredo 3. jan. ob 9 dop. položeno k večnemu počitka. Dobro mater priporočam v molitev. V avta vas, dne 1. januarja 1940. Joie Kres, župnik. Šport čez nedelje Za novo leto smo bili brez športa Športni kronist nima veliko poročati. Bila sta sicer dva lepa in prosta dneva, ki bi bila kakor nalašč za športne prireditve, toda slovo od starega leta je tudi večina športnikov praznovala tako kakor drugi ljudje. Tisti, ki so šli za ta dva dni na Gorenjsko, se niso kesali. Imeli so najlepše vreme in prav dober sneg. Oficiel-nih zimsko športnih prireditev ni bilo, pač pa so klubi izrabili dneve od božiča do novega leta za tečaje svojih članov. Tako so imeli vsaj po prijavah svoje tečaje. ASK Gorenjec klubski mladinski tečaj v alpski kombinaciji, na Črnem vrhu. Smučarski klub Ljubljana tečaj za skoke in teke na Pokljuki in SK Ilirija tečaj za smuški tek v Planici. Tečajniki so imeli vreme nad vse ugodno in v prejšnem tedn,i so se lahko mnogo naučili. Svoje znanje bodo morali kaj kmalu pokazati. Že s prihodnjo nedeljo se začne čas najvažnejših in največjih smučarskih prireditev. Da pa vendar nismo za ta dva dni ostalj povsem Drez Športnih rezultatov, so poskrbeli drugod. Nogometaši Bata i Ujpest 2:2 (2:0) Na zasneženem stadionu Bate v Borovem je odigral budimpeštanski Ujpest četrto tekmo na svojem božičnem gostovanju v Jugoslaviji. Topot je igral proti SK Bati. Ta tekma se je končala neodločeno z rezultatom 2 : 2. Gostje so zaigrali zlasti prav dobro v prvi polovici. V tem času so dali v teku dveh minut tudi oba gola. V drugem polčasu so se domačini malo razgibali in izravnali rezultat. Nato je pa igra začela postajati surova in groba. Najpreje je leto krilo Bate v naletu lahko poškodoval golmana Ujpesta. Na igrišču se je pričelo kre- fanje, nakar je sodnik zaradi neke žalitve iz-Ijučil srednjega napadalca gostov. S to sodnikovo odločitvijo pa moštvo Ujpesta ni bilo zadovoljno in je kompletno odšlo iz igrišča pet minut pred koncem Maloštevilni gledalci — bilo jih je komaj' 100. — ljudem se pač ne da stati v mrazu poldrugo uro na igrišču — so proti nepričakovanemu odhodu gostov ostro protestirali. Szieged : 2ak 4:0 (1:0) V Subotici je v nedeljo gostoval madžarski nogometni klub Seged iz Segedina. Nastopil je proti Žaku in ga premagal z A : 0- Gostje so bili v vsakem pogledu mnogo boljši od domačinov. Zlasti se je odlikoval golman Tot, večkratni reprezentant Madžarske. Vitez : Radnički 1:1 V Kragujevcu je gostoval v nedeljo_ »Vitez« iz Zemuna. Vodilni gol so dali domačini, toda Zemunci so v drugem delu izenačili. Tekma se je končala neodločeno, kar tudi — povsem odgovarja sposobnostim obeh moštev. Hajduk Išče trenerja Po poročilu »Češkega Slova« bo odšel bivši znameniti češki reprezentativec — srednji napadalec Sobotka v Split, kjer bo prevzel mesto trenerja. Splitski listi so že pred časom pisali, da. vodi Hajduk razgovore z nekim češkim no- f Jurij Petrovčič, zadnji župan samostojne viške občine Na svojem domu v Rožni dolini je včeraj umrl zadnji župan samostojne viške občine, g. Jurij_ Petrovčič. . Žalostna vest se je hitro razširila m vzbudila splošno sočutje, kajti mož je bil na Viču znana oseba in njegovo prizadevanje za Vic ni ostalo brez uspeha. Politično sicer ni pripadal nam, vendar je 7. nami sodeloval v občinskem odboru in moramo reči, da je to sodelovanje bilo uspešno, prijateljsko in odkritosrčno. Po postavi korenjak, srčno pa zelo blag človek, župan Petrovčič sicer ni imel posebne šolske izobrazbe, po poklicu je bil mizar, bil pa je izredno bistroumen človek, ki se je udejstvoval v občinskih poslih predmestne občine Vič z velikim uspehom. Njegovo županovanje nosi pečat velikega napredka občine, dela ki so bila izvršena pa ob nizkih proračunih imajo tem večjo vrednost in kažejo dalekovidnost, s katero se je od- V občinskem odboru je sodeloval okoli 25 let, od tega kot župan 13 let. Pod njegovim županovanjem se je izvršila elektrifikacija občine, vpeljan je bil vodovod proti malenkostni odškodnini porabe vode, zgrajena je bila kanalizacija, izvršen je bil nakup sveta na katerem stoji danes nova meščanska šola in zidana je bila kolonija Stan in Dom v Rožni dolini Po-sebno vneto in z veseljem je deloval v kraj. šolskem odboru še preje kot odbornik in kasneje kot predsednik. Poleg njegovega dela na polju občinskega gospodarstva je sodeloval tudi pri Olepševalnem društvu v Rožni dolini, saj je bil soustanovitelj današnje Rožne doline, ker je zgradil eno prvih biš v tej naselbini. Kot član rripr. odbora za ustanovitev viške fare si je tudi tukaj s svojim delom pridobil zaslug. Moža, ki si je s svojim javnim delom v korist vseh občanov stekel toliko zaslug, ki je ob konc« županovanja moral preživljati zaradi svoje dobrosrčnosti in zaupanja grenke a nezaslužene očitke, bo viška javnost ohranila v lepem spominu, svojcem pa izražamo našo »o-" ftjo. gometašem, ki bi igral ‘n obenem prevzel mesto trenerja. Če je gornja vest resnična, bo Hajduk v prihodnji sezoni • Sobotko mnogo pridobil. Popovič, novi drž. boksarski prvak V 6obolo zvečer ie bila v Belgradu borba za državno boksarsko prvenstvo v srednji kategoriji. Naslov je branil dosedanji prvak Stevan .lakšič proti novemu aspirantu Popoviču Luki. Proti pričakovanju pa je bil Popovič Luka neprimerno boljSi in Ri je od 12 krogov odločil 9 v svojo korist. Popovič je v sijajni formi in je bil mnogo točnejši, hitrejši in odločnejši kakor dosedanji prvak. Zmaga Popoviča je bila povsem zaslužena. Borba je bila izredno zanimiva do konca, ker so ljudje do zadnjega računali, da bi utegnil Jakšič premagati Popoviča • knock-autom. Tekmo je gledalo okoli 2000 gledalcev, ki so novega prvaka navdušeno pozdravili. .lakšič |e dobil za borbo 10.000 din, Popovič pa le 2000 — in pa naslov državnega boksarskega prvaka v srednji kategoriji. Tekma za hrvaški pokal: Gradjanski : Zagreb 20:0! Zagreb, 1. jan. Zadnji dan lanskega leta }e bila odigrana v Zagrebu tekma za hrvaški pokal med Gradjanskim in moštvom Zagreba, ki je prej premagal Avisa. Gradjanski je hudo porazil moštvo Zagreba z 20:0 (9:0). Enajst golov je zabil Wolll, 7 Cimermančič, 2 pa Antolkovič. Italijansko prvenstvo Nedeljsko italijansko nogometno prvenstvo je prineslo naslednje rezultate: Juventus : Venezia 1 : 0 (0 : 0). Bologna : Napoli 1 : 1 (1 : 0) Nova : Liguria 1 : 1 (1 : O). Lazio : Ambrosiana 1 s 1 (0 : 1) Milano : Roma 3 : 0 (i : 0). Genova : Triestina 1 : 0 ( : 0). Bari : Torino 2 : 2 (i : 1). Na prvenstveni tabeli vodi Se vedno Bologna z 18 točkami. Sledijo Lazio 16 točk, Ambrosiana 16 točk, Milano 15 točk, Genova 15 I toč in Triestina s 14 točkami Nekateri važnejši športni dogodki v letu (940 Našo smučarje bo nedvomno zanimal obširen program, ki so si ga zastavili Italijani za letošnjo smučarsko sezonŠportni odnosi z Italijani so se v zadnjem Času močno izboljšali in zelo verjetno je, da se hodo naši mednarodni športni odnosi v zimskom športu omejili zaradi vojne predvsem le na Italijane. Zato navajamo danes nekaj važnejSili smučarskih tekem, ki jih bo v letošnji sezoui priredila italijanska smučarska zveza. Dne 5. in 6. januarja smuk in slalom v Sestriere. Dne 7. januarja smuk v Ponte di Legno in isti dan skakalne tekme v Sestriere. Dne 19., 20. in 21. januarja tridnevni smuk v Sestriere. Dne 28. januarja spominski Sertorellijev smuk v Sondriou. Dne 4. februarja smuk v Cortlnl d’Ampezzo. Od 15.—17. februarja smuk in skoki v RuC-caraso. 18. februarja smuk v Ponte di Legno. 2. in 3. marca smuk in slalom v Sel?a Gardena. 10. marca smuk v Cersrinuo, 17. marca v Secco, 24. marca pa spet v Sestriere. Od 25.—31. marca šestdnevni smuk v Abe-tonu. 7. aprila velesmuk iz Marmolatte, tedm kasneje smuk iz Sella Neve in 21. aprila 6muk v Aosti. S smukom v Cortini d’Ampuzzo pa zakljičijo Italijani svojo smučarsko sezono. Kakor je vdeti, italijanska smučarska zveza predvsem forsira alpske discipline. Iz Londona poročajo, da sta pri mednarodnem turnirju v Indiji v igri dvojic zmagala niša rojaka Punčec Franjo in Mitič Drago. Kako so si v Mariboru voščili Za današnje čase primerno: »Da bi v novem letu ne doživeli vojne« Maribor, 1. januarja. Zopet je za nami Silvester, vesel in bučen, kakor da živimo v normalnih časih. Bil je še živahnejši in veselejši, kakor druga leta. Ljudje so iz obupa nad hudimi časi in iz strahu pred bodočnostjo postali razposajeni ter so si privoščili to, kar bi si bili drugače morda odrekli. Bil je ves Maribor na nogan. Množice so vrele po mestu sem in tja mimo razsvetljenih dvoran, kavarn, restavracij in gostiln, vso noč so bile ulice živahne, kakor po dnevi. Ljudje so se prelivali iz lokala v lokal, od veselice Ido veselice in povsod je bilo šumno in hrupno, veselo in razposajeno. Letošnje vino je izvrstne kakovosti in to se je poznalo tudi pri razpoloženju ljudi. Posledice so b InriMlnvansk« tiskani* * Ltshliaat: Me Krsmsril — Isdatatnfl: tnl M* 8«dla — flrednlk: Mirke la**rnfk - Rokopis** oe vrstam«. ' —n-~*~* jouii likala rsak delavnik »k UL Hitrim naročnin* II dla. sa laesemstr* 15 din Uredništvo! Kopitarjeva oliea 6/lil lelelon 4001 de HHH Uoravaj Kooltarleva aliea K.