Štev. 78.
POLITIČEN LIST Zi)
VENSKI NAROD.
Leto XXXD.
Y	Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
F	(vhod čez dvorišče nad tiskarno).
I	Z urednikom je mogoče govoriti le od
I	10,—12. ure dopoldne,
f	Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma
i	se ne sprejemajo.
Uredniškega telefona štev. 74.
V Ljubljani, v četrtek, 7. aprila 1904.
T
Izhaja vsak dan, izvzeti nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti za celo leto 26 K, j^jfigjovjco leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupr prejeman:
Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20
prejeman:
|^JPiy0VJC0 leta 13 K> za cetrt leta 6-50 K> za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu : ftrf?' let0 20 K' za P01 leta 10 K' za žetrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h.
h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo )'e v Kopitarjevih ulicah štev. i. Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. — I n • e r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolžin« 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat
9 h, za več kot trikrat 8 h. v reklamnih noticah slane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Upravniškega telefona Stev. 188.
[pismo iz Bolgarije«
Sofija, 2. aprila.
Brzojavna žica je že pred dneu do-nesla poročilo o dogovorih med Bolgarijo in Turčijo. Ta pogajanja imajo namen, da so določi sporazum med državama glede makedonskega vprašanja. To je nova igra, ki ne prinese koristi ni eni ni drugi. Davno je rečeno: »Niko krupno ko Turčin ne laže«. To se pckaže tudi pri tej priliki. Tudi gospod Načev č, bolgarski agent pri turški vladi, na more drugega pričakovati zaradi turške metode: »Laži me, da te lažem«. Tako tudi v tem slučaju.
Ravno te dni je bolgarska telegrafska agercija poročala unanjim liBtom, kako dobro ae vrše pogajanja, ki pa se le radi tega niso še povoljno končala, ker je bolgarska vlada stavila neke nove zahteve. Toda vlada je morala izjaviti, da ni stavila Turčiji nobene nove zahteve.
Iz poučenih krogov sem zvedel, da ee pri pogajanjih obvezuje bolgarska vlada, da prepreči prehod vstaških čet v Turčijo; Turčija pa obljublja, da pomilosti vse »krivce«, ki so pobegnili iz Makedonije, in dovoli občinam v Makedoniji samoupravo, ako Bolgarija vse stori, da se vstanki več ne pojavljajo.
A to so — prazne reči. Bolgarija ne more preprečiti prehoda bolgarskih čet v Makedonijo, a še manj more zadušiti vstanek, ker je makedonska organizacija v Bolgariji tako močna, da je ne upa nobena vlada za-treti, najmanj pa sedanja vlada, ki ni izšla iz narodne večine in se naslanja le na milost kneza Koburškega. Na drugi strani pa turška vlada ne sme in ne more občinam dovoliti samouprave, ker se temu protivijo muslomanski življi, ki so v večini. Zato so vsa pogajanja le zaradi lepšega.
Da trdimo pravo, je dokaz tudi to, ker skoro vsak dan prehajajo preko meje v Makedonijo vstaške čete; Turki pa le obljubu-jejo, a store protivno. Ravno to dni je prepir med turško vlado in bolgarskim eksarhom, ker ta noče odstraniti iz Bitolja bolgarskega metropolita, kateremu Turki očitajo, da podpira vstaške čete, kar pa ni istina. Sploh pa je stanje makedonskih kristjanov sedaj mnogo žalostneje, ker so v vedni nevarnosti. Niti na njive so ljudje ne upajo, ker so v nevarnosti, da jih pobijejo divji in lačni turški vojaki.
Da Turčija resno ne misli na sporazum, je dokaz tudi to, ker ima se vedno v vaseh ob bolgarski meji ogromno armado.
Veliki siromaki so Makedonci, ker nimajo ne kruha ne denarja, da bi Be preži-vili. Brez tuje pomoči bi morali lakote umirati. Mnogi zapuščajo domovino ter odhajajo v Srbijo, odtod v Avstrijo in Rumunijo, mnogi tudi v Ameriko, da rešijo svoje družino največje lakote. Zadnjih 14 dni jih je šlo preko meje gotovo do 10.000.
Iz vsega so vidi, da Turčija ne misli resno na reforme. In da tudi Bolgarija ne veruje Turkom, jo dokaz to, ker se tajno iz Scfije prevaža orožje in municija na mejo. Tudi so te dni okrožne komanda izdale re-servistom naredbo, da morajo biti priprav-
ljeni za vse slučaje ter se oglasiti na povelje pri komandi s hrano za šest dni. Zato ni potrebno še dokazovati, da bodo brez uspeha vsa pogajanja med Bolgari in Turki.
Poročali ste o upadu turških vojakov v Bolgarijo pri bijakoicu nad reko Strumo. Sicer od Bolgarov ni bil nihče ranjen, pač pa več Turkov mrtvih in ranjenih, vendar je to napravilo slab vtis in razburilo prebivalstvo ob meji, ki se bode o priliki drugače maščevalo nad Turki.
//enski odbor jo razvil živahno delo za ruske ranjence po vseh večjih mestih. Doslej je oskrbel 30 postelj za rusko bolnico na bojišču. Ruska carica se je po knezu Ferdi nandu zahvalila ženskemu odboru. Tudi ao oglašajo mrogi prostovoljci za rusko vojsko.
Odbor xCar osvobodia« marljivo dela za spomenik imperatorju Aleksandru II, ki se slovesno odkrije 12. septembra. Ta spomenik bode najlepši kras Scfiie. Ta odbor, kateremu je načelnik Stojan Zaimov, hoče ustanoviti tudi muzej, v katerem bodo shranjeni vsi predmeti zgodovinskega značaja iz vojske za svobodo Bolgarije I. 1877. in 1878.
Tu je gostoval inani hrvaški dramski umetnik in ravnatelj zagrebškega gledališča Andreja F i j a n ter bil burno pozdravljam Knez Ferdinand je obiskal tri predstave ter umetnika povabil na obed in ga odlikoval z redom za zasluge. Sinoči se je vrnil v Zagreb.
Sifija je te dni komaj pričakovala izid obtežbe proti M hajlu Staorevu Ilatlju, ki je obtožen, da je pred 11 leti ubil bolgarskega min. predsednika S t a m b u 1 o v a. Sodišče jo dognalo, da je Halju kriv za ono hudodelstvo, a ker nima boljših dokazov, je Halja obsodilo samo na 15 let zapora. Halju je bil tega vesel, ker se je bal smrti, in jo po obsodbi zaklical: * Da živi pravica 1 Šoje pravica!« Hajlu je bil ves čas v preiskovalnem zapoiu. Javno mnenje pa je, da je Halju v tej stvari nedolžen.
Novi srbski kapetan Ostojic je bil od kneza sprejet v avdienci. To je prvi srbski častnik, ki je bil po smrti kralja Aleksandra sprejet od vnanjega vladarja. Oitojic je bil tudi med zarotniki dne 11. junija ra. 1.
Tukajšnji dijaki bedo maja meseca vrnili obisk srbskih tovarišev. O tej priliki proslave v Belgradu stoletnico srbskega vstanka 1804, vrši so tudi kongres jugoslovanskih dijakov. Turčija so že boji »za-rote« in je vprašala bolgarsko vlado, kaj namerava ta dijaški kongres General Petrov, ki daneB vodi politiko, je odgovoril Turčiji, da je bolgarsko-srbska zveza danes nemogoča ! ?
Grki v Makedoniji bo zadnji čas večji protivniki Slovanom, nego Turki. Iz btru-mico je prišel glas, da bo Grki, katere branijo Turki, toliko predrzni, da je eden poskušal ubiti v Strumici bolgarskega metropolita Gerasima. Ta Grk, imenom Vasil Hristomalos, je dvakrat ustrelil n« Gerasima, ker je ta neko zemljišče določil za bolgarsko cerkev. Zadel ga ni; Grki pa bo javno hvalijo, da bo napadniku nič ne zgodi. Tuvžka vlada pa zahteva, naj Gerasim odstopi, češ, da podpira bolgarsko vstaše, kar pa ni res. Bolgarske čete pa bodo Grkom poplačale to maščevalnost.
Knez Ferdinand je odpotoval v Plovdiv, da ondi praznuje Veliko noč. Ko se vrne, odpotuje na južno Francosko.
Avstrijska vojna mornarica.
»Polit. Correspondenz" poroča : Kakor ha sliši, se proračun vojne mornarice za 1905 ne poviša in novih zahtev za vojne ladje se ne bo stavilo, pač pa se kani zgra diti 6 novih torpedovk. Dogodki rusko-japon-ske vojne kažejo, kako vredne st ima dobra (lotila torpedovk.
Angleži v Tibetu.
S pozornostjo pričakuje s\et, kaj bodo storili zdaj Ruai. ko je došla vest o bitkah angleških čet v Tibetu. Zdaj je popolnoma jasno, da angleška ekspedicija ni kaka znanstvena družba, ki preiskuje Tibet. Od pro-šlegu četrtka vodi Anglija vojsko v Tibetu, in to ne more OBtati brez posledic. Rusija mora zoper to zavzeti svoje stališče. — Po zadnjem velikem boju s Tibetanci, v katerem so bili ti poraženi, so angleški zdravniki podali svojo pomoč tudi tibetanskim ranjencem; naslednji dan so jih na nosilih prenesli v Turno. V omenjeni bitki je bilo ubitih 300 Tibetancav in mnogo ranjenih. Angleži menda niso imeli posebnih izgub.
Anglija in balkansko vprašanje.
Sultan ostaja zvest svoji devizi, da se ne ozira na pritožbe iz Makedonije in noče izvrševati zahtevanih reform. Z Avstrijo in z Rusijo mešstari o številu za makedonsko žandarmerijo določenih tujih častnikov, ia to se že vleče brez konca in kraja. Na sul-tanovom dvoru nočejo o reformah nič slišati, hočejo, da bodo imeli Mohamedanci še nadalje pravico, pleniti in požigati po krščanskih vaseb. bprva je dovolil sultan samo dva tuja čaatnika, zdaj je voljan jih vzpre-jeti 25, toda tudi ta ponudba je za reformni državi nesprejemljiva, ker s to kopico ne more doseči ničesar.
Avstrija in Rusija se zadovoljujeta s samim in brezkončnim pošiljanjem not na porto, v ozadju pa so že preteče dvigajo mogočni rivali. Angleška diplomacija hoče na Balkanu zavzeti odločilno vlogo. V Londonu so imeli te dni shod, ki so ga priredili odlični angleški iiberalci, cerkveni dostojanstveniki in mnogo poslancev ; udeležili so se ga tudi zastopniki iz Francije, Italije in Bolgarije. Na thodu so se izrekli za avtonomijo Makedonije. Predsedoval je anglikanski škcf iz Rcchestra. Shod se je izrekel, naj se imenuje za Makedonijo guvernerja, ki bo odgovoren samo velesilam in popolnoma neodvisen od sultana. To je edina po-voljna rešitev makedonskega vprašanja.
Francoz Quillard je na shodu omenjal, da je prejel verodostojno vest, da ima v Makedoniji in Armeniji v kratkem izbruhniti vstaja, ako so reforme takoj ne izpeljejo. Shod je soglasno vzprejel predlog za skupno akcijo Anglije, Francije in Italije v balkanskem vprašanju. Angleška vlada je že večkrat izjavila, da je avstro ruski balkanski program nezadosten, in zato hoče sama poseči vmes, ko ima Rusija v Aziji vezane roke, da ji zada diplomatičen poraz na Balkanu. Francija se najbrže to skupno akcije ne bo udeležila, pač pa Italija.
Ruski general umorjen.
Dne 31. t. m. jo bil v bližini Arhangel-Hamostana na Kavkazu umorjen ruski general Disovski. Tudi njegov sluga je ležal mrtev poleg njega. — Razburjenje Armencev radi konfiskacije armenskega cerkvenega premoženja narašča.
Balkan.
Sofija. Kljub diplomatičnim obravnavam s Turčijo, bolgarska vlada izvršuje obširno varnostne naprave. Pred nekaj tedni
na dopust poslani vojaški letnik je zopet poklican pod orožje.
®,S o f i j ■. Na povelje ministrskega predsednika je bolgarski poslanik v Carigradu, Načevič, naznanil turški vladi, da je zadnji rok za podpis bolgarsko-turškega dogovora danes. Ako zapisnik ne bo do tedaj podpisan, Načevič zapusti Carigrad. Ministrski predsednik je včeraj knezu Ferdinandu poročal o položaju.
Carigrad. V 5. t. m. se vršeči seji tuje komisije za reorganiziranje orožništva se je rešilo vprašanje o razdelitvi okrajev. Ozemlje onih treh vilajetov, v katerih se sedaj izvedejo orežniške reforme, sa razdeli v pet kontrolnih okrajev: Skoplje je pri-deljeno kontroli Avstro Ogrske, Solun pride pod rusko kontrolo, Monastir prideljen je Italiji, Serres pride pod Irancosko in okraj Drama pod angleško kontrolo. Predno odide komisija v Solun se vrši ša ena seja.
Sofija. Sofijska „Večerna pošta« je dobila iz Budimpešte vetit, da se mej dunajsko in ogrsko vlado vrša dogovori glede okupacije. Ogrska vlada je odločno preti okupaciji Albanije, dočim jo cficijelni krogi skušajo pregovoriti, da pritrdi avstrijskemu predlogu glede okupacije Albanije.
h brzojavk.
Lvov. Vodstvo poljskih božiepotnikov v Rini prevzame Ivovski nadškof Biiczevski. Krakovski knezoškcf in kardinal Puzyna, katerega so zadnji fas napadali radi vložitve veta, se ne napoti v Rim.
Madrid. Bivša kraljica Izabella je nevarno obolela. Njon zdravstveni položaj je zelo vznemirljiv. Bolnica je v 74. letu.
Budimpešta. Strankarski shod ogrske socialno demokracije jo sklenil pri prihodnjih drž zborskih volitvah postaviti kandidate v 123 okrajib. Izrekel Be je za enakopravnost vseh narodov v deželi in za splošno ter enako volivno pravico.
Budimpešta. V Somorji je imel govor grof Albert A p p o n y i, ki je napovedal nove parlamentarne boje.
Atene. Grško brodovje bo odplulo proti Korlu, da pozdravi nemškega cesarja. Imenom Bultiina ga pozdravi na Korlu guverner iz Janine.
Lvov. V Varšavi radi sleparij in ova-duštva aretiranega dunajskega odvetnika dr. Orlovskega Rusija Avstriji ne namerava izročiti, ker je Orlovski opravljal v Avstriji ovaduška dela za Rusijo.
Praga. Češko dijaštvo v Pragi je ne-nomškim dijakom na Danaju poslalo poziv, naj zapuste Dunaj ter naj se vpišejo na češka vseučilišča v Pragi.
Pariz. V Dreyiusovi zadevi je kasa-cijski dvor zaslišal bivSo postrežnico na nemškem poslaništvu v Parizu gospo B a -s t i a n. Gospa Bastian jo izjavila, da priseže, da je Dreyfusa videla na nemškem poslaništvu in da si Dreyl'us tega niti no bo upal tajiti, ako so ga z njo korlrontira.
Rusko-japonska vojska.
Položaj v severni Koreji ob Jalu - reki se bliža kritični točki. Ob Ja!u stoje velikanske ruske utrdbe in razpostavili so svoje čete po Mandžuriji tako, da bodo Japonci v ruskem ognju, kamorkoli se obrnejo. — Moč ruske armade na spodnjem Jalu cenijo angleški listi na 35 000 mož, berolinski listi pa cenijo moč Rusov ob Jalu in dalje ob železnici proti Mukdenu na G5.000 mož. Prva japonska armada, ki sedaj prodira proti Jalu, jo močna okroglo GO.OOO mož, torej bi bila močnejša, nego so sedaj ruske četo tik ob reki Jalu, ako verjamemo onim, ki sestav-
Ijajo število ruskih čet na potrpežljivem časnikarskem papirju.
liti viri tudi praviio. da imajo Rasi v vzhodni Aziji skupno 262 topov. Japonci pa imajo pri prvi svoji armadi 180 topov, vsa japonska armada pa ima 500 topov.
Upoštevati pa je, da so Rusi zgoraj omenjeno število svojih topov zadnji čas pomnožili in ds so poslali okolu 170 novih to* pov v vzhodno Aiijo. — Nasproti angleškim poročilom, da Japonci že prodirajo preko reke Jalu, trdi »Neue Freie Presse«, da japonske prve čete pridejo dele sredi aprila k reki Jalu. Ako bo Rusi že sedaj zapustili Vidžu, storili so to le radi tega, ker bi sicer radi topečega se ledu in vsled tega naraatle vode, po kateri že sedaj plovejo ledovja, ne mogli preko Jalu, a Kuropatkin ni hotel dati Japoncem priložnosti za kak uspeh, ki bi bil mogoč, ker je bila ruska posadka veliko manjša nego število japonskih oddelkov, ki prodirajo proti Jalu.
Rusi so se torej po tem mnenju previdno umaknili na desni breg, kjer čakajo za utrdbami japonskega napada.
Čudno se glasi neka vest iz Soula, bi pravi, da prva japonska armada na Koreji sestoji le iz treh divizij, ne pa iz petih, kakor se je dosedaj poročalo. Japonci morda s tem poročilom nameravajo Ruse preslepiti o moči svoie armade, ne pomislijo pa, da so Rusi po svojih ogleduhih in posredovanjem prebivalstva, ki sovraži Japonce, dobro poučeni o pravem stanju japonske armade.
Rusija je v proračunu za 1. 1904. črtala za 134 377,106 rubljev izdatkov, katero svoto porabi za vojne namene.
RuBka armada.
Petrograd, 6. aprila. Neki iz južne Mandžurije v Port Artur vrnivši se dopisnik »Rusije« brzojavlja, da so tamkajšnje raz mere napravile na njega zelo dober vtis. tete z nestrpnostjo pričakujejo boja. Vse prebivalstvo je na ruski strani ter zaupa ruskemu orožju. V začetku vojne nestalni denarni kurz je zopet stalen. Iz kitajskega prebivalstva sestavljene čete so izvrstne. Kupčija s konji je zelo živahna. Med vsemi Kitajci je le nekaj mandarinov proti Rusom. Železnica je izborno zastražena in promet na njih zelo reden. Vreme je toplo in suho, tako da so pričele reke od-mrzevati.
Petrograd, 6. aprila. Na Kavkazu se na povelje vojnega ministra sestavita dva polka kavkaških gorskih lovcev. Dalje se odpošljejo tudi sekcije eronavtične postaje iz Sevastopola v Port Artur. Po računu generalnega štaba bo proti koncu maja na bojišču pol milijona ruskih čet.
Tokio, 6. aprila. Iz Pjoigjanga se poroča, da so se Rusi, ki so zapustili dne 2. t. m. Vidžu, zajedno z drugimi ruskimi četami pri Conksanu prepeljali čez Jalu. Južno od Jalu stoji le še pri Pjokdongu majhen ruski oddelek.
Niučvang, 6. aprila. General Kuropatkin jo danes došel sem in nadzoroval tukajšnje čete, 4000 po številu.
London, 6. aprila. Iz Inkava ee po roča listu »Morning Post«, da pride v Harbin vsak dan 2000 mož ruske armade s konji. V zadnjih treh tednih je došlo v Harbin 28 topničarskih baterij ; od teh je bilo po slanih 60 topov v Niučvang, kjer imajo Rusi sedaj do 100 topov. Dopisnik »Mor. Pošte« je mnenja, da se sedaj Japonci Niučvanga skoro gotovo ne bodo mogli polastiti, ako ga napadejo.
Vladivostoška eskadra.
O tej eskadri se širijo raznovrstni glasovi. Tako javljajo londonskim listom, da se je povrnila v Vladivostok, ter da je na svojem potovanju po japonskem morju ulovila nekoliko japonskih trgovinskih ladij ter potopila eno japonsko vojno ladjo.
Boji.
Petrograd, 6. aprila. General Kuropatkin je brzojavil carju Nikolaju : General Kačalinsk poroča, da je ob Jalu vae mirno. Nasproti Turmičenu, na otoku Ma tazeo, eo prostovoljci menjavali strele z japonskimi prednjimi stražami pri Vidžu. Naših ni nihče padel, dočim je imel sovražnik šest mrtvih in mnogo ranjenih. V Yongampu so Japonci napadli rusko naselbino ter jo oropali in požgali. V Yongampu so ostali le mali ruBki oddelki 300 japonskim pešcem nasproti.
Prodiranje Japoncev.
S u u 1, C. aprila. Japonci predirajo z vso hitrostjo proti Jalu. Njihove, prednje straže so včeraj zasedle Čoksan in Soenšong.
London, G. aprila. »Daily Chroniole« se poroča iz Sanghaja, da so Japonci morali svoj prvi načrt popolnoma izpremeniti, ker so Rusi dobili prvi načrt od nekega japonskega častnika, ki sedi sedaj v preiskovalnem zaporu. VJela stvar je prišla na dan, ko so Japonci našli kraj, kjer ■o najprej hoteli izkroavati čete, popolnoma saprt s podkopi. Japonci so vsem vojnim dopisnikom prepovedali o tem kaj poročati. Rusi baje plačujejo japonskim »dajalcem
velikanske svote ter so izplačali le za eden zemljevid 40.000 rubljev.
Kltajol ie zbirajo.
Berolin, 6. aprila. Petrograjski krogi so radi zbiranja kitajskih čet pri Sanhaj-kvanu pod generalom Ma zelo razburjeni. Ja ponski prijazni listi poročajo, da imaio Kitajci v pokrajini Pečlli pripravljenih 100.000 moi. Dalje so pri teh četah tudi kot inštruktorji japonski častniki. Razven tega skrivaj agitira 150 preoblečenih Japoncev pod geslom: »Emancipacija rumenega plemena od tujcev!«
Japonsko brodovje.
London, 6. aprila. Japonska je na rojila na Angleškem dve bojni ladji p« 16 000 ton in zahtevala, da morata biti dodelani tekom 27 mesecev. Japonci si nameravajo nabaviti tri bojne ladje, tri okiopne križarice in dve Davadni križarici.
Andžu.
London, 6. aprila. »New-York Herald« trdi, da bo mesto Andžu v kratkem igralo v vojski važno vlogo. Mesto je v podobi čveterekota obdano z zidovjem ter z zidovjem zopet razdeljeno v štiri dele. Severni del je trnjava. Andžu je glavno severno korejsko tržišče in za Japonce vele-važna vojna točka.
Vojni stroiki.
Ruski listi pišejo: Japonce bo največ veljalo vzdržavanje brodovja, nas pa prevoz ljudij in blaga po sibirski železnici. Skupno bo veljala Japonsko vojska v prvih šestih mesecih 250, Rusijo pa 380 mil. rubljev. Absolutno vzeto, bo vojska Japonce manj Btala kakor Ruse, a drugačna je financijelna slika, če vzamemo relativne številke. Samo v šestih meseoih bo Japonska za vojsko izdala več, kakor pa znaša njen lastui proračun, Rusija pa bo v istem času izdala samo šesti del svojega letnega proračuna. Ako rusko in japonsko prebivalstvo izplača državi dvojni znesek državnih dohodkov, bi Japonska izhajala s to svoto le 5 mesecev, a Rusija 3 leta. Ako bi Japonska podvojila svoj državni dolg, bi se Jaoonska s tem denarjem lahko vojskovala 14 mesecev, Ru sija pa, v slučaju, da bi to potrebovala, celih 8 in pol leta. Ni čuda torej, da so Angleži že zdaj sestavili pogoje, pod katerimi bi Japoncem posodili denar. Japonci bi morali vse svoje dohodke od železnic in carine za staviti, da bi dobili 1000 mil. rubljev. — »Novosti« pišejo: »Vsa bodoča vloga Japonske na daljnem Vihodu je odvisna od te vojske. Za Rusijo pa ima ta vojska samo kolonijalni pomen, ki ne vpliva posebno na njeno državno življenje in ki more imeti le za nadalje naseljevanje na skrajnem Iztoku svoj pomen. Kolonizacija vzh. S birije in sosednih dežel se bo po zmagi hipoma razvila, naša proizvajalna industrija in delavske moči pojdejo na vzhod, v daljni mejni deželi bo vzklilo bujno življenje. Silni kulturni in na predni razvoj na daljnem Vzhodu je za nas brez dvoma, in mi delamo samo na to, da ta kolonijalni uspeh kupimo čimbolj ceno. Ruske materijelne žrtve, ki jih ima za vojsko, bodo kmalu poplačane«.
Kolin. »Ko.n. Ztg.« poroča iz Petrograda : Angleško postopanje v Tibetu zelo vznemirja ruske kroge. Dasiravno je lord Curzon zatrjeval, da Anglija zasleduje na Tibetu le obrambne namene, prevladuje tu mnenie, da misli Anglija nastopiti proti Rusiji. Gotovo je, da, ako se Anglija polasti Tibeta in glavnega mesta, bo prodrla do ruskih mej ter ji vedno nagajala. Le »Novosti« še vedno vstrajajo pri misli, da se Anglija in Rusija zbližujeti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. aprila, Liberalne klevete. Iz Zagreba, 6. aprila. Prošli teden je prav nepremišljeno, a tudi predrzno napadel osnovatelje novega hrvaškega katoliškega tiskovnega društva poznati hrvaški agitator Štefan Radič v reškem „Novem Listu". Posebno se srdi na priorja usmiljenih sester, Seigerschmieda, češ, da je on tujec in da ne pozna h?vaških razmer. Najhuje pa mu oponaša, da je on pregovoril za to društvo tudi Strossmayerja, kar se je moglo zgoditi le na ta način, da je zlorabil starost velikega domoljuba ter ga prisilil, da je podpisal omenjeni poziv. To je pa gotovo grda kleveta i za samega škofa i za Seigerschmieda. Da je to grda liberalna laž, je najboljši dokaz to, ker je podpisal poziv tudi StrossmByerjev pomožni škof dr. Voršak, ki je gotovo dober in iskren svetovalec t>trossmayerjev. Toda liberalci ne vprašajo, kaj je res in kaj ni res, samo če služi njihovim namenom. Grize in jezi pa te vrste ljudi vsaka resnica, a posebno pa še ona, ki je naperjena proti njim. Tako jih jezi tudi društvo, ki bode branilo verske resnice proti
njihovemu indiferentizmu v verskih stvareh. Ker so pa ti ljudje navajeni delati le zdraibe, kar dokazu|e najbolj danainje politično stran-karstvo na Hrvaškem, ao seveda začeli precej izpočetka delati proti omenjenemu društvu. Le vpiti je treba proti vsaki stvari, nekaj že pomaga. In oni mislijo, da je njihovo vpitje zares pomagalo, kajti včerajšnji opo-zicijonalni časopisi so razglasili, da Stross-mayer ni podpisal onega poziva za katoliško tiskovno društvo in da je sploh pro-tivnik klerikalne stranke na Hrvaškem. Ta vest po našem mnenju ne more biti resnična, nego je skovana v liberalni kovačnici ter razglašena le zato, da katoliški stranki, katero seveda tudi hrvaški liberaloi zovejo le klerikalno, precej izpočetka delajo težave. Toda tem hrvaškim liberaloem, ki so s svo jim dosedanjim delovanjem pokazali, da ne morejo hrvaškemu narodu pomagati, treba se odločno upreti, kar bo katoliška stranka gotovo tudi storila.
Želeiniški minister Wittek si je včeraj ogledal dela na južni strani predora bohinjske železnice. Danes pride k Sv. Luciji na Goriško. Predvčerajšnjim je obiskal železniški miniBter s svojo gdč. sestro postojnsko jamo.
Osebne vesti. Grof Gleispach je odpotoval za nekaj časa v Švico. — Adjunkt pomožnih uradov o. kr. najvišjega rač. dvora g. Karol Dolenc je imenovan za ravnatelja pomožnih uradov.
Kaj je Btorll poljanski g. župnik liberalcem, da so v njegovi župniji tako govorili čez župnike ? — Nadučitelj Perko, ki se baje ne brani kozarca vina v farovžu, je govoril na shodu o duhovnikih, »da tako delajo, da se mora vsak pošten kristjan čuditi jim«. Mi se pa čudimo g. Perkotu in pa po-8lu;avcem, ki so pač morali videti, da je ravno v poljanski dolini nasprotno, kakor jim je pripovedoval „neodvisni kmetič« Lovro Perko.
—	Ie seje »Slovenske Matice" dne 28. sušca 1904 Zapisnikar poroda, da je društvu od pripravljalnega odbora za dr. Lampetov spomenik dešla pismena za hvala za prispevek 100 K. »Carnegie Institution v VVashingtonu" in dr. Bourgeoia v Tournay se je na njih prošnjo poalal kratek popis društva in njegovega delovanja. Kapianu Vrastilu v Wigstaldu, ki prevaia M e š k a v češčino, so je dovolilo, da sme v to svrho porabiti one spise omenjenega pisatelja, ki so natisnjeni v Matičinih knjigah. — Na znanje s<i vzame, da je društvu za novo triletje (1904 do 1906) dovoljena državna subvencija v istem znesku ko doslej. C. kr. dež. vladi se je izrekla pismena zahvala. Lani svečana zamrli povernik in ustanovnik, dekan Skuhala v Ljutomeru, je Matici v oporoki volil 400 K, ki so Be društvu te dni po od-b tih pristojbinah izplačale. S kazanskim vso učiliščem in s »Slovensko Šolsko Matico" se sklene knjižna zveza. Na znanje se vzame, da se za Matičine ali njenih sotrudnikov knjige in sestavke zanimajo vedno širši krogi. Iiišla je ocena o dr. Glaserjevi slovstveni zgodovini v poljskem časopisu „Pregledpo-vrzechny«, ki ga redigira dr. Stanislav Zdzi-arski, m članek o dr. Strekljevih spisih v 3. snopiču 5. zvezku dr. Vollmoellerjevega „Kritischer Jahresbericht iiber die Fortachritte der romanisehen Philologie«. Arheološki sek ciji češkega muzeja v Pragi, ki je 23. prosinci letos praznovala OOletnico svoiega obstanka in obenem 501etnico izdavanja svojih »Pamatek«, se je brzojavno čestitalo in je Matica za to čestitko prejela pismeno zahvalo. Matici je došlo od jezikovne in literarno sekcije carske akademije v Petrogradu povabilo na kongres slovanskih historikov in filolo-gov, ki se bo ondi vršil letos od 12. do 23 kimovca.
—	V gostilni umrl. V gostilni Mat. Moraveca v Idriji je 3. t. m. kovač Janez Tratnik, znan alkoholik, zaspal, sedeč pri pol litru vina. Ko ga je natakarica budila, zapazila io, da je Tratnik mrtev.
—	Konkurz je proglašen nad trgovino trgovke Frančiške Kunstek v Kamniku.
—	Celjski okrajni zastop je odklonil z 11 proti 10 glasovi predlog Am-brcsitschev, naj od Kosma poneverjeno svoto dr. Dečko in Hrašovec povrneta iz svojega.
—	Slovenci na Dunaju. Izobraie valno, zabavno in podporno društvo »Zvezda« na Dunaju priredi na belo nedeljo, dne 10. aprila, svoj zabavni večer v dvorani restavracije »zum Regonsburgerhcl«, Dunaj, I., Sonnenlelsgassa 2, s petjem društvenega mešanega in moškega zbora, igranjem društvenih tamburašev in šaljivo pošto. Začetek ob šestih zvečer. Slovanski gostje dobro došli!
—	Tvrdkam, ki Imajo kupčljske zveie z Rusijo, ali ki nameravajo tam
kupčijske zveze ustanoviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v L ubljani na upogled nadaljno poročilo o vplivu rusko-japonske vojske na trg v Moskvi in na naše trgovske zveze s Rusko.
—	Iz Olievka se nam piše: Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi dne 10. in 17. aprila, ob '/,4 uri popoldne v prostorih Mulejeve hiše dt. 24 v Olševku ve-selico s sledečim sporedom: 1. Deklamacije. 2. »Danica", pesem, spisal Mat. Valja-vec, poje g. Josip Zorman, član slovenskega deželnega gledališča. 3. „Najdena hči". Prosto po nemškem spisal Ivan Štrukelj. Igra v treh dejanjih. — Vstopnina: Sedeži prve vrste 80 h, druge vrste 60 h, stojišča 30 h. — Preplačila se hvaležno sprejemajo za nabavo drnštvene zastave.
—	Živinski potni listi, ki nimajo odtisnjenega uradnega pečata okrajnega glavarstva, so neveljavni. — Tudi se ne smejo tiskovine za živ. petne liste naročati naravnost v t skarni, ampak le pri okrajnem glavarstvu.
—	Tretji vlak na vipavski železnici. S posredovanjem gorišse trgovske in obrtne zbornice po mnogih prošnjah se je doseglo, da se uvede na vipavski železnici s 1. majem tretji vlak, ki bo vozil vsak dan.
—	Požar v Devinu. V noči od 1. na 2. t. m. je zgorel hlev g. Josipa Mervica, župana v Devinu. V hlevu je bilo 17 glav goveje živine, jeden hlapec in županov sin. K sreči so se rešili ljudje m živina.
—	V vodnjak skočil. Okoli 20 let staremu hlapcu v goriškem kapuc, samostanu se je zmešalo ter je skočil v vodnjak. K Breči pa so ga rešili tar prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov.
—	Štajersko šolstvo. Z* nadučitelja v Gotovljah je imenovan nadučitelj gospod Franc Brina r. Na isto šolo je premeščena za učiteljico tudi njegova soproga. Za učitelja v Dolu je imenovan prov. učitelj g. Mihael R o š , za učitelja v Kostrivnici je imenovan ondotni provizorični učitelj g. Ignacij Cukl, na šoli v bt. Jurju ob Taboru je imenovana za učiteljico ondotna provizor. učiteljica gdč. Matilda Draga t i n , na šoli v Gomilskem za učiteljico ondotna provizorična učiteljica gdč. Julija M i k 1 i č, na dekliški šoli v Slov. Bistrici za uč teljico ondotna provizorična učiteljica gdč. Ljudmila Schreiner, na šoli v Studenicah za učiteljico ondotna suplentka gospa Amalija Vobič, rojena D e r -n o v š e k.
—	Smrt na strankarskem shodu.
V Zagrebu je umrl član osrednjega odbora hrvaške soc. dem. stranke Ivan K o -1 a r i c , ki je iz Oseka prišel na strankin strankarski shod v Zagreb.
—	Skrivnostna smrt Pri Hrušovem so našli mrtvega v nekem iarku z obrazom v neznatni vodi ležečega 18letnega trgovskega vajenca I. K o v a č i č a. Truplo so prepeljali v bt. Jurij ob južni železnici.
—	Kranjsko primorsko gozdarsko društvo v Ljubljani razglasa: Vsled BUlepa XIX. javnega shoda dne 7. julija 1896. se razpisuje 10 premij po 20 ali po 40 K za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji: 1. Pogozdovanje mora biti leta 1903. ali 1904. izvršeno ter mora pogozditev obseiali riaimanj 0 56 ha = 1 oral. 2. Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 1'50 m obsegati. Posestniki, kateri hočejo za premije prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija t. 1. pri kranjsko - primorskem gozdarskem društvu v Liubljani vložiti.
—	Umrla ie v St. Lovrencu nad Mariborom gospa Otilija T a n č i č v starosti 64 let. Truplo prepeljejo v Šmarje pri Jelšah. — V Mariboru je umrla dekoraterjeva soproga gospa Marija Z e 1 e n k a , stara 28 let.
—	Išče se bimon Abraham Luatberg, tudi Schachter imenovan ; mati se zove Jett in je hči Noeta in Jetti Scfcaohterja, poročena z Leibom Lustberg.
—	Pobiranje taks v občini Grosuplje: Za sprejem v ODčinsko zvezo 20 K, za izdajo domovinskega lista 20 v., za ženito-vanjske zglasnice 8 K, za novo stavbo hiše za številko 12 K, za oosolsko kniižico 20 v.
—	Previdnost ni izguba. Kadar prevzameš na kolodvoru dopuslano blago, ga atehtaj — posabno vino. Dogodilo Be je pred tednom, da je bil med potjo sod navrtan in odpitega dokaj litrov vina. Ker so pa ni takoj na postaji napravil zapisnik, železnica škode ni povrnila.
—	Dacarji v Litiji. Z ozirom na dotično poročilo v sobotni številki amo od merodajne strani prejeli naslednje pojasnilo: Občinske naklade prosto je le tisto žganje, ki je po § 6 zakona z dne 20. junija 1888 drž. zak. št. 95 oproščeno drž. davka. Opro-ščono je torej iganje, ki se rabi za obrtne namene, u*tevši narejanje kisa, za kuho, kurjavo, sntžitev in razsvetljavo, za zdravilne in zdravstvene namene. Žganje iz domačih pridelkov ia domačo rabo je podvr-
ženo obč. nakladi, ki pa je jako nizka, od litra 5 do 6 v.
—	V i veto deielo so 6. aprila odpotovali gg. dekan Ivan Novak, župnik Josip Seigerschmid in župnik Josip Livtižar. Če Bog da, "e vrnejo začetkom maja!
—	Velik shod krščansko mislečih železničarjev se vrši 10. t. m. ob 3 uri popoldne v ljudski dvorani nove mestne hiše na Dunaju. Na dnevnem redu je: »Zthteve železničarjev«. Govorili bodo: Berbenc in dr-žavnozborski poslanci dr. Gessmann in Ax-mann. — V ponedeljek, 11. t. m., se vrši na Dunaju v »Bacchuasaalu* hotela Fuchs, Ma-riahilferstraase 138, ob 8. uri zjutraj občni zbor „Prometne zveze«.
—	Žaloigra v norišnici. V tržaški mestni norišnici se je v ponedeljek izvršila grozna žaloigra Tam je v oskrbi 3kletna kmetica Lucija Koljerič iz Tara v Istri. V zavod je bila oddana od sodne oblasti. Nesrečna žena je bila v sodni preiskavi radi raznih nevarnih činov. Ukazalo Be je, da trpi na morilski maniji. Ker se je bilo nje stanje zboljšalo, je bila na prošnjo moža dvakrat izpuščena iz zavoda. Ali vsakokrat so jo morali zopet internirati. Lani, ko se ;je nahajala doma, je umorila svojo taščo s sekiro. Tudi sedaj je zdravniška cskrb ugodno vplivala na nje stanje. Bila je mirna in zdelo se je, da je ozdravljena od svoje manije. Žito je vživala v zavodu nekako svobodo in je opravljala nekatera hišna dela. V ponedeljek pa jo je zopet spopadla bolezen. Na hodniku jej je, navidezno povsem onimi, prišla nasproti tiha zblaznenka Ines Menzel, ki je v zavodu že od leta 1886. Koljerič se je vrgla na 631etno Menzel, jo objela okolu vratu ter io stisnila z neverjetno silo. Ko je na klic Manzelove prihitelo paz niško osobje, bilo je že prepozno. Umrla je v rokah grozne blaznenke. Koljerič se je pustila mirno ločiti od svoje žrtve in odvesti v celico. Dogodek je prijavljen deželnemu sodišču.
—	Is Kranjske Gore se nam piše : Na cvetno nedeljo je naše veteransko društvo dobilo novega načelnika in sa veliko soboto udeležilo slovesnega velikonočnega vstajenja. Društvo ima tudi podnačelnika. To bi bilo v redu. Ali ne bi bilo mogoče vpe-Jjati slovensko poveljevanje.
—	Dvoboj mej dečkoma V Ljubnem, na Gor. atajersKem, sta bila dva komaj iz šole odpuščena dečka pravcati dvoboj na sablje ob navzočnosti dveh pobov ket sekun-dantov. En duealant je dobil veliko rano aia roki, drugi duelant pa ima „šmis" v obrazu.
—	Sest ranjencev pri streljanju s topiči V celjsko bolnico so pripeljali šest ranjencev, ki so se v celjski okolici ponesrečili pri streljanju s topiči povodom velikonočnih praznikov. Ranjenci so: Martin Mastnik iz St. Lovrenca, hlapec Jernej Piaz-nik iz St. Florijana. delavec Anton Koklic iz Stor, Aiton Mežner iz Mozirja in neki Alojzij Padeinik.
—	Marijina dekliška družba v .Planini priredi gledališko predstavo v prostorih g. župana Kovšce, dne 10. aprila 1904 ob 5. uri popoldne s sledu čim zanimivim vzpomdom: 1. »Prolog«, govori gdč. Amalija Štritof, 2. » N a z a j v planinski raj". Pesem. (P. H. Sstt-ner.) Poje mešan zbor. 3. »Planšari-c a «. Šaljiv prizor s planin. (Silv/n Sar denko.) Predstavlja gdč. Draga Gartner. 4 »Rdeči s a r a f a n ". Ru3ka pasem (Harm. A. Foerster.) Poje solo in mašan zbor. 5. »Mamica in vnukinje«. Dramatičen prizor, (ailvin Sardenko.) Upri zarja gdčna Mar. Rihar s tremi šolskimi otroci: M;nko, T.nko m Zinko. 6 »Na planine«. Pesem. (P. H Sattner.) Poje mešan zbor. 7. »Večer«. Pesem. (Harm. J. Aljaž.) Pojo mešan zbor. 8. »Marta". Veseloigra v petih dejanjih. (S i 1 v i n Sardenko.) Sadeži 1 K, vstopnina 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. — Zanimanje za predstavo, pri kateri se bo igrala prvikrat izvirna veseloigra znanega pesnika, našega Silvina Sardenka , je vsasplošno. Z» veselico se delajo velike priprave. Želeti je, da bo g. Sil-vin ponatisnil to igro, da jo bodo mogla 4udi drutra društva po deželi uprizoriti.
—	Novi srbski konsul v Trstu. G. Korneliju Gorupu. novoimeno vanemu srbskemu konzulu v Trstu, je podeljen »ex?quatur«.
—	Notar dr. Jož. Hiaz v Mariboru je prestavljen v »mohor na Koroškem, notarsfci kandidat dr. Ludovik E y s u v Baljaku je imenovan notarjem v Vogličah.
—	Brzoparnik „La Touraine" fran coske družbe (potov, pisarna E1 Smarda) je dne 24. maroa odšel iz Havra in 2. aprila srečno dospel v New York. Vozil je 8 dni 5 ur.
Ljubljanske novice.
Ljubljanski občinski svet.
Za slovensko vseučilišče.
Pred začetkom včerajšnje seje je stavil obč. svetnik dr. Kušar z ozirom ua zadnje dogodke na dunajskem vseučilišču in z
ozirom na vladno predlogo glede ustanovitve laške vaeučiliške pravne fakultete nujni predlog, naj župan v posebni soomenioi imenom obč. sveta predloži vladi spomenioo, v kateri zahtevaj, naj vladi Slovencem deli pravice z istim merilom kakor Italijanom in naj istočasno z italijanskim vseučiliščem ustanovi tudi slovensko vseučilišče ali vsaj slovensko pravno lakulteto. Nadalje je predlagal, naj se občin, svet zahvali mladečeškemu klubu, da je glede slovenskega vseučilišča posredoval pri Italijanih. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
Višja dekliška šola. Pomožnim učiteljem za jezike na višji dekliški šoli se je zvišala renumeracija za 120 K na leto. Pri tej priliki je tožil občinski svetnik Prosenc o naraščajočih stroških za višjo dekliško šolo. za katero izdatki so s« pomnožili od 10.000 kron skoro na letnih 20 000 kron. Priporočal je, naj se naprosi vlada in dežels, da zvišata svoje prispevke, ker v to šolo ne hodijo samo deklice iz Ljubljane.
Obč. svetnik g. Sanekovič je dejal, da se bo ta prošnja vložila takrat, ko sa pre-osnuje višja dekliška šola v dekliški šestrazredni licej za vse slovenske pokrajine, za kar so izvršeno že vse priprave. — Na višji dekliški šoli napravijo Bkioptikon.
Novi stroški za elektrarno.
Občinski svet je sklenil, da za mestno elektrarno nabavi dva parna kotfa in da se zgradi posebna delavnica. Stroški za to bodo znašali okolu 66.000 K. Tafco bodo čisti do biček elektrarne sproti požirali n,vi stroški.
Novo pokopališče. Obč. svet je odobril včeraj, da upravi-teljstvo pokopališča igradi novo pokopališče na ljubljanskem polju, kjer ima sedij g. Janeš nasajen svoj hmelj. Izrekla se je želj*, da bi bilo možno ža prihodnje leto ondi pokopa vati mrtvece, ker staro pokopališče je tako prenapolnjeno, da sa ne morejo izvrševati zakoniti predpisi in se mrtveci prekopujejo že pred 10. leti, kar sicer ni dovoljeno. Svet za novo pokopališče obsega 20 oralov. Pr votni načrt, da se pri „Božjem grobu" zgradi pokopališče, se ne more izvršiti, ker ondi niso taka tla, da bi v zemlji mrliči sagnili. Obč. svetnik dr. Požar je vprašal župana, ako ne bo pokooališče slabo vplivalo na mestni vodovod. Zupan je odgovoril, da voda ne teče v breg in da se po mneniu strokovnjakov nikakor ni bati, da bi pokopališče kaj vplivalo na mestni vodovod.
Boj za most pri Opekarski cesti.
Obč. svetnik g. Bergantje ponovil že staro željo prebivalcav trnovskega predmestja, naj sa Opekarska cesti zveže z mo stom s Prulemi. Tako bi se odprla nova pot prometu. Priporočil je tudi napravo ceste na Prulah do mostu. Predlsgal je, naj se zgradi most za osebni promet in za manjše tovore, kakor ga določa žn po nadinženirju Žužku izdelani načrt, po katerem bi veljal 3 7. 0 0 0 kron. Obč. svetnik dr. Kušar ie opozarjal, da je že 1. 1902. pripoznal obč. svet potrebo novega mostu in naročil magi stratu, naj izvrši načrte, a doslej sa to št ni storilo.
Župan Hribar pravi, da je on prvi midil na tak most, a treba je čakati, da se izvrši osuševanje barja. Zupan je nato pričel s htarimi svojimi frazami, s katerimi suši barje, namreč, da bi se bilo osuševalno delo že pričelo, ako bi ne bilo ob atiukoije, da je vlada že pripravka potrebni dtmar, a da so mu na Duaaju dejali, da so ga sedaj drugam porabili in da bo sedaj zopet treba čakati, da se denar dobi. A i bi pan Hribar ne ve, da so naši poslanci b'li takoj pripravljeni vprašanje o osuševanju liubljanakega borja izločiti iz obstrukcije, a da se je temu ustavljal tudi ljubljanski poslanec Hribar, ki je s takim stališčem ia pokazal, koliko so vredne njegove fraze. Kar pa sa tiče pripravljenega, a porabljenega denarja, smo mnenja, da pri državi menda ni tako, kakor pri ljubliaaskem magistratu, kjer so za go tove namene določene svota porabljajo za druge stvari.
Zupan je dalje dejal, da bi se most pri osuševanju barja ceneje zidal, ker bi takrat že osuševalni odoor napravil trdna ofcrežia. Sioer pa bi most veljal najmanj 80 000 K. Potem je hvalil Opekarsko cesto, d« bo to edina avenija v Ljubljani, a ni pomislil na to, da magistrat kvari to »avenijo« s tam, ker pusti ob cesti zidati skladišča
Obč. svetnik g. L e n č e jo omenil, da se s samimi obljubami ša nič ne izvrši. Naj se postavi vsako leto 10.000 K v proračun za zgradbo tega mostu. Dr. Kušar se pridruži temu predlogu in zahteva, da sa sklene napraviti most. Dr. Kušar izjavi, da osuševanje barja pri tem mostu pride samo toliko v poštev, kakor je prišlo pri novem jubilejnem mostu, k se je pa vendar zgradil. To je jako zbodlo župana. Pričel je praviti zopet, da spada most v regulacijo obrežja, a obč.
svetnik g. Vidmar je dostavil, da se bode, kakor govori g. Sbrizaja brošura, z a g r a dilo bregove ob izlivu Grada š č i c e, torej je županovo stališče napačno. Napačno je tudi Županovo mnenje, da bi se most takrat eeneje zgradil. Občina bo takrat potrebovala mnogo denarja in bo težko dala n. pr. 80.000 K za most.
Končno je bil sprejet predlog gospoda L e n č e t a.
Zupan: »Ali ste pomislili gospodje, kje bomo vsako leto dobili to svoto; 10.000 K se ne pobere na cesti«.
Na novi most bomo torej še dolgo čakali. Givori se o njem vsako leto pred občinskimi volitvami. Za druga dala je vedno denar, le za ta kraj ga ni, in tako utegnemo še dolgo časa čakati na ta most. B )jimo Be, da bodo Bvote, določene za most, ostale le na papirju. Ali niso nujnejše potrebne prometne zveze, nego novi parki? S,cer pa bomo o tem še goverili.
Razna poročila. Rikurz hlapca Janeza Kimovoa proti magistratni razsodbi v zadevi njegove ovadbe proti mizarju Simonu Praprotniku se je zavrnil. — Odobrila so sa nova pravila novega gasilnega in reševalnega društva. — Računski zaključek mestne hranilnice za 1. 1903 , ki izkazuje čistega dobička 91.674 K 3 vin. se je odobril in izrekla se jo zahvala upravnemu svetu in nadzorništvu. — Za šolsko delavnico v šoli na Birm se je določilo 40 K.
V mestni klavnici sa je leta 1903. v primeri z lanskim letom za 10 odstotkov manj žiVine poklalo. Zaklanih je bilo leta 1903 : 4728 goved, 8167 prešičev, 8062 telet, 2494 koz in ovac, 2287 kozličkov m jagnjet in 79 koz.
Zadruge krojačev, klobučarjev i. t. d. drugi občni zbor aa bode vršil v nedeljo, dne 10. t. m. ob 10. uri dopoldne po do ločenem dnevnem redu ne oziraje se na število došlih članov. Deželna zveza zadrug namerava vpeljati tečaj za »knjigovodstvo«, posebno za krojače, ako se oglasi določeno število članov, kateri bi redno obiskavali ta tečaj. Ker ee bo na občnem zboru o tem govorilo, bi bilo želeti obilne udeležbe od strani zadružnih članov.
Prihodnja javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti bo v soboto dne 9. t. m. od 7.—10. ure zvečer. Nakupilo sa je zopet več novih vinakih vzorcev, med temi tudi gospe E. Wutscherjeve sladki »Drčar", Fr. Dolenčev silvaneo in rulandec, Hubetov 20- in 6'.etni pikolit (v steklenicah) in več raznih cvičkov.
Umrla je goapa Ana Achtschin roj. Gerber, soproga gosp. Albina C Achtschin« v 56 letu svoje dobe.
Žrtev sleparja Kakor peroča »Raichu-wehr", je v Varšavi aretirani dunajski od vetnik dr. Orlovski oslaparil tudi hčer neke ljubljanske uradniška vdove za 12 000 kron s tem, da ji je cbljuboval, da jo poroči.
Umrli so v Ljubljani. 1 aprila: Ivan Ko-cijan, delavec, 38 let, Orlove ulica št. 3 Morbua Brigthii. Karol E^ia, kavarnar, 68 let Turjaški trg št. 6, kap in pljučnica. — Dna 2. apHla: Makso Banda, zasebni uradnik, 62 let, Ž dovske ulice št. 8 Myodegensratio cordis, Paralysis cordis. — 3. »prila: Jernej £iegler, nadarbinar, 78 let, Japljeve ulico št. 2, vsled iikrvavenja. — V bolnišnici. 31. marca : Ivan Novak, hlapec, 34 let, jetika — 1. apriin: Cecilija, Pogačar, muarjeva žena, 28 let, jetika. — 2. aprila : Luka Borovač, trgovec, 36 let, Tumor baseos eranu, Apo-pkx a cerebri.
Posvečevanje zvonov. Danes je posvetil mil. gesp. generalni »ikarij Fiis v Samasovi livarni 8 zvonov; 2 zvonova sta namenjena na Hrvaško, 1 v Slavonijo, drugi za Ko roško in Štajersko.
Umobolni prijet. V šentpeterski cerkvi so včeraj popoldne dobili nekega umobol neRa človeka. Odpravili so ga v bolnišnico, odkoder pa so ga prepeljali v bla«nico na Studenec. Umobolni je posestnik Andr. Paj-sar iz Smartneea cb Savi.
Delavsko gibanje. Danes ponoči pe'jsi se je posjbun viak z delavci z Rike skozi Ljubliiuio na Dunaj.
V Ameriko. Včeraj odpeljalo se je z južnega kolodvora 10 izseljencev v Ameriko.
Zabavni večer v korist salezijanskega zavoda. K&kor je že omenil »Slovenec«, priredijo salezijanski sotru Iniki v nedeljo, 10. t. m., zabavni večer v korist toliko potrebnemu a ubožaemu zavodu salezijanske mladine. Vzpored večeru se glasi: 1. Koračnica (ssira sl. društvena godba) 2 Trije mešani a ca-pola zbori. 3 Godbo. 4 Dve solo točki poje blag. gospica Ema Povšetova s spremljeva njem glasovirja. 5. Godba. 6. Diletantovska predstava: »Dva gospoda pa en sluga«. Burka v enem dejanji. SedeH: I. vrsto 1 gld. 50 kr, II. vrste 1 gld., III. vrsto 80 kr., IV. vrsto 60 kr., V. vrste 40 kr., stojišče 30 kr. Galerija 20 kr. Preplačila se z ozi rom na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo. Vstopnico so prodajajo pri gosp. M. Brusu naspreti škofije, pri g. Sošarku v
Salenbargovih ulicah in blagajni na dan predstave. Zibavni večer se bo vršil v bivšem »Katol. Domu« na Turjaškem trgu Začetek ob 7. uri zvečer. Dovoljujemo si tem potom povabiti vse častite dobrotnike omenjenega zavoda in prosimo, da se obilo ude-eže zabave. V dolžnost si štejemo, ubož-nemu zavodu po moči pomagati, dokler mu ne dojde od kake strani izdatneja podpora.
Sotrudniki. Odbor .Bolniškega in podpornega društva pomožnih uradnikov" se je v svoji prvi seji dne 30. maroa sledeče konstituiral: Predsednik Anton Gutnig, mag. pol. ofic., ? r. F 1 o r i j a n Č i č podpredseinik, I v. T o m a ž i č, tajnik, Josip Dodič, blagajnik, Rajko Boltauzer, Ivan Dražil in Karol Smuc, odborniki Kmetijsko poskuševališče na ljubljanskem barji Kmetijsko poskuševališče, ki ga e ustanovlo pred leti na Karolinški zamlji otir. pri Črni vasi poljedelsko ministrstvo, se je dozdaj Bleherno leto dobro obneslo. Pri tem poskusu se je pa pokazalo, da bi se moralo: 1. ustanoviti jih na barji najmanj še 10 v trikrat tolikem obsegu, 2 ž njimi seznaniti in o niih koristi poučiti ondotne kmetovalce ter 3. prepustiti pridelke revnim posestnikom vobče, zlaati pa takim, kojim povodenj med letom preplavi polja in napravi razno škodo. V ta namen bi morali prčeti akcijo mesena občina, poljedelako ministrstvo (vlada) ter državni poslanci.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča. Tatinski pastir. Janaz Košnik iz Predoselj je služil za pastirja pri posestniku Janezu Maršetu na Selu. Ko je iz službe izstopil, zahteval je še od svojega gospodarja 20 vinarjev kot darilo za prodano kravo, katerih mu ta ni hotel dati, češ. da bi iih moral od kupca tirjati. Ko je bil gospodar pri popoldanski službi božji, je obdolženec odprl kht ter je vzel iz listnice, katera je ležala v zaklenjeni skrinji, bankovec za 20 kron. Ob sojen je bil Da šest tednov težke ječe. — — Prepir z nasledki. Dne 15. avgusta m. 1. sa je Janez Šter, dninar iz Vašč v Cerkljah prepiral z materjo krojača Potra Zupana. Da bi Zupan Stera odpravil, oborožil se je z okleskom in ga tudi ž njim nekoliko udaril. Ko se je Zupan obr-ni!, seže obdolženec v žep po nož in ga sune v desno zapestje. Le uspešni operaciji v ljubljanski bolnici se ima poškodovanec zahvaliti, da je ša za dalo krojaškega obrta sposoben. Star je bil na 4 mnaeco' težke ječe obsojen. — Tat. J<nez R bleb, posestnika sin v Bašlju, je v Smohorju na Koroškem vzel neki Pirker molitvenik, Jožefu Cuderman v Bašlju pa iz zaklenjene sobe srebrno žepno uro. Obsojen je bil na 2 meseca teike ječe. — Bogokletne?.. Jožef Rogelj iz Preserja je dne 25. febiuirja v žuoanovi hiši gledal na stani viseči podobi Kristusa in Marije in nato izustil neču-vene bogokletne besede. Pred in po aretaciji je zmerjal in psoval orožnike kakor tudi navzočega župana. Obdolženec jo nava-dan pcstopaP, kateri se jo blizo 3 leta po Koroškem in Kranjskem okoli potepal. Obsojen je bil na ."> mesecev težke ječe. — Nepošten hlapec. Alojzij Volko, pri Smarjeti na Dolenjskem doma, je služil 9 mesece? pri tuka|šnji tvrdki Grobeinik za hlapca. Kakor sam priznava, si je pred Božičem lanskega leta, ko je po nrodaialni pospravljal, prisvojil škatuljo z 12 robci Ravno pri taki priliki je začetkom letošnjega leta vzel kos blaga za bnsače in početkom meseca marca je iznova vzel 12 robcev, katere je za god podaril nekemu dekletu; 22. maroa ga je pa zasačil dotektiv Toplikar v zastav-nici, v katari i« zastavil kos blaga za moške obleke za 12 K. Skušal se je izgovoriti, da ga jo poslal neki trgovski pomočnik ter mu dal za to 1 K Volko je bil obsojen na 2 meseca težke leče. —Tri leta v Ameriki. Janez Sparmblek, posestnika sin iz Dolenje vasi, je pred tremi leti brez dovoljenja odpotoval v Ameriko, ne da bi se prii&vil za vojaški nabor. Sodišče ga je obsodilo na 14 dni zapora in na 10 K denarne globe.
Kazite stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Gora je izginila. Iz Caribona v državi Maine poročajo: Iz Tibcq<ie prihaja poročilo, da je gora Bald Monutain (gola gora) v Novem Brunšviku zginila. Na mestu, kjer je prej stala gora, je sodaj jeaero z blatno vodo. Ta pojav je skoro gotovo v zvezi z zadnjimi potresi. — 1 5 1 e t n i morilec svoje matere. V Birng-hamu na Angleškem je zaklal I5!etni Valter Lee svojo mater, ker ga je hotela kaznovati. Djček je potegnil kuhinjski nož tor ga zasadil materi v srce, da so jo takoj zgrudila mrtva na tla. Morilca so zaprli. —• Velikanske diamantne jame so našli v bivši Oranja državi v Južni Afriki. — Ošpice se širijo na Dunaju. Od 27. marca do 2. aprila jo bilo 698 slučajev.
Salon aa samomorilce. Čikaški listi ■o prinesli pred kratkim sledeči inserat: »Da olajšam samomor, ustanovil sem salon, kjer samomorilec pritisne le ca neki gumb in konec je njegovega življenja. Dr. Charles Jakoba je Specialist za živčne bolezni. Več let je študiral samomor ter ja sp^cnal za neozdravljivo bolezen. Prišel sem v Čikago, da olajšam samomor. Vem, da je v tem mestu več sto oseb, ki komaj čakajo, da si prerežejo nit svojega življenja. Prisiljeni so, končati se z vrvjo, samokresom ali strupcm. Zato sem sklenil, ustanoviti zavod za samomorilce. Kdor si je sklenil končati življenje, naj pride v moj zave d, naj se vsede na stol, pritisne za gumb in končano bo vse «
Grozovito odkritje v Filadelfiji V Filadelfiji je polioija prišla na sled poro-dišnici, zvezani s sežigalnico trupelj, kjer bo se zbirale razne sumljive ženske. Dokazano je, da so nevsmiljsnke sežgale že do 10 svojih nezakonskih otrok.
V zaporu do smrti tepen. V občini Arsc na Ogrskem je zaprl stražnik delavca Vsso Purigradiča, češ, da je razgrajal v go« stilni. Pravi vzrok pa je bil, da se je hotel nad njim maščevati, ker sta živela v sovraštvu. Kmalu na to je dotični delavec v zaporu umrl in zdravnik je zapisal v spričevalu, da ga je zadela kap. Sedaj pa so na zahtevo njegove vdove truplo raztelesili in pri preiskavanju se je pokazalo, da je Puri-gradič umrl radi tepenja. Vse telo je bilo poškodovano od udarcev. Dotičnega stražnika so zaprli.
Popolna enakopravnost obeh spolov je v državi Kolorado, kjer ženske ne Bamo volijo, ampak tudi hcdijo k vojakom. — Guverner je pred malo meseci imenoval svojo hčer za .kolenela" narodne garde in te dni je izročil guvernerjev štab gospodični z zlatom okovan meč, ki ga bo dama nosil?.
Japonski otroci. Japonsko imenujejo „otročji raj," in res je težko najti v kaki drugi deželi srečnejše in zdravejše otroke ; kajti japonska mati izkuša svoje otroke vzgojiti na najnavadnejši in najravnejši način. Ko je japonski otrok star 7 let, se vpiše v uradni zapisnik. Deklice dobivajo priimek „Cvetka" ali »Solnčni svit", dečki pa ..Tiger" ali „Kamen". Nikakor pa se ne zdi Japoncem lepo, ako dobi otrok ime svojih staršev ali sorodnikov. Nato sledi pojedina riza z rdečim fižolom. Japonski otroci ne nosijo nikoli povojev ali dolgih oblek, ampak kakor njihovi starši „kimonose". Te imajo kratke rokave ter so ali iz svile, bombaža ali flanele. Pritrdijo se te obleke s pasom. Tudi nosijo otroci kovinske ploščice z imenom svojih staršev in njih naslov, tako d3 se ne morejo izgubiti. Dalje nosijo otroci „Kinhaku" ali amulet iz svitlobarva-nega damasta, ki naj jih obvaruje pred vsako nesrečo. Na Japonskem ne poznajo otročjih vozičkov. Otroka nosi mati ali sestra na hrbtu in le v najbogatejših rodbinah počiva dete noč in dan na rokah varuhinje. Seveda se radi tega v najnižjih slojih matere zelo trudijo, da otroke čimpreje privadijo hoji ali vsaj plazenju po tleh.
Japonska cesarica — pesnica Dosedaj se je mogla le Evropa ponašati, da ima v rumunski kraljici Elizabeti nadarjeno pesnico na prestolu. V zadnjem času pa se je zvedelo, da je tudi soproga japonskega vladarja izvrstna pesnica. Cesarica je kakor njen soprog navdušena pospeševalka modernega duha. Z navdušenjem opazuje novo smer na polju evropske poezije ter jo hoče vpeljati tudi v japonsko poezijo. Poleg Sada Jakko tudi cesarica sama pridno prestavlja najimenitnejše proizvode evropske poezije v japonski jezik. Chassezara, japonski pre-stavljalec Shakespearevih, Ibsenovih, Tolstojevih in Turgenjevih del, zelo visoko ceni pesniški talent japonske cesarice. Sploh je cesarica zelo inteligentna in za znanost in umetnost zelo navdušena dama. Pogosto prihaja na tokijsko vseučilišče in druge na-učne zavode ter jih tudi gmotno podpira.
Časopisov ne bo \eč potreba. Slavni jugoslovanski rojak elektrotehnik Nikola Tesla v Ameriki, gradi s pomočjo Morganovega denarja v Wardonclifie, L. I., visok stolp, s pomočjo katerega bodo za-'Taogli zvedeti potniki v — Sahari, kako stoje n. pr. stave pri konjskih dirkah v — San Francisko. On bode na ta način lahko brzojavnim potom pošiljal poročila v najbolj oddaljene kraje sveta, radi česar bi časniki mnogo izgubili na veljavi.
Odpadniki. V drugi polovici 1. 1903. je izstopilo iz katoliške cerkve v prote-stantizem 1947 duš, 472 pa jih je prestopilo iz evangeliške v rimsko cerkev. Lansko leto je bilo prestopov 4056 v protestantov-sko in 973 duš v rimsko cerkev. Od leta 1899. do novega leta se je število protestantov po prestopu pomnožilo za 21.264 oseb. To je uspeh gonje „proč od Rima". Seveda ti, ki so odpadli, že prej niso bili katoličani kakor le po imenu in se boljši protestantje že sami branijo takih odpadkov." A žalostno je vendar, da je gonja brezverstnega časopisja mogla narediti tolko škode.
Telefonska In brzojavna poročila.
Sijajna zmaga katoliško-narodne stranke na Gorenjskem.
(Dopolnilna d e ž e 1 n o z b o r s k a volitev v okrajih S k o f j a Loka K r a n j - T r ž i č.)
Škofja Loka, 7. aprila. V občini Z [m i n e c pri ISkcfji Lcki: D e m š a r 95 glasov. Novak: 3 glasove.
Skcfja Loka, 7 aprila. V Star' Loki: Demšar: 179, No^ak : 41 glaeov. Grmekovih ,400 neodvisnih Joso Novakovih kmetov" eo je menda poskrilo po grmovju. Žups n Dolenc silno klavern, ker je dobil tako nezaupnico. Peter Lcg:nder po navadi preklinja. Živio Demšar! Živio obstrukcija!
Gorenjavas, 7. aprila. V občini Trata: Demšar 99, Novak 9.	:»
Selca, 7. aprila. Demšar 249, Novak 54. Zadnji obupni poizkus Siibar Grmekove garde!
Železniki, 7. aprila. Demšar 38, Novak 5.
Poljane nad Skefjo Loko, 7. aprila. V občini Javorje: Demšar 85 glasov, Novak 5 glasov.
Medvode, 7. gprila. V Smledniku za Demšarja 79 glasov, za Novaka 16.
Sorica, 7. aprila. Demšar 83, Novak 2 glasova.
Kranj, 7. aprila. Čirčiče: Demšar 33, Novak 5 glasov.
Kranj. Primsk.-Predoslje,7.aprila. Demšar 121 glasov, Novak 16. To je odgovor na „Gorenjčevo" zakletev: „Po našem mnenju bi kmetje g. Novaku prizadeli veliko krivico, ko bi ga ene glasno ne volili".
Kranj, 7. aprila. V Cerkljah : Demšar 225 glasov, Novak 8 gltsov.
Kranj, 7. aprila. V lastni občini Mavčiče liberalni župan Novak propadel. Dcbil je le 29 glasov. Demšar 56 glasov.
Kranj, 7. aprila. S t r a ž i š č e : Demšar 61, Novak 12. S t. J u r i j : Demšar 172, Novak 12 glasov.
KraDj, 7. aprila. Vcglje: Demšar 44, Novak 4 glasove.
Tupaliče, 7. aprila. V Preddvoru:
DemSar 106, Novak 13 glasov.
Podnart, 7. aprila. Na volišču Naklo-Podbrezje: Demšar 102, Novak 3 glasove.
Podnart, 7. aprila. V B e s n i c i: Demšar vseh 50 glasov. Novak nobenega.
Tržič. 7. aprila. Pri sv. Katarini Demšar soglasno 39 glasov, pri s v. A n i DcmSar 3, Novak 16, v K o v o r j u Demšar 48 glasov, Novak 1 glas.
Tržič, 7. aprila. V Križih pri Tržiču : Demšar 92, Novak 7 glasov.
O b
sklepu lista je imel naš kandidat selški župan France Demšar 2119 glasov, liberalni kandidat JOSO No-vak 262 glasov.
Napad na španskega kralja.
Barcelona, 7. aprila. Včeraj se je sem pripeljal špar.ski kralj Alfonz. Anarhisti so imeli shod, ki je bil radi srditih izrazov proti kralju razpuščen. V trenotku, ko je danes kralj Alfonz zapuščal delavsko razstavo, eksplodirala je petarda. Ranjeni ste dve osebi. Eno sumljivo osebo so aretirali.
—v— Zagreb, 7. aprila. Po informacijah iz vladnih krogov je finančna nagodba z Ogrsko v bistvu gotova. Za tangento je določen minimalni znesek 24 milijonov kron, torej okroglo 7 milijonov več, ko doslej. Poleg tega bode tangenta od leta do leta zvišana za 500.000 kron. Za uravnavo plač uradnikov na Hrvaškem želi hrvaška vlada 2 5 milijona iz skupnih sredstev. Pogajanja se vrše o tem, koliko naj se določi za investicije na Hrvaškem. Dalje so čuje, da Hrvaška ne bode prispevala k obrestim za onih 116 milijonov, ki jih Ogrska sama porabi za svoje investicije. Zato pa naj bi bil užitninski daVek določen na letne 3 milijone, kar je odločno premalo. Za rešitev
političnih in dtžavnopravnih vprašanj bode izvoljena nova regnikolarna deputacija.
Opatija, 7. aprila. Italijanski poslanik na dunajskem dvoru, vojvodi Avara, pride Fem, da bo prisoten pri sestanku grofa Go-luchcwskega z italijanskim zunanjim ministrom.
Variava, 7. aprila. Listi poročajo z vso gotovostjo, da pojde car na bojišče. — Najprej bo v glavnem mestu Sibirije, v Ir-kutsku, počakal pričetka spomladi in da se prično važni dogodki. Nato šele pojde na bojno polje.
Zofija, 7. aprila. Knez Ferdinand se je vrnil iz Piovdiva. Njegovemu uplivu je pripisati, da pogajanja Bolgarije s Turčijo še niso prekinjena. Obravnave se nadaljujejo na podlagi novih predlogov.
Petrograd, 7. aprila. Car je odlikoval prejšnjega poveljniki portarturskega brodovja; Starka, z Vladislavovim redom drugega razreda. Poveljnik vlidivostoške mornarice, Reitzenstein, je tudi odlikovan z Vla-dislavovim redom III. razreda._
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 3C6'2 m, srednji iračni tlak 736-0 mm
g ! Caa opa-a ] zovanja	Stuj« barometra. T mm.	Temperatura „ PO C«l«iju	Vetrorl.	Neb«	11 j i*:
6 | " tvtC.	<35'd)	h'8	sr. jvzh.	obl.	
rj I 7 »jatr. 1 736'1 1 6'5 sr- svzh. 1 del. obl. i 0'0 ' 1 ž. popol.! 733 9| 14 3 | sr. jzah. j obl. j Srednja viVraišnia temperatura 8 7*. normule 7 9*.					
T nI* kovlnastl, mrzel uporabljiv, v poljubn _#Vtt/«y, |)0jj za pozlatarje, optike, kleparje itd., je v zalogi pri tvidki REATA EBERL v Ljub ljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 23 11—B
Pctrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene nepozabljive soproge, oziroma matere, sestre, taSče, svakinje in tete, gospe
i^rn Achfschšn
roj. Gerber,
katera je danes dne 6. aprila t. 1., ob '/46. uri popoldne, po dolgi mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 56. letu njene starosti mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage rajnke bode v petek dne 8. aprila t. I. ob 1 ,a5. uri popoldne v hiši žalosti, \Volfove ulice št. 8, svečano blagoslovljeno in potem na jiokopališče k sv. Krištofu prepeljano in v rodbinsko rakev k večnemu počitku položeno.
Sv. maša zadušnica se bode brala v soboto, dne 9. aprila ob 10. uri dopoldne v župni cerkvi Marijinega oznanenja
V LJUBLJANI, dnd 6. aprila 19C4.
Albin C. Achtschin, soprog: Albin, Ernest, Anton, Viktor, sinovi . Mlci, Ana, ličeri; Rajmund Andretto, zet; Josipina Achtschin roj. Andretto in Ela Achtschtln roj. Hedbavny \	sinabi.
Kopi se
J SM
za pol- ali celo-kopelj.
Ponudbe pod „Kopelja, poste restante, Ljubljana. s97 1-1
590
V najem se takoj odda 3 1
velik travnik
v obsegu blizo 5 oralov, na ljubljanskem 'polju v bližini mestne bolnice za silo. Na travniku je tudi kozolec z 10 štanti.
Več so izve pri lastnici Mariji Mikuž v Liubljani, Kolodvorske ulice št. 3.
Nmarnicc.
12 pesmi za mešan zbor, zložil
P. Hugolin Sattner.
Cena 52 kroni s pošto. Naslov: frančiškanski samostan Ljubljana. 510 3-3
Pijte -m
Klauerjev
»Triglav"
najzdravejši vseh likerjev. •
544 150-4 ^
Trgovci, obrtniki in zasebniki, kateri hočejo imeti
= prahu proste =
prodajalnične prostore, pisarne, skladišča in druge prostore, naj uporabljajo moje po dolgotrajnih preizkušnjah prirejeno in kot najboliše sredstvo za prepreče-nje nadležnega prahu priznano
olje proti prahu.
Cena kilogramu 80 vinarjev.
Adolf Hauptrnann
189 25-11 v Ljubliani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
sy9 1-1
Razpis.
Pri obrtnem pomožnem druitvu v Ljubljani je izpraznjena
služba uradnega sluge
7. mesečno plačo in stanovanjem v društven hiši, katero oboje se določi po dogovoru.
O i prosilcev, ki starosti 40 let še niso prekoračili, se zahteva popolno znanje slo venskega in nemškega jezika v govoru in pisiv«.
Lastnoročno pisane prošnje vložiti je prt društvenem načelništvu do
16. aprila 1904
v uradnih urah.
6go 3-1 dobi stalno službo
l> ncl^i tukajšnji trejcuioi
kof prodajalka.
Upošteva se nekoliko prakse iz spfce>-rijske trgovine.
P;ača po zmežnosti in po dogovoru. Pismene ponuJbe v slovenskem in nem-Skem jeziku nai se pošiljajo pod šilVo »mar* ljiva št. 9", Lubljana (Posta restante).
Lepo stanovanje
z dvema sobama, kabinetom^, kuhinjo in vsemi dragimi pri-tiklinamiter uporabo perilnice
598 3-1 se odda takoj
za. maj-termin.
Več se izve: Dunajska cesta 54.
2
izurjena
krojaška pomočnika
sprejme takoj	590 3—2
Anton C) e 1> n 1 j
krojaški mojster na Jesenicah, Gorenjsko,
796 100- 83
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
HANNS KONRAD
rem.ara «i. 2.r>o tovarna za ure In Izvozna trgovina fota pi™.TjaR^ Moat št. 520, Češko.
lid*j»ieij u QdgOT«»i liadaik: Br. l|H0lJ Žltalfc,
lil* »Katolilke Tiskarne« »^Ljubljani.