St. 26. Maribor, dne lO. maja 1907. Tečaj m\ «uuk List ljudstvu v pouk in zabavo. ^pt|nri.iir-vn -H "'1 i 1 111 ... ■ .i , 11 1 'i Vk»]% vsak četrtek in vel> i poStaino vred ta ▼ Km&oso a pciEtejam na dcnn za celo leto i K, pol lat» 2 K in ca četrt teta 1 K. Naro&iina ca Nemdijo B K, «a druge icvenavstrijske dežel« 8 K. K&v kodi tam ponj, plača na leto samo S K. Naročnina » pdlilja »a: BpttrnnSero „Slovenskega Gospoda*}*" v Maribora. — List m drnjoS^ja do «Spovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega dttjitva" dobrrija Vat bres posebna naročnine. — Posamesni listii ttaoejo 10 m. — Urtdniitva: KoroSka eesta Štev. S. — Bokoptsi eo ne vračilo. — UpravnStvo Koroška cesta Štev. 6, rsprejama naročnino, inserate in reklamnem. — Za iasenrte se plačuje od erostop» pcUlmte ca «okrni le vi», s» ¿Takrat 36 vin., za trikrat 86 vin. Za večkratna ogkaa primeren pepnsi. Inaeratl se sprejemajo do srede ijutraj. — Kezaprte rektamacg« 'M "" so poštnine prosta ---------— Cenjeni volilci! Vsi poznate program Slovenske kmečke zveze, ki hoče rešiti kmeta pogina in biti vsem drugim stanom,pravična. Če hočete samemu sebi dobro, pofem pridite dne 14. maja vsi na volišče in zapišite vsi na volilni listek: Ivan Roškar, župan v Malni za volilni okraj Maribor levi breg Drave, St. Lenart, Gornja Radgona in Ljutomer. Franc Pišek, kmet v, Hotinji vasi za volilni okraj Maribor desni breg Drave, Slov-Bistrica in Konjice, Dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru za volilni okraj Šmarje, Rogatec, Kozje. Dr. Jožef Povalej, finančni komisar v Mariboru za volilni okraj Celje in Vransko. Franc Robič, deželni odbornik v Gradcu za volilni okraj Marnberg, Slovenjgradec, Šoštanj in Gornjigrad. Dr. Ivan Benkovic, odvetnik v Brežicah' za volilni okraj Brežice, Sevnica in Laško.; Dr. Miroslav Ploj, dvorni svetnik na Dunaju za volilni okraj Ptuj in Ormož. Volilci! Slovenska kmečka zveza Vas kliče, da stopite v njen tabor, kajti pri njej bo zmaga! Ponosno in pogumno' korakajte dne 14. maja ua volišče ter se udeležite zmage, ki bo jo slavila naša pravična stvar na celem Spodnjem Štajerskem! Dne 14. majnika vsi na volišče! Zadnje besede. Volilci! Se v zadnjem trenotku dobro premislite, koga naj volite, ali kandidata Kmečke zveze ali pa kandidata neodvisnih celjskih dohtarjevt ier liberalnih učiteljev» Ce zmagajo kandidatje „neodvisnih" liberalcev, potem bodo morali tudi kot poslanci ubogati celjske dohtarje in liberalne učitelje in za nje delati. Kmetje in delavci pa ne bodo nič dobili. Komu so odgovorni neodvisni kandidatje? Ali Vam kmotom, ali Vam obrtnikom, rokodelcem? Ali Vam delavcem? Ne, ampak samo celjskim mladim advokatom in liberalnim učiteljem! Kandidatje Slovenske kmečke zvezte pa so odgovorni Vam kmetom ter vodstvu Kmečke zveze, v katerem sedi med 20 odborniki 18 kmetov. Nekmeta sta samo dr. Jankovič in dr. Korošec, ki torej ne moreta biti komandanta, ker bi 2 glasa proti 13 nič ne izdala. Sicer pa sede v Kmečki zvezi sami vele-ugledni, samostojni kmetje, ki imajo svojo glavo in bi se tudi ne dali nikdar ničesar komandiravi ne od dr. Korošca ne od dr. Jankoviča, če bi to tudi hotela '— česar pa nista in ne bosta nikdar hotela in storila. Kandidate Slovenske kmečke zveze so si pristaši Kmečke zveze na posebnih shodih sami izbrali, nihče jim jih ni vsiljeval, nihče komandiral. Volilci! Ali so Žurmani, Mursa, Ježovnik, Za-dravec, Roš, Roblek, Glaser res najuglednejši in najbolj spoštovani kmetje na Spodnjem Štajerskem, poklicani zastopati vse naše slovensko ljudstvo? Odločno rečeno: Ne! Stokrat ne! Nočemo metati blata na nje, kakor to storijo podli nasprotniki, ampak to rečemo, da bi bilo žalostno, ako bi nam ti možje prvačili na Spodnjem Štajerskem. Volilci! Ali upate usodo svojega stanu, svojega naroda in vse države položiti mirno v roke teh mož? To naj bodo odsedaj prvi naši politiki? In do-sedaj še nismo o njih besedice slišali! To bodo naj oni izbrani možje, ki bodo častno in uspešno zastopali naš narod pred vsem svetom? In vendar .se jim pred prijatelji in neprijatelji soglasno odreka potrebna zmožnost! Kandidatje Slovenske kmečke zveze pa so možje, katerim nihče ne odreka sposobnosti, kateri so znani med svojim ljudstvom in kateri si bodo znali tudi v državnem zboru pridobiti spoštovanje ter upliv, da uresničijo krasni program Slovenske kmečke zveze. Eno napako imajo: Ne klanjajo se več celjskim dohtarjem in liberalnim učiteljem,, ampak služiti hočejo kmetu, obrtniku, rokodelcu in deiavcu! Volilci! Ce mislite resno, trezno in razsodno, gotovo ste se morali oddočiti le za kandidat o Slovenske kmečke zveze! Na agitacijo in na volišče torej ! Živela Slovenska kmečka zveza. Živeli njeni kandidatje! Izjava dr. Lavoslava Gregorea. 1. Na katoliških! shodili se ]« mnogo svetovalo, kako bi se dalo kmečkemu stanu pomagati iz dolgov in rastoče bede. Uvidelo sle jo pa tudi, da najboljših sklepov ni mogoče izvesti, dokler vlada liberalizem. Ta j« sunil kmeta v lužo dolgov, do ušes. Sedaij mu pa priporoča: „¡pomagaj si sam!" To je toliko, kakor:' primi se za lase in potegni se sam iz luže! Temu porogljivemu liberalizmu bo sedaj konec storjen, čo se kmetje pametno poslužijo nove volilne postave. Vendar je to le mogoče, ako vsi kmečki volilci volijo po onem programu, po enem načrtu poslance v državni zbor. Tako prodrejo do večine, in žnjo večina in veljave. Pri nas je za takšen edinstveni program ali aačrt poskrbela Kmečka zveza. Njeni kandidati so ob enem njeni osnovatelji in udje ter so se zavezali, da bodo s kmečkimi poslanci drugih narodov na Dunaji skupno delovali v vseh rečeh, ki zadevajo koristi kmečkega stanu. Izbrala je 7 kandidatov ter jih kmečkim volilcem priporoča. Moram priznati ter prepričan in vesel izjavljam, da s Konjice. V brnim» < rušivu za konjiško okolico bo predaval v nedeljo L. t. m. ob S. pop< Idan v društvi ni sobi gosp. potovalni uiittlj «oriian. K cbilni udeležbi vabi Odbor. iaribor-Sv. Lenart, Gor. Radgona-Ljutomer. Kandidat „Slovenske kmečka svečo"; Ivan R o š k a r, župan v Malni. 9 1 Volilna shoda Roškarjeva pri Negovi in Sv. Trojici dne 5. t. m. sta najboljše uspela. Bilo nas je na vsakem shodu gotovo 400. Pri Sv. Trojici je bil shod celo na prostem. Če bi liberalci na svojih shodih imeli vsaj deseti del takih korenjakov, bi si vse prste obliznili. Na naše shode si niti ne upajo. Ne enega ni bilo! Škoda, bi vsaj videli na lastne oči navdušenost našega kmeta za svojo stvar. Mi prirejamo pri belem dnevu svoje veličastne shode, vi morate po noči klatiti se po hišah. Nismo vam nič neu-Sljivi vašega občinstva. Naše ljudstvo bo šlo v boj za Roškarja, za kandidata Kmečke zveze. On sicer ne obljubuje svojim volilcem „špar^elna", kakor to delajo Mursovi agitatorji. Cujte! Učiteljstvo ljutomerskega okraja je izdalo oklic, kjer poziva na agitacijo za Mursa, kjer ga na vse pretege hvali in povzdiguje. Kako napreden je zlasti v kmetijstvu, pravi oklic, kažejo njegovi lepi nasadi „šparglja", ki ga pošilja v razna mesta. Kmetje, zdaj veste, kakšna sreča vas čaka, če bote volili Mursa. Samo špargelj vas bo rešil. Zivio „špargel-k andidat" ! 1 Senekovič proti kmetu. V občini Leiteršperg je štajercijanski kandidat Senekovič delal na to, da se prepove neka pot, po kateri so vozili kmetje mleko v Maribor. Ker se nekateri niso ozirali na to prepoved, bili so kaznovani. Senekovičeva dekla pa brez kazni vozi po tem potu. In takega „našega prijatelja" naj mi volimo? Proč njim! 1 Pensijonista Senekoviča nikjer ne marajo kmetje, ker se še dobro spominjajo, kako neprijazen je prej bil proti kmetom v nradu. Nemškutarji okoli Maribora ne bodo šli volit, zavedni kmetje pa bodo volili Roškarja! 1 Štajerčijanska agitacija. Štajerčijanci so si izmislili nesramno lumparijo. Natisnili so letak, na katerem lažejo, da je R oškar odložil kandidaturo in da je edini kandidat Senekovič. Blizu Sv. Petra pri Mariboru je trgovec Mernig, ki živi od kmečkih grošev, širil te tiskovine med ljudi. Nekomu je plačal celo eno krono, da je vtihotapljal tisti letak med „Gospodarja". Takšna ravnanja naj se nam zanesljivo naznanijo, da jih izročimo državnemu pravdništvu. Volilci, Vi pa nikar ne veijamite takim sleparijam. 1 Sv. Jakob v Slov. gor. Shod na Kušerniku so prišli motit pijani Stajercijanci i« treh far, pa jih je Čučko iztiral iz svoje hiše, na kar so godli pod milim nebom (seveda brez oblastvenega dovoljenja) in odišli. Prišel je tudi rabu-ke delat Gornikov Lojzek iz Oseka (Jarenina). Prihodnjo nedeljo napravimo zato v njegovem revirju shod pri gosp. Pezdičku. G. Gornik, oglasite se se!" 1 Iz ljutomerske okolice. Mi ne bomo šli za vas, g. Mursa, in sicer za to ne, ker so vas postavili celjski gg. Kukovec in Spindler. Pri zborovanju cvenskega gasilnega društva so bili vsi navzoči edini v tem, da „Slov. Gosp." piše resnico. Eden vaš sovaščan se je celo izrazil: „Raje volim „ogrskega herterja" (občinskega pastirja), ko pa Mursa. Zato pa, kmetje in sploh vsi volilci našega okraja, 14. maj-nika pokažimo, da smo vrli Slovenci, da smo dobri kristjani, da se ne damo za nos voditi od brezverskega Špindlerja in njegovega komandanta dr. Kukovca! Volimo vsi brata trpina, dobrega kristjana in odločnega narodnjaka Janeza Roškarja! Zivio Roškar! Živila naša Kmečka zveza! I Cven pri Ljutomeru. Zadnja številka .,Nar. Lista" nam je prinesla njih kandidata Jos. Mursa v vsej blaženosti, kakor če bi bili res mi vsi samo od njegove blage volje odvisni. Ali je res? Mislim ne. „Narodni List" piše med drugim, da Mursa razpošilja svojo peščico špargeljna po vseh mestih Avstrije, Hoče li s tem list smešiti sam sebe, ali njih kandidata Murso? Menda oba. Potem pa, da zdaj Mursa izdeljuje cementne cevi. Zato mu ni treba biti okraj hvaležen, ampak Mursa naj bi bil tistemu zato hvaležen, ki ga je na pot cementanje spravil — torej ta obrt ni njegova iznajdba. Mursa, ali še poznaš g. Rajha, veleposestnika na Moti? Potem pa še nekaj: Veš li, Mursa, zakaj da te mi občani ne maramo voliti? Prvič, ker isi pri tvojih sosedih zakrivil nepotrebne stroške in napravil veliko spako. Ali se še spominjaš, ko ste imeli zemljc-merca. Potem v našem gasilnem društvu si delal dalj časa nered, in posledice so bile, da te je društvo izključilo. Tudi v občinskem odboru te ne marajo, in da bi ovenska kmetijska zadruga bila sedaj na drugem stališču, če bi ne zakrivil ti s tvojimi pristaši kaj, to ve vsakdo. Iz okrajnega odbora so te pri zadnji volitvi tudi odstranili, pa ne, kakor si mogoče ti s tvojimi v pravem pomenu kimovci domišljuješ, da so drugi vsi skupaj nevedni, ampak mi hočemo v društvih in odborih posebno pa v državni zbornipi imeti može verskega prepričanja in praktičnega gospodarskega razuma. Torej ne, kakor te „Narodni List" hvali, da si že Bog ve koliko dobrega storil za naš okraj, ampak jaz sem prepričan, da je ravno narobe, moj ljubi Mursa. Naš kandidat je: Ivan Roškar, župan v Malni, ObčaiV larnberg-SL Gradec- Šastanj-Gornjigrad. Kandidat „Slovenske kmečke avess®": Frano R o b i č, deželni odbornik v Gradcu. s Robič v Gorici — občina Kokarje. Po sveti maii se je seilo v cerkveni hiši v Gorici približno 90 mož. Skli- catelj shoda predstavi zbranim kandidata „Kmečke zveze" deželnega odbornika Fr. Robič a in mu da besedo. Ko razvija svoj program, pride na shod po izjavi nasprotnika 20 nepoklicanih gostov. Večina je ostala zunaj. Nasprotniki so že mislili bolj glasno ogovarjati ali mirni in resni g. Praprotnik, nadnčitelj iz Mozirja, je blagodejno uplival na nje. Ta v imenu učiteljev gornjegrajskega okraja zavrača napade na učiteljstvo in jih obsoja. Govoril je prav mirno. Sklicatelj zaupnega shoda p. Anzelm Murn z ozirom na predgovornikov izjavo povdarja, da tudi on obsoja napade na stanove kot take. Vpraša pa nasprotnike, kateri stan se dandanes ustudnejše napada, ko ravno duhovski. Izraža željo, naj bi učitelj in duhovnik skupno delovala za blagor in izobrazbo ljudstva. Nasprotni gosp. učitelji pravijo, da je to tudi njih želja. Toda prosim, ali je skupno delovanje mogoče — brez skupnih načel? Ko sklicatelj vpraša, kaj imajo proti Robiču, odgovori g. nadučitelj iz Šmartna,— da proti osebi Robičevi nima nič, le nasprotnik je njegovim načelom. Na to pa odgovori sklicatelj : „Dobro, mi si stojimo tukaj kot načelni nasprotniki. Mi zahtevamo, da bodi naš poslanec mož krščanskega prepričanja, vi pa hočete liberalnega. Vi agitirajte za Vašega, mi bomo pa za našega. Vi možje pa, kdor je za kandidata krščanske „Kmečke zveze" vzdignite roko!" Za Robiča glasujejo vsi, razven 5 ali 6 v sobi navzočih. Nato je bil shod zaključen. S tem seveda nasprotniki niso bili zadovoljni. Pa jim ne moremo pomagati! Ce želijo pojasnila — zakaj se jim ni dala beseda, jih opozarjamo le na tisti glas, ki se je slišal iz sosedne sobe; ni bil baš prijeten za nasprotnike. Na svidenje 14. maja. s Robičev shod v Mozirju. Po prvem sv. opravilu se je zbralo v cerkveni hiši v Mozirju blizo 120 do 150 mož. Od nasprotne strani sta bila navzoča dva. Gospod Ivan Cesar otvori shod in predlaga za predsednika g. Ivan 0 v č j a k a, župana okolice Moziije. Ta prevzame predsed-ništvo in da besedo g. Francu Robiču. Robič razloži gospodarski in politični program „Kmečke zveze", na katerem on kandidira. Nariše v kratkih potezah delovanje, vspehe in nevspehe delovanja slovenskih poslancev v državnem in deželnem zboru. Na to se oglasi k besedi gosp. mo-zirski župnik, ki priporoča Robičevo kandidaturo. Razun dveh (g. polzelskega učitelja Tušeka in še nekega drngega) vzdignejo vsi roko v znak, da so s kandidatom zadovoljni. Mladenič Klančnik iz Pake istotako priporoča z ognjevitimi besedami Robičevo kandidaturo ter navdušuje zbrane za boj proti liberalnemu kandidatu neodvisnih celjskih dok-tarskih „kmetov". K besedi se oglasi polzelski g. učitelj Tuš a k, ki trdi, da je gospodarjevo poročilo o Ježovnikovih besedah glede zaprtine meje tuji živini, neresnično. Sicer je njemu vseedno, koga kdo voli, ker volitve so proste. Mladenič Klančnik se na to zopet oglasi, in pravi, da je treba vir laži iskati v liberalnih listih — kar dokaže s par zgledi, kako lažnjiva so poročila liberalnih listov, kadar se gre za našo stranko. Nato se oglasi k besedi učitelj o. Anzelm Murn, ki pravi, da odločno obsoja vsako laž, bodi si da pride iz naše ali nasprotne strani. Ce je poročilo Gospodarjevo o Ježovniku neresnično — se mora tudi obsoditi. Agitirati hoče za Robiča po Joževniku iz načelnih razlogov. Slab duhovnik bi bil, ako ni proti liberalnim načelom. Proti osebi g. Ježovnika nima nič, a ker je v zvezi z Narodno stranko, kije skoz in skoz liberalna, se mora proti njemu vsak krščansko misleč boriti na žive in mrtve. Z vspehom shoda smo bili razven dveh nasprotnikov vsi zadovoljni. Upamo, da se bodeta že kako potroštala. Vi pa, pošteni krščanski volivci, storite svojo dolžnost, — delujte -za Robiča, — 14. maja pa pokažite, da za liberalizem ne marate. s Stranka laži — je Narodna stranka. Jakob Volk („Gospodar" je pisal H. Volk, ker se tako glasi firma na Volkovi hiši, to pa je Helena Volk, njegova žena in po-sestnica vsega) je lagal na shodu v Pasjem o devetih miljonih, ki jih je bojda dr. Korošec dobil duhovnikom (misli si, kmete se že lahko nalaže), je lagal, da bo Robič po 16 mescih odstopil, je lagal, da je na shodu v Za-vodnjem g. župnik Rožman izrekel se za Ježovnika. In ta imenitni gospod je podpredsednik šaleškega odbora liberalne stranke. Sicer je pa predsednik in zdaj kandidat Ježovnik tudi nekoč lagal o teh omenjenih devetih miljonih. s Volk je vdl'l na shod pri Sv. Florjanu in začel farbati ljudi takole: mi vam ne bomo priporočili ne Robiča, ne Ježovnika, ampak ljudstvo naj govori . . .! Volk, Volk vreden zastopnik stranke ste, ki živi od same neresnice in misli, da je ljudstvo tako neumno, da ne bo spoznalo Volka in vedelo za koga agitira. Ne, ljudstvo je probajeno! Vi pa ste rekli pri Sv. Florjanu: vi kmetje ste tako neumni, pa ne poznate postav, ker ste še vedno v farški temi. In Volk je koj pokazal svojo učenost v postavi in je rekel : Državni zbor obstoji od leta 1848. G. Krohne mu je pa zaklical: Samo za 20 let ste se zmotili, g. Volk! Shod bi se bil popolnoma mirno vršil, pa so Šoštanjčani, ki so nakrat postali prijatelji kmeta, poslali Volka, g. Kocuvan, trgovec v Šoštanju, je klical ves bled od jeze: to je motenje ljudstva, že prav, da Volk govori. G. Kocuvan, mi vas vprašamo, kdo pa moti naše ljudstvo, ali ne, Volk, ki je najet od Narodne stranke in Ježovnika in se laže in farba ljudstvo? Ali sme le Volk agitirati ? Kaj ne, Volk naj mesari za mesarja Ježovnika, drugi naj pa molčijo? G. Goršek je p» nahnjskal Berbuča, češ, pojdite prepovedal shod, to je motenje obrti! Goršek je pač zelo skrben, da se ne bi motila kje — obrt. s Slovenjegraški okraj. Ježovnik ne sme biti naš poslanec. To bi nikakor ne povzdignilo ugleda kmetov slov. graškega okraja. Kmetje tega okraja so na dobrem glasn kot možje korenjaki, krepkega značaja, brihtne glave, zmiraj katoliško narodnega prepričanja. Zato tu nima uspeha ne nemčurstvo ne liberalizem. Prej je bil poslanec tega okraja g. Robič, ki je imel tudi srce za nas, prišel je med nas; adaj naj bi pa volili Ježovnika, ki ga pred par meseci še po imenu nihče skoro ni poznal, videl ga še j« pa zdaj 0 Agitirajte od volilca do volilca! malokdo, in tisti, ki so imeli čast ga osebno spoznati, ga nikakor nimajo v hvaležnem spominu. Bila bi nehvaležnost nasproti Robiču, če bi ga zdaj ne volili, medtem ko on vstrajno in marljivo tudi zdaj zastopa slovenske koristi v deželnem odboru. In če primerjamo Robiča z Ježovnikom? Robič znan politik, toliko let že dela za slovensko ljudstvo, izobražen mož, ki lahko stopi pred ministra, lahko gladko in učeno govori tudi v zbornici, kamor tudi Nemci in drugi narodi pošiljajo naj bolj učene ljudi, na drugi strani pa Ježovnik, ki o višji politiki toliko razume ko krava na orgije, ki bi nikoli v državni zbornici ne mogel ziniti, ker ni zmožen. Volilci, ako med tema dvema sodite, je jasno kot beli dan, da boste volih dne 14. maja le g. Robiča. s Volilni shod ima g. Fr. Robič v nedeljo 12. t. m. v Ribnici. Shod na Kaplji, kjer se je predstavil kandidat Slov. kmečke zveze Fr. R o b i č, je bil dobro obiskan. Predsedoval g. župan. Soglasno so se izrekli navzoči volilci za deželnega odbornika Franca Robiča. Tukaj je hodil okoli tudi politični mladenič Mravljak ter pribijal lepake za Ježovnika. Lepaki pa mu menda niso ugajali, za to še je lastnoročno pridjal svoje opombe. Ko se ga je prijelo, je ta dični ud Slovenije junaško zatajil svojo pisavo. s Golavabuka pri Šmartnn. Vajin trud, gg. učitelja, je zastonj, vidva nista prijatelja nas kmetov, ker nam vsiljujeta Ježovnika. Sicer je pa čudno, g. Šalamon, da vi javno delate za Ježovnika, a Robiču pa pišete v Gradec, da upate, da bo Robič častno zmagal in nihče mu to ne more srčnejše želeti kakor vi. Vidite, ko bi vi delali odkrito za Robiča, bi vam mi kmetje kaj verjeli, tako pa ne. Mi pa se ne bojimo javno priznati, da smo za Kmečko zvezo in njenega kandidata g. Robiča. Dne 14. maja pa vsi volit in pokažimo svetu, da znamo sami misliti in delati. Kmet iz Golavabuke. s Iz šoštanjske okolice. Volk, ki hodi kmetom po Soštanjskem okraju vsiljevat Ježovnika, je ne davno rekel, da noče Robiča, ker bi ta samo in v prvi vrsti za kmete delal. Ali vam je na shodu v Gaberkih in na Paki Volk iz Šoštanja tudi to povedal? (Opomnimo, da ta Volk niti vo-lilec ni v tem volilnem okraju, naj toraj agitira za Rebeka, ki je za mesta in trge, toraj tudi za obrtnike postavljen). Vidite toraj, kakšno skrb imajo Volk in Nerat in fabrikantov Vlado za kmete. Kmetje, ki ste se še dali do zdaj motiti, spoznajte, kako vas varajo. Njim se ne gre za kmeta, ampak da zmaga od liberalne stranke postavljeni kandidat. s G. Ježovnik, 2000 K! Kakor izvemo, so v Šmartnem na Paki pripravljene priče tudi pred sodnijo izpovedati, da se je g. Ježovnik res izrekel za to, naj se odprejo meje tuji živini. Torej bo šlo tistih 2000 kron fuč! s Sv. Martin ob Paki. Volilni shod, kateri se je 5. maja ob 3. popoldne vršil v gostilni g. Rogl, se je vrlo obnemel. Udeležilo se ga je nad 150 zavednih in krepkih mož, kateri so bili vsi za gosp. Robiča. Navdušenje je bilo velikansko, naravnost nepopisno. Shod se je vršil v najflepšem redu, kar je najboljše spričevalo, politične zrelosti tukajšnih pristašev Kmečke zveze. Da bi pač tudi malo število nasprotnikov izprevidlo svojo zmoto. Pridite v naš,tabor! Veselilo nas bo! s Iz velenjske okolice. Vedno bolj se bliža 14. majnik, ko bode treba oddati svoje glasove, ter se odločiti za enega ali drugega kandidata. Narodna stranka silno agitira za svojega kandidata Ježovnika. Ali bi pa Ježovnik res delal ž a kmeta, kakor se hvali, to je drugo vprašanje! Da mu ni resno delati za kmeta, kaže že ,to, da se je postavil na Kmečki zvezi nasprotno stališče. Delati Kmečki zvezi nasproti, pa v korist kmeta, je nemogoče. On pov-diarja, da je kmet, in da pozna naše razmere. Tega pa ne pove, da je njegov gl'avni dohodek obrt, kat<* rega koristi se ne strinjajo z kmečkimi koristi. Da on ne bo delal za to, da bi se zabranjl uvoz tuje živine, to s.e je že sam izrazil na shodu v Mozirja, ter bi s tem Zadal prvi udarec kmetom pri kupčiji naše živine na korist mesarjem, trgom in mestom. iTorej najprvo vi svojo korist. Ni neovržena mise^ da on kandidira le zato, da »bi lažje branil svojo mesarsko obrt proti! kmečkemu navalu. Kedo ve, ali bi on skrbel za dobro kupčijo domačega vina, ker vsak ve, da se v njegovi krčmi toči po večini le tuje vino. Ali bi vsaj privabil tujih vilnskih kupcev v naš v okraj, ter s tem pomagal vingradnikom do boljše kupčije! in mnogokrat iz hude denarne stiske. !Ali pa ne bo rajše v korist svoji in drugih krč-marjev tuje kupce odstranil, ali pa jim svetova^ plačevati vino po sramotno nizki ceni, zaradi tega, da bi ne spridili domačim krčmarfiem kupčije. Kako bo pa delal on/ za to, da se uvedef toliko potreben zadružni zakon, da se s tem reši kmet raznih pre-kupcev in špekulantov* med katerimi pa ni on naj-zadnji. Ali ne bo rajši to zabranil v svojo in svojih tovarišev korist! Zelo sem rad|Veden, ali bi on ke-daj v imenu kmetov prosil vlado, nad se strogo nadzorujejo telitnice po trgovinah in mesnicah, da ne bode tam opeharjen kmet, ki ondi prodaja svojo pi-i-delke. Pa tudi nad mostnimi tehtnicami bi bilo treba strogega nadzorstva, da bi se izključili slučaji enaki onemu, ki se je pripetil dvema kmetoma iz Zgornje fonikve. — Iz tega je sedaj pač razvidno, da se z gospodarskega! stališča nei moremo ogrevati za kandidata gosp. Ježovnika, ter da bi bil vsak kmet izdajalec svojih koristi, ako bi oddal svoj glas g. Jfežovniku. Pojdimo še dalje ter si oslejmo še versko stališče, v katerem biV on zastopal po ogromni večini globoko verno katoliško ljudstvo. Ali bi on branil naše najdražje svetinje, ako bi bilo potreba, postavim ako pride na dnevni red ločitev zakona, svobodna šola ali celo ločitev cerkve od države. Ali bi se ne »ravnal po navodilu "svoje stranke. ki ga je že zdavnej spoznala sposobnega za izvršitev njenih nakan, katere razodevajo po svojih časopisih, posebno v „Slov. Nar.";, iz katerega on zajema vso svojo politično modrost. Slab katoličan bi bil tisti, kateri bi mu zaupal v takošnih razmerah, ter izpostavljaj v nevarnost svoje versko prepri-jčanje. Oglejmo si še nadalje, kedo agitira za gosp. Ježovnika, ter sploh za vse liberalne kandidate. Äli niso to razne baže ljudje iz bližnih trgov in mest, ki jilx ne moremo prištevati k dobrim katoličanom, ki le preradi kažejo svojo modrost s tem, da udrihajo po naših duhovnih, kakor da bi bili oni krivi vse človeške btede, ter obetajo zlate čase, proti temu, ako se odstranijo duhovni od vsakega političnega delovanja. Ne verjamemo jim, ker so sleparji, volkovi v ovčjih oblačilih. Z ločitvijo, duhovnov iz politike bi bil prvi korak ločitve cerkve od države, drugi bi bil pa ločitev duhovnov od državne blagajne. Potem si pa naj veren katoličan duhovne sam vzdržuje, brezverc jih pa tako ne potrebuje!. Naj bode temu zadosti. Jaz misilim, da se ne bode našel človek med zavednimi kmeti, ki bi v takšnih okol-ščinah oddal svoj glas za katerega koli liberalnega kandidata. s Sv. Primož nad MutO. Ker se Slovenci v trgu in Gortini zavzemajo za svojega kandidata (Rebeka), so Nemci iz trga, torej pri nas nevolilci, začeli v naši občini priporočati Ježovnika; no, to veselje jim smemo pustiti, opravili ne bodo nič, ker mi smo za kandidata, ki hoče biti izvoljen od kmetov, pa ne samo izvoljen, ampak po programu Kmečke zveze tudi delaven. s Št. Andraž pri Velenjn. Ježovnik tudi pri nas ne bo dobil veliko glasov, najsi tudi sedaj teleta in svinje nalašč drago plačuje. Mi dobro vemo, da Ježovnik samo zdaj rožne vence moli, ko se gre za poslansko čast, sicer pa cerkve skoraj nikoli znotraj ne vidi, ker zajema itak doma dovolj tečne dušne hrane iz „Slov. Naroda", najbolj umazanega slov. lista. Ježovnik naj še ostane nadalje svinski trgovec in mesar! Ako mu Velenčanje sami ne zaupajo, mu mi tudi ne bomo šli na limanice. s Iz mislinske doline. Kmečki in krščansko misleči volilci bodemo dne 14. maja oddali glasove našemu krščansko mislečemu kandidatu gospodu Franc Robič, ki je že tudi za nas nekaj dobrega dosegel, da se je nam davek znižal in tudi da smo pismonoše dobili, ki so bili zelo potrebni za kar smo mu zelo hvaležni, za to skažimo mu mi revni kmelje svojo hvaležnost s tem, da mu damo svoje glasove! s Shod „Narodne stranke" za Ježovnika pri Stei-neiju v Št. Janžu se je slabo obnesel. Ježovnik je pisal županu, da je shod v nedeljo zjutraj razglasil in popoldne so prišli neizogibni Šoštanj čani Volk, Vlado in učitelj Luk-man. In zopet so lagali o devetih miljonih, katere je dr. Korošec „spravil" duhovnikom, in obljubili so, da bodo novi poslanci tiste miljone že zopet „dol zbili". Gospodje, ali vas res ni sram s tako grdimi neresnicami agitirati in ljudi farbati? s Ježovnikovi agitatorji. V velenjski okolici si za Ježovnika noge brusijo posebno nekdanji davčni uradnik Presinger, znani Klobučarec, čevljar Ropot ar, par živinskih barantavcev. Menda je tudi tem kakor Šoštanj-čanom „b 1 agor n as km e t o v tako na srce legel, da ne morejo spati. Pa mi smo ravno vsled tega odprli oči in vemo, kdo nam ponuja nezmožnega liberalnega Ježovnika. Ne boš, Jaka! s Grozovito hudodelstvo. Za Božjo voljo, kaj se je pa zgodilo? Žandarji štirih sodnijskih okrajev so noč in dan na nogah, pa letajo do zadnje hribovske koče in iščejo in strogo izprašujejo ob svitlem bajonetu. Ali se zasledili družbo rokovnjačev ali pesoglavcev ali iščejo tihotapcev? Ah moj Bog, kdo bi pa za temi toliko letal in lovil! Vse hujšim hudodelcem so na sledu. Veste, letakom! Tristo medvedov, to pa morajo biti nagli hudodelci, ti letaki! To je pa že treba letati za njimi. Pa kaj so pa ti letaki? Veste to so tisti cegelci, na kterih je bilo tiskano, da je Ježovnik na shodu v Mozirju govoril zoper visoko ceno živine. Pa je res govoril. Zato so priče kmetje, ki so bili navzoči, čeravno gospodje liberalci zdaj tajijo. Pa je žandar rekel kmetu: Toda Ježovnik pa obljubi 2000 K, če mu kdo to dokaže. Kmet pa je odgovoril: Mar smo mi tako neumni, da bi to veijeli. «Obljubi se ja, pa dati jih ni treba, če niso pri notarju položeni. Pa mi kmetje tudi vemo, kako je to. In zadnjič so mi pri Sv. Florjanu pravili kmetje, ki so bili navzoči na shodu, daje Ježovnik res g voril zoper visoko ceno živine in da bo skrbel, da se meja proti Rumunski in Srbiji odpre: „da boste kmetje vred-neje j edli meso". Mi ga redko jemo, nam je vseeno, po čem da je meso. Ali je pa živina nizka ali visoka v ceni, to nam pa ni vse eno. Ali ima žandarmarija pa tudi ukaz povpraševati ljudi, koga bodo volili, tega pa ne vemo. Pa zgodi se pa. Toda ne bajoneti, ne obljubljenih 2000 K ne bodo Ježovnika spravili na Dunaj. s Mislinjska dolina. Grozoviti boj se po naši lepi dolini bije, kakega nismo doživeli v vojski z nemčurji, s ko jimi smo imeli do sedaj vojsko. To vam je volilni boj ! — Ker je v Mariboru ustanovilo 500 kmetov pod vodstvom skušenega kmeta in poslanca Roškerja „Kmečkozvezo" — je ta „grešni čin" — razžalil nektere liberalne učitelje, — znane celjske koncipjente in vso dostdajno nem-čursko druhal; ker se bojijo, da bi kmet, združen, premočen postal. — Pred mesarji in živinskimi barantači nisi varen na poti, ne v krčmi, povsodi te divje napadajo. Taki vodje so jim Nacl, Striker, Jeušnik. Kacov Anzs, učitelj Barle in Peitler, — Vrečko inDraksler (Draxler). Cela vrst* Lužnikove imovite žlahte od Sv. Lenarta do Dravograda O da bi jih pamet srečala, ker delajo na kvar kmetiint'« in zdaj razdvojenega ubogega trpina slovens' ega kmeta, od katerega so ti hujskarji obogateli. Šmartinsk' Kralj vandra « svojimi podrepniki in bogatim Lutrovim Anzo u po naši d > lini in hujska zoper duhovščino in Kmečko zvezo. — Draksler pa šimelna jaha in manevrira. Učiteljstvo razu» Barleta-Pejtlerja Šalamuna — je bolj mirno in previdno. Kaj le ta trojica nameravs s svojim hujskanjem! Ptuj - Ormož. Bandiflat „Slovenske lanečke zveze": 0r. Miroslav E1 o 1, dvorni svetnik na Dunaju. p Volilne shode priredi kandidat Kmečke zveze dr. Miroslav Ploj dne 12. maja ob 8. uri zjutraj v Leskovci (Haloze), ob 11. dopoldne pri Sv. Barbari v Halozah, ob 3. popoldne v Za vrču. p Plojev shod pri Sv. Trojici v Halozah je bil prar dobro obiskan. Okolu 400 volilcev je poslušalo z navdušenjem program g. Ploj a. Njegova kandidatura je bila sprejeta enoglasno. p Plojev volilnifshod v Narodnem domu v Ptuju je bil sijajen. Akoravno se shod ni mogel razglasiti med volilci o pravem času, je vendar prihitelo okolu 300 volilcev in poslušalo izborni govor svojega kandidata, bodočega poslanca, g. dr. Ploj a. Uspeh shoda je bil, da bodo tudi nekateri ohmahljivci in pristaši Zadra^ca volili g. P loj a. p Štajercijanski shod v Ptuju je bil klavern. Udeleženci so bili večinoma nevolilci in nekteri radovedneži iz okolice. Uspeh nikakšen. P Bnrno zborovanje na Ptujski gori. Narodna strank» je za dne 5. t. m. pri nas napovedala volilni shod za mlinarja Jakoba Zadravec in na posamezne občine odposlala več kilogramov reklamnih tiskovin. In prišli so katoliški volilci domače župnije in sosedje iz Majšperka, Št. Lovrenca in Cirkovc. Celjski Spindler je eno uro obračal na vse strani in skušal zborovati v veliki dvorani Jagodičine gostilne, a katoliški možje so — obrnili. Špindler jo je morebiti dobre volje popihal od svojih nedovršenih študij, tukaj se je pa bled in jezen podal s svojimi trabanti v manjšo sobo, ko je preje brezuspešno hujskal in strašil, da so duhovniki krivi vseh posledic današnjega zborovanja. Ko se je ljulika ločila od pšenice, govorih so predsednik g. Karol Robar, podpredsednik g. France Napast, zapisnikar g. kaplan in posestnik Melhior Zorko in prav temeljito o kmečkih zadevah g. župnik in posestnik Jožef Ozmec. Zadnja dva govornika sta žela tako burno zahvalo, da so navdušeni klici za dr. Miroslava P1 o j a pretresali zborovalno dvorano. Slovenska kmečka zveza je častno zmagala in — mora vedno zmagati! p Sv. Barbara v Halozah. Pri nas se nekateri gospodje močno potegujejo za mlinarja Zadravca. Pred nekimi , dnevi mi prinese moj fant iz šole listek, na katerem se priporoča omenjeni mož za našega kandidata. Listek je tedaj prišel iz učiteljske roke, zato vprašamo c. kr. okrajni šolski svet in gospoda nadzornika, ali se sme v šoli tirati politika in ali se smejo šolski otroci izrabljati za politično agitacijo? Volilci barbarški, mi pridemo v obilnen številu dne 12. maja po pozni službi božji na volilni shod, kjer se nam bo predstavil g. dvorni svetnik dr. P 1 o j kot naš bivši poslanec, ki nam je izposloval tako lepo podporo po lanski toči, ki jo ravno zdaj spejemamo, ter bode tudi za bodoče naš državni poslanec. Torej volilci, dne 12. maja na veselo svidenje na shodu, dne 14. maja pa naj zapiše vsak na svojo glasovnico : dr. Miroslav Ploj, dvorni svetnik na Dunaju. Eden izmed volilcev. p Iz Stoperc. Tudi tukaj še živimo, akoravno imamo dvoje vrst nasprotnikov; hočemo pa dne 14. maja pokazati, da imamo večino, ki stoji kakor skala za kandidata Kmečke zveze dr. Miroslav Ploj a. p Sv. TomaŽ. Volilni shod kandidata dr. Miroslava P1 o j a se je vršil nepopisno lepo. Videlo se je na prvi mah, da so se zbrali možje — bilo jih je nad 300 — ki znajo ceniti trud in delo svojega poslanca. Tako odločno in samozavestno govori zavedno naše slovensko ljudstvo v Slov. goricah. Shodu je presedoval brat znanega slov. pisatelja Fr. Meška. Soglasno so zborovalci pritrdili kandidatovemu programu in se mu zahvalili za dosedajno delovanje. Živel naš kandidat dr. Miroslav Ploj se je soglasno razlegalo na zborovalnem prostoru, le nekje strani i je boječe zakikirikal nek glas: živel Zadravec, kar je vzbudilo veliko smeha. Z veseljem gremo zmagi nasproti. p Volilni shod na Polenšakn. V nedeljo po rani maši je sklical gosp. dvorni svetnik dr. Miroslav P1 o j shod, ki se je moral vršiti na prostem vsled prevelike vdeležbe. Z navdušenjem so navzoči kmetje pritrjevali in odobravali dosedajno postopanje svojega poslanca ter z veseljem pozdravljali njegov program. Oglašali so se razni govorniki ter izrazili svoje težnje, a koncem so vsi poživljali na volitev in agitacijo za našega kandidata. Posebej naj imenujemo stvarni in resni govor veleposestnika Šegula in prepričevalne besede domačina predsednika Franca Meška, obenem predsednika dobro delujočega domačega bralnega društva. Le znani Visenjak je rekel, da našega kandidata ne bo volil, potem jo je jadrno odkuril, kakor da ima slabo vest. Živel naš kandidat dr. Miroslav Ploj! p Iz ormožke okolice. Sedaj se bije hud boj na političnem polju, na kateri strani bode zmaga, nam je že sedaj znano. Dne 14. maja se bode kot zmagovalec v tej borbi izkazal naš bivši državni poslanec g. dr. Ploj. Ali se tudi more kaj drugega pričakovati? Ne! Nobeden gospodar ne odpošlje dobrega služabnika od hiše, da bi si potem istega nadomestil s slabšim. Tako je tudi pri nas, mi volilci si ne bodemo volili sedaj drugega poBlanca, saj nam je bil gosp. dr. Ploj dosedaj izboren zastopnik. Ako gremo od vasi do vasi, povsod se bode našel človek, kateremu je g. dr. Ploj že pomagal na kak način; — tudi Središčancem! In kaj je toril g. Zadravec za nas, kaj so storili obče Središčani za nas, nič! Osobito je pokazal g. Zadravec kot okrajni odbornik, kako nasproten je zahtevam in potrebam ormož-kega okraja, izvzemši seveda okolico Središče—Bolfenk. Tamkaj se morajo zidati ceste, da se gospodje središki purgarji lahko prevažajo po gladkih cestah v svoje vino- omižljeiiilfii vsi n grade, ostali prebivalci ormožkega okraja pa caj tlačijo blato. Kedo je bil proti železnici, oziroma proti podpori iste iz Ljutomera v Ormož, to so bili Središčanci, med temi g. Zadravec. In zakaj, ker bi radi sami imeli železnico, katera bi naj vodila mimo paromlina g. Zadravca. Pri vsaki priložnosti se uresničuje izrek teh gospod: „Mi smo sami za se" in tako naj ostanejo tudi sami za se, mi njih ne rabimo. Kmetovalec Blatotlačec. p Iz Središča. Pomislite ljudje božje, kako srečni smo volilci v našem okraju, ko imamo kar štiri kanjdidate na izbiro. K dr. Ploju, Jakjobu Zadravcu in ptujskemu Orniku se je zadnji čas še pridružil večni kandidat štajerčijanske stranke Peter Zadravec, po domače „Amerikajiec", iz Loperčic pri Ormožu. Že smo mi mislili, da ga je vendar enkrat zapustila amerikjanska pamet in ga srečala boljša, domača, pa ne. „Poslanec bi vendar le rad bil", ta misel mu je zadnji čas šinila v glavo, in če bi že naj šel Zadravec na Dunaj v državni zbor sedet, kimat in vsaki dan 20 kron potegnit, naj grem rajši jaz Peter, ne pa središki Jakob. Sem bolj potreben tistega zaslužka in imam tudi več časa, kakor Jakob, ki ima mlin na paro, jaz pa samo le na vodo." Zato pa smo v nedeljo po rani službi božji tudi med groznim smehom in krohotom slišali pri cerkvi Pet. Zadravca oznanilo, da nas hoče počastiti v sredo kot kandidat in nas v ta namen vabi na volilni shod v gostilno Sulek na Grabahl pri' Središču. Ne, smo si mislili, pač zastonj vsaka njegova stopinja in pa ves trud. Se našega Jakoba ne maramo, zdaj pa se še Peter vsiljuje, Ne eden, ne drugi, ne bo naš poslanec, ampak samo le dr. P 1 o j. p Velikanedelja. Volilni shod, ki ga je imel kandidat Kmečke zveze pri nas dne 5. t, m., je bil nepričakovano siiiajen. Zavednih volilcev, se je zbralo ogromno število okrog 500 in četudi je morda v začetku ta ali oni še imel pomisleke, konečni uspeh shoda je bil ta, da so vsi volilci enoglasno zaklicali kandidatu Kmečke zveze dr. Ploju gro-moviti živijo! Podrobneji vspored shoda je bil ta: Predsednikom se izvoli enoglalsno župan Florijan Kuharič, zapisnikarjem pa mladenič Jakob Bratuša. Ker so se nekateri zloglasni kričači od Sv. Lenarta pritepli na shod z blagim namenom, shbdi motiti, zvolila sta se rediteljem g. sedlar Anton Karlo in mladenič Ivan Krabonja. Ko so nasprotniki videli odločni in pametni nastop naših, so popolnoma obmolknili in niti oglasil se ni več noben. Gospod predsednik pozdravi' navzoče ter da besedo domačemu g. kaplanu, ki omenja važnost volitev in veliki pomen, da se izbere pravi zastopnik ljudstva. Taki zastopniki fco kandidat naše stranke dr. R1 o j, in za to toplo priporočam, da složno volimo vsi njega, kler le v slogi je moč, pa tudi čast! Nato razvija kandidat dr. P i o j svoj program. Najpred v jasnih besedah obrazloži, kaj je že vse storil kot dosedanji poslanec in potem tudi naznanja, kaj še poglavitnega namerava izvesti v prid ubogega kmečkega ljudstva. Vsa njegova izvajanja so zborovalci vzeli na znanje z vidnim veseljem in z največjem zaupanjem, da bo tudi zana-prej zastavil vse svoje moči v njih blagor. Nato se oglašajo po ;vrsti govorniki izmed volilcev. Vsak ima ¡kako željo ali prošnjo in gospod kandidat na mestu prav zadovoljujoče na vse odgovarja. Kmet Senjor se pritožuje, koliko škodo so mu naredili na trsju zajci, in med vsemi zborovalci odmeva en mogočni klic: smrt zajcem in vsej škodljivi divjačini! Na to Sledi en smešni prizor. Sin „ameiriljianca"V*Betra Zadravca, ki se je kar čez noč oglasil za samostojnega kandidata, je nastopil in začel silna kričati, da poslanci dbsedaj niso sploh nič storili za kmeta; potem je naštel štiri kandidate in kot zadnjega svojega očeta, toda, da bi ga naj tudi kdo volil, tega ni upal povedati, ker je že med svojim govorom spoznal voljo in mnenje zborovalcev. G. Ozvatič naglaša, naj bi se naši poslanci potegovali najkrepkeje za to, da se zadnja leta v ljudski šoli učijo kmečki otroci praktičnih reči, fantje postav in naredb, ki se sklenejo kmetu v korist, ki pa jih ogromna večina kmetov niti ne pozna; ravno tako gospodarskih* ved, ki so prvi pogoj za uspešnejše kmetovanje; deklice pa umnega gospo-ldinstva, potem pa kmetu ne bo žal, če otrok hodi 8 let v šolo. N. Žolnir omeni potrebo, da se šole podr-žavijo. Anton Karlo predlaga, naj) bi se bolj gledalo na to, da se ne dajo prerano in za delo še zmožni uradniki v pokoj, v katerem vlečejo ogromne plače in ne hasnejo nikomur nič. Florijan Kuharič prosi, naj bi dežela ali država pomagala kmetom, da bi dobili bolj po ceni galico, ki je zdaj neznosno draga. Kakor že rečno, je gospod kandidat; drage volje in točno odgovarjal na vsa vprašanja, oziroma dajal pojasnila k vsem predlogom in tako se je shod zaklučil z nepopisnim navdušenjem in s klicem: 14. maja volimo vsi kandidata Slovenske kmečke zveze dr. Mir. p 1 o j a! Sijaj zborovanja še so povzdignili tudi naši vrli godci iz Trgovišča. Rogatec-Šniorje-Kozje. Kandidat „Slovenske kmečke zveze": ari ¡Anton K o r o š e o, urednik v Mariboru. r Agitatorji narodne stranke. Dejstveno je dokazano, da stoje v ozadju kandidata g. Žurmana liberalni celjski advokatje in tem na pomoč je došlo tudi enako misleče učiteljstvo, da bi gotovo dosegli svoj zaželjeni smoter in spravili nam znanega Vinka Žurmana v državni zbor. Pripomnit-' pa je, da je še treznomislečih mož učiteljskega osobja, ki ne tuli z prenapetneži „Narodne stranke", ki se zazvema za pravega kandidata „Kmečke zveze" g. dr. Korošča, ki je gotovo zmožnejši zastopati ljudstvo, nego omahljivi Vinko Z ur man in Andrej Drofenig, pristaš „ptujskega Štajerca", ki po Ornigovem receptu tudi farba ljudi s svojimi votlimi frazami. Psovke, katere mečejo vodje „Narodne stranke" na svojih shodih na duhovski stan, so podle izmišljotine, ki ne potrebujejo nadaljnega pojasnila. Temu ravnanju slede seveda tudi fanatizirani učitelji, dokaz temu naj bodi sledeče: Žurmanovi agitatorji v kozjaDsken okraju so še mladoletni učitelj Vojteh Jerin, in njega kolega Žolnir in znani Fortinek Jelovšek. Javno v gostilnah vsiljujejo ljudem svoje nazore in predočujejo ljudem v raznih dobrih oblikah Žurmana, pri tem seveda zagazijo na pot, da udrihajo po duhovnikih. A spominjali se bodejo, da so naleteli pri ljudeh v tem oziru že na slabo, in prišli z ljudmi v nasprotje. Sosebno grajanja vreden je pa znani Fortinek Jelovšek, ki se v javnih prostorih, kakor v gostilnah zgraža nad ljudmi, ki niso njegovega mišljenja in na ostuden način blati duhovnike in njih stan. Prič dovolj, gospo-dine Jelovšek. Svetujemo tem gospodom, da postanejo mirnejši, in naj raje skrbe za dobro odgojo izročene mladine. Ako pa ne bodete mirovali, bodemo se obrnili na kompe-tentne osebe, ki vas bodejo primorale k mirovanju v omenjenih zadevah. Torej, krepko v boj dne 14. maja in oddajte vsi svoje glasovnice za kandidata „Kmečke zveze" g. dr. Korošca, ki bode kot poslanec gotovo bolj skrbel za blagor kmeta, nego omahljivi Žurman in ptujskim gospodom podrejeni Andrej Drofenig! Imlanski opazovalec. r Kdo je Žurman? Iz šmarskega okraja nam pišejo: Kdo je Žurman, se vprašujejo pri nas še vedno ljudje. Ugleden in na daleč okoli znan mož, kakor so Vrečko, Šuc, Zdolšek itd. gotovo ni, ker še dosedaj nismo nikdar nič slišali o njem. Če vprašamo tovariše iz rogaškega okraja, nam vsak potrdi, da Žurman tudi v svoji fari nikakor ni kot kmet na glasu, ampak samo kot občinski pisar, čeravno ima tudi še zraven majhno posestvice. Žurman torej ni noben mož veljak, ampak biti mora menda častihlepen človek, ker je obrnil hrbet Kmečki zvezi ter se obesil na škrice učiteljem, kakor so šmarski Ferlinc in šentpeterski Strmšek. Naj ga torej volijo liberalni učitelji, če je njihov kandidat, kandidat nas kmetov pa je: dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru. r Zetale. Samo par dni še, ko bode dopisnik v „Nar. Listu" strmel in debelo gledal svojo laž, namreč ko piše, da bosta v Žetalah volila g. dr. Korošca samo gospod župnik in gospod kaplan. Oj ti revno in lažnjivo dopisunče! Ali nisi videlo takrat, ko ste si bili narodni liberalci zvabili vašega Žurmana v Žetale, da nas poštenih kmetov Žurman ni videl tam; pa še tisti, kateri so bili, so takoj spoznali, da je Žurman le revna senca proti g. dr. Korošcu. Kako si torej moreš misliti in upaš pisati, da bomo Žurmana volili mi pošteni kmetje, katerim se noče, da bi ga šli gledat. H „Kmečki zvezi" pa spadajo sami pošteni in odločni možje, katerih nas je v Žetalah veliko, in vsi bomo dne 14. maja oddali svoje glasove za g. dr. Korošca. — Župan, podžupani in mnogi kmetje iz Žetal. r C. kr. finančni nadpaznik Troinko je baje vprašal ženo od nadolskega občinskega predstojnika, če je njen mož dobil za agitacijo od gosp. dr. Korošca večjo svoto denarja. Ko je pa žena to zanikala in hitela po svojega moža, kateri bi mu bil jasno povedal, jo je stražnik preje popihal. Nadpaznik Troinko je najhujši nasprotnik gosp. dr. Korošca, kar pa dr. Korošcu pri kmečkem ljudstvu prav nič ne škoduje. r ¿urmanovi pristaši. Na volilnem shodu, ki ga je priredil g. Žurman na Dobjem, je eden izmed govornikov javno govoril: „Kaj pomaga križ v šolah? Ako bi kaj pomagal otrokom, kupim jih kar drideset, ter j ih dam tudi pozlatiti". Tako zaničljivo je govoril Žurmanov pristaš, navzoči Žurman pa ni imel besede. da bi grajal tak govor. Zakaj ne? Ker je v srcu sam takega mnenja! Nobeden zaveden krščansko misleči kmet ne bo volil Znrmana. r Iz rogaškega okraja je prinesla „Domovina" zopet par laži. V Žetalah jo baje dr. Korošec moral bežati in so mu odtrgali suknjo, toda dr. Korošec še žalni imel priložnosti, da bi se pred volitvami predstavil že tudi vrlim Žetalčanom, čeravno bi to zelo rad storil. Časti vredna „Domovina" pa je lagala. Pri sv. Florijanu niti eden vo-lilec ni klical „Živio Žurman", ampak samo nasprotno, dr. Korošec je med živahnimi klici „živio dr. Korošec" zapustil zborovališče. Častivredna „Domovina pa je zopet lagala. r Dobje pri Planini. Po liberalnih listih laže neki dopisun, da se je shod Žurmana pri nas dobro obnesel. Take predrzne laži pač še ni bilo na svetu. Ni veliko manjkalo, da bi bili liberalci morali bežati, sedaj pa lažejo, da se je shod krasno obnesel. No, če so vsa poročila v liberalnih listih tako resnična kakor to, potem ni tem listom ne besedice verjeti. r Dobje pri Planini, če psu na rep stopiš, zacvili. Tako se godi tudi lažnjivemu dopisniku „Slov. Naroda" iz Dobja. Takih bedarij že „Slov. N." davno ni objavil, kakor te dni. Ker je bil Anton Teržan st. iz Dobja pri sodnijski obravnavi v Kozjem dne 9. aprila t. 1. oproščen mora v „Slov. N." med svet trobiti o krivih prisegah Pul-kotovih nasprotnikov. Seveda je s tem vse dokazano, Pulko je opran! Čujte še, kako piše o shodu dne 28. aprila v Dobju: „Žurmana seje obnesel ta shodprav imenitno". Res, imenitno! Kedo se ne smeji? Na tem shodu obljubuje Pulko „da bo sam kupil še dvajset kri-žev v šolo, ko bi le bili otroci zato bolj pridni". Kako versko vnet in požrtvovalen je naenkrat, „sam jih bo kupil" in dvajset", pa še pozlačene. Res ginljivo, če se nadalje bere poročilo o misijonu v Dobju, koliko ve povedati, in kako vse na sebe obrača, čeravno ni bil pri nobeni misijonski pridigi. V Dobju nimamo povoda zdiho-vati „da vera peša", razun, če Pulko sam to čuti. Svoj čas je razlagal v šoli o oltarjih, o prehodu Izraelcev čez rudeče morje, potegoval se je za cerkvene račune. Kako lepo ginljivo in močno verno je to! Če še pomislimo, kako navdašeno se je izjavil svoj čas Pulko, kaj „bo izobesil ob prihodu škofa", potem bi si ne smel še župnika privoščiti! Dopisnik, bodi vendar tako možat, kakor se delaš v „Slov. Narodu" in „Štajercu" in podpiši se! Dokazali ti bomo, kako grdo si zopet lagal in kako slabo si opral nad-učitelja Pulkota. Ker je dopisnik ves zmešan, mu hočemo pomagati. Dobil bo nekaj kronic, po katerih milo zdihnje: „Pa tisti zapuščinski denar, po katerem je segel župnik s takovnemoinneopravičen, bovelikopremalo" Moj ljubeznjivi dopisnik! nikar tako zdihovati, vsaj še ni vse izgubljeno. „Pa tisti zapuščinski denar!" Kaj ne, oh! če bi ga vsaj ti dobil, in če ti „bo to veliko premalo", vsaj ti bomo še več dali, bodi potolažen. Vemo, da ljubiš kronice, le podpiši se! „Toraj na svidenje!" r Zetale. Prav vljudno vprašamo, imajo li v volivni dobi gospodje financarji nalogo pečatiti kandidata Slov. kmečke zveze? 6. Trojnko v Rogatcu se v tem oziru trudi v potu svojega obraza! r ¿etale. Ne radi bavimo se s stebri javnega miru, katerim se brez sablje ne more do živega. Vendar prosimo slavno poveljništvo za pojasnilo, ali sme kak gospod žan-darm, zaupajoč na svojo nedotakljivost, najgrše sramotiti kandidata „Slov. kmečke zveze". Če ne bode zadostne od-pomoči, obrnemo se na pristojno mesto! r Dobje. Znani dopisnik iz Dobja me sramoti v št 20. „Narodnega Lista" ter zavija, kakor da bi bil jaz lepake za Žurmanov volilni shod v Dobju trgal ter onesnažil. Izjavljam, da nisem s tem v nobeni zvezi, kakor tudi ne moj brat Mihael. Kar se pa tiče laži, mi še hvala Bogu ni bilo dokazano. Dopisnik, ali se Tebe ni ničesar dokazalo? Da Ti pa smrdi vse, kar je katoliškega, je obče znano. Anton Teržan ml., trgovec, r Zetale. 6. Štefan Fišer, mizar v Črmožišah, agitira na vso moč za „kmeta" Vinka Žurman, posebno v svoji delal-nici—gostilni. Navre ga navadno g. Berlisg, dokler je cvenka kaj. 15. maja bode mu baje g. Vinko Žurman peljal nove cerkvene stole v Poljčane! Če kdo od Slov. kmečke zveze potrebuje v prihodnjem stoletju hišne oprave, naj se obrne na g. Fišerja! r Iz Virštanja. Žalostno je poročati, da imamo tukaj takega brezverskega in liberalnega agitatorja; to je liberalni g. učitelj Jelovšek. V nedeljo dne 28. t. m. smo obhajali pri podružnici tukajšnega patrona Filipa in Jakoba. Semkaj je bil prisopihal tudi on. Pa zakaj ? Zato, da je ljudem brezverske liberalne listke vsiljeval. Dragi bralec in kmečki volilec, varuj se takih agitatorjev za liberalnega Žurmana, ki so ga izvolili celjski advokatje. „Narodni List" piše in vpije, da so ga kmetje postavili za kandidata, pa to ni res. Stojmo trdno na dan volitve kakor skala v vodi za tistega kandidata, katerega je postavila Slov. kmečka zveza, to je dr. Anton Korošec. Živio! Zmaga bo naša! r Olimje. Volilni shod pod predsedstvom župana Po-čivavšek se dobro obnesel. Kandidatura dr. Korošca se soglasno sprejela. r Imeno. Velikansko obiskani shod. Predsedoval župan Bovha. Govorila dr. Korošec in dr. Jankovič. Med velikim navdušenjem se sprejela kandidatura dr. Korošca. Zmaga je gotova. r V Kostrivnici bo dne 12. maja volilni shod. Predstavi se kandidat Slovenske kmečke zveze. Vsled tega izostane volilni shod v Zagorju. r St. Peter pod Svetimi gorami. V nedeljo 12. maja bo gospod dr. Korošec imel shod v Št. Petru, g. dr. Jankovič bo poročal e svojem delovanji v deželnem zboru. Pristaši Kmečke zveze, pridite vsi na shod. r V spominsko knjigo onemu, ki je v „Narodnem Listu" dne 3. maja pral Vinka Žurmana radi delitve slatinske občine. Žurman je bil od 1. 1892. vedno občinski tajnik, razun nekaj tednov, ko se je po leti 1899. spri z županom Kertom, bil pa je tudi, kar Je posebno značilno; vedno občinski svetovalec. Slovenci so imeli dvetretjinsko večino v občinskem za-stopu in so dobro vedeli, da jim Nemci gredo vsepovsod na kapo. Zakaj torej tajnik Žurman, ki je 50 K vlekel na mesec, ni skrbno gledal na to, da Nemci niti ene črne pike ne bi mogli najti v občinski upravi? Ker se pri Žurmanu gre za čast in za žep, in vslejd tega bi tudi rad postal državni poslanec. Berite stenograiične zapisnike deželnega zbora štajer-skegai 1. 1899. in videli bote, da nemarna občinska uprava je bila nemški večini orožje, s katerim je dosegla ločitev. Ko bi bil Žurman dober politik in vpliven mož, bi Slovenci takrat lajiko mnogo ugodnosti za reveže in ceste dobili od nove slatinske občine; ali on je politiki samo za lastno korist. G. Fr. Ogrizek ga je samo zato vzel za občinskega tajnika, ker ima sila veliko posla za svojo trgovino. Da pa je g. Ogrizek marsikatero občinsko zadevo moral sam pisati, je sploh znano. Tudi je znano, da so takrat Slatinčani večkrat rekli: „Ko ]bi g. Franc Ogrizek bil vedno župan in tak red v občinski upravi, ne bi nikoli prišlo do ločitve občine." Vi, ki se tako radi sklicujete na glas ljudstva, poslušajte ta glas: „Da se je slatinska občina razdelila, sta največ kriva V. Žurman in Kušec. Zato proč s tako nesposobnim človekom! Naš poslanec• mora biti dr. Anton Korošec!" Celje-Vransko. Kandidat „Slovenske kmečko zveze": dr. Josip P o v a 1 e j, finančni komisar v Mariboru, c Gg. dr. Kukovec in dr. Božič, odgovorita! Vidva vedno govorita po shodih in pišeta v Narodnem listu: Agitirajte od volilca do volilca! kmet naj kmeta voli. Mi kmetje celjske okolice se vama pa smcjemo, ker vemo, da je to grda neresnica. Zakaj sta se nama vsiljevala, da smo vaju volili v občinski odbor? Zakaj nista takrat rekla nam: kmet naj kmeta voli ne pa ježičnega doktorja? Stavek kmet naj kmeta voli v vajinih ustih je bil do sedaj neresnica in pesek v oči in to ostane tako dolgo, dokler sedita v občinskem odboru celjske okolice. Volivec iz celjske okolice. c Odgovor. Narodni List se zaganja zadnji čas že 4. krat, Stajerc pa 2. krat v mene; dolžita me, da lažem ter da sem zato* nepošten. Reč je ta. Na 2. shodu je Karlovšek pred vsem ljudstvom trdil, da ni Narodna stranka čisto nič proti veri; kdor bi ji mogel kaj takega dokazati, sme udom stranke reči, da so lopovi. Taka častna beseda mora ra zveseliti vernega kristjana. Župnik bi ne zinil nobene besede zoper stranko. Toda kot dušni pastir ni sem smel molčati. Našel sem najprvo v knjižici kranjskih prijateljev Narodne stranke, potem pa v strankini knjižici po tri proti verske nauke. Samo na te nauke sem svoje ljudi opozoril, brez vsake razžaljive besede. Mislim, če sta Nar. List in Štajerc res veri vdana, bi me kot svojega prijatelja objela in nič zmerjala. Dramlje 6. augusta. Fr. Ogrizek župnik. c Narodni stranki. Prvi škandal povzročali ste na Jožefovo v Celju in ta ostane neizbrisen v spominu zavednim volilcem. Drugič ste nam s svojimi razgrajači oropali nam zaželjene shode. Sleherno nedeljo in praznik bi lahko imeli po različnih občinah iste ljudstvu v pouk. Teh pa ni in kdo je kriv?! Slednjič pa še vrh tega za naše glasove moledujete; mar mislite, da smo na glavi šepasti. Vsekakor pa hočemo imeti veliki zaupen shod v ot Petru. Pridite toraj vsi miroljubni in dostojni volilci iz obeh okrajev. Tu bode liberalni dopisnik videl, da nas je več Flisov, Ce-purjev in Rumežev, strmel bo nad jeklenim značajem šent-peterskih mož. Kdor bi se pa predrznil z namenom se shoda udeležiti, da bi mir kalil, nam bodo tudi sredstva na razpolago da mu ohladimo vročo liberalno kri. Kmet. c Izjava. „Narodni List" objavlja vest, da sem jaz pisal g. Robleku pismo, v kterem baje izjavljam, da ne bodem v ničemur več nasprotoval Roblekovi izvolitvi in da bodem sam glas dal zanj. Resnica pa je, da jaz Robleku nikdar nobenega pisma nisem pisal in resnica je, da jaz 14. maja svojega glasu ne bom dal Robleku. Njegovi agitatorji namreč v novejšem času proti duhovskemu stanu tako surovo nastopajo, da mi duhovska čast danes ne pripušča, dati glas možu, za kterega se s takimi sredstvi dela. Jaz nisem za Robleka in neresnica je, kar se je tiskalo na letake: „sam župnik gotoveljski je zdaj za Robleka." Jak. Zupanič, župnik, c Priden učitelj. Učitelj kveder v St. Juriju ob juž. žel. je pač za vsako delo sposoben. Tako je zadnjo nedeljo zjutraj trgal plakate dr. Po v alej a v sami srajci in spodnjih hlačah ter bos. Gospod Kveder, ali Vas luna trka? Ali se tako postopanje vjema z dostojanstvom učitelja. Kaj si mislijo otroci, ako Vas vidijo tako okoli skakati ? c Roblek dal za cerkev. Liberalci agitirajo za Robleka s tem, da je daroval večje svote za cerkve. Res je in hvala mu! Toda j ud Sonnenberg je tudi dal več tisoč za cerkev v Grižah, pa je še vedno jud. Liberalni trgovci, gostilničarji in mešetarji radi dajo za take reči in za ka-planije, ker potem več ljudi pride v kraj in delajo ti kršč. možje dobre kšefte. Liberalec dela povsod za svoj žep! c Iz celjske okolice. Narodna ali lažistranka, katere progam je laž in ki dela z lažjo vsiljuje po kovaču Šri-beiju iz Gabeija letak, v katerem pravi, naj se ne da jo komandirati od vikarja Gorišeka. V tem letaku je tudi nesramna laž, da je hotel vikar g. župana Glinšeka odstaviti. To neumnost je menda kovač Šribar skoval, ker vikar vendar ne more župana odstaviti. Resnica je, da je vikar rekel, naj bi volili g. Glinšeka za župana. Pisal je namreč g. Samcu: Najboljše bi bilo, da ostane stari župan. Dr. Po v alej a pa ne bodo samo v celjski okolici volili ampak tudi drugod in sicer tako, da bo zmagal. c V Petrovčah je imel pretečeno nedeljo Emanuel Fridrih volilni shod za Robleka. Govoril je na shodu sladkornih Fridrih, ki je bil posebno hud na „Slov. Gospodarja" in njegovega urednika. Povedal je tudi svoj stari govor. Ni ravno pohvale žel; 10 krat pregreto zelje ne diši več. Fijakar Naraks samemu sebi ni verjel, kar je govoril. Duhovnikov pa ne more trpeti, po njih je udrihal. Je pač umljivo, zakaj ne. Piti dobi zato, kolikor hoče. Za pijačo se pa vse stori. Dijak Lipold pa je pravil, ko bi Roblek ne bil zidal cerkve v Žalcu, bi danes gosp. fajmošter ne bili mogli v cerkvi maševati. No, toti študent je pa res pameten! Na dan volitve bomo videli, koliko je vlekel strankarski shod nerodnih liscev. c Šmartno pri Celju. „Neodvisni" so prišli v svoji „poštenosti" do — polen. Če bodo polena dokazala, da je Roblek zmožen za poslanca, zelo dvomimo. Spindler je o shodu v Šmartnem zapisal marsikaj, kar ne odgovaija resnici, pa tudi zamolčal je nekaj važnega. Da ga jezi, ker ni mogel prodati svojega dobro naučenega govora, radi verjamemo. Zakaj pa kaže svojo neodvisno oliko s tem, da zmerja poštene kmete s „hinavci". Da pa zamolči, kako so njegovi „neodvisni" metali polena za pristaši „Kmečke zveze", pa ni lepo. Le tako naprej! bhod s polenami je sedaj monopol „narodnih" in „neodvisnih". Sicer paSpindlerju na uho povemo, da se naj razsodnosti pristašev »Kmečke zveze" in gg. kaplanoma, ki mu tako ležita v želodcu, zahvali, da še ima cele kosti svojega rojstva. c Iz Griž. Posebno zanimiv prizor doživele so Griže zadnjo nedeljo 5. majnika. Nek hudomušnež raznesel je vest, da bo ta dan zboroval tukaj dr. Povalej. In glejte! Kuketz-Pikl-Cvikl-banda v zvezi z megojniškimi olikanci se je res vsedla na limanice. Precej po rani službi božji so že bi i vsi pripravljeni žalski „muskontarji", ki neki godejo navadno brez „inštrumentov". Najbolj obžalovali so, „da njega ni blo", kateremu so mislili musko delati. V bližini Piklnove gostilne začeli so se dajati z nekaterimi izmed naših. Najbolj divjal je Dolinar iz Megojnic, kateremu je neki zaveden kmet zasolil: „Glej ga no dedca: ali se še nisi spametval? Saj že imaš vendar bele lase! „Naraks", ki je v žalski pratki že najzadnji, potisnjen na „Silvestrovo" in katerega žena gospodari, je čvekal, da je vsak poslanec boljši kot dr. Korošec ali Povalej, če tudi vedno doma sedi; vsaj zapravil nič ne bo. Končno zopet nastopi znani vrli Dolinar in pravi: „Hočem Vam nekaj važnega povedati." In poslušajte, kako jo je pogruntal ta starosta znane olikane bande. „Ko je moj pob še v šolo hodil, rekli so mu, da ima slamo v glavi. Domov prišedši me vpraša: „Ata! ali jo imate tudi vi?" Tako tudi jaz Vam rečem, da vsi, ki bote Povaleja volili, imate „ajdovco" v glavi. Pri meni je še doma nekaj košev na razpolago. Na to prileti zopet opazka: „Po tisto so pa „gvišno" danes Žalčani prišli, ker so ti baje že prejšno odkupli." — Tako je pač na svetu vedno bolj lušno, ker ti nespametni ljudje pametnim vedno zabavo delajo. Eden, ki vas, Žalčane, prav „obrajta". c Šmartno pri Celju. Vedno lepše sadove prinaša politika mladih odvetniških koncipijentov. Dne 5. majnika je stranka neodvisnih razgrajačev in pretepačev vrgla žalske muzikante v Šmartno, da onemogočijo shod „Kmečke zveze". Dr. Janko Sernec prezira novo postavo o zborovalni svobodi. Gibal se je v nedeljo v družbi, ki bi je nikdo ne srečal rad po noči. Svojega namena, da bi „Kmečka zveza" ne zborovala, in da bi njen kandidat dr. Povalej ne govoril, liberalni „raufarji" niso dosegli; pač pa so dosegli to, da pošteni kmetje govorijo o teh ljudeh v izrazih, ki bi si jih prepovedal vsak — cigan. To torej je „cvet" Narodne stranke: ljudje, ki se obnašajo hujše, ko divja zverina. Ni zastonj govoril njihov lastni pristaš v Galiciji, da se obnašajo kakor svinje. O tem se jo vsakdo prepričal tudi v Šmartnem. Pa narodni „raufarji" so se v Šmartnem vendar malo zmotili. Da bodo naleteli na tak odpor, niso pričakovali in marsikateri „neodvisni" je proti svoji volji poljubil mater zemljo. Zanimivo in značilno je bilo, kako so pri pogledu žandarmerije „boljši" žalski Roblekovci poskakali raz miz in se skrili za svoje zaslepljene „neodvisne" kmete, češ, zdaj pa le vi nastavljajte svoja prsa bajonetom! To je liberalna „neodvisnost" ! Ker med divjaki politično zborovanje ni mogoče, izbrala si je „Kmečka zveza" drug prostor in tam je dr. Povalej razvijal kmečki program, ki so ga vsi zborovalci sprejeli z burnim navdušenjem in odobravanjem. Shodu je predsedoval kmet bmodej iz bmartnega. Liberalci so si tudi privoščili „shod", a vsi hripavi niso mogli prav govoriti. Dr. Janko je menda hotel pokazati, da mu je nujno potrebno — slovenske slovnice. Jelen je prodajal že iz Novecerkve znane neslanosti ter povedal strašno novico, da Povalej po končani gimnaziji ni šel v bogoslovje. Ali hoče Jelen res, da bi bilo več slov. duhovnikov? V Šmartnem sta mu dva preveč. Še en vzgled „neodvisne" modrosti! Ko se je nek od pameti neodvisen najhujše pohujševal nad tem, da slovenski poslanci do sedaj niso ničesar storili za kmeta, bil je vprašan, če mu je znana nova postava o vojaški taksi. Mož je skoraj s solzami v očeh pripoznal svojo neodvisno nevednost ter odgovoril: Ne! Med splošnim veseljem so vzeli pristaši „Kmečke zveze" to na znanje. Sploh se je videlo, da „Kmečka zveza" visoko nad-kriljuje „neodvisne", kar zadeva politično zrelost in omiko. Uspeh „narodnega" divjanja in tulenja je ta, da Roblek ni pridobil ne enega novega volilca, pač pa se je nekaj mož spametovalo in s studom obrnilo od stranke, ki razširja surovost in pobalinstvo, če se zdravnika Janko in Branko med temi dobro počutita, vemo, kakšna je razlika med komandanti in komandiranimi, namreč — nobena! Pripomnimo še, da je žensk in otrok bilo na kupe seveda — „neodvisnih" ! Če je to stranka dr. Kukovca, mu ne moremo častitati. Naj pa tudi nikar ne misli, da se take „stranke" „Kmečka zveza" boji. Na dan 14. majnika se zopet vidimo! c Iz šenpavelske tovarne. Lani smo morali mi fabri-čani voliti na komando nemškega Bračkota. Lepi glasovi so šli v potrato. Tudi letos nas naš mojster hajlovec nagovarja, da naj volimo Robleka. Pa nas ne boš silil! Kakor vidimo iz paragrafov na izkaznici, je letos vsako nasilstvo ob volitvi strogo prepovedano. Kdordoli — tudi „h a jI" ni izvzet, bi silil, bi šel kašo pihat. Tovariši! Letos bomo torej lahko po svojem lastnem prepričanju volili, saj je volitev tajna in nihče ne sne prelomiti tajnosti. Koga pa, ali Povaleja ali Robleka? Nam delavcem izber ne bo težavna. Roblek hoče delati le za hmeljarje ali hmeljarske mešetaije, dr. Povalej pa se je zavezal, da bo zastopal vse stanove, torej tudi delavce. Dr. Povaleja vam odkrito priporoča Tovariš. c V savinjski dolini se zdaj kar kadi lažij o dr. P o-valeju. Le naglo še, 14. maj je že tu, si mislijo Roblekovi priganjači. Njih najnovejša laž je, da so tudi duhovniki proti dr. Po vale ju. Kaj mislite, da ne poznamo zgodovine liberalizma? c Luče. Dne 6. t. m. smo imeli shod. Sklical ga je naš vrli župan J. Kaker, kateri je tudi pozdravil zborovalce ter jih zahvalil, da so se v takem obilnem številu sešli. Bilo je tudi nekaj Solčavanov s svojim županom R. Klemen-šekom. Domači župnik je razložil pomen in imenitnost sedanjih volitev. Mi smo katoliško narodni kmetje, naši nasprotniki so pa — nerodni liberalci. Komur je znan liberalni program, je vse jasno, in po domače rečeno, da le teleta volijo mesarja! Rečiški župan Fr. Rakun je v jedrnatik besedah navduševal zborovalce rekoč, na zadnje kmet poslušaj kmeta — ker pravijo liberalni gospodje — kmet voli kmeta ia za naš okraj ni kmet postavljen za kandidata, ampak — mesar in krčmar! c Izpod Mrzlice. Pod tem naslovom je prinesel „Nar. list" članek, v katerem nas skuša dopisnik, ki Mrzlico le od daleč gleda, svetu predstaviti kot Roblekove pristaše. Mislim, da so se še naše krave tej neumnosti smejale. Saj smo mi kmetje pod Mrzlico, odkar naša Mrzlica stoji, širnemu svetu znani kot najzvestejši prijatelji krščanske stranke. Prej se bo Mrzlica prekucnila in se bodo sive skale našega Kamnika podrle, kakor bomo mi omahnili. Zvestoba do kraja je naš ponos! Trdno kakor naši hribi stojimo za dr. Povaleja že zato, ker je postavljen od krščanske stranke. Radi verjamemo obrekovalcu, ki nam vsiljuje „Narodni list", da si želi, da bi mi tega umazanegapritepenca sprejeli in razširjali, pa na uho mu povemo, da se bere pri nas v vsaki hiši vrli kmečki zagovornik „Slov. Gospodar". Od tega ne nehamo, četudi se liberalec v vsaki številki celjskega nečednega lista „izpod Mrzlice" kaj zlažeš. Da pa ne boš žalosten, ker nisi pri nas nič opravil, ti povemo, da bomo prišli 14. maja pa že vsi k volitvi, da bo Povle-jeva zmaga popolna. Eden v imenu vseh. c Iz Št. Petra v Savin. dolini se nam piše: Oni vrli kristjan v Dobertešji vasi, ki ni hotel podpisati pole proti razporoki, se huduje v „Nar. Listu" nadFlisi, Čepurji in Rumeži naše fare. Naj ne šteje nam v zlo, da je tako čisto sam daleč na okoli za Robleka. Saj mu pa tudi mi ne zamerimo tega, ker vemo, da kri ni voda. Iz tega pa še ne sledi, da moramo biti drugi za žalskega gospoda kmeta. Ne vemo zakaj ? Nekateri pravijo, da bo potem hmelj po 5 K. Pa če bil po 5 K, pri Robleku bo gotovo le po 4 K. Saj se poznamo, smo j a sosedi! Kratko rečeno: Z Roblekovo izvolitvijo bi pridobili nič drugega, kakor enega očitnega liberalca več, bolje desetkrat, da on ostane kot prikrit liberalec še nadalje v Žalcu! c Dramlje. Dopisniku „Narodnega lista" v številu od 18. aprila, ki trdi, da se je neki Verbič po daljšem prigovarjanju priril do odra ter da je pohvalil vse govornike, odgovarjam sledeče: Res sem pohvalil govornike. Lepo so govorili. Mojo hvalo so z veseljem poslušali, ker so se nadjali, da sem že v njihovem košu. Tedaj sem jih pa vprašal, kako je to, da ste vi na zunaj tako goreči katoliški možje, vaše glasilo „Narodni List" pa toliko piše proti duhovnikom. Moje besede so bile ogenj v strehi. Ves srd iz liberalnih obrazov se obrne na mene; pa le od liberalcev, drugi zborovalci so me z veseljem gledali. Pričakoval sem, da mi bo sedaj g. Roblek odgovoril, ker je prej dr. Karlovšek pravil, kako neustrašeno si bo Roblek upal celo ministrom grenkih v lice povedat, torej se gotovo ne bo ustrašil mene pri-prostega kmetiča. Pa nič! Poprej se ni mogel Roblek celi čas na prvi govor pripraviti, je moral govoriti Fridrich za njega, sedaj na moje vprašanje zopet ni našel neustrašeni Roblek besede za odgovor. Na mesta njega je planil dr. Karlovšek na oder ter začel ves besen razsajati, me imenoval dvakrat lažnika in rekel, da smemo Narodno stranko imenovati lopove, če se ji dokaže, da je količkaj zoper vero. Strankina knjižica na treh mestih dokazuje, da je stranka proti veri. Istotako dokazujejo napadi na našega gospoda župnika, ki so se parkrat oglasili samo zaradi vere. To pa imenuje Narodni list „pogubonosno delo". Jakob Verbič, kmet. c Gotovlje. Tudi jaz Vam naznanim nekaj iz volilnega boja, kar sem dne 6. t. m. doživel v tovarni g. Veselija v Gotovljah pri Žalcu. Delam sv tej tovarni že delj časa, pa kaj takega še nisem doživel. Tukaj je tudi v službi neki Franc Kalon, knjigovodja to tovarne, strasten liberalec in agitator liberalne stranke; agitira namreč med delavci za g. Robleka. Danes je stopil pred meaie in (me oblastno vprašal, koga bom volil. Odgovorim mu, da g. dr. Povaleja. Seidaj me je začel psovati z vsake vrste grdimi in pa sramotilnimi priimki. Pravi, če me ni sram, da volim takega faloto, da sem larški podrepnik, da delam srajnoto vsej občini in tovarni, ker držim s temi črnimi farji, očital mi je, da nimam pravice voliti, čeprav sem že celih 30 let v svoji župniji itd. Omenim, da je on še mFadoleten. Za vse to imam priče, katere so to vidile in slišale. S takšnimi sredstvi delajo liberalci za Robleka. Ali so to poštena sredstva? Slavno c. kr. okr. glavarstvo pa opozarjamo na to vrsto agitacije!/ c Št. Jurij ob juž. žel. V nedeljo dne 5. t. m. zjutraj naznanjali so veliki plakati Roblekov volilni shdd za 3. uro popoldne pri Cernpšekovi gostilni. Radovednost nas je gnala pogledat, si tega velikana, hmeljskega mešetarja. Se pred 3. uro se je zbralo okoli 200 ljudi domačinov. No, Roblek je imel tudi svojo telesno stražo iz Žalca, Celja in iz Dra-melj. Ko misli župan sEo3 Dtvoriti« zaori neizmerni val klicev živio dr. Povalej. Župana Blažeta ni hotelo ljudstvo poslušati, zahtevalo je predsedstvo in klicalo: naš predsednik je Jože! Koželj, narodovci pa so tiho imenovali predsednikom Cestnega Jožeta proti volji ljudstva. Ker tem ljudem ni mar glas ljudstva, ampak njih strankarstvo. Na to da besedo kandidatu Robleku, ki je zelo dolgočasno razkladal svoj program, pri vsakem odmoru govornika nastal je močen šum klicev: živio dr. Povalej. Živio Roblek je upila le njegova telesna straža in nekateri pristaši iz Drameij. Ko je Roblek končal svoj govor, si je mislil* hvala Bogu, da sem končal, saj zdaj, ko sem se toliko trudil, da sem vse povedal, kar Isem se naučil, mi bodo hvalo peli, pa glej čudo:i zopet zaori urnebesno: živio Povalej. Nastopili so še razni govorniki, ki pa niso nfič novega povedali, kakor to, kar so se iz „Narodnega Lista" naučili. Tudi Blaž Jesenek iz Drameij je nastbpil kot govornik, in je na koncu zavpil, ker mu je! spodrk-nilo: živio dr. Povalej, kar je ljudstvo odobravalo. Pa Jesenek si je privoščil tudi duhovnikov. Reklo se je, kdor še želi govoriti, naj se ogjasi, ker ima vsakdo prosto besedo. Dobil je besedo Jožef Koželj, ki je govoril za Kmečko zvezo in njenega kandidata, pa takoj ga zgrabijo liberalci, polno rok je bilo na nJem, ter ga pahnejo z govorniškega mesta. Narodna stranka pusti govoriti le 'tistemu, ki njo hvali, a mnenje ljudstva noče poslušati, zato pa le naj shranijo za sebe Narodno stranko. Tudi to je čudno, da se( Roblek ni upal drugače razviti svoj program, kakor v senci bajonetov in policije. Roblek je menda mislil, da pride med divjake, sicer bi se ne bilo za ta shod poskrbelo orožništvo. Vsak Somišljeniki, wsi na volišče! kdor je zavpil živio dr. Povalej* je bil v nevarnosti, da se ga aretira. Zaprli so starčeka Matija Mlinar, posestnika iz Pešndce, ki je bil toliko drzen, da se je upa! zavpiti živio Povalej. Tudi mladenču Vre-čku se je isto zgodilo. Vslefl takega*- postopanja je še Roblek tiste pristaše zgubil, ki jih je dosedaj imel. Pri civilni policiji so imeli veliko svojih privržencev kakor Jakoba Mlinar, ki je bil nekdaj načelnik požarne brambe z dolgo sabljo in je to društvo pripravil Ido konkurza, !Ferlež|a, '4 Oseta, ITrleba. Plaušteinerja, Zikošekovega Lojza. Ta se je celo hvalil, da ima isto oblast ko policaj. Hotel je to izrabiti in je res dejal enemu viimenu postave, ker je vpil živio dr. Povalej, a se je presneto urezal, moral je skoraj sam oditi v imenu postave. Ta dan je doživela Narodna stranka zopet lep poraz v Št. Juriju. Pokazalo se je, da še tukaj niso ugodna tia za liberalizem. Tudi zastonj pošiljam „Narodni List" ni imel zaželjenega uspeha. „Narodni List" bode pa pisal, v Št. Juriju je bilo zbrano krog 800 volilcev, navdušenje za Robleka neizmerno, kandidatura za Robleka je bila enoglasno sprejeta, in to bodo verjeli vsi narodovci brez izjeme. Bog jim daj pamet. Naš kandidat je irt. ostane Josip Povalej v Mariboru. Živio dr. Povalej! c Kaplja ATas. Vsak dan roldi par laži o g. dr. Povaleju. Zdaj trosijo okoli, da se je dr. Povalej na nekem shodu izrazil, da bo premožnii Savinjski dolini naložil večje davke, da se tako drugi kraji razbremenijo. Kdor zna do pet šteti, bo spoznal to trditev kot zlobno laž? Kaj taEega on ni nikdar govoril! S)rugi pravijo, če bo izvoljen, pa za nas Savinjčane, kjer so se nekateri tako surovo obnašali proti njemu, ne bo hotel delati. Mi smo se mu zamerili, joj nam! »Izvoljen bo, potem nam bo pa vrnil. Prazno! Dr. (Povalej dobro ve, da je gonja proti njemu le delo nekaterih nasilnih Celjanov in Žalčanov, prava ljudska fcolja se bo pokazala' 14. t. m. On bo kot plemenit toož najodločnejši zastopnik svojih prijateljev in tudi fieprijateljev. Cim večja večina bo zanj, tem večje (navdušenje ga bo navdajalo za Sav. dolino. Ne po-slušajmo torej praznih čenč Jurija in par njegovih * (podrepnikov; te ljudij je strah, ker jih je tako malo, ¡zato si z upitjem strah preganjajo. Mi jih dobro poznamo kot nasprotnike krščanske' stranke pri vsakih -volitvah. Pa so/ tudi še pri vsakih volitvah' pod iklop padli. Tako bo tudi zdaj. Kapljani bomo skoro vsi Golili dr. P o v a 1 e j a! Ker v Št. Pavlu, ni mogel govoriti, pa naj govori kot naš poslanec na Dunaju. c Sv. Peter v Sav. dol. V nedeljo 5. t. m. bral se je v Št. Petru s prižnice- kakor tudi po vseh katoliških cerkvah pastirski list. G. Cvenkl, znani šta-;cunar v Dobertešjivasi, je to zvedel na svojo srečo že v soboto večer. V potu svojega obraza je letal še isti večer po vasi od hiše do hiše in hujsikal ljudi na g. župnika, in sicer, da naj ljudje, ko bodo slišali branje o volitvi, bar iz cerkve gredo. Seveda pridobil si je s svojim špiritom nekaj takih,> ki tako ne grejo drugače k pridigi, kakor ravno sedaj na prigovarjanje Cvenklnovo; da bi po cerkvi razburjenje napravili. A s tem niso dosegli! veliko, kajti ako je kmet katoličan, njemu je vera sveta stvar. Pridno smo poslušali božjo besedo, in mnogo kmetov, ki so se že poprej vdali agitatorjem „Narodne strankle" Roblekove, izprevidelo je, da je še čas se obrniti na boljšo stran. Kakor hitro je pridige čas minil, potegnil jo je Cven-kel iz cerkve; temu pobožnemu liberalcu ni bilo mar, ostati pri sv. maši. Letel je iskati tiste poba-line njegove liberalne strank^ po vasi, ter pustil nabijati po hišah lažnjive Mste, samo da bi uničil pridigo g. župnika. Pa vse to mu ni veliko pomagalo. Večina kmetov je za dr. Povaleja, čje tudi g. Cvenkelnu ni mar več štacuna, ker moral pridno čigitirati. — Ali še niste zvedeli, da je naš gospod jPvenkel rekel, kako bode, kadar* bo konec volitev, postopal z dobrteškimi kmeti zaradi mosta čez strugo? Kmetje, trdno stojte, ne vdajte se* mu, ker on: dela za žlahto, ne pa za Vaš blagor. To boste po Volitvi boljše spregledali. Več udov Kmečke zveze iz Št. Petra v Savinjski dolini. Brežice - Sevnica - Laško. K a ii d Idi a t „Slovenske kmečke zve/e"*: dr. Ivan B e n k o v i S, odvetnik v Brežicah. b Liberalni kandidat Itoš ponuja na shodih kanone na prodaj. Bolj pametno bi bilo, ko bi ponujal telefon, ki ga je dal napravitil od občinske hiše v Trbovljah do svoje graščino v Hrastniku, da je podpiral svojo komodnost. Kakor smo slišali, se mu županski stolec že zelo maji. Torej bode telefon, ki je stal par sto kron, potem1 brez pomena! G, Roš, tako skrbite za našo korist. Sedaj pa naj vas volimo? Nikdar! b Roš pravi, da bode vse gostilne čez ulico odpravil. Ali bomo take volili? Ubogi delavec, potem boš drago plačeval vino. Proč s takimi grdimi nakanami, proč z neusmiljenim Rošem! b Med Roševe agitatorje spadajo tudi frakarji, ' ki so si že svojo preteklost umazali pri naših delav- j skih društvih. Delavci, ali naj take^ poslušamo, ki imajo iia vesti,^ia se je njih smolnatih prstov prijel denar iz naših Magajn?! Danes samo toliko. Kakor hitro pa ne mirujete, pride vaša umazana preteklost v javnost. Postopali bomo brez pardona! b Bizeljsko. Shod Narodne stranke na Bi-fceljskem se je navidezno dobro obnesel, ker naši za-plepljenif Bizeljčani niso še videli in slišali o kakem shodu, zato so vsi brezbrižni in radovedneži dobro pprejeli in pozdravili „narodnega" poslanca Roša, ka- teri je od naših magnatov priporočan. Ali spomnite »e, Bizeljčani, da katerikoli je bil priporočan od naših „neodvisnih" kmetov, čem reči gospodov, kateri (držijo vajeti v rokah v naši občini, katero vestno gospodarijo tako, da bo vsa prodana, še ni bil noben Izvoljen, tako tudi ta ne bo. Sami Bizeljčani ga ne bodete postavili, ker po drugih volilnih krajih ga ne bodo volili. Ce se spominjate zadnje volitve, ko ste (volili večina g. Rebeka. Ali je zasedel zborniški stol ? Drugič ste volili g. Kupeja, ali je bil izvoljen ? Vidite, tako se daste za nos voditi od naših narodnjakov, kateri nam zmerom kažejo one, ki ne bodq dosegli svojega cilja. Zdaj si pa poglejte našega g. Roša tako, kakor ste ga videli na shodu. Ne smemo ga obre-kovati, samo kar je resnica. Kajcor je on sam izjavil, on ni govornik, videli ste, da ni. Kako bo za svoje volilce kaj storil, ako niti pred priprostem ljudstvom ne zna govoriti, kakšen govornik pa bo v državnem zboru, kako se bo poganjal] za naše pravice. On bo lahko v kotu na svojem sedežu mirno sedel in poslušal, kaj bodo drugi govorili, a za nas kmete ni zmožen kaj storiti. To je resnica! Saj ste ga sami videli in slišali. Trdno bodite prepričai, da on izvoljen ne bode! b Trbovlje. Na nekem volilnem shoda „Narodne stranke" je neki gospod v pričo vsega ljudstva očital trbovljskim paznikom, da ne morejo očitno nastopati, ker imajo veliko pregrehov zaradi podkupljivosti, zaradi pijače, ki jo izpiiejo pri delavcih. No gospodje pazniki, kako vam je bilo pri tem grdem očitanju pri srcu? Ali ste v tistem trenotku tudi še bili za Narodno stranko in za kandidata Roša ? Res, to je bilo grdo! Pa saj takrat neki ni bil shod, ampak samo en „špil", toraj gospodu govorniku ne smete zameriti, ako je tako nepremišljeno govoril. Zato mu pa bodete pomagali izvrstno agitirati za Roša, Če si pustite njegove besede dopasti. b Dol pri Hrastniku, v črnem brlogu, kakor blagovoli olikani „Narodni List" imenovati naš zavedni Dol, prireja sedaj Roševa stranka shode, bolje rečeno sho-deke. 2. t. m. so sklicali shod na Brnici. Dr. Dimnik je privlekel iz Hrastnika seboj 11 ljudi najrazličnejše barve tudi socialdemokrate. Bratska sloga povsod! Vseh skupaj je bilo 21 vdeležnikov. Dva naša pristaša, ki sta šla iz radovednosti na shod, sta govorniku, ki je bil radi slabe vde-ležbe celo pobit, močno ugovarjala, ker je samo zabavljal čez „Kmečko zvezo" in njenega kandidata. 3. t. m. pa so šli Roševi apostoli celo na visoki K al in priredili sličen shodček v poslopju kalske šole. Govornik — učitel Rainer iz Hrastnika. Pa oj! Kalanci so zavedni možje in stojijo kakor en mož za našo stranko. Prišla sta le dva, ki sta mislila prašati Roša, kaj je za kmeta storil v deželnem zboru. Pa Roša ni bilo. Taki shodi, kjer se le zabavlja čez, nasprotnike, našim ljudem še bolj odpirajo oči. Glede kal-skega shoda pa stavimo očitno prašanja, ali je dovoljeno, da se šolskim otrokom razdeljujejo na njih stariše odprti politični oklici in odprta vabila na političen shod in da se v šolskem poslopju prirejajo politični shodu? Po celi župniji se delijo Roševi volilni oklici, v katerih sam sebe hvali. Mi pa, ki Roša dobro poznamo, vemo, kak prijatelj kmeta da je. Naši občini, ki je kmečka občina, je bil vedno nasproten. On je glasoval proti, da ni prišla občinska cesta v oskrb okrajnega zastopa, da naša občina eno leto ni dobila od okrajnega zastopa nobene podpore. Seveda.moralo je nekaj ostati za „Siidmarko". Kot trboveljski županje vložil pritožbo na rndokopsko ravnateljstvo, zakaj naša občina dobiva doklade od rudokopa. In vendar Roš sam dobro ve, da se skoraj ves premog v hrastniških rudokopih koplje v naši občini. Pri takem postopanju ne morete zahtevati od nas naklonjenosti. Mi tudi nismo od nikogar na-hujskani, kakor se nam očita, ker se, kakor marsikteri od hrastniških mladih gospodov sam ve, hujskati ne damo, ampak povračujemo, kakor se nam posojuje. 14. maja pa bomo volili vsi kandidata „Kmečke zveze" dr. Ivana Ben-kovič-a. Dolanci, pozor na agitatorje naših nasprotnikov! Pokažite njim vrata, 14.maja pa vsi navolišče! b Sv. Marjeta blizu Rimskih Toplic. Dne 5. maja je priredila „slovenska kmečka zveza" javni volilni shod v gostilni g. Zupana. Bilo je navzočih okrog 150 volilcev. Govoril je g. dr. Ivan Benkovič. Za predsednika je bil izvoljen kmet Jože Sluga iz Leve, za podpredsednika župan Lapornik iz Lož, za zapisnikarja oskrbnik g. Kovačič iz Rimskih Toplic. Gospod kandidat je vrlo dobro govoril o namenu Kmečke zveze in o njenih nasprotnikih. Posebno dobro je govoril o šolskem in lovskem zakonu, kar so mu zborovalci pritrjevali. Ob koncu je bila soglazno sprejeta kandidatura dr. Benkoviča. Zunaj pod oknom pa je par liberalcev Narodne stranke in nekaj socialdemokratov skušalo motiti govornika, na čelu jim „general Teršek po domačo Slane. Vendar potem se ni nobeden oglasil za besedo. Skrili so se kakor ščurki, če jim pokažeš luč._ Najnovejše novice. Volk ima shod za Ježovnika na Plešivcu. Narodna stranka je slabo zbrala kandidate. Zakaj ni Volka postavila? Ježovnik doma sedi, Volk pa gre že menda na deveti shod v Šaleški dolini. Volk je slab pri poročevalec. Saj on niiua nič, ampak vse je last njegove žene. Slabo znamenje tadi, da se liberalni učitelje tako strašno potegujejo za Ježovnika. Od kar mu je zadnjič v Mozirju spodrknilo, da bo delal, da bo meso bolj po ceni, si ne upa več na shod, ker se boji, da bi mu zopet ne izpodrknila kaka liberalna tajnost, katere kmet ne sme slišati. Ježovnikovi agitatorji pravijo: on je vaš domačin. Kaj mislite, da se bodo na Dunaja kar ustrašili, če bo Ježovnik rekel: Jaz seiu pa tam in tam doma, in da bodo ministri zategavoljo kar v žepe segli? Tam na Dunaju se ne vpraša, kje je poslanec doma, ampak kij zna in v glavi ima in kteri stranki pripada. Zato pa je vsaka beseda zastonj in če sto polkov pride — mi se jih ne bojimo in vsi tem bolj trdno stojimo za kandidata Kmečke zveze Fr. Robiča! Zato pa bo Št. Iljska občina z malo izjemami fvsa za Robiča, ravno tako vrla Št. Andraška, Paška, Velenjska v pretežni večini, ravno tako Škalska. V noštanjski okolici bo večina za našega kmečkega kandidata Robiča, če si učitelji Nerat, Lukman, Koropec in krojač Volk in Vlado, živinozdravnik Dvornik, trgovec Kocuvan in drngi gospodi še tako pete in jezike brusijo. Saj pred volitvami si j h za nas kmete niso. Zato pa kmetje tovariši, napišite že doma na glasovnico ime kandidata: Franc Robič, dež. odbornik v Gradcu, da bo naš kandidat dne 14. maja slavno magal. Saj čujemo, da je Gornja Savinjska dolina tudi za njega. G. Ježovnik bo pa lahko še doma mesaril in krčmaril, sicer bi moral za dom ali pa za Dunaj dobiti — namestnika. Št. Peter v Sav. dolini Roblekovega shoda dno 9. maja udeležil se je tudi domači župnik. Roblek izjavil, Kmečki zvezi pa se nisem klanjal in se ne bom. Torej ostane naš kandidat edino le Povalej! * Slovenski volilci v Mariboru. Ne oziraje se na razne spletke v Domovini in Slov. Narodu poživljamo še enkrat pred volitvami slov. volilce, da ovažujejo glavni moment, smatrajo za svojo čast in dolžnost, se udeležijo dne 14. t. m. volitve in oddajo svoj glas slovenskemu štev-nemu kandidatu Karolu Tratniku, pasarju v Mariboru. * Dr. Kukovec obsojen. General „Narodne stranke* dr. Kukovec je bil dne 8. t. m. obsojen zaradi tega, ker je psoval pristaša Kmečke zveze, na 20 K in mora plačati vse stroške. Volilni shod pri Sv. Barbari v Slov. gor. priredi kandidat Ivan Roškar v nedeljo dne 12. maja po večer-nicah v „stari šoli". V Sedlarjevem je našel od celjskih dohtarjev odvisni kandidat Žurman odločen odpor. Temeljito ga je izpodbijal veleposestnik Goleč. Tudi tukaj se je Žurman izjavil po Rošavem receptu, da bo kanone prodal in učiteljem plače zvišal. V ponedeljek dne 13. t. m. bo zopet volilni shod Slovenske kmečke zveze v Sedlarjevem. Govori gosp. dr. Jankovič. m Naš kandidat Franc Pišek j1? imel na Vnebohod tri shode. V Tinju pri Slovenski Bistrici je prišlo do 200 volilcev, ki so bili enoglasno navdušeni za Pišek a. Drugi shod je imel pri Sv. Martinu na Pohorju. Predsedoval je g. župan M. Koren. Volilcev je prišlo do 150. Program g. kandidata je bil z navdušenjem soglasno sprejet. Govorila sta še posestnik g. Jakob Potočnik in g. Peter Novak iz Slovenske Bistrice. Tretji shod je bil na De vi ni pri Slov. Bistrici v gostilni g. Obersne. Ta shod se je napovedal še le na praznik zjutraj. Zbralo se je v kljub temu do 100 mož, ki so s zanimanjem poslušali kandidata ter se soglasno izrekli za njega. Shodu je predsedoval kmet Blaž Pernat iz Ritoznoja. Tudi tukaj je g. Peter Novak navduševal zborovalce za kmečkega kandidata Franca Pi-seka. Kmetje, zdaj poznamo svojega kandidata, oddajmo dne 14. majnika vsi svoje glasove za njega, da bo zmaga sijajna. Zmaga našega kandidata Franca Pišeka je tudi naša zmaga. 1 Učiteljski kandidat. Za učiteljstvo ljutomerskega okraja razpošilja Ivan Tomažič okrožnico na vse tovariš« volilnega okraja Maribor levi breg s pozivom, naj volijo Murso, ker so mu baje zavezani. Gotovo Tomažič nima pooblastila govoriti v imenu vseh učiteljev, ampak samo liberalno mislečih. Da je Mursa kandidat teh učiteljev, pa je že bilo znano. 1 Biš. Pri nas sta hotela zborovati oznanjevalca liberalnega evangelja notar Štupica in dr. Gorišek iz »t. Lenarta pri g. Gomziju. Ker jima pa zavedni Bišanci nismo hoteli iti na limanice, sta jo odkurila v Gočovo. Tam pa je bila zopet smola, ker pri Bračku, kjer so namenili zborovati, so jih ven zaklenili. Potem so šli k Čehu prosit za prostor in so ga dobili Imeli so na shodu 10 štajerčijancev in nekaj 15 liberalnih privržencev. Govornika se imata samo hladnokrvnosti in miroljubnosti naših fantov zahvaliti, da jih nista skupila. Volilna shoda Roševa v št. Rupertu nad Laškim in Artičah pristaši Kmečke zveze razgnali. Volilna shoda Kmečke zveze na Bizeljstkem in Kapeldfc, najeti razgrajači preprečili. Shod Kmečke zveze \rtiče se mirno vršil. Sv. Martin pri Vurbergu. Štajerčijanski kandidat Senekovič je bil 2. t. m. pri nas ter priredil shod v gostilni k Amri. Pa slabo se mu je obneslo, grdo je pogorel. {Kar za trebuhe smo se zunaj gostilne držali in se smejali in še tudi zdaj je veliko smeha zaradi tega, ker je njegov govor en kmet in en čevljar preprečil, ne besede mu niso pustili več govoriti. Kar odstraniti se je moral. Senekovič in dva njegova tovariša so jo nato popihali k Sv Barbari in tudi tam ni bilo veliko drugače. . Trije govorniki so prišli, pet osfeb pa jih je poslušalo, drugi možje pa niso hoteli iti poslušat. Živio naš kandidat Ivan Roškar, župan v Malni. m Sv. Martin na Pohorji. Kresnikov shod je bil zadnjo nedeljo pri nas skrajno klavern. Kakih 50 ljudi je pr š o v gostilno, jedli so in pili ter se malo brigali za govornika in se potem polagoma razšli. Ni se volil predsednik, n'»e glasovalo in shod se tudi ni zaključil. Slavni Kresni k je po svoji stari navadi napadal vse stanove, to je iiak lastno „Štaj er cij ancem" vsem. Nek zaveden kmet, ki bi bolj sodil za kandidata kakor K res ni k, jeKresnika spr ivil v zadrego s trojnim prašanjem: o pogodbi z Ogrsko, razdružitvi zakona in brezverski šoli. Ludvik, Ludvik, ti nisi za politiko, idi rajši k Št iger ju, da te nauči tobak saditi, morebiti bode ti tako delo bolje šlo od rok. Glej, mi P ho ci te nismo hoteli poslušati, ker ja volili te ne bomo. Naš k oečki kandidat je Pišek in nas poslanec bo Pišek. Konjice. V bralnim diuatvu za konjiško okdico no b . v ne-d 12. t m. predavanja, ker mora g Goričan iti v Dobrno k usta-n. it i družnice c. kr. kmetijske družbe. Predavanje se bo nravo-fn i. na/.nanilo. Odbor. Llstnloa ur«dnlitva< I) pismki naj nam oprostijo, morali smo izpuščati in črtati, ker n loreinj vsega spraviti v list. Oprostite 1 Ag¡tirajte ud volilca irolilca! AL 1 OZNANILA. Vsak» besed» stane 2 vin. Ti insermti se sf. ejmejo samo proti predplačilu. — Pri vprašanjih . na upravni štvo se mora priložiti znamka za odgovor. ' Štampllje iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdelke p« ceni Karo! Kamer, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica Št 16. Prrn kmečko »llvovks !« droianko, za kterih prist-sost s* jamči, prodaja gospa Jerič v Kardovini štev. 126 pri Mariboru ob graškl glavni cesti. 2 (26—22) Vino, ceno in pristno istrijansko, od prve roke prodaja Sebastian Luk, trgovec v Kringi, pošta Tinjan (Antignana) pri Pazinu v Istri. Vino pošilja v sodih od ne matije ko 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem franko železniška postaja Sv. Petar u Šumi (S. Pietro in 8elve). Pošlje tudi rad uzorce. 50 26—19 Pet lepili travnikov in eden gozdi Močnem pri Sv. Marjeti ob Pe-. snici poprej lastnina Paul Kristla, se bodo, dne 20. maja v gostilni g. Fratfca Dreisigerja pod ugodnimi pogoji prodajali ob 9. uri dopoldne. 296 (8—3) Proda se posestvo, pol ure od Ptuja, obstoječe iz hiše in tričetrt orali zemljišča, primerno za gostilno, vrtnarijo ali za penzionista. Izve se ▼ Ptuju, Vseh svetnikov ulica št 16. 300 (2-2) Lepa hiša, novozidana, s 5 stanovanji, klet, velik vrt, v mirni ulici v Mariboru se po ceni proda. Izplačat je 2000 gld. Ponudbe na upravništvo pod šifro „Po ceni". 278 3 3 Gostilna se da v najem ali tudi proda, blizu cerkve ob okrajai cesti. Več se izve pri gostilničarju Francu Jančič, Št. Lenart nad Laškim. 272 3—3 Najine se več drvarjev proti dobri plači za celo leto. Naslov: Oekrb-ništv» graši^ne Boštaig, p. Radna, Kranjsko. Zeleznična postaja Sevnica na Štajerskem. 266 5-3 Deklica, lepega vedenja, iz poštene hiše, s prav dobrim šolskim spričevalom želi se učiti kake trgovine. Naslov pove upravništve, 286 3-8 Novozidana hiša z dvema soba«f, kuhinjo, kletjo, vodnjakom, gospodarskim poslopjem in poljem pri kraau se proda po nizki ceni za-$»di od potovanja. Več pove Frane Cerii, posestnik na Studencih pri Mariboru, Lembažk* cesta. 284 5-3 Trgovina s mešanim blagom se da v najem na deieli v lepem okraji pri okrajni cesti blizo oerkve in je zmirom dobro obiskovana v okraju Maribor. Denarja za najemnine ni treba polotili, ker be gospodar za dogovorjeno najemnino špecerijške reči jemal, kar bo tudi na korist najemniku, vendar pa se želi, da se trgovina napolni s vsakovrstnimi rečmi, k»r se tuk^j vse lahko proda. Prednost ima Slovenec lepega zadržanja in semskega stanu. Kje, pove mredniitvo. 291 (3-3) Nov brač III. je naprodaj. Naslov pri upravništvu. 285 S-3 Čevljarski pomočnik se sprejme trajno pri g. Andreju Strnad v Rošpahu št. 165. 309 2-1 Na prodaj ]e hiša z 2 sobami, kuhinjo, kletjo, njivo, sadonosnikom in malo vinograda z novim trsom zas»jeno, pri župni cerkvi sv. Ane na Prevorju, pripravno za rokodelca ali malo trgovino. Cena je 500 kron. Več se izve pri Janezu Polutnik, posestnik v Prevoiju. Pilštanj. 307 3—1 Zasebnik kupi starine, kakor staro pohištvo, orožje, denar, podobe, predmete iz cina in porcelana, stare cerkvene posode Ponudbe pod naslovom „Zbirka" na upravništvo. 310 3-1 Hlapca sprejmem h 2. konjema. Plača 24 K. Ivan Jakšn, trgovec, Loka pri Zidanenimostu. 311 4-1 Dva kravarja, ki znata dobro dojiti, sprejme Herman Pit?, Winterhof, pošta Sv. Peter pri Graei. Mesečne plače 16—20 krou. Dobra postrežba, perilo in stanovanje prosto. 301 1—1 Oženj eni mož in žena, ki znata dobro dojiti in govejo živino dobro oskrbeti, dobita mesečne plače 32 kron, stanovanje, perilo iu hrano prosto pri Francu Kerbkopf v Oberandritzu pri Gracu. 301 1-1 Učenca sprejme takoj klobučar Ljudev it Hlustig v Mariboru, Drau-gasse 6. Dobi celo hrano. 303 8-1 Iščem v najem stanovanje, če je mogoče nekaj zemljišča zraven v bližini Celja ali Sv. Jurja ob j. ž. Nastop takoj. Ponudbe „Gotovost", poste restante, Dramlje. 306 1-1 Vsem bralnim društvom in ljudskim knjižnicam na znanje! Proda se obilica zanimivih slovenskih knjig v lepi vezavi po neprimeroma nizki ceni. Knjige so posebno pripravne za kakšno bralno društvo ali ljudsko knjižnico Bralna društva, ne zamudite ugodne prilike I Pojasnila daje: Fran Kra-šovic, akademik, Praga-Smichov, Nikol^jka 1082. 302 2—1 Za majerja želi priti mlad oženjen mož, ki razume vso gospodarstvo. Naslov pri upravn. 304 3—1 Lepa enonadstropna hiša, 10 stanovanj, klet, pralnica, vrt, tik je stavbišfe eolnčna lega, se proda v Mariboru. Koroška ulica, za 6500 gld., hranilnice je 3000 gld. Ostalo po dogovoru. Na mesec je 32 gld. najemnine. Natančneje ood šifro „Wilhelm št. 7", pošta Wilden. 305 1—1 Hiša na prodaj, blizo tovarne j. žel., 5 stanovanji in gospodarskim poslopjem, velikim vrtom in malo njivo, vse dobro obsajeno s trsom in sadnim drevjem, se dobro obrestuje. Več pove posestnik v Studencih pri Mariboru, Lembacher-stras»? 56. 1—1 V večjem trgu na Spod. Štajerskem dobro obiskana večja gostilna zaradi bolehnos. i lastnika takoj za prodati Promet na leto 20.000 kron. Kje, pove uredn. 294 (5-3) Učenca sprejme Jožef Macub, krojaški mojster, Grabengasse št. 4 v Mariboru. 297 (3—2) JZa-lite^raö te zastory, da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 1000 slikami. "VB Št. 365. Srebrna damska o-cfl remontoar nra gld. w OU * Št. 322. Srebrna remontoar ara za geapode 3 50 Št 837. Srebrna anker ara, 15 kamenov, gld. 5, dvojni pokrev gld. 6'50 Št 341. Srebrna anker nra, dvojni pokrev, 15 kameno*-, zelo močna gld. 7-9-50 Gapancija več let. Blago, "ki ne ugaja, vzame se. proti poln svoti nazaj. _ Anton Kiffmann, 00003®0CXX v Stef. Kaufman trgovec z železnino v Radgoni zraven hfaniinioe priporoča svojo veliko zalogo, motik, srpov, kos itd. iz najboljšega železa po najnižjih cenah: 147 li-lO SOOOOOOOOOt «TfU ¿ipv «v» i^r» TNTfe ¿i|ri s Trtni cepiči, se dobivajo pri podpisanem in sicer samo 6000 rizlinga. Oči zdrave, lepo napete. Cena 1000 kom. 15. kron. Martin Ceijak, ekonom. Rajhenburg. 280 1—i Trgovina tiskarne sv. Cirila Molitvenike: Baraga, Dušna paša z velikimi črkami .......... Bartol, Hoja za Marijo . . . . Bezjak, Marija, žalostna Mati . . Čede, Sveto opravilo..... Furlan, Trinajst torkov v čast sv. Antonu......... Godec, Lurška Mati božja . . . Herg, Venec pobožnih molitev in svetih pesmi....... Kalan, Hodi za Kristusom . . . Karlin, Priprava na smrt . . . Kerčon, Rafael, ali nauki in molitve za mladino........ Košar, Nebeška hrana, 2 dela po . Skuhala, Ključek nebeški . . . Slomšek, Življenja srečen pot . . Slomšek, Krščansko devištvo . . Mariboru, Korone ulice It S priporoča Škapulirje: K 2-80 » 1-60 n 1-20 * 1-30 j» 1-— n 2-20 a 2-80 » 2 — n 2-20 n 160 n 2-20 n -•60 n 2 — n 2 — n 2 — n 2-40 n 1 — » 2"— y> 2-80 16 v Brezmadežnega spočetja . . • • 20 , Karmelske Matere božje . . • • 16 . Žalostne Matere božje . . . . . 16 , • • 20 , Sv. Frančiška za III. red . . . . 20 , • • 20 „ Rožne vence: Za otroke po.........16 v Iz ribje kosti (biserni) . . od 60 v do 3 K Srebrne..........3—6 K Z napeljanimi in premakljivimi jagodami 50 v Leseni, koščeni, kokusovi v raznih bar- S vah in zelo po ceni. Križci: Za rožne vence, za steno, stoječi, ki se lahko denejo na mizo pri sprevidenju bolnikov v raznih nizkih cenah. Dr. Gregorec, Smarnice..... Duhovni vrtec........ Walter, Rožni venec...... Slava Gospodu! z velikimi črkami Male podobice v veliki izbiri, različne velikosti in kakovosti s čipkami na kartonu s slovenskimi podpisi in molitvicami. 100 kom. K —"70, K —'80, K 1-—, K 110, K 120, K 1-40, K 160, K 180, K 2—, K 240, K 3—, K 3 00, K 4—, K 440, K 6—, K 6"— in višje v «eni; tudi fini francoski jeklorezi po raanih cenah. Kovačič Fr.: Občna metafizik» ali ontologija. Broi. K 3 —, vez. K 3 60. Poštnima 30 v. Vercruysse o Br.: Premišljevanja o življenju našega Gospoda Jeamsa Kristusa za vte dneve eelega leta. Dva zvezka. Vsak zvezek broširan K 3 —, vewtn K 4*—, poštnina 20 v. Dr. Ivan Križanič: Življenjepis. Po znižani ceni 20 v. Ant. Mart. Slomšek: Pridige osnovane. Po znižani ceni broširan« K 3"—. Kavčič Jak.: Katoliška liturgika. V platno vez. K 2-—, poštnina 30 v. Somrek dr. Jos.: Gospodova zadnja večerja. Trdo ves. po poiti K 2-fiO. Izjava. Podpisana obžalujem, da sem v smislu notice „Slovenskega Naroda" od 23. marca 1907, neresnične in osebo g. dr. Jančič a, kaplana v Žalci, razžaljive govorice daljni osebi pripovedovala, ter prosim s tem g. dr. JanČica odpuščanja. Fani Kocuvan. 808 Marijine kapljice* i; Te kapljice se rabijo za vse notranje in zunanje bolezni — to je do sedaj najbolje hišno zdravilo, ki izvrstno deluje in pomaga v mnogih boleznih. Osobito deluje izvrstno proti protinu (flihtn), reumatizmu, bodenja, trganju, glavobolu, zobobolu, prsobolu, kašlju, pre-hlajenja, sušici, jetrni in bubreini bolezni, želodčni in črevesni bolezni, napihavanju, grla, zgagi, proti bljuvanju itd. Krepi živce in telo, torej neobhodno potrebno za vsako hišo. - Imam tisoče zahvalnih in priznalnih pisem. Delujejo izvrstno in zanesljivo. — Dobrega in ugodnega okusa so, tako, da jih vsak rad vzame in tudi otroci. Cena je franko na vsako pošto: 765 (10-10) 12 stekleničic (1 tucat) 5 K, 21 stekleničk (2 tacata) 8*60 K 36 stekleničic (3 tucate) 12 40 K. Manje od 12 stekleničic se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje samo od mene pod naslovom: L kotlan Ptuj, Poštna ulica in MARIBOR, Kaserasfasse št. 13 priporoma spoštovanim kmetovaloom kotle in najbolj** briigalnice, pri katerih jan« za dobro in trpežn« del«. Popravfci vsake vrste eeno lut hitre». Kil pojem stari b»k«r, cink in matiag M »ajkotjči ceni. Slovenci! Pristopajte h Kmečki zvezi! jfya mc^pmwm jwm Um ¿Muh Ik,. Jn Xa mn Ii mte do&tX, Jfr/b/mldlmmpw km ^d,.// Ljekarna k zlatemu orlu, Pa k rac, Slavonija. edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega In mmmmmmm kr. glav. mesta Zagreba. .CROATIA' »Mi^rLmmmiM^iM/iminij ,CROATIA1, osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno oprat o, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po ]ako ugodnih pogojih in nliklh cenah. Vsa pojasnila daje: Ndrtiii«* ,C80ATII' v Trsta, C»rs« M. I. 1907 Za birmo! ±©07 UaJvečja izbira raznih batlatov In volne za dekleta, kakor tndi različno snkneno blago za dečke in že izgotovljene obleke. Kazan tega tudi največja zaloga svilenih in drngih robcev, predpasnikov, kravat ter vsakovrstnega perila po najnižji ceni. Nova in najcenejša trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom Burjplafz 2. M. 33. Šepec Grajski fr* 2. MARIBOR, v lastni hiši. Postrežba točna in strogo solidna.! S6II16I18) raznovrstQa, kakor cvetlična, po vrtna, deteljna, - travna, gozdna itd. se dobivajo v največji zalogi M. Berdilj® ® Maribor, Sofljin trg ' ---(v gradu) Priporoča tndi svojo zalogo špecerijskega blaga in Bartheluovo apno za poklaj°' kak°- ----vosti. w Jilojz Šket poalatar Maribor, Stolni trg 5 se priporoča častiti duhovU&n i in slavnemu občinstva v ix-vrSevanfe vsen v to stroko »padajočih del in popravil, M Restavracija .Narodni dom' v Mariboru priporoma sortirana vina dr. Tnrnerja, esobito čisti maškat v steklenicah, Zadravesv Ijatomeržan, dr.Stuhečev haložan i. dr. ^ Piva: bndijeviško in «b veselicah tudi akcijsko laško. = Kuhinja samo s svežimi jedili. O petkih in postnih dneh morske ribe. Trgovina z železnino icis. Prsfec Maribor, Tržaška cesta 7 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega orodja za rokodelce, vse vrste železiiine, traven«, kose, peči, vodovodne naprave itd. Pori-lan d in Roman cement, apno itd. Vse po najnižji ceni! Razpošiljanje blaga » na vse kraje sveta! * 8tt Najcenejša, največja . eksportna tvrika! ^ Prosim, zahtevajte vsiHti cenik, ki se peflje zastonj in poštnine prosto! i H. Suffner urar. Ljubljana Mestni trg, i ^sproti rotovža pr ? ranjn ,ript/TOia »•.■> /eliko, izborno '.slogo finih iviOSi.l!>Bkih ur, örBJarrtS" iatnine Is srebrnine vdEii ' ti i p« najslijlh cenah. da je k oje blago res fino in dobro, je to, daje mipoaljam p« četen v Ü « -¡j o •a s ^ s u BS C Í5 o se > c O 1 prt (ijaha) brez šiva 1 od^ja z dobro volno napolnjena 1 zgiavnik s čistim perjem napolnjen 1 kg ¿istega perja brez praha 1 slamnjača (Strohsack) z laneoega cvillha 1 odeja iz himalaga-volne 1 obrisača '/t daoata kuhinjskih obrisat 1 namigni beli ianeni prt */» ducata kavinih servietov •/, „ belih servietov (veliki) 1 pisani namizni prt »/, ducata žepnih robcev (beM ali pisani) 1 predpasnik iz linoerskega druka, na obeh straneh za nošo 1 bati »t predpasnik (beli) 1 pas iz žameta ali svile 1 dežnik, močen 1 Sifon srajca (fina) 1 oksfbrd srajca 1 Jagrova srajca 1 ženska srajca 20 m močnega belega platna 20 m vojaškega platna 1 eajgaste hlače (najboljše) 1 suknene hlače (močne) 1 pai ženskih čevljev 1 „ moških 4ev\jnv 76 86 M 1« 19 66 46 ■34 ■46 48 S6 — •49 — •IB — 17 1-80 1-26 — •86 — •88 — •4» 3 ' 20 8 - 90 i-«e 2 «0 8 1 86 4-46 Z S o O" o< T N O a ■9 P O 3 O n o »< S. o S ¡ qvueo m>is¡u jbao^ od Ase Tovarniška ^alo^a manufakhirne^a bla $a Alojzij Gniušek Maribor, glavni trg št. X. Narodna gostilna ,Pri pošti' naBHnHBnma Mari bor, Tegethofova cesta 49 priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vini ter mrzle in tople Jedi. Slar. Meden. Nova trgovina Mahorič & Štiigo • Ptuj • nasproti pošte In gostiln«' VraSkt priporočata slav. občinst