Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V
GLAS SVOBODE
»gl le moči	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V A METU KI	Qd boja do zmage
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
StexJ. 44.
Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Post Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, III., 29. oKtobra 1909.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto Vlil
NAŠIM SOMIŠLJENIKOM!
Z današnji» številko nastopi “Glas Svobode” osmo leto odkar je prva številka izišla. Tedaj sedem let je minule, odkar je pričel list bojevati neizprosni boj napiam sovražnikom napredka in svobode in boj vsem mračnjakom, koji imajo- pogum streljati na resnicoljubne ljludi, toda le izza vogala in izza zasedb; se ve, kakor se takim “ljudskim osrečo-valccan” prilega. —
Ali pustimo to in obrnimo našo pozornost na, minulo leto. Bilo je tarnanje o bedi in brezposelnosti na vseh koncih in krajih. In res se je slaba gedila, ter veliko je bilo takih, ki so s težavo naročnino 150 centov plačali, toda plačali so in to je za bedne razmere silno velikega pomena.
Pred vsem nam jamči požrto. valncst in strajnost naših naročnikov, da sie strinjajio z našo pisavo in odobravajo pot, po kateri hodimo.
Da je to fakt, dokazuie veselo dejstvo, ko nam je bilo mogoče, da smo v prvim majem t. 1. list za 12 kolon povečali.
To je nekaj, kar se ne sme podcenili, s,ose ono kot v časih, kakci an ji Eto- res bili, namreč povso. di mizerja. Nadjamo se, da smo najhujše prebili, ter upajmo na boijso bodočnost.
No, vprašanje je sedaj: Ali naj ostanemo pri tem kakor je seaaj? Odgovor je enostaven in prepričani smo, da je ogromna večina naročnikov naših misli, če izjavimo, da pri tem ne smemo ostati, temveč list se mora čim preje vsaj po dvakrat na teden izdajati. Gradiva imamo čez glavo veliko in naše ljudstvo silno potrebuje pouka ako hočemo napredovati.
Res je da se v novejšemu času novi naročniki oglašajo kot še nikoli popred, a računati se mora z dejstvom, da z dvakratno izdajo lista se tudi stroški podvojijo, dohodki pa ne. Oglasi pri dvakratni izaaji za enkrat odpadejo, tedaj se moramo edino na naročnino zanašati in na naročnike o-pirati.	,
V tako j|e nar očnikov, kateri se zaveuajo svoje doiznesti napram listu, ter rečeno naročnino plačujejo, a je pa tudi še precejšnjo število taiidn, ki mislijo, da je vse eno aou o, če plačajo kaaar se jim poijuoi. Temu pa ni tako. Mi morami,- vse točno plačati, za to smo pa tuai primorani, da zahtevamo tečnost od naših naročnikov, kar nam ne to nobeden zameril.
K c loktorjč nemoramo pošiljati, preveč stane, in to dohodkom občutno škoduje; za toraj pa prosimo, da se vsaki sam spominja, kadaj mn naročnina poteče, ter da jo pravočasno ponovi.
Pri tej priliki mislimo da preveč ne zantevamo, ako cenjene naročnike prečimo, da se vsaki potrudi in nam po enega novega naaoenika pridobi, kar bi brez truda bilo in z jednim miglajem bi pričeli list po dvakrat na teden lzaajati. Tedaj cenjeni naročniki, potrudite se za nas, in mi se bomo potrudili za vas. Na vsaki način pa nikar ne spimo, ter delujmo zložno v prid in korist prosveti, napredku in svobodi!
Uredništvo in Uprava “GLAS SVOBODE”.
Književnost.
“The Mills of the Mammon” je
naslov novele, katero je spisal J. II. Brewer in katera se dobi v zalogi Murray & Co., Joliet, 111. — “The Peeples Hour” je knjiga verzov; spisal George Howard Gibson. Obe knjigi ste pisani za delavce, posebno pa novela “The Mills of the Mammon, katera celo prekata “Jungle”, “Iron Hill’- in druge tako ve proizvode. Slovencem, ki so zmožni angleščine priporočamo te knjige. They are worth the price and the time.
SVETOVNI PREGLED.
Avstrija.
Dunaj, 22. okt. Poslanska zbornica državnega zbora je imela Ganeš zopet sejo, katere so se bile za nekaj dni prekinile, da je imela slovanska zv-eza čas se po-stvetovati, kako- stališče da bo zavzemala. Danes se je -organizacija zbornice vršila.
Dr. Robert pl. Pattai, vodja krščanskih socialistov, je zopet "edsednikom izvoljen, in sicer z 266 proti 152 glasov.
Podpredsednikom so izvoljeni: Pernerstorfer, socialdtemokrat; Pogačnik, slovenske ljudske stranke; dr. pl. Starzvnski, konservativen Poljak: dr. S’teinwen-der, nemške ljudske stranke, in Zavorka, češki agrarc.
Volitve v goriški deželni zbor. Kakor se iz Gorice Doroča, so pri volitvah v deželni zbor klerikalci zmagali. Te zmage ne smejo biti ponosni, ker uporabljali so vse cbpustna in nedopustna sredstva, samo da so zmagali. Kdor Dozna kranjsko in goriško “dobro verno ljudstvo”, potem ve kako, ga znajo nebeški agenti potegniti. 'Pride dan, ko b-o ljudstvo izprevidilo, kam- ga kleri-kalstvo tira in potem bo obračun, temeljit obračun. —
Nemčija.
Karlovmir, 24. okt. Deželno-zborske volitve v Badnu, niso večino eentrumu prinesle. Preprečila je to zveza ljudskih liberalcev in socialdemokratov. Veljavna izvolitev je nastopna:	23 v
'centrum, 10 socialdemokratov, 4 ljudski liberalci in 1 demokrat 3'5 kandidatov pride' v ožjo volitev. —
Druga badenska- stanovska ka-mora je sestavljena iz: 28 centralistov, 23 ljudskih liberalcev, 12 socialdemokratov, 5 demokratov, 4 konservativcev i;n 1 svobo atomi-s-eita. —
Mcraakovo, 24. okt. V Mansfel-der rudnikih, kateri se nahajajo v pruskem vladnem okraju Mer-seburg, so silni stavbarski nemiri izbruhnili; posledica je bila, da je mnogo vojaštvo v akcijo stopilo. Rudarji bakra in topilni-čarji skupno 6000 mož stavka ter so ooetovano stavkokaze napadli. —
Dva bataljona vojakov, kateri so bili brzojavno poklicani, so s strojnimi puškami vktode rudnikov in tovarne zastražili. __
Stališče je skrajno napeto, ker -’e ljučbtvo silno razburjeno.
Japonsko.
Harbin, 26. okt. Knez Hiro-busni Ito, nrejšni japonski, go-vem-er v Koreji, im najznameni-tejiši Japonski državnik, je bil danes popoldan od nekega Ko-reanca ustreljen. Storilec, koje-ga so zaprli, mul je v to svrho sledil. Povod je maščevanje. Trije spremljevalci kneza s-o tudi od krogel zadeti.
Morilec je sledeče izjavil: “Jaz sem prišel v Harbin namenoma, da kneza Ito umorim im s tem mojo domovino maščujem.” Nadalje je izpovedal, da ima osebni srd ¡nad Ito-m, ker je v Koreji nje mu, storilcu, blizo stoječe -osebe dal usmrtiti.
Italija.
Racconigi, 23. okt. Med tem ko so v Italiji, od Sicilije do Planin, socialisti, delavske stranke in teroristi črne zastave nad rčlečim obesili, sta se damies večer v gradu Rac-co-nagi, kralj Viktor Emanuel in njegov gost car Nikolaj, pri državnem banketu gostila.
12.000	vojakov, ter cela armada ruskih in laških tajnih policajev je grad varovalo. Predno je car sem dospel, posetili so policaji vsakega v tem mestecu živečega -dem-okrata, ter se mu je zabičalo, naj miruje. Ko je uborni vlak dospel, je opazila policija med možica socialističnega poslanca Morgani in:	poročevalca
soc. lista “Avanti”. Obedva so takoj odvedli in zaprli, dokler sta kralj in car v grad prišla.
Španija.
Madrid1, 25. okt. General de Lucque, vojni minister v novem španskem, kabinetu, je potrdil vest, da je vlada sklenila z vojno v Morokki nehati. Dostavil je, a-ko bi imeli liberalci Dopred moč, tako bi se bili izognili krvave in drage vojne ; pose-hmal se bo vlada na to omejila, da zavaruje s sistemom fortifikacij, kat-fre so že zastražene. Poskusilo se bo s oomočjo odposlancev marokkan-skega sultana Mavre nreg.ov-oriti, da se razorožijo.
Konečno- Je ministr izjavil, da vslic teirru, da niso liberalci način zatretja n-urata v BarcelPnio-dobravali, bi-! je profesor Ferrer na podlagi dokazil postavnim potom na smrt obsojen.
iV mestnih volitvah v Madridu so republikanci zmagali.
Bilbao, 24. okt. Preko deset tisoč lj-udU se' je udeležilo anti-kle-rikalne demoštracije, nakar so bile p-o-sebne vojne trupe v službo postavljene. Verski običaji se strogo nadzorujejo.
Portugal.
Lizbona, 24. okt. V tukajšnji cerkvi Dominikancev ie bila s tlečo užigalko opremljena bomba najdena. Cerkovnik je bombo zapazil ter hitro užigalnico pogasil. Dve sumljivi osebi so zaprli.
Delavske razmere.
Pittsburg, 26. okt. Jekleni trust je sklenil, da trgovino z o-pojnimi pijačami v Fayette Co-unty “uredi”, kjer j-e okoli
25.000	ljudi pri izdelovanju koksa vpo-slenih. Kakor se danes naznanja, namerava United States -Steel Corporation $1'0.,GOO.OOO izdati za nakup devet pivovarn, k: se nahajajo v tem okraju. -Spojitev pivovarn se sicer v imenu Pittsburg Brewing Company dogaja, tod'a se zna da za tem tiči jekleni trust, ter namerava z nakupom padjeta pitje inozemskih delavcev “urediti”. Trust jim hoče dobrohotno dovoliti pivo piti. toda določiti kadaj, kie in koliko sme vsaki delavec popiti. U-radniki trusta trdijo, da v 72 u-rah po plačilnem ¡dnevu komaj dve tretine plavž posluje in da se vsled tega na stotine ton koksa pokvari, ker ni dovolj ljudi pri delu. Trust je proti temu. da bi se pivo v sodčkih delavcem prodajalo in bo vse sil-e; napel, da se to prepreči. On misli s tem svoj namen doseči, ako pivovarne v okraju pokupi in določi, da se pivo v sodih samo oštirjem prodaja. V okraju naj bi se li-cenzdran-e: gostilne -odprle, kjer bi imeli delavci1 priliko si žejo gasiti. Oštirji oziroma salonarji pospešujejo ta. načrt, kakor se tudi z njim strinja mnogo davkoplačevalcev, ter se trdi, da na ta način se bo 75 odstotkov zločinov odpravilo, kateri se sedaj v 48 u-rah ob plačilnih dneh dogajajo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopise smo morali do prihodnjič odložiti. Brez zamere; pride vse na vrsto.
IZ DELAVSKIH KKObOV.
Lead, -So. Dak. Člani Zapadne Premogaaske Zveze (W. F. of M.) vposkni v Homestake rudnikih, so popolnili organizacijo in se-ciaj je se-dem osmin vsih delavcev v tej delavski Zvezi. Home-stake z.ati rudniki so eni največ-ji v Black Hills Rocky pogorja, katere operirajo že več kot 20 let.
W. F. of čl. se je dolgo trudila, ida bi organizirala delavstvo vposleno pri tej družbi. Sedaj se iim je toliko- posrečilo in kakor prihajia poročilo bodejo unijski -delavci dne 25. nov. prenehali z delom, ako rudniška družba ne razglasi svoje rudnike in topilnice za, “closed shop”, to je da vposluje od tega časa naprej samo unijske: delavce. Vsekako do sedla j je vse te misli, da bo družba z lepa organizaciji zahtevo privolila ter da ne bo nobenega štrajka.
'Očividno pa je, da se tega koraka boje lastniki ¡drugih rudnikov in premogiokopov po zapadu, ker če Homestake družba, ki je j e dna najmočnejših ugodi -delavskim zahtevam, potem sledi, da ne bo dolgo, ko bo vse delavstvo no Zapadu organizirano.
Predsednik Moyer je za ta korak največ storil in se je večkrat po -dialj časa mudil med rudarji ■in -delavci v 'So. Dakotskih “črnih” hršbovih.
— Union -S. C. Devet predilnic v Union okraju, ki representira-jo 300,000 vreten in 8000 statev (looms), v katerih dela čez 5000 oseb. katere porabijo vsako leto
60.000	bal bombaža, bo prenehalo z delom za dobo enega tedna. Poročilo se namreč glasi, da imajo preveč “stoeka” na rokah, toraj predilnice prenehajo radi nadlprodukcije.
V okrajih Anderson, Greenville in Greenwood kjer so predilnice s 25.000 statvami in
1,000.000 vreten in kjer je vpo-slemih čez 15.000 tekstilnih de-
Representanti teh predilnic pravijo, da cene izdelanemu produktu niso poskočile v orimeri s ceno surovega bombaža, ter da. se ne splača predilnic “ronat-i”.
Duhovnik delavski delegat.
Washington, 23. okt. Danes se cazrj -nja. dla bo ikon venci jia a-meriške delavske zvez- katera bo prihodnji mesec v Toronto zborovala. Rev. Charles Steklo kot bratskega delegata sprejela, kateri bo Zvezni svet Kristove ri-irkve v Ameriki, organizacija 33 protestantovskih denominacij, zastopal. To je prvič, da ta organizacija c'nhbvnika odpošlje, ¡da jo bo na delavski konvenciji zastopal.
Razstreli a v Pahstovi pivovarni.
Milwaukee, Wšs., 25. okt. V Pabstovi pivovarni so se danes trije kotli razleteli. Eden mož je usmrčen, drugi pa smrtno ranjen. Škodb se ceni na $250.000.
Listu v podporo.
J. Balant 50c.
RAZNE NOVICE.
Obglavil bi jih.
Pripoveduje se, da ko je Aleksander Venivi prišel prvič v Lton-aon, je zapazil pred neko visoko palačo skupino mož, ki So imeli uolgo krajne suknje, baroke in visoke klobuke.
“Kdo so vsi ti možje?” vpraša svetovni zmagovalec.
Njegov tolmač mu je vljudno povedal, da to so baristerji (odvetniki) in Aleksander se je presenečeno začudil. “Ne mor-ua za-popasti”, je vskliknil, “zakaj ' imate toliko odvetnikov; sp.oh za kako korist so ti ljudje? Glejte, v moji celi kraljevini j.e: samo en o-d.vetnik.” In potem po kratkem odmoru pristavi:	“In
prav resnega mnenja sem, -da mu glavo odsečem, ko se domov vrnem.”
To Aleksandrijsko mnenje o pravnem poklicu me orevladujc tu v Ameriki, deželi, katero praktično vladajo odvetniki.
Shakespeare, meneč Rim, ko je bil isti na vrhuncu svoje slave, je rekel: “V onih časih če je bil kedo rimski meščan je pomenilo več kot kak kralj.” V Združenih državah, če kedo hoče postati sodnik, mora biti odvetnik in tak odvetniški sodnik lahko po vsej pravici — vzdihne: Biti ameriški sodnik, po-meni več, kot kak kralj.”
Mi delavci pa, ki nismo ne odvetniki, ne sodniki pa smo Aleksandrovega mnenja.
Taft na, popotovanju.
St. Louis, Mo., 25. okt. Ko je prec.bedn,lk /Taft- po napornem dnevu, kateri je bil dovršen z raznimi posli in govorancami, ob
5.	uri pondeljek popoldan na vladnem parniku “Oleander” na čelu velike flotile svojo pot v skoraj 1200 milj oddaljeni New Orleans nadaljeval, spremljali so ga: 2 člana 'njegovega kabineta, 33 guvernerjev, 200 kongresnih članov in število ¡senatorjev. Tak sprehod1 stane veliko denarja, kar kaže da je izvrstna pro-spe-riteta.
Usmrčen radi Tafta.
Iz Dallas, Texas se poroča. Ko je Taft prestopil ograjo “fair ground-a” je' četovodja J. D. Hanley, komp-anije Dallas Milice z bajonetom prebodel Louisa. Reichensbein, kateri- se je hotel približati ograji, da bi bolje videl Diazovega prijatelja Tafta.
Reiehenstein kateri je bil deputy county clerk, mirnega ^značaja je šte tisto noč umri. Četovodja IIanley-a so aretirali.
Tu se vidi, kako se nobalini ¡boje za življenje našega ljubega Tafta. 24. okt. se je Taft, zaradi katerega se je kri prelila, od-pe;jal v S-t. Louis, Mo.
Marija okradena.
Gzentoebowa, Rusko Pols-ko. Zadnji teden so predrzni uzino-viči okrali Marijino soho v kapeli pavlinskega samostana. Odnesli so zlato krono, v kateri je bilo za več miljonov rubljev dragocenih kamenov. Pobrali so ji tudi vso obleko, uhane, prstane in drug lišp.
■Tee kot pol miljona romarjev obiskuje to čudodelno (?) Marijo vsako leto. Njeno- čudodelnost je pripisujejo že izza leta 1655 ko je par mnihov odbilo- silen napad švedske vojske.
Čudno pa je, da se je dala sedaj ta mogočna čudodelnica oropati kraljevske krone in druzega kin-ča.
Popovski trot.
Bloomington, 111. 24. -okt. Župnik J. J. Burk, je v njegovi pridigi, — kakor se to Rimskemu hlapcu' sp-oclobi, — usmrčenje Ferrerja odobraval, ter ga kot revolucijonarca, z Czo’gosz primerjal, kateri je predsednika Mc» Kmleya umoril in ga na tisto stališče postavil, kot osebe, katere so odlične osebe1 napadali. Pop je zatajil, da Ferrer je bil edino svobodomiselni naprednjak, se ve kar popovska clrubal na Španskem za revolucijonarca tolmači.
UGANJKA!
Ktero je NAJSREČNEJŠE
društvo izmed1 vseh naših slovenskih Jednot?
Kdor nami pošlje celoletno naročnino kot novi naročnik, ali pa La ¡stari naročnik novega pridobi in da gorenjo “uganjko” pravilno reši dobi oziroma dobita list “Glas iSvobode” eno leto brezplačno.
Rešitve z naročnino je nam do-poslati do 1. decembra t. 1.; nakar bomo rešilen ugamjke objavili. (Med časom pa bomo objavili odg-ov-ore raznih reševalcev te uganke)
Uprava “Glas Svobode”, -----------o-------
Loterija državnih zemljišč.
V ;So. Dakoti se je pričela loterija 26. t. m. ob 10, zjutraj, v ¡kateri se bo odločila usoda Standing Rock in Gheyene Indian rezervacije. Za ta zemljišča se je ogromno število ljudstva med temi tudi dva Slovenca, zglasilo.
Najboljša zemljišča ,so dobili na rezervacijah živeči Indijanci. Vsak Indijanec — tudi otroci — -so -dobili po 160 akrov zemljišča; ker so pa nekatere indijansike ročlbine zelo velike bodejo lep in bogat kos zemlje dobili. Zemljišča srečkana od št. 1 do 500 se cenijo od' $5000 do $80(X), o:d 500 do 1000 v vrednosti nad $3000 vsako, -druga zemljišča pa so v vrednosti okoli $2000.
Pri tem ¡srečkanju bo razdeljeno 10.000 zemljišč med srečolov-oe'; registrinih pa je 81,456 oseb toraj vsaki osmi bo osrečen.
Mesto Aberd-en je natlačeno polno sreeolovcev in je težko dobiti prenočišču.
Želeti je, da bi- dotična Slovenca o izidu loterije pisala ter ves prizor popisala, ker veliko je Slovencev tu v Ameriki, ki se za stvar zanimajo.
Nesreča v premogovniku.
Hartshorn, Okla. 25. okt. V rovu št. 8 Rock Island Coal Mining Company, kjer se dela, prigio-dila se j:e ra-zstrelba. Eden mož j? u-bit trije pa lahko obžgani. Usoda osem družili premogar.jev ni znana. V rovu je bilo 260 mož, toda razstrelba- se je prigo-dila v postranskem rovu (štolmu) kjer je le 12 delavcev delalo. Rešilci so se takoj v šoht podali in- so kmalu mrtveca in tri ranjence na površje spravili. Rešilna dela se nadaljujejo.
Santa Domingo.
Cape Haiaie, Hajti, 25. okt. — Revolucij'pnarno gibanje v San Domingo -se razširja ter je po brzojavnih poročilih pri Vilta L-o-b-o prišlo do hudih spopadov med insurgent! in vladnimi trupami, kateri so bili s tem zaključeni, da so uporniki vas zavzeli.
Nadalje se poroča, da je general Alvarez mied' Monte Christo in Fort Liberte 1000 pušk in. veliko munlcije izkrcal.
Železno mesto.
Cleveland, O. 25. okt. “Iron Trade Review”, bo v prihodnji izdaji poročal J, da bo American Bridge Company, podružnica “United States Steel Corporation takoj- pričela z gradnjo novih tovarn v Gary Ind1. ‘Nadalje poroča “Riview” da bo tu-dü Illinois -Steel -Company, 'v Garv zgradila tovann.o -za izdelovanje s-tavbin-skega jekla.
DEMME II STAUB DOMOVINO
pošiljamo:
za $ 10.35 ................ 50	kron,
za $ 20.50 ............... 100	kron,
za $ 41.00 ............... 200	kron,
za $ 102.50 .............. 500	kron,
za $ 204 50 ............. 1000	kron
za $1019.00 ............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote papolnoma izplačajo brez vinarja odbitka Naše denarne po^iljatve izplačuje c kr.postno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.ro v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske
o Domestic Postal Money Order ali pa
New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. New York 104 St. Clair Ave., N. E.	Cleveland, Ohio
a
«
PLESNA VESELICA
Društvo Bratojlub št. 7 S. N. P. J.
v Ciaridge, Pa.
vabi vsa bratska društva v bližni okolici in druge rodjake na
PLESNO VESELICO,
V SOBOTO, dne 30 okt. 1009 vC ariigev nemški dvorani “GLAPIDGE HALL”.
Vse je že preskrbljeno za izvrstno godbo, dobro pijačo, prigrizek in dingo.
Začetek točno ob 6 uri 'ečer. Vstcpnina $1 00 Dame proste.
Za obilno vdeležbo se priporoča -	ODBOR
I

lTTnÑ——KrCU^A/'^vOTA^^^iJ^r Z^\)
I BRAT 1USTIN.JI
L^~ '~'	' "	* -	- -   Žd
IZ DNEVNIKA SAMOSTANSKEGA NOVICA.
Priobčil Bistričan.
Dne 20. julija.
Tuintam sem bral kako pripo-v-est ali roman v obliki dnevnika. Odkrito moram priznati, da sem bral pisateljev proizvod v tej o-bliki vedno z vso islatjo in intenzivno vestnostjo, le da bi gotovo izčrpal vse misli pisateljeve in se uglobil v njih notranjo zvezo. Stritarjev “Zorin”, Goethejeve “VVerthers Leiden”, Turgenjeva “Dnevnik človeka odveč” i. dr. so bili moji ljubljenci, ki mi niso dali spati, ampak ¡sem katerikrat ob dveh ali treh popolnoči vstal iz gorke postelje, prižgal luč in se usedel k mizi prebirat. In če sem še tuintam iztaknil opombo, kojo je zabeležil junak romana v obliki dnevnika, da je namreč skrivaj izročal svoje srčne boli svojemu dnevniku z namenom, da jih nikd‘ar in nikoli ne dobi •'red; oči živa duša, želel sem si živeti kdaj tako življenje, ki bi bilo vredno dnevniškega popisa, katerega bi pisal z namenom in v prepričanju, da ostane za vse večne čase prikrit vsakemu nepovabljenem Tak ncpovabljenee se mi je zdel vsakdo.
Danes se mi ponuja taka prilika.
Letuš sem bil v sedmem razredu gimnazije. Pri našem strogem profesorju fizike in matematike mi je silno predlo. Ker so videli gospodje, da bi bilo dobro za mene, če bi repitiral, sklenili so me vreči. Rečeno, storjeno.
Kaj naj začnem zdaj?
Staršev nimam, da bi me pustili še eno leto ribsati se po šolskih klopeh sedme šole. Miloščina, ki sem jo pri dobrih ljudeh dozdaj dobival — sevdea in matura — je šla rakom žvižgat, ker repetentu nihče ne da nič kaj rad podpore.” Učil bi se bil, kot so se drugi, pa bi bil zdelal”; s takimi in enakimi izgovori in kolikor toliko odhrnega obraza so opremljeni ljudje, katerih ime se pogosto blešči razprostrto tiskano v letnih poročilih raznih šol.
S študiranjemi, to 'se pravi re-petiranjem, torej nikakor ni nič. Treba se je obrniti kam drugam.
Slišal sem: pogostokrat, da j-c dobro in priporočljivo, če se človek, zlasti mlad, obrne v važnih življenskih' vprašanjih na svojega spovednika za svet. On, ki pozna dušno stran spovedančevo, bo gotovo znal dobro in prav 'svetovati pripomočke in krate, kjer se človeku ni treba bati za življenski obstoj in kjer se duša ne pogubi, ampak ostane trdna in stanovitna do konca dtni.
Tudi jaz po tej; misli nisem dosti več premišljal, kam bi se obrni'!, pač pa sem pohitel vprašat za svet svojega spovednika, ki 33 bil jnl£id mož, stoprav nekaj let kaplan mestne fare in v vsakem oziru navdušen za blagor svojih vernih, v varstvo mu izročenih.
“Zakaj so vas oče dali v šolo?” me je vprašal, ko sem mu povedal namen svojega prihoda.
“Namen je bil zgolj religijo-zen”, •odvrnem, “kot pri večini kmetskih študentov:	duhovnik
naj bi postal.”
“Zdaj 'so vam zaprli to pot z dvojkami. Pa še čutite v sebi poklic za ta stan?” nadaljuje.
“Še'seveda zdaj zastonj.”
“|Nk tako zastonj. Glejte! Jaz poznam kraj, kjer pridete lahko ravno do tega cilja. Idite v samostan! Očetje frančiškani vas bodo z odprtimi rokami sprejeli. In potem : ali nimate najlepše življenje v samostanu? Druščine ne bodete pogrešali, kar 'se pri duhovniku n. pr. na kmetih tolikokrat lahko zgodi. Jaz kot vaš spovednik. ki poznam vašo nrav, bi vam že svetoval v samostan.. S tem spolnite voljo svojih staršev, ki so vas pač že v zibeli namenili za nnašnika. Ako se lotite kakega drugega posla, nikjer ne morete •svojih študij tako s pridom' uporabiti, kakor kot redovnik. Da bi učenje obesili, na kol in se morda posvetili kaki službici — ali bi ne bilo škoda toliko- prestanega truda, toliko pročutih nočnih ur?’
Trnel me je za strašnega pileža.
Ker na njegove besede nisem ■nič zinil, ampak ga le verno poslušal, je nadaljeval:
“Morda vas ne veseli posebno
v samostan? Nič ne de to, veselje priae pozneje samo! Koliko jih je biilo z menoj v semenišču, kamor so prišli brez vsakega veselja. Sčasoma so se_ privadili vsega in dandanes so najvzornejši duhovniki, ki z neprekosljivo vnemo oznanjujejo in razširjajo nam ke našega Odrešenika. Pojdite torej kar k patru provincijalu v M., kjer mu izrazite svojo željo, jaz vam' bom pa dal malo priporo člilce.”
In ne vprašaje me, če sem zadovoljen s tem njegovim nasvetom, je sedel k pisalni mizi in napisal par vrstic na vizitko, katero mi je podal v zapečatenem zavitku.
“Ko opravite vse, vrnite se mi povedat!’'’ mi je naročil ter me odpravil.
To se je zgodilo danes štirinajst dni.
Danes dopoldne pa se napotim v M. k patru provincijalu frančiškanskega reda, očetu Bertoldu, in mu potožim svoje reve in nadloge, katere bi mogel le tihi samostan fratrov minoritov odvrniti od mene.
Pater Bertold se je razveselil mene sedmoštolca in s svojim velikanskim' trebuhom, ki je — mimogrede povedano — obligaten predmet skoraj vsakega frančiškana, malodane butnil ob mene, ko je rekel:
“Sprejeti ste takoj, le toliko časa morate počakati, da sedanji novinci odidejo s Kremenca v Drenovnik študirat sedmo ali 0-smo šolo. Na Kremencu je namreč novicijat, kjer boste prebili eno leto poskušnje, nakar storite obljubo. Naznanil vam' bom že pismeno, kd'aj pridite sem. Z bogom!”
Po zadnjih besedah provineija-lovihi sem se poslovil in odšel k svoji teti, da prebijem' še par tednov med svetom.
Nato sem svojo prihodnjost de-val na tehtnico svojega pičlega preudarka ter prišel nauosled dt> dobro preudarjenega zaključka, da je res pametno za mene, če se izognem svetu in odrinem v tihi ¡samostanski mir. Pred maturo imam že od nekdaj tako ljuto mržnjo, da m;e kar strese, če bi jo moral kdaj delati. Zdaj imam ■najlepšo priložnost, umakniti se tej nasilnosti srednjeveški, ki po mojem prepričanju ne spada več v modernost. Zato le v samostan! Tam' bom med brati deležen svetega miru, ki ie navadnim1 zemljanom odvzet, tam se mi uresničijo vzvišene ideje, katere sem tukaj med svetom vedno zastonj upal doseči. In naposled ne bodimo fitistrski: dobro jesti in dobro piti je pol življenja, drugo polovico si človek že na kak način osladi. Zakaj bi se človek branil, kar je dobrega? Bog j? vendar dal dobrote tega sveta da jih uživamo, in komur jdh je dal, tisti naj jih uživa! Živio samostan!
Preskrbljen sem torej za celo življenje in ker vidim, da začnem v kratkem živeti popolnoma novo življenje, sem začel pisali dnevnik. Kdo ve, če mi ne bodo kdaj v starih letih kot osivelemu patru prišle v razvedrilo te vrstice ! Et meminisse juvabi'1 . . .
Dne 9. septembra.
Danes sem dobil obvestilo od' patra provincijala, ki mi naznanja, da je čas odriniti v samostan na Kremenec v novicijat. Naj pridem' še k njemu, da zvem vse podrobnejše.
Preživel sem te dni pri svoji teti, ki ima malo'posestvo in je vdova. Ženska se je silno razveselila, ko sem! ji povedal, kaj sem ukrenil. “Bog te vodi, Ivan”, je •dejala, “jaz sem te vedno priporočala v njegovo varstvo. Le moli, da bi bil vatami izpolnovati težko butaro kloštrskega življenja.. Jaz bom' že tuintam dala za kako mašo “v dober namen”, da bolj gotovo prideš do svojega ci-Oja.” In prva njena pot .je bila v župnišče povedat župniku, da hočem uostati raševnik in se vsega z dušo in telesom posvetiti svojemu bogu.. No, in tudi moja pot je morala biti prva v župnišče, kajti župnik je želel govoriti z menoj in me podkrepiti v mojih
sklepih. In ker je gospod uvidei, da sem sprejemljiv za razne dobre, nauke, me je rad imel in me dan na dan vabil k sebi na kosilo, malico .in večerjo. Da se nisem branil temu, se razume. No, in pobožna teta živi v devetih nebesih zaradi mene, mi doma napravlja vse najboljše, kar sploh ima in kar sploh zna. Čudno ni torej, da so mi ti lepi dnevi bli-■skovo pohiteli v večnost in da nisem nič kaj vese’1 današnjega pisma. Vendar tega nočem pokazati nikomur, nasprotno, še jako vesel hočem nastopati. Takoj jutri grem v M. k patru provincijalu, ker tako želi teta in tudi župnik.
Dne 10. septembra.
Devet je ura zvečer in že bom prenočil v samostanu. Sicer šc nisem' na določenem kraju na Kremencu, ampak v M. pod eno streho s patrom prpvincijalom Naročili so mi, naj gledam, da kmalu zaspim, ker moram jutri že zgodaj odriniti proti svojemu cilju, a niti trohice zaspanosti ne čutim v očeh. Zato hočem pisati o današnjem dnevu.
Popoldne sem došel v M. Slovo od tete in župnika mi ni bilo nič kaj težko, kajti jaz imam' že take navado, da ne morem dolgo delati nadlege, če vem, da si lahko pomagam drugam. Tudi teta in župnik nista točila solz, saj sta vedela, da grem v dober kraj, kamor so me spremljali vsi njiju blagoslovi.
V M. se zglasim pri patru provincijalu.
“Dobro, dobro, da ste prišli”, je hitel, “ravno prav. Dva sta že tukaj, vi ste tretji. Za odhod bodo že drugi skrbeli, midva sc morava pomeniti le, kakšno ime boste imeli v samostanu. Saj to veste, da dobi vsak frančiškan pri svojem vstopu v samostan redovno ime. Torej katerega svetnika hločete?”
“Svetega Bonaventuro bi rad imel za priprošujika”, rečem spomnivši se velikega cerkvenega, učenika-.
“Zakaj ravno tega?”
“Slaven mož je bil in učen; rad bi imel mogočnega zaščitnika v nebesih.”
“Tega ne; tako se-imenuje že ¡neki lajik v naši provinci ji.”
“Ali pa svetega Alojzija.”
“Alojzij je na kmetih že vsak 'deseti; mi v samostanu moramo imeti taka- imena, ki so redka in ¡malo v rabi. Pomislite, da pride vsak frančiškan skoro gotovo v nebesa in koliko postranskih priimkov bi potrebovali na onem -svetu, če bi redovniki imeli imena kot navadni ljudje!”
Na podlagi te učene razlage mi le upadel pogum, da bi si mogel izbrati patrona, ki bi bil patru provincijalu všeč, zato sem nje-Smiu dal na prosto voljo, izbirali imi ime, kar mu je bilo očividno všeč. In prelistavši nekoliko svoj žepni koledar, reče :
“¡Sveti Justin naj bo vaš patron, sv-eti Justin ¡mučenec, da boste spominjajoč se hudih muk njegovih 'lažje prenašali strogi ,prvi red' sv. Frančiška in se vadili v zatajevanju samega sebe ter krotili svoje meso. človek sc ¡mora zelo boriti zoper svoje slabosti, zato naj ima pomočnika v .nebesih, na katerega se naj večkrat obrača v hudih skušnjavah, da -premaga svoje strasti in zatre poželjivost mesa.”
Če druge -dobre lastnosti nima pater Bertold, je vsaj njegova copia verborum velika, ki je za pridigarja sploli velike važnosti.
Po zadnjih besedah provincija-lovih sem na njegovo povelje odšel iz sobe, lazil potem po dolgočasnem mestu M., zvečer pa s ¡svojima tovarišema, ki hočeta z menoj deliti bližnjo bodočnost, večerja'!' v posledni sobi za tujce. Zakaj nas v samostansko obedni-eo niso pustili, ne vem.
In zdaj sem tukaj. Soba je čedno 'Opremljena in nič se nimam .pritoževati. Še celo usniat divan se šopiri poleg par stolov ob mizi. Postelja je mehka, o čimer sem 'Se takoj prepričal, ko sem bil sam v sobi. Vendar ker me nič spanec ne sili, hočem nekoliko prebirati knjige, ki leže po mizi. Naprej vem, da so vse nabožne vsebine in še povrh latinske.
Nisem se motil. Vse nabožno in vse latinsko skoziinskozi. Zanimal me je samo “Breviarium Ro-.manum”. Veličastne psalme sem kot mano srkal v sé in se divil nühovemu blagoglasju in vzvišenosti.
Ura je udarila v zvoniku e-uajst. čas je, da grem spat.
Dalje prih.
ORGANIZIRAJMO SE!
Podajmo bratske si roke!
Opiraje se na brat Ivanšekovo poročilo glede naše vrlo napredujoče S. S. P. Zveze sem se odmeri il da potom našega glasila Glas Svobod'? spregovorim s brati, pod okriljem naše Zveze, resno besedo, besedo ki stoji za napredek, prospeh in dobrobit naše Zveze.
“lNlapredujeir'0” ¡se sliši' vse povsod med brati in res je. V kratkem času, še ne v treh mesecih smo napredovali za 300 in še več članov to je približno vsak mesec pristopi k Zvezi nekaj nad 100 članov kar pač pomenja napredek.
To so res lepe številke, ki kažejo da dobro napredujemo, toda človek ki .gleda naprej v bodoč-nos’ kateremu leži na srcu želja, da sr brati trpini združijo v velikansko organizacijo, s tem napredkom ni zadovoljen. Tudi se s tem mesečnimi narastkom ne smemo zadovoljiti, vsak mesec mora biti večje število pristopajočih članov.
Čoln, katerega ne veslaš obstoji in tok reke ga. nese v nasprotno stran. Naša Zveza se mora primerjati čolnu. Sedaj veslamo s par vesli, rinemo, se upiramo va-
•vom in toku; če prenehamo veslati nas valovje vrže na suho, ob skalo ali pa nas tok reke nosi nazaj — če Pa se poprimemo vesla ter neumorno veslamo naprej, tedaj čoln reže valove kakor nož surovo maslo; plovemo naprej, dokler ne pridemo na širno morje kjer ni več toka, kjer lahko stojimo, ne da bi nas sila deroče vode gonila nazaj.
S tem hločem povedati, da dokler se gibljemo, agitiramo za Zvezo im svobodomiselna podporna 'društva bomo napredovali, članstvo Zveze bo rastlo in tn-di blagajna, katera je najpogla-vitejša stvar take' podporne organizacije.
Vsak elan naj gleda na to, da privedi k društvu novega člana; podajmo si roke in skupno veslajmo na širno, tiho morje!
Če napredujemo tako kot smo zadnje tri mesece, bo Zveza štela ob času prihodnje konvencije 0-koli 2000 članov. Res to je majhno številee proti številu drugih Jednot kot je n. pr. Jolintska ali Jugoslovanska, vendar vstrašimo se me! Prepričani pa smo. da ne ho dolgo ko bomo rekli Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza je največja in najmočnejša slovenska podporna organizacija.
In zakaj? Zato ker ta Zveza ima tako dobro podlago, da se kosa z vsako drugo slovensko organizacijo. Asesment je najnižji, med tem ko je podpora primerna. $500 usmrtnine in pa $1.15 na dan bolniške podpore za $1.00 na mesec je pač fakt, ki vleče. In zato ker vleče, gibajmo se, da ne obstanemo na mestu.
V slogi je moč in zmaga! To smo ¡že pokazali, pokazali pa bomo, da se zavedamo ter da napredujemo s podvojeno močjo.
Zatoraj agitirajmo za dobro stvar. Ne vstrašimo se dola in ščukov, ki so ¡že tako oslabeli, da ne morejo več plavati. Utonili bodejo, ker voda jim že. gre v grlo in sedaj je čas..........
Ne gubimo prilike, ki je tako lepa in izkoristimo to lepo priložnost, katero nam ponujajo že tako dolgo.
'Na delo tedaj!
'Bratski pozdrav vsemi članom S. S. P. Zveze in prijateljem širom Amerike. A. H. Skubic začasni zapisnikar.
POSLANO.*
B-reezy Hill, Kan. 18. okt. 09.
Ker poznamo in priznavamo “Glas Svobode” za najboljši in najrazširjenejši slovenski list, u-pamo ca priobči ta poslan dopis, v katerem hočemo naznaniti vsem rojakom posebno pa članom Au-s tr j j ¡sk o -S 1 b v e n k tga Bolniškega Podpornega Društva o nekem resnem položaju.
Na dne 9. maja t. 1. je tukajš-no društvo “Prvi Maj” št. 65 S.
N.	P. J. nriredilo v moslavo dvoletnega obstoja plesno veselico.
*Za isto ni niti uredništvo niti upravništvo odgovorno.
Odrejeno je bilo $1.00 vstopnine za moške in pivo prosto; začetek ob 2. uri pop. in zaključek ob 10. uri večer. K<5 se je veselica zaključila, razšlo se je ljudstvo in le nekaj jih je ostialo še v dvorani, med tem so bili tudi predsednik društva Alojz Ramovž, tajnik Ivan Černe in blagajnik Rok Godina. A. Ramovž reče ostalima uradnikoma:	Pojdimo v drugo
stran dvorane, da poštejemo denar ter ob enem' poračunimo je-li kaj ostalo dobička, za blagajno. To se je zgodilo. Ko razlože denar na mizo in prično šteti, prihiti Jože Lekše, lastnik dvorane in jim reče:	Pojdite v predno
stran dvorane. Tam so pobalini, ki hočejo pol barelna piva ukrasti.” Takoj na to gredo vsi štirje tja in res tam stoje 6 do 7 Angle žev in- tri ¡Slovenci, imenom Josip Kocman, August, Kupljen in Herman Kupljen. Ko stopijo oni štirje pred te s prošnjo, da naj ne delajo društvu nobene škode in sebi pa sramote, ker smo vendar vsi društveni brati, če ne tega pa druzega društva, s>e ta banda ni zmenila, pač pa Jos. Kocman prime za sodček in ga zatrklja proti vratom. A Ramovš stopi k vratom, da jih zapre, misleč, da so bodejo fantje dali pogovoriti. Vse prošnje niso nič pomagale. Herman Kupljen skoči k vratom, prime za kljubo in z vso silo potegne vrata, tako da je Ramovž padel na tla. Kupljen skoči nanj in ga začne s pestjo pridno obdelovati po obrazu in na pomoč mu pridie še en angleških pretepačev. Ko' se je to godilo je drug porinil soček iz sobe.
Rok Godina je v tem času odhitel na drug kon-o dvorane, da varno spravi na mizi razložen de nar. Ivan Černe je hotel braniti Ramovša ter napadalce miril, toda napali so še njega. Ramovž in Črne sta bila vsa zbita in krvava. Ko so pa pretepači videli, ¡da z grda nič ne opravijo so šli ven iz dvorane in tudi Ramovž, Godina in Črne s>e podajo proti domu in ko se oddaljijo kakih 500 metrov od' dvorane se Godina domisli, da je pozabil v dvorani 1 škatljo cigar in okoli $9.00 gotovine in 0-meni o temi tovarišema, na kar se vstavijo, da se domenijo kaj storiti. Ko so tam stali pride mimo John Kocman in je slišal pogovor ter jo je ¡brzihl krač pomaknil proti dvorani in naznani svojim tovarišem, da je videl čmeta in 0-stala ¡dva tam stati.
Kot 1 juta zverina zažene se ta cela “banda” proti njim z vpitjem! : “Kje so ti “pasji sinovi”, d'a jih pobijemo!” Noč je bila temina i.n ti trije se jim skrijejo poč? cesto. Ko se je to vršilo je Jože Lekše skril tisti vkradeni sodček piva in ko pridejo lopovi nazaj ni bilo sodčka nikjer. Kaj jim je bilo storiti? Haidi šli so v Lekšetov klet, tam dobili sodček, podoben izmaknjenemu,v ga dvignejo ter oc?neso ven na cesto. Začeli so piti, pa glej vraga namesto piva bil je ocet. Ker si s to pijačo niso mogli žeje ugasiti, šli so k Lekšetu, ga prisilili, da jim je moral dati deset steklenic piva. Pri pivu se jim je oglasil tudi glad im meni nič tebi nič e-den izmed njih stopi v Lekšetovo hišo, vzame z mize hlebec kruha in gre ven. Kaj ne to je lepo?!
Sedaj pa, ¿'a s« naznani iz kakšnega vzroka se da vse v javnost, je sledeče :
Ramovž, Černe, Godina in Lekše so vsi tudi člani tukajšnega A. S. B. P. Društva št. 11. Napado-valci so tudi člani tega društva to so namreč Jos. Kocman, August in Herman Kupljen.
Dne 11. junija je šel Ramovž k vsaeemu posebej in iim naznanil, da se dne 13. junija vdeleže društvene seje, kjer se bodo morali zagovarjati. Vsi so obljubili, da pridejo, a prišli vendar niso. V pritožbi so se napadeni pritož-li proti Kocmanu in bratoma Kupljen in večina elanov je spoznala, da Ramovž im drugi so bili po nedbTžnenn napadeni in eden članov je predlagal, da se vsi trije vsled prestopka pravil člen 7. točka 1 izključijo in predlog je bil sprejet s 20 proti 2 glasovi. (Nasprotno je glasoval oče Aug. in Herm. Kupljen in eden njegov ožji prijatelj.
•Sedaj je bil ogen v strehi. Oče Kupljen je šel takoj drugi dan v Frontenac, Kans. h glavnemu predsedniku tega društva, kateri mu je obljubil, da bo gledal na Nadaljevanje na 7. strani.
Josip Komar
164 Reed St., Milwaukee,Wis
priporoča rpjakem svojo lepo urejeno
GOSTILNO. *
Snažno prenočišče se vedno dobi
Rojakom, ki potujejo skoz naše mesto se za obisk vdano priporočam.
Irgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Edward Paucli
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
TUKAJ živečim rojakom in onim. ki potujejo skoz Kenosho, priporočam svojo na novo urejeno
GOSTILNO
v obilen poset. Hrana in stanovanje se vedno dobi pri
LOUIS ROBSEL
113 Milwaukee Ave., Kenosha, Wis
WELKY’S
Restavracija in gostilna,
552 Blue Island Ave.
CHICAGO
vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 14SS-
G. C. Glaeser
FOTOGRAF. Povečanje slik. 323 North 8th Street
nasproti pošte
SHEBOYGAN, WIS. Phone 295 Greer.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St,	Tel. Canal 1405
GOSTILNA!!!
JOHN DOBNIK
300 Reed St., Milwaukee,Wi&
GOSTILNA!!!
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, Ul.
Dobra UnijsRa GcslilraAtT
mrzel in gorak prigri- |nc Q Ofsctnil zek. : Pod vodstvom	OiojlMj
650 Blue Island Ave.
delikd Dvorana za društvene in unijske seje. In Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
Frank Gregorič
priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni
SALOON
na 101 Main St.. LA SALLE ILL.
SALOON
z lepo n rejenim kegliščem in sveže Schoeuhofen pivo priporoča .
ANTON MLADIČ,
937 Blue island Ave. Chicago Tli.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. PL
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL flANAL 1386
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne vrste pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
Reinhold
Kroll
Izdelovalec in trgovec na veliko s
VINOM IN LIKERJI.
“GREEN BELL”
naše specialiteta.
410 Greenfield Av. Milwaukee
Phone 1547 J.
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga sata producira.
GL, A S SVOBODE
NRAVSTVENI SOCIALIZEM.
Osnovna misel znanstvenega socializma, kateri predstavlja .preobrat društvenega reda kot sigurno in potrebno posledico, velja danes revoducijonarnemu delavstvu, sose-buo v deželah s krem-kiin socialističnim gibanjem, kot neka samoumevna resnica. Temu nasprotno se najde olpetovarno, o-sobito v m-anje razvitih deželah razumljen je, da socializem ni ni-aako> znanstveno, temveč neko nravstveno vprašanje.
Na prvi-pogled kaže to tolmačenje, da ima mino go pravega na sebi. Socializem hoče boljši, pravičnejši družabni red; kar ljudi boju napram kapitalizmu vodi, je upor nall' njegove ~rozodej-stva, katere dan za dnevom do-prinaša. V tem se 'že kaže, da se tu gre za neko nravstveno vprašanje. Kajti upor in čut pravičnosti se nahaja v okrožju nravnosti ter nravnostni razsodbi' se v njem izrekajo. Znanstvo mora le dejstva dognati; kakor hitro se le ti presojajo in ocenijo, se postavimo na nravnostni temelj. A-ko se izvaja, da delavci toliko in toliko zaslužijo in odmerjeni čas delajo, ostajamo na okrožju gu-spodarst vene znanosti; čim se pa to izkoriščanje nazivlje in se hoče iakorillčanje odpraviti, v tistem trenutku se ostavi okrožje znanstva in nastopi se okrožje vpije in nravnosti. Socializem kot strmi jen j e po boljši družabnosti je tedaj uporabljen, na ekonomije uporabljene nravnosti.
Kakor Sprejemljivo se to nazi-ranje v iti i v prvim trenotiku, tako se izkaže pri temeljitejši ,preiskavi za neizdržljivo. Go-spodar-stiveno znanstvo dokazuje tudi še druga dejstva, kot številke za vi-soeiho plače in pa delavnega časa. Ona razkriva sile, katere tako zvano “družbo” vladajo; ona nam kaže današnjo stanje kot ud v nekem potrebnem, nespremenljivem razvojnem procesu, koji vedno k novim razmeram vodi. S tenu se uniči vsa iluzija, če pa mi zamoremo sedajim nepravični družabni red poljubno s kakim nadomestiti, kateri bi našim nrav-nositnim čutom ugodil, se iluzija zruši. Preiskati imamo, kam ta razvoj dejansko krmili in h kateremu novemu redu voldi. S tem še le opazimo1, katere med na ducate Kroječe razne malomeščanske ali anarhistične idealne-družbe, si razna ljudstvu predstavljajo, kot z dejanskim razvojem ujemajoče. Potem tudi najdemo, da med mnogimi medsebojno se borečimi silami, moč organiziranega prolc-tari j ata, raste vsem drugim preko glav in ustvarja .pri-ho din o formo ali obliko- družbe po potrebi delavskega razreda.
Pri takem, vsled nespremenljivih naravnih zakonov dot.očenem razvoju, ne ostaja za kakšno nravno osnovo prihodnosti nobenega prostora, takistomalo, kot izvančloveške narave za nravstvene sodbe pripušča prostor. Kaj se hoče n. pr. reči, ako se razmotri-va, da ni nravstveno ako volk ovco požre? Iz stališča volka je to ravno tako- potrebno, kakor je iz stališča ovce grozovito. Zakaj občuti vi&akteri, da se bi z uporabo nravstvenih pojmov na živalstvo osmešil? Za to ker on zna, da v tem leži neižpremenljivi naravni zakon, s katerim se moramo pogoditi. Še 'bolj čudno bi bilo reči, vso živalstvo, kakor se medsebojno preganja in žre, nasprotuje našemu čutu pravičnosti in. naš nravstveni ideal bi bil le s kakim svetom ¡zadovoljen, kjer ¡bi volk in o-vca mirno skupaj le-Ižada. Kristjani v prvih stoletjih so si znali tak idealni svet slikati, ker njim se niti mi sanjalo o zakonitosti narave. In slično žarno re se le tolsti obstoječi red, iz vzroka, ker nasprotuje splošnji abstraktni nravnosti, z drugim nadomestiti), k'teri nič o tem ne vč, da se tudi družba na podlagi trdnih neizpremenljivih zakonov ustvarja in razvija.
izkoriščanje tudi ni kaka samovoljna institucija, temveč eno neizogibno potrebno dejstvo, katero je kapitalistu 'koristno, a delaven vir trpljenja, toda ob sebi takomalo nravno kot nenravno za imenovati. Bi bila ona kakšen večni, vedno jodnako stalen svetovni zakon, ta.ko bi se nravnost takisto malo z njo bavila, kakor z razmerjem1 volkov in ovac, ali, da pri človeku ostanemo-, s tarost-¿0 itn smrtjo-, ktero pač nihče,
vzJic temu da bolest prinese z merilom nravnosti meril ne bo. Toda -delavci nišo ovce, katere imajo kar na kratko svojo bolest trpeti, in njih izkoriščanje je le n-eko začasno potrebno dejstvo, katero bo s tem izginilo, tla se njih žrtev napram njim bojuje. Pravilnejše je da pr-oLetarijat z miludimi levom primerjamo, koji vedno močnejši doraiča in koneč-no bo železno ograjo zdrobil m svoje tlačitelje uničil.
V tem razvoju družbe k novi obliki najde nravna presoja kapitalizma njen o-b-stojui podlag, in iz tega zrcali tudi- njen pomen. Ako mi le a naš nji red nravstveno obsojamo, ne -pomeni to druzega, kot da stojimo, sredi izpreminajo-čega se procesa ter, tistega z prihodnjim redom primerjamo katerega mogoče že pred nami, ali vsaj v naši bližini vidimo. Tu se tudi nekoliko parodiično zveneči ■stavek razjasni, katerega nrav-stveniki niktdar ne razumijo: da mi kapitalizem ne bomo zaradi tega -o-dpravili, ker ni pravičen, temveč ga bodemo odstranili, ker je -krivičen. V tem boju proti njem bo n/jegova prigliha s socializmom, njegova moralična obsodba, sama poklicala k orožju, k šili preobrata.
Kot tabo pa se ne sme preceniti. Ona daje delaven neko višje -samočutje, ker mn kaže, kako bo nj.ego-v boj vso človeštvo osvobodil. Ali -silna.moč, katera delavce združuje, organizira in k boju goni, ni ona. Delavci se ne borijo proti- kapitalizmu, ker on žali njih pravično samočutje, temveč iz samobramibe, iz gole potrebe. Njih .razredni boj za svoje živ-Ijenske koristi je ravno tako potrebno dejstvo, kakor družabni razvoj sam. Ono- je najnavadnej-ši nagon .k samoobstoju, če se delavci organizirajo, državo naskočijo in politično moč -podjarmijo. Z nravnostjo ima ta boj tako malo opraviti, kot sama obramba konja, kateri prisoli napadajočemu v-olku omamečo brco. Zakoni potrebe določujejo boj, njegova sreDstva in nj-egove cilje; upornost j-e samo oblika njega spremljajočega čutstva.
Nravstveni zapopadeb našega -boja pripada le tabimi krogom, pri katerih ni lastna sila in potreba ižvlrek. 0-n je neki bistveno meščanski zapopadek, katerega -posebno elane boržuacije vsebujejo in koji se socializmu priklopijo. Za n.je j-e resnična nravstvena presoja, katera jih k socializmu tira; njih pravični čut je vsled -kapitalističnega tlačenja žaljen; oni se upró nad nasprotje med grozno -bedo tukaj, in brez-merno samopašnost bogastva tam. Obi tudi ne. znajo nič o stalnih zakonih, kateri tako-zvano družbo prevladujejo; v vseh družabnih .razmerah vidijo- samo produkt človeške samovoljnosti; in k tem se prilega nravstveni pre-sodek vsih človeških ra-zmer, katere so tipična, meščansko -duševna) smer. Od mase bortžiu acije se -oni razločujejo po tem, da vedo njih n.ravs-tveno stališče ozke: o-graje boržuarijskih koristi preskočiti-. Toda njih miselna metoda je še docela meščanska ter imajo še vse od znanstvenega socializma se učiti, pred-no -bodo -socializem točn-o tabo spoznali in u-meli, kakor ga spozna in umi delavski razred.
A. Wershnik.
KJE SE NAHAJA
Anton Tekavec, doma iz Dolenje vasi h. št. 11 pri Ribnici. Za njegov naslov bi rad zvedel Frank Po-goreltz, Box 755), Bingham Canyon, Utah.	43-45
IŠČE SE
gospodična Frančiška Ješe, katera je bila pred -kratkim v službi na 74 Cleveland St., Chicago, 111. Ker imamo važnosti zanjo naj se zglasi pismeno ali osebno pri g. J. Košiček, Center av>e, in 18. cesta, Chicago, 111.	4:2—44
Na prodaj hiša in lota.
¡Hiša v dobrem stanju in vredna brat bratu $12,000, katera nosi mesečno $120.00 najemščine se proda pod zelo ugodnimi pogoji. $1000.00 v gotovini in ostanek pa na morgage po- 5%.
Več se poizve pri A. H. Skubic, ali pa upravništvn Glas Svobode
GAP ON (FEJ!) EFIJALT.
Delavski izdajalec zapadel smrtni kazni.
Pariški dnevnik “Matin” jo priobčil tri članke, v katerih se prvič podaja kako je našel smrt Father Gapon, izdajalec petro-,grajskega delavstva, kojib tisoče j-e vodil v smrt na ono usodtpol-no “krvavo nedeljo”.
Po tem klanju -delavcev, katere ie Gapon namenoma vodil v smrt /je zginil in dolgo se ni o njem. ničesar gotovega vedelo. Vse kar f>e je znalo o ujem, je bilo to, da je potoval od enega mesta do druzega, naposled ,pa se je zagotovo zvedelo, -da je bil v Month 'Carlo ter od tam- šel nazaj v Rusijo, kjer bo baje zopet nastopil kot vodja delavskega gibanja, a v resnici pa je bil že takrat vpo-slen od policije ter dne 10. aprila 1906 usmrčen v nekem letovišču blizu Petrograda.
Prvi \dve povesti oziroma dogodka, priobčena v “Matiniu” je ¡spisal političen begun Martin Ruthenberg, eden Gaponovih naj-■večjih prijateljev in tretja do-.godba pa je bila pisana od nekega neimenovanega petrograjske-ga delavca. Ruthenberg je bil on: ’aj-bližji Gabonu na dan petro-«■rajskega klanja, kateri ga jc stran vlekel, ko šo vojaki dali delavstvu prvo salvo svinca, ga prikrival in mu potem pomogel, da je varno pete odnesel.
Približno eno leto po tem klanju je Račkovsky, poveljnik ruskih pinkertoncev poslal župnika Gapona, ki j-e bil že takrat v policijski službi, k Ruthenburgu, -kateri je bil takrat član osrednjega odbora socijalne revolucionarne stranke, da ga pridobi na •njihovo (policijsko) stran, da izda delavstvo, v kratkem, da postane tudi Ruthenberg delavski efijalt in s-e posveti pinkerton-■skemu delu. Ruthenberg se je sestal večkrat potem s Gaponom in pri vsakem- sestanku se •;o Gapon .¡pokazal v svitlejši barvi pinker-tbrrske službe.
Koncem februarja leta 1906 sta ■se sestala na Finskem. Par dni pred tem sestankom j-e neki delavec imenom Petroff objavil pen-zaeijonal članek, v katerem je obdolžil poua Gapona, da je sprejel od policije podkupnino v zne-■sku $25,000 v svrho izdaje delavskih organizacij.. Zopet drugi delavec z imenom Teheremouciu, katerega je Gapon rotil, da ubije Petroffa, je rajše storil samomor, •kot pa da bi doživel razkrinkanje bivšega duhovna, na katerega je gledal kot kakega svetnika.
Pri tem sestanku na finskem, o-zemlju je pop Gapon priznal marsikaj Ruthenbergu glede te afere. V začetku je sicer zatrjeval, da vodi rusko vlado samo za nos, ka'kor je to prej delal in s.poza-bee se je silil iRuthenberga, da se snide s Raekovskvjem, kateri, kakor pravi Gapon, je praktično vodil ruske politične zadeve in je ravnokar od eara prejel darilo v znesku $375*00. ¡Ruthenberg se je navidez dela‘1*, kakor da se strinja s- Gaponovim načrtom, ter sta na mestu sklenila keda.j se snideta s Raekovskyjem, kateri pa n: takrat prišel na določeni kraj. Raekovsky ni nič kaj zaupal tako hitremu spreo-brnenju R-uthen-berga in zato je naprosil Gapona, da slednji dobi od Ruthenberga n-edvomljive, gotove dokaze.
Ruthenberg se je nato začasno nastanil v Ozerk-i, letovišču blizu Petrograda in povabil Gapona, da ga obišče s namenom, da se snideta ‘s Raekovskym. V sobi, katero je d-elila samo tenka stena od' druge sobe, kjer so bili skriti delavci, da prisluškujejo njunem pogovoru in sodijo po govoru, a-ko je Gapon v resnici postal iz-'dajica, sta se srečala Gapon in Ruthenberg. Takoj po sestanku sta se p-odala v pogovor in pogajanje za slučaj da Ruthenberg sprejme službo od pinkertoncev. Ko sta tako prijateljsko govorila slišali so se koraki na stopnicah vodečih v sobo in pop Gapon je zavpil svojemu tovarišu, da ga morata ubiti. Nato je Ruthenberg odprl vrata bližnje sobe in skriti aelavci so stopili v sobo, napali Gapona ter ga zvezali. Gapon je prosil milosti in usmiljeno jokal.
“B-rati! Prisegam, da se sem samo tako v govoru kazal.”
“Slišali s-mo, tvoja pretveza! Mi vemo!” Tako odgovorivši mu, so ga še bolj povezali.
“Sofurugi”, je jokal, “prizanesite mi! Spomnite se, da smo skupno šli če-z marsikaj.”
“In radi tega zaslužiš smrt” mu je jeden odgovoril. “Našo kr; si prodal policiji in zato umri!”
Nato so zadrgnili vozal na vratu žrtve, vlekli ga k steni, kjer je bil velik kavelj in ga na istega o-besli. Na prošnjo jednega prisotnih delavcev so mu dali kratek o1: lok, da pove in sporoči, ako ima kake važnosti in — konec je bit storjen.
V času obešenja je stal Rutben-be-rg zunaj na balkonu. Tresoč je zašepetal:
“To je zasl-u-šiil, dasi je bil im,oj prijatelj . . . Moj bog kaka groza!”
Ko je Gapon izdihnil svojo -e-fijaltsko dušo, so prerezali vrv, da se je težko* telo zgrudilo na tla in -Ruthenberg je pristavil: “Ravno s temi škarjami sem odrezal njegove lasi (dolgo lasi ruskega duh-ovna) dne 22. januarja *** In danes- ***.
Delavci so se razšti, svet pa je kmalu zvedel kaj se je zgodilo. Policija, seveda, je razumela; v Gaponu ni videla nobene koristi več in tudi n,e v tem, -da kaznuje storilce in objavi dejstva.
Zavedno’ delavstvo Idrugih narodnosti ve soditi in sodbo zvrši-ti. samo slovenski Efij.alti, Gapo-ni in Bradakoviči pa letajo prosto ne da bi jih ljudstvo spoznalo ter jim pritisnilo nesramni pečat izdajalca na čelo, da bi sleherni videl — slovenskega Gapona.
V IMENU CARJA . . .
V ¡imenu krvavega batjuške je bilo 1. 1908 izvršenih — po ruski ■uradni statistiki — 2589 smrtnih obsodb. Tretja duma, reakcionarna do kosti, se ne bo mogla odtegniti vtisku- krvave številke in 'konservativni ljudje, stebri sedanje vlade, napoveduje obračun .z groznimi pokoljem. Stud nad brezprimerno in nezaslišano krvoločnostjo carjeve vlade jih je dovedel do tega, da -bodo predlagati odpravo smrtne kazni. Najzvestejši hlapci zapuščajo s krvjo oškropljenega caria: ostaja mu edini veren prijatelj in tovariš — rabelj.
Boj za svobodo, boj za ljudske pravice terja povs-od svoje žrtve, in ni ga naroda, ne dežele, ki ne bi imela svojih mučenikov za svobodo. Toda v taijih množicah, ki vso bili navdušeni idealisti morje-pi, nikjer drugod kot na Ruskem; ruski car je v tem oziru prekosil despote vsega sveta.
Časih so zagovorniki carjavi ¡hoteli ločiti osebo ¡carjevo od sistema in predstavljali so Miklavža II. kot duševnega slabiča, ki je plen svojih svetovalcev in informatorjev, pripovedovali so, da je popolnoma nepoučen in da so onu vsa grozodejstva njegovih pomagačev prikrita. Toda odkar je revolueijonar Bnreev začel objavljati “Dnevnik za carja”, je •dokazano, da je Miklavž II. duša vladajočega policijskega sistema, kamor prihajajo vsa poročila policijskih špij-onov in odkoder izhajajo vse direktive. Miklaž II. (je pred vsem svetom osebno odgovoren za težke zločine, ki jih proizvaja njegova vlada in zgodovina bode z gn-us-om- in sramoto obvila spomin tega kronanega •morilca.
Kdaj bode konec trpljenja ruskega naroda, kdaj se narod o-pvobodi carizma, ki mn pije srepo kri? Dolgo življenje okrvav-ljemu ruskemu absolutiziru pač ni usojeno: rabelj, najzvestejši carjev kompanjon, hkrati najboljši agitator proti nečloveške-¡mu sistemu.	“Rd. Prapor.”
Slovensko-angleška slovnica, slovensko angleški tolmač in ara-gleško-slovensiki slovar za $1.00 pri V. J. Kubelka, 538 W. 145th St., New York, N. Y.
M. KARA
19 i5 So HALSTED ST
med. 19 St. in 19 Pl.
Vam je na raznolago pokazati svojo najlolšo zalogo
imti in zimske otfe.
ODVETNIK	PATENTI.
BUBI STROVER
1009-140 Wash i * «to « St.	CHICAGO.
Tel, St)80 MAIN
Neuropin Žslodečni Grenčec
je znašel j. B. Scbener, v nemškem Jas-suiku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja m ga postavil na ameri-ški trg v letu 1900. Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeo je napravljen iz izbra-nik zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo z Iravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti »tega grenčeca.
J. B. SCHEUER CO.,
IZDELOVALEC
158 W, Kinzie St.,	Chicago, Illinois
GARANTIRAMO DA -----JE ----
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje iu vina se lahko pošiljajo na
Mohor MLADIČ!
GENERAL AGENT
158 W. Kinzie St.
Chicago, III.
Izdelujemo	p? meri iz čisto volnenih, domačih
Prodajamo
/WWWWV
ih in im- >
portiranih tkanin, gotove obleke za delavnik in praznik.
Imamo ve^'£° zal°S° trdih in mehkih klobubov.
V zalogi ^mamo vecl;l° bogat izbor obuče iu čevljev močnih za o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srnjo spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. *«g“ Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte si i kupite!
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI
JURIJ MAMEK.
| 581 S. Centre Ave.,	Chicago, 111.

Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
m
m
M. A. WEISSKOPF, M. D.
----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I. —3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR, WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
0
0
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Bine Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
i Pijte najboljše pivo
N»
n
I Pater Sshaenlioifen Brewing Go, g
n
¡3
M	PHONE: CANAL 9
CHICAGO UL.	M
rvi
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
weekly
Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomisehii List za slovenski narod v Ameriki.	_____
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
-------------in velja -----------------
tu, 'da v naše uredništvo pride.
In res. Prišla sta g. Krže in dotični član društva “Slavije” št. 1 v nedeljo dne 10. januarja po
12.	uri popoldan v naše uredništvo, tkjer se je g. Krže izrecno predstavil, da pride kot zasebnik. Kaj je mislil s tem reči., nam ni znano, vedli pa smo, da kot odposlanec glavnega odbora ne pri-haia.
ZA AMERIKO:
Za celo leto. za pol leta.. ZA EVROPO:
Za celo leto. za pol leta..
....$1.50
....$1.00
.kron 10 ,kron 5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST 20TH St.,	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivalliSča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
IV.	KONVENCIJA S. N. P. J. V ULiJii VEL AN BU, 0BI0.
V	“'Glas Svobodi” št. 43 srno dali našemu ogorčenju duška, ker zgodil se je pravi zločin na pošteno resnico, kar mi ne bi bili nikdar pričakovali. Glavni tajnik g. Krže se je iz zagotbe rešil s tem, ko je resnico' strmoglavil in njegova nakana se mu je posrečila, vsaj za sedaj, — da je delegate prav pošteno preslepil, ker mu je g. John Stonich pomožno na strani stal. Res fino! In to tem finejši od John Stonicha kot od Kržeta, kajti poslednjemu je šlo za obstanek med tem, ko prvemu edino za Judežev “groš”.
Za sedaj naj bo kakor je, obračun sledi.
Ko smo presenetil no poročilo o izdajalski lopovščini dobili, smo takoj na konvencijo brzojavno sporočili, da pošlemu od našega urednika zapriseženo potrdilo, ■da se je resnično tako godilo, kakor smo v 22. štev. “Glas Svobode” z dne '28. maja t. 1. pisali. Brzojavka se je na konvenciji prečitala, a če se je potem tudi zaprisežena izjava in dotična številka “Glas Svobode” nrečitala, nam ni znano in to zaradi tega ne, ker na konvenciji baje vlada tisti terorizem, kot je vladal na iz-vanredni konvenciji v Chicagi.
Da javnost pnevdari kje je resnica; podamo tukaj ponatis do-tične kritike, katero smo na konvencijo poslali in tozadevno izjavo :
“Zavertnik & Co. in Slovenska
Narodna Podporna Jednota.
Razne govorice že dalje časa krožijo po Chicagi o nekem pogajanju med g. Kržetom in Kondom zaradi naše kritike v “Glas Svobodi”, napram gospodarstvu v glavnem odboru S. N. P. J. Odkod je te 'blebetanje izviralo, nam ni znano, toliko pa vemo da mi nismo dali1 niti najmanjšega povoda k temu, ker smo vzlic vsemu izzivanju in natolcevanju molčali kakor nas je uredniška molčečnost in nošteno možastvo vezalo.
Se ve, sedaj, je stvar drugačna. Zadeva je v javnost prišla brez našera prizadevanja in tako smo tudi uredniške molčečnosti odvezani ter slobodno spregovorimo besedo v tej točki, da se stvar pojasni kakor je v resnici bila, in to temveč, ker krožijo govorance, katere dejstvi ne odgovarjajo in sé v mnogih točkah nasprotujejo. To nas je napotilo, da pridemo' z resnico na dan, da zveio člani in društva S. N. P. Jednote za kaj da se je šlo in se še' gre, in pa, -da priviligirami zdražbar Zavertnik z njegovo kliko vred, dobi po njegovi brezobni čelusti, kakor pošteno zasluži.
-Cela zadeva je sledeča:
V	začetku januarja meseca 1.1. prišel je neki član društva “Sla-vija” št. 1 'S. (N. P. Jednote k M.
V.	Kondu ter mu rekel, da naj gre z njim, ker želi g. Krže s Kondom goviriti. Konda je dotič-nemu odgovoril, da ne gre nikamor in ako ima g. Krže kaj z njim za govoriti, ve kje da je, ter naj pride na Kondov dom.
’.Sel je odišel, a čez dva ali tri 'dni zopet prišel in Konda s seboj spravil ter sta slu v neki salon na
18.	cesti, kjer se bi sestala z g. Kržetom. ‘Tja dospevši g. Kržeta ni bilo in Konda se je domu vrnil. Čez dva dni je g. Kržetov odposlanec v tretje prišel po Konda. toda Konda mu je odločno povedki, da nikamor ne gre ter je pristavil, da kar lista “Glas Svobode” tiče, nemore ničesar sam ukreniti, ker je tast Mayer so-družnik; svobodno pa je g. Krže-
Po običajnem sprejemnem pozdravu reče g. Krže: “Prihajam, da bi se sporazumeli ter da bi se prenehalo s kritiko v “Glas Svobodi”, n&pram Jednoti oziroma glavnemu odboru”. Na to je naš sotrudnik Mayer odločno zavrnil rekoč: “Gospod Krže! Zakaj pravite “napram. Jednoti?” Kedaj smo mi. pisali o Jed. da ji bi škodovali? Dokažite nam to! Zakaj pustite da Proletarčarji resnico zavijajo in pa še celo, ko Vi in Petrič sama v Proletarcu pišeta in to vedoma neresnico? Dokažite nam le eno najmanjšo stvar, da smo mi v naši kritiki neresnico pisali in takoj prekličemo vse.” Gospod Krže se je na tajbo spravil, češ, da on v Proletarca ne piše, kar mn je pa Mayer takoj izpodbil in nadaljeval sledeče: “Vi gospod Krže pravite da bi mi s kritiko prenehali, ali kaj, ko smo jo še le pričeli in jo bomo prekinili — ne zaključili — komaj konec februarja ali pa pričetkom marca. Gradiva imamo polno in vsako Vaše Glasilo nam daje snov za nadaljevanje kritike. Da prenehamo z našo kritiko je samo e-no sredstvo mogoče in sicer to: Da takoj v jednotno blagajno založite ves primankljaj, katerega ste Vi oziroma glavni odbCT zakrivili, potem da z Vašim nepravilnim terorizmom prenehate in konecno, da vse člane katere ste proti pravilom in brez vzroka sa-mooblastno izključili, zc-pet sprej mete in jim primerno zadoščenje daste. ’ ’
Gosp. Krže je na to odgovoril: “Ta drugo bi se vse storilo, samo denar povrniti; od kod pa vzeti!” Xa to Mayer: “Ja, se ve. to je težavno in to temveč, ker kakor ču-jemo je samo o Klobučarjevi aferi primankljaja okolo $700?” G. Krže: “Saj je tudi $900!” Maver: “Tudi to nam j'8 znano iz gotovega vira, in tudi nam :e znano, ]a niti natančno' ne veste, koliko je primankljaja.” G. Krže: “Se ve, da ne viemo!” Mayer: “Vidite gosp. Krže, da smo mi povsem dobro informirani! In recite: Ali ni naša kritika resnična?” Na to vprašanje je g. Krže odgovori! sVdeče, kriljate besede:	“Vaši
kritiki se ne more oporekati, ker je resnična in stvarna!”
Na to je Mayer nadaljeval: “Nam jie drago, ko resnico pri-poznavate, a vzlic temu ste hodili okolo odvetnikov in sodnikov, da bi nam usta zamašili! Kako se to strinja z eejstvom, ker edino ne-dostatke ožigosamo, kateri se v glavnem odboru godijo in vendar ste mislili nas k molčanju sodnim potom' prisiliti. Saj se vladarji, predsedniki kritizirajo, a Vas pa da se ne bi smelo?!” G. Kržetov odgovor je bil:	“Vi ne poznate
naših ljudi!”
Na to je M. V. Konda besedo povzel, ter rekel: “Stavite Vaše predloge in mnenje g. Krže, kako Vi mislite, da bi se neljuba stvar končala.” Gosp. Krže je sle-deče povedal: “Jaz sem prišel do prepričanja, da jednotino “Glasilo” ne odgovarja svojemu namenu in sicer ker ni sposobno za agitacijo. Moje mnenje jie tedaj, da bi se “Glasilo” prenehalo in da bi se za Jednotno Glasilo v prvi vrsti “Proletarec” in v drugi vrsti “Glas Svobode” proglasil”. Konda in Mayer sta h krati izjavila, da s tem ne bo nič! Na to je tudi dotični svedok in član društva “Slavije” pripomnil, karso bile edine besede med vsem* pogovorom rekoč: “S tem se člani ne bodo zadovolili. Da bi dva lista bila kot “Glasilo”, to ne gre”. “Dobro se pa tako naredi”, reče g. Krže “naj pa bo “Proletarec” Glasilo in “Glas Svobodi” se pa da letno 100 ali 200 dolarjev podpore ! ’ ’
Mayer je g. Kržeta- vprašal: “Kako bi pa ta izdatek — podporo — zaračunali1? Meni se to vidi nemogoče.” A g. Krže je odvrnil: “To je prav lahko. Da se v račun: za oglase 50 ali 100 dolarjev. in je v redu!” — O takih “o-glaskih” in kako se zaračunajo, bomo posebno po-zorno't posvetili oglasu v “Proletarcu” o petlet-
niči, kako bo zaračunjen. Sicer, o tem še spregovorimo.
Pri tem je g. Krže, tudi pripomnil, kako bi bilo, če bi se društva od S. N. P. Zveze k S. N. P. Jednoti priklopila, na kar je pa Konda odgovoril, da on nemore v imenu Zveze govoriti, kar,pa njegovo osebo zadene, tako: “Ne! Zveza se bo razvila brez vsakega terorizma v mogočno Jednoto ter društvam ni potreba se k nobeni drugi Jednoti priklepati.
Danes že vidimo, da je bil Konda dober prerok in da je pravo zadel.
S. N. P. Zveza se razširja tako-rekoč bliskoma med tem, ko je sedanji glavni odbor S. IN. P. J. zavozil v jarek iz katerega je edina pomoč rešitve da se ves glavni odbor prej ko slej pošle v “zasluženi” pokoj, gotovini članom pa da krepko brco! Po tem je u-panje da se to nekdanje prelepo drevo zopet ojači, da elani in drugi, kateri nameravajo člani postati, zopet prešnje zaupanje dobijo, v nasprotnem slučaju, bo se Joža Jeremija smejal na razvalinah — kakor se škodoželjne-žu------no ja. recimo: spodobi.
Po zgoraj navedenem brezuspešnem razgovoru, sta se g. Krže i o dotični član, poslovila in odšla na sejo društva “'Slavije”.
To je bilo vse do takrat. Preteklo je precej časa nakar se pojavi v našem uredništvu drugi “posredovalec” ter no vabi Konda naj pride k g. Stastnyu na Blue Island Ave., kjer se sestanejo z g. Kržetom, da se kako spo-razumljenje ali kompromis dose ■ že. Konda ni bil pri volji k sestanku iti, a ker Mayer je tud: “veliko čast” o’klonil, je vendar na Mayerjevo prigovarjanje Konda tja šel. Konda tja prišedši je našel razven g. Kržeta dva “ma-šetarja”. Kaj se je govorilo pisec tega ne ve, ker zraven ni bil, ve pa toliko, da se je šlo..za prenehanje kritiko in pa, da bi Konda privolil, da Proletarec jednotno g’asilo postane. Da Konda o tem ni hotel ničesar slišati, to bo vsaki razumel, kdor količkaj raz morje pozna in pa ve da je edini ■list “Glas .Svobode” kot- ustanovitelj 'S. N. P. Jednote. “Glas Svobode” je dolgo časa agitacijo brezplačno razširjal in še po tem, ki ss mu je nekaj plačavalo, ta-, ko d a niso bili niti tiskovni stroški pokriti. A sedaj pa, ko bi sc lahko listu kot jednotnem Glasilu primerno plačalo, ter si bi S. N. P. J. še zraven lepo svoto prihranila; ja sedaj pa naj bi re-volver-žurnal “Proletarec” tisto užival, kar je “Glas Svobode” priboril. Tega g. Krže, celi glavni odbor in Ježa Zahrhnik nikdar in nikoli ne bodo doživeli. To si naj možakarji zapomnijo!
Konda je zopet odšel in dogovorjeno je bilo, da se prihodnji petek zopet sestanejo, toda Konda je g. Kržetu takoj z dopisnico naznanil, da njega, Kondo, na sestanek ne bode. In tako je ostalo-. S pogajanjem ni bilo nič, s kompromisom nič in tudi nič ne bode, dokler v li^ših prsih srce bije za resnico in pravico. Da bi se mi našim načelom kedaj izneverili, o tem niti misliti ni. In naj še toliko šušmarji lažejo in obrekujejo, mi bomo šli po naši začrtani poti naprej in naprej do naše zmage.
Srce nas čestokrat boli, ko smo prisiljeni, da moramo dragi čas in v listu lepi prostor tratiti, da odgovarjamo najostudnejšim lopovščinam, koje so izrodek zlobnežev ki niso vredni da bi jih pošten človek v misel vzel.
In taki ljudje hočejo nekaj govoriti o tožbi napram Konda — Mayer — Skubicu!? Večje buda-losti ni pod milim solncem, kot je ta. Jezikovni učenjak s petimi “šprahaini” podkovani, bivši Panamski' inženir in botanik živega srebra Joža Zavertnik, le ta bi nas neposredno poslal v Joliet M? Kaj pa da! Toda, kako še pravi Bošnjak? On pravi: “Vražje la-zice kašljaju a nimaju nista bljuvati.” Duševni revež! On hoče navodila in svete dajati, kako se mora napram nam postopati, a sam pa noče nastopiti. Zakaj ne gre k Rev. Sbjarju, morebiti mu nasvetuje kakšnega, da mu po slepariji zopet “poroštvo” pod-rtiše, kakor je svoječasno nalagal Ceputder-Kosmača, da sta le ta podpisala poroštvo za $300. ne vedoča da je za lažnjivega Za-hrbtnika.
Kakor bo še znano cenjenim či-
tatelj-em, zaklel se je bil svoječasno “pošten jakovič” Zavertnik, da mora S. N. P. J. razbiti. Ko se je šlo na njegovo prizadevanje napram takratnim gl. uradnikom Johb Stonich, Konda in
K.obučar, zaradi neke provizije od društvenih znakov, letal je Zahrbtnik od Poncija da Pilata, da bi mu kdo poroštvo podpisal. Bil je pri g. izdajalcu rodne zemlje Hermanu; a tega “band.” ni vreden piškavega oreha; letel in zatekel se je nato kot pristni “o-brsoci” k g. Rev. 'Sojarju. Ta gospod mu ni dal poroštva ker ni ti “cvajerja” ni vreden, pač p-a mu je dal svoj novopečeni in brato-ljubni po pravem krščanstvu dišeči blagoslov in pa pismeno priporočilo do nekoga farana. Tega ni bilo domu in zvišeno delo oziroma pota “ohersocija” so bila zabadavo. Zvita buča zmislil se je nekaj druzega in poslal je bil Cepudra k Kosmaču, da naj mu “band” za $300 podpiše ker bo jednotne račune pregledaval pa potrebuje v to svrho poroštvo. Toraj' on, Cepuder, in ne Zahrb-nik. Kosmač v dobri veri da Ce-puder za-se “band” potrebuje, ga je podpisal. Lažnivi Zavertnik je poroštvo imel, da je napram omenjenim' uradnikom sod-r.im potom nastopil in si sodno priznani dolgi nos priboril; o čemur pa molči kot polito ščene.
Kosmač je čez več časa dobil odCepudra dopisnico da naj gre na sodnijo da “band” odtegne. Na dopisnici je Cepuder priznal, da poroštvo ni bilo za njega marveč za izdajalca Zavertnika. —
Tedaj tako si zna Zavertnik poroštva, pridobiti in s svojo iz-vanredno znanostjo dolge nosove izposlovati. Tako se godi ljudem, kateri znajo kar po pet jezikov govoriti.”
IZJAVA
katero smo dne 20. t. m. ob jed-nem z “Glas Svobode” št. 32 z dne 28. maja 1009, tikajoč sc gorenje zadeve, na konvencijo S. N. P. J. odposlali, se siasi-t Chicago, 111. Oktrobra.20. 1909.
Izjava.
Jaz podpisani Ludvig Mayer, urednik “Glas Svobode 1516 W. 20.,St. Chicago, 111. pričam in izjavljam, da je poročilo o gosp. Fran Keržetu, tajniku S. N. P. J. glede pogajanja z g. M. V. Konda, oziroma “Glas Svobode”, katero je priobčeno v “Glas Svobode” z dne 28. maja 1909 št. 22. letnik VTII. na četrti strani pod naslovom “Zavertnik and C-o. in S. N. P. Jednota” popolnoma resnično, ter da se je ravno tako zgodilo kot jie tam; zapisano m sporočeno.
Ludvig Mayer 1. r.
State of Illinois Countv of Cook
Subscribed and: sworn to before me by Ludwig Mayer to the a-bove as true statement this 20tli day of October 1909.
(Signed)	John L. Novak
(Seal)	Notary Public.
To je resnica, na kateri se ne da niti pičica predrugačiti, ter nam je le še to dostaviti, da omenjeni svedok in elan društva “Slavije” ni bil nihče drugi kot Johln Stonich, kateri je na konvenciji v Clevelandu, O. Kržetu na ljubo “nebeško hčerko” to je resnico na glavo postavil.
Mogoče so eni delegati, to pov-darjamo da eni, za sedaj zmage pijani, toda kar utegne še priti, jih bo streznilo in moraličen maček bo toliko silnejši.
Toliko za danes.
Slabo gospodarstvo.
Gospodinja, ki .kupuje najce-nejšle .meso, s tem malukedaj kaj prihrani in je naval! no le pri zgubi. Še slabše gospodarstvo pa j*:, ako se kupuje cena 'zdravila. Dobra hrana da dobro kri, slaba hrana pa slabo kri. Dobra zdravila ■zdravijo, slaba zdravila pa ali ne pomagajo ali: pa še večjo škodo povzroče. Mi vam želimo svetovati, da se zanesete v vseh boleznih želodca ali drobja na Trirner-jevo ameriško zdravilno grenko vino1. Isto stori da vsi prebavni organi zdravo delujejo in ž njimi celo telo. Rabite isto, ,ko hitro oparite, da imate slab tek, ali če se .počutite trudnega, Vdelanega, 'duševno 'pobitega in če se hrana z vami ne strinja.
Na prodaj v lekarnah, dobrih "ostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner. 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA, da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti.
ŽE VEČ KOT IO LETNO UREDOVANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj na
SLOVENSKEM ZDRAVISCU
------------V NEW YORKU------------
__	Vam ]e dosti jasen dokaz, da je naš slavni svetovnoznani
Dr. J. E. Tnompson.
Dr. J. E. THOMPSON*
najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobro poznana in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih bolezni, zato Vam ne bode nikdar žal ako se takoj njemu poverite v zdravljenje, ker le tako zamogli bodete v kratkem svoje zaželjeno zdravje nazaj dobiti.
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katera bi ne bila Dr. J. E. THOMPSONU popolnoma dobio ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem času popolnoma ozdraviti. — Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo GARANTIRATI da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni in teško ozdravljivi moški ali ženski spolni bolezni. On je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda; niemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu,akopram je bolnik od njega še tako oddaljen.
Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper; čanker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; poluciio, ali gubitek moškega životnega soka: revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes. ledic pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, kat are in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih: neredno ?nesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti; srbečino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t. d.
Zdravljenje vseh spolnih boleznij ostane strogo tajno.
Zatoraj rojaki:	Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki niso
mogli, ali ne morejo ozdraviti. Bolehate-ii od naj 3i bode katere koli bolezni, ter Vam je zdravniška pomoč neobhodno potrebna, in ako želite da bodete v kratkem in popolnoma ozdravili, poverite samo izkušenemu, vestnemu zdravniku svojo bolezezen v zdravljenje, radi tega natanko in brez sramu opišite svoje bolezen v materinem jeziku, ter v pismu natanko naznanite kako je bolezen nastopila, koliko časa traja in se razvijala, ter pisma naslavja jte edino le na:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
Dr. J.E. THOMPSON, 342 W. 27. St. New York
Uradne ure so: Ob delavnikih od 1 do 5 ure pop. V nedeljo in prazd. od 11 ure do S popoludan
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
lil3 So, Centre Ave,, Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrebščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno!
Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli!
Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave.
TELEFON Canal 842
Missouri!
Missouri! t
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od J. Boyden ali Star Ranch, del posestva to je kos ležeč v Ripley okraju, Mo , in obsegajoč 3800 najlepše ravnine in najboljega sveta. Ta zemljišče sedaj vržem na trg med ameriške Slovence in sicer s takimi ugodnimi pogoji, da si lahko vsak omisli lastno ognišče
PRIHODNJI BANAT AMERIKE!
Cena akru $15.00. Pogoji: $6.00 na aker takoj, ostanek pa keuar hočeš s 6 proč. obrestmi. - Kdor se noče baviti s lesom, ga jaz vzamem v nakup in tedaj plača samo $10.00 aker in sicer $2.00 takoj, $8.00 pa na izplačila. - Kedor meni les prepusti, dobi ves rezan les za gradbo poslopij zastonj. Nikdo ne more kupiti več ket 40 a k rov iz vžemši če je velika družina, tedaj lahko kupi 80 akrov. - Špekulantom se ne proda niti čevlja zemlje. - Tekem 10 let bo svet vreden po $100 aker. - ^ To zemljišče leži približno 1 do 6 milj od slovenske naselbine m ob železnici. - Vse posestne in lastninske pravice dobite takoj. Pišite po natančne informacije	j
F. GRAM, Naylor, Mo.	\
naselniški zastopnik za državo Missouri <
Opazka. Nekoj malega se tudi še lahko kupi med slovensko naselbino \
*9mn>ntn|
^Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se Vam list redno pošiljal
Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo | t. j. “Glas Svobode!” ^----------
Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza
---------v
Chicago, ((
L:
MT
u/ m \u vu T '*<
M». I ¿o
-r. a-

Illinois.
Vstanovljena dne 1, septembra 1908.
Glavni Odbor:
ANTON ML ADIČ, predsed. ¡2348 Blue Island Av. Chicago MATH. G A IS H E K, podpredsednik; špri^hewh,inr;
JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. Chicago M. V. KONDA, zapisnikar, 1518 W. 20th St., Chicago IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
Nadzorniki:
JOSIP BENKO (predsed.), 11212 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠČAJ box. 27 r, Grand Works, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
Porotniki:
JAKOB ZAJC, (predsednik) bx. 44, Winterquarters, Ut. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St, Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481 Claridge, Pa.
Pomožni Odbor.
A. H. SKUBIC, 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
Vrhovni Zdravnik:
Dr. B. J. DVORSKY, 55 Fisk St, Chicago, 111.
Vsa pisma n vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošilja i na tajnika Jos. Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago. III. Denarne , ošiljaive pa na Ivan Kalan, 341— 6th St., Milwaukee, Wis.
Uradno ¿tajilo je “GLAS JVOBODfi''
Iz glavnega urada S. S. P. Z.
Sprejeta nova društva.
Društvo št. 34 v Oregon City, Ore., sprejeto v S. S. P. Z. 21. olot. ISO'S. Imena društvenikov so: Peter Kurnik, cer. št. 789; Josip Zorman, 790; Ivan Kurnik, 791; Ivan Narobe, 192; Franc Sajovic, 193; Anton Mustek, 974; Ivan Meden, 795; Ambrož Zrimšek, 796; Franc Golob, 797; G. Ilerbst, 798; Josip Stenberger, 799. — Društvo šteje 111 udov.
Društvo št. 35 Crawfc-rd, Kans., sprejeto 23. okt. 1909.: Alojz Korošec, 800; Anton Sellak, 801; Ivan Žagar, 802; G. Forstner, 808; Anton Šraj, 804; Luka Marinčič, 80S’; Blaž Podpečan, 806; Matija .Košmerl, 807; Josip KI ime k 808; Karol Banca, 809; Franc Cepin, 810; Frane Mave, 811; Valentin Stenovic, 812; Anton Kau-šek, 813; Andrej Bozovičar, 814; Ivan Krenkar, 815; Josip Kolarič, 816; Ignac Resnik, 817; Anton- Perne, 818. — Društvo šteje 19 udov.
Društvo št. 36 v Springfield, 111., sprejeto in vknjiženo bode z l.jNov. 1909: Ignac Sternberger, 819; Alojz Pekol, 820; Franc Dergan. 821; Josip Grobelnik, 823; Ivan Vild, 723; -Josip Napotnik, 824; RucJolf Golavšek. 805; Frane Kmet, 826; Karol Kajtna, 837; Silvester Repovc, 828j Martin PTol, 829. — Društvo šteje 11 udov.
Društvo št. 37 v Blackburn, Pa., sprejeto 23. okt. 1909.: Ivan Umek, 830; Martin Škoda, 831; Ivan Grošelj, 832; Ivan Drab, 833; Alojz Napotnik, 834; Ivan Ferjan, 835; N. Schittelkopf, 836; Josip Terle. 837; Martin Marvič, 838; Alojz;. Rožič, 839; Andrej Cerar, 840; Ivan Srebrnnak, 841. -— Društvo šteje 12 udov.
Pristopili.
K društvu št. 2 v Claridge, Pa.:	Valentin Šešek, 842; Ivan
Martinčič, 843 ; Mihael Paulin, 844.
K društvu št- '5 v Darragh, Pa.: Mihael Selcar, 845: Jernej Valentinčič, 846.
K društvu št. 7 Arona, Pat: A. Svetič, 847; Ivan Flere. 848; Jernej Savšek, 849.
K društvu št. '8 v McGuire, Colo.: Jakob Vičič, 850.
K društvu št. 20 v Cleveland, O.: Frane Česen._851.
K društvu št. 28 y Madison, 111.: Josip Petranovič, 852; Josip Majnarič, 853.
K društvu št. 30 v Bishop, Pa.: Ivan Perko, 854; Ivan Žabkar 855; Vinko Hafner, 856.	' -c imm
»Ul ill M’! 11	Jos. Ivanšek, gl. tajnik.
DRUŠTVENI URADNIKI:
Št. 1 v Chicago, 111. : L. Skubic, preds., 2727 S. 42nd Ct. ; Ivan Mladic, tajnik, 2236 Wood Street, F. Kulovec, blagajnik, 237 Grand ave. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 2 v Claridge, Pa. : I. Mlakar preds., Box 68; I. Batič tajnik, Box 487 ; L. Sturm blag., Box 434.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 3 v Depue, 111. : F. Grošelj preds.; Andrej Zoreič taj., Box 105 ; A. Kuhar blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 4 v Black Diamond, Wash.: I. Kramer preds., Box 180; M. Kramer taj., Box 203; I. Strnad, blag. — Seja 1- nedeljo v mesecu.
Št. 5 v Darragh, Pa. : Fr. Plazo-ta preds., Box 23 v Madison, Pa.; Ivan Renk, taj., Box 57 ; I. Hauptman blag., Box 140. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6 v Winterquarters, Utah : Jacob Zajec preds., Box 44; M. Krstnik taj., Box 44; I. Mlakar, blag. —£ Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 7 v Arona, Pa. : Alojs Sahar-ne preds., Box 156 Darragh, Pa. ; Mihael Rajer taj., Box 117; Andrej Štih blag., Box 81. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 8 v McGuire, Colo. : V Zupančič preds., Walsenburg Gordon Mine; L. Kocin taj, Box 53, McGuire, Colo.; Jakob Hribar, blagajnik B;ox 7‘2 McGuire, Colo.
—	Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 9 v Leadville, Colo. : M. Mesojedec preds., A. V. S. Co. ; A. Mehle, taj., 517 W. 2. St.; J. La-,
nich, blag. Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10 v Moon Run. Ra.: Karl Telban pred., Box 132; Jak Ma-hovne, taj., Box 1; I. Susman, blagajnik, Box 137. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 12 v Cumberland. Wyo.: Ivan Jamšek preds., Josip Kesh-man taj., Box 108; Franc Krek blag., Box 108. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 13 v Witt, 111.: Anton Ulčar preds., Ivan Repolusky taj.. Box 317; Ivan Kaplja blagajnik. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
St. 14 v Yale, Kans.: Anton Rupar, preds., Box 65; Frane Cvetkovič taj., Box 65; F. Kavčič, blagajnik, Box 65. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 15 v Granville. 111.: Jakob Cesar preds., Box 168; Peter Tomšič tajnik, Box 14; Ivan Papeš blagajnik, Box 171. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 15 v Clinton. Ind.: Vincenc Vrhovnik, preds. Viktor Zupančič taj., Box 17; Rudolf Cesar blag., 'Box 412. — Seja 1. ponde-lek v mesecu.
Št. 17 v Aurora, Minn.: Ivan Rožanc preds.. Box 148; Ivan Vidic taj.. Box 215; Josip Grm blag., Box 268. Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 18 v Girard, Ohio: Andrej Vidergar, preds. Box 403; Eugen Mikuš taj., Box 11; Ivan Leskovec blag., Box 428. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 19 v So. Chinasro. 111.: Jakob Tisol preds., 347 Fulton ave., PulI-
iaan, 111.; Jos. Benko taj., 112222 j Fulton ave., Pullman, 111.; Franc' Levstik blag. — Seja zadnjo ne-j deljo .v mesecu, 9510 Ewing Ave. j
Št. 20 v Cleveland, Ohio: Ru-i d-olf Perdan preds. 1114 E. 63. st. N. E., J. Urbas taj., 1148 E. 63. St. Ni. E.; Val. Kandoni blag., 63C5 Glas ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 21 v Naylor, Mo.: F rane Levar preds., Frane Gram taj., Franc Masel blag., — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22 v Indianapolis, Ind.: Josip Pušnar, preds., 725 N. War-man ave.; Ludvik Ipavec taj., 718 N. Warman ave.; Mihael Stonieb blag., 718 N. Warman ave. — Sejali. nedeljo v mesecu.
Št. 23 v Lemont Furnace, Pa.: Peter Menart preds.. Box 23 ; Ivan Gregorčič taj., Box 51; Urban Rupar.blag., Box 88. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 24.v Milwaukee, Wise.: A. Bergant preds., 257 — 1st Ave.; Ferd. Glojek taj., 477 Virginia st.; Franc Matjaš blag., 195 Reed st. —^Seja prvi petek v mesecu.
Št. 25 v Reading, Pa.:	Peter
Hočevar preds.,143 N. River St.; Frane Košmerl taj., 428 Tulpehor-ken St.; Anton Košmerl blag., 901 Schukle ave., Box 18. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26 v Collinwood. O.: Ivan Potočar preds., 5624 Elsinor st.; Ivan Aljančič taj.. 6321 Arcade st. Alojz Škof blag.. 5806 Elsinor st.
—	Seja 2. sredo v mesecu.
Št. 27 v Forest City, Pa.: Jakob Trček preds.. Box 406; Franc Leben taj., Box 419; Ivan Šume, blag.. Box 233. —Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 28 v Madison. 111.: Anton Pleše preds.. Box 14; Anton Maj-norič tajnik, Box ? — Seja 1. nedeljo v mesecu.
'St. 29 v Taylor, Wash.: Mihael Skerlbinc preds., Box 7; Rudolf Gradisnick taj., Box 15; Jernej SLeribino blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 30 v Bishop, Pa.: Ivan Murgelj preds., Paul Osebek taj., Box 14; Andrej Renko blag. Box 13.
—	Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 31 v Farmington, W. Va.: Josip Jurakih ipreds., Box 21; Fr. Leustick taj., Box 2; Ivan Koren blag., Box 14. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 32 v Weno.na, 111.:	Josip
Kraker, preds., Ivan Deželak taj.. Box 68; Franc Ambroš, blag. — Seja 2 nedeljo v mesecu.
Št. 34 v Oregon City, Ore.: Peter Kurnik, preds. Box 155; Ivan Kurnik taj., Box 155; Franc Sa-j-ovie, blaa.. 423 Main St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 36 v Crawford, Kans.: A-lojz Korošec, preds.. P. O. Girard R. R. N. 4; Ivan Žager, taj., R. R. N. 4. P. O. Girard Box 89. Crawford, Kans; Anton Šraj. blag. P. O. Franklin, Box 3 Craw ford. Kans. Seja 2 nedeljo v mesecu.
Št. 36 v Springfield, 111.: Math Gaishek, preds., 1420 S. 12th St. Alojz Pekol, taj; Josip Grobelnik. blag. — 'Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 37 v Blackburn, Pa.: Ivan Umek, pneds., Martin Škoda, taj. Box 82; Ivan Grošelj, blag. Box 277. Seja 3. nedeljo v mesecu.
POJASNILO.
Ker par društev S. S. P. Z. še vedno po starem a se s men t plačujejo to je po 75c. na mesec, tora j se jim opetovano pojasni, da redni m-esiečni asesment je $1.00 od elana in to že od 1. avgusta t. 1. naprej. Uradnike dotičnih društev se opozarja, da to stvar vre dijo in poravnajo.
Zveza plačuje $500 usmrtninc in po $1.15 na dan bolniške pod pore, toraj mora tudi gledati, da društva plačujejo toliki asesment kakor so se zavezala po svojih delegatih na prvem zborovanju plačati.
Pravila predpisujejo strogo natančnost pri vsem uradovanju, kakor tudi vplačevanju in izpla Sevanju. Ravnajte se po tem!
V danes 'priobčenem imeniku se razvidi, da nekatera društva š'e niso naznanila imena uradnikov, njih naslova in tudi ne dne va in prostora seje. Dotična društva se poživljajo, da to takoj naznanijo stavnemu tajniku, da bo prihodnjič stvar uredil. Dopisa-vanje med’ glavnimi uradom S. S. P. Z. in društvenimi uradniki je mnogokrat potrebno in zatoraj
mora imeti glavni urad naslove društvenih uradnikov. Ne pozabite tega!
Tiskovine: Mesečna poročila ju oporoke odpošljemo na vsa društva dne 29. t. m. Tozadevne brate uradnike se opozarja, da natančno izpolnejo dotična mesečna poročija ter ista v teku. 8 dni po ‘društveni seji odpošljejo in sicer: eno poročilo na glavnega tajnika in eno -pa na glavnega blagajnika z denarjem vred. 0-riginal si pa društvo pridrži ter ga hrani v svojem arhivu.
Društveni uradniki naj posebno pazijo pri izdelovanju oporok. Vsak brat-član naj napravi oporoko ; zapiše na isto krstno ime, priimek certif. številko, nadalje ime in priimek dedičev, njih se-iajne stanovanje, svoto itd.
Izdelane in pregledane oporoke vseh! članov se .naj potem ob enem odpojejo na glavnega tajnika in ne pa posamezno. Da se stvar kar najhitreje reši in zgo-tovi je priporočljivo, da društveni tajniki razpišejo dan seje ter članom društvenikom naznanijo, da se gotovo vdeleže seje, pri kateri bo vsak član napravil svojo oporoko.
Pri dotični seji. h kateri bo prav gotovo prišel vsak Član in ki bo polnoštevilno obiskana bi bilo dobro, da se kaj ukrene za pomnoženje društva oziroma članov. 'Vsak: elan se na; zaveže za dobrobit Zveze in drviva do prihodnje seje pridobiti i nvega člana. Če vsak član spo' : svojo obljubo bo se število L a nov dvakratno pomnožilo.
Pomislite! Je-li kaki Jednota ali Zveza, ki bi za takov mal znesek tolike podpore plačevala kot ravno naša vrla Zveza? Je ni! In zato naša S. S. P. Zveza tako vrlo napreduje. Ob času konvencije smo imeli- komaj 550 članov, danes po preteku 80 dni šteje Zveza 856 (osemsto šest in petdeset) elanov-, a poleg tega števila so pa še dva nova društva, ki čakata priglasitve oziroma odobritve vrhovnega zdravnika. To dovolj jasno kaže, da napredujemo.
Cenjenim društvam se tudi naznanja, da pravil ni mogoče tiskati p redno dobimo Čarter, vse-kako pa bodo ista gotova prihodnji mesec. Glede certifikatov — polic — pa se v toliko da na znanje, da bo glavni urad storil vse potrebno, da se iste razpošljejo na razna društva, ko hitro društva odpošljejo oporoke na glavnega tajnika.
Glavni odbor S. S. P. Zveze ob-držujie vsak zadnji četrtek v mesecu svojo redno sejo. Društva ki imajo vprašanja do odbora, a-ii važne stvari za odbor, da ista reši, naj tozadevno korespondenco od!pošlejo Zveznemu tajniku pravočasno, da se stvar hitro reši.
Z bratskim pozdravom
Jos. Ivanšek, gl. tajnik.
Ravno kar je izšla jako zanimiva knjiga o ljubljanskih septem-berskih dogodkih izza leta 1908 pod naslovom:
Krvava noč
atu
Zgodovinska narodna drama v štirih dejanjih s petjem.
V tej knjigi je tudi izvirna povest iz- življenja ameriških Slovencev :
NAJDENO SRCE
Cela knjiga obsega 168 strani s ! karikaturami (slikami).
Najlepše in pripravnejše darilo j za svojce v starem kraju, katere j zanima amer. slov. življenje.
Cena broširanemu izvodu je 40e. ! Elegantno vezanemu "	” 75c.
Naroči se pri:
JACOB HOČEVAR,
1142 E. 72. Str. N. E. Cleveland.
Slovensko Narodno Samostojno 1 Društvo
V RAVENSDALE, WASH.
X? Sta no vl jeno
25. aprila 1908 in inkorporirano • dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ratensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERIVIENC,
Box 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Markuš v prvem nadstropju
-s svoSOa
t
1518 West 20th St. Chicago, III.
'Čl
OBVESTILO!
Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tisk ovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravila in preVode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

PARNIKI PLUJE IO 17. NEW YORKA:
Laura..........3. nov. 1909
M. Washington .. 10. nov. 1909
Alice............24. nov. 1909
Oceania...........I. dec. 1909
“Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca’’ in “Sofie Hohenberg” »ta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so: ¡¡W Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuie sev SLOVENSKEM JEZIKU
DOPIS.
McGuine, Colo. 5. okt. 1909.
Tem potom se naznanja, da je bil pri seji ¡S. S. P. dr. št. 8, dne
3.	oktobra zvoljen sledeči društveni odbor: V. Zupančič, predsednik; Jo«. Job, podpredsednik,
L.	Kocin, tajnik; J. Milar, zapisnikar; Jakob Hribar, blagajnik; Lovrenc Pegon in J. Freilieh nadzornika.
'Vsa pisma se naj naslove na L. Kocin, Box 53, McGuire, Colo. Rojake živeče v McGuire, Colo. in okolici pa vabimo, da se nam pridružijo ter postanejo člani naše vrlo napredujoče S. S. P. Zveze.	Anton Lah.
Nesreča na železnici. Blizu Re-venata v Italiji je po’'n oseben vlajk priletel s tako silo v drug vlak, da je bilo vse razbito. Iz razvalin. s>o -potegnili 20 mrtvecev, .najbrž jih bo pa še več.
Angleščina brez učitelja, .
po navodilu:
SlorasKo-anglešKe slovnice, SlovensKo-anglešlieia tolmača in AnglešMovenslieia slovarja,
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y.
PIŠITE PO CENIK KNJIG!
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
«LAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........30.000 HP La Lorraine........22.000 HP
La Savoie..........22.000 HP La Touraine........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano ra ] «mikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
- Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
t

ZALOGA POHIŠTVA.
417-419-421-423 W. 18th St.,
''▼▼▼VVTTNT
l t t t t
________ ►
JOS. KRAL t
it| Sl 8SIIEIE SOHA? KSsaraSltS
svojemu namenu, in ki navadno prodaja, za. $4.00 in viže. Ta. ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. Kral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve psi prišli smo do prepričanja, dsi ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jainčene in jih z veseljem zamenjamo v vsslkem event, slučaju. Še celo brivci ne, morejo ra,či sodbe o britvi dokler je ne pošknšnjo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada Delo jamčeno. Zn naročnine izvan Chicago pošljite ¿e 5c posebej za poštnino.
Tel. Canal 728
Ustanovljeno leta 1875.
Chicago, 111.
, IZ AASE VASI.
Črtica. — S.
Pri starem! Petru, ki je bil nekak gostilničar v naši vasi, se je pLesalo in razsajalo skoro slednjo nedeljo v pred pustu.
Takoj po večernici, ko tse je bilo nabralo zadosti fantov in deklet v nizki, zaduhli sobi, je se-pj-el stari Peter tja za peč ter privlekel na dan staro, zaprašeno 'harmoniko, kateri je manjkalo skoro polovica glasov in ki je bila gotovo starejša ko on. Sam ni vedel povedati nič 'gotovega, kdo jo je bil kupil in kako je prišla v •njegovo >hišo. Le to je vedel, da jo je rabil še njegov oče in zato se jo poprijel tudi on tega obrta — in to je bilo tudi vse.
Plesalo 'se je in razsajalo navadno pozno v noč. Tupatam je prišlo tudi do kake rabuke vsled tega, da je kdo izmel plesalcev zadel s komolcem po nerodnosti ob svojega soseda, ali pa da je kdo preveč udaril z nogo ob tla; navadno je šel dotičnik z razbito glavo domov.
Pri taki priliki si je znal stari Peter pomagati. 'Stisnil ie svoj meh navadno za peč, sam pa je izginil v stranski sobi, češ, le ru-vajte se, jaz ne vidim- nič. Kakor hitro pa se je bil vihar polegel, je zonet zahreščala Petrova harmonika in plesalo in rajalo se je dalje v starem tiru. In to se je ponavljalo časih po desetkrat v eni noči.	I
Zadnjo- predpustno nedeljo se je plesalo zopet pri starem Petru. Majhna, z gostim tobakovim dimom napolnjena sobica je bila nabito polna vaških fantov in deklet. Govorilo, plesalo in vpilo je vse vprek, da se mnogokrat govorica niti razumela ni.
Tupatam je prenehal stari Peter s svojo harmoniko in plesalci sp obstali. Vse je žarelo iz njih in mokro so se jim svetile oči. Dekleta, vsa razgreta, so se naslanjala ob stene, hihitale in se sramežljivo dotikale vina, ki so jim ga ponujali fantje.
Nihče ni bil več čisto trezen Po mizah je bilo vse polno razlite pijače in .po tleh so stale cele luže od vina.
Vse je -bilo dobre volje, vse veselo! Obrazi so žareli in vse polno je bilo krika in krohota. Stari Peter je vlekel svoj meh, da je kar škripalo, fantje in dekleta pa so plesali in tolkli s škornji oh tla, da so trske frčale na vse strani.
In vriskalo in pelo in plesalo se je dolgo v n.oč, da se je razlegal trušč daleč tja v tiho, mirno noč.
Najbolj navdušen je bil tisti večer Kovačev Janez, velik hrust, skoro za glavo večji od drugih. Pleisal je največ z Jurievo Miciko ki je bila — kakor se je sploh govori« — najlepša v vasi. Vrtel jo je in potrkaval s peto ob tla, da se je vse kadilo.
“He, Peter, ali spiš? Vina na mizo!” je vpil Janez moško, držeč prazen “Štefan” v roki. Tresk, tresk! In razletel se je na tisoč ko'scev.
“Saj se poznamo! Kaj, mi imamo korajžo! Koga ,pa se bojimo, kaj?! Kaj nam pa morejo?! — Juh! Juh! ”
Bal se ni nikogar. Kdo bi se ga bil tudi lotil tega hrusta. Bil ji visoke, krepke postave. Ob nedeljah je nosil lepe “meksikajnar-je” in jerhaste hlače, a na glavi mu je tičal zelen klobuk z belini perjem, ki mu je nrSstojal zelo dobro. Po maši se je ustavljal navadno pred cerkvijo in marsikatero dekle je vrglo poželjivo svoje oči na zalega fanta. Znal jim je pa tudi kaj dobro pihati na diišo!
iNjegovi tovariši ga ravno vsled tega niso mogli trpeti mied seboj i.n so iskali povsod prilike ga dobiti v roke na samem, da mu nekoliko zrahljajo korih
Čukov Tone je bil nekdaj edin prijatelj Janeza, a 'le zaradi Micike sta prišla navskriž. Oba bi jo rada imela, a služiti dvema gospodarjema je nemogoče. No, ženske pa imajo tudi svoje slabosti. Mi-cika je bila lepa in zanjo ni bil vsakdo. Vedelo se je sicer, da se s Tonetom rada vidita in sosedov Jnrče je neki večer celo pripovedoval. da ju je neki večer zasači’ za hišo, ko sta se ravno poljubila. , 'Ko pa je Kovačev Janez, prisedli od voiak-ov, začel srfedati za Miciko ter jo še celo parkrat ogo-
voril, je postala 'lenta vsa izpre-menjena in ise je ogibala Toneta, kolikor in kjer se je le mogla.
Ta je kirialo opazil to izpre-membo, saj ni bil slep. Sklenil je s pomočjo svojih tovarišev, katere je bil pridobil skoro vse na svojo stran, posvetiti Janeza, da bo pomnil, kdaj je zahajal v tuj zelnik.
Tisti večer je bil Tone posebno dobre volie in dajal ie z« vino, kdor .je le hotel niti. Plesal je veliko, da je pot lil kar curkoma raz njegovega čela. Večkrat se je ozrl tja k sosednji mizi, kjer sta sedela Mieika in Janez. Nekaj ga je speklo in videvši, kako se mu Mieika udaja boljinbolj, ga je navdajalo še večje sovraštvo do Janeza.
“Janez, domov moram!” je silila Mieika.
“E, kaj boš hodila domov. Saj si moja, kajne? Zdaj bova še parkrat plesala.” In objel jo je o-krog pasu in jo poljubil.
Ni se mu branila, še dobro se ji je zdelo in zasmejala se je na glas “Veš, Mieika. če dobim danes tistega Čukovga Toneta v roke, tedaj ga zdrobim na drobne kosce!”
“Ob, Janez, ne bodi no siten in pojdi lepo domov! — Glej, jutri bo vsa vas govorila.”
“Naj govori, če hoče; domov pa ne grem, dokler ne pretepem tega psa, kakor ajdovo slamo! — Ha, Peter, ali že zopet spiš?” Iu udaril je po mizi, da so kozarci odskočili in da je vino curkoma teklo po mizi.
Petrova harmonika pa je zopet zahreščala in zopet so se zazibali plesalci. Vedno bolj divje so se vrteli, vedno bolj tolkli s petami ob tla, vmes pa so culi hripavi vriski in smeh.
Dvakrat so se bili že poprijeli, a Janez je ostal še vedno miren, in hladen; čakal je ugodnejše prilike. Koneeno je prišlo vendar, kar je moralo priti.
Janez in Mieika sta se zavrtela divje in strastno, kakor bi bila slutila, da se bliža konec njuni ljubezni. Še enkrat sta šla naokoli, a v tern dobi Janez močan su-ner v rebra. Pekel ni ničesar, le z .zobmi je zaškripal in mignil Tonetu, naj gre vun.
Takoj nato je harmonika utihnila in v hipu je bil tepež. Dekleta so jokala, stari Peter in nekaj mož pa so pritekli iz sobe in mirili razburjene fante.
“Zunaj na vari se tepite, če vas je volja. Tu pa dajte mir! — Mir, pravim,” je vpil stari Peter.
. V tem hipu je pridrlo še par fantov iz sobe in kmalo na to se ie čirio na vasi grozno vpitje, preklinjanje. udarci in metež. Nekateri so bežali, drugi so zonet lomi-•!'i ograje ter s preklici nabijal; po hrbtih, da je kar pokalo.
Ko so čez kakšnih deset minut prinesli v gostilniško sobo Toneta z razbito glavo, je nastal v trenotku mir. Oni, ki so bili najbolj pijani, so se streznili hipoma in nekaj čudnega je pretreslo vse okoli stoječe.
“Jez, jez, kdo bi si mislil kaj
takega, da bo ta Kovačev, ki je videti tako miren, storil kaj takega,” je vzdihovala gostilničarka in. si vila roki.
Tone je ležal nezavesten, mirno, kakor bi spal in ni oči odprl niti za tr-enotek. Iz globoke rane na glavi je curljala kri in mu tekla p.o obrazu navzdol, pri tem pa silila v nsta, čez vrat, za srajco. Po obleki in rokah je bilo vse polna krvavih madežev, ki so 'se počasi strdevali. Voda, s katero so mu izmivali rano, mn je kaj dobro dela. kajti tupatam je odpira'1 časih skoro že vodene oči ter mrtvo ’-'ogledal okoli sebe.
“Eden naj gre hitro po zdravnika in po gospoda!” se oglasi nekdo izmed okoli stoječih.
Ali nihče <se ni ganil. Eden pogleda tega, ta zopet drugega in vsi stoje, kakor bi bili pribiti k tlom. Konečno se je vendar ojunačil eden izmed fantov in je hitel v bližnji trg po zdravnika m po gospoda.
Nekateri so še ostali pri ranjencu, a večina se j.e poizgubila vsaksebi in tudi stari Peter je stisnil svojo harmoniko za peč, tisti večer ni bilo več mogoče spraviti družbe v stari tir.
Tisto noč je grozno grmelo in treska1!« in dež je lil, kakor iz škafa. Sem od juga je vlekel močan, ostri veter, poln mokrote, da je človeka prepihal do kože; vmes pa se je culo grozno tulenje vaških ¡p-sov. Obupno in 'žalostno je bilo slišati to tulenje, ki se je mešalo z gromom in bliskom ter se je razlegalo po vsi vasi in daleč tja preko dolin in hribov . . .
Tupatam se je odprlo okno, glava je pomofela skozi, a nato takoj izginila . . . Strah jih je ...
Vso vas je objel nekak nemir in strah in groza jih je pogledati v temno noč.
Kaj je to? . . .
Na vasi pa so še vedno pri tulili — zategljivo, žalostno . . .
Proti jutru tistega dne je potrkal nekdo prav močno na okno Jurjeve Micike; a ko se na prvo trkanje ne- oglasi nihče, udari vdrugo močneje. Kmalo na to ie zaškripalo malo okence in na njem se pojavi glava Micike.
“Ali si ti, Janez? — Oh, zakaj nisi ubogal, ko sem te tako lepo prosila!” In zakrila 'si je obraz z rokami in ie ihtefa.
“Mieika, povej, ali sem ga močno?”
“Težko bo kaj iz njega, globoko rano ima naglavi in nič se ne zaveda; zjutraj pa pošljejo po orožnike, da te odpeljejo — ob, oh!”
Janez pomisli nekoliko, potem pa pravi:
“Ne — ne dobijo me živega, to prisegam ! Ti pa, draga Mieika, povej Tonetu, kakor hitro ozdravi, da mu odpuščam- vse ter da izročam njemu v last to, kar je bile meni najdražje na svetu. Srečna bodi žnjim, name pa pozabi! Njemu si bila namenjena, a je moral dati kri zate! — Zbogom!” Predno j-e mogla Mieika izgo-
voriti še kako besedo, je že izginil v temno noč . . .
Mieika ni več zaspala tisto noč. Zjutraj pa je morala slišati žalostno novico. Mati je prišla v njeno sobo ter ji povedala, da j? Čukov Tone umri ponoči, Kovačevega Janeza pa so našli obešenega na sosedovem vrtu.
Mieika je postala bleda ko vosek pri teh besedah- in vsa ise je tresla. Zdelo se ji je, kakor -bi se tla izpodimikala pod' nogami in kakor bi se ji zvalil v-elik, težak kamen na srce; sesti je morala.
V tem pa se je oglasil v vaškem zvoniku mrtvaški zvon m njegov glas je prišel tudi njej na uho . . .
Umrl je v Gor. Logatcu pekovski mojster in 'hišni posestnik Jakob Istenič. N. v. m. p.!
ACCIDENT INSURANCE COMPANY.
Nesreča nikoli ne praznuje.
Radi tega tudi Vi ne veste, kje Vas ista čaka. Za samo jeden dolar na leto se lahko zavarujete za slučaj ponesrečen ja:	Za izgubo
življenja $1.000, za izgubo obeh očes, obeh rok, obeh nog, ali jedke roke in jedne noge $1.000; za izgubo jed'ne roke ali j-edne noge $2.50, za izgubo1 jednega očesa $100.00. B-olni-čka podpora znaša $7.50 na teden. Sprejemajo se možki in ženske od 16 do 65 leta.
Pišite za pojasnila in če dopo-šljete v listu $1.00 se Vam takoj dopošlje zavarovalna polica za $1000. — Pisma naslavljajte na: ACCIDENT INSURANCE CO. 806 Trinity Ave.	Bronx,
New York, N. Y.
■BBnaBBBMM
Ne trpite za revmatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpetferjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. —Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavab. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, Hi.
Na vsaki steklenici je naša varnostna znamka “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York.
Ste že ponovili naročnino na ‘ ‘ Glas Svobode”? —
RbH M&A.	i
Dolgo življenje.
Naravno je, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in znanstveniki vseh dob so skušali iznajti takozvani življenski uvarek. Ker pa nam ni dano, da bi večno živili, pa lahko do gotove meje podaljšamo naše življenje. Vsi svetovni zdravniki se strinjajo v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je v onih delih našega telesa, skoz kutere^gre hrana- Ko hitro pa je kateri del tega ze'o važnega sistema bolan, že celo telo trpi. Ce nam pa je mogoče hitro ozdraviti ta bolni del, dobimo zopet naše zdravje in moo. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih organov in isto je dobro poznano
Triner jevo
Ameriško zdravilno Grenko Vino
Isto ni nobena skrivna medicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina in importiranih grenkih zelišč. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni popolnoma nič nevarno najnežnejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje naibi sem in tja pili kupico, da si obranijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo
-JOSEPH TBINER'3

REGISTERED
1333-1339 So- Ashland Ave.,
Chicago, 11!.
Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čntnice, čisti kri,
napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje.
Istega sme rabiti wak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drugin zdr'vilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 34ti' TisDe priporočil naiuplivnejšib oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku:
JOS. TRINER,
Citatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in domač izdelek.
PROSTOVOLJNA
ZAHVALA
BERITE RESNICO!
Nedelja 26 Sept. 1909.
Spoštovani gospod zdravniki
Vam pošiljam zahvalno pimo. Sporočam da sem vaša poslana zdravila porabil kakor ste mi jin predpisali. Obžalujem ker vam nisem toliko6ašaodpisal kake uspehe so imela zdravila, ker sem čakal nekoliko časa ker sem mislil da se mi bolazeu povrne, pa se mi ni povrnila, ali sedaj čutim popolno zdrave oči i. r se Vam iskreno zahvaljujem, iu priporočam vsem rojakomse kvam obrniti kateri trpi bolečine, ker sem prepričan da ste vi najboljši in najpoštenejši zdravnik
kateri zamore vsakemu pomagati in vam pošljem mojo sliko iu ostajam vam hvaležni rojak
FRENK SUŠIN
1802 Marble Ave. Cleveland Ohio.
Rojak’ !
Ako tora j boljnjete na katere j označenih ali sličnih bolezni, kakor; bolezni pljuč, prs, jeter, črev, želodca mehurja ali bolezni v grlu, nosu, glavi, ušesih, očeh, ali ako imate katar, kašelj, težko dihanje, bljuvanje krvi, mrzlico aii vročico, nepravilno prebavo, zlato žilo, reumatizeiu, tragn je po životu, nečisto ali pokvarjeno kri, vrtoglavost, nervozuost, vodenico ali kako drugo živšno bolezen, uemoglost v spolnem, občevauju, poslediee samoizrabljevanja, mazule, hraste ispadauje las ali kake druge kožne bolezni. Vse ženske bolezni kakor padanje maternice neredno čiščenje ueplodovitost, jetiko ali sifilis iu vse ostale notranje ali županje možke ali ženske bolezni, pišite takoj danes v svojem materinem, slosvenskem jeziku ali pa pridite osebno v naš zavod ter ne odlašajte uiti enega dneva ampak iščite takoj pomoč tam kjer se Vam ista siguri.
Pisma naslovite:
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovite! j slavnega “Collins N. Y.
Bolnik kateri ja imel vnetje oči in skoro oslepil, je sedaj popolnoma ozdravljen po čuda-polnih zdravilih od Collins New York Medical Institute.
THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravje’’Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti
Dr. S. E. Hyndman, Glavni vodja.
f§!	Medica 1 Instituta”in pisatelj rrekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”. L_	-	Iti
		
1 Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in 1 1 prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. 1		

ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
i
BVSliljSKl Ml
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
pino n rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino i dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.'*
I
Denarje pošiljamo
i
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice aliposo-jihrice po 4 in 4j£ odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
FRANK
82 Cortlandt Street, x
Podružnica
6104 ST. CLAIR AVE. IN. E.,
•9
New York, N. Y.
CLEVELAND, O.
4
i

I
Vsak dan prejemamo nsnaprošeniti spricayal, üyiij) Siteroya Družinska Zdravila

: „ „»„i	'
Korenito Zdravljenje
Ali veste, da je v desetih iz ned vsekih desetik slučajev*revma-tizrna navdde mišičen revni itizem sklad prehlada ali vlažnostih, ali dolgotrajen revm iHieui, ki nipalao večje sklepeh, kolenah, kolke in rame? Te vrste obileaja zait.¡evajo korenitega vnanjega zdravljenjah, se kar vam je potrebno v takih sluoajevih je rabiti
Severovo Olje sv. Gotharda
in ga nadavati dvakrat na dan ter krepke ugnetati prizadete dele zar roke po vsakem obk adku. Gotovo boste kar presenečeni, s hitro otajšbo katero vam d znese. To najboljše družinsko naravnihoma mazilo ga nima parah, da se olajšajo:
nevralgija, bol v kolku, lodtiena bol, otrpel vrat. vnetja, boleč ne v prsih, krci v kitah, hromost, izvinjenja, žlezne otekline
Cena 50c
Vse bolečine izginule.
“Vaše Olje sv. Gotharda zasluži vso kvalo. Mnogi zdravniki so le ili trta brez uspehah, ake sem doznaj o Vašem zdravilu, sem ga nauleval po navodu o porabiš revmatične bolečine so kmalu izginule.”
Kazimier Geriotus, 135 W. I8th St., Ckicago, 111.
Zahtevaj oi lekarnika Severovih Zdravil. Dobra so. Ne vzemi druzih.
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
I
Hrbtma hromota
je samo jecTen izmed mnogih makov obistne bolezni. Tonje o pravem času naravni opomin, da ti je potrebno
> Severovo t zdravilo za obilsri n jetra
S	. ki milo in nemudome vpliva v najhujših s u-
C	’ čajih obistne bolezni, hrbtne hromove, pritiska
J	krvi na obisti, leivičnega kamena, vmetje,
M	mehurne razdražnosti, nezmožnosti obdrža-
vati vodo in vseh neprilik, ki jih povzročajo ^	nerednosti obisti in nehurja. Ce potrebuješ
f	z Iravila, omisli si najboljše.
^	Cena 50c i $1.00.
Ali ti zdravje pojema?
Četi 1 “d bolezni, čezmernega dela ali starosti peša moč, moraš nadomestiti in okrepiti oslabele tkanine s tem, da uživaš
Severov
življenski balzam
ki deluje na razne žleze in telesne organe, olajšava zapeko, žolčnico, otrplost jeter in mnoge dolgotrajne želodčne neprilike. Pomagal je mnogim sla otnim in bolnim ženskim. Dragocen za malarijske eprilike. Uživaj ga ob prvem znaku oslabelega zdra-vlja.
Cena 7oc.
Zdravniški svet zastonj
RAZNO IN DRUGO]
Boj z medvedom. Salto Mujezinovič iz Čajnice v Bosni je nedavno zasledoval starega medveda. Ko ga je dobil pred .puško, je sprožil, toda «krogla je slabo zadela. Predno je Mujezinovič zopet nabil pulko, je že stal medved nred njim. Začel se je krvav boj, v katerem je poginil medved, pa tudi Mujezinovič je bil tabo razmesarjen, tda je obležal poleg .mrtvega medveda. Prepeljali so g’a v bolniSnico v Goraždo, vendar j” malo- upanja, da bi okreval
Kitajska — zalagateljica živil. Ne le zmrznjeno prašičje meso, ampak tudi druge vrste živil so nedavno temu iz “nebeškega 'cesarstva” prispele v London v zmnznjenem stanju. Po morju je namreč prišlo iz Kitajske v Lor,-|d'on lOOO svinj, 80.000 komadov perutnine, 5600 zajcev, nad
22.000	zabojev jajc, 700 zmrznjenih jelenov in poleg tega “za poskus” 12 zmrznjenih volov. Vsi ti produkti so bili «eeneji nego isto takovi evropejski. Kitajska se torej pripravlja, da oskrbuje •evropsko tržišče z živežem.
Podgane v cerkvi. Pred nekaj leti je bilo v mokronoški farni cerkvi toliko miši in podgan, da jih je verno ljudstvo videlo celo pa oltarjih, ko- so oglodale voščene sveče; temu je sedaj konec. Cerkveni «zbor poje namreč tako izborno, kakor umetne, da so glasovi pregnali vse.
Bosonog poslanec. V finski deželni zbor je .bil pri zadnjih volitvah izvoljen kmet P: ikyala. Ta poslanec,pa sedaj Pir. em ne dela posebne časti. K deželnozborskim sejam pride večno bos. Nagovarjali so ga že na vse možne nači ne, ,da bi prišel v črevljih, kupili so « ¡že najraznovrstnejša obuvala, dali denarja, da bi si kupil čedno obleko, toda Puikyaia 0-stane, kakor je bil. Bos, z zavihanimi hlačami in zavihanimi rokavi, tak je pravi ljudski poslanec!
Samomor zaljubljbnke pred očmi liubljenqa. Pišejo nam iz Tr -sta: Med. raznimi zgubljenimi deklinami je živela v tolerančni hiši št. 6 ulica Solitario v Trstu tudi neka 221etr,a vitka plavolaska A-mailija Zanier iz Spita v Dalmaciji. — Pred kakimi osmimi dnevi se je imenovana strastno zaljubila v nekega tja v “po-sete” zahajajočega težaka, 191 etn e g a Gvida Potnika iz Trsta. — Radi poslednje imenovanega je Zanier zbežala iz ‘zloglasne hiše in hotela po vsej sili živeti skupaj ,z golobradim mladeničem. Prisegala mu je večno zvestobo in rekla, da ne more drugače živeti, ako ni v njegovi bližini. — Potnik jej je sioer rekel, Ida je zanjo premlad, a to je zaljubljeno Zanier še bo j razburilo. V torek večer sta se šla po skupni večerji šetati po Aqu-édottu in bila sta v jako živem razgovoru. Pri stopnicah “Margarita”, ki veže j o ulic-o GhiozJza ,z Aquedotto je Zanier stopila v stran in bliskoma izpila stekleničko strupa “acido fénico” in se -zvrjaje zgrudila na stopnice. — Mladenič je pričel ves prestrašen klicati na pomoč. — Na licu mesta se je nabralo takoj polno sprehajajočega občinstva in prihitel je tudi zdravnik z zdravniška postaje, ki je dal s smrtjo borečo se mualienko prepeljati v bolnišnico, kjer so jej izprali želodce. Ali vsa .zdravniška pomoč in umetnost ni nič pomagala, nesrečnica je izdihnila pol ure. pozneje. — Pri samomorilki so dobili nismo naslovljeno na ljubljenega Potnika, v katerem ma naznanja, da je storila ta usodni korak, ker ga preveč ljubi, ne more živeti brez pie ga, a nima nikakega upanja, da-bi se iej želja izpolnila. — Prosi ga, naj prihaja pogostoma na njen grob, ker ona, dia bo na “onem svetu” zanj prosiila. Oh, ta ljubezen !
Mednarodno zborovanje za odpravo trgovine z dekleti se je
pričelo dne 5. t. m. na Dunaju. Zborovanje traja tri dni. Svoje ‘zastopnike so poslale razen par izjem vse evropske države.
Obtoženi Slovaki. Slovak Pavel ovec iz Slatine je b-il denun-cira.n1, da je šel iz cerkve ko je na propovednico stopil madjaron-ski iduhovnik. Me-d preiskavo je prilšlo na dan, da je šlo iz cerkve še 60 dnfgih oseb in proti vsem tem je podana obtožba. Razprava se je začela 28. septembra.
Leto ječe za poljub. Pater don Alessandro- di Taranto ma Italijanskem se je silno« zaljubit! v lepo Neapoličanko, ki ga pa ni ma rala prav nič. Ko jo je srečal nekoč na cisti, je skočil k njej in jo poljubil. Krasotica je zakričala,, on je p-a ušel. Obsojen je bi: na leto ječe !
Kdaj je list brez tiskovne napake? List je brez tiskovne napake : L ako je .pisce ali dopisnik prav pisal, 2. ako j.e pisec tuldi raizlcčno .pisal, 3. ako je stavec v vse predalčke svoje omarice vrgel pnav.e -črke, 4. ako je prave tudi. vzel, 5. jih je prav postavil,
6.	ako je korektor korekture prav čita-11, 7. ako je stavec prvo korekturo prav popravil, 7. ako je revizijo .prav -črtal, 9. ako jev reviziji dobljene napake stavec tudi prav popravil, 10. ako se je .za to dalo d-otičnemu dovolj časa in ■s.edn jič, ako se še -ducat, fdrugih okoliščin prav tako srečno izvrši.
Zdravniki proti dvoboju. — Zdravniki neke laške province so sklenili na svojem shodu soglasno-, da s.e ne udeleže nobenega dvoboja. Ta svoj sklep so objavili po vseh .novinah s pristavkom, L’a .se bo pazilo, -da kdo obljube ne prelomi, zakar bi ga -zaide:a glasom dogovora društva kazen. Govore, d-a je merodajnim krogom, vlada skrivaj namignila, da se predlaga in odobri predlog. Pridružilo se je temu sklepu tudi nebroj zdravnikov c:ele Italije. Da je vlada to gibanje med zdravniki provzročila in pospešila to določbo, je prav lahko verjetno, če se upošteva, id a je laški kralj iprotekbor vseh protidvo-bojnih družb v Italiji.
Rop, Posestnik Ivan Rezman iz Gaberja je prodal 30. pr. mi. v Brežicah .par vodov za 424 K. Ko jie. šel skozi go'zld proti svojemu domu, sta ga napadla dva mlada moža, ga vrgla ma tla in mu odvzela (denarnico z vs-em skupie-■kom. Napadalca so pozneje prijeli, vendar denarja niso več dobili pri njima.
Zažig vsled odklonjene ljubezni. Dme 16. avgusta t. 1. j-e -pogorel posestniku Martinu Zelenka v Veržeju -pod z nekaterimi poljskimi pridelki, tako, da je imel ZeOenko 3038 K školde. Zažiga se je sumilo takoj kočarjevega sina Anrekarja, ki je hodil za Zelen-kovo hčerjo, ki ga p-a ni marala. Ker pa. ni bilo dovolj dokazov za njegovo krivdo, je bil dme. 1. oktobra t. 1. pred mariborsko .poroto oproščen. S to -obravnavo se je porotno zasedanje v Mariboru zaključilo. Tisti katoliški časnikarski “murni”, ki so se za časa porotnega zasedanja skrili, bodo prišli iz svojih skrivališč, in hold o zopet brez skrbi lavah in kradli čast svojim, političnim nasprotnikom — do prihodnjega porotnega zasedanja.
Velika nesreča z revolverjem.
Dne 5. t. m. večer je prišel v trgovino z -zelenjavo 261etnega A. Turk v Trstu njegov -prijatelj I-van Babič iz Ro-coia pri Trstu. Med različnim pogovorom je Babič izvlekel ravno od nekoga -kupljeni revolver in ga pokazal Turku. Misleč, da orožje ni nabito, n-aipne Babi« petelina in pomeri v šali na Turka, rekši, počakaj Angelj, da te ustrelim ! — V istem trenutku -— o groza — poči revolver in nesrečni Turk se z-adet eri -kroglje v prsi z boèest-nim vzklikom -zgrudi na tla. — Prestrašeni Babič prične obupno klicati na pomoč. — Prihiteli so v trgovino ljudje, dvignili teško ranjenega Turka in telefonirali na zdravniško postajo. — Pri-hi-tevšii- zdravnik je konstatirai, da je stanje nesrečnega Turka zelo nevarno in ga dal takoj prepeljati- v bolnišnico-. -— A-li zdravniki se ralti prevelike, slabosti ranjenca niso upali takoj podvzeti teš-ke operacije. — Turk je zadet od krogi j e ravno sredi prs. — Stanje njegovo je skrajno neVarno. Vsega obupanega Babiča je policija aretir-al-a, ga vzela na zapisnik in potem- spustila na slobodo’, pridfžvši- si proti njemu nadaljno postopanje. —- Ta slučaj tudi kaže da. se z orožjem nikidar dovolj previdno ne ravna.
Roparski umor. -Blizu Mosta na Severnem Češkem so našli trupli -krog 40 let starega moža in 12-letne deklice. Zgodil se je najbr-že roparski umor.
Evropska kultura v Kongu. — Londonski “Daily News” je prejel zanesljivo vest o nečuvenih grozovitostih, ki jih! počenjajo
belgijski uradniki in vojaki z domačimi — (ermci. Kakor poroča neki očividec, je bitjo na stotine črncev sežganih oziro-ma postreljenih, mnoge ženske so vzezane, živ-e služile kakor tarča pri stresanju belgijskih uradnikov. Ženske mučijo tuldi na ta način, d-a jih zvežejo ter puščajo preko njihovih teke® roje termitov, dokler nesrečnice ob groznih mukah ne izdahnejo. Mno-go vasi -črncev je bilo na grozen način razdejanih. Tako širijo Belgijci, Evropejci kulturo med divjimi n-arodi.
Vsled strahu pred vojaško puško si je p-orinil nož v prsi- rudar Matija Geršak iz Hrastnika. Prepeljali so smrtno ranjenega v bolnišnico v -Celj-e.
Ponesrečil je -na radgonskem kolodvo-ru železniški delavce Ficko . Padel mu je 360 kg težak sod' na ¡prsi, da mu je .metri ogrodje. ¡Nesreča se je zgodila vsled priganjanja. Ficko je med vožnjo v bolnišnico umrl. Zapustil je ženo in več nepreskrbljenih otrok.
Zaprli so v Mariboru čevljarja Marka Plalsoniga. Njegova žena ga je obdolžila, dh je svojo drugo ženo pred devetimi leti z arzenikom zastrupil.
Obesil se je Frane Justin v Zabreznici na Gorenjskem, iz strah« pred komisom.
Eksplozija. Ko je dne 2. t. m. dopoldne odmetaval domač premog v skladišču južne železnice Gregor 'Seršeni, ide-lave-c roj. 1877 v Vinah in pristojen v Moste,- j-e uri tem. večkrat zadel z lopato na neko žico, ki je molela iz kupa. Hoteč jo odstraniti, jo je potegnil z levo roko. Naenkrat pa je počilo in mu odtrgalo na levi roki palec in kazalec ter ga tudi na levi nogi poškodovalo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. -Na lice mesta je do-šla policijska in sodhijska komisija in dognala po treh izvetde-n--cih, da je bila v kupu d-inamitna kapica, katera je prišla med premog pri ra-zstreljanj.u v rudniku in je po izjavi izvedencev izključeno vsako zlobno dejanje.
Nesreča v rovu. V rovu Loh-ber- uri Din-l-akenu v renski pro*-vinciji se je udrl neki oder. O-s-emi rudarjev je padlo v globino. Eden je bil takoj- mrtev, sedem
.-pa teško- ran j,en ih.
“Za ubogega nadškofa se mora glasovati.” — Nune iz Devina je hodil okoli Doberdch-cev pred-ožjo volitvijo. Priporočal jim je, da se mora glasovali “za ubogega nadškofa v Gorici, id a se mu povrne- s tem njjegovo ponižnost, ker je prišel birmovat otročiče v deževnem' vremenu. — Pojdite glasovat, in sicer vsi morate glasovati za vero, ker vsaki glas, katerega nam oddaste, velja za 30 maš.” — Glasovi za 30 maš — za ubogega škofa se mora glasovati ---------to- so najnovejšo
cvetke na polju faro vik e agitacije. -—
Ponesrečil se je rimski prelat Palombi. Pri izstopu iz tramvaja je pade’1 tik z opeko naloženega voza. Kolo mu je šlo ravno čez vrat. Bil je takoj mrtev.
Dalje w 2. sirarni.
to, da se njegova sinova zopet sprejmejo v društvo, češ, pivo se sme vkrasti in ako je eden pijan in če druzega čisto ne ubij« pa tudi ni nič za to.
10.	m. m. je poslal glavni predsednik tii glavne uradnike k naši mesečni -seji, z naročilom, da ‘gledajo na to, da Ang. Kupljen, Herman Kupljen in Jos. Kocman zopet v društvo sprejmejo, opiraje se na to, da društvo nima pravice izključiti članov. Člani tega društva se pa trdno drže pravil in zato je ostala zadeva tako kot je društvo prvič sklenilo. Ko so glavni uradniki sprevi-dli. dk je vsak poskus zastonj, so dali našemu društvu en mesec odloga. Če se društvo ne premisli v teku enega meseca, bo namreč suspendirano.
Več članov -društva želi, da se cela homatija spravi v javnost, da bodejo tudi druga videli kako se z nami nastopa. Lokalna bratska društva naj prevdarijo, na kateri strani je pravica. Vsak človek lahko na. mah vidi. da vsa ropatija vkče bolj na prijateljstvo kot pa pravilnost.
S bratskim -no-zrlravom Za A. S. B. P. D. št. 11: Frank Selak 1. r. John Černe 1. r.
predsednik-.	tajnik.
Čitajte “Glas Svobode”!
“Glas Svobode” rabi podpore.

- ; / -
Prosto
3% obresti
s id a j o 1 prvega do desetega vsace-ga meseca.
Denar vložen med prvim i desetem v hranilnem oddelki ne-¡e odreiti pričensi s prvim v mesecu
Industiial Savings Bank
Nova št. 2037 Bine Island Ave.
USTANOVLJENA 1890. Odprto od 6 do 8 večer vsako soboto večer.
Govori se Nemško, češko i polsko
“Austrian Club”
GOSTILNA '
JOE LENIČ. lastnik
f ST&fltBTON ^redmesVe Leadvills, Colorado
Potniki dobro došli! Zastopnik Glas Svobode
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
Schlitz pivo na čepu.
Louis Bergant
SALOON
257 First Ave., na ogalu Park St MILWAUKEE, W1S.
Biljar na razpolago.
ITALIJA
EGIPT in Adrijansko obrežje»
potom Azorov in Madeire.
Stara zanesljiva
CUNARD LINIJA
Ustanovljena I. 1840
Velikanski, hitri NOV parnik
na tri vijake
ČARMANI
Največji parnik na morju
OARONI A^dvavijaka
Oba merita 677 čevljev, 20.000 ton in sta največja na svetu.
KRIST IN RIM. KUT, CERKEV,
NEZMOTLJIVOST.
Carmania zapusti New York, 6. nov. . 22. jan., 5. marca.
Caronia pa 27. nov., 8. jan. in rg. febr.
CUNARD
Ogrsko-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapelj in Trst.
Novi moderni parniki na 2 vijaka
CARPATHTA 13000 tonov
PANNONIA..	.. .10000 tonov
ULTONIA....10400 tonov
Za daljše poizvedbe obrnite se na:
CUNARD STEAMSHIP C0 , Ltd.
F.G. Whlti"?, Mgr.Western Dept.
S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL,
ali na lokalne agente vseposvod
17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, zamožke aližensve 18k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni c «s. primerne 'dela vcem na železnicah. fjAMČENA ZA 20let. 'Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uronavaak naslov po C. O. D. za $a,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot „	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako 30 kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in r>rivezek darujemo z v^ako uro.
EXCELSIOR WATCH Co
505 ATHEN/EUM B’LD’G, Chicago
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, III.
toči FEFITT PIVO.
PESU BEES COMPANY, Pani, III.
Podpirajte krajevno obrt!


Kašparjeva Državna Banka,
--------- vogal Blue Island Ave. & 19. ul.-
VLOGE 82,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva lu edina češko državna banka v Chisagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pogiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo žifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
Femu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati s vede, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
v
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 483,

ATLAS BRK W ING CO.
aluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
C
LAGER
MAGNET
T
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
i
Ne trpite radi sramožljivosti.
Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C. G. Fouček, že 22 let lekarnar
585 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav niKov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte
V številki 37 “Glas Svobode” z dne 10. ’septembra t. 1. smo prekinili z našim razimotrivanjem o Kristli in rim. katoliški cerkvi z ■na-do, da slišimo od katere strani 'kako kritiko ali ugovarjanje, da ni tako kakor smo pisali. Veliko naših naročnikov je nas prosilo, da isto 'damo ponatisniti v obliki knjižice ali pa nadaljujemo. Da bi dali one prejšne članke ,v posebno. knjižico natisniti nam ni na ixd'sel prišlo, ker vse razmotri-v.anje šie ni priobčeno. Kakor že rečeno smo le preneha1'.! in dali rimsko katoliški duhovščini priložnost, da g stvarnimi dokazi izpodbije naše trditve. Tega niso storili, kar seveda poimenja, da je res kar smo pisali oziroma, da se z nami ne strinjajo, a ni maj» dokazov, s katerimi bi izpodbili naše trditve.
Ker se pa gotovo dobe še ljudje ki vsega ne verujejo, kar smo pisali zato na podajmo še nekoliko dokazov, da še bolj utrbiio našo pozicijo glede zmotljivosti rimsko 'katoliške cerkve, to je da so papeži, kardinali, nadškofje škofje in vsa ostala duhovščina zmotljivi, da zmotljivi ravno tako, kakor vsaka druga posvetna oseba, ki je in bo imela svoj obstanek v tej 1 tol5'ni s€f,z in zimtate.
Radi te napačne doktrine rimsko katoliške cerkve je že marši kateri vernik in celo nevernik moral prestati razne muke. Poglejmo na zgodovino svobodno misle. Kaj so storili s Jan Husom, ki n.i hotel preklicati svojega svobodnega mišlenja in zatrobiti v svet; Lagal sem, moje resnično prepričanje je, kar rimska duhovščina uči. ’Gromireda mu je bilu plačilo. Postal je mučenik za svobodno misel. Kaj je ravno ta duhovščina storila s Francisco Fer-rerjem, ustanovnikom svobodne šole na Španskem. Ravno ta rimska druhalj ki ieM vladne vajeti reakcijonarne Španije v rokah je zavpila:	Križajte ga, ker ne
veruje v nezmotljivost rimske cerkve. Irt res: profesor Ferrer je bil ustreljen vsled navala rimsko katoliške duhovščine, ki trdi da je nezmotljiva in ima vedno na jeziku “Ne ubijaj!”
Bilo je na nedeljo pred kakima dvema letoma ko sem se srečal ¡s sinom mojega soseda, ko se je vračal domov iz cerkve. Dečko je imel še golobrado; imel je komaj dva križa na hrbtu. Med pot-jlo proti domu sva govorila o zadnji misjonski pridigi, katero je duhovito in z gromom končal misjonar, kateri so je že cel teden z ¿drže val1 v fari. “To konča celo tedensko pobožnost za. me” pravi. Vprašal sem ga zakaj in na to mi odgovori; “Poleg opravlanja mojega navadnega dela sem šel ■vsaki dan 'dvakrat v cerkev, (ki je dvajset milj oddaljena od trna-je‘ga doma). Vstal sem vsako jutro že ob tretji uri in zvečer sem šel spat š;e le po deseti uri, zamudil nisem nobene vaje niti pridige.” Vprašal sem. ga, če misli, 'da je potrebno da ne zamudi misjon-skih vaj, ko vendar mora opravljati svoje vsakdanje delo in na to mi je odgovoril: “Ni drugače; takta sem prilmoran storiti, ako s® hočem rešliti pekila.”
Tako jiml je zabičal misjonar, duhovnik, ki je papeževo trobilo. J n verno ’ljudstvo mu vr-jame, ker je poučeno, da papež in sv. cerkev, to so tudi duhovniki, so nezmlotljivi in tako je tudi vrj.el mladenič ter prestajal radi te napačne doktrine telesno muko'. ker rešiti je hotel svojo dušo ter spolnovati papeževo besedo, katero verno ljudstvo smatra za zakon, proti kateremu s>e ne sme nnotiviti ogibam oekla in žveplenega ognja.
Ko 'bi ta dečko .vedel, da so cerkev, papež in duhovniki zmotljivi, ko bi duševni revček vedel, da duša, kii nima telesa, tofaj tudi ne občuta ne trpi, pa makar jo s hudičevim oljem poliješ, ko bi vedel, da pekla in vic na onem svetu ni, ter da so nebesa tu na zeiDji, ne bi napravil še ene stopinje v gori omenjeni namen.
Ob času »nega misjona se je pripetil dogodek, 'ki kaže gospodujočo tiranstvo rimske duhovščine. Tri mladeniči niso bili pri eni večerni misjonski vaji in du-
hovnik.-predigar je na nekak na,-čin to zvedel. Drugi dan v jutro jih je pred zbrano množico vernikov javno »karal in zahteval, da mu dajo p» maši zadoščenje, s pripombo, ako tega ne store, da 'se bo poslužil druge bolj ostre ¡metode. Seveda mladina ni zgubila nobenega časa da popravijo, kar so grešili. In zakaj so duhovna uho'gali. Ker v njih srcih so vrjeli, da morajo ubogati duhovna, 'ker ta cerkev je rešenje in nobena druga ne, in če ne ubogajo, so pogubljeni. Tak je .strah pred duhovščino, ki je vkoreni-nj,en v vernem ljudstvu do mozga. Tako jih je učila duhovščina ter jim zabiičila da verujejo v nezmotljivost papeža in. cerkve v obče. brez katere in po kateri ni zvelišanjai.
Ko govorim o tej nezmotljivosti, držal se bom samo cerkvene doktrine to je, da papež" je nezmotljiv v vseh verskih zadevah in moralah posebno pa še kot vikar Krista. Da se ga za takega (nezmotljivega) smatra, se ga sme držati odgovornim za vse sedaj eksistirajoče nekrščanske 'doktrine in obrede rimsko katoliške cerkve, potem naj že izvirajo od koder hočejo. Ker če je on (papež) nezmotljiv in njegova beseda v cerkvi je zakon._ potem: lahko on, če hoče, odpravi \rse nekrščanske doktrine, tega .pa še ni storil in radi tega je odgovoren za vse zlo, ki iz teh nekr?čanskih 'doktrin in obredov izhaja. Poleg vsega tega pa bom sef enkrat dokazal. da cerkev sama je zmotljiva. 'Predno pa nadaljujemo, naj razi,ožim tu čitateljenri Glas Svobode, 'kaj hočem povedati s besedo cerkev. 'Cerkev v tem razmo-trivanju nikakor ne pomenja poslopje. ki je zidano in v katerem se čita maša ter svet poneummuje, v katerem se ljudstvo ldanja iz lipovega lesa napravljenim malikom: in .soham, temveč pomenja.: Papeže, cerkvene zbore, kardinale. prelate in vso duhovščino, posamezno ali pa v skupini.
Dokaz štev. 1.
V Kinkead “A Catechism of Christian Doctrine No. 3.”, na strani 1117 najdemo cerkveno sedanje. učenje gled_e papeževe nezmotljivosti.
Vprašanje 547: “V čeim so te lastnosti popolnoma zapopadene’F
Odgovor: Te lastnosti so popolnoma zapopadene v papežu, vidnemu glavarju cerkve, katerega nezmotljiva oblast učiti škofe, 'duhovne in ljudstvo v verskih zadevah ali morafi bo trajala do konca sveta”.
'Ta proklamacija papeža, da je nezmotljivi glavar cerkve se je zgodila na vatikanskem koncilu dne 18. julija 1870. V cerkvi je vladal večni prepir, če je sploh kaka nezmotljiva moč ali oblast v Cerkvi ali ne, in nekateri teologi niso tega hoteli priznati za. člen vere; nekateri so trdili, da Cerkev je samo takrat nezmotljiva, kel:ar zboruje, nekateri so zopet trdili, da sta papež in cerkev (skupna) nezmotljiva in tako je ostalo brez kake misli, da je papež nezmotljiv, kar se razločno vidi v veronaukih tiskanih in rabljenih pred letom 1870, kakor na primer Rev. 'S. Keenan-ov “Controversial Catechism”, kateri ima na sprednji strani natisnjeno posebno odobrilo bivšega new yorskega nadškofa Hughes in iz 'katerega vzamemo sledeča vprašanja in odgovore:
Vprašanje: “Ali ne smejo katoličani vrjeti, da je papež sam nezmotljiv?”
Odgovor: “To je protestantov-ska iznajdba; to ni noben člen Katoliške vere. INoben njegov odlok ne more vezati na skrbi krivoverstva, če ni isti sprejet in u-veljavljen od učeče skupine . . . to je škofov cerkve.”
Papež Pij IX. je sklica1!1 vatikanski koncil (zbor). Člani tega zbora, kateri so nasprotovali proglasitvi papeža za nezmotljivega, so morali molčati, ravno tako kol lelegatju IV. konvencije S. N. P. Jednote v Clevelandu, ki se niso strinjali s Kržetom. Prosta disku-zija je bila strogo prepovedana, mnogi člani tega zbora so se odstranili od zborovanja in potem so postali papeževi pripadniki mtojsitri situacije in se jim je na ta način posrečilo proglasiti papeža za nezmotlivega	g a var j a
"erkive. (Predpodoba trinoštva in diktatorstva v S. N. P. J. op. st.)
Papež Pij IX. j,e oni cerkven glavar, ki je hi opat po tem maslo
a in moči. ki je sklical ta zbor ter stavil predlog v povzel igo svojega kraljevskega veličanstva, vržeč na stran vse sprejšne učenje in pretvoreč cerkven nauk, katerega sem' prej citiral iz katekizma. . Cerkev je prej učila, da nezmotljivost papeža, je protes-tantovska fahrikacija, leta 1870 pa. se tako grdo .spozabi in sprejme to doktrino kot člen vere, katerega vsakdo vrjeti mora, če hoče priti v nebesa.
Ta sprememba krivoverske iznajdbe (kakor se je »red1 letom 1870 univerzalno učilo) 'za resnično doktrino rimsko katoliške cerkve je jasen dokaz, da je papež zmotljiv toraj ni nezmotljiv.
Kdor pa 'še veruje, da ponoči, keda.r papež spi, angel poslan »d ■sv. duha položi -poli' papežev zglavnih bolžje pism.o, v katerem mu bog razodeva svoje mnenje in daje mavo-dila, kakor se to uči v katoiiških šolah, je pa v.elik ignorant in zanj, ni upati, da b;i se ga •kaj pametnega prijelo. * Seveda takovi zaisužneni ljudje ne morejo ¡samostojno misliti in ko bi jim človek na krožniku prinesel dokaz, bi še rekli: mogoče da je tako a v šoli so nam g. katehet drugače povedali.
_______(Dalje prihodnjič.)________
Ali si že pristopil 'k S. S. P. Z.? Še danes pojdi k društvenemu tajniku iu izpolni prošnjo za sprejem.
Najnižje cene!
POZOR!
Naznanjam sl. < bčinstvu
V MILWAUKEE, W1S.
da sem odprl trgovino s čevlji in raznovrstno obučo. V zatogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana:
METCALF BRADLEY CO.
Pridite in oglejte si mojo zaPgo predno kupite kje drugje.
JOHN ERMENC
288 Grove St.
Milwaukee,	Wisconsin
Nikdar Več Take Prilike!
URA IN VERIŽICA s pr iveskom (medaljonom] s pismeno garancijo za deset let, za ktero m jr ate povsod plačati najmanj H7.10, stane sedaj pri nas
SAMO $4.75
Ura je najtiovejše in najmodernejše vrste s tremi k rasno in umetniško izdelanimi pokrovi, ki so s čistim zlatom pl tirani. Ura ima najbolje in najto-čneje idoče kolesje na 7 dragih kamenov (rubinov.)
Verižica s priveskom, (medaljonom) je tudi najnovejše in najmodernejše vrste in platiraua s pravim zlatom Privesek v tereg lahko postavite dve sliki je okrašen s trem' krasno in f i no biuš-nimi kameni. Za ro in verižico pošljite nam naprej samo $1 in mi vam pošljemo takoj uro in verežico. kakor tudi pismeno garancijo za 10 let. Ostalih J3.7.Š plačate, kadar dobit e stvari. Kdor s p iši i jat vi j,> ne bi bil zadovolier, zamore dobiti takoj svoj denar nazaj. Cenike noši jemo zastonj.
Vsa pisma, denar in n aročbe adresira jte na naslov:
NEW YORK AUCTION CO.
436 East 67th Street,
New York, N. Y.
I
to bt)
QJ
>o
•w*
8 I
63 O
u s
o <

O >
QJ »1
s ^
T3
O
63
T3
O
>
63
N
a
>c
«5 8 63 >
® >Ü ¿4
r#. »i »i
to ^ u
•n
1439 W. 18th St,
nasproti
^tograf (j, s. A. dvorane
Obleke in
svršniki!
*
*
*
*
*
*
*
V nobeni drugi prodajalni ne dobite tako t elike izberi dobro napravljene perfektno izdelane obleke in površnikov kakor pri nas, kjer imamo na stotine novih mod, novega blaga vsakojake barve.
ENA
* * *
* * * * * *
* * 4
VOGAL BLUE ISLAND ^ I 18 CESTA J
4
*
jL
LASTNIKA ^
do $25
Jelixxeki i Mayer
*£4*4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*4*444*3*