Stev. 100
Posamezna Številka 20 stotink
V Trstu, v petek aprila 1921
Posamezna številka 20 stotink letnik XLV|
Izhaja — izvzemSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškeg« Stev. 20, L nadstropje. — DopI*l naj tz po iljajo uredi nlštvu. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokoplst se ne vračajo. — izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— In cen leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglas! se računajo v Sirokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot. . osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L l.—, oglasi dena/nih zavodov, mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseti, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi EJinosti, v Trstu, ulica Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57.
Komunistična stranka In volitve
Na drugem svetovnem kongresu III. internaiconale v Mdkvi je obveljalo v splošnem načelo, da se po vseh deželah
s konstitucionalno ustavo komunistična stranka mora udeležiti volitev. Izvzeti so le taki slučaji, v katerih bi udeležba ali bila združena s prevelikimi težko* čami ali nasprotovala komunističnemu razmahu.
Kongres je tudi natančno določil, kakšna naj bo revolucionarna taktika komunistične stranke. Po teh določbah je parlamentarna skupina le postranski in manj važni odsek stranke, ki je v polni meri podrejen centralnemu vod« stvu. Naloga parlamentarne skupine je v prvi vrsti, razkrinkati reformiste ili so* rodne jim politične struje, dalje dokaza* ti, da je nesmiselno pričakovati, da bi se s parlamentarnim bojem dali doseči proletarski ideali. Ti se morejo doseči le z .nasilno zrušitvijo obstoječega reda ter z uvedbo proletarske diktature. Parlamentarizem kot državni sistem je po* stal le »demokratična« oblika buržoaz* nega gospodstva. Buržoazija potrebuje vsled razvoja v poslednjem času do? zdevno ljudsko predstavništvo, ki se na zunaj kaže kot organizacija »ljudske volje«, stoječa nad razredi, je pa v res« niči le poslušno orodje v rokah gospo* dujočega kapitalizma. Vsled tega ne more služiti parlament komunistom kot torišče za dosego reform in zboljšanja socialnega položaja delavskih množic. Politično delovanje komunistov ima svoje težišče zunaj parlamenta.
Kot članica III. internacionale se torej komunistična stranka Italije mora ude* ležiti državnozborskih vlite v, dasi je med italijankimi komunisti veliko ta* kih, ki so za neudeležbo, bodisi da so načelni nasprotniki volitev bodisi da upoštevajo težak položaj stranke v se? danji volivni borbi.
Komunistična stranka Italije je izdala na svoje pristaše in volivce obširen pro* glas, v katerem se naglašajo pred vsem napake socialistične stranke. Ta je za* grešiia začasen poraz proletarcev. V splošnem pa odgovarja proglas strogemu komunističnemu programu, ki se da na kratko tako*le določiti: polastitev politične oblasti; celotna razrušitev buržoazije in držav, ustroja, torej odpra? va parlamenta, vojske, upravnega reda, policije itd.; uvedba proletarske dikta* ture s sodelovanjem delavskih in kmet? skih svetov.
Na podlagi tega splošnega programa, ki obsega najvišje smotre komunisti? enih teženj v dobi revolucije, je začrta? na tudi taktika parlamentarne skupine, ki smo jo zgoraj označili, in ki tvori ob? enem posebni volivni program komuni? stične stranke.
Komunisti poudarjajo torej pred vsem, da se udeležijo volitev v prvi vrsti zato, ker to zahtevajo določbe III. internacionale. Vendar zasledujejo pri tem tudi namen, da se poudari razlika med socialisti tn komunisti tudi v! praktičnem parlamentarnem boju. Ne; smemo namreč pozabiti, da se sociali? I
stična stranka navidezno drži še vedno komunističnega programa in hoče velja* ti za komunistično. »Čisti« komunisti se morajo bojevati, da se razčisti to »ne? sporazumi j en je«, kakor ga imenujejo socialisti ? edinjaši. »Čistim« seveda ne bo težko dokazati, da se socialistična stranka z vsakim dnem bolj in bolj od? dalju je od III. internacionale. V listi kandidatov socialistične stranke se blešče imena pravih jizrazrtih reformi* stov, ki odločno in brez dvoma odkla? njajo vstop v III. internacionalo.
Zatorej bodo te volitve za komuni? stično stranko priložnost, pri kateri se bo prvič jasno in strogo mogla ugotoviti razlika med različnimi »komunisti«. Vsled tega je volivna borba komunistov naperjena v prvi vrsti proti socialistični stranki. Dalje pa bodo volitve prvo, vsaj nekoliko zanesljivo štetje, koliko pristašev ima komunistična stranka v delavskih množicah. Iz livomskega kon? gresa vemo, da je glasovalo za imolsko resolucijo, t. j. resolucijo »čistih» komu? nistov, po svojih odposlancih približno 60.000 vpisanih in organiziranih članov prejšnje skupne stranke. Toda to števi* lo je zelo nezanesljivo in nam ne more služiti za podlago, ako hočemo presojati moči komunistične stranke.
Posebno pa je upoštevati, da stopa komunistična stranka pred delavstvo ; boljševiškim, nepopustno revolucionar nim programom, ki je bil do livomskega zborovanja pri socialističnih demagogih vedno na dnevnem redu. Vsled poloma socialistov po zaslugi njihovih nesposob nih voditeljev pa je prišlo to demagoš ko frazerstvo precej ob veljavo. Zato* rej je težko prerokovati, v kakšnem šte? vilu se bodo delavske množice volilnega boja sploh udeležile. Velik del proletar skih množic je postal nezaupen in ne bo verjel nobenemu, še tako lepemu in revolucionarnemu programu, ko je do? živel socialistični pokret v Italiji tako nezališan poraz.
Potem moramo vzeti v račun nasilna dejanja fašistovske organizacije. Ta na silja bodo brez dvoma mnoge odvrnila od udeležbe pri volitvah. Zato si ne bo mogoče niti po volitvah ustvariti točne slike, kako so množice politično orien? tirane z ozirom na socialistično in ko» munstično stranko. Ta nasilja bodo po kvarila vsako ^resnično statistiko poli? tičnih pristašev iz delavskih slojev.
Vkljub vsem težavam pa so komuni? sti postavili svoje kandidatne liste v ve> čini volivnih okrožij. Splošno pričakuje? jo, da pride ta stranka ojačena v parla* men t. Po livornskem razkolu so imeli komunisti v parlamentu 17 poslancev, pri teh volitvah se utegne to število morda za nekaj poslancev zvišati, pa ne veliko. Kakor rečeno, pa ne polagajo komunisti na večje ali manjše število poslancev v parlamentu nikake važnosti, pač pa njihovi mogočni nasprotniki. Ti pa bodo že poskrbeli, da bo število ko» munističnih parlamentarcev kolikor mo? goče majhno.
Jugoslavija
Pogajanja med Pašičem in muslimani
BELGRAD, 26. Pričela so se ponov? na pogajanja med Pašičem in muslima? ni iz južne Srbije. Pogajanja je vodil Pašič sam, ki je obetal, da bo izpolnil vse zahteve. Minister za agrarno refor? ino je v tem zmislu spremenil nekatere odstavke, s čemer se sprejme musliman? sko stališče. Vlada pa je pripravljena iti še dalje. Včeraj je bila o tem vprašanju razprava na seji demokratskega kluba. Verjetno je, da bo Pašič zahteval, pred* no bo popolnoma ugodil muslimanom iz južne Srbije, naj vstopijo nazaj v svoje prejšnje klube. Kakor kaže. bodo mu? slimani tudi nadalje ostali v svojih s a* mostojnih klubih in bodo podpirali vlado.
Prvi izidi občinskih volitev v Sloveniji
LJUBLJANA. 27. Pri občinskih vo? litvah v Ljubljani je dobila Jugoslov. demokratska stranka 18 mest. Slov. ljudska stranka 10 mest, Narodno soc. stranka 8 mest, komunistična stranka 6 mest, Socialno demokratska* stranka 5 mest in Samostojna kmetijska stranika 1 mesto.
V	Mariboru so hodili socialni demo? krati večino. Odnesli so 13 mest. Narod? ni socialisti so dobili 9 zastopnikov, Slo? venska ljudska stranka 7 zastopnikov, Jugoslov. demokratska stranka 7 za> stopnikov, komunisti 4 zastopnike.
V	Celju ima največ zastopnikov Ju? goslov. dem. stranka. Dobila je 12 mest. Druga najmočnejša stranka je socialno demokratska. Dobila je 10 zastopni? kov. Narodni socialisti imajo 6 zastop? nikov, Slovenska ljudska stranka je do* bila 4 zastopnike. Komunisti so ostali brez zastopnika.
V	Ptuju imajo večino socialni demo? kratje. Dobili so 11 zastopnikov. Jugo? slovenska demokratska stranka ima 7 zastopnikov. Narodni socialisti so do? bili 6 zastopnikov. Ljudska stranka in komunisti niso dobili nobenega mesta.
Železniška konferenca v Celovcu
BELGRAD, 26. Avstrijska vlada je stavila te dni jugoslovenski vladi pred?
log, da se določijo delegati, ki naj bi za? četkom maja imeli v Celovcu železniško konfereco zaradi ureditve prometa med Jugoslavijo in Avstrijo
Železničarske hiše v Zagrebu
BELGRAD, 27. V direkciji za zgrad? bo železnic so dovršeni nacrti za zida? nje stavb v področju zagrebškega rav? nateljstva, da se bo v njih nastanilo že? lezniiko osobje. Z delom bodo takoj pričeli.	_
Reka
Napad okoličanov na Reko. — Pet mrtvih in mnogo ranjenih
OPATIJA, 28. Nasilni nastop tržaških in reških fašistov, ki so se polastili ro? tovža in uvedli diktaturo, je povzročil med pristaši avtonomaške stranke, po? sebno med okoličanskim reškim prebi? valstvom veliko nezadovoljstvo in raz? burjenje. Kakih sto kmetov iz Drenova se je oborožilo in se je snoči napotilo proti mestu, da bi pregnali fašiste. Oboroženi so bili baje s puškami, bom? bami in sekirami. Blizu reške plinarne so naleteli na oddelek italijanskih orožni? kov. Vnela se je huda bitka. Orožnikom so pritekli na pomoč reški legionar ji in fašisti. Kmetje so so morali umeknitl. En del pa se jih je zatekel v neko hišo in se je daljo upiral. Orožniki in legio* narji so oblegali hišo vse noč in končno se jim je posrečilo vdreti vanjo in po? loviti kmete. Kmetje so imeli pet mrtvih. Mnogo orožnikov in legionar? jev je bilo ranjenih. Bati se je novih ne» redov in novega krvoprelitja.
Češkoslovaška
Zveza narodov je odklonila nemške
proteste proti češkoslovaški vladi
PRAGA, 28. V decembru lanskega leta je nemška iredentistična zveza »Union of Democratic Control« v Karlovih Va? rih, katero je bila češkoslovaška vlada vsled njenega izdaj avskega delovanja razpustila, predložila Zvezi narodov spomenico o domnevnem preganjanju Nemcev 'na Češkoslovaškeip^ Ta spo*
menica je bila tedaj takoj pobita s spomenico praškega »Društva za poli? tično znanost«, v kateri so bili objasnje? ni vsi vzroki odpora Nemcev, katerim služi zadeva habsburških, spomenikov na češkem le kot pretveza za njihovo de? lovanje v prid aneksiji severnega dela češke k Nemčiji. Poslanec Uhlif piše v listu »Češkć Slovo«, da je Zveza naro? dov nemško spomenico dela ad aeta, ker se tiče čisto notranjih zadev češko? slovaške države.
Prvi maj se bliža.
PRAGA, 28. »Prager Tagblatt« razraotriva o zadnjem govoru nemškega ministra za zunanje zadeve von Simonsa. List pravi, da novi nemški predlogi prekoračijo svoto, katera se je doslej smatrala za najvišjo, do katere je Nemčija zmožna plačati. Nove predloge opravičuje težak hipni položaj nemške države. Vprašanje se bo dalo rešiti, ako bo mogla dati Nemčija svojim upnikom za posojilo jamstva, na pr. v svojih železnicah. List »Tribunu-* piše, da se je Nemčiji posrečilo doseči, da se tudi Amerika zanima za vpraSanje povračil. Najšibkejša stran nemških predlogov pa je okolnost, da si pridržuje Nemčija pravico plačati samo toliko, kolikor bo mogla. Zavezniki J naj se zanesejo, da bo Nemčija plačala, kakor 1 se je zavezala. Toda kar se tiče dobre volje I Nemcev, je nezaupljivost zaveznikov uprav'i-; čena.
Slavje italijansko-CeSkoslovaškega bratstva.
PRAGA, 28. Italijanska delegacija je posetila Bratislavo, prestolico Slovaške. Med vojaško parado je podelil princ Scalea češkoslovaškemu generalu Snejdarcku viteški križ italijanske krone in izročil 38. Češkoslovaškemu le-gionarskemu polku skrinjo za zastavo, ki jo je polku darovala italijansko-Češkoslovaška liga. Imenovani polk se je bojeval na italijanski fronti. Legionarski oddelki so bili razpostavljeni na celi bojni črti kot izvidnice. Po končani vojaški slovesnosti je italijanska delegacija obiskala ministra za Slovaško Micuro in 39. polk v njegovi vojašnici.
Koliko češkoslovaškega sladkorja je bilo prodanega ▼ inozemstvo.
PRAGA. 28. Do 1. februarja je bilo prodanih v inozemstvo pet šestin onega sladkorja, ki je določen za Izvoz, t. j. 2 miljona in pol
3. Pri tem je imela država 2 miljardi čistega obička. Po prihodnji žetvi bo prodaja sladkorja in alkohola v državi prosta. Sladkorju se bosta določili dve enotni ceni, ena sladkorju za konsum, druga sladkorju za industrijo. Sladkor za izvoz bo prodajala samo država.
Nemšija
Von Simonsov govor o povrač'ia. Prošnja za posredovanje. — Povračila so mednarodna zadeva
BERLIN. 27. Državni zbor je natla? čeno poln. Prisotnih je mnogo diploma* tov. Minister za zunanje stvari von Si* mens je preči tal nemško noto Zedinje* nim državam. Nato je rekel: Ako ho* čemo razumeti to noto, se je treba vt= niti nazaj k londonski koferenci, na ka* teri se vsled -razlike med našo zmož* nostjo in zahtevami naših nasprotnikov ni mogel doseči nikak sporazum. Z novimi predlogi ne ponujamo več kot s prejšnj'imi in mogoči so bili šarao za to, ker smo izbrali popolnoma drugačno podlago. Prebivalstvo razdejanih kra* jev je samo zahtevalo, naj pri popravi teh krajev sodelujejo tudi nemški de= lavci. Svobodne delavske zveze so za* služile s svojim delovanjem hvaležnost vsega sveta in jaz smatram, da na tem mestu izrazim to čustvo. Nemška vla* da je osnovno misel svojih novih pred* logov pojasnila v posebni noti, dočim bi se način praktične izvršitve moral seveda določiti s posebno pogodbo med Nemčijo in prizadetimi državami. Nem« ško finančno ministrstvo je storilo vse potrebno za mednarodno posojilo in Nemčija je vprašala tudi strokovnjake nevtralnih držav za njih svet. Žalibog so strokovnjaki nevtralnih držav cenili gospodarsko moč Nemčije višje kakor je v resnici. Govornik je dostavil: Jaz nisem prosil nevtralne države za posre* dovanje in moje mnenje o paršiklh skle^ pih se ni spremenilo. Seveda bi bilo bo* Ije doseči s Francijo sporazum brez ovinkov, toda vesti, ki so prihajale iz Pariza, so nas učile, da ne smemo imeti tega upanja. Bila je samo ena država, ki ni ne nevtralna ne zaveznica, Zedl= njene države. Neka druga država se je ponudila, da bo posredovala. Posredo? vanie te druge države, ki je vredna vse hvale in vsega odobravanja, se je iz j a? lovilo radi1 nerodne radovednosti drugih. Vlada je morala tedai napraviti nov po» skus, ne iz strahu pred nadaljnimi odre-d* bami, temveč iz ozira na javno mnenje tujih držav, ki gledajo na vprašanje povračil s popolnoma napačnega vidika. Bilo je treba zbrisati vsak dvom, da no* čemo storiti vsega, kar zmoremo. Ni? smo se mogli obrniti neposredno do za* veznikov, ker bi bil tak korak v na* sprotju z običaji. Ker pa poglavar ene velike države izjavil, da je pripravljen posredovati, mu ne bo težko to storiti, tem manj, ker mu je ob strani velik pravnik, kateremu je ameriško ljudstvo podelilo visoke službe v državi. Zraven tega se bo naš korak v prihodnjosti pre* soj al v drugi luči kot v sedanjem hipu.
Odgovornost, ki smo jo prevzeli na* se s tem korakom, je velika. Noto je odobrila vlada enoglasno. Letni obroki, ki jih predlagamo, se bodo lahko pokrili s posojilom in so poleg tega v skladu z gospodarsko močjo Nemčije. Dasi mu sel, da bi Amerika jamčila za dolg, ni kaj- preveč všeč Amerikancem, smo po»
skusili iti po tej poti, ker je v interesu vseh držav, cia se vrata odprejo na stežaj in da se napravi konec gospo* darskemu zastoju. O tem vprašanju se bo treba pogajati z zavezniki in medna* rodnimi finančniki. Upamo, da nas bo* do nevtralne države podpirale. Se je ostalo nekaj od bivšega nemškega imetja. Ta ostanek je na razpolago. To* da ako hočemo izpolniti versaillesko pogodbo, mora ostati nekaj tudi za na3. Vsled tega se nismo mogli odločiti za to, da bi druge države smele seči po tem, kar je hrbtenica celega nemškega gospodarstva, namreč po naši industriji. Načrt udeležbe potom delnic pa se je moral predložiti in izvedenci obeh dr* žav ga bodo v stanu zboljšati in spo* polniti.
Dosedaj smo stali na stališču, da je Nemčija že plačala 20 miljard v zlatu, ki jih mora odrajtati do 1. maja. Na* sprotnik je napravil drugačen račun, po* sebno pa je naše ladje premalo cenil. Mogoče je, da te ladje nimajo več ve* ljave, ki jim jo daj amo mi. Zato pa po« nuj amo eno miljardo v zlatu po vrhu. Dalje so od nas zahtevali, da moramo zlato državne banke takoj izročiti francoski državni banki. Vlada ni o tej zadevi še ničesar sklenila. Do zadnjega hipa moramo upati, da se bo stvar ure* dila. Ako hočemo popraviti neizmerno škodo, se to ne bo -dalo doseči ne s tem, da bi Nemčija morala plačati škodo vseh drugih, ne s tem, da bi morala pla* čati obresti sploh od vse škode. Države se morajo združiti, da se beda popravi. Vsak narod bi moral čutiti dolžnost, da žrtvuje del svojega premoženja za ob* novitev sveta. To se bo dalo doseči samo potom mednarodne pogodbe. Glede vprašanja krivde za vojno se bom držal besed Lloyda Georgea, ki je v decembru lanskega leta rekel v Londonu, da ni noben državnik prizadetih dežel zamislil satanskega načrta za vojno, temveč da so prišli vsi do vojne vsled več ali manj zmotnih korakov. Gospodarstvo je po» soda, v kateri se pripravljajo dragocenc vrednosti s finimi znanstvenimi meto* dami. . Briand hoče to posodo razbiti, mesto da bi čakal konec opravila.
Francija
Francosko javno mnenje in novi nemški predlogi. — Listi jih enoglasno od« klanjajo
PARIZ, 28. List »Le Temps« se bavi na dolgo in Široko z novimi nemškimi predlogi in pravi, da nudijo mnogo manj, kot zahtevajo pariški klepi, da so nejasni in v nasprotju z versaJillesko pogodbo. Ti predlogi jemajo zaveznl* kom vsa jamstva in ne morejo biti po* temtakem nikaka podlaga za pogajanja. Ti predlogi samo opravičujejo odločne Briandove beede. »Journal des Dćbats« pravi, da je tem predlogom in tudi von Simonsovemu govoru namen vplivati prej na nemško ljudstvo kot pa na za* veznike. Nočemo zasužnjiti nemškega naroda, toda hočemo ga prisiliti, da plača obnovitev tistih krajev, ki jih je spremenil v puščavo. »Excelsior« piše: Vojna je stala Francijo, ako vštejemo stroške vsled škode, 500 miljard. Ver* sailleska pogodba predvideva, da se bo povrnilo 220 miljard. Francoski delež znaša 52% od 20 miljard v zlatu in od letnih obrokov, ki jih predvidevajo pa* riški sklepi. Francija bi na ta način do* bila 23% celokupnih stroškov za vojno in 63% stroškov za obnovitev, ki jih Nemčija dolguje. »Matin« naglasa, da bi Francija po novih nemških predlogih dobila četrtino tega, kar ji gre. Drugi listi naglašajo, da bi ti predlogi pri* vedli do takšne rešitve vprašanja Gor* nje Šlezije, ki bi bilo v prid samo Nem* čiji in svarijo pred nevarnim pogojem, da naj se prekličejo vse odredbe proti Nemčiji. Listi poudarjajo tudi, da se v teh novih predlogih niti ne omenja vprašanje razoroži tve in kaznovanje vojnih krivcev. Vsi listi odobravajo Briandove izjave, ki so sicer zelo zmer* ne ali obenem tucli odločne in jasne; po* zivajo vlado, naj vstraja in naj si vza* me takoj nove jamščine.
Nemški predlogi nesprejemljivi. — Za* vezniki bodo zasedli ruhrsko kotlino PADIZ, 28. Agencija Havas javlja: Nemški predlogi so napravili v vseh zavezniških deželah vtis, da so nespre* jemljivi. Ministrski predsednik Briand je to javil danes francoskemu poslaniku v \Vashingtonu. O nemških predlogih bo sicer odločal vrhovni svet, toda Franciji se zdijo ti predlogi neprimerni za podlago novim pogajanjem. Zgovor* nost dejstev bo Zedinjene države pre* pričala, da so nemški predlogi neza* dostnr. Zasedba ruhrske kotline postaja vsled tega bolj in bolj verjetna, toda do tega bo moglo priti še le v sedmih ali osmih dnevih po sporazumnem sklepu vseh zaveznikov. Briand se je spričo te možnosti posvetoval danes popoldne z vojnim ministrom Barthauom in načel* nikom glavnega stanai, gener. Buatom.
Reparacijska komisija naznanila cenitev celokupne škode. — 132 miljard mark t zlatu.
PARIZ, 28. Uradno. Reparacijska komisija je v zmislu £L 233. versailleske mirovne pogodbe določila vrednost Škode, katero mora Nemčija v zmislu čl. 232 (2. odstavek, 1. dodatek, 8. del) versailleske mirovne pogodbe povrniti, na 132 miljard mark ▼ zlatu. Pri dolo-
čevanju te svote je reparacijska komisija Je* mala v račun plačila, ki jih je Nemčija odštel* ali jih še le bo oštela v zmislu čl. 238. Vsled tega ne grejo Nemčiji za ta plačila nikaki krediti več. V smislu 3. odstavka čl. 252. reparacijska komisija ni vštela v omenjeno število na račun Nemčije povrnitve svot, ki si jih j« Belgija udolžila pri zavezniških in pri druženji državah do 11. novembra 1918. z obrestim po L /a na leto. Von Bertson, ki zastopa Bergman-na, predsednika nemške komisije za vojna bremena, je bil od reparacijske komisije povabljen k uradni seji, ki bo danes zvečer ob 21. Predsednik reparacijske komisije je von Bertsonu naznanil ta sklep. Nemška komisija za vojna bremena se bo tudi pismeno obvestila.
Francoki poslanik v Washingtonu je obveščen
\VASHINGTON, 27. »Associated Press« javlja, daje francoska vlada obvestila poslanika Jusseranda, da so novi nemški predlogi popolnoma nesprejem-ljivi.	• _
Amerika
Ameriška vlada smatra nemške predloge za nezadostne
LONDON, 28. Poročevalec lista »Times« v \Vashingtonu pravi, da bo ameriška vlada izročila nemške predlogo zaveznikom s pripombo, da ne nudijo pravične podlage za pogajanja. Ame* riška vlada bo javila ta svoj sklep v Berlin. »Times« dostavl.^^ da jo ta sklep smrtni udarec za zaanje nemške upe. Enotna fronta, ki je pomagala do zmage na bojišču, je šo živa. Ta manifestacija bo povečala ugled zaveznikov, da bodo lahko s tem večjim poudar-kom zahtevali od Nemčije, naj po svoji zmožnosti plača škodo, ki jo je na-pravila.
Predsednik Harding o izpolnjevanju obvez
WASHINGTON, 27. Predsednik Harding je včeraj na sestanku bankirjev podal sledečo izjavo: Noben narod no bo imel uspeha, noben narod ne smo upati, da se bo proslavil v človeštvu, ako nima zdrave finančne politike, k! mu veleva, da mora pravično Izpolniti svoje obveze.
Amerika ne bo brisala dolgov nobeni državi
WASHINGTON, 27. G. Matlon, državni tajnik za zaklad Zedinjenih držav javlja, da se bodo kmalu začela pogajanja med Anglijo in Zedinjenimi državami za ureditev vprašanja dolga 5 miljard dolarjev, ki ga ima Anglija pri Zedinjenih državah. Tem pogajanjem bodo sledila drugai ločena pogajanja z drugimi dolžijicami. Brisanje dolgov drugih držav je nekaj nepojmljiveg'a in tega ni predlagala ne vlada Zedinjenih držav ne vlade nobene druge države.
Anglija
Angleška vlada proučuje nove nemške predloge
LONDON, 27. Vlada je danes pred-poldne proručevala nove nemške predloge o vojni odškodnini.
Lloyd George se popolnoma strinja s Francijo?
PARIZ, 28. Londonski dopisnik lista »Journal« piše, da se v sodbi o zadržanju Lloyda Georgea ni smeti prenagliti. Llovd George je v načelu našega mnenja in misli, da je treba od Nemčije zahtevati vso svoto, ki jo predvidevajo pariški sklepi, razorožitev Nemčije In kazen za vojne zločince.
Pogajanja med rudarji in lastniki so se zopet razbila
LONDON, 27. Konferenca med ru# darji in lastniki je bila odložena. Robert Home se bo ločeno pogajal z rudarji in lastniki o prispevku vlade za plačo rudarjev. Rudarji so Szdaiii proglas, v katerem pravijo, da so lastniki s svojimi novimi predlogi kratkomalo odklonili temeljno načelo združitve dobitSkov posa* meznih premogovnikov in načelo ustanovitve državnega urada za plače. Rudarji zahtevajo, da se ta dva pogoja morata izpolniti.
Vlada in združitev dobičkov od premogovnikov
LONDON, 28. Vlada jo naznanik rudarjem, da nima namena, vstHtl združitev dobičkov premogovnikov potom zakona, ker je to odvisno le od privoljenja lastnikov. ________
Rusija
Rusija poslala trgovsko misijo v Nemčijo
RIGA, 28. Sovjetska vlada je poslala v Berlin misijo, ki naj sklene e Nemčt jo trgovski sporazum.
Avstrija
Proglas tirolskih Nemcev proti ItaMjI
INOMOST, 27. Vodstvo pamjerman-ske stranke je Izdalo proglas, v katerem žigosa politiko italijanske vlade in poj© slavo Bocnu. Imenuje ga »naše mesto« in izraža upanje, da bo kmahi zopet združen z veliko nemško domovino. Zveza »Andrej Hofer« je prebivalstvo povabila, naj dene proč narodne zastave, ki 3o bile razobešene iz veselja nad zmago pri ljudskem glasovanju, in naj razobesi črne zastave.
Stran II.

Poljska
Potovanje poljskega ministra za zuna* nje zadeve v Italijo odloženo
VARŠAVA, 26. Potovanje poljskega ministra za zunanje zadeve kneza Sa* piehe v Rim je bilo odloženo, ker ima grof Sforza vsak hip odpotovati v London.
Grška
Novi letniki se kličejo pod orožje
ATENE, 27. Odlok, s katerim se kli* če j o pod orožje letniki 1902, 1903 in 1904, bo objavljen jutri v uradnem IU stu. Neka uradna nota pravi, da je po* ložaj na bojišču povoljen, da se čete na svojih novih položajih pripravljajo za Tiove borbe.
Zavod sv. Jeronima v Rimu
Nedavno so se jugoslovenski škofje mudili v Rimu in razpravljali tam aktualnih cerkvenih vprašanjih. LU sti so poročali med drugim, da je pri? šlo do sporazuma glede rabe živega na« rodnega jezika v cerkvi.
Kakor posnemamo iz zagrebškega »Tagblaitta«, je bilo pri razpravah v Ri= mu na dnevnem redu tudi važno vpras šanje, ki že dolgo let meče senco na razmerje med italijanskim in jugoslo? venskim svetom in ki so posebno v ča^ sih avstrijske vladavine živo ratzprav* ljali in se prerekali o njem italijanski in jugoslovenski listi.
To je zavod sv. Jeronima v Rimu. Ker je stvar važna tudi za nes, ki bivamo na ozemlju, priključenem Italiji, hočemo omeniti tu na kratko namen tega zavo? da in nekoliko njegove zgodovine.
»Istituto di San Girolamo degli Schia^ voni« — kakor ga imenujejo v Rimu — obstoji tamkaj že 500 let. Ustanovil ga j s papež Nikolaj V. v letu 1453 na prošnjo jugoslovenskih kolonistov, ki K) hoteli, da bi imelo tudi naše ljudstvo tamkaj svoje zavetišče, svoj »hospi* dum«, kakor ga imajo romarji drugih narodov. Papež Nikolaj je podaril bra^ Lovščini Marijino cerkev in stavbišče okolo nje, ki naj bi služilo za zavetišče romarjem. Okoli cerkve in zavetišča se je kmalu ustanovila cela naselbina, ki se je imenovala Slavonija, ali — po ita= lijanskl izreki — »Schiavonia«. Ta za? vod so redno podpirali naši: eopleme* njaki v Rimu in v domovini, posebno v Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji in tudi v Bosni z legati, oporokami in darovi.
Papež Sikst V. je cerkev sv. Jeronima na novo sezidal in takšna je še danes. V tej ccrkvi je papež Sikst ustanovil tudi jugoslovenski kapiteli ter določil, da morejo postati členi kapitlja le ose* be, ki so rojene na našem ozemlju in ki poznajo naš jezik. Ta kapitelj je obsto« jal do leta 1901, to je do časov slavnega papeža Leva XIII. Tudi tedaj so bili še v njem samo naši soplemenjaki iz Hr* vatske, Slavonije, Dalmacije In Bosne. Pravice »Ilirikov« do tega zavoda so označene na posebni zemljepisni karti — iz leta 1600. in v listini, ki je vklesa* na v marmor v zakristiji cerkve sv. Je* roni m a.
Zavod je bil vedno v stikih z domo= vino. Njegovi predstojniki so se ob vsakem važnem vprašanju obračali do škofov imenovanih j u golo venskih des žel. In kadar so se ti škofje nahajali v Rimu, so se udeleževali sej bratovščine. Kadar je zavod potreboval gmotne po? moči, se je vsekdar obračal do velika* šev, škofov in ljudstva Hrvatske in Slavonije »... per F amore della patria comune«. Posebno se je to godilo v 19. stoletju, ko se je cerkev popravila in umetniški izpopolnila.
Tudi rimski pisatelji starejše in no« vejše dobe so priznavali narodni zna= čaj cerkve in zavoda. In italijanska vla» da je do leta 1901 priznavala eksteritos rialnost zavoda — torej nepripadnost k Italiji. Vendar je pozneje segla po za vodu in ga stavila pod sekvester, kakor bomo čuli kasneje.
Razumljivo je torej, če se jugosloven? ski škofje posebno sedaj živo zanimajo za vprašanje zavoda sv. Jeronima. To ni važno samo iz narodnih, ampak tudi kulturnih razlogov. Poleg službe božje je zavod vršil tudi kulturno nalogo. Rim vabi k sebi vsakega inteligentnega človeka, da si ogleda tam njegove mu= žeje, proučuje arhive in predmete iz sta* rodavne prošlosti. V ta namen so si ljudje iz vsega sveta ustanovili tam svoje naselbine in zavetišča, ki so olaj* sevala to kulturno delo. Takemu kulturnemu delu je služil tudi zavod sv. Jeronima.
V letu 1598. so zahtevali voditelji za* voda od papeža Klemena VIII., naj pre> uredi zavod v višje učiteljišče za slo* vanske duhovnike. Saj je že več takih zavodov v Rimu, kakor Anima, Campo Santo, Hungaricum itd. Ta namera se je uresničila še le v 18. stoletju, ko je pa? pež Pij VI. z reskriptom z dne 17. fe? bruarja 1790 odredil, naj se dohodki za-voda uporabljajo za izobraževanje mla? dih duhovnikov iz Hrvatske, Slavonije. Dalmacije in Bosne. Po petih letih pa so morali zavod zapreti, ker so duhovniki morali radi tedanjih političnih raz? mer zapustiti Rim. V letu 1862. so hiv vatski škofje zahtevali, naj se zavod zopet odpre. In ker je bila tedaj tisoč* letnica sv. Cirila in Metoda, je dobil zavod ime teh svetnikov, dokler mu ni papež Lev XIII. s svojim spisom »Sla? vorum gentem« dal ime »Collegium Hieronvmianum«. Ustanovile so se knjižnice, kapela, stanovanja za duhovnike, ki so opravljali službo božjo in se bavili s stroko, ki jim jo je določil *škof. Zavod je obstajal dejanski do leta 1915, ko so se morali naši duhov? niki radi vojne umakniti iz Rima.
In kaj se je zgodilo zatem? V marcu 1919. je italijanska vlada zaplenila za? vod. Odstranila je po papežu imenova* nega upravitelja, prostore pa je izročila nekemu zasebniku! —• Dalmatincu. Naši soplemenjaki so tako izgubili toli po? trebno zavetišče!
To so le goli, suhi zgodovinski podat* ki. Zaključke prepustimo drugim.
¥sem voSiScem!
Županstva so že začela razpošiljati voliine Izkaznice (legitimacije). Volilci ohranite izkaznice skrbno ! Kdor ne bo imel izkaznice, ne bode mogel voliti!
Politično društvo „Edinost".
Potne Izkaznice za politične volitve
Potne izkaznice (zeleni listi) za volilce, ki hočejo dobiti znižano vožnjo o prilik ki prihodnjih volitev, se izdajajo pri anagrafičnem uradu, v ulici della Sanita št. 25, III. nadstropje, vrata št. 48. Vo* lilci, ki se potegujejo za znižano vožnjo, se morajo izkazati z volilno izkaznico.
¥esii
Odprava slovenske božje službe, Preieli smo: Hvala Bogu, sedaj je prišel čas, da smo tudi me slovenske dekleta svobodne. Ni nam treba hoditi ne k pridigi ne k popoldanski službi božji. Zjutraj eno uro več počitka, popoldan pa naravnost na plesišče ali po kaki drugi široki cesti, Bog nam tega ne šteje v greh, ker po slovensko smemo grešiti. .. Največja čast gospodom, ki so si toliko prizadevali odstraniti našo lepo slovensko službo božjo.	Žalostno dekle.
Kako zna »Piccolo« agitirati in kako spretno zna lrajskati! »Piccolo« razmotriva volivne razmere na Goriškem, Tarejo ga skrbi in ve lika žalost se ga loteva. Položaj je baje teža ven, pesimizem je na mestu. Volivni red, ki ga je vpeljala Italija, je za Furlanijo poguben. Ita lijani na Goriškem so zgubljeni. Prej so imeli tri poslance, v Italiji pa ne dobe — niti enega »Piccolo« naznanja z ogorčenjem, da bo pet Slovencev zastopalo celo Goriško-Gradiščan-sko! List besno napada »Osrednji urad za nove pokrajine.ki je baje zakrivil vso nesrečo Čemu niso pritegnili k Goriškemu videmskega okraja? Tako ostanejo Furlani in Italijani brez zastopnika. Pravica do zastopstva »je pridržana le Slovanom.' sPiccolo« poudarja, da je v goriškem volilnem okrožju 72.000 volivcev. Na Italijane pade 20,000 volivcev na Slovane 52.000. Tu prične »Piccolo« s svojim spretnim računanjem: ako bo udeležba znašala 10?o, dobe Slovani 36.000 glasov, Italijani in Furlani pa le 14,000 glasov. Ker so pa Italijani razdeljeni v tri stranke, se zna prav lahko primeriti, da ne dobi niti ena stranka 7000 glasov, ki so potrebni za eno poslansko mesto. Iz tega sledi z železno nujnostjo, da dobe Slovenci vseh pet poslanskih mest.
Kako lepo zna »Piccolo« agitirati! S po močjo matematike vzbuja v italijanski javnosti vse skrite protislovanske nagone. S tem, da kaže resen in potrt obraz, lioče vzbuniti čustva vseh laških nacionalistov, S tem, da vdano skloni glavo in pomiluje usodo tlačenih Italijanov, poziva na boj svoje ljudi, ščuva in naganja na nas fašiste!
Važna opozoritev. Tak je naslov notici, ki jo je objavil »Popolo di Trieste« dne 27. marca. Notica omenja poleg treh drugih članov pravoslavne cerkvene občine tudi mojo osebe. Jaz ne bi reagiral, da me ni pisec označil za vohunca pok. Avstrije, Ugotavljam, da sem bil pod Avstrijo iz političnih razlogov hudo preganjan!!! To naj zadostuje!
II famoso Cravos.
Iz Lonjerja. Pretekli pondeljek smo spremili k večnemu počitku posestnika Ivana Kjuder-ja. Številna udeležba pri pogrebu je pričala o spoštovanju, ki ga je imelo do pokojnika naše ljudstvo. Domači pevci so zapeli žalostinke na domu, v cerkvi m na pokopališču. — Rajni Kjuder je bil dober, razumen gospodar, skrben oče in zaveden narodnjak. Ob vsaki priliki je pokazal svoje narodno prepričanje. V tem duhu je tudi vzgojil svoje otroke. Pokojnik je bil nad 16 let zaupnik tržaške kmetijske družbe in skozi 14 let priden in vesten cenilec in oglednik tuk. Zavarovalnice gov. živine ter kot tak dajal nasvete marsikateremu vašČanu. Naj počiva v miru v domaČi zemlji, ki jo je tako gorko ljubil!
Stavka železničarjev traja nespremenjeno
Tatovi v stanovanju. Včeraj pri belem dnevu so obiskali neznani goStjs stanovanje Line Ferrarijeve v ulici dell'Olmo Št. 2. S ponarejenimi ključi so odprli spalnico in odnesli us-njato torbico v kateri se je nahajalo 270 lir, tatvina je bila javljena policijskemu komisa-riatu v ulici dei Bachi.
dalje. Včeraj so stavkuječi imeli shod v gleda lišču »Fenice«, kjer jim je bila prečitana Izjava solidarnosti osobja mednarodnih spalnih vagonov.	_
Aretiran fašist. Pretekli večer je bil aretiran na Kjadinu fašist Josip Gregorič, stanujoč v ulici Sette fontane št, 222, ker je nosil pri sebi nabasan samokres brez orožnega dovoljenja.
Roparski napad ali maščevanje? Pred včerajšnjim popoldne je bil pripeljan v tukajšnjo mesto bolnišnico 46 letni kmet Anton Kako-viČ, doma iz neke vasi pri Bujah. Teško ranjenega Kakoviča so sprejeli v IX. oddelek, kjer je kmalu potem umrl. Njegov brat Ivan, ki je bil spremil Antona v bolnišnico, je pripovedoval: »Na predvečer umora je bil Anton zbran s svojo družino v kuhinji. Okoli 23. ure je potrkal nekdo na vrata. Brat je vprašal, kdo ie zunaj, in odgovor je dobil, da so orožniki, ki morajo preiskati stanovanje. Anton je odprl vrata in v stanovanje ie planila gruča tolovajev, Hotel je pobegniti, toda pri tem ga je do letela nesreča. Eden izmed tolovajev je ustrelil za njim ter ga smrtno nevarno zadel. Nato so tolovaji pobegnili v temno noč.« Ni še dogna no, ali so priSli lopovi v stanovanje z namenom, da bi Kakoviča oropali ali pa iz maščevanja. Dogodek Je b!l naznanjen tamošnjim orožnikom ki zločince zasledujejo.
Nepoštena kuharica. Včeraj so aretirali orožniki 34 letno kuharico Angelo Zarovo, ker je kradla perilo pri družini Stern v ulici Ginnastica. Na policiji je izjavila, da je nesla ukradeno perilo k svoji prijateljici Viktoriji Cigojevi, stanujoči v ulici Piccardi št. 55. Stanovanje je bilo preiskano in v njem so našli policijski agentje cele kupe ukradenega perila.
Vesti iz Soriška
Čudni slučaji, ki vendar za današnje povojne razmere niso tako čudni, so se zgodili v Gorici. Neznanci, katerim pošteno delo gotovo ni glavno opravilo, pošiljajo posameznikom grozilna pisma in izsiljujejo večje vsote denarja, kot kaki člani ;>črne roke « pod to ali ono pretvezo. Vedno se zahteva glasi, naj pošljejo denar do določenega dne in do določene ure na poštno ležeče v Gorici. Vsote so od 1000 L do 5000 L. Nekemu trgovcu so pred dnevi zopet pisali, naj pošlje 1000 L na ta način, če ne pridejo v njegovo trgovino in ga ustrelijo. Jasno je, da položaj onih, ki dobijo taka pisma, ni zavidanja vreden. Od znanih slučajev ni nesel nihče denarja, ni pa gotovo, da se ni to zgodilo v kakem, javnosti neznanem slučaju. Kolikor smo informirani, vršijo to delo mladi elegantni pobiči, ki so se v enem slučaju celo predstavili dotičniku, ki ni hotel prinesti zaželjene vsote na pošto. Dobro bi bilo, da take slučaje naznanijo ljudje policiji in da se ta malo pobriga za izsiljevalce: bog ve, kdo se skriva za njimi!
Predavanja o zadružnem knjigovodstvu začnejo v Gorici pod pokroviteljstvom »Goriške zveze«. To je zelo hvalevredno in da se povzdigne naše zadružništvo, zelo koristno.
Izginila je z doma neka Ivanka Cigoj iz Ma-lovš pri Črničah, ki je stara 32 let, mečne postave in črnih las, govori samo slovenski. Kdor bi kaj vedel o nji, naj to sporoči na Jožefo Ci-goj, Malovše 66, Pošta Črniče.
Židovsko sinagogo v ulici Ascoli v Gorici so preteklo nedeljo zopet izročili svojemu namenu, Med vojno je bila zelo poškodovana, zdaj so jo popravili in obnovili. Ves goriški židovski svet je bil ta popoldne zbran v sinagog prisostvovali so tudi svetni in vojaški dostojanstveniki.
Iz Podmelca smo sprejeli poročilo, da tam spi društveno življenje, ki je bilo svoječasno zelo živo. Prostori »kmečke čitalnice- so bili porušeni. Isto se je zgodilo tudi »Slov. kat izobraž. društvu«, kateremu se je le teško posrečilo, da je zbralo zopet skupaj svojo knjižnico. »Kmetska čitalnica« praznuje letos svojo 50 letnico in priredi svojo veselico koj po bin-koštnih praznikih. Ta veselica kaže postati nekaj lepega.
V Trstu, dne 29. aprila 1921.
Borzna porodila.
Tečaj?:
Trst, dne 28. aprila 1921.
Jadranska banka.................
Cosulich................. [ 358
Dahnatia........... ......o«".
^ „ .:.....................
uerolinuch......................noi
Libera Tnestina..................
Llovd.......
Lussino......
Martlnollch....." * I I ! ! ! !
?cean{f................
£?mBd?1................
Tilpcavich...............
Arnpelca................
Cement Dalmatia............
Cement Spalato.............
1680 1030
230
375 409
350 595 358
376
Tuja vaiuia na trža&kem trgu;
Trst, dne 28. aprila 1921,
Neprepcčatene krone........ 4.--5.—
avstrijsko nemške krone....... 3.50— 4.—
češkoslovaške krone........ 28.-- 29 —
dinarji..............si.--61.50
lei*.................. .......
marke.............. 32.50— 33 —
dolarji..............20.20— 20.30
francoski franki..........154.--
švicarski franki..........355.---360.—
angleški funti papirnati . ...... 81.--81.50
angleški funti, zlati........ 104,--106.—
rubli....................]3,—
napoleoni............ . 84.--86.—
Švicarski tečaji.
2ENEVA, 27. Lira 27952, marka S'275, av. krona r5375, angl. funt 22'69f fr. frank 43'20, dolar 5'7337.
II OGLASI
se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2*—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno.
PODLISTEK
V. F. B.
V malem svetu
(32)
—	Kako je rečeno v »Izpovedi* proti koncu? — ji je Šepetal v uho.
Ona se je nasmehnila in poslušala samo na pol, S pravo žensko strastjo se je udajala temu vrtoglavemu vrtenju, ki napravlja sladko, kar je samo na sebi divje in neumno. Ivanka ni nič čula; sanjala je, pripognene raz-mršene glavice in s sladkim nasmehom na obrazu. Nič ni odgovorila na Klinarjevo vprašanje in je občutila naenkrat nekaj toplega in mehkega na ustnicah. Za hip kakor da se je udala slasti tega stika, potem pa se je odtrgala in se ogledala po sobi. Bila sta sama. To se je dogodilo v enem kotu, kjer ni mogel nikdo videti iz sosednje sobe. Kakor škrlat rdeča, je korakajoč privzdignila oči do njega In rekla;
—	Vi ste zlobni!
—	Ali, jaz vas ljubim... fe ljubim! je bil njegov odgovor in čvrsto je stisnil njeno ročico v svoji roki.
Ko je bila ob eni uri popolunoči v svoji sobi, je Ivanka še vedno rdela ob misli na tisti stik. Bila je tako razburjena, tako polno ji je bilo srce, da se je morala oddahniti in komu zaupati. Tu je bila mila, ki se je, zaspana in
s
nevoljna, pripravljala v posteljo. Vendar je Ivanka hkratu skočila k nji, jo objela okolo vratu s svojima rokama in vskliknila:
— Mila, Mila, kako zadovoljna sem, kako sem srečna!
svojo roko v njegovi!... Da-li ga ljubim? Ne vem. Je-li to ljubezen, kakor mene stresa nocoj, ki mi goni mraz za vročino na pleča, kar rovzročuje, da bi se Istočasno smejala in jo-ala? Ako je, potem ga ljubim .
- No. no, radi tega ne treba, da me dušiš	}\» svojima rokaina
- je mrmljala Ljudn^, sedcC v poste*. ,n! ^SkSa -
hiša je bila v spanju.Mila ni bila ves večer zadovoljna. KUnar je sicer zabaval tudi njo, ali, občutila je, da nima kavalirja, ki bi nji posvt
osvobojajoč se iz Ivankinega objema. — No, ali se ti je izjavil?
—	Da, Mila; rekel mi je, da me ljubi in — poljubil me je, čuješ, Mila, poljubil me je, je vskliknila Ivanka in skrila svojo razžarjeno glavo na prsa sestrina.
—	A, kaj praviš! — se je čudila Mila, pre-budivši se iz svojega dremeža in gladeč sestrine lase — Aj, lepe stvari so to! Pa, kako je bilo to?
—	Sama ne vem, draga! — je rekla Ivanka in izprevidela, kako jo je to iznenadilo.
—	On te ljubi, oj srečna, ti Ivanka! — je izdihnila mala. — Nu reci, ljubiš ga tudi ti njega?
Ivanka je prijemala za Čipke na svoji halji in gledala zamišljeno pred-se.
—	Da-li ga ljubim? — je ponovila potem. — Tako prijetno in dobro mi je bilo, tako srečno in zadovoljno sem se čutila, ko mi je rekel, da me ljubi, da se nisem mogla jeziti, da-si sem se silila v to ... Da veš, Mila, kako to povzdiga, ko čuješ, da si ljubljena! Kako lepo je biti žnjim, razgovarjati se in občutiti
čal vso pozornost. Bila je zato nejevoljna, a sedaj |e bila ganjena, ko je videla vzburjenost svoje sestre. Bala se je zanjo, kaj bo sledilo temu, iz te stvari, tako prepovedane in toliko zaželjene!
Ivanka je šla med tem k toaleti, občutila je vonj svojega znoja in se umila. Ko se je obrisala, se je opazovala v ogledalu in rekla:
—	On me ljubi. Ali pa sem dovolj lepa, da me ne neha ljubiti?
—	No, to ne bi bilo slabo! — je rekla Mila. — Ali si dovolj lepa, da te ne neha ljubiti? Hotela bi videti tistega, ki ne bi bil srečen, da sme ljubiti najlepše dekle v Zagrebu!
Tako je imenovala svojo sestro in bila je sama zaljubljena v njeno lepoto. Bila je ponosna na svojo starejšo sestro in je hotela, da bi tudi vsi drugi priznavali njeno lepoto in se ji divili.. Zato se je zdrznila, ko je Ivanka sama omenila, da bi se mogel najti kdo, ki bi mu ne bila dovolj lepa!
KnJiž£!m©£t ta umatisost
Slovenska narodna lirika. Izbral in uredil Janko Glaser. V Ljubljani 1920. Natisnila Zvezna tiskarna.
Pokojni Štrekelj nam je v doligh letih vztrajnega dela zbral slovensko narodno pesem v monumentalni znanstveno zasnovani knjigi. Če tudi bo ta zbirka popolnoma zadoščala kot neizčrpljiv vir lepote znanstveniku in književniku, ki črpata lahko iz nje snov za svoje lastno delo, ne more ravno vsled svoje obširnosti in mnogostranosti ustrezati zahtevam širokega občinstva, ki ne išče v književnem delu morda virov za lastno izobrazbo ali poglobitev, ampak vse bolj lahkih estetskih užitkov. Potrebam teh ljudi je Glaser zadostil v polni meri s pričujočo izbero narodnih pesmi.
Zbral je iz velikega štrekljevega reservoar-ja vrsto pesmi, jih uredil po sorodnosti ter razvrstil po motivih: narava, otroške pesmi, o ljubezni (teh je v zbirki največ), o Ženitvi, o zakonu in o smrti. Tem je dodal še nekaj ob, rednih pesmi, napitnice in nekatere pobožne. Včasih je vzel iz obilice varijant pesniški najboljšo ter jo podal neizpremenjeno, drugič spet je pesmi sestavljal iz verzov posameznih varijant in jih tako približal najprvotnejši, ozir. najpopolnejši obliki,
V zbirko uvaja obširen »Predgovor*, v katerem zbiratelj podrobno analizira posamezne tipe lirične pesmi z ozirom na motive, njih notranji psihološki razvoj, njih postanek itd. Iz vsega je razvidna ljubezen, s katero se je lotil Glaser nelahkega dela, ki se mu Je tudi povsem posrečilo.
Zbirko, ki bi ne smela manjkati v nobeni slovenski hiši. je izdala v lični opremi Zvezna tiskarna v Ljubljani, V časih, ko se je začela Širiti celo v našo vas prosta poulična pesem, priporočamo to knjižico najtopleje našim Primorcem, Pripomogla bo gotovo v veliki meri k temu, da se to, kar je samo naše in slovensko, ne samo ohrani, ampak tudi razširi med našim narodom.
PRODA SE spalna soba z dvema posteljama in psike, ul. Petronio 2, III.	715
IŠČEM služkinjo, veščo kuhanja. Dobra plača. Ulica Petronio 2, IV.	71$
NJIVA s trtami in sadnim drevjem, zemljišča« kamnolom, 4000 m5, nad proseško cesto n Barkovljah, radi odhoda na prodaj. Pojasnila v Barkovljah, Šalita Contovello 776.
7U
POROČNA soba nova za L 2100.— ali posamezne kose se prodajo v Campo Belveaere št. 1, Semolich.	714
NA PRODAJ je lepo posestvo na štajerskem, s krasnim gozdom, 30 oralov, 10 glav živine in prašiči, lep vinograd, vinska posoda in ves nventar kakor orodje, vozovi, upregli itd. za 800.000 jugosl. kron. Naslov pov« upravništvo.	(694).
ZLATO in srebrne krone plačam več kot drtigl kupci. Albert Povh, urar, Marzini 46 (v bližini drvenega trga).	25
BRiNJEVEC jamčeno naraven, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr, De-kleva, Slavina p. Prestranek.	34
POUK: Angleškega, francoskega, italijanskega, jugoslovenskega, nemškega jezika, slovnica, konverzacija, korespondenca, stenografija; trimesečni tečaji za odrastle; posebni tečaji in ponavljanje za deco. Prestavljanje. Via Boccaccio 3, vrata 14,	451
MOTOR na surovo olje in nafto CIimax 25 UP najnovejše konstrukcije, in motor na nafto 12 HP, harmonij, velik čebelnjak in drugo se proda. A. Hreščak, Slivje, p. Materija. 705
Gospodarstvo
—	Madžari so ustanovili na Reki banko.
»Ogrska deželna industrijska banka«, »Ogrska splošna prometna banka- in družba finančnikov iz Genue ustanovijo na Reki novo banko. Delniška glavnica znaša 5 miljonov lir.
—	Nova industrijska podjetja v Jugoslaviji. Iz Belgrada poročajo: Po vsej državi, zlasti v Sloveniji se zaporedoma ustanavljajo nova industrijska podjetja. Tako se ie v Sloveniji v zadnjem času ustanovila delniška družba »Triglav«, ki bo proizvajala kavo, marmelade in konserve iz sadja. Glavnica družbe znaša 500.000 jugoslovenskh kron. V Krapini na Hrvatskem se ustanovi delniška družba za izdelovanje rotacijskega papirja. Glavnica nove družbe znaša 2 miljona jugoslovenskih kron,
—	Uvoz mineralnih olj v Jugoslavijo. Jugo-slovenska vlada je dovolila prost uvoz mineralnih olj.
LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SEŽANI. Ribje olje prve vrste, kemično preizkušeno. — Sirup R. za šibke in malokrvne otroke. — Kroglice B. za malokrvne ženske. — Švedsks kapljice. — Marilo za garje, (specijaliteta). — Pra?ka mast. — Tinktura in obliž za kurja očesa. — Fluid za živino. —-Sestavljen mlečnokisli Kreosotov sirup, pripravljen po posebnem receptu, preizkušena zdravilo za pljučne bolezni in katar dihala. — Vsakovrstna zdravila in specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogi. —• Poštne pošiljatve.	466
Istrska vlita, bela In črna
zajamčeno pristna po znižanih cenah od 200 L hI naprej dobite na debelo v kleti
g. mm m cmbohajo
v Kopru (Istra)
Karsaln, vermouth in žganje
306
III III
ilS II]
I
— TVRDKA —
' DEB1AS10 & DOMENIŠ |
Trst, ul. Coroneo 13, tel. 12-34
% se priporoča cenj. gg. odjemalcem, trgovcem ■ a	in gostilničarjem za ugoden nakup	■
KDOR HOČE KAJ KUPITI g KDOR HOČE KAJ PRODATI i KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. £
INSERIRAJ V »EDINOSTI« •
——
j ČEŠKE STEKLENIM j
™	<» 111«f I ff 9 Vfintrfcf flA St C* ■
ipe. "
po- I
Porcelan, lončevina, cilindri, raznovrstne ste- „ klenlce, kozarci za vino, pivo in žganje, Jipe, raznovrstne svetiljke in drugo kuhinjsko sodo, vse po konkurenčnih ccnah.
iiEnracBi ia
"fk BAN^11 "'mm'Ceile'DuljrounIK' -0t0"^1 ~
- ~Wm■-»■ ^OTrmw Mi-iBiiiir« ■ j liana, Mor, Metković, Opatija. Sarajevo, sprejema uloge na hranilne Knjižice, žiro m M vloge pod najiMnejiiml posoli. S Split, Šibenik. Zadar. Zagreb, Trst« (Dien.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji	I Poslovne zoeze z oseml večjimi H u tu-in Inozemstvu
IIIMMBIMBIIHBIIHBIII