Poštnina plačana v gotovini
Prezzo - Cena Ur 0.4G
Štev. 232.
V Ljubljani, v sredo, S. oktobra 1041-XIX
Leto VI.
likljačna pooblaSčenka u oglalevanje italijanskega in tujega Izvora: Uniona Fubblicita italiana & A*, Milano.
| Uredništvo In oprarai Kopitarjeva 6. Ljubljana. | | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. i
Concessiooaria esclnslva per la pnbblidii 31 provenienza italiana ed estera: U diodo PubblicitA Italiana tx A*, Milano,
Veličasten sprejem Musioliniju v Bologni
Navdušene manifestacije prebivalstva v Emiliji so podčrtale politični pomen Dueejevih obiskov
v sedanjem vojnem času
Bologna, 8. oktobra, a. Bologna je priredila Duceju navdušen sprejem. Lahko se reče, da je politični čut eiuilijskega ljudstva razumel, da ima Mussolinijev obisk v tem posebnem vojnem razdobju tudi poseben političen pomen. Bologna je v resnici kar drhtela , v domoljubni strasti. Današnji dan je Duceja spominjal na najbolj razgibane dni narodnega navdušenja v njegovem političnem življenju. Na žarečem Ducejevem obrazu je sijalo zadovoljstvo poglavarja, ki je našel 6voje ljudstvo tako, kakor je bil prepričan o njem, da je.
Obisk v Bologni se je začel z resno slovesnostjo v Pontecchiu, kjer je po Ducejevi volji sezidana grobnica za posmrtne ostanke velikega izumitelja. Na obsežnem prostoru med cesto in med gradom 60 bile postavljene tašistovske organizacije z zastavicami ter častna četa pehote, oddelek fašistov in oddelek letalskih pripravnikov. Ob teh je stala posadka * Marconijeve jahte »Elettre«. Marconijevo rodbino je zastopala pokojnikova vdova in otroci. Nemčijo je pri slovesnosti zastopal poštni minister Ohnesorge s številnimi visokimi uradniki. Španijo je zastopal poslanik Carasco y Reyes. Navzoč je bil tudi Blaž Lorkavič, tajnik hrvaških ustašev in pa voditelj hrvaške ustaške mladine, številno je bilo zastopstvo kr. italijanske Akademije s predsednikom Federzonijem na čelu, in zastopstvo papeške znanstvene akademije in drugih znanstvenih in umetnostnih združenj. Kardinala nadškofa iz Bologne je sprejel predsednik Akademije Federzoni.
Mussolini je dopotoval z motornim vlakom točno ob 10. Pozdravilo ga je navdušeno vzklikanje, sprejela sta ga pa tajnik stranke in predsednik Akademije. V neskončnem in navdušenem pozdravljanju je bilo čutiti kako gori močna fašistovska strast bojevitih in nepremagljivih Bolonjčanov. — Duce je toplo odzdravljal, nato pa šel med vrstami fašistovskih dostojanstvenikov in akademikov, ki so ga pozdravljali po rimsko, do grobnice. Nekaj minut se je pogovarjal s pokojnikovo vdovo in sorodniki ter večkrat pobožal plavolaso glavico male Elettre, ki jo je pokojni izumitelj tako ljubil. Nato se je pogovarjal s kardinalom Nazallijem Rocco in nemškim ministrom, katerega je ves čas imel na desnici.
Kardinal je potem blagoslovil kapelico in pa grobnico, ki ata bili okrašeni z velikimi venci, med katerimi se je zlasti odlikoval Mussolinijev. Duc0 s© j© trenutek ustavil'pred krsto velikega znanstvenika, nato pa je 8 spremstvom odšel na hribček, kjer je Marconijev grob. Tajnik stranke je tam zapovedal fašistovski pozdrav na čast Marconiju. Mussolini si je ogledal še kamen pod oknom, s katerega je Marconi ob pomoči nekega kmeta naredil svoj prvi poskus za brezžično oddajo. Mussolini se je tudj prvi vpisal v spominsko knjigo, nato pa je med manifestacijami množice odpotoval v Bologno.
Tam ga je na trgu pred postajo sprejela ogromna navdušena množica. Njene manifestacija
in vzklikanje niso hotele nehati. Mussolini je v njih našel svojo zvesto Bologoo, kakor je bila vedno, Bologna pa je dobila obraz moškega in smehljajočega se Duceja, v kakršnega veruje. S teboj smol — je včeraj govorilo ljudstvo Mussoliniju in mu je ponavljalo ves dan med vzklikanjem delavcev, med mogočnimi zbori fašistov, med solzami žena, med ponovnim trganjem kordonov, med prepevanjem bojnih pesmi stare garde in med živim vzklikanjem novih fašistovskih rodov.
Nemogoče je našteti vse genljive in pomembne dogodke tega dne.
Začeli so se že v častni dvorani postaje, kjer je Mussolini ljubeče poljubil vojno siroto hrabrega stotnika pilota Tommasinija. Ponavljali so se med obiskom v ortopedičnem zavodu, kjer je Duce nazadnje objel slepca iz svetovne vojne. Bil je dan nepretrgane ljubezni med ljudstvom in med Du-cejern. Mussolini se je peljal po mestnih cestah in
ves čas stal v odprtem avtomobilu, obraz mu je žarel in se smehljal. Neprenehoma je odgovarjal na manifestacije.
Duce je obiskal in natančno pregledal velike bolnišnice v Bologni, rato tovarne Ducati, kjer so manifestirale velike delavske množice. Tam je obiskal vse najmodernejše industrijske naprave ter se v kratkem nagovoru zahvalil v imenu domovine za koristno delo, ki ga opravljajo in s tem pomagajo k neizogibni zmagi Italije.
Ko se je vračal na postajo, so manifestacije dosegle višek. Množice so ga nepretrgoma pozdravljale in vzklikale: »Vrni se hitrotc Vzravnan na avtomobilu in z roko iztegnjeno v rimskem gibu, je Mussolini pozdravljal drhteče in razumno domoljubje tega preponosnega italijanskega mesta, ki ima že v svojem izročilu, da neprenehoma varuje prižgan sveti plamen najčistejše domovinske ljubezni.
Vojn« poročilo it. 492
Topniške in ogledniške akcije v Afriki
Uradno voj'no poročilo št. 492. pravi:
Angleška letala so metala eksplozivne in za-žigalne bombe na ozemlje Catanie in Licata. Nobene škode.
Severna Afrika: Oddelki Kr. letalstva so uspešno bombardirali letališče v bližini Marsa Matruha in cilje pri Tobruku. Na boj:šču v Cire-naiki topniško udejstvovanje in ogledniško delovanje naših čet. Angleško letalstvo je izvedlo nočne polete nad Tripoli, metalo bombe, ki pa so večinoma padle v morje.
Vzhodna Afrika: Na ozemlju Gondarja so naši oddelki izvedli ogledniške pohode in odbili angleške napadalne poskuse.
Med poletom je bilo eno angleško letalo zadeto od protiletalskega ognja in je padlo na tla v bližini naših postojank, kjer se je vžgalo.
Rim, 8. okt. o. Vrnili so se junaki, ki so iz-vojevali veliko zmago nad angleško spremljavo pred nekaj dnevi v Sicilskem prelivu. Sedaj prihajajo na dan podrobnosti velikega angleškega poraza, ki so ga angleški vojni mornarici prizadele italijanske letalske sile. Italijanski letalski napad je prihajal iz Sardinije in iz Sicilije 27. in 28. septembra. Angleži so izgubili tri križarke, ki 60 bile potopljene. Več drugih angleških ladij pa je bilo hudo poškodovanih. Angleški poraz je tem hujši, ker je za pot čez Sredozemsko morje zbral izredno velike pomorske sile. Italijanski napad so podpirale tudi podmornice. V Gibraltar je prišla močno poškodovana nosilka letal »Ark Roya!« in oklepnica »Nelson«. Toda boja so se udeležile na angleški strani še najtežje oklepnice in sicer »Rod-ney€ in popolnoma nova »King George«. »Nelson«
Razvoj velike ofenzive ob Azovskem morju
Novi sovjetski protinapadi pri Petrogradu odbiti
Hitlerjev glavni stan, 8. okt. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poro-
V	okviru napovedanih bojev na prostoru severno od Azovskega morja 6e je razvila velika bitka. Z ramo ob rami z zavezniškimi četami preganjajo nemške čete potolčenega sovražnika. Motorizirane in tankovske skupine so prodrle globoko na ozemlje, kjer je sovražnik v umiku. Štab devete sovjetske armade je bil zajet, poveljnik armade pa je pobegnil v letalu.
Judi na drugih odsekih vzhodnega bojišča 6e nadaljujejo napadi in sicer po predvidenem načinu.
Ponovni jx>nočni poskus sovjetskih čet, da bi •e izkrcale pri Petrogradu in sicer na zahodni obali, je bil razbit. Večina za prevoz uporabljenih ladij je bila potopljena. Sovražnik, ki se je izkrcal, je bil popolnoma uničen.
Letala 60 ponoči napadla oboroževalne obrate v, Rostovu in vojaške naprave v Moskvi in v Petrogradu.
Berlin, 8. okt. s. V ponedeljek je obkoljena sovjetska posadka poskušala s silovitimi napori, da bi sc osvobodila nemškega obroča, in je uporabljala za svoje napade ogromne količine pehote, oklopnih vozil, letal in topov. Odločilen nemški odgovor je preprečil vse poskuse, nakar *e je sovražnik umaknil na svoje izhodne postojanke.
Berlin, 8. okt. s. Nemško letalstvo je _na-
Sadlo z uspehom znano sovjetsko pristanišče ostov ob Azovskem morju. Glavni cilji nemškega napada so bile tovarne za izdelovanje vojnega blaga. Rostov ima velik pomen za vso Donsko kotlino in je sam važno industrijsko središče.
Budimpešti, 8. okt. s. Madžarska telegrafska agencija sporoča, da so zavezniki dosegli na vzhodnem bojišču razsežne uspehe. Pri stalnem napredovanju uničujejo zavezniške čete sleherni sovjetski odnor in ga naglo potiskajo
E red seboj. Na srednjem odseku bojišča ob »njepru in Doncu se poskušajo sovjeti ubraniti neizogibne obkolitve. Madžarske čete na tem odseku pa so jim za petami in jih preganjajo. Madžarski odedlki so zasedli nekaj točk med Dnjeprom in Doncem. V zadnjih 24 urah so zajeli mnogo sovražnikov. Madžarsko letalstvo nadaljuje z bombardiranjem sovražnikovega zaledja in načrtno uničuje vse sovjetske prometne zveze.
Berlin, 8. okt. s. Tudi predvčerajšnjim je nemško letalstvo neprestano napadalo sovjetska križišča, železnice in sovjetske postaje. Med tem delovanjem je bilo uničenih 21 vlakov in
pa je bilo poškodovanih vi«'
26 lokomotiv, močno drugih 110 tovornih vlakov, ki so vozili material za vojsko in tudi sovjetsko vojaštvo. Z vidnim uspehom je bilo bombardiranih pet sovjetskih železniških postaj. Nemško letalstvo je dalje z vidnim uspehom podpiralo operacije na kopnem in prisililo k molku številne topove vseh kalibrov, protiletalske topove in uničilo 29 topov ter 17 oklepnih vozil. Isti dan je letalstvo napadlo tudi sovjetske prevozne ladje v Azovskem morju. Hudo so bile poškodovane tri tovorne ladje, ki so imele vse tri skupaj 3500 ton.
Berlin, 8. okt. s. V noči na 6. oktober so nemška letala bombardirala Harkov, in sicer vojaške cilje in vojaško pomembne dele mesta. Učinkovito je bilo napadeno industrijsko mesto Karamator-kaja, ki ima 100.000 prebivalcev in je eno najvažnejših industrijskih središč v Donski kotlini. Mesto leži vzdolž železniške proge Harkov—Gorlovka. V mestu so med drugimi industrijskimi podjetji tudi tovarne Stalin, v katerih dela nad 30.000 delavcev. Potem so tovarne Kirov, kjer dela 15.000 delavcev, in tovarne Kujbišev, kjer dela 5000 delavcev.
Berlin, 8. okt. s. Neka nemška divizija je v spopadu s sovjeti uničila 27 sovjetskih tankov, med njimi tudi nekaj 52 tonskih tankov. Ta nemška oklepna divizija je bila zapletna v boje z Rusi na severnem odseku vzhodnega bojišča. Sovražnik je bil odbit in se je moral umakniti in prepustiti pobudo Nemcem.
Budimpešta, 8. okt. s. Poluradni madžarski list »Budapest Ersesyte« podčrtuje komen velike bitke, ki se sedaj bije na vzhodnem bojišču, in pravi, da so na vidiku velikanski uspehi, kakršnih vsa dosedanja vojna zgodovina še ne pozna. Očitno je, da sedanja nemška ofenziva po svojem obsegu močno prekaša vse dosedanje nemške ofenzive na ruskem bojišču. List pravi, da sovjetsko vrhovno poveljstvo ni računalo s to nenadno nemško ofenzivo. Presenetljivost, s katero so Nemci nastopili, je tudi tokrat rodila velike uspehe.
Nova delovna zakonodaja v Franciji
Pariz, 8. oktobra, s. Francoski listi z velikim poudarkom pišejo o razglasitvi nove delovne ustave v Franciji. Po novi delovni zakonodaji so zdaj strogo prepovedane stavke in zasedanje tovarn. Listi poudarjajo, da se zdaj začenja v Franciji nova doba glede odnošajev med raznimi družabnimi sloji. Nekateri listi pravijo, da Francija v tem po-snemo samo zgled Italije in Nemčije, čeprav šele po dolgih letih.
in »Rodney« sta komaj pred kratkim bili popravljeni v ameriških ladjedelnicah.
Iz tega se pa tudi vidi, da tolikšne sile niso imele 6amo namen spremljati trgovske ladje po Sredozemlju, ampak so hotele očitno zaplesti italijansko mornarico, v pomorsko bitko, v kateri bi naj ta bila v dcwti slabšem položaju. Vse to pa so preprečili vrli italijanski letalci in angleške namere spremenili v žalosten poraz.
Novi rektor ljubljanskega vseučilišča Duceju
Rim, 8. oktobra, s. Duce je dobil iz Ljubljane naslednjo brzojavko:
>Ko prevzemam posle rektorja na vseučilišču v Ljubljani. Vas prosim, da sprejmete vdane poklone te ustanove in njenega osebja. Znova Vam izražamo najgloblja čustva živega priznanja ter za dobrohotno naklonjenost, ki ste jo še enkrat pokazali s tem, da ste povečali znatne kredite za popolno dodelavo ter znanstveno opravo vseučilišča in da ste dali navodila za obsežno pomoč slovenskim študentom, ki bodo končevali svoje nauke na vseučiliščih po kraljevini.
Rektor prof. dr. Milko Kos.«
Moč nemškega letalstva
Berlin, 8. okt. s. Kakor javljajo z odločujočih vojaških mest, je nemško letalstvo v treh mesecih bojev na vzhodnem bojišču izgubilo mnogo manj letal kakor pa znaša število na novo izdelanih letal v enem mesecu. Nemško letalstvo je danes mnogo močnejše kakor pa ob začetku vojne na Vzhodu. Pripominjajo, da je bilo v času od 24. do 30. septembra v boju z Veliko Britanijo uničenih 476 letal, medtem ko so Nemci izgubili le 40 letal. Nemško letalstvo se danes bori na ogromnem bojišču, ki se razteza od Egipta do Hebridov pa od Črnega morja do Atlantika.
Silovitost predsednika Roosevelta
N©wyork, 8. oktobra, s. Neodjenljivost predsednika Združenih držav Roosevelta znova potrjuje nizkotni in siloviti slog, ki ga predsednik uporablja v vrsti svojih člankov, izhajajočih v tedniku »Colliers Magazine«. V teh člankih predsednik obračunava z vsemi tistimi, ki nasprotujejo njegovemu stališču glede ameriške nevtralnosti. V teh člankih Roosevelt označuje kot zaplotnike senatorje, ki ne mislijo, kakor on. S tem dokazuje, da ne prenese nobenega nasprotujočega mišljenja in da silovito nasprotuje svobodi javnega mnenja, tudi če se to javno mnenje izraža po ustih senatorjev.
Sovjeti so hoteli zasesti Dardanele
Carigrad, 7. okt. AS. Turško javno mnenje je še vedno pod velikim vtisom Hitlerjeve izjave o ruskih namenih, kako zasesti Dardanele. Hitlerjeve izjave je potrdil in razširil še bolgarski minister za javna dela. Turški listi pa tudi pišejo, da se je sovjetski zastopnik Soboljev v decembru 1940 večkrat nahajal v Sofiji, kjer je bolgarski vladi predlagal skupno in bolgarsko io rusko akcijo proti Dardanelam. Rusi bi zasedli Dardanele, Bolgarija pa bi dobila Tracijo. Vse to dokazuje, da so Sovjeti vedno igrali dvojno politiko. Turški listi zato s posmehom objavljajo Molotov-Ijevo izjavo, ki ji ne pripisujejo nobene vere.
Angleško-sovjetskl pritisk na Afganistan
Ankara, 7. okt. AS. Po poročilih, ki prihajajo iz glavnega mesta Afganistan Kabula, se čuti vedno hujši pritisk na vlado pod pretvezo, da državljani Osi v deželi razvijajo »nevarno delovanje«. Politični krogi mislijo, da bo prišlo (jp napada, kakor ga je doživel Iran. Turški radio javlja o protestni noti, ki sta jo London in Moskva poslala v Kabul. Nota je zelo podobna oni, ki jo je iranska vlada dobila pred nekaj tedni.
(Afganistan meri 731.000 km* in šteje nad 10 milijonov prebivalcev, tretjina nomadov. Glavno mesto Kabul šteje 150.000 preb. Prebivalstvo se peča večina s poljedelstvom in živinorejo. Dežela pa je bogata železa, bakra, svinca, zlata in soli. Vojska je bila v zadnjih letih modernizirana.)
Argentina ne gradi oporišč
Buenos Aires, 7. okt. AS: Argentinski zunanji minister zanika novico, ki jo je objavila neka severoameriška agencija, češ da se je sešla mešana komisija argentinskih in čilskih zastopnikov, ki naj bi na moji obeh držav poiskala kraje, kjer naj se zgrade potrebna oporišča za letalstvo in za vojsko. Argentinsko zunanje ministrstvo izjavlja, da je ta novica brez podlage, ker je tej komisiji naročeno samo to, da naj podrobno določi razmejitev med obema državama. •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■ Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov* dom«
Velik uspeh novega notranjega posojila
Rim. 8. oktobra, s. Finančni minister ter guverner italijanske banke sta poslala Duceju naslednje sporočilo:
Po poročilih, ki jih je dobil konzorcij za izdajo blagajniških zapisov, so vpisi dosegli nominalni kapital 20 milijard 216,072.000 lir, v preteklem februarju pa je vpis teh obveznic prinesel
15	milijard 272,884.000 lir. Veliko je število pod-pisovalcev, kar še enkrat priča o obsežnem sodelovanju skromnih hranilcev pri sijajnem uspehu tega posojila. UjMŠtevanja vredni vpisi so prišli tudi od vojakov iz Severne Afrike in z Egejskega morja. Posebno pa je treba poudariti doprinos Italijanov, ki prebivajo v Gondarju, ki so tudi pri tej priliki hoteli znova potrditi čustva svojega izbranega in neomajnega domoljubja navzlic posebnim okoliščinam, v katerih žive.
Nemški poštni minister v Rimu
Rim, 8. oktobra s Snoči je na ostijsko jjo-stajo v Rimu dofmtoval nemški poštni minister Ohnesorge, katerega je spremljal prometni minister Host-Venturi in ki mu je šel naproti do Benetk. Pri sprejemu gosta, ki je prišel v Italijo podpisovat važne pogodbe in obiskovat razne poštne, radiofonske in brzojavne naprave, so bili navzoči: nemški poslanik, glavni ravnatelj državnih železnic senator Velani, poveljniki poštne in železniške milice ter razne druge visoke osebnosti. VojaŠk* časti je nemškemu ministru izkazal oddelek pogine milice.
Vesti 8. oktobra
l
Dva mlada Španca, ki sta bila za državljanske vojne v Španiji odpeljana v Rusijo, sta se morala v sedanji vojni boriti in sta bila ujeta na finskem bojišču. Eden je povedal, da se je na karelijskem bojišču borilo še 70 španskih mladeničev. Stari so 17 let in so f>ovečini že padli. Okoli 3000 mladih Špancev je pritegnjenih v vojaško službo.
Zaradi silnega viharja, ki divja na Atlantiku, se je moralo čezatlautsko letalo »Clipper« vrniti na Bermude. Na tem letalu potuje švedski princ Karl v Evropo.
Veliko škodo je povzročil orkan na Bahamskih otokih. Vihar je divjal z brzino 160 km na uro ter povzročil velika razdejanja na nasadih in električnih napravah. Potopljenih je bilo tudi nekaj ladij.
Sovjetski vojaki bože na švedske otoke, kjer jih vojaške oblasti takoj aretirajo. Tja pa ne prihajajo samo ubežni vojaki, temveč tudi drugi sovjetski državljani.
švicarske oblasti so sklenilo izdati strožje ukrepe proti komunistom. Listi pišejo, da je policija izvedla mnogo hišnih preiskav pri sumljivih osebah. Bilo je aretiranih več komunistov.
Včeraj so je pričel v Berlinu mednarodni ženski kongres. Kongresa, ki mu predseduje voditeljica žensk v Nemčiji, so se udeležile zastopnice Italije, Japonske. Finske, Madžarske, Hrvaške, Bolgarije. Danske in Nizozemske.
Angleški veleposlanik v Ameriki, lord Halifax, je izjavil časnikarjem, da je vojna v Rusiji prav tako važna za Anglijo in Ameriko kakor vojna na Atlantiku. Brez povečane ameriške izdelave Angli ja ne more preiti iz obrambe v napad. Treba je, da vse ameriško ljudstvo in vsi ameriški sloji žrtvujejo svoje lastne potrebe izdelavi ameriškega vojnega materiala. Ta razglas so prinesli vsi ameriški listi s posebnim poudarkom.
Argentinski rušilec »Corrientes« se je pri manevrih zaletel v križarko »Ahnirante Brown* v La Plati, ter se potopil. Nesreča 6e je dogodila zaradi megle. 11 mornarjev j« utonilo, 0 je bilo ranjenih, ostalih 150 pa se je rešilo.
Med Hrvatsko m Srbijo je bil dosežen sporazum za obnovitev trgovinskega prometa.
Na seji japonske vlade so razpravljali o trgovskih zvezah Japonske z zunanjim svetom. Sprejet je bil tudi načrt za preosnovo vlade na Koreji.
V Zagrebu so bila zaključena trgovinoka ]X>ga-
janja med Finsko in Hrvaško. Trgovinska pogodba bo podpisana, ko se vrne finski minister z Dunaja.
V septembru so angleška letala preletela nemško
ozemlje 16 krat. Največ poletov je bilo nad nemško obalo in jim je nemško protiletalsko topništvo vedno zadalo težke izgube. Pri vseh
16	poletih so Angleži izgubili 77 letal, od katerih je bila večina s štirimi motorji, poroča DNB.
Včeraj popoldne je prispel vlak z italijanskimi državljani iz Perzije v Bukarešto. Na postaji je bila zbrana italijanska kolonija v romunski prestolnici. Zvečer pa je vlak odpeljal proti domovini.
Avtomobilske ceste v Španiji
Madrid, 7. oktobra. AS. Španska vlada je
sklenila, da naj se začnejo pripravljalna dela,
da bi se zgradile avtomobilske ceste v Španiji.
in sicer po zgledu Italije in Nemčije.
itran 2.
jSLOVLNJSKI DOM:, clrtr 8. olvtobro i041 -XIX
Štev. 232.
»Dva bregova« - prva letošnja slovenska premiera
v ljubljanski Drami
Letos smo videli že dve premieri, ki sta bili sijajno igrani in za naš oder zadovoljivo razkošni. Sredstev upravi ne manjka — in tudi igralcev za primerno zasedbo posameznih vlog. Tudi dela ni toliko in fesa dovolj za namen, da se vsa domača dela podado dostojno in s tisto ljubeznijo, ki edina ustvarja in zmaguje. Res nesreča, da je Leskov-čevo delo »Dva bregova« (saj so Leskovčeva dela le tako po redko smela na oder — menda zato, ker so zadosti umetniška) podano tako tako nezadostno in nezadovoljivo, ko smo v naši Drami navajeni, da se včasih — ponavadi ob umetniško nepomembnih delih — zažene in napne ves gleda-, liski stroj in razgrne ves sijaj, da šibko in prazno delo uspe.
Ljubljana, 7. oktobra
Snočnja premiera prvega letošnjega slovenskega dela na odru »Dra,.ie« ni imela preveč sreče, Čisto tako se zdi,, da je že zamisel izvedbe bila ponesrečena. Škoda, ker je prav to Leskov-čevo delo, ta, slovenska socialna drama »Dva bregova* lahko jako hvaležna za tistega, ki se znajde v duhu časa, v katerem je bila pisana in se preda umetniškemu idejnemu hotenju, ki iz vsakega lika in vsake besede veje ter sili na dan.
Letošnja uprizoritev je krenila v precej skromen obseg zvestobe do duha tega dela. Leskovčeva drama ne prenaša okorelosti in tudi ne — rekli bi — šestovske brezbrižnosti, ki je bila tokrat še podčrtana s suhoparnim realističnim, da celo naturalističnim podajanjem. Ni tedaj prav nič čudno, da so bili nekateri psihološki in čisto čustveni poudarki igrani plehko ali pa mehanično in pridigarsko tako, da je bilo to mestoma skoraj da poniževalno in spada skoraj že v poglavje o dostojnosti, ki bi jo bilo gledališče prav za prav umetnosti dolžno.
K temu pa pride še — po našem mnenju — ponesrečena zasedba glavnih vlog. Vlogi Macafur-ja in Krištofa Bogataja bi gotovo zahtevali drugih ustvarjalcev; reševal je delo edino Sever, dasi se ob soigralcih tudi sam ni počutil varnega in v ravnotežju.
Bogata razstava industrijskih izdelkov
„Slovenčev koledar“
bo veren dokument vseh dogajanj današnjih časov, zato ga takoj naročite.
V večini ljubljanskih srednjih šol se je pouk že začel
Ljubljana, 8. oktobra.
V	ponedeljek se je začel pouk v večini ljubljanskih srednjih šol. Dijaki so se vrnili z dežele v mesto, kmečki sinovi in dekleta so zapustili spet za leto dni domači dom. Seveda se bodo o božičnih, in velikonočnih počitnicah, ali pa morda tudi kdaj mod letom še vrnili domov, za nekaj dni. Dotok podeželskega dijaštva se je tudi v mestu takoj poznal. Sicer še nekam mirno ljubljansko mestno življenje je postalo kar bolj živahno, ulice so polne mladine, večerna promenada .je tudi oživela. Posebno živahno je opoldne, ko dijaki gredo iz šole domov in zjutraj, ko hite v šolo. Mesto se je z njihovim prihodom kar pomladilo.
Stanovanja so si izvenljubljanski dijaki že rezervirali lansko leto ob zaključku šole in se svojim gospodinjam priporočili še za to leto.
Toda tudi ti zavodi bodo kmalu začeli s poukom. Dijaki se sicer še nič niso navadili na šolski red, ko je treba že zgodaj vstati in se pripraviti za pouk, kajti profesorji so stvar že kar »resno vzeli«. Naloge že dajejo dijakom, pesmice za na pamet in podobno kakor smo že vse to tudi mi preživeli. Seveda pa pouk še ni tako v »velikem« stilu kakor bo na primer ob polletju, ko se bo šlo za biti ali ne biti, ko bo šlo za polletna spričevala.
Nekateri razredi posameznih gimnazij so se preselili v druga poslopja, kar velja posebno za bivšo II. drž. realno gimnazijo, ki je nekatere svoje' razrede prenesla na Rakovnik, kjer so že lani imeli nekateri srednješolski razredi reden pouk. Humanistična gimnazija dozdaj še ni začela s poukom, vendar pa bodo morali tudi humanisti v kratkem prijeti za knjige.
Tako so'prav za prav na tihem začeli mladi študentje spet s šolo. Spet bodo preživljali vesele
in žalostne urice med letom. Ko pa bodo zapustili srednješolske klopi, na katerih so strgali toliko hlač, pa bodo le dejali, da je bilo v teh klopeh prijetno in da so bile tam preživete urice najlepše, kar so jih doživeli. To bodo le prijetni spomini v primeri s težavami življenja, ki dolete vsakogar na njemu odmerjeni življenjski poti.
200 izvodov
najlepSe slovenske lovske povesti Janeza Jalena »Trop brez zvoncev« je bilo tiskanih na antičnem papirju in v platno vezanih. Te knjiqe so po 20 lir. Dobite jih pri upravi »Slovenčeve knjižnice», Kopitarjeva 6. Ljubljana. Pohitite z nakupom te knjiae, dokler je je Se kajl
S Hrvaškega
Teniški dvoboj med Nemčijo in Hrvatsko. V petek, soboto in nedeljo bodo v Zagrebu teniške tekme med zastopstvi Nemčije in Hrvatske.
Ustaški muzej. Ustaško vodstvo je sklenilo ustanoviti v Zagrebu poseben ustaški muzej, v katerem bodo shranjeni in razstavljeni predmeti, ki se nanašajo na borbo ustaškega gibanja za osvoboditev Hrvatske.
Mednarodna železniška konferenca v Zagrebu.
Včeraj se je v Zagrebu zaključila mednarodna železniška konferenca. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. Ustanovljeni so bili posebni odbori, lii bodo v podrobnostih izdelali načrte za izvedbo sklepov, ki so jih sprejeli zastopniki vseh držav, članic Železniške zveze.
Na smrt obsojen zločinec. Posebno sodišče v Zagrebu je obsodilo na smrt nekega 21 letnega mladeniča, ki se je bil svoj čas pod lažnim imenom prijavil policiji, potem pa je napadel ob Savi nekega moškega in žensko ter ju ubil z namenom, da bi ju oropal.
Obvezna delovna služba se bo na Ifrvatskpm začela 1. aprila prihodnjega leta. Na Hrvatskemso takoj po ustanovitvi svobodne države začeli po zgledu tujih držav ustanavljati posebno obvezno delovno službo. Sedaj objavljajo, da je organizacija že toliko napredovala, da se bo obvezna služba začela 1. aprila prihodnjega leta. Medtem pa skrbe za to, da se bo najprej uredilo vprašanje voditeljev delovnih taborišč. Številni za to delo odrejeni ljudje se nahajajo na študijskem potovanju po Nemčiji, in Italiji in si ogledujejo podobne nemške in italijanske naprave. Delovna služba bo obvezna za vse mladeniče od 19. do 25. leta in bo trajala eno leto. Ko bodo dovršili to dobo, bodo poklicani pod orožje. Zenska delovna služba pa bo organizirana pozneje. Moški bodo zaposleni pri cestnih in poljskih delih, pri pogozdovanju in izsuševanju močvirij. Dnevno bo delo trajalo po šest do sedem ur, ostanek pa bodo prebili pri raznih socialnih, kulturnih in političnih tečajih. V državno službo bodo mogli mladeniči šele tedaj, ko bodo opravili svojo obvej-no službo v delovnih taboriščih. Tudi vgeučiliški študentje bodo morali na obvezno delo.
!
Kje boste dobili pristne naše domače jaslice •
Zastonj jih boste dobili, ako naročite »SLOVENČEV KOLEDAR"
ki stane za naročnike Slovenca in Slovenskega doma
le 9 Lir in še 2 Liri za pošiljatvene stroške. Za nenaročnike teh listov bo stal koledar 20 Lir. • Jaslice so delo našega znanega akademskega kiparja Goršeta. • Poleg zanimivega branja, številnih zemljevidov, kjer se odigravajo današnii dogodki, poleg ilustriranega novega prevoda nekaterih spevov »Divine commedie«, poleg številnih kmetijskih gospodarskih člankov, boste dobili v jaslicah še prelepo božično darilo. • Zato ne odlašajte, ampak takoj naročite »Slovenčev koledar« vsi brez izjeme, tako naročniki naših listov, kakor tndi nenaročniki, kajti letos bomo tiskali le naročeno število izvodov koledarja.
Koledar naročite
pri zastopnikih naših listov v Vašem kra.u;
z dopisnico na upravo »Slovenčevega koledarja
ali pa kar s položnico, s katero plačujete naročnino naših listov J
Nakažite tudi naročninol
Zastopniki! Pojdite takoj na delo in pridobite slehernega naročnika naiih listov za »Slovenčev koledar«! V fari, kjer še ni zastopnika, naj se priglase iz vrst naročnikov našega listal
Najzanimivejša knjiga letošnjega leta bo »SLOVENCEV KOLEDAR«. Naročite ga še danesi
»Slovenčev koledar, Kopitarjeva 6, Ljubljana
Ljubljana, 8. okt.
Na velesejmu je razstavljen tudi raznovrsten gradbeni material, kakršnega do zdaj v Ljubljani še nismo videli. Tovarna >Alpekoc je razstavila svoje najboljše izdelke, ki se uporabljajo za vse vrste gradbenih del. V paviljonu »M« so razstavljeni izredno okusni keramični izdelki nekaterih italijanskih tvrdk. Tudi vse mogoče izolacijske plošče je mogoče videti. Nekaterih izolacijskih plošč doslej še nismo videli na našem trgu. Zanje vlada veliko zanimanje in tudi nekatere kupčije so bile že sklenjene. Odlično je zastopana tudi velika italijanska tovarna cementa iz Bergama, ki ima v svojem podjetju kar 35 tovarn. Io podjetje izdeluje Portiant-cement vseh vrst, mavec z^a modele in štukaturo, hidravlično apno in še neštete druge izdelke.
Tudi kvalitetni firneži in laki so odlično zastopani. Mogoče je videti vsa mogoča sredstva, ki preprečujejo razkrajanje železa in drugih snovi. Razstavljene so kemikalije, ki ne dopuščajo propustnost betona in pospešujejo vezave cementa. Vsi navedeni predmeti so na našem trgu novost, s katerimi je hotela italijanska industrija pokazati svoje specialne izdelke.
Prvič se je v Ljubljani pokazala obširna tekstilna industrija. Ta razstava je res bogata in posebno ženski svet se kaj rad ustavlja v okusno opremljenem paviljonu. Na velesejmu je pokazana avtarkija v italijanski tekstilni industriji, ko se pridobiva na stotine in stotine centov žlahtne tkanine iz navadnega trstja. Pred vsemi prednjači umetna svila in tkanine, ki so izdelane iz umetnih kosmov celuloze.
Kakor smo že včeraj poročali, ima tudi paviljon Ljubljanske pokrajine vedno dovolj obiskovalcev, saj prav nič ne zaostaja za drugimi odlično opremljenimi paviljoni italijanskih tvrdk in tovarn. Dosedanji obisk je zelo zadovoljiv, velik dotok kupcev in interesentov pa je opažati tudi iz vseh delov Kraljestva. Tudi razstavi j a 1 o i iz Ljubljanske pokrajine_ so bili z včerajšnjipii kupčijami kar zadovoljni. Dobro je delala živilska industrija, keramika, tudi trgovina z glasbili je_ sklenila neka j prav lepili kupčij, pa tudi usnjarska in pohištvena industrija nista nič zaostali.
Razstava v paviljonu korporacijskega ministrstva
Tekstilno blago ti po, za katerega je značilno, da ga je ustvarila enotna volja in brez-primerna tehnika, zavzema častno mesto na Ljubljanskem velesejmu. To delo, prikazano v okviru Ministrstva za korporacije (glavno ravnateljstvo za industrijski konzum in glavno ravnateljstvo za trgovino), se nam ne bi moglo predstaviti bolj. hvaležno, popolno in obširuo. Italijanska tekstilna industrijski je pritegnila v svojem dinamičnem, praktičnem in realiza-cijskem svojstvu vse elemente, potrebne za premaganje težkoč in dosego uspehov, se je prikazala v tej novi pokrajini z vsemi razpoložljivimi sredstvi glede ljudi in materiala, z vsemi še nedotaknjenimi silami in v vsej svoji neizčrpni svežosti.
Na tem polju je bila primerjava z inozemsko produkcijo lahka; toda naša tekstilna industrija se nam predstavlja pod novimi vidiki v svoji pravi vrednosti, v neposrednih in bodočih možnosti, v mnogostranskem vidiku, v svoji popolni in razviti tehniki, v svoji enotnosti ip v svoji moči.
Zaradi tega je Ministrstvo za korporacije, z ustanovitvijo izdelkov — tipo v tekstilni industriji in industrijah pletenin ter nogavic upoštevalo značilnosti tega velikega odseka italijanskega gospodarstva in s popolnim razumevanjem mnogolikih potreb produkcije in kon-zuma v potrebnem postopku uravnanja odpravilo vse enostavne, anahronistične in izravnavajoče rešitve tega vprašanja.
Neizmerno delo, ki ga čuti in ceni ves narod: delo, merjeno z gospodarskimi koristmi, ki jih narod čr.pa iz tovarniškega dela, ki ga omogoča ustanovitev tako obširne lestve popolnoma avtarkičnih izdelkov — tipo, in iz prihranka v nakupih, ki je razviden iz prodajnih cen, ki jih določa Ministrstvo. Gospod minister Ricci 6e je ustavil v paviljonu tekstilnih industrijskih izdelkov — tipo, katerih uresničitev je delo Njegovega ministrstva, toda če je bilo delo vlade združeno s potrebami dežele, če sta isti minister Ricci in Ekscelenca Ami-cucci ustvarila s smelo, previdno in genialno zakonodajo gospodarsko močno orodje, name-
Gozdovi žariio
Ljubljana, oktobra 1941.
Strmijo v jesensko nebo, kakor bi sonce vsak dan pustilo v njih razlite nekaj svoje zlatnine ali rdeče večerne luči. Gozdovi in raztegnjeni drevoredi. Kamor koli se ozreš, povsod ista podoba: na razvlečeni hrbet Golovca, na valoviti Rožnik ali čez ravno Barje tja proti kopastemu Krimu. Povsod se prelivajo jesenske barve: zeleno listje se s poslednjimi močmi upira zorenju. Pobledi in čez kratke dni porumeni. Nato dahne vanj komaj za spoznanje rdečkaste barve, da postane^ kakor oranža zažarjeno. Vsak dan več je te zažarjene barve v listih, kakor bi drevje z vso onemoglo in umirajočo močjo pritiskalo poslednje kapljice krvi vanje. Gozdovi žarijo. Žarijo v toplih jesenskih popoldnevih, ko privabijo pod svojo poslednjo senco ljudi, ki strmijo in jih občudujejo. Najlepši so proti večeru, ko se prelije vanje še rdeča luč sonca in tedaj se zdijo, kakor bi goreli v neizmerni ljubezni do življenja in ljudi.
Narava želi počitka. Jesenski čas hiti in treba bo čez mesece spet odeti zemljo v nežno zelenje. Zato' pa se je treba odpočiti in nasrkati novih moči.
Senca drevoredov kostanjevih dreves v Tivoliju postaja vsak dan redkejša. Košate in razpete krone na ponosnih visokih deblih se praznijo. Zareče rdeče listje s šuštenjem pada na tla. Greš zvečer v prvem mraku med drevjem, pa čuješ vse povsod, kako skrivnostno šušti listje nad tvojo glavo, ko se trga z vejic in plava proti zemlji. Zadnjič zaječi, ko pade na trdo cesto. Prijetno je vlačiti noge po debeli plasti listja, ki šumi in šumi, kakor da se joče pod koraki.
Breze, hrasti, divji in pravi kostanji, lipe, vse gre spat. List za listom gine, gole vejice že štrle ponekod proti nebu. Nehote se vprašamo: kdaj neki je vse to umrlo in odpadlo, da nismo nič videli? — Vsako uro, vsako minuto kosi smrt okrog nas, po ljudeh in po rožah, po drevju in polju, le mi je ne vidimo. Šele takrat, ko bodo drobne vejice že vse gole in bo jesenski dež rosil dan za dnem brez prestanka, bomo opazili, da je res lepe jeseni konec.
Tedaj bo pa med golimi vinskimi goricami vrel in kipel po kleteh sladek mošt, ki bo veselil srca ob mizah,	—	jkc,
njeno, da da novi ritem italijanski tekstilni industriji; če so pri tem mogočnem delu ministrstva sodelovali s prizadevnostjo Federazioni di Categoria, Confederazione Fascista degli Industriali in Zavod za narodno tekstilno blago, ki je tehničen organ vlade, ne smemo pozabiti, da so posamezni industrijalci pokazali .pripravljenost, gotovost, voljo in zaupanje, ki dokazujejo industrijsko zrelost, na katero je lahko Italija ponosna in zadovoljna.
Če je narodno-tekstilna konferenca v Benetkah znala prikazati zadnji mesec ogromno zanimanje, ki ga kaže fašistična Italija za tekstilno blago — tipo in novo tekstilno zakonodajo, sedanji Ljubljanski velesejem potrjuje vzroke tega uspeha, razjasnjuje ta problem in zagotavlja pridobljeno zmago. Vsi opazovalci paviljona tekstilnega blaga — tipo naj vedo, da se skrivajo za temi nekaj sto tkaninami vseh vrst tež, barv, za temi sicer malimi, toda zanimivimi vzorci nogavic, trikotaž, ovratnic, tehničnih tkanin, še tisoč in tisoč sličnih izdelkov, ki so vsi dobro pregledani glede vrste in cene in ki vsi ustrezajo potrošnim potrebam; zavedajo naj se prav tako, da nad 3000 indu-strijsko-tekstilnih stavb skupaj povezanih predstavlja nezlomljivo enotnost, pripravljeno na kakršno koli preizkušnjo in izvežbano v šoli borbe in dolžnos-tL
*
Šolska vodstva. Najprimernejši dnevi za ekskurzijo na Ljubljanski velesejem so sedaj med tednom. Letošnja prireditev ima dvojen velik pomen. Izpričuje življenjsko silo Ljubljanske pokrajine tudi v takšnih časih, kar mora pač ohrabriti prebivalstvo cele pokrajine. Drugi velik pomen pa je v tem, da nudi Ljubljanski velesejem trdno in zanesljivo podlago za preorientacijo gospodarstva naše pokrajine, ki je z nastankom čisto novih razmer postala nujna.
Z ogledom velesejma nudite mladini možnost, da spozna prednosti načrtnega gospodarstva in sistematične avtarkije, kmetijstvo naše in ostalih pokrajin, najrazličnejše izdelke industrije in obrti. Mnogoštevilni precizno izdelani modeli, diagrami in drugo ponazorujejo tvarino, ki jo bo učiteljstvo tekom šolskega leta z učenci obdelovalo. Šolska vodstva bodo lepo priliko, ki jim jo nudi letošnji velesejem, brezdvomno v polni meri izkoristila.
V treh vrstah...
Odlični plesni par Kirbos bo bodočo sezono član milanske Scale. Kirbos je dobil ponudbo prvega plesalca in baletnega učitelja za moško disciplino v tem velikem evropskem gledališču. Povabilo je sprejel. Na novem odgovornem mestu mu želimo mnogo sreče in uspehov.
18 letni Jože Kostrevc iz Lakenca pri Mokronogu je našel v gozdu odvrženo vojaško granato. Radovednost mu ni dala miru in jo je začel odpirati. Granata je eksplodirala in je Kostrevca tako hudo poškodovala, da je v novomeški bolnišnici poškodbam podlegel. Kdaj se bodo že ne-previdneži spametovali?
Nemški listi poročajo, da se je jezikovnih tečajev v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in Zidanem mostu udeležilo 3670 ljudi.
Ana Župančičeva je bila zaposlena pri podiranju drevja. Veja pa jo je tako hudo oplazila, da je morala po pomoč v bolnišnico v Novem mestu.
S eirkularko je imel smolo 22 letni strojnik Heric. V Ribniku, občina Črmošnjice, je bil zaposlen pri popravilu žage-cirkularke. Ko je cirku-larko pognal, da bi videl, če deluje, mu je ta zagrabila roko in mu odtrgala dva prsta iia desnici.
ŠPORT
V nedeljo so Nemci nastopili v dveh mednarodnih nogometnih srečanjih. Prva enajstorica je igrala proti Fincem v Helsinkih in jih tudi gladko premagala z rezultatom 6:0, druga enajstorica pa je igrala proti Švedom v Stockholmu. Zmagali so Švedi s 4 :2.
Nekaj rezultatov nedeljskega italijanskega no-^ gometnega prvenstva: Torino: Genova 3:1, Ju-ventus : Liguria 1:0, Bologna : Milano 2:1, Ata-lanta : Ambrosiana 1 :0, Novara : Fanfulla 2 :1, Pro Patria : Udinese 1:0. — Bilo je tudi nekaj prijateljskih srečanj:	Fiorentina : Modena 4:1,
Triestina : Padova 3 : 0, Reggiana : Mantova 4 : 2, Verona : Ferrara 2 :1, Lazio : Siena 7 : 2, Napoli: Roma 1 :1, Bari: Brindisi 4:0 in še nekatera.
Madžarski teniški igralci so v nedeljo premagali nemške. Asboth je premagal Nemca Henkela. Igrala sta 5 setov. Borba je bila ostra. Tudi madžarski par Gabory-Kantoni je premagal nemški par Bawarowski-Bartowiak. Rezultati: Asboth (M)-Henkel (N) 4 : 6, 6 : 3, 6 : 3, 4 : 6 in 6 : 2; Gabory-Kantoni (M)-Bawarowski-Bartowiak (N) 6:1, 6 : 2, 8 :6. Končni rezultat tega srečanja pa je 4 :2 za Madžare.
Hokejisti Ilirije imajo danes jsvečer ob 7 važen sestanek v klubski sobi V kavarni Evropi. Vsi in točno!
Mavsar tretji v Firenzi
Kakor smo naše bralce že obvestili se je n* odlični metailec kopja Darko Mavsair, član SK Planine, udeležil velikega tekmovanja v Firen-zi, katerega namen je bil izboljšati državni italijanski rekord v metu kopja. Trije najboljši so metato, med njimi tudi Mavsar. Tekmovanje je bwo na stadionu Berta. Mavsar pa je žal dosegel le tretje mesto. Rezultati so bili naslednji: 1. Matteucci (Pro Patria Oberdam di Milano); 2. Rossi (Virtus-Bologna) in 3. Mavsar Darko (SK Planina, Ljub-liana).
Prvi je vrgel kopje 62.10 m, 2. 59.20 m, 3. 56.28 m.	,
V Padovi	60	brle	v nedeljo velike	konjske
dirke, katerih so se udeležili najboljši konji, saj pa so bile razpisane lepe nagrade. Dve premiji sta bili po 25.000	lir.	Na	progi 2060 m je	zmagal
»Massimo«. in	si	je s	tem priboril eno	premijo
25.000 lir; 2. »Namnette Hannover« in 3. »Incilatus«.
Na progi 1006 m pa so bili doseženi ti-le rezultati: 1. »Uraziola«; 2. >Incitatus« in 3. »Pallada«. »Graziola« si je s prvim mestom priborila nagrado
25.000 lir, ki	jo	je razpisala padovska	mestna
občina.
V Monzi je bilo v nedeljo drsalno prvenstvo na drsalkah na koleščkih. Bilo je to mednarodno srečanje med Italijo in Švico. V tekmovanju so zmagali Italijani. Tekme so bile na prostranem tržaškem in trenlskem trgu v Monzi.
V Rimu je bilo to nedeljo veliko tekmovanje letalskih modelov. To je bilo že sedmo državno tekmovanje. Rezultati so bili ti-le: 1. Neapelj z 8 točkami; 2. Parma s 13 točkami; 3. Benetke s 14.5 točkami; 4. Torino s 16 točkami; 5. Moden* e 16 točkami; sledita še Guidonia in Firenze.
s a PVBARBIERI •PADOVA
LE GRANDI MARCHE • SLOVITE ZNAMKE
iIQ«u?«y.rt	OVOS	APEROL
SANTONIO	BARBIERI	_
La SILIČE purissima eslratta dali e cave islriane NajiistejiaKRE MENIC A,ki jo koplje v istrskih jamah
IPfOOl
S. A. I N D A U K A K Capltale versato L 800.000 Sede in HILANO Via Bigli 1 - Stabilimento in POLA
Ottimo dlfjestivo, dl napore dolicato. Preparata con Fusione dl erbe Alpestrt. Sijaien za prebavo, delikatnega okuna. Pripravljen iz odced-ka planinskih zelišč.
Zabaione inalterabile a base di tuorlid’uova frosehissime. Zucche-roe vino Marsala-Por-tentoso rlcostituente. Nepokvarljivi Jajčni liker iz rumenjakov čista svežih Jajc, sladkorja in vina Maršala. Čudovito močno krepčilo.
Aperitivo dissetante. Poco alcoolico, rego-latore della Di gest ione a base dl erbe aro-matiche. Aperitiv za gašenje žeje. Vsebuje malo alkohola, ureja prebavo. pripravljen iz aromatičnih zellSč.
si Irasforma nello stabilimento di Napoti della se pretvori v napolitanskem podjetju
S. A. VKlSIALLtKIA NAZ.IUNALE Capital®versatol. 7.000.000 Sede in NAP0LI Cono Malta 150 - Dep. in MILANO Via lenner 68
in cristalto, mesto cristallo e vetro temperato per arlicoli da tavola; tubo di vetro neutro HN EUT REX ULTRA 1941“ e normale per applicazioni scientiftche e sanitarie.
v kristal, polkristal in temperirano steklo za namizno posodje, nevtralne steklene cevi “NEUTREX ULTRA 1941” in normalne za znanstvene in zdravstvene namene.
La S. A. S0FFIERIE COLI -ARBIN0L0-M0NTI .SASCAM’
capitaie versato L 2.000.000 - Sede In MILANO Via Bigli 28
PER LA PERFETTA IGIENICA PRESENTAZIONE DEI VOSTRI PRODOTTI
ZA POPOLNOMA HIGIENIČNO PREZENTACIJO VAS IH IZDELKOV
nei suoi stabilimentidi Milano,Šesto S.O.,Vergiale, Torino, Siena e Napoli, con questi tubi produce: izdeluje v svojih podjetjih v Milanu, Šesto S. O., Vergialih, Torino, Sieni tn Napoliju iz teh cevi■
Flale - Flalonl - Tubettl - Tubi orlo a vite - Bottiglie itolanti e Articoll di vetro sofffiato Fiole-Fiolice-Cevke-Cevi z vijakastim robom-lteklenice in predmete iz napihnjenega stekla
1'imballaggio Irasparente prozorni ovoj novih del tempi nuovl	Časov
Tipi, spessori, colori per ogni esigenza. Qualith speciali per usi tecnici Tipi, debelina, barve za vsako zahtevo. Posebna kakovost za teh n. uporab
Rappresentante zona Venezia Giulia, Lubiana — Zastopnik za Julijsko Benečijo, Ljubljano
GINO LUSSI - Via R. M. Imbriani, 4 - TR1ESTE
(fondata nel 1863) che per prima ha diffuso tale stru-mento in tutto il mondo, 6 garanzia di
uerlezione, eleoimza e ;;
Chiedetela presso il Vostro abituale fomitore
(ustanovljena 1. 1863) da je prva razširila ta instrument po vsem svetu, je zadostno jamstvo
Industrija za električne svetilke, radio
Zahtevajte jo pri Vašem stalnem dobavitelju
Lampade elettriche di ogni tipo e per ogni nso Električne svetilke vseh tipov in vsake .uporabe
LA GRANDE MARCA 1TALIANA Velika italijan. znamka
CERCASI AGENTE O E3CLUSIVISTA PER LA ZONA IŠČEMO AGENTA ALI SAMOSTOJNIKA ZA POKRAJINO
LA REGINA DELLE FISARMON 1CHE
UBALDO BONTEMPI
FABBRICA FISARMON1CHE CASTELFIDARDO
(ANCONA)
RAPPRESENTANZE - COMMISSIONI - ( ZASTOPSTVA- POVERJENIŠTVA - KON-CONTROLLl ASSICURAZIONI - TRAN- ( TROLE - ZAVAROVANJA - TRANZITI SITI - NOLEGGI - SPEDIZIONI. Chiedete / NAKLADANJE - POŠILJATVE. Zahtevaj-senza 'mpečno informazioni alla sola Ditta ) te pojasnila brezobvezno pri edini tvrdki organizzata in Spagna	organizirani	v	Španiji
— BAV ASTRO & RAIMONDI	-
Genova, Via San Giorgio 2/29, Tel. 24261 — Barcellona, Calle Junquerag 2-3, Tel. 23659
Rešena uganka!... Končno Vam vendarle pritrjeni dvigalnik »B. G. M.«, stalno in nevidno pritrjen na obeh straneh avtomobila, omogoča dvigniti avto s skrajno lahkoto. Odobrile so ga glavne italijanske in tuje tovarne avtomobilov. Cene za kos, franco prejemnik:
»A« za vozila do 800 kg L. 291'- zavojnina gratis »B« »	»	1500	>	>	304-	»	»
»C« »	»	2500	>	» 321"-	»	>
Iščemo zastopnike
Un problema risolto !... Finalmente il Martinetto fisso «B.G. M.», applicato permanentemente in modo invi-sibile ai due lati delTautomobile, permette di solle-varla con estrema facilita. Approvato dalle principali fabriche di automobili italiane ed estere.
Prezzi per coppia franco destino:
«A» per macchine fino a Kg. 800- L. 291- imballo gratis «B» v	>	»	1500- » 304-	>
«C> >	>	»	2500- » 321-	>
Cercansi rappresentanti
Offfldne Brevettl Cosimo Gigante . Milano via Astesani 6
Kraljeve Finance pod vodstvom D’Elia. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Valček osemnajstega stoletja. Orkester pod vodstvom Arlandija.
— 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Ljubljanski kvartet in vokalni kvartet Lumbar.
— 19 >Parliamo Titaliano«, prof. dr. Stanko Le-ben. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini.
— 19.45 Komorna glasba. — 20 Napoved časa.
— Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40 Javni koncert Ljubljanskega kvarteta. — 21.15 Simfonični koncert pod vodstvom Armanda La Rosa Parodi. — Vmes: novice v slovenščini. — 22.45 Radijska poročila.
Sobota, 11 oktobra. 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Pesmi in melodije. Vmes ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila.
— 12.15 Sekstet Jandoli. — 12.33 Simfonična
glasba. — 13 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Radijski orkester ljubljanske oddajne postaje pod vodstvom Draga M. šijanca: Orkestralna glasba.
— 14 Radijska poročila. — 14.15 Orkester Ce-tra pod vodstvom Barzizza. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Nove plošče Cetra. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini
— 19.45 Lahka glasba. — 20 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom — 20.30 Koncert organiste Pavla Rančigaja. — 21 Koncert basista Toneta Petrovčiča, pri klavirju Marjan Lipovšek. — 21.15 Radijski orkesier in komorni zbor pod vodstvom Draga M. Šijanca. — 22 Pogovor v slovenščini. —- 22.10 Koncert tria De Rosa-Zanetovič Lana. — 22.45 Radijska poročila.
EIAR — Radio Ljubljana
Sreda, 8. oktobra: 7.30 Poročila v slovenščini.
7.45 Operetna glasba. 8.15 Poročila. 12.15 Koncert sopranistke Dore Kobaskijeve. 12.35 Pisana glasba 13 Napoved časa in poročila. 13.15 Vojno poročilo. 13.17 Orkester. 14 Poročila. 14.15 Izbrana glasba.
14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Koncert tenorja Antona Sladoljeva, na klavirju M. LijiovSek. 17.30 Koncert klavirista Adriana Marija. 19 Pouk italijanščine. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Lahka glasba. 20 Napoved časa in poročila. 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom. 20.30 Koncert simfoničnega orkestra. 21.40 Razgovor v slovenščini. 21.50 Simfonični koncert. 22.45 Poročila.
Četrtek. 9. oktobra: 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Lahka glasba. 8.15 Poročila. 12.15 Komorna glasba. 12.30 Orkester. 13 Napoved časa in po-
ročila. 13.15 Vojno poročilo. 13.17 Radijski orkester. 14 Poročila. 14.15 Prenos koncerta iz Nemčije. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Orkester. 17.40 Zbor solistov EIARja. 19.30 Poročila v slovenščini. 19-45 Duet Golob-Adamič. 20 Časovna napoved in poročila. 22.20 Komentar dnevnih dogodkov. 20.30 Koncert Glasbeiie Matice. 21.10 Koncert violinista Alberta Dermelja. na klavirju M. Lipovšek. 21.40 Operetna glasba. 22 Razgovor v slovenščini. 2.10 Koncert violončelista Lippija. 22,45 Porocild«
Petek. 10. oktobra. 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Slovenska glasba, vmes ob 8 napoved Časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Operetna glasba. — 12.40 Pesmi in melodije. — 13 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščinL — 13.17 Godba
organizirala prevoz težkih i v daljno za-
Razstava največje italijanske tovarne ležajev
S svojimi izdelki se je tvrdka uveljavila tudi v tujini
Na ljubljanskem velesejmu razstavlja tudi največja italijanska tovarna ležajev na kroglice in valjarje. Tovarna spada tudi med največje v Evropi. To je veliko podjetje »S. A. Officine di Villar Pe-roea« iz Turina, ki razstavlja v lepo urejenih prostorih svoje najbolj reprezentativne izdelke.
Podjetje je ustanovil 6en. Agnelli, ustanovitelj in predsednik Fiatovih tovarn, m sicer le nekaj let za temi, kajti ležaji na kroglice 6« bistveni sestavni del tudi .pri avtomobilskih konstrukcijah. Zgrajene so bile te tovarne v Agnellijevem rojstnem kraju, v Villar Perosa.
Nad 35 let je »Villar Perosa* posvečala svojo delavnost izdelovanju ležajev in sestavnih delov raznih strojev in motorjev. Naprave te tovarne so bile povečane ne samo v Villar Perosi, pač pa tudi v Turinu, kjer ima 6voj sedež generalno ravnateljstvo tega velikega podjetja. Izdelke »Villar Pe-rose« pozna ves svet pod imenom zelo znane tovarniške znamke »R1V«.
Glede tijx>v in raznih velikosti je izbira ležajev, bodisi takšnih na kroglice ali pa na cilinder-ske valje, stožčaste, raztegljive ali izredno majhne valje zelo bogata in predstavlja do6ti popolnejše izdelke, kakor pa se z njimi more postavljati tuja konkurenca.
V boju za gospodarsko osamosvojitev je podjetje »S. A. Ofticine di Villar Perosa« na prvem mestu tudi 6 svojimi izdelki varovalk za avtomobile in letala, z raztegljivimi obroči za bate, s prevlekami za cilindre, napravami za ciljanje, takšnimi, ki služijo za notranji pritisk, 6ilenskimi bloki, podložki za preprečevanje tresenja, verigami, ki ne rožljajo in tako ne jx»vzročajo nobenega ropota, ravnimi podložki itd. Vsi ti izdelki so prvovrstni. Tvrdka pa poleg tega v veliki meri podpira s tehničnimi uspehi, ki jih dosegajo njeni inženirji, tudi proučevanja in izvedbo načrtov svoje kliett-tele.
Ob tej vsestranski proizvodnji na mehaničnem kakor tudi na tehničnem področju, je tvrdka »RIV« v zadnjih letih izdelala in zdaj razstavlja na ljubljanskem velesejmu nov originalen tip blagajniškega registratorja na tipke in na vzvode, na električni ali na ročni pogon, na en ali na več totalizaitorjev in podobno. Tudi 6 temi izdelki se je omenjeno podjetje uveljavilo ne samo doma v Italiji, pač pa tudi v tujini.
V razstavnih prostorih tvrdke »RIV« (v »paviljonu mehanike«) je na razpolago tudi nalašč v ta namen izšolano tehnično osebje, da občinstvu razlaga, kako je treba uporabljati te nove izdelke in kako priprave funkcionirajo.	«.
Petrograd - »okno proti Evropi«
Komaj 238 let staro mesto, ki pa ima že nad 3 milijone ljudi
Agencija »Centraleuropa« piše, da je med vsemi ruskimi mesti Petrograd, ki so ga Sovjeti prekrstili v Leningrad, tisto me6to, v katerem se morda svetu najlepše zrcali politični razvoj te države. Ustanovil ga je leta 1703 ru6ki car Peter Veliki Bila naj bi to močna trdnjava, ki bi Rusijo branila pred švedskim napadom. Svet, kjer je bila zgrajena ta trdnjava, gotovo ni bil najbolj prikladen, to pa zaradi vodovja reke Neve. Žemlja tod ni bila nikjer trdna, pač pa bolj podobna močvirju. Zgraditi so morali zidovje takorekoč na koleh, ki so jih na gosto zabili po ustju te reke.
Za ceno nezaslišanih žrtev in silnih naporov je bila trdnjava slednjič le dograjena in vse od tedaj je vsakogar prevzel nekak strah že, če je slišal samo ime tega mesta. Petrogtajske kazemate so postale mučilnice in pozorišča največjih grozot, kar jih fK>mni zgodvina. Celo sin carja Petra Velikega je umrl jx> groznih mukah, ki jih je moral pretrpeti na ukaz svojega očeta. Car Peter Veliki je pripisal svojemu novo ustanovljenemu mestu
tolikšno važnost, da je leta 1711 preselil 6voj dvor iz Moskve v Petrograd, ki je bil odslej ruska prestolnica. Ta odločitev naj bi dokazala neprestano željo ruskega vladarja, da bi njegova pol Mik a postala bolj evropska. In res, kmalu so začeli Petrograd imenovali »rusko okno, odprto proti Evropi«.
Carju je bilo njegovo novo mesto zelo pri srcu, 6aj si ga je izbral za svojo novo prestolnico. Zato tudi ni čudno, če 6e je Petrograd tako hitro razvijal in večal. Leta 1750 je imelo to mesto šele
Kljub svojemu imperialnemu značaju — jjoudarja agencija »Centraleuropa« — je bilo bivše rusko prestolno mesto središče, v katerem 60 izbruhnila revolucionarna gibanja, med njimi slovita februarska in oktobrska boljševiška vstaja. V prvih letih sovjetskega režima je prebivalstvo Petrograda padlo na komaj 722.000, danes pa po zaslugi velikega industrijskega razvoja Šteje bivša carska prestolnica že nad tri milijone ljudi.
ČflROUNICfl
roman
pusto
Komisar je bil silno nezadovoljen. Našel je sicer nekaj sledov za zločincem, toda neuspeh, katerega je doživel, je bil tako velik, da se kar m mogel pomiriti. Bolelo ga je toliko bolj, ker je bil prepričan o uspehu. Očital 6i je, da če bi bil vso 6tvar drugače izpeljat, bi bil dosegel svoj cilj, tako pa je zamudil priliko, ki se mu najbrž nikoli več ne bo j>onudila.
Najbolj pa ga je seveda .bolelo to, da )* po njegovi krivdi skrivnostni zločinec zopet umoril človeka.
XI.
Sele naslednjega dne jxpoldne sem se sešel z Doretom in od njega izvedel o strašnem dogodku.
»Ubogi Forier!« sem vzkliknil.
Prevzelo me je globoko sočutje do ubogega akademika, obenem pa se me je polaščala groza že ob sami misli na satansko moč in krutost skrivnostnega Cro-ixnoirja.
Telefon je zabrnel. Komisal Flobert je sporočal Doretu, da namerava še enkrat preiskati Forierjevo sobo in da lahko tudi on prisostvuje tej preiskavi. Doret je vabilo takoj sprejel in nemudoma 6va se oba napotila v ulico Duroc.
Preiskava je bila zeto natančna. Komisar je pregledal vsa akademikova pisma
25
in vse njegove 6pise. Neka čudna razglednica je vzbudila pozornost preiskovalcev. Na njej je bil samo naslov in še ta pisan na stroj. Po poštnem žigu sodeč, je bila oddana v Parizu pred tremi dnevi. Slika je predstavljala eno izmed pariških ulic.
Doret je domneval, da je mogoče bilo pisano kakšno sporočilo na tej razglednici in sicer s kakšno 6novjo, ki jjostane vidna šele pod gotovimi pogoji. Prosil je komisarja, naj mu dovoli, da vzame razglednico s seboj in jjoskuša doma razrešiti uganko. Komisar je bil mnenja, da bi
v	tem slučaju že Forier odkril sporočilo, ki bi sedaj moralo biti vidno. Kljub temu pa je Doretu dovolil, da vzame razglednico, še toliko bolj, ker mu je ta obljubil, da mu jo bo že naslednje jutro vrnil.
Preiskava ni odkrila ničesar drugega, kar bi moglo kakor koli razsvetliti temo. Z Doretom sva se vrnila na njegovo stanovanje.	•	■	<
Sedel je k pisalni mizi in potegnil razglednico iz žepa. Začel jo je motriti z vso pozornostjo. Z izredno natančnostjo je opazoval nepopisani del, da bi odkril na njem kakšno sled kemičnih sestavin. Toda ničesar ni mogel odkriti. Opazoval je tudi drugo stran, kjer je bila slika, kakor da bi vsak hip pričakoval, da bo kaj odkril.
Vzel je celo povečalno 6teklo in pozorno motril obe 6trani razglednice. Toda ves njegov trud je bil zaman.
Nenadoma pa je presenečeno vzkliknil. Dvakrat je obrnil razglednico in se nato veselo zasmejal.
»Pričakujem te nocoj opolnoči v spodnji dvorani lokala »Enfer Blanc« (Beli pekel).«
»Kje? Kje neki je to pisano?« sem začuden vzkliknil.
Čeprav sem-ves čas stal poleg prijatelja in sledil vsakemu njegovemu gibu, nisem mogel razbrati ničesar.
»Poglej semkaj!« mi je- dejal Doret.
Podal mi je razglednico in povečalno steklo. S prelom, pa mi je označil rob slike. Opazil serci' tedaj, da je okoli slike bil droben rob, sestavljen iz pik in črtic.
»Sporočilo je napisano z Morsejevimi znaki,« mi je pojasnil. »Vidiš, kako prav pride, če se človek 6pozna tudi v teh stvareh; Kaij, če bi komisar...«
Ni končal stavka. Planil je k telefonu in poklical policijsko ravnateljstvo. Vprašal je po komisarju Flobertu. V svojo veliko nezadovoljnost je izvedel, da je komisar že odšel in da se vrne šele naslednje Jutro.
To sporočilo ga je zelo vznevoljilo.
V	svoji vihravosti se je z odkritjem ho-teh takoj okoristiti. Toda našel je takoj rešitev. Okreuil 6e je k meni in me vprašal:
»Ali veš, kaj je ,Enfer Blanc’?«: »Ne,« sem odgovoril.
»To je restavracija na Montmartru. Slišal sem že govoriti o tem, da je ta
lokal sumljiv. Nisem pa vedel, da ima podzemske prostore in da se v njih shajajo razpečevalci kokaina. Na vsak način si moram iti ogledati to hišo. Ali hočeš priti nocoj z menoj?«
»Prav rad. Toda, ali si ti ne zdi umestno, da bi prej obvestil o vsej zadevi policijo? Meni se ne zdi bogvekako previdno, da se na 6vojo pest podajava na takšen kraj.«
»Priznam, da takšno ravnanje ni povsem pametno. Toda, saj veš, da meni nevarnost ugaja. Zato te nočem siliti. Ce hočeš, lahko ostaneš doma. Odšel bom pač sam. Prav nič se ne bojim.«
»Nikakor nisme mislil tako,« sem dejal, ker 60 me njegove besede nekoliko zadele. »Prav rad te spremljam.«
Pripravljen šem bil jx*dati se v kakršno koli nevarndst, raje kakor da bi me prijatelj imel za strahopetca.
Domenila sva ©e torej, da 6e snideva zvečer ob enajstih.
Ob dogovorjeni uri sem prišel k pri-in takoj sva se odpravila na pot. sva dovolj zgodaj, ker sva želela, da bi ničesar tega, kar se nama je obetalo, n« zamudila. Peljala 6va se najprej po razsvetljenih ulicah, j>ozn«je pa sva zavila v ožje, ki 60 bile 6koraj v popolni temi. Le na vogalih teh ozkih ulic so brlele slabotne plinske svetilke. Tudi male električne svetilke nad posameznimi gostilniškimi in restavracijskimi vrati so le malo pripomogle k splošni; razsvetlja-
vi	teh zakotnih ulic.
Nasproti ene izmed teh restavracij sva se ustavila. Avtomobil 6va zapeljala
na konec dolge vrste vozil, ki so bila razvrščena ob robu ceste. Slišal se je razgovor šoferjev, toda tema je bila tako gosta, da jih ni bilo mogoče videti.
Vhod je bil zelo priprost. Vrata so bila ozka in nizka. Poleg njih je stal nek moški, orjaške postave, v raztrgani obleki.	., ■
Nad vrati je bil ne preveč viden napis: »A l’Emfer Blanc« (Pri belem peklu).
Vstopila sva v precej veliko dvorano, čigar strup pa je bil zelo nizek. Stene in strop so bili bele barve, kar je opravičevalo ime lokala. Po vseir. prostoru so bile razvrščene mramornate mize, izmed katerih nobena ni bila pregrajena s prtom. Skoraj večina miz je bila zasedena. Bili 60 ria videz izključno imovitejši ljudje, ki so molče večerjali.
Natakarji so naju pozorno gledali, ko sva šla preko dvorane in vstopila v sosednjo sobo. Tukaj nama je prišel nasproti orjaški zamorec in naju je vprašal:
»Kam sta gospoda namenjena?«
»V podzemlje,« je odvrnil Doret z malomarnostjo vsakdanjega gosta.
Zamorec nama je pokazal neka vrata in dejal:
»Tam je garderoba.«
Toda midva sva, kakor da bi tukaj bila 6tara znanca, že krenila proti , onim vratom, preden nama jih je zamorec jx>-kazal. V garderobi sva oddala svoje stvari služabniku, ki naju je prodirljivo gledal. Toda rekel ni ničesar. Ko 6em se okrenil, pa sem opazil, kako je naredil neko pomenljivo kretnjo proti zamorcu, ki nama je sledil.
fr?-;: Žalost in veselje: :.v.:
Risal 3ože Beranek =:::n: Besedilo priredil Mirko Javornik
M* O O
Puškinov vnuk ujet na Finskem
Na finsko-ruskem bojišču je bil po .poročilu iz Helsinkija te dni ujet vnuk slavnega ruskega pesnika Aleksandra Puškina. Bil je topniški poročnik. Poročilo pripominja, da je pred Finci povedal, da se ni nikdar prišteval med člane> komunistične stranke. Izrazil da je tudi upanje, da bo kmalu bol.fševiškega režima v Rusiji konec, kar bo velika sreča za ves ruski narod.
Omejitev porabe cigaret v Franciji
V	zasedenem delu Francije so prav tako kot na zasedenem področju uvedli stroge omejitve tudi glede prodaje in porabe cigaret ter tobak^. Vsi kadilci morajo biti vpisani v posebne sezname in ne dobijo na teden več ko 40 cigaret ali pa zavitek tobaka za pipo na vsakih pet dni. Ženske in mladoletniki cigaret in tobaka ne smejo kaditi.
, Silovit orkan na Bahamskih otokih
Silovit vihar, ki se‘je bil na široko razbesnel ob ameriških obalah, je v nedeljo zajel tudi Ba-h a ms ko otočje, kjer je povzročil veliko škodo. Kako močan je bil, dokazuje hitrost 160 km na
uro, s katero je veter besnel. Po podatkih, ki so dozdaj na razpolago, je vihar podrl ogromno število velikih dreves in drogov pri elektrovodih, tako da je zdaj otok Nassau popolnoma v temi.
Ladje, ki so bile v tem trenutku v pristanišču, je orkan odtrgal, jih btital ob breg ter nekatere močno poškodoval. V poročilu, ki ga objavljajo italijanski listi iz	New	Vorka,	se	izraža	strah, da
ne bi orkan zajel	tudi	Floride.	Poročevalec pripo-
minja, da 60 oblasti na Floridi že opozorile tamkajšnje prebivalstvo na to nevarnost ter mu obenem svetovale, naj 6e drži bolj doma po hišah in naj se zato prej založi z živili. Poveljstva V6eh rad i j ob floridski	obali	pa da	so	dobila	ukaz, naj
Jadje 6pravijo na	varno.
Za rimski teniški pokal se bosta v kratkem sestali mednarodni teniški moštvi Nemčije in Madžarske. To bo povratna tekma, kajti Madžari so prvo srečanje že zapisali 6ebi v korist. Srečanjb je bilo tedaj odigrano v Budimpešti, in sicer z rezultatom 3:2.
Anelise Ullstein, j'e bila, preden se je poročila z Italijanom Bossijem, nemška teniška prvakinja. Pred kratkim je nastopila .spet v Bologni in si je osvojila italijanski ženski teniški naslov.
Švicarski hokejski klub HC Davos bo v kratkem odšel na turnejo po Švedskem. Nazaj grede se bo ustavil tudi po nekaterih nemških hokejskih centrih in odigral več tekem. Prav tako so že predvidene nekatere hokejske mednar. tekme •in to: med Švico in Švedsko ter Nemčijo in Italijo.
83.
Pod večer so Aleša z drugimi jetniki vred odgnali v bližnjo vas. Iskali so zanje primernega kraja, nazadnje pa so jih spravili v vaško cerkvico.
Finska vojska je letalsko službo za ranjencev * bojišča v ledje. Slika kaže ranjenca, ki ga pravkar odnašajo iz letala v bolnišnico.
Italijanski strelci so ravnali z njim kot vojaki. ^Vzeli so mu orožje, potem pa odvedli. Aleša je skrbelo, kaj je z njegovim oddelkom, a uiti ni več mogel.
84.
Zunaj je bila že noč in pripravljalo se je k nevihti. Tovariši so trudni pospali, Aleš pa je pokleknil pred žalostno Mater božjo, ki ji je obraz razsvetljevala drobna lučca, ter molil..,
Za Ljudsko tiskarno * Ljobljanh Jo*e Kramar!« — Izdajatelji iiii. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« tehaja «ak delavnik ob ta Mesečna naročnina je 6 lir, za inozemstvo 10 lir — U r e d o i i t v o i Kopitarjeva »Ilca 6111 — (J pr a vat Kopitarjeva ulica 6, Ljubljano — Ielelon ttev. 40-01 do 40 OS —
Podrožaicai Nevo mesta