103. številka.
(▼ Trato, t torek zvečer dne 27. avgusta 1895.)
Tečaj XX.
»IltOST"
ithaja po trikrat na teden v batih it-danjih ob OovlKftBi, četrtkih in aobolah. Zjuiranj« mlitnje it-kaj* ob H. uri zjutraj, mčrrno |>u »b 7. ■ri Tefer. — Obuja« isdanje »Mu«: ta Jdrammer . I. —.M), itv.n Av.trij« f 1.40 sa tri a«aM . . . 2.<t0 ... *.— M Ml lata . . . 5.— . , , a,— ta *aa lata . . . 10 — . * . IA.-Na aartibe krti ^rlMm urtiiin ■•
m jMiljt ailr. Po.amićre ftterilka m dobivajo * pro-dajalnicah tobaka v Iratn po a n»č., Uvm Trato po • n*£. Sobotno roierno iidanja v Iratu « ■«.. inn Trato O ni.
EDINOST
OlMllo ■lovenak«tf« politlćnetfa dpuAtva sa Primi
V odgovor.
Že nekaj časa sem z začudenjem opažamo, da ae pri »Slovenskem Narodu" poslužujejo kot proti argumentov in protido-kazov le — natolcevanj, katere mog6 izvirati, po našem mennji, samo iz neke nedoumne domišljavosti, da so „Narodovci" pogoltnili, menda kot saaosrajčniki, vso višjo učenost, logiko itd.; da smejo le oni kritikovati, o« pominjati, svetovati itd. Vsi drugi pa da so puhle glave, ki mogu k večjemu — ploskati in kimati t Faktične razme v Ljubljani, najsi bo v politiki ali v društvih i dr., pa daleko nito take, da bi delale posebno čast njihovim vsegavednim vodjem in mojstrom. V tem niso složni le Tržaški, nego vsi izvenkranj-aki sloven. listi. Žalibog, da je takć!
Sobotna itev. .Slov. Naroda" se vnovič nprav gorjansko — da ne rečemo .prostaško*! — zadira nad .Edinostjo" radi povsem milnega in z najboljšim namenom pisanega članka .Sloven. gledališče v Ljubljani• v 101 štev. našega lista. Dopisnik o ljubljanskih gledališčnih razmerah ni hotel niti v sanjah zadirati se v može, ki iz golega in čistega rodoljublja žrtvujejo ras in denar; nasprotno, priznal je z zadovoljstvom, da je sklep dramatičnega društva radi letošnjih predstav prav pogumen in pameten ter iz-rečno dostavil, da je „društvo in intendanca primorana angaževati tuje igralce in pevce*. Skrajna neresnica je torej, da .se .E.M ljuti (I), da se kliče na pomoč mile brate Čehe in Hrvate4*! — ,Ed/ je rekla le, da aje bilo že doslej preveč tujih močij, ki ■o bile sicer umetniške, a jih narod skoro kar nič ne razume'. Ali se to pravi ,ljutiti'!? Je-li s tem kalimo idejo slovanske vzajemnosti?! Smešno. .Rekli smo celo, da naj se — poleg domačh! — v potrebi le še nadalje angaži^jejo dobre, titfe, slovanske moči, a 1 u na daljšo dobo, da se mog6 (i nam mili tujci!) res naučiti slovenščina tako dobro, da ne bomo imeli potem več čeake opere in češko slovenske drame! Doslej smo imeli 10 tišjih in (v najboljšem slučaju recimo :) 10 domačih igralcev. Ker zapusti letos zopet nekaj naših dramatičnih močij slovenski oder, itueli bomo odslej še več kot nad polovico tqjih igralcev. Ako bo tudi odslej večina tišjih igralcev govorila in pela le češko, hrvatsko ali poljsko ter le sčm ter tje urinila kako pretvarjeno slovensko besedo- bo-li imelo preprosto in srednje občinstvo kaj od tega vzgajevalnoblažilnega zavoda? — bo-li to slovensko gleda-lišće ? Kakšen namen pa ima potem naš oder? Saj so vendar i v s i Ljubljanski listi vedno
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. 180
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spiaftl A. Š e n o a.
(Dalje.)
XXI.
.Torej nič P* skočila je banica razjarjena in malo da ni prevrnola od jeze sve-tiljke ki je stala kraj nje.
.Žalibog nič, vzvišena gospa", odvrnol je Čokolin, zmajavši z ramami. „Ubogi gospod markiz do Lernon se je slabo zahvalil gospej banici na ljubeztijivein nasvetu, ker so mu ledja sredi ljute zime — polne tepk*.
.Povej, Ookoiin, kako je bilo, povej?* vprašala je banica, odmaknivša bujne kodre raz čelo.
.To je jako žalostna pripovest, vzvišena gospa ! — Gospod de Lernon prišel je nekega dn6 k meni v hišo gospoda Konjskega in sicer po vašej upoti. ter me pričel izpra- , sevati po Kupićevej Dori. Takoj sem znal, j kam to meri. Spravil sem ga na vrt, da nas
in vedno grajali večino tujih igralcev radi njihovega govora! In sedaj isto zamerijo — nam! — .Narod* nam tudi, sevć brez dokazov, brusi v obraz, da nismo „kar nič informovani". Morda pa vendar! Mari nam more gospoda dokazati, da smo zapisali kako neresnico? Naj vsaj poskusijo! Mi pa ponavljamo : res je, da je bilo v Ljubljani preveč tujih igralcev, kojih nekateri so bili cel<5 prav leni ali do cela neporabni (n. pr. obe gdč. pl. Sasovi, g. Beneš), ki so stali samo premnogo novcev in od katerih ni imelo širše občinstvo skoro — nič. Res je, da se žalibog poslavljajo tujci od nas že po prvem ali drugem letu, nekateri celo še med prvim letom, jedva da govorć pravilno par stavkov (n. pr. gdč. Leščinska, pl. Sasovi, Rihova, g.a Aničeva, gg. Veselid, Beneš, Ani«!, Fediczovsky). Res je torej nadalje, da nam nujno treba stalnega dramatičnega osobja in ne vsako leto novega. Res je, kar je trdil opetovano že g. Ign. Borštnik, da ni naraščaja ter da treba polagoma vzgojiti akademiških umetnikov. Koliko pa se jih uči sedaj v Pragi ali na Du-naji ? Nihče. Kako naj dobimo torej svojih umetnikov, NB. umetnikov, ne diletan-tov ?! Morda nam vzgojč nemška predavanja g. Inemana — čast in slava mu vsaj za dobro voljo! — akademično izobraženih
igralcev ??--Če stopijo po nekaj letih
sedanji slovenske dramatične moči v pokoj, kdo jih nadomesti dostojno ? Sami Čehi, Hrvati i. dr. I — Verno tudi, da ima društvo letos ogromen deficit. Vprašamo pa, je-li to dokaz razumnega in previdnega gospodarstva? Koliko bi se dalo še govoriti o nekojih angaževanili igralcih, o nekojih kupljenih operah, dramah, drago plačevanih skušinjah sijajno propalih .Graničarjev« itd. (Informo-vani smo torej dobro o vsem, cel6 o zakulisnih tajnostih, tičočih se n. pr. raznih premarljivih gospodov izvedencev, bi vedeli pisati marsikaj — niy li spravimo i take informacije' v svet?! Ne provokujte!)
Izobraževanje dramatičnih umetnikov veliko stane, — to vemo i mi. Ali pa naj se zato ne stori — ničesar! ? Začeti se vendar mora! Naj bi ae torej pošiljali polagoma nadarjeni učenci ali učenke, recimo vsako leto po jeden, na akademijo, ker se že ne zmore več I Čim dlje se odlaga, v tem večje stiske zabrede slovensko gledišči! — Ali pa ni konečno tudi re9, da imajo naši umetniki gaže po beraških 90, 25, 35, 45«) goldinarč-kov in po 50 nvč., 1—2 goldinarčka igralskega honorarja ? In s tem naj se živi umetnik! ?
•) Sftmo je Ina gdč. se ja t noknkimi reprostili-jarai dvignila do «0 gld. ! Op. dop.
niti živa duša ni videla in tam sem mu povedal, kako bi se moglo to opraviti najlaglje. Verujte mi, vaša milost, da sem se tudi jaz strašansko veselil te vražje stvari in sini jal sena se v duši, kako najde gospodič Pavel prazen golobiyak, a ne bode znal, kdo mu je to storil. In tu sem si rekel: Grgo, zberi svojo pamet, da se opošteniš ! Kajti, da zna vaša milost, tudi jaz sem tekmec mladega Gregorijanca!"
„Ti?" vprašala je banica začudena.
.Da, jaz. Vi se smejete, a vendar je to resnično. Ko sem bil še boljši človek, prosil sem za njeno roko, a stari zlatar se mi je smejal v lice. Od te dobe setn se seveda nekoliko oguljil, ljubezen mi niti ne prihaja na um — sedaj je ostal samo žolč, vse to kipi v meni — kipi kakor peklenski plamen. No, kaj naj bi govorili o tem ? Jaz torej rekel sem gospodu markizu tako - le : Med vrtom Konjskega in Krupičevim je visok zid To nama bode pot. Treba je počakati, da Krupida ne l<ode doma. Stara Magda smrči ko jazbec, niti puška je ne bi probudila. A na stanu pri Krupidu sta dva špa-
Mi svojih nasvetov nikomur ne usilju-jemo in tudi ne delamo prav nikakili zdražb, ampak le mirno in dostojno konstatujemo: kako j e in kako ni pri Ljubljanskem .gledališči" in kako bi moralo biti! Te žurna-listične pravice nain menda vender ne bo hotel kratiti liberalni .Narod, ? — Naj si le domišljije, da najbolje ve in zna — a tudi nam naj blagoizvoli pustiti do svobodne besede! — Konečno pa še z gnevom odklanjamo „Narodovo" ljubeznjivost, da nas ko-pulira z graško .Tagespošto"! Ako je zlobni Mariborski dopisnik ,Tgp." v tem slučaju z nami — sevć komaj le približno — inalo podobnega mnenja: kaj moremo mi za to!? Tudi sovrag nam pove časih kako britko, seveda po svoje zavito in izrablje-vano resnico! — Za bodoče pa še prosimo, da govori .Narodova" gospoda z nami, kakor govorimo navadno z ljudmi, ki nam dobro hočejo! Razvoj in obstoj slovenske dramatične umetnnosti nam je istotako pri srcu kakor njim! Čemu delati torej razdor in raz* por še med nami! — Fl. G—č, K-c.
Politiške vesti.
V Trstu, dno 27. avgusta 1895.
.Slovensko druStvo" je imelo minolo nedeljo svoj shod v Črnomlju. Udeležba je bila — kakor poroča .Slov. Narod* — o-gromna. Vsprejeto resolucijo objavljamo nižje doli z opombo, da popolnoma soglašamo z vsebino iste. Resolucija se glasi: Na javnem shodu v Črnomlju dne 25. av-gueta 1895 zbrani izrekamo :
1.)	da smatramo odločno varovanje narodnih in političnih pravic slovenskega ljudstva za neobhodno potrebno, ker kljnbu zagotovilu, katero daje ustava vsem narodom tostranske državne polovice, narod slovenski še vedno ni dospel do ravnopravnosti in se pravice njegovega jezika kratijo slej ko prej skoro v vseh strokah javne uprave ;
2.)	da v narodno-gospodar-ikem oziru moramo težiti po popolnem o s a m o s v o j e-n j u slovenskega naroda s tem, da se istemu pribori neodvisnost od tujega kapitala, po drugi strani pa skrbi za ož iv-Ijenje domače podjetnosti in okrepljenje iste s primerno osnovanimi denarnimi zavodi.
V zaključnem odstavku izreka shod z a-upanje narodni stranki; mi pa bi pridodali še željo — prosimo, če smemo ! —, da bi ne le narodna stranka, ampak da bi vsi slovenski rodoljubi, ne glede na nijanse v politiškem mišljenju, zložno delovali v dosego onega smotra, ki je označen v tej resoluciji : za ravnopravnost našega
njolska dragonca, huda pijanca. Tema junakoma je treba navezati na dušo žganjem, a gospod markiz je oficir, pred tim bi zatajila zaradi subordinacije tudi Boga, kamo-li ne otela dekleta. Dragonca naj pazita, da dekle ne prične kričati, a gospod de Lernon more po svoj plen po lestvicah preko plota, ji vrže vrečo preko glave in odnese dekle v sušilnico Konjskega, pa gotov posel in vašej milosti veselo srce. Tako sem rekel, a malo, da res ni bilo tako. Pripravil sem lestvo, prišla je noč, Krupič izven hiše, Magda smrčala, Španjolci naši. Jaz sem vse to gledal iz sušilnice. Bilo je tiho. Dora je sedela v i?bi in delala. Zakrokal sem trikrat v znamenje Špaujolcema. In trikrat zakrokalo se je meni v odgovor. Dobro je, mislil sem si. .Sedaj je treba na pot, gospod markiz, in dobra vam sreča !* Splezal se markiz na plot in spustil se po lahko po lestvi v Kupidev vrt. .Joj !•' zavriščalu je u Krupi-devega vrta. Markizov «las! Vraga! Kaj je to? Spanjolcev ni blizo. „V pomoč! V po moč*, jadikoval je z druge strani markiz. Pohitel sem preko plota. O jej, o jej! Neki
Oblati »e rakune po tarifu t petitu; la natlnrr* i debelini trkaoii te plačuje proator, kolikor obaega navadnih rr.tic. t'o*iana o.mrtmee in javnnzahvale, domači ngla.i itd. ne računajo po pogodbi'
V.i >iitpi.i naj te poAiljajo 'iredniAtru : jlirtt Canerma "t. 13. Vnaao pi-ino mor* hiti frniikovano. k>»r uefrankovnna te nr »prej onajo. Rokopiai te ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ogla.e »prejema upravniiitvo ulic* Molinq pic• rolo hit. 8, II. nadit. Odprte reklaaacije •o pro.te poAtnine.
„V edino,H J« mor",
'naroda in gospodarsko osamosvojen je istega! „Narodni stranki* pa voščimo obilo vspeha, kjer-koli m kadar-koli bode delovala v korist naroda in za ! utrjenje zavesti in prave politiške zrelosti.
Volitve v Galiciji. Znano je našim či-( tateljem, da je sedanji namestnik gališki in bodoči ministerski predsednik avstrijski, grof Badeni, izrekel željo, da bi izvršil poprej volitve v Galiciji, nego prevzame svoj novi I posel. Volitve v Galiciji se vrše namreč na korist poljskemu življu, ali pravo za pravo na korist plemstvu, približno tako, kakor se | vrše v Istri na korist italijanskemu življu. Za take volitve treba močne roke — in roka grofa Badenija je baje jako močna. In vendar se dozdeva, da ne pojde vse tako gladko. Tu pa tam so se jeli oglašati kmetje se svojimi težnjami, tu pa tam nočejo ničesar vedeti o vsemožnem centralnem volilnem odboru. V Jaroslavu bil je n. pr. mnogobrojno obiskan shod, na kojem so sklenili, da bodo postopali popolnoma samostojno in n e z u v i s no od centralnega volilnega odbora.
Z veseljem le bi pozdravili, ako bi se slednjič vzdramil poljski narod in se osvobodil iz jarma krivične in neslovanske žlalite. Čas bi bil res, da tudi v Galiciji popiše vetrič duševne svobode.
Avstrijskim poslanikom pri kraljevem dvoru v Rimu bode imenovan dosedanji sekcijski načelnik v ininisterstvn za vnanje stvari, baron P a s s e 11 i. Italijanska vlada je že pritrdila temu imenovanju.
Katoliško gibanje v Italiji narašča v poslednji čas. O tem pričajo najbolje zmage, ki so jih priborili klerikalci pri občinskih volitvah po raznih mestih. Nadaljnji dokaz o naraščanju katoliškega gibanja je tudi ka-toliški shod, ki se bode vršil dne 9. septembra 1895. Na tem shodu se bodo še posebno bavili z gospodarsko mizerijo, ki je zavladala v Italiji.
M»kedonci se hočejo obrniti do vse Evrope se svojimi zahtevami, poslati hočejo namreč posebno deputacijo do vseh evropskih dvorov v ta namen, da se točno izvedejo določila dogovora berolinskega. Da pokrijejo stroške te deputacije, nabrali so dosedaj baje že 20000 frankov.
Različne vesti.
Imenovani«. Vodja naučnega ministarstva imenoval je učitelja na c. kr. šoli za dečke, Martina S i n k o v i č a, pravim učiteljem na državnem nižem gimnaziju v Ljubljani.
vrug nastavil je bil markizu past za volka, pa se je siromak v njo ujel t Žo sem hotel skočiti, da ga osvobodim, toda iznenada navalil je izza hiše človek, katerega nisem mogel spoznati, ter pričel nemilo klestiti ubogega gospoda, a on joj in joj, da ga je bilo milo slišati. Prihiteli so z bakljami tudi meščani, in neki kovač Blaž Štakor pričel je kovati s pestmi po markizevih ledjih, kri-čaje v jeduomer: ,I)r/.it>' tatu, držite razbojnika !" Tu, plemenita gospa, bilo mi jena vsak način čuvati svoja ledja; mrtvi se ne dižejo i/, grobov, a Zagrebčani mislijo, da sem mrtev. Zavlekel sem se v -usilnico pod seno in rekel pobožno: „Usmili se nebeški dvor ledjam gospoda markiza !*
.Prokleta nesreča !* vsklikuola je banica; ,u kaj potem?"
„Potem ? Ne vem prav. Samo to sem doznal, da meščani strašno kričijo, da gospod markiz leži v postelji iti da je španjolska vojaka ualil neki vrag vinom, da sla ležala kakor .snopova".
(Dalje prih.)
Potrjen zakon. Nj. Vel. cesar podelil je najviše potrjenje zakonu o lovu, katerega je bil sklenil deželni ilior triaiki za Trst in okolico.
Razpiuni Stipendiji. Početkom prihodnjega šulslega leta oddajo se trije štipendiji po 105 gld. nbožnim gimnazijalcem, pristojnim v Trst ali katerokoli istrsko občino in obiskujorim jeden nižjih 6 razredov kojega gimnazija v Trstu. Prošnje do 15. septembra t. 1. Pobližje je razvideti iz natečaja, razpisanega v službenem „OsservAtore Trie.stino".
25letnica Danes je slavil liberalni mestni svetovalec Salvator Ve nt ur a svojo 25Ietnico kot član mestne delegacije. Tem povodom izročila mu je delegacija umetniško izdelan album v spomin.
Frankofobi v Trotu. Tu naseljeni Nemci iz „rajha" priredijo dne 2. septembra v Ber-gerjevi restavracije pod gradom veselico v spomin 25letnice bitke pri Sedanu. Pa naj še kdo poreče, da tržaški Nemci — večinoma trgovci — ne uganjajo politike! Bolozen nadvojvode Ferdinanda d'Eote.
V	Bolzan na Tirolskem došla poročila, pravijo, da zdravniki niso zadovoljni zdravstvenim stanjem nadvojvode F e r d i n a n d a d'E s t e.
Spomin pok. Dragotina Martolanca proslavili smo minolo nedeljo v Barkovljah na nepričakovano sijajen način Iz mesta in od vseh strani okolice prihitelo je ljudstvo tru-raoina, videli smo malone vse odličnjake tržaške okolice. Veliki vrt „Miralonda* bil je okrašen nebrojnimi zastavami in lampijoni in takoj po 5. uri je kar vrvelo na slavnostnem prostoru tako, da so strrnć obstajali sprehajajoči se meščani.
Vsem se je videlo, da jih ni privabila tu sem gola radovednost ali želja po zabavi, ampak da jih prešinja zavest, da so se prišli poklonit duhu moža, kojega spominu je bila prirejena ta slavnost. Opazujočim to vr-vrvenje, spominjali smo se, kako je bilo dne 5. aprila t. I., ko smo nesli k zadnjemu počitku pok. Dragutina Martelanca. Tudi takrat se je nepregledna množica zbrala v veličasten sprevod in rosilo je sleherno oko ; tužno je donela onega dne pesem-žalostinka in srce nam je drhtelo v britki žalosti na nenadomestljivi izgubi.
Minole nedelje nam ni rosilo oko, pač pa je bilo vse čutstvovanje naše posvečeno spominu nepozabnega Dragotina Martslanca ; veličastno je donela minolo nedeljo slovanska pesem in dvigale se gori nad oblake, kakor iskrena prošnja do Vsemogočnega : daj nam milostni Bog, še mnogo takih mož, kakoršen je bil pokojni Mmtelanc. In vsa ta velika množica — goto« o kakih 1500 ljudij — je razumela to prošnjo; pobožnim navdušenjem, rekli bi, poslušala je pesem za pesmijo, navdušeno je ploskala, ko so nasto-pali pevski zbori jeden za drugim ... d&, uprav okolnost, da so se tu zbrali malone vsi pevski zbori iz mesta in okolice, je bil simbol divnoga soglasja v proslavljanju sporni. w iliit telančevega in to soglasje nam pravi glasneje, nego bi to mogli povedati mi, — k a j n a m j e b i 1 p o k o j n i D r a g o t i n M a r t e I a n c! Hvaliti nočemo posamičnih zborov, ampak rečemo le jednostavno, da so se vse pevske točke proizvele takim navdušenjem, kakoršno moremo opazovati le tedaj, kadar pesem prihaja res od od srca pevcev in prehaja v srca poslušalcev. Moški in mešani zbor ,A drlje*, zbori: »Danice14, „H a j d r i h ak, veseličnega odseka posojilnega in konsumnega društva r o j a n s k e g a, „Slave* in „Slovanskega pevskega društva*, vsi so se odlikovali tako, da res ne vemo, komu bi prisodili prvenstvo.
I godbo moramo pohvaliti, kajti pripomogla je tudi ona, da smo imeli pravo narodno slavnost: svirala je same slovenske komade.
Po četrti točki nastopil je predsednik , A d r i j e*. gosp. Fran G o d n i g, da naznani obCinstvn, da je 3. točko: .Slovenski svet", zbor „Dauice" s Kontovelja, ter 5. točko — slavnostni govor — prepovedala oblast. Ta objava je sicer vrgla nekoliko sence na obzorje našega čutstvovanja, ali tudi ta oblaček zginil je takoj, ko nam je predsednik „A d rije" p reč i tal sledeči pozdrav, došel iz Gleichenberga od voditelja tržaških Slovencev, gosp. Ivana viteza Nabergoja:
Slavna pevska društva Trsta in okolice !
V	dno moje duše razveselila ine je vest,
došla mi semkaj v tujino, da nameravate dne 25. avgusta prirediti skupno pevsko veselico v Barkovljah, v hvaležen spomin uglednemu možu, katerega delovanje na narodnem polju ne sine biti pozabljeno.
Narod, ki dostojno slavi spomin zaslužnih mož, ki so delali in — trpeli za trpeči narod svoj, da bi ga vzdramili na delo za svoja prava in ga tako rešili narodne smrti; narod, ki se hvaležno spominja takih mož iu jim postavlja spomenike; tak narod ni zgubljen, takemu narodu je zagotovljeno, da bode živel in da se ohrani, četudi ga preganjajo nasprotniki.
V to ste mi najbolji dokaz vi, slovenski bratje iz Trsta in okolice, ki ste se danes zbrali v rojstni vasi preblagega mladenea-moža, ki je posvetil vse svoje mlado življenje delu za blagor mile domovine, da mu v čistem rodoljubju in iskreni ljubezni postavite spomenik, znak hvaležnosti, ki bode pričal še poznejšim rodovom, da tu ob Adriji od nekdaj stanuje naš rod in — če ve kdo za druzega, pove naj: odkod!
Ker pa mi ni sreča mila, da bi mogel danes biti osebno med vami, pridružujem se vara v duhu in združno z vami kličem spo-minu predragega Dragotina trikratni: Slava!
Vsem zbranim pri današnji pevski veselici v Barkovljah, kličem pa trikratni „živeli* in prisrčen pozdrav!
Ivan Nubergoj.
Ta pozdrav preljubljenega voditelja vzbudil je neopisno navdušenje : množica je vihtela s klobuki, ploskala in gromelo je »živio* - klicev. Da : bili smo zares složni v duhu I
Vse je bilo krasno, vse vzorno, vse v najlepšem redu — le postrežba je bila — pod vsako kritiko. No, v opravičenje gostilničarja hočemo res veijeti, da ni bil — prevzel je namreč še le tega dne gostilno — dobro informovan o naših razmerah (za kar je, kakor čujemo, skrbela izvestna, le predobro znana oseba) in da ni z daleko računal na tako množico.
Po veselici se je razpriilo občinstvo po raznih gostilnah, v gostilni obrtniškega društva, kjer so prepevali slavci nabre-ž i n s k i, bila je taka goječa, da si si le s težavo priboril prostorčka. Rekli smo, da so peli Nabrežinci in s tem je povedano — vse. Kaki glasovi, kaka preciznost; vaeje kakor bi bilo zlito v jeden kos. Tako petje res blaži človeka.
Kako naj završimo to-le poročilo ? Kako drugače, nego da ie jedenkrat vskliknemo: „Slava spominu pok. Dragotina Martelanca! ter da prisežemo, da ho-hočemo vsikdar biti, kar je bil nepozabni pokojnik: pošteni in nesebični rodoljubi, nevstrašni boritelji za srečo in blagor naroda!
Z razstavnim vlakom pojde v Prago tudi nekoliko slovenskih deklet v narodnih nošah. To je bila zares pametna misel, odgovarjajoča želji, izraženi te dni po predsedniku česko-slovauske narodopisne razstave, da bi se namreč prej ko mogoče zasnovala v Pragi splošna-slovanskanarodopisna raz s ta v a.
Nadzornikom in nadzornicam „Del. podp društva" se naznanja, da bode prihodima seja v nedeljo dne 1. septembra ob 6. uri popo-ludne. Ker bodo važne stvari na dnevnem redu, poživljajo se nadzorniki in nadzornice, da se polnoštevilno udeleže te seje.
Načelnik: Fran Andrejčič.
Dar za pomoroko kopolj. Baron Ritter v Gorici podaril je 100 gld. za pomorsko kope Ij v Gradežu.
K požaru v Gorici. Mestni magistrat Goriški objavil je oklic do prebivalstva, v katerem poživlja isto toplimi besedami, da priskoči v pomoč bednim pogorelcem. Občinstvo nabira denar za te siromake.
Zadruga gostilničarjev In krčmarjov tr-laikih bode imela dne 5. septembra svoj občni zbor. Na dnevnem redu ne bode letos nič posebnega, zbok česar sodimo, da se bode razprava vršila mirno. Ker pa je pri tej zadrug' gotovo polovica Slovencev, menimo, da bi bil zadnji čas, da bi si slovenski gostilničarji izvolili odsek, kateremu naj bi bila naloga premišljati o tem, kako bi prišel v tej zadrugi do veljave in jednakopravnosti tudi slovenski živelj. Trkati mora, neprestano trkati, kdor hoče, da se mu odpre.
Sumljiva bolezen. Žid Miho Leiner, o katerem smo sporočili v današnjem zjutra-
njem izdanju uašega lista, da je obolel pod jako sumljivimi znamenji, ozdravel je popolnoma. Zdravniki so dognali, da je Lfiner obolel vsled tega, ker se je bil najedel slabo pripravljenih rib. T.» javljamo, da se pomirijo oni bojazljivi duhovi, ki vidijo v vsaki sumljivi bolezni strašno pošast — kolero.
Ponarejeno krono. Na Tirolskem je nekaj dnij sem innogo ponarejenih kron v prometu. Ta denar je laliko spoznati že na tem, ker so u svinca, na slabo izdelani kroni in na tem, da ob robu ni urezane^a reka „Viribus unitis*. Te krone moči je prerezati cel6 škarjami.
Izlet V obljubljeno dololo. Poseben odbor Lahov na Reki priredi poseben vlak po zelo znižani ceni z Reke v Rim povodom 25let-nice ugrabljenja Rima. Tukajšnji lahonski listi poživljajo svoje somišljenike, da naj uporabijo to ugodno priliko ter naj se pri-družija Rečanom o izletu k proslavljanju idejalnega „XX. settembre*. Dal Bog, da bi se vsi naši Lahoni — vsi oni namreč, ki se čutijo „neodrešene" — odzvali temu pozivu, a da bi se ne vrnili več, ampik ostanejo naj v obljubljeni deželi. Odkritosrčno bodi namreč povedano, da mi v Avstriji prav čisto nič ne potrebujemo tistega navdušenja, kakoršnega se gotovo navzemo izletniki pri slavnostih dne XX. septembra
Lotoinja svetovna lotinalita. V včeraj-šnji seji komisije na Dunaju za mednarodni somenj z žitom predložili so statistično tabelo letošnje letine žita. Vzemimo, da pomeni številka 100 srednjo letino, dobimo za posamične dežele te-le številke : Avstrija 102, Ogerska (sama) 100, Hrvatska ie Slavonija 97, Pruska 92, Sasonska 106, Bavarska 85, Badenska 83, Virtemberška 95, Meklembur-ška 95, Danska 95, Švedska 100, Italija 75 (!!), Švicarska 90, Nizozemska 95, Belgija 100, Francoska 98, Angleška in Irska 70, Rusija menja po raznih svojih pokrajinah od 75 do 125 (torej povprečno 100). Vlaška 120, Mo'dava 90, Srbija 95. — Indija pridelala je laui 6,771.000 tonelat žita, letos pa8,278.000 tonelat, t. j.: normalna, srednja letina. Združene države Severoameriške, ki so lani pridelale 460 milijonov bushlov žita, (I bnshel = 35 238 litra), pridelale bo letos ie 390 mil. buslilov. Koruze pa bode skoro dvakrat več nego lani.
Bogata boraftlca. Te dni umrla je v Melniku na (Jeskera žena, ki se je preživljala prosjačenjem. Stanovala je v borni kamrici in ni iinela niti postelje, ampak ležala je na sLtui, razprostrti po podu. In ta ženska zapustila je lepo promoženje 80.000 gld. I Napravila je bila oporoko, v kateri je volila svojima ubožnima bratoma vsakemu po — 15 gld. (1), vse ostalo premoženje pa je določila za zgradnjo protestanske cerkve v Melniku in za vzdrzavanje duhovnega pri tej cerkvi.
Ogenj. To noč je bil ogenj v hlevu in senjaku posestnika Alojzija Guština, nahaja-jočim se pod št. 135 na cesti med Kontove-lom in Prošekom. Domanni lotili so se gašenja z veliko neustrašljivostjo in požrtvovalnostjo, pozneje pa so prihiteli gasilci iz Trsta. Gorečih poslopij n> bilo možno več rešiti, pogorel je hlev in tudi senjak do tal. Škode je okolo 2000 gld., toda obe poslopji bili sti zavarovani.
Policijsko. Včeraj o zori zaspal je 30letni mesar Ivan Rettio v neki kavurui na Bar-rieri. V tem, ko se je „zibal v sladkem snu", odnesel mu je spreten tat novčarko, v kateri je bilo 1 gld. 34 nvč. Zaprli so potem 221etnega slikarja Andreja Z. in 291etnega težaka Josipa M., oba in Trsta, ker sta na sumu, da sta okradla spečega mesarja. — lfiletni kotlarski pomočnik Alojzij Mestron, stanujoči v ulici Giulia list. 3, razgrajal je miuolo noč v družbi nekaterih svojih prijateljev po Št. Jakobškem okraju. Prišla sta dva stražarja, ki sta ga pozvala naj molči, toda Mestron je v odgovor udaril jednega stražarjev s škornjem, ki ga je imel v roki. Stražarja sta ga na to vklenila z velikim trudom, kajti Mestron vedel se je kakor besen. Ko sta ga stražarja odpeljala proti komisar-
jatu, metal je jeden Mestronovih prijateljev kamenje za njima iu res pogodil je jednega stražarjev, prizadevši mu lahko rano.
I
V	pospešitev in povzdigo slovenskega petja in slovenske glasbe razpisuje podpisani odbor v smislu § 24 društvenih pravil 2 častni darili, vsako po 80 kron, jedno za najboljši moški, drugo za najboljši mešani zbor, ter se obrača do vseh čestitih slovenskih skladateljev, prijazno jih proseč, da se temu vabilu številno in častno odzovejo in svoje skladbe — ime v posebnem zapečatenem listu — vsaj do 31. oktobra 1895.1. podpisanemu odboru poslati blagovoli.
V	Ptuji, dne 25. avgusta 1895.
Odbor „Slov. pevskega druitva".
Najnovejše vesti.
Dunaj 27. ,WienerZeitung" objavlja zakon o osvobojetiju davkov in pristojbiu za nova industrijska podjetja v Trstu in v Miljah.
Dunaj 27. „Fremdenblatt* javlja: Mini-sterijalna komisija je že predložila vladi razne predloge o službeni pragmatiki uradnikov.
Trebinje 26. Državni finančni minister Kallay je dospel tu sem danes predpoludtie
in je vsprejel občinski zastop,
Osok 27. Včeraj so obesili tu roparskega morilca Tomaža Vojvodiča.
TVtgovtn*Uo bnojavka.
2*»almpeita. PSonica m »pomlad 6.75—677 • rSniiii'« m« «fptember i«9fl «.30 <lo 6 81. Ovca m imen 5.83—5.84 It* m esen 5-88-5.85 Korva ta juli-avgst 5 28-6 30 za maj-juni 1896 4 40— 4.61.
Pft.'tiir.a ti"»h uit > kil. f. 6 15-H85 od 79. kil. r. «20 6.30. <»1 *Q kil. i. 8.26—6*40 od 76 kil. f 6 65 6 45, od *il kil. IW 8.45-6.50. istupu H-70 - 7 -: |ir«i»« 6---8 «0 rl nova 6.40-5.30.
Pšenica: »talna, dober promet. Prodaja 50000 ml. at Vreme: lepo.
Praga. Nnraiinirmii slsdkor »a avgust f. 19,15. nora lotina 19 45 vedno bolje.
Praga. Centrifuga! novi, postavljen-v Trat in carino vred odpoiiljatev pronej f.28 25-98*50.avguit
»ept. f. 28.50 --.— ConcesH* 29.98--•— Četvorni
HU'---.-. V glavali (»odili) 30 25
Katre. Kavu Hm-r<m goiH »vr>r»ifi. avgust(»3.75 ta november M.—. inlaino.
Hamburg. Samo« «uu<l averng« tr september 74 76 deootaber 74.— m aro 78 — mirno
Dunnjak* hora« VT. KVtfaste
Driavui dolg v papirju „ , v arobru Av«trij»ku ri*niii v zUtu , „ v kronali Kreditno akcij«
pred vitraj	vieraj
. 101* 101__
- 101 36	101.10
. 128*	19850
. 101 80	101.25
. 401*10	405.-
Londuu lOL-r........120 90	120 80
Napoltmui........».59	9*56
10 mark ........11,82	11.PO
21)0 italj. lir ............46.65	45 76
RAZSTAVI POHIŠTVA
z Dunaja in iz Trata
dobro poznane tvrdke
Angelo Delpin
v ulici tlel Torrente hit. 32, 1. nadstropje.
(vitric gledali&^ti A mon a). Priponi* velikansko sojo zalogo pohiitva iu t'petnrukili stva-lj.
za Hpnliiit s >bo, p>polno, >>d f. 141 do 350 n „ jmlilnu nobo	, f. 140 , 850
Pohiitva it uradnik« tn duroi p j snliaaih omah. Z iren izbornu pohiitvo po ni/kih eenah.
via Caieraa it. 16 uhod piana deli« Cuiru.
(muprvH itUH mjoinicO,
prud.ijtt po ii>-vcrojetiiih nizkih cenah vnako-vratna atigli'Ska
kol«
(bloykle)
Zimtopfltvu kole« „Aftov" iz tovarne H. Klejrer Frankfurt in „Viktoria Cjkle \V o r k »■* \Vol»er hampton Anđelko.
Koluna Adlir* &■< svetovno znana in ho ra-l>ijo v neni&ki vojski.
Jamči ho za vsiiko kolo 12 mesecev; kdor no zna voziti, nnuii §e brezplačno. — Poiilja se na deželo in na vite kraje.
SPIRITUS SINEPIS COMPOSITUS
(ALGOFON)
jo j<dino srodstvo proti znbob ilu. glavobolu itd. ter »e dokira v »tuki nic.th, pruvidenih poukom za v porabo. po 20 nvč. izključno v pr<>inov«ni
lekarni Praarmarer (Aidue Mori) Piana grande, Trst. Čuvati sej« ponavajanj.
Telefon it. 907.
Srečke za zidarje ccrkvc ob jubileju cesarjevem po 1 gld.
zadnji mesec
Glavni dobituk:
30.000
vreden
Srečke priporočajo: Marco Nigris, Enrico Schiffmann, G useppe Zoldan.
Lastnik polilićno društvo »Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Juiy Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.