Izhaja vsaki četrtek' ob 3. in i popoldne Rokopisi se ne vra-Jajo. Ncfrankovana pisma se ne spre-lemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 5 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-turini štev. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semcniška ul. št. 10. XX. letnik. Božji mir. Veliko veselje se je rodilo v božični noči. Dete je bilo rojeno sveti Družini in Sin jej je bil dan, ki se imenuje poglavar mira. Zato so angeljci pel i nad betlehemskimi pašniki pesem nebeškega veselja! »S I a v a Bo g n n a v i š a v i i n mir I j n d e m n a z e m I j i, k i s o d o- b r e volj e!« Tisti nebeški mir. ki je vladal prvo božično noč v sveti Družini, je bil namenjen za v s e d r n ž i n e celega sveta. ker je bil v tisti noči n jen Odrešenik vsega človeškega rodu. Zato pa je Božič v prvi vrsti d r u-ži nski praznik. V tej skrivnostni noči so po vsem svetu zbrane družine krog domačega ognjišča in se v tihem veselju spominjajo velikega veselja, ki je vladalo prvo božično noč v sveti Družini in ki je pomenialo veselje in mir za vse družine. Žiil pa. da se letos ne moremo veseliti nebeškega božičnega miru. Cel svet j e d n n e s p o d o r ožje m. Od kod to? To dela slaba volja človeška. ki je polna sovraštva, nevoščljivosti, krivičnosti in maščevalnosti, krščanski narodje so 'zapustili svete nauke Gospodove, zato se drug drugega tlačijo in preganjajo, kakor jim pač narekuje paganska prevzetnost. V teh narodnih bojih trpijo krivice zlasti Slovenci. Inorodci jih smatrajo v svoji paganski prevzetnosti za hlapčevsko ljudstvo, dočim se sami sebe prištevajo mej gosposke narode. Taka jv slepota našega času. Toda to ne bo trajalo dolgo. Tisti, ki je bil kot hlapec rojen v hlevčku in ki je v jaslicah spal, nam je v zagotovili;, da bo prišlo tudi za tlačane vstajenje in poveličanje. Prav ta misel o bodoči zmagi nam dela božični hlevček in božične jaslice tako priljubljene. Ob teh jaslicah premišljujemo zmago uboštva nad bogastvom, zmago hlapca nad poganskim ti moštvom. Naš narod bo vstal, kakor mu kliče nesmrtni pesnik: Le vstani, vborni narod moj, do danes v prali teptan! Zato pa pozdravljamo vsako leto sc srčnim veseljem vborne betlehemske jaslice in vborni betlehemski hlevček, ki nas navdajajo vedno z novim upanjem. da bo tudi naš rod dosegel vse sadove, ki jih nudi krščanska omika in krščanska svoboda. Zelja vseli dobrih kristjanov je, naj bi po vsem svetu zavladal Božji m i r, ki je sad ljubezni in pravičnosti, naj bi prenehali kruti narodni boji in naj bi si vsi ljudje privoščili drug drugemu, kar je pravično. Sveti mir naj bi zavladal po vseli družinah in med vsemi narodi! To je naše voščilo vsem našim na- I ročnikom . čitateljem, prijateljem in vsemu slovenskemu ljudstvu: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Stari nauki za moderne čase. Počasi smo jo primahali do Božiča, ki ima še vedno svojo starodavno in čeznaravno moč nad vsakim človeškim bitjem. Ni ga skoro, ki bi se ne veselil božičnega večera, ko zunaj pma vihar iu ualetuje sneg, družina pa sedi za toplo pečjo in rapravlja o današnjih dogodkih. A božičnč noči so bajne noči in celo živali govore, kakor so govorile nekdaj v davnih, davnih časih. In nehote se spomni človek na razne pravljice iz živalskega življenja, same ob sebi nekako pridejo opazovalcu narave mi misel. Ona stara o ježu in lisici je tudi danes še vedno dobra iu tudi njen nauk je še v.Cno jako tehten. Starka, četudi zvita, se je dala od ježa pregnati in v najhujši zimi je bila brez strehe. Kolikokrat se je že pnvdarjal nauk, ki jasno veje iz te priproste živalske povesticc. l ako jasen iu očiten je, da ga ni mogoče prezreti, tudi če bi ne bil še posebe pristavljen: Nauk veljaven posebno za mladino. ki dostikrat brezobzirno tepta, kar bi ji moralo biti sveto. Marsikake napake že so zašle potom slabili listov med ljudstvo. Poseb- no se mladina hitro oprime vsake slabe novotarije, ne da bi prej pogledala, kaj je. Tudi nauk o svobodi iu taki ropotiji, ki se le prerad razširja po liberalnih listih. se je mladini takoj priljubil. Kdo bi ne bil rad svoboden, sam svoj gospod! kante staro 12 let le s težavo še hodi v ponavljalno šolo, ker se mu to ne zdi več potrebno, posebno še ker se je treba tudi tu pokoriti se šolskim zakonom. Počasi dobi v roke kako slabo branje, celo »Svobodno Misel« in tako je pri 14 letih, ko stopi iz šole že »cel« možak, ki kadi, hodi zvečer na vas in v gostilno in se o vsaki priliki že prav košato zareži na »starega«, češ, kaj to njega briga. Takih fantičev je žalibog dosti, da preveč v naših krajih. Krive so temu zlu slabe tovaršijc in pa slabo časopisje, ki trobi v svet liberalne »modrosti«, ki za pametnega človeka seveda niso. Tako se mladi dečko razvadi in poleni in mu ni dosti za besede očetove ue materine, kajti »njemu ne ho nikdo komandiral«. Jeznega obraza jo pobere v soboto zvečer od Iliše in kislo vstane v pon-deljck precej pozno proti poldnevu. Mir v hiši je navadno končan, kajti četrta božja zapoved je le za kratkohlačnike in ! srajčnike; fant pa. ki kadi že vržinko. 1 vendar ne bo »starega« poslušal. V | vsakem oziru je to skrajne graje ured-I no, kajti kjer ni pravega krščanskega življenja, tudi ni božjega blagoslova. In i te večkrat se ponavljajoče anarhije med ' mladim svetom je krivo prav v veliki Vojska in sveta noč. Bilo je leta IS., meseca novembra. Kakor blisk se je raznesla po deželi \est: Vojska bo, vojska bo! Vstrepeta-la so srca dcželanom, vstrepctala materinska srca, iu bojazen pred vojsko je obšla vse prebivalce dežele, ki se dosc-daj niso zmenili za vrvenje v pokvarjenem svetu, marveč so skrbeli le zase, za svoje družine in domove. Od ust do ust je šla grozna vest o vojski, in misel, da bodo morali njih sinovi in zakonski možje pod orožje in grozna misel, ali sploh pridejo z vojske živi in zdravi, je tako uplivala na ljudi, da so obupavali. Prišla je zadnja nedelja v novembru. Po sv. maši kakor navadno je stopil vaški župan na stopnice .ki vodijo v cerkev in s trepetajočim glasom razglasil ljudstvu: »Od gosposke sem dobil ukaz, da naznanim mojim Občinarjem, da se pripravijo na vojsko. — Jutri ob 8. zjutraj bo bil plat zvona, in ob tej uri se morate zbrati vsi, ki ste zdravi in močni, od 18. do 45. leta starosti tukaj-le pred cerkvijo, da potem odrinemo skupaj v mesto iu se predsta-r itno gosposki.« Jako je govoril župan, ki je sam trepetal, ko je vabil ljudstvo na boj t roti sovražniku. Matere in dekleta so pri teh besedah udarile v jok, možje in mladeniči pa so s povešenimi očmi stali zamišljeni na licu mesta in se utopili v grozne misli v boj, na krogljc, ki bodo švigale okoli njih, na ranjence, na smrt, na grozne bolečine, na požiganje domov, na takorekoč razbojniško iu roparsko delo, ki se izvršuje v vojski. * * Boškinov Martin, čvrst mož, je imel lep dom. Kmetija, ki je bila ueza-dolžena, mu je donašala lepe letne dohodke. Pa je bil tudi varčen in razumen gospodar, čeravno mu je bilo šele 30 let. Oženjen je bil s pobožno in v-zgledno ženo, Ano Žiničevo. Imela sta dva otroka in sicer dve deklici. Blagoslov božji se je razlil nad to srečno hišo. Nesreča pa dolgo časa ne počiva nikoder. O las o bližajoči se vojski iu o klicu pod orožje je razdrl srečo tudi pri Bo-škinoveni Martinu. Ženo Ano je kakor strela z jasnega zadela vest. da mora tudi njen mož Martin pod orožje. »Revica, kaj bom počela brez tebe. dragi Martin! In Bog ve. če te bom sploh še kedaj videla! O dragi Martin, jaz umi jem še poprej kakor ti na bojišču. jaz unirjem poprej kakor se ti smrtne krogljc zaderejo v tvoje telo in te tako ugrabijo meni ubogi ženi! Jaz obupam! J udi jaz grem s teboj na bojišče in če padeš pod sovražnikovim bodalom, naj še mene presune meč iu naj mi razpara srce! Ali oba živa. ali oba mrtva!« Jako je jadikovala uboga Ana in kakor lešnik debele solze so se ji vsule iz oči po licu. Martin je Ano tolažil, češ. »saj ne bo tako hudo, bo že Bog poskrbel, da se zdrav vrnem kmalu domov. Če pa bi se zgodilo res, da bi v vojski za domovino padel, vedi, da naše življenje ie kratko, sreča na tem svetu minljiva, in četudi boš ti na tem grešnem svetu še nekaj let za menoj živela, se bova pa tam na onem svetu videla. Mirna bodi. udaj se v voljo božjo in zgodi naj se. kakor Bog hoče. Moli za me in jaz se bom med krogljami in sovražnikovim ognjem spominjal tebe in najinih otrok. J ako je govoril pametni mož Martin. * # rt Drugi dan ob 8. uri je plat zvona vabil moške, da se zberejo pred cerkvijo. Kakor mrtvaška pesem, tako ie odmeval glas zvona iz stolpnih lin. »Iu ta plat zvona bije marsikomu izmed nas zadnjikrat danes,« tako je rekel Milie!-čev J'one. ko je potrtega srca korakal v družbi drugih mož in mladeničev proti cerkvi. Bred cerkvijo se je zbrala cela občina. starci iu otroci, žene iu dekleta, in kakor obsojenci na smrt so stali potrti v sredi med njimi mladi možje in mladeniči. Vaški župan je stopil na stopnice pred cerkvijo ter rekel zbrani množic!: »Ne pomaga noben jok. nobeno zdi-hovauje. Gosposka nas kliče, da ohranimo našo domovino. In kdor bi se klicu gosposke uprl, bo kaznovan s smrtjo! Nobenega naj ne bo med nami takega. ki hi se uprl gosposki. Čast naše domovine zahteva, da jo branimo pred sovražnikom! Vse moramo dati za našo ljubo domovino, vse, denar iti življenje. In ko rešimo čast naše domovine. ko zapodimo sovražnika izpred naših domov, se vrnemo domov. In kogar ne bo nazaj, naj nikdo ue joče za njim, kajti padel bo v boju za našo domovino. Raje v smrt, kakor pa biti izdajalec domovine! Ve žene iti dekleta, vi starci in o-troci. varujte naše hiše. molite za srečno zmago naše vojske, in ko sc zmago-nosno vrnemo z bojišča bo naše veselje popolno. I‘redno pa odidemo na hoj. stopimo v cerkev iu molimo za srečen konec vojske in da hi Bog nas varoval pred sovražnikovimi krogljami in bodali in da bi se vsi spet vrnili domov.« sloVenako ljudstvo na R-, var&ripfrfcgsetrt Posamezne Številke te prodajajo v tobakarnah v Gosposka dl. !), v ulici Silvio Pellico, v ul. Polite Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v SemeniSki ul. 12, v prodajalni >Kat. tiskov. društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po S v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, liikral 10 v. Večkrat po pogodi- V Gorici, 19. decembra 1912 51. Številka. meri lihci ulno časopisje, ki si je zapisalo na svojo zastavo: svoboda in zopet svoboda. Ti nauki o svobodi so popolnoma krivi, ker pripeljejo čisto na krive poti. s katerih se je prav težko vrniti. Kaj je potem z družino, kaj z blaginjo naroda, ako pridigujejo ljudstvu liberalci take oslarije. Družina in pravo pametno življenje sc more razviti lo na krščanski podlagi in na temelju četrte zapovedi. Le ako so otroci pokorni in skrbni pomagači starišem, bo lahko očetu in materi premagati skrbi in težave, ki jim jih nalaga njih stan. Liberalna svoboda pa privede mladino le v pogubo in ni le z ' moralnega, ampak tudi z g o s p o d a r-s k e g a stališča skrajno škodljiva. Naše kmetije na deželi po večini niso ravno v dobrem stanju; posebno v zadnjih letih občuti kmet prav bridko pomanjkanje delavskih moči, ki jih mora neznansko drago plačati, ako jih hoče imeti. Dosti pa je kmetij, ki imajo domače delavce. Družina, otroci in sta-riši pridno delajo in se trudijo za blaginjo posestva. Takemu posestniku je gotovo dosti lažje kot pa onemu, ki mora delavec najeti. In koliko jih je, ki imajo svoje sinove v Ameriki, po Štajerskem in Koroškem iu tudi v nemških rudnikih. Fant je šel od doma: on je sam svoj, tako sc navadno opravičuje take neumne korake. Koliko sinov se trudi zunaj, koliko jih pogine v tujini in rodna zemlja nima od njih nič kot materine solze. Ali je to prav, ali je to gospodarsko? Ne in ne! Ker hoče fant biti kar svoj gospodar in potisniti očeta iz hiše kot svoj čas jež staro lisico, zato gre rajši od doma, rajši v tuje kraje kot bi bil očetu pokoren. Koliko jih pogine v nemških rudnikih, koliko jih požre Amerika, ki jim ni bilo treba iti s trebuhom za kruhom, ki so imeli dovolj kruha doma. Koliko takih slučajev je še vedno. Ker oče ne da kar tebi nič meni nič premoženja iz rok iu se ne da kar potisniti v kot kakor stare grablje, pa gre sin v svet. kjer lahko dela po svoji volji, svobodno. Kako je to za narod škodljivo, o tem bi lahko govorile zemljiške in druge knjige. Posestva gredo po zlu. polja stoje dostikrat neobdelana in mlade, sveže moči mrd na tujem. Tako bi ne smelo in ne sme dalje. Gospodarsko in moralno je to za naš narod škodljivo. Vsi ki jim je na srcu blaginja naroda, naj skrbijo, da se mladina nauči spoštovati pokorščino do svojih roditeljev kakor jo zapoveduje četrta božja zapoved. Le na temelju kr- Tako je govoril vaški župan, in množica se je podala v cerkev in pošiljala vroče prošnje proti nebu, naj bi Bog obvaroval vojščake za domovino vsake nezgode. Dušni pastir je stopil na lečo in podelil blagoslov vojščakom ter jih bodril z izbranimi besedami na boj za sveto stvar, za ljubljeno domovino. Kmalu nato so se možje in mladeniči uvrstili v vrsto, in pri tem so sc odigravali ginljivi prizori. Mati je objemala ljubljenega sina, mlada žena dragega moža, jok in stok žen in otrok je bil tak, da je moralo biti kameni to srce, da ni bilo do solz ganjeno. Morebiti se vidijo poslednji krat, morebiti brez noge. brez roke, slepi, pohabljeni. Mlada žena Ana Boškinova je (udi bila pred cerkvijo in glasno ihtela. Njuni hčerki ste jokali zato, ker je mama jokala. Revici niste še vedeli, kam gre njuni oče. Martin je ženo tolažil, kar je mogel, a utolažiti se ni dala. Ko je konečno vaški župan ukazal odlmd. je uboga žena padla v omedlevico in odnesti so jo morali na dom. Dolga vrsta mož in mladeničev z županom na čelu pa je odkorakala pri ti mestu tiho in zamišljeno .... * * Bližala se je ‘■veta noč. Dri Boški-novih je bilo vse narobe, odkar je šel ščanske medsebojne ljubezni in pokorščine bode cvetelo blagostanje naših družin in tako tudi celega naroda. Ob letu navadno sklepamo račune iti tako morda sklcplje marsikdo počasi tudi račun svojega trudapolnega življenja; ti računi niso ravno lahki. Zato svetujemo še enkrat: Naj očanec premisli preden da gospodarstvo iz rok in sin naj ne posnema pikajočega ježa. Mislimo malo na dom, na naše krasne, lepe domačije; mislimo na domovino, ki rabi delavce, ki «abi svoje ljudi doma. Mislimo na našo rodovitno zemljo, ki ji ni para daleč na okoli po njeni legi. In tako ne bo šel sin trmasto v svet. ampak bo ostal doma in se držal rodne grude. Krščanska ljubezen naj bo temelj našega življenja, ne pa moralno in gospodarsko škodljivi nauki liberalne svobode. „Varujfe se Iažnjivih prerokov." S smrtjo je vsega konec! To je nauk Iažnjivih prerokov, krivih učenikov in nazadnjakov. Ti praviš: Jaz bom le jedel, pil, se veselil, v-žival svet, delal, kar se bo meni ljubilo, drugače pa kradel in drugim jemal, saj s smrtjo je vsega konec! Konec? Da, da, konec pri živini, pri oslih, pri psih, mačkah, pri volkih. Kaj živini se ti prištevaš? Ali si ti njih rodovine!? Ne, prijatelj, ne ponižuj se med neumno živino! Ti so človek in ne žival! Med človekom in živaljo je pa velik razloček. Človek ima dušo, žival je nima. Duša loči, kar je pravo od nepravega in ta duša je neumrljiva. Žival nima duše in pogine popolnoma, ko neha živeti. Duša dela človeka še le človeka. duša je ono bitje v nas, ki misli, da izpoznavamo resnico in delamo dobro. V tem se razločujemo od živine. Glej kakšna zamera je če rečemo komu: si osel, svinja, prasec, zverina itd. S takimi besedami oznanjamo v jezi ali v zaničevanju, da tega ali onega ne priznavamo za človeka. Ti si pa sam sebi prilastuješ ta imena če praviš, da s; smrtjo je vsega konec!!... Ti praviš: »S smrtjo je vsega konec«. To je toliko, kakor da hi rekel • »Jaz sem živina, jaz sem osel.« Pomisli, kaj govoriš in kakšna živina bi bil ti? Ti bi bil slabši nego pes, ker pes teče hitrejše, vidi bolje, spi mirneje itd.; Martin na vojsko. Sicer je Ana kmalu po odhodu moža na vojsko okrevala, a skrb, ali ga bo še katerikrat videla, jo je morila. Z bojišča ni bilo mnogo poročil, le to se je vedelo, da domača vojska zmaguje in da je upati na skorajšen konec vojske. Po vasi seveda se ni drugega govorilo kakor le o vojski, a nihče ni znal povedati kaj verjetnega. Starc beračice so imele pri prenašanju novic iz enega kraja v drugi največ posla. Jezik jim je drdral kakor trlica. Sproti so si izmišljevale »novice« z bojišča, dostavljale in olepševale kakor jim je baš kazalo. Godilo se jim je dobro. ■fr # Nastopila je sveta noč, a o koncu vojske ni bilo se slišati. Pri Boškinovih ni bilo ta večer tako veselo kakor minulo leto. Gospodinja Ana je sedela ob K), uri zvečer pri ognju in čakala polnočnico. Zamislila se je v prejšnje svete večere, kako veselo je bilo, kako se je veselila v družinskem krogu s svojini možem in z o-trokoma. Vse veselo je bilo v hiši iu po celi vasi. Peli so, molili in se kratkočasili, potem pa so šli k polnočnici, kjer je l ilo tako lepo, tako veličastno. Hiša Božja je bila bogato okinčana, in raz- ti bi bil slabši nego mačka, zakaj ona \ idi tudi po noči iu nima na sebi ne tug ne britkosti; ti bi bil slabši ko nekatere živali, ker tvoje življenje izteče hitro, dočim živijo nekatere živali UH). ?()(), .5(1(1 let. Kratko rečeno: Ti si najnižja žival na svetu. No, če pa te veseli tako govoriti, da si žival, pa, le bodi, kakor hočeš, pa veš kaj? Ne hodi med ljudi, pojdi V štalo iu daj se vkleniti k jaslim ali pa v verige za ponočnega varuha! Toda temu ni tako! Mi smo vsekaj višjega, mi smo ljudje! Domisli vendar, kaj bi bilo se svetom, ko bi bila tvoja trditev opravičena. »Ce sem bil jaz vedel, da je en Bog in da je po smrti drugo življenje«, rekel je morilec francoz-kega prezidenta, nisem nikdar storil to, kar sem storil.« Ves svet bi ne bil druzega, nego \ elika jama razbojnikov, kjer bi sc ljudje trgali iu klali, eden druzega. Med pravico in krivico, krepostjo in pregreho bi ne bil noben razloček. Tatvina bi bila isto, kar poštenost, nečistost isto kar čistost, umorstvo isto kar dobrota, umor matere, brata ali sestre dobro delo ali pa ljubezen. To je pač naravno; če po smri ni več nič, in se mi ni nič bati, zakaj bi na tem svetu dobro ne živel, zakaj bi ne kradel, moril, ako mi to kaže dobiček? Zakaj bi krotil slabo poželjenje? Zakaj bi ne grešil? Zakaj bi ne delal krivice: Saj me ne bo po smrti noben za to kaznoval, na tem svetu pa gledam, da uidem, da ubežim. Druzega sc ne bojim ko orožnika. Tega se moram varovati, da me ne zasači. Ko u-mrjem, povrnem se v nič in konec je vsega. Človek, ki tako govori, je res žival, da. 011 je nevarna zverina, on je pripravljen za vse, za vsa zločinstva, vse hudobije, vse krivice in nesramnosti. »Po njih sadu jih boste spoznali«, uči Jezus, pa tudi to uči že zdrav razum. Iu res! Kakšni pa so ti ljudje, ki klepetajo, da je s smrtjo vsega konec? Kakšni so tisti, ki pravijo, da ni Boga, ni duše?! Pokaži mi le enega poštenega družinskega očeta, le enega zvestega zakonskega moža, le eno zvesto zakonsko ženo ali sploh kakega rednega, krepostnega človeka, ki bi učil take nauke! Ni ga! Kedo pa uči take in enake nauke? To so ljudje, ki se štejejo med učenjake, pa so le na pol učeni; so ošabneži, katerim nič ue manjka; so ljudje oslepljeni od strasti in hudobije ki so pamet dali na »obresti — na fit«, ali pa pripadajo svetljena, orgije so bučale in lepo petje o rojstvu Izveličarjevem in o pastircih se je krasno razlegalo po cerkvi. In danes, danes tako žalosten sveti večer! Srce ji krvavi skrbi, kaj je z njenim možem, li je še živ, li ga je že sovražna kroglja prestrelila, li sablja prebodla. »O Bog, daj, da tudi mene vzameš k sebi, ako si vzel mojega moža! Spravi me. spravi me s te solzne doline, ker meni ni moči več prestati!« — Tako je vzdihovala uboga Ana. Krog 11. ure zvečer je šla Ana pogledat na cesto, li že gredo ljudje k sv. maši. Od daleč je zagledala kajti bila je jasna, zimska noč iu luna je sijala moža, ki se je počasi pomikal proti hiši. Ana je šla spet v hišo in začela moliti rožni venec za srečno vrnitev svojega moža z bojišča. Utopljena v molitev in govoreča: »Sveta Marija, Mati Božja,« jo vzbude iz zamišljenosti stopinje moža. ki se je bližal hišnim vratom. Mož potrka in vstopi. Bil je vaški pismonoša. Prišel je naznanit Ani, da so se vojščaki danes popoludne vrnili iz vojske, da jih je mnogo padlo na bojišču. a Martin da je prišel in da pride kmalu domov. Ana je planila od veselja kvišku, se vrgla na koleni pred podobo Križanega in glasno zaupila: »Hvala Ti Bog stotera. da si otel mojega moža smrti!« ljudem nižje vrste, takim, ki nimajo kaj zgubiti, mislijo pa dosti pridobiti o prvi priliki ralnike ali mlaje. Da, le pokvarjenost in hudobija dovede človeka do tacih sklepov iu načel. Da udušiin nemirno vest, da uidem posvetni pravici, da premotim ljudi, da bodo mileje o meni sodili, da ložej počenjam, kar se meni ljubi i. t. d. no, saj se smrtjo je vsega konec! Le naprej, le naprej! Revež! saj ne ve, kaj govori.... sam brezverec, ki tako govori, ni uve-rjen o tem, kar govori. To so le prazne besede. Dokaz in sicer krepek in kratek o življenju po smrti, povzamemo iz prepričanja vsega človeštva. V tem soglašajo, so edini vsi narodi in sicer vseh časov in krajev.. »Od vziiodti do zahoda, od enega tečaja zemlje do druzega«, pravi n(b-drijan Ciccron, vedo ljudje v namenu človekovem. Cela starodavnost, od začetka vseh stvari pripoznava, da smrt ni konec našega bitja. Zato je staro in splošno, kakor človeški rod prepričanje, da je še drugi svet in drugo življenje«. Ni ga naroda na svetu, in ni ga bilo ki bi ne veroval v prihodnje življenje! Za dokaz je tudi spoštovanje, katero se vedno skazuje mrtvim ob vseh časih in po vseh krajih. Povsod in od nekedaj so spoštovali pokojnike, molili za nje in drugim priporočali, da naj molijo za mrtve. Odkod ta navada? Odkod to? Človeka uči že pamet - če bi druzega ne bilo in notranji čut mu pravi, da živina ima svoj konec, človekova smrt pa je le prerod v drugo novo življenje. To je čut, je glas vesti in sladki tolažlji-vj glas resnice. To je ob enem nauk sv. vere. Krščanstvo uči: Sedanje življenje je le začasna izkušnja, katero bode Bog poplačal z vencem večnega blažen-stva.« Praviš: »S smrtjo je vsega konec«' Vse drugače boš govoril, ko bo smrt pred vratini. Objekti žclezničnih prog Zidani most - Ljubljana - Št. Peter - Trst in Celovec - Jesenice - Gorica so do na- daljnc odredbe ponoči in podnevu z vojaškimi stražami zastraženi. Daje se na občno znanje, da imajo vse vojaške straže povelje, da vsakega, ki si da rta železniških progah kaj opraviti, ali ki nanje stopi, pa se ne more primerno izkazati, zapro, zoper vsakega pa. ki sc izkuša zapretbi odtegniti ali ki na'prvi klic »Halt!« ne obstoji, uporabijo orožje. Komaj je to izpregovorila, je vstopil v hišo Martin. Ana mu je skočila nasproti in zaihtela od veselja. Ko mu je hotela stisniti desnico, je Martin ni mogel dati, ker jo je zgubil v vojski. — Kroglja ga je zadela v komolec, zato so mu morali roko odrezati. — Ana je pri tem kriknila strahu in pretresljivo zaječala. Le z težavo jo je Martin potolažil. Martin je rekel: »Zahvalimo vsi skupaj Boga, da mi je rešil vsaj življenje. Bil sem desetkrat v smrtni nevarnosti. Moji prijatelji so kakor snopje ležali v lastni krvi na bojišču. Preko njih smo šli naprej za sovražnikom. Pretresljivi prizori so se godili na bojišču. — Kroglja, ki je mene zadela in je šla skozi moj nadlakt, se je zarila v trebuh našega soseda Toneta Poljančkovega, ki se je nakrat zgrudil mrtev na tla.« Ana se je polagoma potolažila in ker je bil sveti večer in ker se je bližala polnočna ura. sta se oba podala k polnočnici. Orgije so bučale, božično petje sc je razlegalo po cerkvi in Martin Boški-nov in njegova žena Ana sta se zahvaljevala Bogu. da se je Martin ravno na sveti večer vrnil z bojišča domov, ter goreče molila: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji! smo pripravljeni tiskati Prilogo v več ixtisi 11 ter oddajati jo po jako nizki ceni. katero naznanimo za časa. Kedor bi torej želel imeti to Prilogo, naj ali naroči »Primorski List« in imel l.o to ”1 rilogo« zastonj, ali pa, naj sporoči, v koliko iztisili želi Prilogo. K l r je zadeva važna in res potrebna, upamo, da se bo ta naša »novotarija« z veseljem sprejela. Ako bi se videlo, da sc izplača tak nedeljski list izdajati samostojno, bodemo morda z drugim letom naredili še en korak naprej, do samosvoje »Nedelje«. Kaj dela politika? Hm, lun! V starih časili tako pred 40. leti so »špogali« sledečo ša- lo. Skrili so v hiši kako malenkost, n. pr. šivanko in naročili komu, naj jo poišče. Se razume, da se je moral do-tični odstraniti takrat, ko so šivanko skrivali. Pri iskanju mu je kedo žvižgal. Ciiii bolj se je iskavec bližal skritemu predmetu, tem više je bilo žvižganje, a če se je oddaljeval, tem niže je moral žvižgati. Če je bil iskavee prebrisan, ic našel kmalu. Pri politiki se iščejo koristi ju-dje pa žvižgajo in veste, da imajo judje dober nos, saj je znano, kako imajo judje velike, krive nosove. Judje žvižgajo na »borzi«. Ce vohajo, da gre proti koristi, koj žvižgajo više obligacije rastejo, vedno draže so a dandanes žvižgajo borzijanci vedno n i ž e. Obligacije padajo ali naj ne bo to o-poinin, da se naši politiki o d d a I j uj e-jo od koristi in gredo proti škodi? Judje imajo dober nos. ali naj ne bo to žvižganje resen opomin naši politiki in povod resnega razmotrivanja iu trezne previdnosti? Upajmo, da bodo vodilni krogi vse okoliščine trezno prevdarili in tako iskali, da bodo našli korist Avstrije ! toda judovskega žvižganja ne prezirati ‘ — imajo dober nos! Mirovna pogajanja v Londonu in vojne podrobnosti. MIROVNA POGAJANJA. Pričetek. V potideljek točno o polnilne so se v Londonu pričela mirovna pogajanja med balkansko zvezo in Turčijo, 'la dan se je vršila izvolitev častnega predsedstva. katero mesto je zasedel angleški zunanji minister Ldvard Orey. Ta je tudi v imenu angleške vlade pozdravil delegate pogajajočih se držav. Nakar se je od vsake države zahvalil eden udeležnik pogajanj. V torek so se verificirala pooblastila delegatov. Turki si, bili pooblaščeni pogajati se z Bolgari, Črnogorci iu Srbi. | Ker se pa udeležujejo mirovnih pogajanj tudi (Irki in turški delegat je nimajo pooblastila se z njimi pogajati, se je nadaljevanje pogajanj odložilo do danes, da bi do tega časa dobili turški delegati spopolnitev pooblastil v smislu, da se sinejo pogajati tudi z (Irki. Črnogorci dobe Skader. Cetijski politični krogi so prepričani. da bo londonska konferenca priznala Skader Črnogorcem. Za ta slučaj pride kot governer v Skader bivši justični minister Vojnovič. PODROBNOSTI IZZA VOJNE. Skader se ne bo vdal, tudi ne na povelje iz Carigrada. Z albanske strani se javlja »N. Kr. Pr.«, da se je izjavil poveljnik turških čet v Skadru Hasan Riža, nasproti tujim konzulom v mestu, da ne bo predal mesta, tudi če se mu zapove iz Carigrada ali pa če bi to sklenila mirovna konferenca v Londonu. V tem pogledu sc je strogo zavezal Miriditom, ki so prisegli, da bodo branili mesto skupno s Turki. Dve turški ladiji nesposobni za vojsko. Iz Aten se poroča, da ni bila pri pomorski bitki pred Dardanelami nobena grška ladija poškodovana, medtem ko so morali 'Turki, po pripovedovanju potnikov ruskega parnika »Jeruzalem« j in po poročilih oblastni] v Tenedu, izlo-! čiti dve ladiji iz vojujoče sc flote. Maša Priloga. Pozor! Nekaj novega! Novi časi. nove potrebe. Včasih so bili katoličani ne Ic pri sv', maši ob nedeljah, tcnuič bili so tudi pri cerkvenem govoru in stari ljudje znajo še drugo cerkveno zapoved »po starem«: »Vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik sveto mašo slišati in božjo besedo poslušati«. »Božjo besedo poslušati« je dandanes, zlasti po ve čili krajih prišlo iz rnodc, raje poslušajo kje v krčmi kaccga liberalnega, ali mokraškega govornika, ali pa berejo kake »moderne« časnike, pridiga to je zastarelo. Odtod prihaja, da so ljudje v verski!) zadevah zelo n c v e d n i in ni čuda, da jih leliko »vsak sleparček« lovi na limanice, kakor hoče. Moderne zahteve zabranijo včasih celo onim, ki imajo dobro voljo, da se ne morejo vdeležiti celo sv. maše ne. Omenjam vslužbence pri železnicah, delavce pri tovarnah, ki so tudi ob nedeljah v delu, marsikatera dekla, matere, ki imajo majhne otroke — tudi takim bi bilo potrebno, da bi imeli kaj dušnega dobička od praznika. Priporoča se duhovnikom, naj hodijo iskat ovčic od hiše do hiše, da o-stanejo vedno v stiku s svojimi župlja-ni a duhovnikov je vedno menj. da jih bo kmalu težko dobiti, da bi v c c r-k v i vse opravili, kar bi moralo biti, uradna dela se množijo od dne do dne, šole rastejo, kakor gobe, poleg tega treba sodelovati pri vseh mogočih dobrih društvih kje naj se vzame čas? Znan je rek, da bi sv. Pavel postal časnikar, ako bi živel v današnjih časih in res, povej mi, kateri časnik bereš, pa ti povem, kaj si. Po nekaterih krajih so že začeli župniki - se ve, da Ic v večjih župnijah — izdajati lasten list. za svoje župljane. Kar imajo ljudem povedati, kar v list se natisne in se razdeli med ljudi. Taki li-sli ‘o se jako dobro obnesli. Pri nas ni še misliti na list v posamezni župniji — a en list za celo škofijo bi bil pa jako potreben. Zato so pri seji Sodalitatis Ss. Cordis to misel vsi navzoči duhovniki z veseljem pozdravili in glede na to željo in na splošno potrebo smo se odločili vporabiti »Prilogo« v ta namen zla- Požar v deveti deželi. Povedal sem vam že, da imajo de-vetodeželci požarno brambo in to ni karsibodi, posebno v teh slabih, piškavih časih. A za vraga ui »hotelo« goreti. Ona I Hideldajsova bajta je bila prva, kjer so si devetodeželski ogujegasci nabrali la-vorik in slave a potem zopet nič. Zu-panček Bizl kot vrhovni glavar sc ni vedel kam djati. Kako lahko bi kje gorelo v tej suši. dejal si je večkrat, a noče, sani hudir vedi. zakaj noče. Bata. požarni trobec, je trdil, da sc mu bo rog zarasel, če ne bo treba nič trobiti, češ orodje je treba rabiti, če ne gre pod zlo. Iu »špricalca«, ona slavna, lepa, nova »špricalca« je ležala na županovem skednju, miši so razjedale cevi in nikdo se ni brigal zanjo. Bože, Bože, pošlji nam kmalu oživljajočega ognja, tako je klicalo vsako pošteno devetodeželsko srce. No, sreča jim je bila, četudi po dolgem času, vendar mila. Stvar je bila ta-ka-le: Birma je bila v deveti deželi tisto leto in Bata, ki je vlekel tudi cerkvene mehove, si ga je ta dan prav pošteno privoščil. Dobil je bil nekaj dvajsetič tako-le« in koj je sklenil njihov pogin, mahnil jo je v krčmo in pil kolikor sc je dalo. Nekaj časa je plačeval, potem pa Prisedel kar k drugi mizi in pil tudi na druge stroške. Pozno v noč je prikolovratil domov. Povedati moram, da ni bil ože- sti, ker smo nekaj sodelavcev za prvo silo že dobili. Priloga »P. L.« bo torej prinašala cd sedaj naprej: 1. Vsak teden ali razlogo evangelija, ali kaj enacega primarnega nedelji, ali prazniku. Ker bo pisano za dom. nc bo v onem resnem, cerkvenem tonu, teitiuč bolj po domače in kratko, ker vemo, da dolgili pridig nihče ne mara. 2. Cerkveni koledar, v katerem bodemo opozarjali na odpustke, katere je mogoče zadobiti, pa tudi na p os te. ki bi padli v oni teden. Gospodinje se ne bodo mogle izgovarjati: Nisem vedela, tla je post, ker sem morala »varovati« doma in nimam nobenega taccga koledarja. Priskrbi si to »Prilogo«! ,5. Kazuc cerkvene novice in naznanila, domača in iz drnzega sveta. Naj torej duhovniki naznanjajo bodoče slavnosti, misijone itd. ali sporočajo, kako se je kaj tacega izvršilo. 4. Ker je o praznikih tudi »kratek čas« do\ oljen, bodemo prinašali razne povesti, dogodbe, resne in šaljive, podučile članke, domače skušnje seveda ne vse skupaj v eni in isti številki, teirnič, kakor bo nanesel prostor in prispevki sotrudnikov. 5. Marsikedo sliši kje ugovor proti kaki resnici katoliške vere in dvom ostane. Kar sporoči naj uredništvu, kaj ga moti, pa bo kmalu odgovor dobil. — Ker vemo, da je težko očitno koga pra-šati o takih rečeh ni treba niti, da sc podpiše, kar svoj dvom naj dopošlje brez podpisa in ustregli mu bomo. Veseli smo, da zvemo, o čem bi ljudje radi pojasnila, saj je nam pač mar. da bo list zanimiv in koristen. Naša priloga naj postane kot nekako nadomestilo za cerkveni p o-d ti k onim. ki se ga n e m o r e j o vdeležiti v cerkvi, kot nadomestilo i zo-b r a ž c v a I n i li d r n š t e v za one kraje, kjer ni mogoče vpeljati jih vsled pomanjkanja delavnih moči. Uparno, da bodo vsi duhovniki delovali za razširjenje »P. L.« že zarad te priloge, ki jim bo njihovo delovanje kolikor moči olajšalo. Ker bodo gotovo mnogi duhovniki želeli spraviti tako »Prilogo« v v e č iz t i s i li med svoje župljane, zlasti v krajih, kjer so se ljudje že začeli odtegovati krščanskemu nauku v cerkvi. njen, torej sc mu ui bilo treba bati kakega hišnega prepira, temveč prav polagoma in s premislekom se je skobacal v posteljo in kmalu zadremal. Bilo je okrog .1 ure zjutraj. Luna je ravno vzhajala in njen krvavorudeči svit se je razlival tudi v sobo našega trobca, prav tja na posteljo in njemu na oči. Vzbudil se je, pretegnil si ude in pogledal skozi okno. Vse rudeče, ognjeno. »Sveta križana devica, ogenj! Bog bodi zahvaljen, škof nam je srečo prinesel !« In planil je po koncu, oblekel hlače narobe in skočil ven na cesto in začel trobiti na vso moč. Trara, trara, trara. Dirjal je potem k županu. »Hej gospod župan, hej. ogenj! O-genj, pravim!« Župan Bizl je vstal in prišel k okiri. »Kaj pa je?« »Ogenj, ogenj! Tam za hribom gori, vse je krvavo!« »Ej, Bata, dej dej, skliči ljudi vkup. do spravimo »špriealco« iz skednja, pa hiti, da ogenj ne pogasne!« Trara, trara, trara! grmelo je po vasi in kmalu so bili devetodeželski ognjegas-:i skupaj. Videlo se je. da jim je prišlo nepričakovano. Ta je imel ruto na glavi, mesto čelade, drugi hlače narobe, tretji kuhalnico za pasom mesto sekirice. »Pozor!« zavpil je župan, ko so bili vsi skupaj. »Brž dve kravi ven in špriealco iz skednja!« V tem je pridrvila gospa županja nu prosto. »Oh ja, saj pravim, vse bo šlo na- j tobe. (ilej ga, kako se je našemil, lonec za kavo si je nateknil na glavo, o Bog. iu še gošča je bila notri.« »Zena proč, ne moti me v službi. Spat pojdi, kaj ti veš kaj je to služba' > Koj nato so prišli ogujegasci s > špricalco«, zapregli so potem županovo Brezo in Mavro in liajdi šlo je v tiho noč. »Kje pa gori, prav zaprav,« vprašal je eden. »Kje gori? Bog te kaznuj, da tako vprašuješ.« oglasil se je Bata. »Za menoj pojdi, koder jaz trobim iu prav boš prišel!« Trara, trara, trara! Vozili so mimo velike luže. »Možaki!« dejal je'župan, »tu-le si naložimo vode, Bog ve. ali je tam, kjer gori, kaka luža ali ne.« In naplali so vode v sesalko, tudi par žab je prišlo po nesreči notri. Gree, gre, gre, gre, so začele regljati žabe iu župan se je stresel. »'Ti, Bata, kaj to pomeni, da grejo žabe z nami?« »Ej, dobro pomeni dobro. Zaba je spodaj ognjeno-rumena, to pomeni o-genj. Ali češ še kaj boljšega kot to?« Župan je bil zadovoljen. Krava Mavra je začela mukati. »Kaj pa to pomeni?« vprašal je župan. »Katera muče, Mavra?« »Da, Mavra.« »Dobro znamenje. 'To pomeni velik, mavrast dim.« In vozili so dalje. Prišli so na hrib in že zavili doli v dolino. »Kje pa gori?« »'I u nekje,« dejal je Bata; »videl sem prav dobro.« »'Tu ne.« odgovori mu nekdo iz tolpe. »Ja; kaj pa ti veš. Prepozni smo, pogorelo je že. Gorelo pa je. dobro sem videl.« »Kaj pa to?« dejal je župan, kazaje na luno. ki je že bila precej nad horizontom. »I, kaj ogenj,« odgovoril je Bata, boje se že. da bi ga ne imeli za norca. »Ogenj?- Da, ogenj bo to,« potrdil je župan, »sam Bog nam ga je poslal, vidite možje. Sedaj pa vode!« In nastavili so cevi proti luni in voda je začela frčati v zrak, tisti dve žabi ste odleteli kvakajoč tja po grmovju. »Le pridno možaki, le pridno!« In gasili so dokler ni zmanjkala voda. Proti jutru so se odpravili nazaj domov, še vedno pod vplivom sladkega mošta______ Drudi teden je bila občinska seja. Na predlog županov je dobil Bata zlat krompirjev križec »Štrukljevega reda« radi posebnih zaslug za razširjenje ognja v deveti deželi, kakor se je to čitalo v’ zapisniku. Bolgarski bogoslovci in vojna. Piše prof. A. Bezenšek. Vojna za svobodo in sv. križ nalaga vsem državljanom dolžnost, po svojih močeh in sposobnostih zvesto služiti domovini. To dolžnost so tudi duhovniki in bogoslovci v Bolgariji kakor katoliški, tako pravoslavni izpolnil vali s sveto navdušenostjo. Najprej so šii v vojno duhovniki z raznimi vojaškimi oddelki, /a njimi pa so sklenili iti bogoslovci raznih letnikov: eni kot propovedniki v bojnih redovih, drugi kot sanitarci v linijah, tretji kot navadni postrežniki bolnikov pri njihovih posteljah v lazaretih in bolnišnicah. Bogoslovci so prosili dvakrat trikrat vojno ininisterstvo, naj jih sprejme v e-no ali drugo službo. A morale so se izpolniti razne formalnosti in odstraniti razne zapreke, prej ko se je še ustreglo želji samo nekaterih bogoslovcev. Drugi še do danes niso bili sprejeti, če tudi so ponavljali svoje prošnje. Oni se v svojih prošnjah opirajo na to, da morejo kot bodoči duhovniki že zdaj delovati po besedah sv. evangelija v službi usmiljenja do bližnjega. Zato morajo biti v sredini vojskujočih se, ranjenih in bolnih bratov ter jih bodriti in tolažiti z bratsko pomočjo in krščansko ljubeznijo, z vero in evangelskim naukom. To je ginljiv primer, ki ga dajejo mladi, nadcpolni. za duhovski poklic vneti mladeniči svojim rojakom vsakega stanu. A tudi pri bratskih narodih bodo taki bogoslovci proslavljeni. Dar slovenskega duhovnika za ranjenega bolgarskega vojaka. Sporoča proiesor Anton Bezenšek. Slovenski duhovnik, velečastiti gospod (iregor Presečnik v Petrovčah v Savinjski dolini, mi je poslal H) K za ranjence. uboge in junaške. Ta dar sem izročil tukajšnjemu odboru za podporo onih ranjencev, ki so za silo okrevali v bolnišnicah, tako da se že morejo vrniti na svoj dom. A mnogi so brez vsakih sredstev, še za potrebno hrano jim primanjkuje. Bil sem ravno navzoč pri delitvi teh darov na »etapnej komandi«. Prihajali so siromaki, bledi in pohabljeni na raznih udih: eni so nosili obvezano roko. drugi glavo, tretji nogo itd. A pri vsem tem so bili bodri in mirnega, ponosnega lica, kakor da bi hoteli reči: »Izpolnili smo svojo dolžnost za vero in domovino.« Odbor jim je delil podpore po sledečem redu: najprej se izkaže ranjeni vojak s pismom od svojega polka, v katerem je služil in od bolnišnice, kjer je ležal. Vprašajo ga: »Kje si ranjen?« Nato marsikateri molči, ker zdaj še ni dovoljeno povedati bitke, kjer se je kateri bojeval. A odbornik želi izvedeti, kje, -o je, na katerem delti telesa, je ranjen. Torej mu precej pomaga iz zadrege. M ko dobi odgovor, zapiše to v dotično rubriko knjige za podpore. Navadno se daje po 5 do H) frankov (levov) vsakemu ranjencu po njegovem stanju in potrebah. Omenjena svota se je dala enemu ranjencu, ki je bil težko poškodovan na roki. Turška kroglja mu je prebila kost in jo zdrobila pod laktom. Ko je on sprejel ta za njegove razmere znaten dar. in mu je rekel predsednik odbora, da mu to daruje slovenski duhovnik (svečenik), dejal je s solzami hvaležnosti v očeh: Kako se bodo tnoji otroci — imam jih šest doma razveselili, ko prinesem vsakemu po eno darilo za spomin na vojsko; to jim bo v tolažbo pri pogledu na težko rano. katero mi je prizadela turška kroglja. Hvala Bogu. da mi je ohranil življenje in hvala častitemu dobrotniku za bratski dar!« Katoliški nadškof o bolgarskih vojakih. \ Plovdivu je sedež katoliškega nadškofa, ki je obenem tudi nadškof bolgarske stolice in cele južno-zapaduc Bolgarije. Nadškof je odličen duhovni pastir, ki ga spoštujejo ne le katoličani. temveč tudi vsi drugoverci v Bolgariji. V vojsko je poslal več svojih kaplanov, da oskrbujejo katoliške Bolgare vojake, sani pa hodi od bolnišnice do bolnišnice tolažit ranjence. 0 ranjencih se je izrazil sledeče: »Vojaki, ki se zdravijo v Plovdivu in v Sofiji po raznih bolnišnicah, želijo, kakor hitro nekoliko okrevajo, da ii!i pošljejo zopet na bojno polje. Nekateri med njimi so celo mene prosili, da posredujem. da se jim izpolni želja. Nekatere ranjence morajo celo stražiti, da ne uidejo i/. bolnišnic na bojno polje.« Isto mi je večkrat pripovedoval tudi moj dvanajstletni sin Ciril, srednješolec, ki je dodeljen kot prostovoljec Rdečemu križu« v katoliški šoli v Sofiji. Lahko ranjeni vojaki kar koprne, da pridejo čimpreje v armadne vrste zoper Turke. Bolgarska carica in ranjeni vojak. 1 >a je bolgarska carica Eleonora usmiljena sestra v pravem pomenu besede. to je že znano širom sveta. Ona se je cela posvetila skrbi za ranjence. Menda ni bolnišnice niti v prestolnici, uiti v provinciji, kjer bi ne bila posetila nekolikrat bolnikov. A pričakuje tudi na kolodvorih večjih postaj, posebno tukaj, v Plovdivu in Stari Zagori transporte ranjenih vojakov, katerim ie ona prva postrežnica. Vse sama razporeja, kar ve ima storiti, vse sama nadzoruje. Za vsakega ranjenca ima tolažilno besedo. a težko ranjene prevezuje carica sama. ker ona to samaritansko delo izvrstno razume. Saj je tudi v rusko-ja-ponski vojni izvrševala isto blagodejno delo. Oblečena je za časa vojne navadno kot usmiljena sestra z rdečini križem na prsih ali na levi roki. Te dni je prišla z vlakom v navadnem kupeju v Svilengrad (Mustafa paša). Cim izstopi, izrazi željo, da jo peljejo v vojaško bolnišnico. Ravnokar so ranjenega vojaka na nosilih nesli v bolnišnico. »Kaj ti je. fante?« ga popraša carica. »Ranjen se n s krogljo v ramo. sestra daj mi eaš co vode,« odgovori vojak. »Da, jaz sem sestra... carica. Ali imaš rodbino, imaš otrok?« Obraz ranjenega vojaka se razžari veselja in ganjenosti. »Zdravstvuj, carica!... Jaz imam dva sina: oba sta vojaka pri Corlu. E-den je še zdaj živ. a drugi ne vem, kje je. Dovoli, carica, da Ti poljubim roko!« (Tukaj naj omenim, da je tikanje pri Bolgarih sploh navadno. Sin tiče o-četa in mater, učenec tiče učitelja, vojak svojega bližnjega načelnika itd. To je stara slovanska navada.) »Leži. mili moj, leži, naj Te raj.še jaz poljubim,« odgovori carica in se : kloni nad nosila. Nobene razlike ni pri taki priliki med carico in ranjenim vojakom, pri-prostim kmetom. Ta se je od veselja razjokal, a solze mu je brisala carica! Politični pregled. Državni zbor. Torkova seja poslanske zbornice je pričela v znamenju obstrukcije. Kot prva točka na dnevnem redu te seje je bil zakonski načrt o vojnih dajatvah v času mobilizacije. Češki radikalci poskušajo vse. da bi vsprejetje tega zc konskega načrta v poslanski zbornici ?aprečili. Najprej so stavili predlog, da se ta zakonski načrt i dnevnega reda odstrani. Ko je bil ta predlog odklonjei. oklenili so. da ho- čejo to zadevo preprečiti z dolgimi govori. Ldcn je rekel, da hoče govoriti 12 ur, drugi M ur, posl. kresi je baje stavil IIMI K. da bode govoril celo 24 ur zaporedoma: to stavo pa je zgubil, kakor bodemo videli pozneje. Pričela je torej v torek splošna razprava. Stranke večine so sklenile obdr-žavati trajno sejo. ki naj traja makardo sobote noč in dan. Med govorniki, ki so posegli v splošno razpravo je bil tudi štajerski slovenski poslanec dr. \ r-s to v še k. Dr. Vrstovsck je pojasnil stališče Hi vatsko-slovenskega kluba. Klub bo za postavo o vojaških služnostih glasoval. pr\ ič, ker so Slovenci od-nekdaj stali na stališču, da se mora državi dovoliti, kar potrebuje v svoje varstvo zoper zunanje sovražnike, drugič, ker zakon kodificira dolžnosti ob vojni m času, ki dozdaj niso bile postavno uit jene, tretjič, ker smo Slovenci resnično patriotični. Dr. \ rstovšek je dejal: »Naš patriotizem je globoko ukoreninjen v čuvstvih ljudstva in nikakor ni podoben onim liurrah-patriotom, ki sc v sedanjem času delajo tako korajžne. Mi čisto dobro vemo, da bodo te vrste patrioti za svoj »patriotizem« dobro plačani. Slovensko ljudstvo pa je patrio-tično po svoji zgodovini in za svoj patriotizem ne bo dobilo plačila, zaradi plačila tudi ni patriotično. ampak iz tradicionalne zvestobe, ki je nad vsak dvom vzišena. Naš položaj je zato težaven. tembolj ker se dobro zavedamo svoje naloge, da patriotizem med našim ljudstvom vzdržimo, vlada pa nas na vseh poljih zatira. Ako pa se nam očita, da hočemo parlament z obstrukcijo v budgettiein odseku /.rabiti, moramo pripomniti, da je ravno ta parlament pomagal Jugoslovane zapostavljati in da parlament ni storil nič pozitivnega. Za tak parlament ni nobena škoda, če ga ni. ker ni prav nič produktivnega ustvaril. Mi bomo glasovali za zakon o vojaških služnostih, toda bomo obenem izrazili svoje nezadovoljstvo nad nezakonitostmi, ki so se vršile v budgetnem odseku.« Dr. Vrstovšek je nato govoril še tri ure slovensko. Za dr. Verstovšekom je povzel besedo češki radikalec F r e s 1 v torek ob S uri zvečer. Govoril je celo noč in včeraj do poludne. Nato je bil stavljen in vsprejet predlog .naj se splošna razprava zaključi in izvoljena sta bila glavna govornika in sicer Rienossl pro in \Vinter contra. Pr- vi se je odpovedal besedi, drugi je sicer govoril proti zakonskemu načrtu, a ne predolgo, nakar so sledili mnogoštevilni stvarni popravki. Potem je pa začela podrobna razprava in sicer je bilo sklenjeno, da se celi zakon obravnava kot ena skupina. Ko je trajala seja že 33 ur, so češki radikalci predlagali, naj se seja zaključi, a predlog je bil odklonjen. Sinoči ob S. uri je začel govoriti H ii b s c h m a n ti. ki je rekel, da je pripravljen govoriti celo noč. Vpisani so še drugi češki radikalci kot govorniki. Ko to pišemo, traja seja najbrže še vedno. Obstrukcija v proračunskem odseku. Kakor je znano obstruirajo odseko- vi člani hrvaško-slovenskega kluba tudi v proračunskem odseku. Ta odsek je imel v pondeljek popoludne sejo. Posl. Gostinčar, ki je začel govoriti v pondeljek ob b' j uri zvečer, je govoril do jutra ob 7 '' , uri torej skoro celili |3'... ur. Za njim je začel govoriti dr. Korošec, ki je govoril do 11. ure, namreč dokler ni začela zborovati zbornica. Svoj govor bode nadaljeval, ko se zopet snide proračunski odsek. Posl. Gostinčar je izjavil poročevalcu lista Pesti Hirlap«. da Slovenci zavzemajo opozicionalno stališče, ker na Hrvaškem še vedno komisar! Čuvaj. Gosposka zbornica. Gosposka zbornca se vsprejela v drugem in tretjem čitanju rekrutni kon- tingent, zakon o prispevanju za družine pod orožje poklicanih, zakon o dobavljanju konj, zakon o zavarovanju pomorščakov proti nezgodam ter zakon o uvedbi razredne loterije. Gosposka zbornica ima danes zopet sejo. Prochazkova afera in avstro-srbski spor. Z Dunaja se uradno poroča, da je izdala preiskava v Procliazkovi aferi zadovoljiv vspeli. Vesti, da bi se bilo streljalo iz avstrijskega konzulata v Prizrenu na srbsko vojaštvo ter da bi bilo srbsko vojaštvo aretiralo in mučilo konzula Proeliazko so se izkazale kot neresnične. Srbsko vojaštvo je sicer z vidika mednarodnega prava nepravilno postopalo proti Procliazki in to je priznala tudi srbska vlada, ki je pa tudi pripravljena dati potrebno zadoščenje avstrijski vladi. S tein bi bila Prochazkova afera končana in nemško časopisje, ki je celo stvar v jako temnili barvali orisalo, je za eno veliko blamažo bogatejše. Kar se tiče avstro-srbskega spora, se jc cesar ponovno izrazil, da se je razmerje med Avstrijo in inozemstvom zboljšalo. Tudi novi srbski poslanik na Dunaju Jovo Jovanovič je izjavil, da ni spor med Avstrijo in Srbijo tako nevaren, da bi sc ne dal mirnim potoni poravnati, in tipa, da se bo to tudi zgodilo. Tudi v Peterburgu tje verujejo na resen spor med Avstrijo in Srbijo. Ci m ruskega zunanjega ministerstva je izjavil, da je razmerje med Avstrijo in Rusijo prijateljsko. Glede Proeliazkove afere napada na jako oster način »Vossisclie Zeitung« avstrijsko zunanje ininisterstvo, zatrjujoč, da je z lastno krivdo dobilo moralno klofuto. Razburjenost javnosti nasproti trmastemu molčanju ministerstva je odpustljiva, medtem ko se ne more zunanjemu niinisterstvti odpustiti, da je kazalo tako pasovnost. Avstrija, pravi list. je zgubila moralno vojsko in bo morala prenašati tudi posledice tega ne-vspeha. Izjava avstrijskega konzula Edla o slučaju Prochazke. Brzojavna agentura »Havas« je prejela z Dunaja: Iz Belgrada brzojav-Ijajo, da je avstrijski konzul Edi, ki ie imel nalog preiskati slučaj Prochazke v Prizrenu, izjavil baje listu »Politika«: »Podal sem se v Staro Srbijo kakor vaš neprijatelj, a vračam se kakor vaš prijatelj. Nič ni resničnega na tein, kar se je v Avstro-Ogrski zatrjevalo v vprašanju Prochazke.« Srbski vojni Plen. Po najnovejših poročilih so dozdaj prepeljali Srbi iz zasedenih krajev po železnici v Srbijo 213.001) pušk, 30S topov, 40,000.000 patron. 40.000 vojaških uniform, 21.000 sukenj. 100.000 poljskih steklenic in 5000 gamaš. Topovi so raz-ven S vsi v dobrem stanu. Srbija in katoliška cerkev. Srbski minister za uk in bogočastje Jovanovič jc izjavil, da hoče srbska vlada stopiti v dogovor z Rimom, da reši definitivno versko vprašanje in da b<> katoliška cerkev zakonito priznana v Srbiji. Bavarski kralj umrl. V četrtek je zatisnil oči bavarski kralj Luitpold. ki je bil rojen 1. 1821. m je doživel tedaj lepo stanost ‘JO let. Poročen je bil skozi 20 let z avstrijsko nadvojvodinjo Avgusto, umrlo I. 1N6-1. Od takrat je živel kralj kot udovec. Naslova kralj si pravzaprav ni nadel nik - li, ampak se imenoval le regent. K"t vladar je bil zelo priprost in skromen i'1 je tako bavarsko deželo spravil zopet pravi tir in popravil, kar je bil zavozi! njegov prednik Ludovik II. Ljudstvo je ljubilo in spoštovalo kot očeta in -priprosti bavarski suknji med ljudstvom se je pokojnik počutil najboljše. Darovi. Jubilejni darovi za S I o v e n s k o S i r o t i š e e: P. n. gg.: Prane Aiulrcjšek vikar v Sedlu 2 K v spomin na prijateljski sestanek v Kobaridu. Ludvik Kumar /.upnik H) K: Prančiška Valentinčič I K JO viti; Žnidarčič Prane, Strmec I K; Lucija Trušuovec 1 K; Viktor Toffoli trgovec I K: Ivan Humar kurat I K; N. N. v Uorici I K; Josipina Mikuž 50 vin, v nabiralniku v tobakarni g. Petra Kre-beij I K 10 v; Nekdo i/. Vrtovina 20 vin; Anton baron Scssler 20 K. Za S k I a d »S lovenskega S i r o t i š č a«; P. n. v Š t. A n d r e ž u; nadu- čitelj Leopold Purlani 2 K, Karel Lutman I K. Ana Nanut 00 v. Matija Zavadlav JO v, Silvester Hobatt 1 K, Vincencij Lasič 20 v, Jos. Vižintin I K. N. N. 00 v, .los. Pavlin l.K, Jožefa Volčič On v. Andrej Pavlin I K, Janez Volčič I K, Jožef Nardin I K, Ludvik Brajnik Jo v. Katarina Volčič 30 v. Katarina Cotič 30 v. Janez Mučič 10 v, Jožefa Poljak 10 v, Štefanija Nanut 50 v, Ana Bregant JO v, Marija Vižintin JO v, Pr. Mučič 50 v. Jos. Lutman I K, Matilda Zavadlav I K, Prane Mučič 1 K, Prane Lutman I K. Anton Pavletič JO v, Marija Stepančič 30 v, Jožef Cijan JO v. Za »Alojzijevi š č e«; Veleč. g. Prane Andrejšck vikar v Sedlu 10 kron v spomin na prijateljski sestanek v Kobaridu. Mesto venca in v spomin blagopokojnega župnika Jos. Kosce-a p. n. g.: Jernej Kopač, svečar, 'iorica lo K; Prane Rijavec, c. kr. cestar v Bovcu 10 K; županstvo Kamnje 20 K. P. n. gg.: Turk Miliajlo, brivec. (iorica 2.60 K; Polenčič Prane, zidar, Oorica 1.20 K; Peter Britkovič. bogoslovec 1 K; Valentin Zarli v spomin pok. brata župnika v Volčah 3 K; vele. gg.: dr. Andrej Pavlica 20 K; dr. Prane Žigon 20 K; slavna »Centr. Posojilnica« v spomin pok. odbornika, e. svetnika Pranca Vodopivce 50 K: veleč, g novotnašnik Ivan Mozetič 20 K: Andrej Kokošar, posestnik na Rakovcu S K; Zttpljani v Kredu eno vrečo fižola: \nton Jerkič, fotograf v Gorici 3 vreče zelja; veleč. g. Ignacij Valentinčič, dekan. Priderik Oodnič in Valentin Buda iz Komna J vreče krompirja, I vrečo zelja. 1 vrečo korenja, 2 vreči repe. I. seznam d a r o v a t e I j e v za naše vrle vojake vojske in vojne mornarice. Ekscelenca Albin baron Teuffen-bach 50 K; po 10 K: Ema pl. Fornasari-\ erce, Henrik Cazafura, predsednik o-krožnega soda, Andrej Jeglič, prvi državni pravdnik. Anton Gaier, lastnik kinematografov, Rudolf Maclinitseh, stavbeni svetnik, Josip Mašera, zlato-mašnik; Anton Rebek, nam. svetnik 20 K; dr. Eduard Graeffe, 2 K: Pavel Černe. Prane Gregorčič, Prane Pečenko po I K; Odo marguis Gozani 2 K; Anton Ceščut in Kamilo Jasnig po 1 K; Mara Porčešin 2 K; Oskar pl. Kaltenegger, 1 liksej pl. WoIf in Oskar Roth po 3 K: mest Klavžar, dr. Josip Pavlin in Šilci marki Obizzi po 2 K; dr. Prane grof 1 nidenus, dr. Viljem Baltič in Josip Žnidarčič po 3 K; po 1 K: Karl Rozina, Icinir Simčič, Jakob Olivier. Anton Arrigler, Hektor Frantz, Franc Gcr-katz, Alojzij Grapulin; Tulij Bersa pl. J cidentlial 3 K: Anton Komel in Hadri--ian Nardin po 1 K; dr. Josip Casapic-^‘la 5 K: Florijan Oraseh 2 K: Iv. Sin-'Vič 2 K; po I K: Karol Švigel. Alojzij Pehan. Josip Orion. Franc Čoš. Andr. avlin, Alojzij Krapež. Anton Kretič Pari Grilanc, Franc Furlan. Pošljite dolžna naročnino! 'Z a v o j a k e n a m e j i. L. n. g. Josip Cigon, cerkovnik < ioriei 2 K. Za »Šolski B o m«: veleč. g. Franc Andrejšck vikar v Sedla 5 kron v spomin ua prijateljski sestanek v Kobaridu. Domače in razne vesti Vesele božične praznike želita vsem naročnikom, prijateljem iu čitateljcm »I rimorskega Lista« Uredništvo in upravništvo. Prihodnja številka »Primorskega Lista« bode izšla v petek, dne 27. t. m„ ker je četrtek praznik sv. Štefana. Vojna na Balkanu in dviganje hranilnih vlog. Okrajno glavarstvo je poslalo županom goriškega političnega o-kraja sledečo okrožnico: Vojna na Balkanu iu njo spremljajoča napetost v mednarodnih odnošajih sta provzročili, da je ljudstvo jelo dvigati svoje hranilne vloge iz denarnih zavodov češ. da ti zavodi ne nudijo več potrebne varnosti za njih denar, ker bi se ga znala v primeru vojne Avstro-O-gerske s kako drugo državo polastiti naša država ali sovražnik. Ta popolnoma brezpotrebni strah sloni na tem, da narod ne pozna ni poslovanja v denarnih zavodih ni obstoječih zakonov o nedotakljivosti zasebnega premoženja. Denar se ne hrani v blagajnah do-tičnili zavodov, ampak daje se ga na posojilo proti zastavi zemljišča t. j. zavaruje se ga zemljeknjižno na posestvu posojilojemalca. Cc pa tako zavarovanje vloženega denarja omogučuje zavodu, da zamore redno plačevati vlagateljem pogojene obresti, je pač samo obsebi umevno, da ne razpolaga v svojih blagajnah- s tako gotovino, ki bi odgovarjala skupnim vlogam. Zatorej imajo dotična pravila zavoda določbo, da sc stranke, ki hočejo dvigniti svoje hranilne vloge, dolžne dati zavodu v primernem roku odpoved vloge, da jo zamore ta eventuvalno iztirjati. Popolnoma neupravičena je bojazen, da bi država ali sovražnik zamogla zaseči denar zavoda, kajti obstoječi osnovni državni zakoni zavarujejo nedotakljivost vsega zasebnega (privatnega) in občinskega imetja in je to zavarovanje po posebnih mednarodnih pogodbah zagotovljeno tudi za primer vojne. Torej ni naša država ni sovražnik se ne sineta dotikati zasebnega ali občinskega denarja, kar bi bilo tudi nemogoče, ker se nahaja denar hranilnih vlog, kakor že zgoraj omenjeno v rokah posojilojemalcev širom vse dežele. Od druge strani pa se mora tudi povdarjati, da si vlagatelji, ki zahtevajo izplačanje svojih hranilnih vlog, škodujejo v prvi vrsti samim sebi, a s tem se ne odrekajo samo obrestim od svojega varno naloženega denarja, ampak izpostavljajo se tudi nevarnosti, da se jim denar na domu ukrade, da ga po-trose v nepotrebne svrlte ah sicer izgube. Slednjič prizadevlje brezpremišljene dviganje vlog občutno škodo tudi tretjim osebam. Tako postopanje ne le. da onemogočuje zavodom dovoljevati daljna posojila, ampak jih tudi sili. da izti-rjujejo tudi ttže dovoljena posojila ne glede na to, razpolaga li stranka s potrebnim denarjem ali ne. Ker se je strah zaradi vojne na Balkanu polastil tudi ljudstva v goriškem političnem okraju tako, da je jelo trumoma dvigati svoje hranilne vloge iz hranilnih zavodov goriških iu zlasti tudi iz tukajšnje zastavljalnice in ž njo spojene hranilnice (Mont), vabim gospoda župana, da takoj vkrette potrebno. da izbegano ljudstvo pomiri. V to svrho porabi gospod župan vsako priliko. ki se mu nudi, da namreč v smi- slu gorenjih izvajanj poduči ter mu po-v laga na srce, naj se ne plaši brezpotreb-no ter naj ne le pušča svoje vloge v hranilnicah ampak naj take vloge v kolikor jih je v svojem popolnoma neutemeljenem vznemirjenju dal že izplačati, zopet vloži v hranilnico kakor najvarnejše shrambe gotovim Da ste temu odloku s primerno objavo njega vsebine vstregli. obvestite me tekom 5 dnij. C. kr. naniestništveni svetnik: Rebek. Pozor pred demonstracijami! Na drugem incstu poročamo, da je prišlo minulo nedeljo v Gorici do neljubih in neprijetnih demonstracij, katere so vprizorili nekateri slovenski mladeniči. Posledica tega nespametnega dejanja je bila, da je policija odvedla v zapor nekaj demonstrantov. Naše ljudstvo v mestu iu na deželi opozarjamo, naj takih demonstracij in sploh demonstracij v sedanjem kritičnem času ne vpriza-rja. Take demonstracije v sedanjem času niso na mestu iu spravijo demonstrante le v nesrečo Take demonstracije škodujejo vsemu slovenskemu ljudstvu, kajti naši narodni nasprotniki, Nemci in Lahi, znajo take demonstracije izrabiti navzgor tako mojstersko, da nihče ne zna boljše, in posledice bi nosili mi Slovenci za nedoglednc čase. — Zato svetujemo našemu ljudstvu, naj se izogiblje vsakih demonstracij, k i nič n e izd a j o, marveč rodi j o le gorje. Izobražence po deželi prosimo, naj ljudstvo podučujejo v tem smislu! V teh resnih časih se obračamo na dobre žene iu deklice naših krajev iu trkamo na njihova usmiljena srca. da se radodarno spomnijo naših vojakov, katere kliče vojaška dolžnost v tem zimskem mrazu na meje naše domovine. Kako prav bi jim prišla toplejša obleka, kakor: nogovicc, spodnja obleka, zapestnice, pa tudi čaj, čokolada, sladkor, tobak, kar sc vse hvaležno sprejme. Blagohotne pošiljatve naj se naslovijo na me. ali pa tudi na grofico Irma Serenvi v Gorici. Via Usina, Villa Fiori. Baronica Marija Bianchi v Rubijah. Načelništvo »Centralne posojilnice« v Gorici je kooptiralo v zadnji svoji seji gospoda Teodorja Hribar j a za svojega člana, namesto blagopokojnega cesarskega svetnika g. Pranca Vodopivca. »Kmetavzar« je rekla Viktorija Malusa iz Trsta v Cervinjanu nekemu Screminu; ta jo je zatožil in dobila je 20 K globe. Na njeno pritožbo se druga in-štanca ni ozirala in kazen je bila potrjena. Škandal v zavarovalnici proti nezgodam v Trstu. 19-letni Hrovatin iz Škofelj se je podal k zavarovalnici proti nezgodam v Prstu, ker je bil poklican tja. Ko je odpravil svoje opravilo, je zahteval, naj se mu izplača potnimi. Ker se mu ni hotelo ugoditi, je trdno vztrajal pri svoji zahtevi. Tu je pa en uradnik zakričal nanj »va fora »ščavo« nato in bosco« ter ukazal dvema služabnikoma. naj ga vržejo iz uradov. Služabnika sta ga vrgla na tla ter vlekla po stopnjicah navzdol, tako da je zadobil več težjih ran na glavi. Na cesti se ga je usmilil finančni stražnik ter ge opremil na kolodvor. Moral pa je še enkrat v 1 rst. ker se je mora! izvršiti na ranah operativni čin. Na rešilni postaji so iz-\ edeli, kako je prišel do ran in so naznanili stvar policiji, ki ima sedaj zadevo v rokah. Tržaško porotno sodišče je v četrtek obsodilo tri ponarejevalce denarja iu razpečevalce ponarejenega denarja. Bonomi je dobil 5 let. Cecconi 2 leti in Zelleli 18 mescev težke ječe. Odbit rekurz. Najvišje upravno sodišče na Dunaju je odbilo rekurz ister- skega deželnega odbora zaradi razpasla puljskega občinskega sveta od strani tržaškega namestništva. Za Božične praznike na delo za ljudski »Primorski List«, ki je najstarejši katoliški list na Goriškem. Naše prijatelje in somišljenike prosimo, da širijo med ljudstvo naš list. Ze mnogo ljutih bojev je prestal naš list. a je še vselej zmagovito izšel iz boja. I tidi sedaj se mu obetajo boji, a upa, da z božjo pomočjo bo vse premagal. Kdor ruje proti »Prilit. Listu«, on je proti katoliški stvari. Zanimiva brzojavka. V četrtek dne 12. 12. 1912 je dobila neka gospodična v Ljubljani ob 12 uri 12 minut brzojavko št. 12 12, ki je obsegala 12 besed. III. slovenski protialkoholni kongres se bode vršil v Ljubljani v nedeljo dne 29. in v pondeljek dne 3(1. decembru t. I. Kongres je velevažen in kdor le more, naj se ga udeleži. Za škofa v Banjaluki je Njega Veličanstvo imenovalo Pra Josipa Gariča. Garie je frančiškanski redovnik. Minister Httssarek je tako nesrečno padel po stopnjicah, da ga je morala rešilna družba odpeljati. Bil je operiran. Julij Kovacs oproščen. Ogrski o-pozicijonalni poslance Julij Kovacs ie stal te dni v Budapešti pred porotniki, ker je v juliju tega leta, kakor znano, izprožil revolver proti predsedniku ogrske poslanske zbornice Tiszi. Porotno sodišče je Kovacs-a oprostilo. Atentati proti vlakom v Bosni in v Hercegovini. Iz Sarajeva se poroča, da so našli na železniški progi Doboj-Tuzla debel hlod položen črez tračnice. 0-viro so o pravem času opazili iu odstranili. Tudi na progi Mostar-Gruž so našli blizu postaje Čapljina na progi veliko skalo, ki so je tudi o pravem času odstranili. Povodnji na Ogrskem. Vsled silnega deževja so na Ogrskem prestopile reke bregove in je več vasi poplavljenih. Nesreča v rudniku. V nekem rovu preinogokopa v Dortmundu so se vneli plini. Nastala je eksplozija, pri kateri ie našlo smrt 43 oseb', 13 je pa ranjenih. Praznik sv. Štefana ni cerkveno zapovedan praznik, a kakor se čujc, se bo letos praznoval kakor druga leta. Mestne novice. in Umrla je v Gorici uršulinka S. M. Bonaventura Preveri, rodom iz Idrije. N. p. v m.! m Na praznik sv. Šteiana vsi k veselici, ki bo v dvorani »Trgovskega Doma« ob 4. in pol pop.! \ spored je prav zanimiv. Posebno zanimive so točke: »Dijakova zarubitev«. »Sirota tta materinem grobu« in »Kaznovana požrešnost«. Vspored veselice, ki jo priredi »Slovensko sirotišče« dne 26. dec. 1912 točno ob J'L pop. v gledališki dvorani » Trgovskega Doma« v Gorici. L »Občutki«. Moški zbor J. Aljaž. 2. »Sirota Jerica«. Narodna pesem. Deklamacija. 3. »Kaznovana požrešnost«. Šaloigra v enem dejanju. Spisal 4 Osebe: Gospa Žagarjeva. Elvira, njena hči, Nežika. dekla, Gospa Matilda, brivčeva udova. čevlja-rici. šivilja, gospica Gizela. prijateljica Elvire. 4. »Na savskem bregu«. Mešan zbor. dr. B. Ipavec. 5. »Sirota na materinem grobu«. Prizor s petjem. A. Hartl. 6. »Cigan«. Proglašen ženski zbor s spremljevanjem klavirja. A. Poster. 7. »Dijakova zarubitev«. Spevoigra iz nemščine s spremljevanjen klavirja. Osebe: Dijak, Zid-. Eksekutor. Stric. 8. 8. Iz venčka Vodnikovih pesmi: a) »Kaj smo mi brambovci...«. b) »Kdo rojen prihodnjih ...«. Cveteroglasen mešan zbor. A. Forster. -Vstopnina se sedežem v prvih treh vrstah 2 K. razen v prvih treh vrstah in galerija 1 K. stojišče 60 v. m Trije pevski zbori pri božični veselici »Slovenskega sirotišča«. Božična veselica, ki jo vsako leto priredi »Slovensko sirotišče«, postaja vedno bolj priljubljena. Letos bodo sodelovali trije pevski zbori. Polen goriškega ženskega in moškega pevskega zbora nastopi letos tudi pevski zbor iz Sovodenj. Prav je tako, saj »Slovensko sirotišče« ni le za mesto, ampak tudi za deželo. »Dijaška miza« ima svoj redni letni občni zbor dne 2. januarja 1913 ob Ul. nri predp. v posvetovalnici »Centralne posojilnice« v (ioriei. Vabljeni so člani, podporniki in tudi vsi prijatelji učeče sc mladine. Aretirani so bili v nedeljo okoli 5 ure popoludne v bližini kavarne Corso Ivan Zalatej iz Vrtovina, Anton Frančeškin iz Sela na Krasu in Andrej Krat-nik iz Tomina, vsi trije mizarski pomočniki v Solkanu, okolo (>. ure pa bli-zo državne postaje Alojzij Čibej, Kratic Primožič, oba z Oslavja. Kratic Iien^ji iz Pevme, Josip Komel iz St. Andreža in Josip Primožič iz Podpore. Cilede vseh teli aretirancev pravi policijska o-vadba, da so bili zato aretirani, ker so kričali »Živela Srbija!« »Živio Peter!« Prvi trije aretiranci so pri zaslišanju priznali, da so prepevali narodne pesmi so pa odločno zanikali, da bi bili kričali »Živela Srbija!« O aretirancih na državni postaji pa trdi poročevalec »Kdi-nosti«, ki pravi, da je bil pri celi komediji navzoč, da je slišal le klice »Živio Slovenci!« in »Živio naši!« Omenimo naj, da se je vse to godilo o priliki, ko so se pripravljali k odhodu k »vojaškim vajam« nekateri vojaški službi podvrženi okoličani, katere so spremljali njihovi znanci in prijatelji. Naj si bode pa temu kakor koli, je v tern pogledu naše mnenje to-le: O takih prilikah in 0 takih časih bi bilo za naše ljudi veliko bolje, ko bi imeli mesto polnih grl alkohola. polna usta vode. Cerkveni tat, kateremu pa žalibog še ni bilo mogoče priti do živega, se je pojavil v kapucinski cerkvi. Posebno rad opravlja svoj »posel« ob zjutranjih urah, ko ljudstvo zahaja obilno k sv. obhajilu. Ta ali oni pusti kako stvar ali torbico v klopi in gre k obliajilniku, med tem časom se tat priplazi v bližino in odnese, kar vtegne doseči. Dvakrat sc mu je v zadnjem tednu posrečilo rokodelstvo: drugič je odnesel neki ženici celih K> kronic, o katerih seveda ni duha ne sluha. Ljudstvu priporočamo, da je pri zornicah pozorno na svoje reči in se varuje pred zlikovci. Ogenj v vojašnici. V noči na pon-deljek je začelo v podstrešju domobranske vojašnice na Tržaški cesti goreti. Mimoidoča policijski nadkomisar dr. Casapiccola in poveljnik goriške policije Putrih sta opazila ogenj ter alarmirala ognjegasce in vojake. Ogenj so takoj ugasili. Oorel je tram. ki gre mimo dimnika. V podstrešju imajo stotnije svojo municijo in nevarno bi bilo, da bi bil prišel ogenj do nje. m Razvada za novo leto. Nekdo nam piše: Bliža se uo\o leto. Znana j-v našem mestu grda navada, da hodijo vsakovrstni ljudje voščit novo leto za 1 hakšiš«. A to niso le berači, marveč tudi rokodelci, ki se potem opijejo z dobljenim denarjem. To je grda razvada. Policija hi morala to beračenje prepovedati. Kakor ne stneio po Gorici potrebni berači beračili, tako bi ne smeli siti in pijani voščiharji nadlegovati meščane. To je srčna želja mnogih meščanov. Meščan. m »Miserija« v našem mestu je velika. Draginja nesnosna, zaslužki slabi, dela v delavnicah na splošno tnalo. Trgovci se pritožujejo o slabih kupčijah, in eksekutivni oddelek goriške sodnije - tako se govori — ima grozno dela. V Oorici napreduje blagostanje kakor rak! Veliko vojaško vajo je imela včeraj goriška garnizija. Vaje ki se je vršila v gorenji Kurlaniji, se je udeležil tudi kor-ii! poveljnik feldcajgtnajster L e i t li nor. Odprti lekarni. Od 22. do 29. t. m. bodete ob praznikih tudi popoludue odprti in bodete imeli ponočno službo lekarni : C r i s t o f o I e 11 i - K ii r n e r. m Našla se je v (ioriei ura, katera si. sedaj nahaja na policiji. V resno svarilo. Tukajšnje štacij-sko vojaško poveljništvo je obvestilo tukajšnje okrajno glavartvo, da so v noči od lo. na II. t. in. psovali in kamelije metali na vojaka, stoječega na straži pri »hangarjih« tukajšnjega vojaškega zrakoplovnega oddelka, nahajajočega se na Velikih Rojah tik mirenske ceste. Ko je vojak hotel streljati iia te ljudi. so zbežali in sc poskrili. Obenem je opomnilo goreimenovano vojaško poveljništvo. da imajo vojaki, stoječi tam na straži, nabasane puške kakor tudi da imajo strogo povelje streljati na vsakega, ki hi se v najbližji bližini »hangarjev« sumljivo vedel ali pa celo straže-čim vojakom delal kake sitnosti. Tukajšnje okrajno glavarstvo nas je naprosilo, da o|)ozorimo ljudstvo, naj gre mimo »hangarjev« mirno po cesti svojo pot in naj ne uganja uikakili neumnosti, katere bi utegnil eden ali drugi plačati s svojim življenjem. Iz goriške okolice. g Vlak povozil vojaka. Na prvaškem železniškem mostu je stal na straži vojak (irosman 2(>. domobranskega polka. Kar pridrvi brzovlak. Vojak ni imel čase se izogniti vlaku in vlak ga je pahnil s tako silo, da je padel na tla ter pri tem našel smrt. Prepeljali so njegovo trup!') v goriško vojaško bolnišnico. g Iz Sovodenj, (t Ivan H e ti k o.) Z žalostjo smo sprejeli Sovodenjci vest. da je tam v tužni Istri zapustil to solzno dolino in se preselil na drugi boljši svet naš bivši dolgoletni učitelj in vzgojitelj Ivan Benko. Blagi pokojnik je služboval v naši občini nepretrgoma skozi 33 let, kar je zelo redek slučaj in morda edini na (ioriškem. Pred 4 leti je bil upokojen in se preselil v Istro. Sovodenjci, njegovi učenci, se ga s hvaležnostjo spominjamo. kajti bil je dober vzgojitelj in tudi veren katoličan. Za časa niegovega službovanja v Sovodnjah se je ustanovila dvorazredna šola in šolsko poslopje se je razširilo. Poleg učiteljske službe je opravljal tudi službo cerkvenega orgljavca iu občinskega tajnika. Blagi pokojnik je tudi med učiteljstvom \ žival spoštovanje, in kdor da je poznal in ž njim občeval, ga je vsak rad imel. Sovodenjci, bivši njegovi učenci, mu kličemo: Na veselo snidenje nad zvezdami! Iz ajdovskega okraja. Iz Vrtovina nam pišejo: »Prim. List« se mnogim naročnikom v Vrtovi-itu vedno ne dostavlja na dom. Pritožiti se moramo čez to. Vprašamo črniškega pišmonošo, če sme puščati Prim. Liste«, ki dohajajo v Vrtovin. pri liberalnem krčmarju. Mnogokrat se nam je zgodilo, da smo dobili list ves zamazan in raztrgan. To ni prav. Čriiiški pismonoša je dolžan liste dostavljati na dom, l a naj mu bo ljubo ali ne. Pravijo, da ta pismonoša bi rad videl, da bi ne imel Prim. List« nobenega naročniku pod črniško pošto. Če se pismonoši ne zljubiti nositi »Prim. List" naročnikom na dom, naj se tej službi odpove. Dobimo boljše može za to službo. Nekaj naročnikov »Pr. L ■< Iz kanalskega okraja. Za župana v Kanalu namesto Ant. Križnič a, ki je odstopil od župan- stva z dnevom, ko je napovedal kon-kurz, je bil minulo soboto izvoljen Kr. 0 o r j li p, p. d. Vrhove, gostilničar v (jorenjivasi pred mostom. ki Od goriškega sodišča je bila obsojena I Mie t na Marija Žnideršič iz Marija Celja, ki je služila pri Lutmanu v Št. Atidrežu, na 1 mesca težke ječe, ker je ukradla svojemu gospodarju .57 kron, 1 tolar Marije Terezije, en prstan v v-rednosti 8 K in zlato verižico, vredno 55 K. ki Županstvu Anhovo je deželni odbor nakazal podporo v znesku Silil K za preureditev pokopališča v Prilesju. ki S Kanalskega. Kanalska dolina se je rešila kanalskega župana Križniča. Danes ni več župan. Tega dogodka se veseli ljudstvo na Kanalskem, ne sicer ker je Križnič v konkurzu, ampak ker ni več župan! Kaj je bil ta mož na Kanalskem, vemo mi. ki smo ž njim imeli kako opravilo bodisi v županskem uradu, v njegovi mesnici ali pa kako drugače. Moža so Gabršček et bella compagnia visoko čislali, tako, da je zlezel svoj čas tudi v deželni zbor, kjer pa ni ostal dolgo. Moža so liberalci pehali iz ene v drugo čast in tako so ga spravili tudi v odbor »Trgovsko-obrtne zadruge«, kateri je v družbi z (iabrščekom posve, til vse svoje »velike zmožnosti«... -Še veliko bi se dalo povedati o naprednjaku Križniču in o njegovi veliki ljubezni do revnega kmečkega ljudstva na Kanalskem. Iz tolminskega okraja. t Vojaška straža ustrelila neznanca. Pri Sv. Luciji je vojak, stoječ na straži ustrelil iia nekega človeka, ki se ni zmenil za njegov klic »Halt!« Neznanec je obležal mrtev. Ne ve se, kdo je. t Razpisana je dobava jedil po gostilniškem načinu za vojaško bolnišnico v Tolminu. Pojasnila daje goriška trgovska zbornica in pa štacijski častnik v Tolminu, kateremu so doposlati tudi prošnje. Dobavna obravnava se bode vršila dne M. t. m. t Sv. Lucija. Deželni odbor je o-dobril operat razdelitve občinskih zemljišč davčne občine Sv. Lucija. Županstvu je naročil, da ukrene vse potrebno glede izbrisa in vpisa lastninskih pravic v javnih knjigah. Iz kobariškega okraja. kbd Županstvu v Lihušnjem je deželni odbor nasvetoval, naj se obrne glede izgotovitve načrtov za kanalizacijo do c. kr. melioracijskega urada v Trstu, ker ne more deželni tehnični urad vsega dela zmagovati. Iz sežanskega okraja. s V tržaško bolnišnico se je podal 35 letni pos. Josip Križman iz Saleža, na katerega je streljal 28-letni Josip Grilanc iz Saleža. Ustrelil je trikrat, a zadel je Križmana dvakrat nevarno. Novo društvo. Namestništvo v Trstu 1e vzelo na znanje pravila »Kat. sl izobraž. društva za Repentabor.«. »EllzabetišCe« razpošilja za letošnje veselice sledeče vabilo: k Božičnici, katero priredi dekliška šola »Elizabe-tišče« v Tomaju dne 2(>„ 27. in IV. dec. 1912. in I. jan. I9U. na velezanimivo skioptično predavanje o lurških čudežih. 5. jan. in f>. na praznik sv. Treh Kraljev in skioptično predavanje o sv. deželi. ki je namočena s krvjo našega Odrešenika. Vstopnina 40 h. sedeži 1. vrste 1 K. II. fin h. Preplačila se hvaležno sprejemajo v korist zavoda. V spored: 1. Pesem: Božična«. Hribar. 1. Božične in novoletne deklamacije. .5. Pesem »Božična". Hribar. 4. »Črnogorka« deklamacija. 5. Pesem: »Naša zvezda«. Aljaž. <>. »Deklica s tamburico«. Igro- kaz v treh dejanjih Silvin Sardenko. 7. Pesmi med posameznimi dejanji: a) »Na tujih tleli«, Evina Ropaš, h) »Pogled v nedolžno oko«, Sattner. c) »Gospodov dan«, Nedved. 8. Božični Prizor. 9. Pesem: »Božična«, Hribar. HI. Žive slike s petjem in deklamacijo: a) Sv. družina z angelji in pastirci, h) Nazareška hišica. c) Jczušček in otrok odgovor. II. Pesem: »Lahko noč«. 12. Srečka nje z raznimi dobitki. Srečka po 1(1 h. K obilni udeležbi iiljudno vabi vodstvo »Elizabetišča«. !z korminskega okraja. kr Zaradi krive prisege je bil obso-ji. ii Sikst Toroš iz Šlovrenca pri Moši uči pet mesecev težke ječe. kr Iz Medane smo dobili dopis, ki nam je za zadnjo številko došel prcka-sno. Odborniki kolonske zveze bodo imeli v Brdih sestanek, da sc domenijo t. nadaljnjem delovanju v prid zanemarjenemu kolonskemu ljudstvu. Koloni sc pritožujejo zlasti ker ne dobe umetnih gnojil. kr Iz Brd. Brici pogrešamo ožjega, stika z mestom Gorica. Svoj čas se je mnogo govorilo in tudi pisalo o briški železnici, o avtomobilski vožnji, o raznih novih cestah, ki naj bi se zgradile itd. itd. Za vse to pa je treba denarja’ iu denarja. Naše občine tega pa nimajo, in najbrže ga nima v izobilju tudi dežela. Od države pa je težko kaj izpumpati posebno v sedanjih kritičnih časih. In.tako moramo čakati in čakati boljših dni j. ko bodo občinske deželne in državne blagajne polne denarja. Kedaj se bo to zgodilo. nihče ne ve. Letošnja letina v Brdih je bila srednje dobra. S sadno letino smo bili povečini zadovoljni, ne pa tako z vinsko letino, ki je obetala mnogo več. Sicer pa kljub temu so mnogi zadolženi posestniki odplačali še precejšne svote. Iz fržiškega okraja. tr Tržiško sodišče je obsodilo Josipa Jarc in Josipa Pahor iz Doberoba na 7 dni. Antona Grgolet na 24 ur :n Erančiška Grgolet na 48 ur zapora. Jerc in Pahor sta stala na hišnih vratih Pahorjeve hiše; brata Grgolet pa sta hotela po sili v hišo. Nastal je pretep, v katerem so bili vsi štirje ranjeni. Orož-ništvo jih je naznanilo, nakar so bili od tižiškega sodišča obsojeni. Proti obsodbi so vsi štirje rekurirali in druga in-štanca je oprostila Jerca iu Pahorja ier potrdila obsodbo bratov Grgolet. Okoli 2000 delavcev je uslužbenih n tržiški ladjedelnici, ki so večinoma Slovenci in Italijani. VILICA na novo zidana je na prodaj. Nahaja -a v lepem, mirnem kraju. Pripravna je penzijoniste. Ima tudi lep vrtič. Vpraša i je pri Ivanu Millonigu pri Rdeči hiši št. 4, GORICA. Svoji k svojim! Svoji k svojim! MIHHEl TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje zmernih cenah. 0}IndIci cerhvenib posod m serflBcnec! orodja Fr. Leban Borita, ■ iDistPBtna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovičim ivolo deli*' deo cerkvensga orodj* In cerkvenih poio<-ivečnikov Itd., v»akovr»tnih kovin v v*»-kem slogu po najniijlh cenah. Popravlja prenavlja atara reči. — Blago se razpošilja franko. " Koledar za duhovščino. ■ £.\ 24. 2h. 26. 27. 2H, .29. .'0. Ut in Dir. Off. II. Cat. Ad 1.and. (Ant. ppr., ut in I)ir.) Ps. fcr. 2. c II. scliemate; ad Prim. addit. I>s. 40 Vesp. lit in Dir. Compl. icr. 2. eum prec. flcx jjcii. Ut in I »ir. Ad Matut. Off. fit. II. Cat. ct ritu siinpl. ad Laud. off. iit II. Cat. ct ritu dup., ita itiam ad Horas. Vesp. ut in Dir. Compl. I lom, Ut in I lir. Off. I. Cat. Vesp. m in Dir. Compl. I )om. Utiu Dir. Off. Cat. Vesp. ut iu Dir. Compl. Dom. Ut in Dir. Off. I. Cat. Vesp. ut in Dir. Compl. Dom. Ut in Dir. Off. I. Cat. — In 2. Vesp. (Ant. ct Ps. de Nativit.) Coni. Dom., Aut. Dum medium, Vrs. Verinim earo, S. Tliomac Ep. M. ct Oct. Compl. Dom. t Dom. infra Oct. Nativit. De ca, Sem. Off. (I. Cat.) ut in Pesto Na- tivit. ct ppr. lor Com. (sim lect.) S. Tliomae ct 4 oct. in L. et M. ppr. Cr. etc. Ad Prim. Ps. 53., 118 I., 118 II. Vesp. de Nativ. ritu sem., a cap. Dom. Com. scq. or. Praesta ... ut qui, ct 4 oct. Comppl. Dom. Ut in Dir. Off. II. Cat. Lect. 1. n. Fratres debitOris, dc Comm. 1 loco. - Vesp. dc Nativit. ut in Dr. a Cap. de seq. com. praec. ct 4 oct. Compl. fcr. 2. Ut in Dir. Off. II. Cat. Vesp. ut in Dir. Compl. Dom. Oglas. Več debelih hrastov imam na prodaj, l■€3-€>©€>■€>€>< I’rva slovenska trgovina z jedilnim blagom Anton Kuštrin, »eo^iei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. 'OOO0OOO' Oinn motnu> zavreto se popravi kakor VlIlU, tudi odvzame sc prevelika množina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo „Primorskega Lista“ Semeniška ulica 16, II. nadstropje. Odlikovana pekarija £ /fc ln gladčičarua • K. Draščik ^ v Gorici na Koran Jk (v lastni hiti) ^ Izvršuje naročila vsakovrstnega * peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd, Pr>daja ^ različna fina vina In likerje na drobno ali orig. buteljkah. Pri •poroua se sl. obolustvu. Cene L”dor hoče imeti pristno augleSko blago za obleke, naj se obrne na krojaškega mojslra Antona K r u š I č, Gorica Tekališče Franca Josipa št. 39 ali pa na Tržaški ulici št. 16. Se priporočam velečastitim duhovnikom m drugim cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, ker izdelujem vsakovrstne obleke od najfinej?e vrste do navadne, i a vsaki stan in za vsak letni čas. Uaorci na razpolago. Molk lepe in dobre razpošilja po povzetju od 20 kg naprej po 12-30 vin. kg Andrej Oset, posestnik Tolsti Vrh pošta G u-štanj, Koroško Prave C ebelno - v oščen e sveče in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč. MED za pitanje čebel in za zdravilo priporoča udani J, Kopač, svečar v Gorici. Najboljše stroje za rezanje mesa, izdelovanje klobas. Peči, štedilnike,' ■ lite kotle in vse v železno stroko spadajoče predmete. Le pri naš i tvrdki Pinter Z Lenaril ' ................ G0RI6A, Raštelj 7 -9. i S f 11 Pn/iritfnipfl ”LJut)1jailsl{e banke“ tt P H P T P I I | I I II se bavi e vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. w I I I I I II L UU1 ILLilllUUJ Vloge na knjižice obrestuje po ¥72%, »loge v tekočem računu po dogovoru. V VI v 11 1 U . . Dtlnlika glavnica K 8,000.000. Centrala V Ljubljani. - Rezervni zaklad K 800.000.— = PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. - - --———- Trst loterijske številke. . . . .1-4. SS. 52 -4(1. Strojepisec, zmožen deželnih jezikov, priporoča se na npravništvo teua lista. RAZdLAS. Načelstvo »Centralne posojilnice*4 j<‘ sklenilo v svoji seji dne 10. t. 111.. da poviša do preklica z ozirom na denarni trg’ obrestno mero vsem vlogam od 4'2 na o\. pocenši s 1. januvarjem 1913. Sklenilo je tudi. da se poviša obrestna mera posojilom na vknjižbo na (i°0. in na menice na 7°0. V GORICI, dne 10. decembra 1912. Načelstvo er ***** —"10 Goriška zveza * gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri nakupu tmetijstih potrebščin ii pri prodaji ^ ^ ^ kmetijskih pridelkov, •'v* ^ ^ Zaloga jo v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32. *?)&! o O. t, - O — «-* — Q) O £ s* o d -d c ~ o 3 t£ — K -3 C. kr. priv. kroji Strokoviiii krojačnica za izdelovanje oblek vsakega stanu, po najnovtj Seni kioju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporoča sl. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sani, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke. M. POVERAJ Gorica — Travnik St. 5 — Gorica S ® (o ®'?r n c o *o 2.0 a C ?T ^ o o VIKTOR TOFFOLI - (SORICA prva zaloga oljkOVG^žl Oljžl . ^ Via Teatro 16. — Via S e m I n a r I o}J10. Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre. Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Tlizza, Cene so sledeče: Jedilno olje.................................1 * 1'tra vinarjev Namizno olje.................................12 » « Istrsko-oljkino olje.........................‘ a » » Valona.......................................1 a » « Bari.........................................1 .• » » Oneglia......................................‘2 » » Lucca, Nizza.................................l s » » *' Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele ln liven 52 56 60 64 70 80 Oneglia. I 1.04 1.12 „ 1-20 * 1-28 „ 1.40 „ 1.60 „ 2,-državo. == Dr. Schmidt-ov balzam proti ozebkom. ==. Najboljše sredstvo proti ozebkom na rokah, na nogah, na ušesih ali na nosu. Če se je porabi ob prvem mrazu, pri prvih znakih, pri prvi oteklini ali pri prvem srbenju, ne izostane takojšen dobrodelen vpliv. Vporablja se tako, da se zvečer in zjutraj ž njim drga ozebke, dokler ni balzam absorbiran. Cena 60 vin. steklenica. Dr. Schmidt* ovo mazilo proti odprtim ozebkom, priporočeno od najuglednejših zdravniških oblastnij, je najboljši pripomoček za odpravo odprtih ozebkov v najkrajšem času. — Cena 80 vin. lončiču. Izključna prodaja v lekarni eRISTOFOLETTI, c in kr. dvorni dobavitelj, Gorica. I za moške, ženske in otroke J. Drufo vka - Gorica Gosposka ul. 3, nasproti JVtorcta. J. MEDVED GORICA priporoča najtoplejše svoje obširno podjetje zgofovljenih oblekah, čevljih in klobukih. — Princip trgovine: Slrogasolidnost, slalne cene. S m PoBtr _L, TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši,,Goriške ljudske posojilnice" (prej krojaška zadruga). Piiporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. hT 1 Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. _______________________ Kolumbovo jtijce za kri vanjo streh! Potom ieuijalne iznajdbe, ki Patentirani strešniki „Ancora“. napravi na navednih gladkih strešnik Ii (Flaehziegel) se doseže perfektno zvezo eele strehe. S patentiranimi „Ancora“, strešniki pokrite strehe nudijo večjo varnost in trdnost kot vsaka druga vrsta strešnikov. Estetičen utis I Cene Jako primerne I Priporočljivo za nove strehe ali pa za zamenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešino I m m po- se jo flajbcljia priporočila 1 0. Zajec Izključno zastopstvo za go-ri