(Na. 1) A1 m ram apt or owwb m o» ™ tow OF —W TOW, g. T. By W til JL Bl» Burl—on, p. IlJVflljl w Velja as eelo Za pol . U K«w York Zm . 3-00 .« 7 00 7.00 GLAS NARODA largast Dovsniaa baUy || in the United Stales. mtj day inapt Sundayi list slovenskih delaveer V AmerikL and legal Holidays. ^ 75,000 Readers.--1 it TELEFON: »7« CORTLANDT. MO. 271. — ŠTEV. 278. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, H. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. -9--_-——• -! TELEFON: 4687 CORTLANDT. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 26, 1920. — PETEK, 26. NOVEMBRA, 1920. VOLUME XXVID. — LETNIK XXVUL SENATOR KNOX JE ZA PROGLASITEV MIRU Senator Knox je sa takojšno proglasitev mir«. — Resolucija bo 1 redloSena v pričetim dec*, .bra. Washington, C. nator Kn i. nov. — »x. -rpublikanec " T*a. jmhIuI vrrnj izjavo, da je tre-\ u takoj uveljaviti in prt»trUiMti i:»ir * NVm«"'ijo iu »i«r i ihiiihm'jo V■ Hurnpme rwolurijf. Rekeb-ii«-m jraMtlanjii. katero lw> rkliral predsednik llurdiiiir takoj po na-h t < >| 111 »tvojega urada dne 4. mana. Senator Kn'ix je popolnoma jozitivno iz ranil, da noče poneči vnaprej sklepom konferene, katera bo senator Harding v kratkem hklteal, da do*pe do jasnosti trle* «!»• mirovne izjave. Glede svojega batnega staliV-a k vprašanju je rekel, da tejra svojejra »tališča ni i/premenil. Iz izida zadnjih volitev je popolnoma visno razvidno, — je itkel, — da nasprotuje ameriški i a rod našemu vstopu v nad državo in da tudi nasprotuje sklenitvi kake zveze. Naš prva dolžnost ; priznati mirovno stanje, ki brez Civoma obstaja ter poti&niti u«j si ran velikanski vojni stroj, ki je Ml zirrajen v*led naie vojne napovedi. Kakorhitro bo ta vojni stroj fHlstranj n, nam ni treba storiti nir-esar iirugega kot izjaviti, <"* smo siti vojne, pojasniti svoje Y ališce pledc rasoroženja ter predložiti mednarodna vprašanja j a zgodiš«'u. Koneeno moramo podati neko Izjavo plede teira. da lred sodniki. Bombardiranje kluba. priredil bučne ovacije, Chicago, lil.. 25. novembra. — New York, X. Y. 24. novembra. Atene, Grška, 24. novembra. — M« sto i "hieapo se j.> naveličalo za- Preko p«>tticoč prijateljev irske j>rj vz«mati prvo mesto cr'.ede zloči- stvari, ki se je o pripravili kralji-I>rišli profesei jonalni igralci ter j čet vero oseb. . ca-mati f)Ijra. ministrski prčdsed- lasfniki igralnic pred policijska} Množica je dobila na nekem j k RhallLs in vojni minister Gou-bodišča. so bili ali izpuščeni ali pa j»»l«zujem stavluščii kamenje, s ka- ris ^ , avtomobilov obsojeni na globo >2."» v vsakem|tfnm Pričela bombanlirati po-]s slučaju. Objava na litvinsko vlado. — Če- Neki Garland hoče kot mehanik te Petlure pregnane iz Ukrajine, sam s svojimi rokami zaslužiti de-Semenov gre na Japonsko. nar zase in družino. Kovno, IJtvinska. 24. novembra. Boston, M-iss.. novembra.— Soglasno s poročiU iz Aleksand- c' lovek. ki ni::ia nobenega smisl; rovska je tamoSnji sovjetski za-'7il ,ien;ir r,-..t:, stopnik obvestil litvinsko ^lado, (i^rlaml. drugi sin bostonskega da bodo boljše vike sile pr«,ljene riilijonarja. James A (;arlanda. iznova zasesti A lino. _ , ... T% ... . »i« >>" jc ravnokar zavrnil mi- ljondon, Anglija. 24. novembra. I,- . 4 .. ...... Uradno sporočilo ruskega *>vjet-|J°,\!£a^bl ra°raI '"». "u>i. na >o iitHiejrnin i * * ■ n . >n vojak, ter civilisti so peli ^dHki llkrajinske(W v^itelja, slavospeve Konstantina. Prin- Ke„erala Simona Petlure preko' Ta čudni človek stanuje s svojo ca Andreja, ki je nosil civilno o- ,Ueje na Poljsko, kjer so jih polj- otrokom na Bay Ern far-l.b ko. so nosiii na ramah sredi 15 ske čete razorožile. Nadalje se v 11Hazards Bay. kjer se nahaja J** VSI VOJNI ŠTRAJKARJI IZPUŠČENI. Policija izjivlja. da je njeno titlo zastonj, ce se naloži tako malenkostne kazni lastnikom igralnic, v katerih je na en večer do *100.000 prometa. S določeno na dan cala. umetniške slike ter ostalo po-1'5* d^embra. in kojega namen je bistvo. j rfšiti vprašanje povratka Kon------ št a n t in a na prestol, vsebovalo tudi klavzulo, ki bo odločila, če se niUAi us I Trn yr rrae venizelos vrniti na Grško. DlvOl KAJllK Nt v zunanjem uradu so mnenja. Xp| _ 1 tia je ta le poteza sovražnikov Ve- BO SEL NA H||pi,:ize,osa- kairi privaten državljan ima pravico bivati na Gr-_ _ . skem. rxikoder je odšel le radi- Konstantin pravi, da ga ni povabil tega. ker je bi>o njegovo življenje na Krf. Prejšnja cesarica je težko^roženo bolna in ne more okrevati. ; n o« T Atene, Grška. 24. novembra. — tem poročilu glasi r Pred tem so porazile naSe če- poletno stanovanje njegove matere. ki je izgubila leta 1012 v se število mož ter f Washington, I). C. 24. novembra Kot je danes zvečer izjavil vojni tajnik Baker, je bilo danes izpuščenih zadnjih 33 stavkarjev, ki niao hoteli služili v amadi iz tega ali onega vzroka. Med temi se je nahajal tudi Benjamin Salmons, ki je hotel tekom svojega bvanja v neki zvezni bolnici vprizoritl stradaliio stavko. Tajnik Bakfr je v svoji izjavi dostavil, da so bili ljudje izpuščeni na priporočilo urada generalnega pribočnika. Nekateri med izpuščenimi so Kedeli po dve leti v ječi. DENARNE POŠILJATV* T ISTRO, NA GORliKO IV ■OTRANJBKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro pc 'eli Istri, na Goriškem in tudi nt Notranjskem, po ocemljn, ki j« zasedeno po iteljanaki armadi Včeraj smo računali sa pošilja cve italjanskih lir po sledečD *enakt V ARMENIJI JE ZAVLADAL SOVJET Sedanja vlada se je umaknila ter prepustila svoje mesto sovjetski vladi.' 50 100 300 600 1000 lir lir lir lir Ur % 2.60 % 4.60 $12.90 $21.50 $42.00 Vrednost denarju tedaj ni stal aa, menja ee večkrat nepričako rano; is tega razloga nam ni me pS } mt*" """ ~ ID računamo po eaal letogs dna poalani denar dospe * nam Je pote« najbolj pt Postal Tiflia, Kavkaz. 23. novembra. — Armenska vlada je resignirala. nakar je prevzela vlado ekstremna levica, ki je sprejela moskovske pogoje. Po sprejetju teb pogojev so sovjeti prisilili Mustafo Kemala tnrškeg-a nacionalističnega voditelja. da je takoj ustavil vsake na-daljne sovražnosti, nakar so sovjetske čete zasedle vse ozemlje. Armenska vlada je bila prisiljena k'temu koraku, ker je bila pu-ščena svoji usodi brez vsake zavezniške pomoči v njenih notranjih bojih proti turškemu*sovražniku. ki je ogrožal armensko glavno mesto. V Angori vlada proti radikal-cem veliko sovraštvo. V Baku je dospel M. Stolin, zastopnik ruskih sovjetov, ki Ima polnomoc reševanja vseh vprašanj, tičočih se Kavkaza. HARDING V PANAMI. Colon, Panama, 23. novembra. Senator Harding, novo izvoljeni predsednik Združenih držav, je despel danes v pristanišče Cristobal. Nopotil se jSTv hotel, kjer bili že reservirane zanj sobe. j Grški državni dolg je poskočil od tisoč in petsio milijonov drahem ni sedem tisoč in petsto milijo-rov drahem v tekočem letu. Nor-i-^alua vrednost drahme je približ-1? centov. London, Anglija, 23. novembra. Bi vsi grški kralj Konstantin je izrecno dementiral poročilo, da je povabil bivšega nemškega kajzer-ja Viljema, naj pride na otok Krf, kjer ima Vilči svojo vilo. ki je bila preje last bivše avstrijske cesarice Elizabete. Tako je bilo po-ročano listu Daily Mail iz ^iaicer-na, kjer se mudi prejšnji grški kralj. Poročevalec pravi, da se je Konstantina vprašalo glede resničnosti te vesti, da pa jo je on označil kot navadno laž in izmišljotino. « lag, Holandska, 23. novembra. Prejšnji kajzer Viljem bi mogel le s privoljenjem zaveznikov odpotovati na Krf. Tozadevno Infor- Paris, Francija. 23. novembra, macijo je dobil danes neki zastop-; Anglija je že storila korake, da in-r A««™;**^ w formira bivšega grškega kralja ANGLEŽI RESNO SVARE GRKE če bo Konstantin poKlican nas*], bodo vzeli zavezniki Grški ozemlja, ki jih je dobila v vojni. nik Associated Press, ko se je informiral glede poročila, da pripravlja na Krfu vilo za bivSe-ga nemškega kajzerja. Holandska vlaj del. Mlajši brat. ki študira na Harvard vseučilišču, je takega mnenja, kot Charles, ki je zavrnil niljon dolarjev, ki so mu pripa-na temelju oporoke njegovega očeta. — Svoje življenje hočem ure-d'ti na krščanski podlairi in vsled tega nočem sprejeti te^a denarja. — je rekel. — Privatna lastnina je jrlavni vzrok našega nemira in na^- nesreče, — je nadaljeval. — Življenju vzame ve, jo veliko vprašanj« Naše denarno po£ljatve se zadnji Čas po novi sveži in na nov lačin primerno sedanjim razmeram ▼ Evropi dovolj hitro in sanet jivo izplačujejo. Včeraj smo računali sa pofiljatre jugoslovanakik kron fe sls Mih eenah: 300 kron ----$2.90 1,000 kron ____ $ 9.20 400 kron ----$3.86 5,000 kron ____ $46.00 800 kron..... $4.80 10,000 kron ____ $91.«0 Vrednost denarju oedaj nI stalna, menja so večkrat nrpriča tnvano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eens vna pssj. Mi računamo po osni istega dne, ko nam poalani denar dosp4 e reke. » je podati najbolj 90 Dsmsstk Money Ordsr, sh pe Tvrdkm Frank Bakssr. ■ Osrllandl m^ Mmw Yock. ■M« GLAS NARODA" IMJ0VBM1AM BATLY1 B0TDIO FUBLX8UIH0 OOKP1IT LOUIS BCNKOIK. of Abovt OltWilf I of Manhattan, Now York City. N. V. Ca Now York u ooto teto a v. •LAS NARODA day except Sunday« a itd Iptlon yearly KM Adwl Mjt on n Bja oo no prtobCuJeJo. Donor m »bi krtja naročnikov prooUno. ul, da tattrojo najdemo OLAl N A RODA luflh of Manhattan. Telephone: Corttandt tX7% V. Lačni se izseljujejo. OLAS ^A&QI>A. 36. NOV. 19^0 Glede uravnave rame je lahko reči le to. da je dobila Italija strategičen meje kot si jih boljših ne bi mojrla želeti in s katerimi mora biti zadovoljen vsak Italjan. Te meje pouienjajo za Italijo to. kar bi pomenjala meja ob Renu za Franeijo. Slovansko in nemško prebivalstvo, katero je s tem anektirala Italija, je veliko večje kot bi bilo nemško prebivalstvo Saar bazina, če bi ;jra anektirala Francija takoj. Polejr tega pa uveljavlja Italija italjan*tvo Reke. Reka je sieer za enkrat neodvisna, a ta njena neodvisnost je !e na papirjn. V doslednem času se bo združila z Italijo in tem sta bili prepričani obe stranki ki sta sklenili dopovor v Rapallo. V bodočnosti, ki ni tako daleč vstran, bo postala Jugoslavija v resnici upoštevanja vredna država. Njeno ozemlje ni dosti manjše kot ono Italije. Njeni naravni viri prekašajo one Italije in razven-tejra nima Jugoslavija nikakih problemov preobilnega prebivalstva ter javnih dolgov, ki bodo mučili italjanske državnike še doliro desetletij. Za Italijo bi bila naravnonst bedastoča. če bi nakopala »ovraštvo tesra mogočnega soseda in uravnava v Rapallo skuša odstraniti ali vsaj zmanjšati sporne točke. • Dr. Renner o koroškem Tprašanju. V svojem govoru v narodni skupščini se je državni kancelar dr. Renner dotaknil tudi koroškega vprašanja in :e izvajat: Dejstvo da se je ozemlje s slovensko večino izjavilo za Nemško Avstrijo, potrjuje našo trditev, da severno pobočje Koravank geo-grafično in gospodarsko težki k A\striji. To dejstvo pa je tudi do- sa znan '*nja kažejo, da se bo v kratkem pričelo novo prese-j«« narodov, 'lo bo ljudsko priseljevanje, ki bo zavzelo veliko '.[»N, kot ono preseljevanje narodov v pričetku .Srednjega Aim rika j>> postala t«k<>rn zitdnjega stoletja zavetišče neštetih J kaz. da ima naša ta' let, če 1m» pustila Amerika svoja vrata odprta. ]»uiški k« misar Wa.HU z Ellis i^landa je dal svoji objavi •ga vala priseljencev nekam fantastično barvo, ko je izja-lo priila eela plemena v Ameriko. Mogoče je, da je preti- militarizma nedvomno privlačno silo. Kclikor se da stvar pregle dati fco delavei v glasovalnem pasu A posebno v Pliberk Velikov-eu in Borovljah. odločili nam v prid. Delovnemu ljudstvu so republikanska svoboščine in soeijalna zakonodaja seveda najdražji zaklad. Polejr tega je »n more biti republika Avstrija v narodnih stvareh potrpežljiva. V>i imamo pravieo veseliti se nad tem uspehom. Razumemo, da Jugoslavijo in zlasti Ljubljano ta izguba zelo boli. la e\roj kot tvar, a v plameni ima- prav, če pričakuje velikanskega kili narodov na Združene države. j Mi to dobro razumemo, ker smo občutili izjnibo Južne Tirolska iu N . iti i/vajarij pa nikakor ne smemo prezreti. C'e pravi, da Kemee na Češkem in Moravskem. V belgrajsk< in parlamentu so se pni.]«. p«-t miljer .v Italjaiinv ter osem miljonov Nemcev, so to'burne interpelacije bavile z glasovanjem na Koroškem in v teh inter-. ilh> ki pr« - - j površne in katere je trefca pretresati s previd- pelaeijah so poslanei trdili, da so bila na nemški strani nasilja. V Pit rdi stvari pa n» pridejo številke niti \poster. Dejstvo je, nasprotju s temi interpelacijami pa velijo vsa ptuočila. da ne more Mane, da s»- bo napotilo v Ameriko toliko Xetneev in 11 al j a nov, jth bo moplo pri:t. NVmike parohro-In«* možnosti pa so za nekaj časa zelo omejene <► bo br»-z dvoma velika ovira v priseljevanju. Nadalje je treba Itevati eejstvo, da bodo eene prevoznine v teku naaledujih par celo poskočile. kar bo napotilo marsikaterega, da bo ostal doma. 7.a enkrat ni ie znano, kakšno stališče bo zavzel kongres napram išanju priseljevanja Z gotovih strani se zahteva p-pofno preti priseljevanja m «l«er iz srospodarskih razlosrov. Za enkrat dvomljivo, če bi bila s tem storjena deželi kaka nsln«ra. V naslednjih š«-stih meseeih se bo eela stvar culločila in takrat o tudi videli, kako ».tališče bo zavzel ameriški narod napram eljevanju. Posledice konference v Rapallo. Znani ameriški Ž urna lis t Frank II. Simonds poročr: Prva, oeividna in popolnoma zadovoljiva stvar, katero je mo-i»o«« rt-, i )?lede jadranske uravnave, ki je posleidiea konference med Italjani in Jugoslovani v Rapallo. je ta, da je to resnična uravnava, ki l)o najbrž imeli. blagodejen upliv na obstoječi polo .aj v Evropi. Druga okoliščina, ki je le nekolik i manjše važnosti« pa je ta, da izločuj« ta uravnava vse nevarnosti Lige narodov. Z drugimi besedami rečeno, nimamo opravka niti z z Jevo kot je ona (Jilunka in t>■• 1 i ne z zadevo kot je ona Saar hazing ki zla-\la<'uje dejansko rešitev vprašanja za petnajst let. Na konferenci v Rapallo so tako Italjani kot Ju »oslovai i pokarali občudovanja vredno zmernost. (Ta zmernost je bila '»olj na ju-^uslovaiiski strani i Zmairo, čc je sploh mogoče govoriti o kaki zmagi, je najti v dejstvu, tla so ne izognili Italijani spletkaven ju Lige narodov ter si zagotovili meje, ka'ere so si ž(Heli, a ob stem času j ustiM odprta vrata za one prijateljske odi) osa je z Jnji islovani, o katerih je nekoč sanjal Mazzini. Popolnoma nepotrebno je lotiti se sedaj doljje zgodovine toza-ili. S svojimi sosedi na jutru in jugovzhodu bi rati izpre«rovoril spravljivo besedo, Jugoslovani nam na podlagi plebiscita odstopajo približno :{0 tisoč sopleme-njakov, mi pa srno brez glasovanja izgubili vse Nemce na mariborskem in celjskem ozemlju ter kočevske Neinee. Bilanca se torej sklepa z ogromno aKtivo za Jugoslavijo. Dobili so obljudena prometna mesta, ki so v pretežni večini izjavila, da so nemška, izgubili so pa pokrajino, ki je po veliki veČini agrarna dežela. Tudi gospo darski se bilanca sklepa z našo pasivo. Vem. da v narodnih stvareh ne smejo šteti duše: upam pa. :la se bo jugoslovanska javnost lažje spoprijaznila z izidom plebiseita kot mi. ki smo morali sprejeti nasilje narekovano nam v St. Germainu. Ko bodo določene meje na našem jugu, potem bodo izginile vse ovire-, ki bi nas utegnile ločiti od Jugoslovanov. Potem bodo lahko trajno dobri so.sedje in bomo končno vendarle mogli obnoviti promet v polnem obsegu. Peter Zgaga Lahko se zahvalimo Bogu, da niso grafterji odnesli cele dežele. * * • Tekstilna in.lustrija se zopet gi-ba? Mi dvomimo o tem, kajti o- hleke niso še dosti poceni. * ♦ • Generalni pravdnik Palmer se hoče umakniti v privatno življenje. — Ni ga skoro Ameriksrhea, ki bi mu ne bd hvaležen za to. » % • Naši vojni pohabljenci «o lahko hvaležni vladi za skrb, katero jim je — obljubila. * * * Prejšni nemški kajzer se hoče baje umakniti na Krf____Ali naj bo to Elba ali Stt Helena? * * * Če bodo ostali Angleži še dolgo časa na Irskem, bodo napravili konečno tam resničen mir. — u mir pokopališča. . ' . • Neki ženski. ki je dobila pri konkurenci za lepoto prvo darilo, je ušel mož---- Brez dvoma jo jc spoznal ie £ njene grde strani. * • • Oni. ki ni nikdar doživel poloma. tudi ne zna ceniti uspeha. * * • I. čitelj: — Ali mi mor -š po-\ t dati. kje prebivajo kamele? Učenec: — Po celem svetu. Hiigoslumutska Ustanovljena 1. 1898 iCatnl. 3kbturta Inkorporirana t 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. i J BOVAJtftMK« IDflOl J. POSUTA, srn Bos 2S1, Oooeman«b, Pa. Fodpreds«L: LOUIS BALiRT, IhJnIS: JOSKPH' PI8HLU, Blagajnik: 6MX L BBOEXGH, Minnesota. B—iijrtk —topladantb rartaia: LOUIS OOflTBLLO. Salida, CoU, O*. 7O0. T. HRAH1BK, 841 M. M* B« Plttatmrglt, Ph Diamond, Wask. LlONABD BLABODKEK, By, MlnneaoCa. JOHN SFPBTDČ, I. M, Pa. JOHN PLAUTS Jr, 4B3-T«k tUMt, Hlch. JOHN MOVBBN, «34-2n« k&L, Minnesota. MATT. POGOULQ, I W. Ghleaca, m. /osni couti, mtj, ANTHONY MOTZ. M41 Avcno« M Bo. OUafo, HL IT AN YABOOA, ilM Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. BUDOLP P BHD AN, WOO§ B*. Arenne, Cleveland, Ohio. PRANK fiK&ABBO. 4AM WesMegMB St, Denver, Oolo. GBEQO& ElBEflClK, MT ■ IB irV Johturtown. Pa. Jednoano cuudlol "OLAB ViXODr Vee etrarl flkejoio M nradnlh atder kakor tndl denarno podUJater nai sš pošiljajo sa davnega tajnika. Vee pritoibe naj m poMljajo na predaod alka porotnega odbora. Profaje m sprejem novih članov Ln sploh tu odrav spričevala s» naj poffijajo na vrhovnega adrarnlka. Jngoalovanska Katollika Jednota se priporoča vsem Jncoslovaacm m pristop. Jednota poalnje po "National Fraternal Conjcree«" leetvloi. * _ nt okrog $»00,000. (trlstodsoB dolarjev). BolnlSklh podpor, o* fcodnfn, ln pomnrtnln je izplavala ie nad poldrugi miljon dolarjev. Jednots Staje okrog 8 d««« rednih Clacov(lee) ln okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelkn. Društva Jednote se nahajajo po rasnih slovenskih naselbinah rim, kjer jih ie ttl, priporočamo vstanovltvv novih. Kdor iell postali flas aaj ss iglast pri tajnika blttnega drnTva J8KJ. Ea vstanovltev novih dnUKev m pa obrnite mm glavnega tajnika. Novo druitvo se lahko vsanovl s S Sani all ~—'--' Tekom zadnjetra leta se .ie pro t*al<» v Xew Yorkn za mili jonov dolarjev dragocenega M tuja. Vse ka/e. da je to kamenje edino, katero smejo metati rnožki na|""s-žensk«-. pro(*auand4> ves'tniljunslii skla čakali na doti<;nika. Veiika sramola je za ves ameriški narml. tla «e pusti nekaterim valiti za Avstrijski duhovniki. -tri jski republiki duli manj n«- oskmnjajo Slovenske novice. Buxton, Iowa. Iraek Location je vdpotoval v Ponesrečil se je Frank Golob Ann Arbor. .Midi., da išče pomoči v premogovnem rovu, ko je iz- pri tamošnjih zdravnikih. Bolan podkopaval premog. Utrpala sejjc že drniro leto. .je pla-st zemlje in gra potLsub>. Za-! Jakob Belobrajdie na Ahmeeku pušča ženo in sedem otroeičev. J.it1 dobil tužno vest iz East , JToungstowna. Ohio, da je tamkaj Calumet, Mich, {preminul Josip Cop. star 58 let. Iz stare domovine so : Zapušra žalujočo ženo. tri sinove Anton Hafner k Kranjskega k iu dve hčeri, eno že omoženo in > voji sestri in svaku na Calumet.|*'«<> let staro.. Eden sin se na-Katarhia Erjavec iz Ravnegore k 'lajji v armadi strica Sama. Ranj-svojenm možu Antonu Erjavcu■k' jf dobro znan v bakrena Ah meek in Johana Fak k svo-|n«" okrožju, ker je delal polnih ji sestri, s-vaku in bratom na Ca- v Copper Falls. Keweenaw. lumetu- Ker se je pričel lov na srne. tra-jajoč «m1 13. do 22. novembra, so !iun>g"i lovci misli v pra«?ozde gorenjema Michigana na lov na ono plemenito divjačino. Do 19. nov. so pri peljal i vlaki na Calumet j mnogo ustreljenih srn. Od naših Jugoslovanskih lovcev so tudi iiAeli srečo in so ustrelili vsak po eno, kot predpisuje postava, sledeči: Anton But ko v ič, Nick Bolf. Toni Sti^lič Ln. John Grfjui ič. Albei-t Koskela iz Trap R^ick Valley j«* bil obstreljen po svojem Tz Detroita, Mich., je došla na Calumet vest, da se je tamkaj poročil Jurij Pajnie z gdč. Marijo Cividini. Svatba je bila vesela, trajala je dva dni in dve noči. Sunnyside, Utah. Blizu Helper.ja. so našli 1. nov. zvečer rojaka Ivana Cetina s prestreljeno glav«. Kakor kažejo /.naki, jc nesrečni rojak izvršil samomor. Xawli so ga v nekem predoru. Pokojnik je bil doma iz vasi Moste št. 36, fara Dobova- pri Brežicah na Štajerskem. Star je tovarišu v šumi blizu Gay. Hotečjbil okrog 40 let in v Ameriki je izslediti srne. sta Koskela in nje- bival okrog 20 let-. Bil je mirnega gov tovariš hodila svojo pot. nej značaja. V zadnjem času je iskal vedoe dru«r za drugega. Naen- delo in prepotoval Californijo: krat. ko je R>skela prodiral »ko- Colorado in Utah. Najbrže ni mo-zi goščavo, je njegov tovariš, mi- gel dobiti zaželjenega dela in v sleč. da je srca, sprožil. Koskelij obupu si je končal saiji življenje, je krogla šla skozi desno strani rel>er. Prepeljali s., ga v bolnišni- Spearville, Kansas. co v Mohawk. Malo upanj& je. Rojaka Mafijo Konda je zadela da bi okreval. nesreča. Umrla mu je soproga Te- Valentin Centič z North Tama- režija. Bila je bolna skoro 8 let. D o p iti Brooklyn, 9. Y. Pred" enim mesecem se je zbralo nekaj mož v Rauchovi dvorani na Irving Ave. in Starr St. v Brooklynu in prišli so do zaključka. da vstanove zavetje, kjer bi se Slovenci večkrat sestajali. In res vstanovil st je "Klub Slovenskega Naroda" s 34 člani. Ta klnb priredi v nedeljo 28. novembra popoldne svojo prvo domačo zabavo v zgoraj omenjeni dvorani to^no ob 3. uri. Za okrep-čilo in tiekaj zrn pod zob bo odbor **e najboljše preakrbel. Nastopil bo tamburaški zbor in kranjski orkester na meh. Vljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, da nas blagovolijo v obilnem številu poseliti. Torej na svidenje! Geo. Valetich, tajnik. .Portland, Oregon. Marsikateremu Slovencu je znano, da kadar se približa mrzla jesen, nastane tukaj v Oregon u deževni m vsakovrsten vetrovni čas. Pravijo, da je zelo strogo imeti kaj mokrega pod streho, pri naa Včeraj je bil Zahvalni dan. \ sak se jt* moral zahvaliti za vse sprejete dobrote. Purmani po devetinšestdeset centov funt---- Moja najelpša hvala.' • * * Hval a očetu Kazimirju ^a vs-prijetne urice, katere sem užil, ku >em čital njegove poklone Ibala vsem, ki so me obdelo vali. Lepa hvala mojim žrtvam, ki tako potrpežljivo trpe. t V a • ki ni«; _ ____ {litičnim pMironja^tvoni hiš božjih Druga napaka po m«,jih mislili''v -'aviji. Zhisii Miži.j.- je pa ta, ker Združene države :•>-'■Vo|itv'* -,J " *,aj" povoda k i i ko časa ne dopuste poslovati >*i in razbesiielovaiiju poštnim potom z deželami ljudskih instinktov. V par krajih Iskrena hvala tistemu bistro .lednemu rojaku, ki mi je poslal stran morja. Posebno .Jugoslavija je v tem ozii^i na z»-lo slabem stališču. Pa tega j«- največ kriva vlada. Med svetovno vojno s«, kričali iu nabirali denar, da se vsta-novi nova držtiva in nove meje. Nova država "je res znistla. nove meje je ]>a napravil John Buli za Jugoslavijo. Mr. Truuibič jih je pa postavil na trdo podlago v prid Lahonom. It avno tako je napravil s slovensko Koroško, še danes mi zvene novice po lušesih. noviee iz mile mi Slovenije, ki • • v * I sem jili čital v Glasu Xar<«ia. re oči*'! N.-ki drniri dušni pastir pa je slikal str-mečemu p'»slušjilstvu vse muke. ki Ali ni čudno? Ko bodo danes v uiasu -\ar Koroška mora ]»ripadati Jugo.sla- j'1' pr«-?n»* /i«\r/ene duše v peklu. "Kdor ne vili krščanskega diiiiii*teii greh! In. kdvr ne v<»li krš*'-ansk.-«ra kandi-Ravuo tako bo na dan volitve v data. i. • m<-r.- v miru umreti!" Jugoslaviji. Kraljeval jim bo Srb 1 il t:"«Jit*-v iianivr.ost vpije po k^kor jijji kraljuje danes, če ne u 1,1 ■'•/kusi u ]»reišče. bo še slabše. Vem, da te moje v r-stice are IhkIo katerim po volji. ali to mni ni prav nič mar, kajti Odposlanstvo ruskih strokovnih vsak sam izprevidi iz vsakdanjih organizacij novic, kako iu kaj se je zgodilo j o,: vodstvom S<*rgjejeva iu I.e-lii se še bo, pa vseeno. Če si mi hedjeva je d:.»pelo v Prago o,l-tukaj živeči Slovenci je/ike iznu- pi«iallsM., proučiti gibanje eamo, vlada v lJclgradu pa ikla uiokovinli oriranizaeij po pošti pet parov pristnih kranj-1 V|JK ^ ne zlepa, pa zgrda. Pa to skih klobas. Tako krasen duh so'^' bHo ,,ie JiJBB.-- na Češko P1' svojem. Prihodnji eas nam bo vaškem hodili ljudje z napolnjenimi že- prinesel vse dobrote, kar jih že- ' '--- ■ -_—_ lodei k zdravniku, jih bo rpraše-jlimo. Ne mislim več te stvari pre- ESS H BVŠ5! [WSS| ^ fWŠH val : Česa da me bo vsak tresali. mislim, razumel. Sporočim tudi. da se je pričela i večerna s'rla za »nlrastle ljudi. S<»- vam manjka? * * * Angleži so napravili železni o-broč krog Irske. Vse se lahko pridobi z železom.'la ** Vrline ob 7. zvečer in traja le ljubezni ne. f v dottinl. pol I>U<-a v širini. Nobena igrača, — nobenega sunka. Iz-tr» li so 2:-kalIhrovi kratek Stiuid;iroljš« jeklf-n«? klin«-. IzprN-du jako I^jk.. v^e viti. To pa ne stane veliko. Vsem Sloveneem in tako kot oj>is:ino. Cena $5.7T,. Poštnina Slovenkam l>!a/-1T'a- l«>>ilj.«jt»- denarja, samo 'zZc. * „1____; i , , ,.. ... v inamkaii z:i i«-it riin<«. «i?-«alo ola/ati: icnn strani de-z vsak dan, od dru- voaeim ve*»de božične praznike in i ^rat. k-, v.,m .1. t «vi. _ Unj0n gih strani pa druga mokrota pri- srečno novo leto. )Sa'*s Co - Bo* 2a- sta- D- New York- N- Y* haja v podobi rdečega cvička in 3Iichael Stražnik. v podobi čiste frtudenčnice, ki ps' -——---- kaj zelo veliko ljudi »pravi v do-i bfo voljo, da potem celo prepe- Krvolilje v Italiji, vati začnejo. Po mojih mislih A Ijisti javljajo iz San Giovanni! t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnini sreem naznanjam ža- merika ne bo suha nred dvemi .....\ " • t- , !i . . 1 * m Rotendo pn Fej?priii, da so tam- lost no vest, da je nemila smrt p«» stoletji, pa vseeno, ee se suhači na svoje neumne butiee postavijo. kaj poizkusili socijalistični delavci razobesiti rdečo zastavo, jio so "Nameravam pisati tudi o deluJvdrh v rae8tno hiSo- PriS,° J> do Ker sem sam navaden delavec- spopada 8 Prista5i ljubke stran-trpin, mislim, da ne bo škodo dru - ki 510 hotfiii preprečiti razobe-gim, če nekoliko poročam. V več rdeče zastave. Manifestanti. mestih oziroma^po tovarnah zelo Is* so bili na trpru zbrani, so stre-{Mt^osto odpuščajo delavce za ne- Ijal i na harabinijer.e ki so hoteli določen čas. tako da je veliko lju- vzpostaviti mir. Karabinerji so o-di v tukajšnjem mestu brez^dela. tvorili na manifestante ocenj iz Po mojih mislih nam ni to zimo pusk. Karabinieje so podpirali nie prav dobrega pričakovati niti tudi vojaki, liilo je do 11 ljudi od republikancev. Deraokratje so l!SInr,"enih, približno 80 pa ranje-nam pa ze prav dobro pokazali. Hh j^javej proglasili sploiiiio kako znajo profitirati. Kakor se ^aavk* razvidi, demokratski element ne -------- pozna drugega kakor odiranje m KOJAKl NAROČAJTE BH NA potratno življenje. - |'4aLA8 NABOD/ NAJVT.f'J) V angleških časopisih eitam. da gLOVMIP ilBEWlE ▼ J3JI zopet namerava nekdo pričeti kratki bolezni pretrgala nit življenja naši ljubi hčerki MARIJI KLEMEN C dne 18. novembra PJ20 v starosti ti mesecev. Tem potom izrekam srčno zahvalo vsem. ki so nam pomagali v časji naše žalosti, naj k revnejša hvala pa botru in *.#otri Franku in Frančiški Krivec. Tebi pa. naša nepozabljena hčerka, kličemo: Počivaj mirno v rojstni ameriški zemlji! Žalujoči ostali: Kfrol in Marija Klemcac, stari&i. Frančiška in Neža, sestri. Karol; brat. Homer City. Pa., 21. novejnbra lf»2<). Jadransko vprašanje. (Iz glavnega urada J. B. Z.) 1'rad ne ve*ti javljajo, da j«» (njenih armad na italjanski frun-li!a dne 11. novembra 1920 podpi-iti in koneČni poraz centralnih sil. -ana poirmlba med Italjani in Sr-| 3. Ker je v direktnem nusprot-li glede ja«lran-.kega vprašanja, j jn z duhom rimskega pakta med Podajanja >*> se vršila v Italiji, iialjanuko vlado in zastopniki av- stro-ojrrskih .Iu«r pni a ministra Vesni* in Tram- ,i- >|H-rijalfstičua politika sose Itiičua vprašanja V 1 v reškem prišla it i»tvirs 1«) T1 II Med Mii iei imajo pravico no državljanstva. > priznala vse .Jiplo-;i»h jafodoranikih >b*«-v; obratno pa tudi J11-a na isti način postopa z kimi visokošolei. ;ilija bo otvnrila za .Ingo-univerzo v Padovi z dva j-feaorskirai močmi, ki 1110-i dalmatinski TIrvati. Italijo in Jugoslavijo ■ne Irtrovhka poirodba. »vno i>oc«mIIio je podptwal v imenu Italije nredsedoik (linlitti. v (imenu J ul'»slav i je oziroma Srbije pa zunanji minister Trum-bič. Poroča s<\ da so druge velesile, iiicil njimi tudi ameriška vlada. pristal** na to rešitev iadran-skeura vprašanja med Ifa'ijo in Srbijo. S tem je zadan največji udari e tiajmanji^rnu delu jugoslovanskega naroda — Slovencem — in n očigled teli dejstev izjavlja Ju slovansko Republikansko /dni /nje v Ameriki pred t s« javnostjo m svetovno diplomacijo. uu * Slovenski narod, katerega Y 020 se je igrila ta hasardn.i igra, ni in tudi nikoli ne bo zadovoljen s to krivično rešitvijo jadranske fi: vprašanja, kajti to vprašanje I 1 se moglo rešiti pravično edino polom plebiseita, to je samoodb^e-K ljudstva, ki prebiva na teritoriju v disputn. ne pa potout tajnih podajanj, na katerih ni imel »'o v en tki narod, kot narod, nobene besede, nobenega zaslišanja, nobenega zastopstva. Itesolueije in izjave Tretjega lednega občmga zbora JngoaSo-Vallskega Republieausega Zdmle-l ja. vrš«'eegH se od 2'* wptembra d-. 2. oktobra 1919 v Clevelandu, Ohio, jasno označujejo naše in narodovo stališče glede rešitve jadranskega vprišanja in mej med Italijo in Jor^slavijo, zato konits Tiramo, da ne pripo-snamo sporazuma s dne 11. novembra 1990 mod Italijo in srbal v1 ado. ker ta sporaznm: l K rši vse naravne in človeške firaviee naroda In ljudstva, ki v k.inipaktnih masah prebiva na prizadetem teritorija in ki se kompaktno drii ostalega slovenskega in hrvaškega teritorija in države, h kateri bi moral pripa-ruti. 2. Ker je v direknem nasprotju * najslavnejšimi točkami pogo-j»'v *a mir, katere je pred vsem svetom izrazil predsednik Wilson »n na pod lain katerih toek bi se imela sklepati mirovna pogodba iti ki so bile sprejete od vseh aval »o-ogrskih Jugoslovanov kot pogoj za vstajo proti dualni monar-h.ji in za uspešno revolucijo, a je padla militari-»oč Avstrije, toriš.-e intrig in krvavih bojev, ki Ih»Io oerožali svetofri mir, I m peri jal ist ičrt a Italija ne bo obstala pri svojem prvem koraku na balkanskih tleh. ker njem - .0-romski. militaristični in ek pan-zivni interesi jo bodo silili dalje. > tem sporazumom postane Italija dedinja stare imperijalistične vstnje in njene politike na 1-alkanu. ."». Ker ta iialjansko-srbski sporazum krši »njritalnejše interese vs»-h sosA.lniiii narodov, kajti s t -m sporazumom dobi Italija kon-»rolo naii -l:oira»skim morjem, ki postane avtomatično italjansko jezero. 1'stvarjene drtur-' Dar-<. mele. l»..'jr-i volja in mjenini / Hipnost mora izginiti radi najine*« zadovoljenja interesov o-tM h po*?« Milani h strank na škodo, v prvi vrsti, slovenskega naroda, in v drugi \ fsti na škodo vseh sos«*dnjih narodov na severu in severovzlKHlu. Nasilno pod ja r-1. I j. nje eneg.j ali dr.»geg-i dela Jugoslovanov pa bo povzročilo ired« lito, na rjonalistične boje. ft S trm da bo narod razdeljen na sijri «Me. }»<• spadal pod štici r.i/li-"ne. njemn tuje vlade pm-;i njegovi volji, oviran bo ne le razvoj zatiranega naroda, ampak tudi tistih, ki tTa zatirajo. Nastalo I o kulturno zaostajanje, slihi sosedski od noša j 1 neprijaznost med narodi, kar bo eventuelno po-* /roeilo oborožene spopad^. 7. Ker tako tnal. vendar kulturno \ i sok o stoječ narod, ki šteje komaj po Id rt i -j miljcuia duš. ne more prenesti take izirube brez I osledie, ki botl ekoli pol miljona 7 in Komunistični puč v Bratislavi. Kakor znano, so vprizorili ko-jmunisti v Bratislavi velik štrajk. ki je imel namen rkzširiti se po vsej republiki ter uvesti v Ceho-Slovaško iste razmere, ki vladajo ilanes na RusV^m. Via da je štrajk zadušila. Policija je našla v samostanu usmiljenih bratov 75 in-dividijev. ki so državi skrajno nevarni ter je zaprla 11S hujska-ri umoru carske obitelji v Jjekaterinburgu. T)a-lje so zaprli urednika madžarskega lista ''Nepszava*' Ištvana Mornarja, terorista Fenywesza, »•odjo teroristične baiule iu ljudskega komisarja Szalavija, voiljo peštanskih anarhistov Wibera in dr. Aretiranih je bilo tudi pet poljskih einisarjev in eela vrsta protionsiranih oseb. Samostan usmiljenih bratov so zaprli iu se v njem nastani bolnica. Več oseb ki so izvrševali Horthvjevo propagando, so izgnali preko meje. IHlavstvo zopet dela. ker se je za najrazličnejša dela oglasilo takoj mnogo prostovoljcev ter je zlasti za redno funkcioniranje prehrane storilo patriotično občinstvo vse. Komunisti so docela poraženi. Kmečki upor v Toskani. V kraju Montespartoli v Italiji je izbruhnil prepir med kmeti in fašisti. Počilo je več strelov in fa-zena: Ta j» imel ' krepka kri-pisti so ^ zabarikadirali v neki la" torej prav do 108. leta. In l T)va sta vendar prišla v Fi-r.eki pariški kritik piše. da je ne-iIV,1ZP Prosit pomoči. Okoli 3000 i »vno srečal v Kairu prijatelja. 1 kmetov, dobro oboroženih, je na no G ret ruda Semenič iz New York City v Ljutomer. Jos-. Tassenbaeher iz Wabash. Ind.. na Tirolsko. 5 parnikom "Italia" (Anchor Lino) dne 20. novembra: J«»sip Smet iz New York City v Gorico. Martin Pešci iz Hibbing. Minn., v Črnomelj. S parnikom "La Touraine'' (French Line) dne 22. novembra: Josip Jenko iz Hlačk Hawk. Utah, v Kamnik. kdaj se možu polomijo kril-i. t. j. aj preneha občutiti ljubezen do lepega spola. See trdi. da 7. iz-p« Injeiiiin :»0 letom, tot all kinds are on display 414 Broadway r.rar Canal S" i c i Ea-r Sfith S- • -t Lfi ir n & ;r i -Ves 10 Ir*inf PUd.cotErr i ^th S: i; ban i:;th St nnr ^th Arc *II4 We« 4id Sc t*t B way f 6th Ave -,bl ti«t 149th Sr r.ear Cy-rrianut A*e Trcmoat Ave earner Alontat} A»c •Open (Jatii Alid: zu nasiov antoxa p« Sporočilo bolnim ljudem. TO* NIK ! Pre.1 vojno je bival tri.l.-.-timi leti je neki Tikali s 4VOJO ženo .lo/eto roj. Gričar ilmt-aik zavel dajati svojim oolnikoiu v Kast Mineral. Kans;ts. l'ro>im čudovito zdravilo, katerega w da j Im«- vsakega, ki kaj ve o tej druži- ,mj" Nu:ra T"n<* To z,,ravil° ^ , - ... r»ra\lj--iii > >z o^nierib «lrn^- ear. N.nisiia vas št. :!. St. Pe- ,-.|j.. naj^.ljci k. J ravniki v \<*h »lelib ter na Kr;t»u. t'arniolia. Vene- svetn. Teh osiuero 7!<►- (Ofi.oj_j vanje. Nugii-Tone je eno najlM»|jšili zdravil, kar jih je Ml«> razkritih za ie-p— . I»«l«"ri»* lMih'7iii. neprvbavo, črevesne in jetrne lx>]ezni. fiokrit jezik. sI:i!h» sa-utripanje sn u in lHj|«H"-ine. žel«»dene liolezni. i/.|H-havanje, slab- tek. nervo-znost. IzruImi energij*- in volje, slalw* fM.trto stanje. >Iu1hi krf. omotieo in j otrplost ter razne <1 nice po«l<»bne lezni. Izrežit*' to ter [Nijdite v dobro le-; karuaro. Uotdte Nuga-Tun«*, uživajte I »ar dni in r-e ne lK>-te zadovoljni vrnite j ostanek ter dobite svoj denar nazaj Drugqist: You can get Nuga-Tone from Doctor Moy — ! . - .. lodrn. bolečine v nrsih aH ■<«•« your jobber o' from the National Lab:ra- \se ugofinosri svojemu elanst vu. "T""' -7-7-7 - ITvt'. ^ JT^ tory» 537 Dearbo rn St.. Chicago. Abso- FOKe au Kril, Olekljaje, revmatizen. lately guaranteed. Retail price »1.00. .Ad.i kožn? bohini, IzpnMajs, ogrce, gala- ____ Torej pristopi tudi ti mož. žena, fant ali dekle. Za Slov. Sam. I)r. ''Domovina" v iJarbertonu. Ohio, Frank l*<»je. tajnik. IŠČE SE PEVOVODJA za pevsko društvo "Slovenec" v Denver. (,'olo.Pevei bi radi globeli Slovenca, ker dosedaj smo iuieli Ahierikatica. Za vse podrobnosti in pogodbo naj se obrne na Franka Škrabee. 47!M Washington St. Denver. Colo. (26-27—11) ŽENITNA PONUDBA Vdovec z dobrim rokiKlelstvom in že preeej odraslimi otroei se želim seznaniti s priletno vdovieo v s vrbo ženit ve. I^epa ]>rilika za pravo osebo. (V katero veseli, naj mi piše ix»d šifro: Vdovec, c o Glas Naroda 82 Cortlandt St., New York. N. Y. VAŽNO ZA ONE, KATERIH SE TIČE. Pri nas imajo pisma iz starega kraja: Mihael Abramovie, Matevž Ba-nič, Matija Cej, Martin Cencelj. Matija Dremelj, John Fabjančič. Matija Gajdek, Josip Groboljšek. Andrej Hribljan, Luka Jamnikar. ali Jenninger, Matevž Janko, Ja- . ,kob Judež, družina Alojzija Kapš, Socialna zločinstva so na dnevnem Anton Kristan, Anton Komp^ redu. Komunisti napadajo in ubi- Frane m Jane2 Križnar, Andrej jajo posamezne nasprotnike komu-(Mad<>n Prank Malnar, Ign?e Ma-n^tiemh idej ja\-no na cesti. V,ster Koloman Nemeth, Marija Madridu izvršujejo komunistični Pailnn, Krsto Pelie, Janez Petrič, teroristi dnevno atentate na za- stopnike meščanskih in drugih nekomunističnih strank. V staro domovino Po tvrdki Frank Sakaer so odpotovali m sledeči potniki v staro domovino: f 8 parnikom "Zealand" (Sod Star Line) dne 13. novembra: ^ Josij> ilalnar iz FSltiff, Ark^ v Cabar. Matija IJrinc iz Cornwall. Pa-v Črnomelj. Fran Zupančič iz Denver, Colo., v Ljubljano. Josip Frkol iz «1 ^mstown. Pa., v št. Jernej. Peter Kolar iz Seattle. Wa.sh.. v Slavonijo. Anton Janežič iz Cleveland, v Grosuplje. Frank Buzin iz Westwood. Mass.. v Gorico. Josip Ludvik iz M or ley, Colo., v Št. Peter. Anton Valenčič iz Ta coni a, Wash., v Volosko. Josip Žagar iz Mobile, Ala., v Cabar. Ana Poje, Jože Podgornik in Anton Podgornik, Marija Thomo, Frank Račič, John Rudolf, Olga fccogna. Urban Stražišar, Jože Svet, Frank Zlobec, Anton Žagar, Jožef Žagar, Ferdinand Žagar, Valentin Žurga, Anton Zornada: Ivan Zarna. V slučaju, da je kdo izmed gori omenjenih med vojno umrl, naj se nam poroča vse podrobnosti o njem. Upravništvo Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (18—11 v d) belost, tnožke In ženske bolezni, slab« kri. knez operacije v najkrajšem easa po najnižji ceni. Poskušaj ie in se prepričajte. DOCTOR JIN FUSSY MOT 308 Grant Street Pittsburgh. Pa Uradne ure: ob delavnih, od 9. dopoldne Ob nedeljah ln praznikih: od I. dopol-do 6. »večer. f dne do 1. popoldne. Možki in ženske £ nikar Tie tro- ^ site &i>a z ^ zdravniki, ki ^ j . vam ne more- ^ ( . jo pomagati. 4 j Jaz vam t>om ^ pomagal. Jaz 4 J sem trideset y let znani Spe- S ' eljalist. Moja 4 pose?»na strr>- 9 ;; ka so želod- # l ' Pne, jetrne; leri z-'iatruplj^nja krvi rabim 0 J Ehrlich 60«. Pridite k meni. sliSite A moje poSteno mnenje glede vašega S »lučaju V vašem Ježiku ter ozdravit R Prof. dr. H. G. BAER ^ Specijalist 4 534 Smithfield PITTSBURGH, » Street nt f NuU*i »tt»U miija w Da«u gW*S»t«. * A. Jj Ka'1 bi izvetlel. kje se nahaja FRANK KOMAT .Kuna i/. Ve-l i U«- I.«.!-«- |»r i Tre^ujt-m ua !><•-l«*njsk*»m. 1'r.tl 4. leti se jc nahajal na WilWkn. Ta. Prosim rojake sirom Združenih držav, ako kateri ve za njetrov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar se ze vnaprej zahvaljujem ; ako [»a sain <"-ita. naj se mi javi in nimiani svoj naslov. — Mike Mx T'_\ Willock, Pa. (24-26—11) GR0ZDJE1 GROZDJE! GROZDJE! Suho grško iznportirano nova pošlljatev J11.00 bakta 50 Ibt. lansxa poiiljatev S9.00 baksa SO los. Californijskl Zinfandel. »v pns!ati i denar. Naslov: Western Merchandise Company 9QS9 W. Chicago Avenue Dept. 902 Chicago, El. GLtAS NARODA, 56. NOV. 1920 KRALJICA SVETA. Raman. — Spini Kari Ffcborf. t. L J i-—. y.fr, Za "Ol&g Naroda" priredil a. P. 31 (Xadjdjevtnje.) Poslali bodo ?ra<~no ladjo, — si je mislil ter se blaženo smehljal. — Ničesar dragega ne morejo storiti. Ekspedicija stare šole bi i.as nikdar ne našla. % _ Potem morajo biti ie v par dnevih tukaj nad Furo, če bo šlo vse po sreči. — Potem imava jaz in gospodična Gregard do takrat dosti opravka, — si je mislil. * 'Pričel je letali po koči gorindol, z rokama na hrbtu ter razmišljal: — Tako priprosto >e ne bomo poslovili od ieh duhovnikov in oc < ele«ra tejra znorelega naroda. Kljub spoštovanju, katerega poje do «ro*podi<-ne Maud, ne mislim, da bi ji kričali liura. ko se bo poslavljala. Zopet je pričel begati sem in tja. ,Konečno mu je prišla rešilna misel: Sužnje v podzemeljskem mestu je treba oprostiti. Treba jih je -.[»n-t ti i na svetišče i*i mesto. V neizogibni zmešnjavi bo beg veliko lažji. Kdo pa naj jih oprostit Mora biti to nekdo, ki je živel tam spo-daj. Krvni psi bi raztrgali vsakepa, katerega ne poznajo. On sam, Stanley, bo storil to. Psi pa so že nekoč sledili nje-govemu sledu ter bi takoj alarmirali vse paznike. Za en trenutek ni vedel, kaj naj stori. Tedaj pa je padel njegov polled na črnca, katerega je pred par tedni rešil. Njega niso podili I »i. kitjt i šele po par dnevih se je izvedelo, da je ubežal. — He. Iiambula, — je zaklieal Stanley. — 0 ruec se je približal ter ponižno dvipnil s\oj popletl k gospodarju. * — Ali hočeš oprostiti svoje tovariše f — ga je vprašal Stanley. — Ali se hočeš osvetiti nad onimi, ki so te mučili do krvi? lila/en usmev j»* šel preko lica črnca. Nemo je sklonil irlavo. Vsaka nadaljna beseda bi bila nepo- t rebna. Petinštirideseto poglavje. Visoko na obronku Fure je stal samoten človek ter se s lirepe-iMtiiui očmi oziral v daljavo, na nebo, iz katerega naj bi prišla rešitev, po dveh letih največjega trpljenja. Konečno pa je opustil iskanje ter šel zopet liiAzdol v dolino. Že se je solnee nagibalo proti zatonu. Črnec se je že napotil, da izvrši dano mu naročilo. Stanley pa je zopet sedel pri svojili aparatih ter čakai na znamenje, ki naj bi prineslo reŠitčT. V par urah bo vse pripravljeno. 1 — prihajamo, — to je bijo še^redno edino znamenje, da je polnoč \ resnici na poti. t e bo prišla zračna ladja, potem imajo na krovu brez dvoma tudi brezžično brzojjvno postajo. — Zakaj molče še vedno? Naenkrat pa je pričelo brenčati v aparatu. — Gremo.... prtko.. Kopga, — je prišlo počasi. Sedaj je čas! Stanley je skočil pokonci. S«- ofiem ali devet ur in tukaj bodo! Napotil se je hitro proti svetišču. .... Neko skrivnostno šepetanje je šlo skozi podzemeljsko mesto. Tu pa tam so padali pazniki, pobiti od sužnjev. Tolpe sužnjev ko se zbirale ter pripravljene na vse, pričele prodirati globlje v notranjost gore. Tam notri žive še nadaljni bratje, še nadaljni mučen- < Pazniki pa so se s svojimi psi umaknili v najskrajnejše luknje, 1 o so zaptzLi prihod oprostileev. /.*• *o se približali slednji in psi so skočiH nanje. Nekateri so pač postali žrtve ostrih zob, a drugi so pobili vse in i na žival za drugo j*? padla, zadeta od neštevilnih udarcev. Kot ogenj se je razširila do zadnjega kota podzemeljskega vest oprpš« enja. CM vseh strani so prihajale tolpe nesrečnežev, ki niso nikdar videli svetlega dneva. — Astarta, uniči jih! Varuj svoje svetišče! Ščiti svoje služabnike ! Astarta pa ni nič pomagala. Blankenstein, Kienlung in njih spremljevalci niso bili edini, kojih cilj je bil tempelj Astarte. Spo-» daj, po dolini, se jih ie vleklo na stotine, v svojem pohlepu po zla tu, uničevanju in umoru. Kienlung in konztd sta že dospela do vrat svetišča. S široko raz prtimi rokami so stali tam duhovniki. Vrata za iijimi pa so bila zaklenjena. Blankenstein se je ozrl naokrog. Nobenega časa se ni smelo izgubljati, če je hotel rešiti Maud pred to ponorelo ljudsko množico, k: je že dospela do polovice gore. Pomignil je. C'rnci so planili po svečenikih. Konzul se je z vso silo svojega telesa vrgel proti vratom. Stresla so se v svojih tečajih, a še vedno držala. Konečno pa se je stari les vendar sesedel. Preko podrtin so planili Blankenstein, Kienlung in ostali v svetišču. , — Maud, gospodična Maud! — je kričal konzul na vse grlo in za njim se je gnetla množica oproščenih sužnjev. — Kje ste? Tedaj pa je nekaj zablestelo v poltemi svetišča. Maud je skočila s svojega prestola in sužnji so zatulili, ko so zagledali njeno postavo. Niti enega trenuutka se ni smelo izgubitij Konzul je poklical svoje ljudi skupaj. Že so bili par korakov pred prestolom. — Nazaj, — je zakričal konzul. Prvi pa so že skočili naprej. Tedaj pa je prijei konzul prvega, ga dvignil v zrak ter vr^el na ostale z vso silo, ki jo je imel na razpolago. Gruča črncev se je umaknila, a bilo jih preveč. (Dalje prihodnjič. ) sem jo videl nekdaj v samotni dolini — nekdaj pomladi in neke jeseni ali pa morda le samo v snu... In tako se je razpletla skrivna in nežna ljubezen med najinimi srci. tako nežna in mehka, kakor bi jo spletel z božajoeo roko skrivnostni sen svete čudapolne božične noči. Nič strasti ni bilo v tej ljubezni, nič nelepega in nizkega hrepenenja, nič grdjj^ misli. Kako tudi — saj sem ljubil le njene oči. ničesar drugega nisem ljubil na njej. In te oči so gledale tako milo, vdano in nedolžno. .. Legenda o čudežnih očeta. Spi.;al K saver Meško. Dve leti sem ljubil njene čudežne oči. brez vse strasti in brez vsakega nelepega in nizkega hrepenenja in brez vseh grešnih misli sem jih ljubil. Tedaj pa se je smehljajoče, vse otroško vdane in j OGLASI NAJ 8E nežno ljubeče. Dolge večere so ANTON MOZETIČ, ki ima pri kramljale z menoj sladko in lju-jnas več pisem iz starega kraja, beznivo, še v snu so mi božale lieeinekaj iz zasedenega ozemlja, ne-in sree in dušo. Se v snu so mi kaj pa iz Zagreba, šepetale mehko in sladko, da se je' l*pravništvo Glasa Naroda, glanilo kakor dražestna romanca (24-26—11) o večni sreči. In še v sanjah mi je bjlo prijetno, radostno in -sladko. da bi se zasmejal in bi zapla-kal obenem— kedaj približno odplujejo iz In tudi nocoj so prišle za menoj new vorka. vse one trde. KRETANdE PARNIKOV ... . . . . ... CARONIA 27 nov. — Hamburg neusmiljene besede, ki jih je pi- Philadelphia 27 v tiho spalnico neusmiljene bes sala draga, nežna roka. in vsa Sna in ki tihem so prišle in na la savoie , . , france ona neresnična in kriviena oeita- kvnoam nja. Na tihem so prišle in na 5ocha322au skrivnem, ker so vedele, da jih ne saxonia l.a LORRAINE maram, da jih sovražim. Ko sem NEW vo^k zaprl oči in se silil, da zadrem- Rotterdam , . 1 , . -1-1 aquitania ljem in pozabim, so se priplazile canopic v mirni moj stan, na tihem in na prej^Vlson zgodilo čudo, ki ga ne bi verjeli skrivnem kakor tatovi in morilci, imperator nekaj dni poprej in najsi bi ga bral v knjigi nezmotljive resnice, v sv. pismu. Nekega večera sem dobil pismo. Pisala ga je njena roka — nežna in mala je bila ta roka, dasi net žila smrt nanje težko tako nežna kakor ona prineesinje.; svojo roko. nov. — Cherbourg 27 nov. — Cherbourg j 2 dec. — Havre I 1 dec. — Havre i 5 dee. — Tret i 4 dec. — Havre 7 dec. -- Hamburg 11 dec. — Havre 11 dec» — Cherbourg ■ 11 oec. — Boulogne ! 14 dec. — Cherbourg 16 dee. — Genoa 18 dec. — Cherbourq ! 23 dee. — Tret dec. — Cherbourg j 6 jan. — Genoa 20 Jan. — Che-ebourg 25 jan. — Cherebourg Neslišno so se prikradle k T***M Imperator Iji — menil sem že^da sem jih po- i /^uitania zabil in da Že spim. kar mi je leglo Glede cen za voz- • In v»a druga nenadoma na zbegane misli in na brnite .. - tvrdko srce in na dušo, kakor bi mi polo-. pra k e a k s e r in mrzlo I 82 Cort,a\dt st- New York (Nadaljevanje.) f l^i tako je odhajala in -se je iz- ,f , , • • i i • v *gubljala kakor odhaja m se iz-Mehko mi je bilo pri srcu. Nic li - , - i- , , . . gublja lep sen — izgubi se, in ne nisem hrepenel ta večer po oni . .. ^ ' j ii • » j - i - i - -f - - i sanjamo ga nikoli več. čudodelni besedi, ki bi rešil z njo . skrivnostno devo iz te otožne in' 1 oca??1 Je stoP*la med starimi samotne doline. Želel sem le, da|ko*tanj11: kl so J1 *u5teIi 2 orume-bi smel ostati tudi jaz vso vež.jnelim ^liatjem tihe pozdrave, in indskimi in i . , j med. nost tukaj v parku in vso večnosti . koprnenju. da bi jih videl kdaj. Zdaj sem jo videl — a odšla je, in kdo ve, ali se vrne še kdaj___ fantastičnimi hodit i "ob "njej "med 'vitkimi topoli! maliki ki so se ji pri- in starimi kostanji in čudežnimi »T*1- ^ se statuami iz indskih in japonskih^1'1* med d™jem njena obleka, pagod. Vso večnost bi stopal ab|PrfPletena 2 zlatom dol^h las-njej in vso večnost bi ji gWal v!foIfa.be,a obleka- kakor obleke čudežne oči, kakršnih ni nikjer! k™ljioin m princesinj v nemakih več na svetu. In bil bi bogat, bi- P™^a!h, k, sem jih bral v mla-seri, ki se krešejo iz njenih oči, bi!?lhdneh m drh,tel v me storili najbogatejšega na zemlji. Pomladansko toplo bi mi bilo neprenehoma pri srcu; ti planite-, či solne i bi mi ogrevali sree in'1 \}n f Penast jo bi dušo venomer. Vedno bi bil sro^polJub.,1 zenJJ°' kl Je st<>Pna" čen, ker bi se dan na dan pogre- njo ,1Iljena 1no«a' \n s *°lzami bi zal v globočino teh oči in bi zab-h1^'1 pot" kl Shajala po njej, ljal vsega sveta in vsega sovra- . se ne vrne nikdar' ™kdar vee štva tam zunaj v svetu, in vse ra- '** ne bi mi zacelile, ki so mi jih vse- Potrt in žalosten in bolan sem kali tam zunaj v Življenju,. Ostal!v tihi noči iz začarane do-bi-in vso večnost bi bil srečen___ Prihajala je noč, tiha in zamišljena in sanjava noč, kakršne so le noči v tej dolini. Luna je vzhajala izza gradu, velika in svetla; a' ob njenih očeh je bila njena svetloba medla in neznatna in be-raška. Sramovala bi se in bi se skrila! Nemo sva stopala .po aleji. Dozdevalo se mi je, da hodim kralj ob kraljici. Vsemogočnega sem se ki sem jo videl neke pomladi in neke jeseni v začarani dolini. Odprl sem pismo in sem ga bral in nisem utnel in ne verjel. Bral sem ga spet — in glej, že pri prvem stavku me je udarilo s težJco in sovražno roko. In udarila me je vsaka naslednja beseda, naravnost v lice me je udarila, neusmiljeno in kruto, in vsaka s težjo in bolj sovražno roko. In ne samo v lice, naravnost v sree so me bile, da mi je trepetalo in trpelo, kakor bi se zarivala vanje zastrupljena bodala. Vsaka beseda, ki je bila pisana v nagliei in s tresočo roko, je bila grozna in strašna, vsaka brez srca in brez usmiljenja. Nobena ni marala čutiti moje dušne bolečine, nobena ni hotela videti, kako je tekla v potokih kri, ki so mi jo izžemale iz srca brez milosti in usmiljenja. Kaj sem ti storil? S čim semj se pregrešil nad tvojo dušo?" j Komaj sem verjel, da je pLsala te besede, polne sovraštva in kru testi, nežna dekliška roka. .tista majhna rojca. ki mi je pisala še pred nedavnim, da sem najblažji., najplemenitejši človek na srvetu božjem. A take nežne, mehke in drage roke nam sekajo najgloblje rane: to je njihova hvaležnost in zahvala... "Kaj sem ti storil, da si me line. A poti v njo si v svoji žalo-J udarila in me ranila na smrt, nest i nisem zapomnil. In ko sem jo usmiljena? Kaj sem ti storil, ko iskal pozneje s hrepenenjem in pa sem te vendar ljubil z mehko, bolestjo, da bi videl in srečal še j brezgrešno ljxibeznijo in sem mi-enkrat ljubljeno, je nisem našelfslil venomer nate, na čudovite nikjer. In nikjer nisem srečal in tvoje oči...? Kaj sem ti storil, videl več nepozabne, samo spomin da mi očitaš hudobije, ki jih ni-nanjo mi je živel v srcu, in njeneUem zagrešil nikoli niti v mi-oei so planrtele ob meni vse dni in vse noči mojega življenja in so mi (Dalje prihodnjič.) gssnassaiBSSis^snysgiiwss Ietošhje Suho Grozdje importirano is starega kraja 18 centov funt. Boksa 60 funtov $9.00 Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING 00 — 61-t>3 Cherry Street Hew York. N. 7. msmsmsmsmsms razsvetljevale s žarom svojim velikim ... sem Potoval in romal po njih. eutil, neizmerno velikega in obla-; T„ . -, „ , ® ^ Jn sklenil sem, da v vsem ziv- godarjenega z neskončnim bogastvom in nebeško srečo... Hipoma je potegnil nad alejo veter. Vrhovi dreves so vztrepe- Le malo jih je bilo, ki so se poznali meti seboj, čeprav so skozi tali, veje so se predramile, se prestrašile, zastokale in zaplaksrie so. In prestrašili so se maliki <»b ee-lC!___. . .. . A Ti i . , - -k Samo oei je lnfela iste, ki sem jth leta ali desetletja živeli skupaj. Ko so zadeli prameni vzhajajočega solnca v goro, na kateri je stalo s»veti>.*e, so osvetljevali čuden prizor. Gori na ploščnati strehi. svcušea. je si al h, I človek. Poleg njega, na tleh. je ležala vrv, s po-(Zf4>1°- Povesili so glavo, se priklo-,dnjgo bn<) ^ x« ne •.....JO katere je priplezal na streho. V rokah jc imel bel prt, s ka-«1"'1 nfkwiiu nevidnemu m mogoč-1^^ otožne^ alabastrsko bele- Ijenju ne vzljubim druge ženske in drugih oči kakor njenih... * * * Nekoč pa sem srečal na svojih romarskih potih devo, ki je imela iste oči. Kje jih je dobila, kdo ve. ;ti. zadrhteli so, kakor bi jih za j. videl nikdaj v tihi dolini, vse t« rim je mahal. f? . Na nebu. v veliki daljavi, prori severoocapadu, je bilo opaziti majhno belo točko. Na ilrugi strani, pri vLodu v podzemeljsko mesto, se je valila velikunskk množi«-« raztrganih postav. V mestu so jih že zapazili in prvi meščani v» preplašeni prihiteli iz svojih hiš. Ceste so s«4 pričele j olniti in od hiše do hiše je bilo čuti krik: —- Sužnji v* oprostili! — Reši naj *e kdor se more l Temni oblak obupa je že dospel do prvib hil mesta. Že so planili pr"i sužnji po ljudeh in meščanska straža ni mo-| gla ničesar opraviti. Potisnjena je bila na stran. Sredi največje množice sužnjev je bilo videti konzula B'.anken-hteina in poleg njega je stal mali in nežni dr. Kienlung. Pole? obeh pa je stal Hanihiila, črnec, katerega je Stanley odposlal, da resi sužnje. — Tam, gospod moj, — je rekel Bambula ter pokazal na goro. na kateri je stalo svetii»-e. Konzul je zapazil belo postavo, ki je stala na strehi. — Bel človek! -— jc zakričal konzul. TedaJ'pa »e je obrni lproti črncu: — In kje je bela ženska z zlatimi lasmi? Ali veš, kje se nahaja? — Tam____»vetišče____velika boginja. — je odvrnil črnec. Stanley mu je pred več dnevi z velikim naporom ubil v glavo t« besede mm »lučaj, da bi našel črnec konzula in dr. Kienlunga. Sele tedaj, na tozadevno vprašanje. *e je črnec spomnil. Ona čivi! — je zakričal konzul Kienlungu, zbral nekaj sužnjev ter ae napotil prot* svetiiču. — Naprej, aa menoj! — je zakričal. * * '.111 1R \ lleinu so zastokali in zaihteli ga lica, ne istotako dolgih las. ki S čudežnim« tujimi glasovi In hi ^ - vaJwiH ^ taJ jn M ~ spremljevalka se je vznemirila m!pn!pleUli ob|efeo kakor zlata tka. se prestrašita. listala je m je nJna _ ^ ^ ni bi, tako povesila glavo. povito nežen in obenem kraljev- at as je. da se vrnem v grad.'V.& in govorila ni tako nežno in Naj grem s teboj, ljubljena/' umišljeno in melanholično kakor princesinja v začaranem dolu. Nežna je pač bila kakor lirska Idi — pesem in majhna kakor igračica. In vsa otročja je bila in malone razposajeno vesela. Zdrznila se je in me je izgledala začudeno in tuje. "Ne moreš, ne smeš. odidi!" Sklonil sem glavo in nisem upal ugovarjati. A bilo mi je, da moram poklekniti in jo prosti usmi- venomer; življenje ji je bilo ka-ljenja in milosti. kor solnčno pomladansko popol- " A daj. še enkrat ti naj zrem dne. Ljubim nežnost, a majhnih v oči, da jih ponesem s seboj.'* j deklet ^ ljubim in ne otročje raz-Stala sva in sva si gledala na- posajenosti. Melanholično resnost ravnost v oči. J ljubim, in tihe. skrivnostno drh- Ponesi jih s seboj in idi." teče besede ljubim, ki čustva srca slih?,, Pozno v noe sem slonel ob oknu. Nebo je bilo temno, sam svinec, samotne in temne poti, kf^aloveč se v neizmernih višavah tn"a1 : 1---počasi sem in tja. In grozno je bilo in grozeče, kakor bi se srdilo v neizmernem gnevu, ki je tako velik in globok, da si ne more dati od duška. Vse sivo in mračno — le tam nad goro naproti mojemu domu se je po svinčeni planjavi vil dolg in ozek pas, ves rdeč je bil, ves okrvavljen. Med pepelnato temo se je vil navzgor in je 'izginjal brez sledu nekje v mraku... Gledal sem ga pozorno in pazno. vedel sem, kaj da je: pot mojega] življenja, vijoca xse, porošena s solzami in o vk rop I jan a s srčno krvjo, med mrakom in temo in brez sledu izginjača v nič. Do zdaj je ob njej in pred njo gorelo dvoje velikih solne, ki sta jo obsevali in razsvetljevali: njene ljubeče oči. Danes, nocoj sta ugasnili. Ugasnili sta v hipu, ko so mi ranile trde in brezsrčne' be-govorila je sede njenega pisma srce. Ugasnili brez prestanka in smejala ae je sta. in vse, kar mi je svetilo v prejšnjem življenju prijazno na samotnih potih, je ugasnilo ž njimi, in ob meni je bil le mrak in svinčena tema. Dr. Koler slovenski zdravnik €38 Pen Ave. Pittsburgh, Pa. !- French Line C0NFA6IIE 6EHERALE TRANSATLANTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LA SAVOIE ..............27. novepibra FRANCE .................. 2. decembra ROCHAMBEAU ........... 4. deeemt~» I LA LORRAINE .......... 11. decembra LA TOURAINE .......... 18. decembra LA SAVOIE .............. 23. decembra POSEBNA VOZITJ^ NARAVNOST DO HAMBUB&s ! Hitri parnlki a fttiptml in mmj vijaka^, PoMbm zastopnik Juocalovanaka vlaCr * Drl čaka i potnika cj prihodu nailh par- nlkov v Havru tar Jih točno odpramll, 1 kamor ao namanjanl. Pamlki Franc;aka Črta ae transport^*., tekem vojne na tlao«r eahoalova*kli» ^ lakov bm vaa naprtTkp. Za llfKarta in oanp vpraiaj«a • DRU2BINI PISARNI, 19 Stat« St,, N. t. w. •n M pri lokalnih Dr. Koler J« n*J-ittreJU akrrenakl ■dravalk. ap*c Ust v PUtabnrrhu. kl Ima M-lataa prakso v sdravl)« nju laili MoftU bolaanl. ZaatrapUanJa kr -vi adrarl a Kla-■evlteni cot. kl pa Je 1 sume I Or. prot. Erllch. Ca Imata moaoUe «11 meour-eka po talapu ▼ rrlu. lspadanja las. bolečine t koatah. prtdlta In lsditll nun bom kri. Na tekaj ta. kar tn bo Vaa moflke bolaaaal POravte po liaJBaid metodi. Kakor hitro op«rita da ram pranabuJa adrarja. na tekni ta. tamvae prldlta In Jam ram ca bom aopet porrnlL Hrdropalo aH rodno kUo oodrarlai ▼ M. urah In alcar bras oparadj«. Botosnl lahnija. kl porarotejo ko latna ▼ kri tu in brbtn In vCaala tudi pri puitenja voda. ondrarlm p goto- ttnok takllna. arboCIco. BkroOa In drove kote« bolezni, kl nsatasajo valad naCt-ate krvi. omdrarim ▼ kratkaa tem nI potrebno MatL Uradne uro: rank dan od t. uro sta-traj do S. rvaCer: ▼ petkih od I. wtm-traj do I. popoldne: ob nedaUah aa aJntraJ do a dodoMm. LLOYD SABAUDO 3 State Street RewY«fk Prihodnji odplutje lz ?f. V. nainllr m 2 vijaka RE D* ITALIA — 90. dee. PESARO — 8. Jan. IadaJaJo aa direktni rosni ustk; do Klavnih mest t JogoalavUL Braaplafno vino potnikom I. Cosulich črta Direktno potovanje v DokrmC: (Gr.vosa) In TtpL ARtiENTINA 4. decembra PRES. WILSON 22. decembra Potom listkov, izdanih sa vsa kraje v Jugoslaviji In Srbi,i. Raskoina ugodnosti prvega, drugega In tretjega razreda. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačne vino. PHELPS BROTHERS & CI. Passenger Department 4 West Street firm T«k Fred velikimi vrati svetiira ao Mali duhovniki, da branijo a «vo-Za njimi pa je stal veliki duhoven v polnem 1st preko njih trupel bo ila pot 4 4 Ali te srečam l^daj «pe< T "N> vem — kakor nama je sojeno." Pobožala mi je z ljubečo roko li<*e in čelo in mi poravnala laae. "'Idi in misli name." Obrnila se je in je odhajala... *4Xe idi, ne zapusti me*— pri zveličan ju moje hi tvoje duše te rotim in prosim—" A nisem mogel izgovoriti velike in vroče prošnje. Le v duši se mi je spočeta in neizgovorjena je razodevajo le napol in jih napol Pozno v noč sem legel, A zaspati nisem mogel. Vse trde in neusmiljene in krivične besede, ki jih je pisala draga roka, so prišle prikrivajo, ki skrivnost duše o- in so se postavile in se razvrstile značujejo le v temnih obrisih, jih kažejo le od daleč, da jih gledamo kakor v prvem mraku ali bajnem svitu luninem. A tega pri njej nisem našel in zato je nisem ljubil kakor čudežno devo iz tihega dola. Njene oči pa so bile kakor dvoje mogočnih plamentc, zažganih od mogočne roke v vsem i m. da razsvetljujejo Tea svet s svojim žarom. In te oči oetala v duši. Molčal sem kakor sem vzljubil s tiho ljubeznijo, z ob postelji. Dolga vrata jih je bila. dosti daljša kakor onih lepih in ljubezni polnih besed, ki jih je pisala v prejšnjih dneh. V prejšnjih dneh je pisala take mehko. Vsaka beseda mi je pobožala lice z ljubečo roko in se mi je dotaknila srca in dr^e nežno in laskaje. Draga mi je bila vsaka posamezna teh besed; mislil sem nanje venomer, vedno ao hodile z menoj na vseh mojih po- bi bil v svetišču in bi ae čudil o-lono ljubeznijo, ki sem ljubil ž njo, tih — še t npči ao prihajale k me-njegovi miatifai lepoti. Ido tedaj le oči neznane deve, ki ni vae lepe in mehke, radostne in 'Kdor želi pred (Božičem in Novim letom dospeti v Jugoslavijo in potovati na Trst, priporočamo brzoparnik: "ARGENTINA" odpluje 3. decembra. Cena za HL razred do Trsta $125.00 Pri navedenih cenah je vSteta svota za vojni davek. Na tem parnikn je dobiti tudi prostor za H. razred za nizko ceno. Za vsa pojasnila se obrnite in pišite na znano in sanesljivo tvrdko: FRANK SAKSER 82 SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA ANTON ZBAŠNIK Mfcs 1*2 Wafrgwrfl BUfe, mi^uiifc. Pa. racal Diaaoad and Grant Sta. (nasproti Courta). ladelnje raznovrstne notarske dokumente, kot na pr pooblastila, kopne pogodbe, pobotnice, zaprisežene izjave In protaje za dobaro svojcev is staresa kraja. Preiskuje lastninsko pravico aemljise tu in ▼ starem krajo, posreduje v tottenffi zadevah med ■»fnfc«—« tu ia v domovini, izdeluje prevode is stovenKipe na 'sngleart Jezik, ali obratno, tnl—fltna aodnlji ali prt koaspesacijskih razpravah in daje vsakovrstna delo toho in pravilno. urfi^ssiis^iiaii.