Plošče okoli spomenika revolucije je v štirih letih prekril apnenec, in nekaj fantov se je s strgali spravilo nanj. Brez strojev, takole na roke, da bo spomenik z oko-lico spet tak, kot se spodobi. Med temi fanti sem opazil znan obraz poraščen z bra-do. Seveda, Ferdo Sekulič , ki se sicer ukvarja s kipar-stvom in sploh oblikova-njem.
»Kak dinar je treba zaslu-žiti, drugače ne gre. Prodaja je slaba, čeprav v zadnjem času veliko razstavljam. Tre-nutno je odprta razstava mo-jih del v Bežigrajski galeriji, v kratkem bom razstavljal na Vrhniki. Svoboden umet-nik sem od lanskega fe-bruarja, ko sem diplomiral na akademiji v Darmstadtu, seveda kiparsko smer. Pa si tako pomagam z delom, ki ga dobim pri spomeniškem varstvu, kjer občasno potre-bujejo tudi tako pomoč.
Ferdo Sekulič
Sicer pa najraje ustvar-jam. Ravnokar sem končal z obdelovanjem stekla. Lahko rečem, da so mi poskusi do-bro uspeli. Sedaj born začel s kamnom. Toje moja davna želja, tako rekoč sanjski svet. Kamen moraš obdelo-vati počasi, drugače ne gre, človek ima dosti časa za pre-mišljevanje.
V povečanem ateljeju bo našlo svoj prostor tudinekaj Ferdovih stvaritev, ki so se-daj skrite v kleti. Upajmo, da bo katera našla tudi pot v druge prostore, denarna protivrednost pa Ferdu omogočila brezskrbnejši ustvarjalni vsakdan.
M. Pirjevec