Politicen list za slovenski národ. P« pošti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld, za pol leta 8 gld, za četrt leta 4 gld, za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl, za pol leta 6 gl. 50 kr, za četrt leta 3 gl. 30 kr, za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-VTsta: 8 kr, če se tiska enkrat: 12 kr, če se tiska dvakrat; 15 kr, če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne. Štev. or. V Ljubljani, v četrtek 30. aprila 1885. Letnik XIII. Nabrgoj. Pravica je ljuba Bogu in ljudem, tolikanj več jo pa Slovenci čislamo, kedar jo na naših naravnih nasprotnikih zapazimo, naj že bodo potem tisti Nemci ali Lahi. Žalibog, da se pri poslednjih o naših zadevah skoraj nikdar ne moremo pohvalno izraziti; večkrat nam pa tako priložnost Nemci dajejo. Tako smo tudi včeraj brali v listu prave nemške barve, v „Triester Tagblattu" našega moža opisanega, kakor bi ga tudi noben drugi list opisati ne mogel. O državnem poslancu Nabrgoju je bilo govorjenje. Povod temu je strastna agitacija Tržaške „irredente", ki si je tudi med Slovenci nekaj pomočnikov pridobila, da ž njimi po okolici ljudi bega. Pravijo jim „cikorijaši". Vsa agitacija je zarad tega, da bi se veljava poslanca Nabrgoja po okolici vničila, da bi se mu, če bi šlo, še celó poslanstvo odvzelo, z besedo: da bi jeklenega našega Primorca posadili pod kap. Zarad tega hodijo od vasi do vasi po Tržaški okolici trije apostoli „irredente", garibaldijanec Mauroner, dr. Angeli in Rascovic, ter dajejo za pijačo in ljudi zapeljujejo, da bi „cikorjaša" volili, ne pa Nabrgoja. Kakošen pa je ta Nabrgoj, vpraša „Triester Tagblatt", da si „concordia" (cikorija) toliko prizadeva, spodriniti ga — s pijačo in strastno agitacijo? Ta gospod Nabrgoj, — odgovarja takoj na to omenjeni list sam — ni ravno kdo zná kako učen ali kako zgovoren član državnega zbora avstrijskega. On si do sedaj še ni pridobil kakega posebnega vpliva ne po svoji veliki učenosti in ne po izbornih govorih svojih. On ni mož, ki bi se ga oklepale politične stranke, ktere bi od njega svojo jakost dobivale, ki bi si jih nasprotnik bal! In vendar se ga njegovi nasprotniki silno boje; strah jih je pred njim, to dokazuje borba, ki so jo proti njemu pričeli. Kje je povod temu? Kaj ga dela tako strašnega? Njegov politični jekleni značaj! V našem parlamentu je veliko poslancev, ki ga nadkriljujejo po duhu in vednosti in zgovornosti, ali niti jednega, ki bi ga nadkriljeval gledé nedotakljivosti značaj-nosti njegove. Nabrgoj je pravo meso in kri politične načelne zvestobe; v njem je vtelesena tista čista politična krepost, tista politična poštenost, ki se nikdar ne omaje, ki se nikdar ne vdti, ki nas nikdar v zadrego ne spravlja. On ni, da bi rekel za vojskovodja, ki bi boj vodil, pač pa je izvrsten vojak, brez sebičnosti, ki svojo dolžnost spolnuje in zvestobo ohrani. Mandat, ki ga je sprejel od svojih volilcev, )0 zastopal zvesto, popolnoma in pošteno. V njegovem prepričanji ni bilo prostora za izgovor, kakoršni se pri toliko drugih nahajajo, da bi svoj mandat le „narodnogospodarsko" zastopal, v političnem oziru bi se pa nič zanj ne brigal. Ne, Nabrgoj je bil tudi tukaj ves na svojem mestu. Z razvito zastavo hitel je v boj, kjer je trdno stal, kot skala v morji. Njegovega ščita se ni prijela nobena rja oportunizma, ktera dandanes vse politično življenje zastrupuje. Mož priprostega značaja in nebahač s svojimi krepkostmi, je Nabrgoj ob enem pravi in popolen zastopnik naroda, ki ga je v drž. zbor odposlal. On je bil vedno najzvesteji tolmač njegovega političnega mišljenja, njegove državno in cesarske zvestobe, ob enem pa tudi pravi tolmač narodnih željii, njegove nade in njegovih težav. Kaj pa narod, ki je Nabrgoja do sedaj pošiljal v državni zbor, ali naj ga morda sedaj zavrže, zataji zarad nekaj litrov terana ali prosekarja, ki ga Mauronerjeva banda po okolici volilcem plačuje? Narod naj bi se dal z omamljivo pijačo zapeljati, da postane sovražen možu, ki ga je do sedaj zastopal, in to zato, ker Nabrgoja njegovi nasprotniki črtijo zarad jeklenih njegovih načel, ki imajo v srcih prebivalstva svoje korenine, ktero ga je poslalo na Dunaj? Kdor bi našim Primorcem kaj takega pripisoval, imel bi jih zmožne sramotnega čina, kterega jim morda podtikujejo njihovi sovražniki, mi in kar je naših pa nikdar ne! Kdor bi nad tem dvomil, tisti okidal bi z blatom naše Primorce. Prepričani smo, da ta narod ne bo druzega volil v državni zbor kakor Nabrgoja in to se bo njemu na čast, nasprotnikom pa na jezo tudi zgodilo! Kaj, rojaki! — Kaj ne, da se kaj tacega o našem narodu in o naših možeh ne bere vsak dan po nemških listih?! Mi k temu le še dostavljamo: Blagor narodu, ki ima poslance, ktere tudi nasprotniki njegovi spoštujejo — rogovileži se jih pa boje! Kmetom v pomoč. Piše Ivan Belec. 0 zemljiškem dolgu. (Dalje.) Zakaj kmetje dolg delajo? Liberalci, ki v židovski rog trobijo, so pravili in sem ter tje še pravijo, da kapital zemljišču pomaga, da zemljišče bolj rodovitno napravlja. To je najostudneja laž. Res bi kapital moral zemljišču pomagati ali v resnici mu nič ne pomaga, temuč največ škoduje. Razločevati moramo tu, kakor je bilo že omenjeno, med zemljiškim dolgom in zemljiškim kreditom ; prvi je škodljiv, drugi pa koristen. I. Zakaj iu kedaj se kmet zadolžuje? 1. Nekdo, kije že dvajset let pridno za hlapca služil, in ki si je že kacih 1500 gold. prihranil, si misli, bolj bi bilo, ko bi imel človek kaj svojega, kakor pa da bi se vedno med tujimi ljudmi potikal. Kmalu zve, da je v obližji pripravna domačija za 3000 gold. na prodaj. V enem tednu je že kupna pogodba narejena, 1500 je plačanih, 1500 pa inta-buliranih. Zemljiški barantač kupi na javni dražbi zemljišče v ta namen, da bi pri nadrobni razprodaji napravil velik dobiček. Sosed pravi v pomenjkovanji sosedu: ona le njiva od prodanega zemljišča se mi tako pripravna zdi, da bi jo brž kupil, ko bi imel le denar. Barantač to precej zvč; brž se podit v krčmo, plačuje vino ali žganje in da onega kmeta poklicati, ki se pijačo se ve da ne brani, posebno če se zastonj dobi. Barantač je kaj dober mož, za denar rad čaka, še are ni treba. Zato so kupčija kmalo napravi iu kmalo je tudi pol previsoka kupnina intabulirana ne samo na njivo, ampak na ves kmetov grunt. Drugi kmetje pa potem sodijo: če se je ta njiva tako drago prodala, potem je moj grunt tudi precej vreden. Če so pa gruntjo na videz več vredni, morajo tudi doto veče biti in dolg se zelo pomnoži. Tedaj, gruntje so na videz več vredni, dolg pa postane v resnici veči. Dolga, pri kterem se intabulira kupnina ali njeni ostanki, se napravi v avstrijskih deželah vsako leto kacih 40 milijonov gold. Koliko se s takim dolgom zemljišču pomaga? Nič. 2. Trije bratje podedujejo nezadolžen grunt, ki je 6000 gold. cenjen. Tisti, ki grunt prevzame, vzame za svoja brata na posodo 4000 gold., ki se na grunt intabulirajo. Tacega dolga se v avstrijskih deželah napravi vsako leto kacih dvajset do trideset milijonov. Koliko je zavolj tega dolga zemljišče rodo-vitneje? Nič. Te vrste dolgovi, namreč ostanki kupnine in dote, so najštevilneji in najobilneji. Navadno se pri nas dolg vsako leto pomnoži za toliko, kolikor znašajo kupninski ostanki in dote. 3. Nekdo si misli, kaj ko bi si štacuno napravil, ali bi bil „nobel". Stacuna je kmalu narejena, ker na grunt se povsod blago dobi. Ali reveža, ki bi bil rad „nobel"! pa o štacuni nič ne razume, marsikdo opehari. Ni dolgo in na grunt se intabulira nekaj stotakov. Koliko ta dolg zemljišču koristi? Nič. 4. V pijanosti se sin s svojim tovarišem stepe in ga močno rani ali pa kako dekle zapelje. Oče si misli, kaj tacega še pri naši hiši nikdar ni bilo, zato bi bilo preveč sramotno, ko bi se zdaj kaj tacega razglasilo. Da se neljuba reč potlači, se vzame nekaj stotakov na posodo. 5. Gospodar je zapravljivec, vsi krčmarji mu delajo križe. Ima tudi hčer, ktero bi rad omožil,*ali treba je dote in ženitovanje tudi ni zastonj. Koliko je zarad tacih stvari intabulirani dolg zemljišču koristil? 6. Gospodar mora meseca maja davke plačati, ko ni bora pri hiši. Napravi se prvi dolg, kteremu se kmalo drugi pridruži. Koliko je v teh šestih slučajih sposojeni kapital zemljišču koristil? Nič in vendar se je na zemljišče intabuliral. II. Zakaj in kedaj kmet kredita potrebuje? 1. Gospodar ima velik pa zelo močviren travnik; ve pa, da bi se dal ta travnik s petimi sto osušiti, in da bi petem toliko bolje seno rastlo, da bi samo iz tega poboljška v petnajstih letih mogel vrniti posojenih pet sto. Na drugem kraji ima morebiti pust travnik, ki bi se z napeljevanjem vode ali gnojenjem isto tako zboljšal ali denarja manjka. 2. Sin je dobil od očeta zelo zanemarjeno zemljišče ; oče je raje seno pred košnjo prodajal, kot bi bil živino redil. Misli si sin, ker je gospodarsko poslopje prostorno in ker jaz in moja družina nismo ravno preobilo z delom preobloženi, bi bilo gotovo bolje živino rediti kakor pa seno prodajati; ko bi imel kacih štiri sto gold., nakupil bi si žrebet in telic, in v dveh ali treh letih bi s priredkom vse ^mogel vrniti. Ti izgledi nam jasno kažejo, kedaj zemljiški posestnik dolg dela in kedaj rabi kredit. Zdaj se pa ozrimo krog sebe ter poglejmo zadolžene kmete. Zakaj so se zadolžili? V sto slučajih gotovo devet in devetdesetkrat zategadel, ker jih jo potreba gnala ali ker so bili zapravljivi in morebiti komaj enkrat zategadel, da so svoje zemljišče zboljšali. In tudi v tistih redkih slučajih, kedar kdo v zboljšanje svojega zemljišča na posodo vzame, se mu no da priložnost, da bi svoj dolg, recimo v petnajstih letih polagoma poplačal ali amortiziral. Mi tirjamo tedaj, da se v prihodnje ne smejo dolgovi na zemljišče intabulirati, in dalje tirjamo tudi, da bi dežela sama skrbela za primeren kredit, za zemljiško zboljšavanje. Proti nesrečam po ognji, toči, živinski bolezni, bi morali pa vsi kmetje pri deželni zavarovalnici zavarovani biti. Da bi pa povodenj ne delala škode, bi morale dotična soseska, dežela in država vzajemno skrbeti. O nekterih teh mislimo še govoriti. (Dalje prih.) O moderni šoli. vi. Tretja cvetka, ktero naj usadi šola v otroško dušo, je ljubezen. Brez ljubezni ni sreče na svetu, brez nje ne more celo obstati družba človeška, če bi bile državne postave še tako dobre. Človeško srce je pa tadi vstvarjeno za ljubezen. O ljubezni govori tako rad svet. Pa, ali jo more on tudi dati? Tega pa ne! To nam spričuje stari klasiški vek, iz kterega imamo tako krasnih umotvorov. Naj jih pa slave kot še tako „idealne"; eno jim manjka: ljubezen. To je prineslo na svet še le krščanstvo in je delalo ž njo čudeže. Ona ni nič človeškega, ona je iskra nebeške ljubezni. Resnica razsvetljuje razum, pravica vodi voljo, ljubezen pa plemeniti srce. Vse tri kreposti store še le človeka. Prve dve store človeka pravičnega, ljubezen ga približa najvzvišenejšemu idealu, Bogu. Ljubezen poučevati v šoli, to je pa potreba šo posebno danes. Saj vidimo kako liberalizem trga vezi prave ljubezni in pripravlja pot grdemu egoizmu, sebičnosti. Če je bilo kedaj potreba, je potreba da-fies, mladini ucepiti pravo, krščansko ljubezen. Zadnji čas je! Svet pozna le še borno „humaniteto", čuden izrastek renesanškega časa, ki se tako slavi iu povzdiguje v našem času. Ali kaka ljubezen je to, ako se napravljajo plesi v korist revežem, revežu pa zaprejo vrata, ker se jim gnjusi. Ena sama usmiljena sestra stori več prave ljubezni, kot ves moderni svet s svojo hvalisano humaniteto! Kdo naj pa uči pravo, blago ljubezen? Cerkev, kije pozidana na ljubezni Božjega sinu. Začetnik naše cerkve je klical: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Cela zgodovina cerkve je zgodovina ljubezni. Pagani so >e čudili prvim kristjanom in so govorili: „Glejte, kako se ljubijo". Cerkev Jezusova, le ta more učiti ljubezen, ona edina. Zakaj se ji toraj ue daje več ta na-torna pravica v šolah? Pač zares, žalosten naš vek! Toliko tožijo: Kako je mladina spridena, kako divja in nepokorna. Kako je razposajena, ko še ni odrastla otroškim čevljem. Kdo je kriv tega? Cerkevi se je v našem veku skoraj povsod vzela pravica do šole in se jej je dovolil le mali kotiček, v kterem ne more zadosti vplivati. Vzeli so moč cerkvi, ki more edina nravno vzgojiti človeka. Dali pa so to pravico državi, ki za ta posel nima nobene sposobnosti. Država ni sposobna zadostiti namenu, ki ga ima šola. Trdili smo že v zadnjem spisu, da ima šola prevažen namen nravno vzgojevati mladino in jej vcepljevati tri čednosti: čut resnice, pravice in ljubezni. Skušali smo pokazati, da je cerkev kos tej nalogi. Ali danes trdimo: Država ni sposobna za-njo. Kaj ima država opraviti z resnico? Ona naj gleda na to, da se varuje pravo in imetje državljanov; ona zastopa moč, ne pa pravega spoznanja. Kaka bi postala resnica pod nadzorništvom državnim? Postala bi nekak „modni artikel" in se bi menjevala tako, kakor menjajo ministerstva drugo za drugim. Učitelj državnega prava, ki je leta 1788 v Parizu še slavil francosko monarhijo, je moral eno leto pozneje hvaliti republiko, ako ni hotel priti ob glavo. Nemški jezikoslovec je leta 1870 slavil So-fokljevo Antigono, ker je višje cenila Božjo postavo kot samosilno postavo kralja Kreona; dve leti pozneje je moral v čast „kulturkampf-u" spoznavati čisto drugačno resnico. Ako ribi odtegneš vodo, ne more živeti, tako se tudi godi resnici, ako jo oklenejo jeklene roke državne. „Steber in podlaga iesnice je cerkev" (1. Tim. 3. 15) in ne država. Šola ima nalogo poleg resnice vcepiti v otroške prsi čut do pravice. Ali pa more to storiti država? Natorni odgovor je: Ne. Pravica in nravnost si sta v ozki zvezi. Kjer je ljudstvo nravno, ondi kraljuje gotovo tudi pravica; če pa neha biti nravno, potem je omajan tudi čut do pravice — vrteti se začne v vrtincu nečloveških strastij. To pa mora pač priznati vsakdo, da nravnosti ne more učiti država, tedaj tudi ne more vcepljevati čuta do pravice. Ta naloga je lastna cerkvi. Država pač varuje pravico in jo govori. Ali državna pravica je le objektivna, ima svojo moč le v sili, ker ona le s kaznimi odvračuje od hudega. Kjer se govori o nravnosti, ondi naj govori le cerkev, ki po naročilu Božjem uči narode krepostnega življenja. Država naj molči. Ko bi bila krepost podvržena državi in bi le ona za-njo skrbela — kake zmote bi se izcimile iz tacega nenatornega stanja. Karaib povžije starega očeta, Jud sežge vdovo, Rimec je izpostavljal otroke —ker je po postavi dovoljeno. Mislijo pa, da delajo krepostno — ker postave dovolijo tako delati. Višje sodišče nravnosti ni v človeku, ono je Bogu. Kjer je država vzela v last šolo, se je navadno povsodi začela širiti med mladino divjost. Čut za čednost in pravico je izginil, kjer je izgubila moč cerkev, učiteljica čednosti. Poglejmo le en izgled izmed mnogih! Kraljeva vlada Kasselska tožila je v pisanji 16. avg. 1878, da so ljudje obdivjani in ne vedo več, kaj je pravo ali napačno. „Šolska mladina hrepeni le po vživanju, namesto da bi bila z malim zadovoljna, boji se dela, noče delati, je lahkomiš-ljena, kar ni bila prej." Tako nekako govori pismo. Zato je hotela kraljeva vlada vrniti se iz napačne poti in je zapovedala načelnikom šol in učiteljem, da naj skušajo pri mladini zopet oživljati pravo versko mišljenje, ki je edina zaslomba nravnosti. Kje si država? Zakaj ne daješ ti mladini čuta do pravega? Politični pregled. V Ljubljani, 30. aprila. Notranje dežele. Z Dunaja prihajajo tožbe o mlačnih pripravah za bodoče volitve, češ, nikjer ni pravega življenja, nikjer prave volje, da bi se vsaj kaj pisati in rešetati dalo. Naj se le potolažijo in počakajo, mirno valovje Dunajskega prebivalstva bo tem nepočakancem še čez glavo pluskalo. Saj je znano, da se ondi kaka ideja, ako ni posebno neumna, težko oživi; ali kedar se pa, je pa kakor ogenj v strehi. Sili in sili vam na vse kraje, brezobzirno in brez usmiljenja vse podere, kar se ji nasproti postavlja. Prav do dobrega smo prepričani, da ne bode dolgo, ko bomo z Dunaja novice brali, da so imeli v tem ali onem predmestji volilni shod, pri kterem je bilo jako viharno, znabiti je celo — kaj vmes padalo. Ravno minulo leto so Dunajčani pokazali, česa so vsega zmožni, kedar jih „ta prava" prime ali pa pravim agitatorjem v roke pridejo. Antise-mitov se pa ravno sedaj povsod bolj manjka, kakor na Dunaji in pa v Budapeštu; in ti bodo že skrbeli, da letošnja volilna doba ne bo mrtva ostala. Poleg antisemitov imamo pa na Dunaji še legijon drugih strank, kakor so demokratje, socijalisti, liberalci itd., itd., ki bodo tudi prav pošteno pripomogli, da bode šunder veči. Na Dunaji se za mlačne volitve ni nikdar treba bati. Dolenjeavstrijsko kmetijsko društvo „Mittelstrasse" sklenilo je s konservativci napraviti kompromis, da mu ne bodo pri bodočih volitvah v škodo hodili. „Mittelstrasse" je kmetiško društvo, ki ima nekaj gospode med seboj. Marsikaj dobrega so že v tistem društvu vganili, kar smo tudi našim čitateljem ob raznih priložnostih že objavljali, ali tudi neumnosti jim niso izostale, kakor se povsod javljajo, kjer človek sili čez svoje zmožnosti in svoj stan. Toliko je pa vendar le pomenljivo v „Mittelstrasse", da, če tudi hočejo pri bodočih volitvah popolnoma sami svojo pot hoditi in se ne mislijo ozirati ne na levo ne na desno, so vendar spoznali, da bi brez konservativcev nič ne opravili, in so toraj pripravljeni za kompromis s tistimi, če bodo namreč koservativci pri volji, ali če se jim bo sploh vredno zdelo. Liberalcem se je pa „Mittelstrasse" popolnoma umaknila, ker je več ko zadosti prepričana, da so ti vsakemu narodu lo na škodo. Če tudi mu pribore po eni strani navideznih blaginj, za ktere naš kmet niti počenega groša ne da, ga pa že po drugi tolikanj osmučejo in z novimi stroški oblože, da jih kmet od zore do mraka kolne. Da se o tem prepričamo, nam pač ni treba daleč hoditi. Nemcem v „rajhu" je silno všeč prestolni govor avtrijski, ker jim je iz njega razvidno, da avstrij- ski Slovani niso prehudih zahtev stavili v državnem zboru in so se z malim zadovoljevali. Moj Bog, k temu smo pač bili primorani, ako smo sploh kaj doseči hotli. Kaj mislite, da bi nas bili konservativni Nemci podpirali pri naših zahtevah, če bi bili takoj polno krošnjo naših stisk in težav pred nje v državni zbor postavili in rekli: „Tukaj nas imate; taki-le smo, glejte, da nas napravite, da bomo za med ljudi!" Da, da popravili bi nas že bili, toda ne kakor bi bila naša, temveč kakor bi bila njihova volja. Tako nam pač Slovanom druzega ni kazalo, kakor bilko za bilko pobirati; morda si pri vstrajnem delu vendar toliko naberemo, da bo ob svojem času če ne za pogačo, pa vsaj za pošten hlebec. Ob enem pa tudi na Nemškem priznavajo, kar je „Slovenec" že tolikrat obravnaval in zatrdoval, da se je sicer za zboljšanje narodnega gospodarstva res marsikaj storilo, toda še veliko premalo. Narodno gospodarstvo je temelj, je podlaga narodnemu počutku, dobremu ali slabemu; najpoprej se mora narodu dobro goditi v gmotnem oziru, potem še le pridejo naj druge reči na vrsto. Mislimo, da bi nam praktični naši kmetje ta program od prvega do poslednjega brez premisleka podpisali; saj je pa tudi popolnoma resničen. Nemci na Moravskem izdali so svoj volilni oklic, ki je povsem levičarskemu podoben, kakor jajce jajcu, zarad kterega so hotli na Dunaji kar h krati peterim listom vrat zaviti. Moravski Nemci se sklicujejo na svoje zmerno postopanje, kteremu se imajo zahvaliti, da je moravski deželni zbor še sedaj nemšk. Vso pozornost morajo od slej na dalje obračati nasproti sedanji večini državnega zbora, ktera si vestno prizadeva državo in Nemce vničiti. (!) Levica si je pošteno prizadevala do enakopravnosti vseh običajnih jezikov, vendar tako, da bi se bila nemščini pripoznala prednost državnega jezika, toda brez vspeha! Desničarska večina jo je vedno brezobzirno za duri potiskala. Vlada je Nemce v Avstriji, ki imajo svojo zgodovino vedno zatirala in stiskala. (!) Z užaljen jem in srditostjo morali so Nemci v Avstriji gledati, kako jih slovanski sorojaki preganjajo in sumničijo (!) in v kaki nevarnosti je nemščina v Avstriji v očigled krasnega cvetja, v kterem je njena sestra na Pruskem. (!) Edinosti nam je pred vsem potreba, pravi manifest dalje, in pa brezobzirnosti v boji proti nenemcem. Vsak dober nemški narodnjak mora biti prijatelj centralistom, vsak centralist pa nemškim narodnjakom. Drug na druzega naslonjeni hočemo se boriti proti skupnemu sovražniku brez pogoja, brez milosti; skupni smoter nam mora biti večina v državnem zboru in pa zopetno gospodarstvo. Kedar bomo to dosegli, potem bomo že lahko dognali tudi še druge nemško-narodno zahteve, kakor recimo, najtesneji priklop na Nemčijo. — Zakaj le ne takoj razrušenje Avstrije in oklic nemškega cesarstva po Avstriji? Če to ni satanska zlobnost, potem sploh ne vemo, kaj je. Vnanje države. Cesar Viljem, oziroma Bismark za njegovim hrbtom, še vedno čakata, da bi se angleški kramarji tolikanj ponižali in bi prišli tjekaj prosit za dober svet. Ker pa le-teh ni, Rusi se pa brez nemške pomoči dobro počutijo, pravijo Nemci, da so nevtralni! Kljubu temu je pa ta nevtralnost prava živa podoba tehtnice vštacuni, kjer kuharica „od žlahte" kaj kupuje in dobro vago dobi. Skledica z blagom se bo vedno „žlahti" na korist nagnila. Nekaj slič-nega je tudi tukaj. Sicer je nemška država na obe strani v sorodu in po najnovejših rodovinskih spletkah z Angleži še mnogo bolj kakor z Rusi; ali tukaj tisto, kar po naravnem potu manjka, pridaja Bismark. On Gladstona živega trpeti ne more, z Giersom je pa prijazen in vsled tega je nemška prijaznost za Rusijo popolno umljiva. To pa Angležem ravno mrzi in Nemcem nikakor ne odpuste, da so se Rusom ne pa Angležem s svojo simpatijo naklonili. Vrh tega se pa še nemški časniki iz Angležev norčujejo, kolikor jim ravno prostor in dobre misli dopuščajo. Skoraj bi rekli, da imajo prav, kajti Angleži so v najnovejšem času pod vodstvom starega Gladstona tolikanj političnih in vojnih kozlov nastrelili, da jih nikakor ne bodo kmalo povžiti zamogli. „Ni ga preroka v Turčiji, ki bi se Angležem vstavljati mogel, da ne bi ti svojih vojnih parnikov memo Dartlanel v črno morje proti Rusiji zapodili, ako bode sila zahtevala." Tako nekako se je izrazil v Londonu nedavno jeden največjih svetovnih listov, „Times" imenovan, ki ima pač prostost in dovoljenje za prorokovanje, ne da bi ravno od tega moral kaj davka plačevati, nikakor pa nima še patenta za nezmotljivost. vNaj le poskusi John Buli s silo preko Dardanel v Črno morje, bo videl, če ne bo cela Evropa oporekala. Tista pogodba, tikajoča se Dardanel in Bospora, da ne sme noben oborožen parnik brez posebnega dovoljenja ondi skozi, je veljavna za vse evropejske sile; zarad tega tudi dvomimo, da bi Evropa molčala, ako bi si Angleži res uhod v črno morje prisiliti hotli. Recimo, da bi tudi vsi drugi z Avstrijo vred molčali, ali bo Nemška s svojo krepko, mlado mornarico res strpela, ter mirna ostala, ki ima ravno v najnovejšem času navzlic vsej prijaznosti med obema dvoroma, še tolikanj žolča v želodci nasproti angleškim kramarjem ? Res jako dvomimo o srečnem vspehu tolikošne za-zdevnosti „Timesne". Sicer pa še tudi ni gotovo, če bi Angleže ruski torpedi v črno morje pustili, naj bile bi odprte Angležem tudi Dardanele in Bospor. Boka roko omije mislili so si Angleži, ko so se zopet na Turčijov obrnili, da jim prost uvoz preko Dardanel dovoli v Črno morje, in so ji za protiplačo dovolili, da sme Egipt s samimi vturškimi vojaki zasesti, ako bi seji ravno ljubilo. Se več! Tudi če bi se ji poljubilo s svojim vojnim brodovjem po morji morda v črno morje kak izlet napraviti, preskrbela bi jo Anglija z vsem, kar bi ji za to treba bilo. To je vendar več kakor pa dobro prijateljstvo, če tudi Angleži trdijo, da bi Turkov za svoje prave zaveznike nikdar ne marali. Kakor se pa nikjer ljudi ne manjka, ki si ob raznih priložnostih v človeškem življenji smatrajo za svojo dolžnost tu pa tam svetovati, svariti, opravljati ali pa čez mero hvaliti, tako ste tudi v Carigradu Avstrija in Nemčija to nalogo prevzeli in ste visoko porto svarili, da naj se nikari ne prenagli, da ji ne bode morda jutri žal, kar je danes obljubila. Če ste kaj prida opravili, nam ni znano; pokazalo se že bo, kedar pride ¿as za to, ako bi Turčijo le preveč angleški zlati mikali. Da Angleži na nekaj tisoč tuntov ne bodo gledali, se razume, saj so rekli, da ne bodo nobene priložnosti zamudili, le da se jim priložnost ponudi Euse ondi za grive|stresti, kjer jih bo najbolj bolelo. Kar smo včeraj dopoludne glede Egipta pisali, potrdil nam je popoludne telegraf za dognano reč. Egiptovska vlada se je zmodrila in je Francoze lepo za odpuščanje prosila zarad storjene predrznosti, s ktero jim je časnik vstavila in tiskarno razdjala. Ob enem je pa še obljubila, da mu hoče tiskarno zopet vrediti, kar se tudi popolnoma spodobi in ¿asnik „Bosphore Egiptien" zna dalje izhajati. Kaj pa je tudi hotel Nubar paša? Saj mu druzega ni ostajalo ali odpovedati se ministrovanji, z njim vred pa tudi upanju, da bi mu bilo sploh kedaj še mogoče vsesti se na prestol namestnega kralja, po kterem hrepeni, kakor jelen po bistri studenčici, ali pa lepo za odpuščanje prositi, kakor je med olikanimi ljudmi navada. Nubar paša si je reč premislil in se je za poslednje odločil, kar je tudi prav storil. Na koga pa naj se zanaša, ali morda na Angleže ali pa na Turčijo? če je že v minulem poletji egiptovska vlada se hitro spametovala, ko je bila nekoliko poprej kar iz lastnega nagiba nekaj bankerotu podobnega napovedala in so bile evropske velesile zarad tistega zarežale nad njo, ji sedaj pač ni druzega kazalo. Egipt je sicer za jedno blamažo bo-gateji, za jedno nado, oziroma samovoljo revneji, toda kaj to? Kdo znsi koliko jih še bo, preden bo konec sveta in konec politike, toraj pač na eni več ali manj ni ravno kdo ve koliko ležeče, mislil si je Nubar paša, ter je za odpuščanje prosil. Francozi pa vljuden narod, so mu pa tudi takoj v roko segli in v deželi faraonov bo zopet mir. Izvirni dopisi. Iz Ribnice, 28. aprila. (Požar. Volitve.) Čudno se mi zdi, da Vam ui nobeden o požaru, kteri je bil v Dolenjivasi pri Ribnici, bolj natanko sporočil. Nate toraj kratko naznanilo. 23. aprila t. 1. popoludne ob 3. uri sta čisto mlada fantina naredila ogenj s klinček: v nekem skednju. Ogenj se hitro razširi in pogorele so 4 hiše in več skednjev in kozolcev, pravijo, da 39. Morebiti da so tudi hiše v tem številu računjene. Ko bi ne bila neka ženska hitro pritekla v skeden, bi bila tudi fantina zgorela, tako naglo je bilo. — Zavarovani so bili vsi, se vé, da le za majhne svote; posestniki imajo toraj še zmirom veliko škode. Volitve so pred durmi. Kaj bo? Jaz mislim, da bo najboljše, ako volimo stare. Kočevska profesorja A—ž in K—Ij agitirata in na vse kriplje priporočata Šukljeja; a zaupanje se ne dâ prisiliti, če ga ni. Čuje se, da po deželi se ponuja več uradnikov za državno poslanstvo. Je li vse res, ne vemo; mislimo pa, da to nikakor ne gré — škoda je za državljane, škoda tudi za državo. Najbolje bo menda res, če pri starih ostanemo; pa počakajmo, kaj nam bote nasvetovali. Iz Novega mesta, 28. aprila. Dolgo časa so že razburjali duhovi po našem mestu gledé volitve in oseb novih poslancev za bodoči državni zbor. Od več strani se je tudi izrazila želja, naj se prično o tej stvari očitni razgovori po časopisih. Pa dosihdôb je bilo vso tiho, češ, naj list sam najprvi spregovori, potem se bode zadeva razjasnila. „Slovenec" je v št. 94 dne 27. aprila govoril in pojasnil prizadevanje dosedanjih poslancev, ki so pač vrlo zastopali Kranjsko, in si prizadevali doseči, kar je bilo sploh doseči mogoče, zlasti se tudi potezah za dolenjsko železnico. So pa v Novem mestu tri stranke, izvzemši šo nemčursko. Pristašem prve stranke je bil gospod Šuklje vzor, dokler se ni spri z „Narodom" in „Slovanom"; sedaj se med njimi njegovo ime še imenovati ne sme. — Druga stranka pa je do zadnjih dni mislila, da bo edini g. Šuklje kos dolenjsko železnico dodelati, ako ga izvolijo v državni zbor. Načelnik tej stranki je g. dr. A. Poznik, tukajšnji župan. Delal in agitiral jo za Šukljeja po vsi moči proti g. grofu Margheriju, češ, on edini je govornik, on le nam dobi železnico, dosedanji poslanci so le za — kdo ve — kaj skrbeli. Pred par dnevi ste imeli obe stranki o tej zadevi posvetovanje in prišle do tega-le kompromisa: dr. A. Poznik naj prevzame kandidaturo za kmečke občine proti Pfeiferju, ki tudi nekterim, ne znamo zakaj, ni po volji; on pa naj opusti agitacijo za Šukljeja. S tem je bila stvar rešena in g. dr. A. Poznik proglašen kandidatom za kmečke občine od mestnih volilcev! Tretja stranka, konservativna, pa se je potezala za stare poslance, češ, čemu si izbirati druzih, kojih še ne poznd, ko sta se bivša poslanca vedno korektno obnašala in glasovala. Pa je že taka, da imajo Slovenci to slabo lastnost, da le prersdi čislajo to, kar pride iz inostranstva, bodisi že v tej ali oni zadevi. To veljii tudi v osebah, če sta se bivša dosedanja poslanca grof Margheri, ki je bil prevzel kandidaturo v jako kritičnih časih, in se žrtoval — če bi bil tudi propadel — in pa g. V. Pfeifer, ki že toliko let zastopa Dolenjsko ter se marsikterikrat potegnil za-njo, — vrlo zastopata Dolenjsko, čemu iskati druzih, o kterih še ne znamo, kako bodo plašč zabračali po vetru. Že govor veli: „Bolje je, drži ga, nego lovi ga." Osobito pa se gotovo nihče „Slovenčeve" stranke ne bode ogreval za kandidata, ki se je potezal za g. Šukljeja, ker let 1872—1874 še nismo pozabili, a g. profesor tudi še ni dal poroštva, da je spremenil svoje tedanje nazore. Z Dolenjskega, 28. aprila. Povsod in v vsaki — tudi najmanjši družbi — se zdaj govorica suče o novih državnih volitvah, oziroma bodočih poslancih. Očiten dokaz, da se Slovenci dovolj zavedamo, ter da bomo zopet pokazali do kterih mož imamo pravo zaupanje. Nekteri skrivni agitatorji doli ob Savi nekje in v metropoli Dolenjski naj si nikar ne do-mišljujejo, da bodo nas Dolenjce zopet na limance vjeli! Nikoli več! To naj si dobro zapomnijo. Mi hočemo zvesti ostati sedanjemu zastopniku grofu Margheriju, ker ga poznamo, da je mož značajen, dober državljan in zvest zastopnik konservativnih načel.v Čudom se pa mora slovenski svet čuditi, da nekteri ljudje celo zoper dozdanjega poslanca dolenjskih kmetskih občin rujejo .. . Kdo pač med Slovenci ne poznd Viljema Pfeifer-ja, ki je pri nas, rekel bi, skoraj najbolj znana oseba! Vsak dolenjski kmet dobro ve, koliko dobrega je ravno g. Pfeifer storil za našo ubogo stran. Ako je Dolenjsko zadela toča ali kakošna druga nesreča, je bil on prvi, ki je prišel na pomoč z novci ter tam, kjer je bilo treba, povzdignil svoj glas za našega nesrečnega kmeta. Nam vsem je šo dobro v spominu, kako izvrstno je on pred kratkim govoril v državnem zboru proti hudem iztirjevanji davkov in v visoki zbornici slikal veliko bedo dolenjskega kmeta Po vsi pravici in resnici smem trditi, da se je g. Pfeifer vedno in kjerkoli je le bilo treba, potegoval za našo lepo — a zanemarjeno Dolenjsko, in preverjeni smo, da nihče ne vživa pri našem kmetu večega zaupanja, kakor ravno on! Koliko je g. Pfeifer žrtvoval v novcih, je nam tudi dobro znano. Če je izšla na novo kakšna slovenska knjiga, je bil on zopet prvi, ki je kupil po več iztisov ter je razdelil brezplačno med revno ljudstvo. Kot ud „družbe sv. Mohora" je včasih naročil po 15 iztisov iz tega namena, da je vse knjige razdelil potrebnejšim kmetovalcem. Naš g. Viljem Pfeifer tudi ni pozabil revne šolske mladine. Šole na Raki, v Krškem in drugodi ga imajo zapisanega kot največega dobrotnika za revno šolsko deco. Največ zaupanja in spoštovanja pa naš dosedanji zastopnik v državnem zboru zasluži zarad tega, ker je on čist in neomahljiv značaj, ki se vedno in zvesto drži svojih načel. Ni še dovolj, da je poslanec le napihnen govornik, kajti s tem še ne doseže vsega. Dejansko, dejansko je treba pokazati, kakor je štorih že večkrat naš g. Viljem Pfeifer. Mirno iu pošteno delovanje več koristi, kakor pa prazno in puhlo besedovanje. Tacega poslanca, ki želi, da bi dolenjski krnet železnico sam na svojo stroške zidal, ne maramo in se bomo z združenimi močmi vzdignili zoper njega. Tisti prijatelji njegovi, ki so mu pripomogli, da je prišel v deželno zbornico, naj se nikakor ne domiš-Ijujejo, da bodo nas še kdaj izvabili na led. Naše geslo naj bo: „Proč z breznačajniki in odvisnimi ljudmi!" V dan volitve bomo pa pokazali, do kterega moža imamo zaupanje. Glasovali bomo za naša prijatelja v pravem pomenu besede, dosedanja poslanca gg. Margheri-ja in Pfeifer-ja. Iz devete dežele, po sv. Marku tisti dan. Iz vseh krajev dobivate dopise, samo iz devete dežele ne. Ker vem, da bi marsikoga zanimalo zvedeti, kako se nam tu godi, zato Vam hočem povedati naslednjo prav resnično dogodbo. Tisto popoludne pred sv. Jurijem nam je dala gosposka na znanje, da bo na sv. Jurija dan popoludne kmetijski učitelj podučeval na neki gori (imenujmo to goro zavolj lepšega kranjsko goro). Kaj ne, da se marsikomu čudno zdi, kako je mogoče, da nam gosposke, še le zadnje popoludne na znanje dajo. Pri vas bi seveda, kaj tacega ne bilo mogoče, ker ste v omiki najmanj petdeset let za nami. Pri nas imamo pa že povsod telefone od hiše do hiše, zato lahko ljudstvo skupaj skličemo, kedar hočemo. Ali bila je nesreča ta dan, menda zarad slabega vremena ali pa je bil kak drug šment, telefoni niso hotli delovati in naši ljudje niso mogli zvedeti, kaj se bo na sv. Jurija dan popoludne na gori godilo. Pride dan sv. Jurija. Jaz premišljujem, kaj bi storil, nazadnje si pa zmislim: da ne bo vseh manjkalo, naj grem saj jaz. In res, primem za popotni les, ki se mu pravi marela, pa jo mahnem. Med potjo se mi vrivajo prevzetne misli, češ kako bi se ti zdaj-le postavljal, ko bi imel cel batalijon ukaželjnih gospodarjev okoli sebe. Prisopiham opoludne na goro in lejte čudo (se ve, po vaših pojmih, pri nas se kaj tacega nikomur čudno ne zdi) kmetijski učitelj jo briše že ravno naprej. Kako to? Pri vas so zamude na dnevnem redu, pri nas se pa vse le prerado prehitro zvrši. če pravi pri vas kaka komisija, da pride dopoldne, pride gotovo še le popoldne. Pri nas je pa narobe; če pravi gospoda, da pride popoldne, se kaj rado zgodi, da že dopoldne vse opravi. Vidite, povsod je kaj posebnega. Zdaj sem si mislil: Dobro, da sem sam prišel, drugač bi bili ljudje rekli, da sem jih za nos vodil, kajti tudi pri nas so ljudje neumni; temu v dokaz vam je moja visokost, kajti ko bi bil jaz le nekoliko mislil, bi bil gotovo dopoldne prišel, zato ker je bilo popoldne pisano. Morebiti bi kdo rad zvedel, kak poduk je bil v deveti deželi na gori dopoldne na sv. Jurija dan. Precej povem. Jaz se ve da sem zamudil, pa so mi drugi vse povedali. Pri nas je kakor pri vas v šoli glavna stvar učitelj. Ker tisto dopoldne ni bilo učencev, zato je imel učitelj sam šolo in zategadel nisem mogel nič natančnejega zvedeti. In zategadel, ker je bila že dopoldne šola, je popoldne ni bilo treba. Tako se godi v deveti deželi. Kedar se mi bo ljubilo, bom pa še pisal. Iz Maribora, 29. aprila. (O volilnih zadevah.) Volitve v državni zbor za Štajarsko so, kakor Vam je že gotovo znano, razpisane, in sicer bodo volile kmečke občine 2. junija, mesta in trgi 5. junija, trgo vi n sko-obrtnijski zbornici 8. junija in veliki posestniki 9. junija. Nemški liberalni volilni komite za Štajarsko je sklenil 3. maja v Gradcu zbrati svoje somišljenike na nek „Parteitag", kjer se bodo pogovarjali o volilnih zadevah sploh in zlasti o svojih bodočih kandidatih. Odbor „Slov. političnega društva", ki bode vodil volilne zadeve na Slovenskem Štajaru, pa bode najprej vprašal dosedanje državne poslance gg. barona Goedolna, dr. J. Vošnjaka in Božidara Raiča, so li voljni tudi v bodoči državni zbor poslanstvo sprejeti, in od njihovih odgovorov še le bode odvisno, kaj da bode se nadalje glede teh volitev vkrenilo. Cela štajarska dežela ima volili 23 poslancev, namreč veliki posestniki 4, mesta in trgi 8, trgovinski zbornici 2 in kmečke občine 9 poslancev. Do zdaj je od teh 23 poslancev bilo 15 liberalnih Nemcev, 5 konservativnih Nemcev in 3 Slovenci. Zastopniki velikega posestva, vseh mest in trgov, tudi po slovenskem Štajarskem, in obeh trgovinskih zbornic v Gradcu in Leobnu, — na slovenskem Štajarskem nimamo nobene trgovinsko-obrtnijske zbornice — so spadali k nemški liberalni stranki iu so bili udje „združene levice", le zastop- Dikl kmečkih občin razun nemškega kmeta Posch-a so sedeli v državnem zboru na desnici pri konservativcih in narodnjakih. Slovenci so imeli le 3 zastopnike, voljene od kmečkih občin slovensko-šta-jarskih. Mnogo se menda pri bodočih volitvah te številke ne bodo spremenile, ker skoro povsod bodo taiste merodajne osebe, kakor zadnjekrat, tudi zdaj vplivale na volitve. Vlada seveda bi lahko marsikaj spremenila in drugačen izid volitev povzročila, zlasti pri velikem posestvu in po mestih in trgih na Spodnjem Štajaru, pa Bog ve, ali bode jo volja vsaj toliko povedati in paziti, da njeni uradniki ne bi zoper njo delali in njej nasprotnih kandidatov volili, kakor se je zadnjokrat godilo. Ce bode pa vlada spet čisto malomarno gledala k tem volitvam, potem se lahko dogodi, da bode precej drugih mož „von schärferer Tonart" iz Šta-jarskega na Dunaj prišlo, kajti že zdaj liberalni listi nektere take može priporočajo, postavim v Gradcu dr. Winterer-ja, na Gorenjem Štajarskem dr. Eei-ser-ja, in morebiti še dr. Äusserer pride na vrsto. Zastopnik Mariborskega mesta dr. Jos. Schmiderer bojda boleha, tedaj bode bržkone pustil zanj itak neprimerno poslanstvo in njegov prostor spet drugemu, ki pa se ga utegne tudi tako hitro naveličati, kakor dosedanji poslanci za ta okraj. Domače novice. (Matični odbor) imel je včeraj o petih popoludne svojo 68. skupščino, ktere se je vdeležilo 20 Ljubljanskih odbornikov pa vnanja gg. Svetec in Kersnik. Ko se potrdita zapisnika 67. odborove skupščine in 20. rednega občnega zbora, prevzame starosta gosp. dr. Zupanec predsedništvo, da bi odbor volil novega predsednika. Izvoljen je bil „peraccla-mationem" dosedanji predsednik g. Grasselli, ki se pa tej časti odločno odpove. Po obširnejem razgovoru bil je potem za predsednika izvoljen g. dr. Poklukar, za prvega podpredsednika gosp. prof. Marn, za druzega pa g. prof. Leveč. Blagajnik je ostal g. Vilhar, pregledovalec računov gosp. Bo bič, potrjevalca zapisnikov gg. Kržič in Sen e-kovič, ključarja pa gg. Wiesthaler in Pra-protnik. V gospodarski odsek so bili sprejeti vsi dosedanji udje, v književni odsek pa so se k dosedanjim privzeli še gg. Šuman, Leveč in dr. Lampe. — Tajnik potem poroča o sklepih občnega zbora, ki jih bosta pretresala še književni in gospodarski odsek, odbor pa se bode ž njimi pečal v prihodnji seji. — Poverjenik za Kamnik postal je g. dr. Samec, za Novo Cerkev na Štajarskem pa g. dr. Gregorec. — Jurčičeva vstanova No-tranjcev sprejme se v Matično oskrbovanje proti temu, da književni in gospodarski odsek določita natančneje pogoje, pod kterimi jo hoče Matica obdržati v svoji skrbi. — Lokalizmi nabrani od gosp. Lazarja se izroče g. prof. Pleteršniku, dva druga spisa pa se vrneta gg. pisateljema. — Tajnik potem naznani, da je iz nova k Matici pristopilo 39 udov, med njimi 3 ustanovniki, in da je od 1. januvarja doslej Matici došlo 42 raznih knjig. — Gospodarski odsek konečno poroča o novem kanalu v Matični hiši na Bregu, o oddaji tiskanja letošnjih knjig, ki ga je prevzela „Narodna Tiskarna", kar se veljavno ima še le določiti, pa o prodaji Matičnih knjig, ki jih ne bode imela več Kleinmayerjeva bukvama sama, ampak se bodo dajale vsakemu knjigotržcu, ki jih bode moral pa takoj plačati in kteremu se bode dovolilo 20% odbitka od prave cene. Ob 1/t8. uri zvečer je g. podpredsednik Marn, ki je vodil zborovanje, sejo sklenil in prihodnjo sejo napovedal za mesec junij. (Naprej zastava slave!) dočakala je 25. let. Ranjki Simon Jenko, in pa v Srbiji živeči gleda-liščni kapeluik Davorin Jenko si izvestno nista domnevala, da bode njuno delo tako poljudnost doseglo, kajti dandanes je v Ljubljani že slab kos, ki bi poleg svojega „Avguština" tudi ne znal „Naprej". čitalniški pevci prirede iz tega namena na 3. maja — „Jenkov večer". (Majnik) praznovali bodo tukajšnji srednješolci v raznih krajih, kamor se deloma popeljejo, deloma pojdejo peš. Namenili so se na razne strani, kakor v Kranj in k sv. Joštu, v Medvode in Loko, v Kamnik, v Litijo in na Vagenšperk, v Zagorje, na Šmarno goro in na Vevče. (Javno tombolo) napravilo bode letos I. bolniško društvo v Ljubljani na lastno korist in na korist ženskega društva „rudečega križa". Dobilo se bode 5 tern po 5 goldinarjev, 4 kvaterne po 10 goldinarjev, 3 činkvini po 20 goldinarjev in dve tomboli, prva za 100, druga za 50 goldinarjev. Kdaj da bo, se bo še posebej naznanilo. Listki se bodo dobivali po 20 krajcarjev po vseh trafikah in loterijah. (Podpeški požar.) G. Miha Stražišar, posestnik hiše v Podpeči, v kteri je pri zadnjem požaru ogenj nastal, nam piše, da je pač res ogenj nastal na njegovi strehi, a kako, nihče ne ve. Tisto poročilo pa, kakor bi bil ogenj nastal po razbeljeni masti, ni resnično, ker o začetku požara na njegovem ognjišči še ni bilo ognja ter se večerja tudi še ni kuhala. (Litijski pevci) prirede v nedeljo, 3. maja, večerno pevsko zabavo v gostilni g. Oblaka s sledečim sporedom; 1. „Naprej", moški zbor; 2. „Pozdrav", Cepuder; 3. „Oblakom", mešani zbor; 4. „Pred slovesom", moški čveterospev; 5. „Domovini", moški zbor; 6. „Na goro", mešani zbor; 7. „Mihova ženitev", moški čveterospev; 8. „Bučelar", ženski čveterospev; 9. „Popotnik", samospev s spremlje-vanjem glasovira; 10. Gluma „Damoklejev meč"; 11. „Sablja moja", moški zbor. Začetek ob V28. uri zvečer. Vstopnina 50 kr. Ker se priredi ta veselica v blag namen, prosi obilne vdeležbe odbor. (Zgorel je) triletni otrok zemljaka Blaža Kerna iz Našovč Kamniškega okraja nal9. t. m. Zakurili so na zelniku, kjer se je otroku preblizo ognjna obleka vnela, ki mu je grozno smrt prinesla. (Zabavni vlaki) med Trstom, Gorico in Kor-minom, prično se zopet v nedeljo na 3. maja. Tak vlak odhaja iz Trsta vsako nedeljo in vsak praznik ob 2. uri 15 minut popoludne. (Slovensko društvo na Štajarskem) pričelo je že svoje volilno gibanje. Sklicavati misli volilne shode. Prvi tak volilni shod zaupnih mož bode v Mariboru; potem bodo taki shodi po Konjiškem, Slovenjegraškem, Mariborskem in Slovenjo-Bistriškem okraji. Do svojih sedanjih poslancev barona Gödlna, dr. Vošnjaka in Raiča se je tudi že obrnil s pra-šanjem, če so pri volji zopet kandidaturo v svojih dosedanjih okrajih prevzeti. t (Silno veliko premoga) zasledili so okoli Šoštanja na slovenskem Štajarskem. Da ga bode mogoče v porabo obrniti, kakor se to spodobi, misli njegov lastnik železnico napraviti, po kteri ga bo izvaževal na južno železnico. Le-to železnico bi on najraje delal proti spodnjemu Drauburgu na Koroško, Štajarci jo pa žele proti Celji, kjer imajo vedne opravke. Posestnik bogatih premogovih žil se imenuje dr. Lapp, in jih je za 175.000 gold. kupil. Telegrami. Dunaj, 30. aprila. „W. Ztg." objavlja postavo o kongrui, postavo o zastavnicah poleg izvrševalnega reda za tiste. Wiesbaden, 30. aprila. Ekspedicija B ö h-m a in R i c h a r d t a v Afriki je ponesrečila. Böhm je mrtev, Richardt se je v Zanzibar rešil. London, 30. aprila. Britanska vlada smatra zasedanje Marušaka po Rusih za odločno ža-lenje pogodbe iz 17. marca in je zarad tega od Rusov zahtevala pojasnila. „Times" je zvedel, da bi bili Angleži pri volji ozirati se na pretep dne 30. marca afgansko mejo tako uravnati, kakor si jo Rusi žele, ako Rusi obljubijo črno na belem s pričami, da se pod nikakim pogojem ne bodo Herata polastili. Carigrad, 30. aprila. Visoka porta je sklenila, da ostane popolnoma nevtralna za slučaj vojske in da ji preko morskih ožin ne bo nihče vhajal. Ta svoj sklep misli visoka porta vsem velesilam objaviti. Umrli so: 27. aprila. Katarina Bokavšek, delavka, 15 let, Cesta na Loko št. 2, siišica. V bolnišnici: 27. aprila. Jožef Juvan, delavec, 44 let, je bil umirajoč prinešen. Tuj c i. 28. aprila. Pri Maliči: M. pl. Peritzhof, zasebnik s soprogo, iz Monakovega. — Maks Friodlander, koncertni pevce, iz Bero- lina. — Alfred Muhr, Viljem Fleischmann, trgovca, z Dunaja. — Miroslav Gollncr, fabrikant, z Dunaja. — Matija Gerzin, provizor, iz Banjaloke. — Goldschneider, trg. pot., iz Jiigern-dorfa. Pri Slonu: Fischöl, lleumayer, Sonnenschein, Bollag,. trg. pot., z Dunaja. — Avg. Rosenberg, trg. pot., iz Gradca. — Kari llofbauer, zasebnik, z družino, iz Gradca. — Janez Dussizza, trgovec, iz Trsta. Pri Avstrijskemu caru: Janez Riliar, iz Logateca. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 30. aprila. Papirna renta 5% po i00 gl. (s 16% davka) 78 gl. 85 kr. Sreberna „ 5% ., 100 „ (s 16% davka) 79 „ 20 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 104 — Papirna renta, davka prosta . . 94 " 35 Akcije avstr.-ogerske banke . . 850 " _ Kreditne akcijo............277 " 30 " London......126 " 60 " Srebro........._ Francoski napoleond......9 " 99 " Ces. cekini.......5 " 90 " Nemške marke......61 ^ 95 Od 29. aprila. Ogerska zlata, renta 6 % . . . — gl. — kr „4% . . . .93 „ 50 „' „ papirna renta 5% . . 89 „ 10 Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 96 „ — "n „ Länderbanke.....94 „ 30 ^ „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 555 „ — „ državne železnice .... 296 „ 50 „ Tramway-društva velj. 170 gl. . . 213 „ — 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 125 „ 75 n „ „ „ 1860 . 500 „ 139 „ 50 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 1C7 „ — ........ 1864 . . 50 „ 167 „ - "„ Kreditne srečke . . . . 100 „ 178 „ 50 Ljubljanske srečke . . . 20 „ 23 „ 50 „ Rudolfove srečke . . . . 10 „ 17 „ — Prior, oblig. Elizabetlne zap. železnice . . 113 „ — "„ „ „ Ferdinandove sev. „ . . 105 „ 50 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obllgae. . . 104 „ — „ (9) Naznanilo. V zalogi podpisane bukvarne so izšle nove „Š m ar niče" za leto 1885 z naslovom: . MMŠ1M? I Podučljivo razlaganje molitve „Češčena si Marija!" Za Šmarnično opravilo spisal JOŽEF KEliČON, duhoven ljubljanske škofije. Z dovoljenjem visokočastitega kapitelvikarstva ljubljanske škofije. XII, 338 str. Te „Smarnice" se odlikujejo po posebno dobro odbrani tvarini in praktični izdeljavi. Že ime preč. gosp. pisatelja, vnetega pospeševatelja Marijine slave, je porok, da bo ta prelepa Marijina knjiga v srcih vernih Slovencev na novo poživila ljubezen in vdanost do prečiste Device in Matere Marije ter posebno dobro služila prelepi majnikovi pobožnosti. Tvarina je tako-le razvrstena: Materni dom — Marijina prva daritev '— Mati, pozdravljena od Boga — Mati, pozdravljena od ljudi — Materno ime (2) — Materno srce (2) — Materna čast — Materna slava (2) — Materni dar (4) — Materna sreča (3) — Materna moč (3) — Materna bolečina (3) — Materni blagoslov (4) — Materna zvestoba (2) — Materna beseda za slovo — Pridcjana jo sv. maša, molitve po vsaki tihi maši, lavretanske litanije in sv. križev pot itd. Cena letošnjim „Šmarnicam" je taka-le: Vezane v pol usnji . . . . — gl. 90 kr. vse v usnji .... 1 „ — „ „ „ „ „ z zlato obrezo 1 „ 20 „ Po pošti 10 kr. več. Kdor jih 12 skupno naroči, dobi ene za nameček. Katoliška Bukvama v Ljubljani. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Prane Christofov (7> MfiČl M U tM HO SOM brez duhu, tu