Ameriška Domovi ima
- i ',r.	<	■ ' -■
/%• IVS' C RI C/% M
AHCRICAN IN SPIRIT ffOR€JGN IN LANGUAGR ONLY
NO. 145
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 1, 1966
SLOV€NEAN
MORNING N€WSPAP€£
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
[iški socialisti se domenil! o združitvi
11 a 1 i janska socialistična ;n italijanska socialno-demo-kratska stranka sta se dogovorili o združitvi v eno stranko, kar sta nekdaj bili.
RIM, It. — Italijanska politika bo v prihodnjosti dobila novo sliko, ko bosta socialistična stranka P. Nennija in socialdemokratska G. Saragata združeni in bosta pred volivci nastopali kot enota. Enotna stranka se bo po sodbi političnih opazovalcev v Italiji uveljavila tako na desno proti krščanski demokraciji kot na levo proti komunistični partiji, ki se v zadnjem času posebno prizadeva, da bi na volivce napravila vtis zmernejše stranke, ki ni nasprotna veri in cerkvi, ki je proti nasilju in za humanost.
Socialistična stranka Italije se je razklala leta 1948, ko je njen vodnik Pietro Nenni sklenil dogovor o sodelovanju in skupnem nastopanju s Komunistično stranko Italije, ki jo. je tedaj vodil Togliati. Umirjenejši socialisti so pod vodstvom G. Saragata, sedanjega predsednika republike, od stranke ločili in u-stanovili svoje lastno, ki se jo odločila za sodelovanje s krščansko demokracijo, ki jo je tedaj vodil De Gasperi.
Komunistični nastop na Madžarskem ob revoluciji jeseni 1956 je Nennija streznil. Postopno se je odmaknil od komunistične stranke in se odločil za sodelovanje s krščanskimi demokrati v vladi. Ko je do tega dejansko prišlo, je razlog za razcep stranke odpadel in sedaj je prišlo do dejanskega dogovora o tem, kako se bosta oba dela postopno zopet združila.
Skupi program se zavzema za svetovni mir, za zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom, za končanje vojn, “od katerih svet še vedno krvavi”, pa tudi za podporo NATO, kar Nenniju ni bilo doslej nikdar posebno pri srcu.
Novi grobovi
Prijateljstvo med Nemčijo in Indijo se je močno ohladilo
BONN, Nem. — Ko je bila Mrs. Gandi v Moskvi, je v skupnem komunikeju, ki ga je objavila s tovarišem Kosyginom, rekla, da se “obstoj dveh Nem-čij ne more dati zatajiti”. Bonn-ska vlada je proti temu takoj protestirala, ker komunistične Nemčije ne prizna.
Nemški protest ima pa še drug namen. Hoče opozoriti Indijo, naj ne navezuje pretesnih stikov z vzhodno Nemčijo, ako hoče z Bonnom dobro orati. Indija namerava namreč ustanoviti v vzhodnem Berlinu posebno trgovsko zastopstvo, ki bi opravljalo posle rednega poslaništva.
Nemška jeza je v Indiji neprijetno odjeknila, zavrla bo namreč nemške kredite indijski vladi. Krediti so že dovoljeni, toda sedaj se je vse skupaj zataknilo.
Joseph Sirola
V	Euclid Glenville bolnici je umrl 84 let stari Joseph Sirola s 384 E. 162 St, doma na Primorskem, od koder je prišel pred 64 leti, vdovec po 1. 1947 umrli ženi Josephini, oče Mildred Bretzel, Mary Krall, Josephine Sichner, Edwarda, Anne in Elsie Ambrose, 7-krat stari oče, 13-krat praoče, zaposlen do leta 1948, ko je šel v pokoj, pri West Steel Casting Co: Pokojnik je: bil član Baragovega dvora št. 1317 Kat. borštnarjev. Pogreb je danes iz .Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Joseph Ogrinc Sr.
V	Euclid Glenville bolnici je po dolgi bolezni umrl 63 let stari Joseph Ogrinc Sr. s 1761 Kapel Drive, rojen v Bločicah pri Cerknici, od koder je prišel v Ameriko1 1. 1920, zaposlen pri N.Y.C. v delavnicah v Collin-woodu do letos, ko je šel v pokoj, mož Antonie, roj. Kordish
Loškem potoku, oče Josepha in Ruth Hribar, katere mož vodi Fritz’s Tavern na E. 185 St., 5-krat stari oče, brat Louisa, Antona (Hurley, Wis.) in Frančiške Ogrinc (Jugoslavija). Pokojni je bil član Društva V boj st. 53 SNPJ in Ložke doline, delničar in bivši direktor SDD na Waterloo Rd., bivši odbornik in zaupnik krajevne organizacije Boilermakers Int. Pogreb po jutri, ob 8.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
John Kužnik
V	petek zjutraj je nenadno umrl 55 let stari John Kužnik s 3523 E. 78 St., sin pok. Johna in pok. Frances, roj. Rodič, mož Jean, roj. Lindič, oče Johna, Jerama in Joan Weiss, 7-krat stari oče, brat Clare Barle, Lee-ja, Victor ja, pok. Stanleyja in pok. Mary. Pokojni je bil član Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ in Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu. Zaposlen je bil pri Clytel Manufacturing Co. Pogreb je danes zjutraj ob 8.30 iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
William Shimkus
V	četrtek zjutraj je umrl v City bolnici 79 let stari William Shimkus, rejen v Litvi, od koder je prišel pred 65 leti. Tu nima sorodnikov. Živel je pri Mrs. F. Skočaj na 3308 Lincoln Avenue v Parmi, ki oskrbuje pogreb. Ta bo danes popoldne ob enih iz Zakrajškovega pogreb. zavoda na Brooklyn Hts. pokopališče.
Thomas P. Dolence
V	petek zjutraj je bil najden mrtev v svojem stanovanju na 19515 Arrowhead Avenue 45 let stari Thomas P. Dolence, roj. v Exportu, Pa., od koder je prišel v Cleveland 1. 1946, zaposlen kot pleskar pri General Electric Co., mož Anke, roj. Antončič, brat Steva (Pittsburg), Mary Hoder (Pittsburg), Cecilie (Miami, Fla.), Margaret Sepcbinski in Agnes Trebats. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 9.15 v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
Anka Dolence
V	petek je bila najdena v svo-
jem domu na 19515 Arrowhead Avenue mrtva Anka Dolence, roj. Antončič v Modruščah pri Ogulinu, od koder je prišla v Ameriko 1. 1963, žena Thomasa, sestra Vlade, Ivice, Franja in Marice Klariča. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 9.15 v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na All Souls pokopališče.	|
Wilson m vidi naglega konca vojna v Vietnamu
WASHINGTON, D.C. — Tekom svojega obiska v Beli hiši pretekli petek je predsednik britanske vlade Harold Wilson predsedniku Johnsonu podrobno razložil svoje razgovore s predsednikom sovjetske vlade Kosyginom v Moskvi, kjer se je mudil sredi meseca. Dejal je, da trenutno ne’vidi nobenega naglega konca vojskovanja v Vietnamu in da se je v razgovorih v Moskvi v glavnem prizadeval, da bi preprečil razširjenj« te vojne. S Kosyginom je razpravljal tudi o usodi ujetih ameriških vojaških letalcev v Severnepi Vietnamu.
V	razgovoru s časnikarji po končanih razgovorih v Beli hiši je predsednik britanske vlade Wilson dejal, da ni v razgovorih s predsednikom ZDA “iskal nobene finančne pomoči”. Izrazil je upanje, da bodo odločni ukrepi, ki jih je podvzela njegova vlada za rešitev britanske gospodarske krize, dosegli predvideni uspeh.
V	pogledu britanske vloge v svetu je Wilson dejal, da bo Britanija še dalje “vršila vlogo svetovne sile, toda z največjim varčevanjem” v sredstvih.
Razbitine U-2 so našli v Boliviji
ORURO, Bol. — Razbitine pretekli četrtek pogrešanega strateškega izvidniškega letala U-2, ki se je ponesrečilo, ker je pilot izgubil zavest, so našli pretekli petek v Boliviji. Truplo pilota capt. R. D. Hickmana bodo odpeljali v Združene države.
Letalo je bilo na rednem iz-vidniškem poletu in bi se moralo ob Key West obrniti proti svojemu oporišču v ZDA, pa je letelo kar naravnost dalje proti jugu in padlo na zemljo v samotnem predelu Bolivije, ko mu je zmanjkalo goriva.
LETALSKI MEHANIKI SO ODKLONILI SPORAZUM
Letalski mehaniki so včeraj zavrnili z veliko večino sporazum med njihovo unijo in letalskimi družbami, ki je bil dosežen pretekli petek na posredovanje predsednika L. B. Johnsona. Štrajk pri petih letalskih družbah se nadaljuje. Kongres bo danes nadaljeval delo na posebnem zakonu, ki naj štrajk konča.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je pretekli petek povabil zastopnike Unije letalskih mehanikov in zastopnike petih letalskih družb v Belo hišo in pritisnil na nje, da so začeli resne razgovore o končanju nad tri tedne trajajočega letalskega štrajka, ki je ustavil skoro 60U celotnega letalskega prometa v deželi. Po trdih pogajanjih je bilo zvečer objavljeno, da je bil dosežen sporazum in da bo ta predložen članstvu unije v odobritev. Unijski vodniki so svarili, da utegne biti dogovor zavrnjen, vendar je prevladalo upanje, da bo dogovor odobren in štrajka danes konec. Dejansko so letalski mehaniki glasovali proti štraj-ku v odnosu več kot 2:1. Dogovor je bil zavrnjen in štrajk se nadaljuje.
Clevelandska škofija bo tudi pomagala lečiti rane zadnjih nemirov
CLEVELAND, O. — Včeraj je bilo v 230 župnih cerkvah naše škofije prebrano pismo pomožne škofa Issenmanna, ki poziva vernike naj preko svojih župnij podpro žrtve zadnjih nemirov v predmestju Hough z darili v o-bleki, perilu, pohištvu in hrani.
Okrožnica živo opisuje posledice nemirov in jih tudi ostro obsoja.
Priporoča tudi molitve za žrtve in prosi vernike, naj to dolžnost opravijo koncem tega tedna v svojih žhpnih cerkvah, škofija bo tudi sodelovala pri akciji za obnovo požganih, porušenih in poškodovanih hiš preko podjetja Hope Inc. Tudi podjetniki so bili pozvani, naj pomagajo najti delo za tiste, ki so go radi nemirov zgubili. Pri podpornih akcijah bodo sodelovale tudi župnijske! štrajka za po trikrat 50 dni in Vinceneijeve družbe.	| nato lahko imenuje1 se poseben
odbor za obvezni dogovor, če se
Predsednik unije letaliških mehanikov P. L. Siemiller je ob-avil sinoči, da je glasovalo proti logovom 17,251 članov, zanj pa le 6,587. Triletna nova delovna pogodba bi po vladnih cenitvah prinesla letalskim mehanikom lekako 4.3G poviška na leto. Posredovalni odbor je priporočil povišanje za 3.5%, med tem ko skuša vlada zadržati vsa povišanja plač na 3.2%, kot meji proti inflaciji. Seveda ta meja dejansko ne pomeni več veliko, Še manj pa bo pomenila v bodoče, ker se vladi ni posrečilo inflacijo zavreti v meri, kot bi bilo potrebno za ustalitev gospodarskih razmer v času vojne.
Letalski mehaniki naj bi bili pričakovali boljšo pogodbo, proti njej pa jih je veliko glasovalo tudi zaradi tega, ker jim ni bil všeč pritisk Bele hiše k dosegi kompromisa. Unija je znana po svoji trdovratni veri v svobodna dvostranska pogajanja.
Kongres obravnava zakonski predlog
Delavski odbor v Senatu je že pretekli teden izdelal zakonski predlog, ki daje predsedniku ZDA pravico, da odredi konec
pogodbo. Vodnik demokratske večine v Senatu Mansfield je izjavil, da bo Senat takoj vzel predlog v razpravo, kakor hitro mu bo izročen.
Tudi predstavniški dom ima podoben predlog v načrtu. Delavski odbor Doma je sklican v ta namen za danes dopoldne.
Vodniki Kongresa upajo, da bo zadevni zakon sprejet v Kongresu še pred koncem tedna, če preje ne pride na kak drug način do končanja štrajka.
— Norveško ladjedelstvo je staro že preko 1500 let.
unija in delodajalci'ne morejo- v tem času sporazumeti za novo
Fm« ♦warmer
Vremenski
prerok
pran:
Sončno in toplo, temperatura 87.
Najvišja
CLEVELAND, O. — Politične žrtve navadno radi skrijemo za besedo odgovornost. Kdor noče nositi v politiki odgovornosti, se boji žrtev, ki so zvezane z njo. Prav na tem področju sedaj precej živahno debatirata med seboj :za kulisami predsednik Johnson in Kongres. Debata ni prostovoljna, tudi ni dobrodošla. Izsilil jo je nov val draginje, ki ga ni nihče pričakoval. Kam bomo pa prišli, ako bo to šlo tako naprej, si je mislil Johnson in sklical glavne kongresnike in senatorje na posvet. Posveta je bilo le malo, kot so časnikarji dognali po par tednih, več pa je bilo Johnsonovega pridigovanja, kako je treba varčevati v Kongresu, kadar go na vrsti glasovanja o nakazilnih zakonih.
Navzoči kongresniki in senatorji so predsednikovo pridigo poslušali z mešanimi občutki. Ni jim šlo v glavo, zakaj bi morali ravno oni varčevati -ravno takrat, kadar glasujejo o nakazilnih zakonih. Ako je to njihova dolžnost, ali ni potem dolžnost I tudi predsednika, da varčuje? j Zgodilo se je pa zadnjih par let,
Varčevanje zahteva tudi politične žrtve
da predsednik pri izvajanju svo- ših. Pri tem se bodo pa lahko še ten človek. Nikjer ni zapisano,
jega programa v korist ideji o veliki narodni skupnosti ni poznal besede varčnost in od Kon-gre.sa zahteval, da mu odobrava bilijon za bilijonom brez vsakega proračunskega kritja za izdatke. Res je, da začetni izdatki niso bili pri takih programih Bog ve kako veliki, toda zneski bodo rastli od leta do leta. Kateri dohodki na jih pa krijejo? Ako predsednik lahko predlaga stroške brez kritja, zakaj jih ne bi smeli tudi kongresniki?
Take misli rojijo po glavah precejšnjega dela demokratskih kongresnikov, posebno tistih, ki so -bili predlanskim izvoljeni prvič v predstavniški dom. Letos bodo morali iti znova pred volivce in polagati račun o svojem delu. Kaj naj jim pa pokažejo, da potolažijo njihovo nezadovoljnost? Seveda so za priliko takoj zagrabili republikanski člani Kongresa in dali izračunati, -a koliko bodo stroški za veliko narodno skupnost rastli od leta ^[o leta. S temi številkami v rokah bodo v volivni kampanji tolkli po Johnsonovih prista-
hudomušno sklicevali, da so ravno oni predlagali nižje izdatke, na primer pri obravnavanju zakona o podpiranju tujine.
Johnson se torej nahaja v pre-
da bi morali dobički stalno rasti kar mesec za mesecem.
Na odnose med Johnsonom in Kongresom mečejo jesenske volitve že prve sence, to se ne da
cejšnji zagati. Sam je s svojo j tajiti. Na Johsonova pleča se politiko dajal Kongresu priliko, I grmadi zmeraj več problemov, da glasuje za velike izdatke, sam j ki jih predsednik odlaga. Poče
odlaga kritje izdatkov, ki jih nalaga vojskovanje v Vietnamu, sam se izogiba vsakemu resnejšemu boju proti draginji. Javnost bo vse to počasi spoznala. Johnsona ne bo mogla terjati za odgovor, ker letos ni -predsedniških volitev, znašala se bo nad njegovimi demokratskimi kandidati.
Da je gospodarski pritisk na Johnsonovo administracijo zmeraj hujši, čutimo vsak dan. Pretekli četrtek so vse borze hitro reagirale na navaden sluh, da ima Johnson že pripravljen predlog za zvišanje davkov. Da nekatera velika podjetja niso letošnjo spomlad zaslužila toliko kot preje, je tudi razburilo našo javnost, dasiravno mora s takimi pojavi računati vsak parne-
Iz Clevelanda in okolice
Se i d--
Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v SDD Recher Avenue.
Podružnica št. 41 SŽZ ima juhi c-b pol dveh popoldne sejo v navadnih prostorih.
Razprodaja—
Danes se začne pri Anžlovarju ia St. Clair Avenue velika po-etna razprodaja po izredno zni-ianih cenah! — Več v oglasu!
II sesi^ljaj© spared
za jessnska zaseteja
NEW YORK, N.Y. — Do sedaj so že nabrali kakih 90 točk za dnevni red, pa še niso vse. Lani jih je bilo postavljenih na dnevni red 108. Večinoma so take točke, ki se ponavljajo od leta do leta. delegate, pa kaj vroče krvi bodo rodile deba-1 izvajanjih.
Lausche In Yoisng sta s® spoprijela v Ssnafa
WASHINGTON, D.C. — Senator F. J. Lausche je govoril v Chicagu o nemirih v Clevelandu. Senator S. Young seveda ni mogel molčati. Pretekli torek je v Senatu razlagal, kako gleda na vzrok in potek nemirov v predmestju Hough. Pri tem je precej ostro napadel postopanje policije in narodne garde. Ker nima navade, da bi temeljito precenil gradivo, ki mu je na razpolago, se je v svojih izvajanjih parkrat zaletel. Zato je senator Lausche pretekli četrtek na senatnem plenumu kritiziral Youngovo stališče. Očital mu je, da ne sodi objektivno o službi clevelandske policije in narodne garde. Young se je razjezil in v svojem odgovoru nekajkrat še bolj pretiraval v četrtek kot v torek. Lausche ni hotel poslušati njegovega govora in je š.el iz sejne dvorane.
Young bi rad veljal za ohajskega liberalnega senatorja, ker se mu Lausche zdi preveč kon-
servativen. Ta njegova taktika Točk, ki bi razburjale j bi bila kar dobra, ako se ne bi ne bo veliko. Ne- ^ mož tolikokrat zaletel v svojih
Se je tudi pretekli
te o Vietnamu, Južni Afriki, o torek, zato je moral v četrtek sprejemu rdeče Kitajske v ZN svoja prejšnja izvajanja nanovo itd. Do 20. avgusta ima vsaka - “komentirati”, kot pravijo poli-država članica pravico, da še tiki. Po domače se temu pravi: predlaga točke za dnevni red. popravljati. Youngova izvajanja Pozneje imajo to pravico le po- so bila na splošno manj preprič-samezni odbori. Sicer pa gene- Ijiva od Lauschetovih. Kar je
ralna skupščina lahko nove točke, kadar hoče.
od Lauschetovih. Kar dodaja govoril o brezobzirnosti in vese-Včasih lju do streljanja narodne garde
to dela radi ljubega miru.
i in policije, bi mu mogel le red-
Odpadla bo letos debata o no-	potrditi, ki je sam videl,
vem generalnem tajniku. Tova-; se ie dogajalo.
riš Kosygin je že povedal seda-1	------°------
njemu general nemu tajniku Prihodnjo pomlad bodo Tantu, da bo Rusija glasovala imo.Ji zanj. Običajno prerekanje med ! s v o b o dnim in komunističnim
mu, zakaj? Ali bo kandidatom radi tega lažje agitirati med volivci? Ako že skoraj vsi njegovi kongresniki in senatorji podpirajo njegovo politiko v Vietnamu, zakaj bi jo morali tudi recimo pri načrtih za veliko narodno skupnost? Ako se pri izdatkih za Vietnam ne da varčevati, zakaj se ne bi dalo drugje? Ali so res predsednikovi socijal-ni načrti nedotakljivi, čeprav so nas spravili v inflacijsko konjunkturo?
Vse to je posledica Johnsonovega, stališča: administracija je že pametna, ona že ve. kje je treba varčevati in kje ne. Kongres pa naj varčuje, kadar misli na svoje politične koristi. Zakaj, tega pa ne pove, ravno to mu pa lahko škoduje.
svetom bo torej letos odpadlo. Ako debate ne bodo burne, ne bodo radi tega brezskrbne. Pravda za financiranje ZN bo šla naprej in ni nobenega znaka, da bi generalna skupščina našla zadovoljiv odgovor, dokler Rusija in Francija ne spremenita svojih stališč. Prva seja 21. generalne skupščine ZN bo 20. septembra.
Nasprotniki kongoške vlade izgnani iz Burundija
KINSASA, Kongo. — Vlada je objavila, da je podpisala poseben dogovor z Burundijem, malo državico na svoji vzhodni meji, kjer so se zbirali nasprotniki sedanje kongoške vlade, o njihovem izgonu.
Burundi bo najprej pozval vse Kongočane, naj se v soglasju s pomilostitvijo predsednika Mo-butuja vrnejo domov. Tisti, ki tega ne bodo storili in hoteli še dalje delati proti vladi Mobutu-ja v Kongu, bodo iz Burundija izgnani.
zopet poldolarske kovance
WASHINGTON, D.C. — Zadnje nove poldolarske kovance s podobo pokojnega predsednika Kennedyja je federalna kovnica dala v promet pred 2 letoma. So pa takoj izginili, ker so jih ljudje zbirali iz najrazličnejših razlogov.
Kovnica pripravlja sedaj nove, ki bo pa v njih manj srebra. Nakovala jih bo do prihodnje pomladi toliko, da bo lahko zadostila vsemu povpraševanju. Ker jih bo nakovala dosti, bodo ljudje kmalu zgubili veselje do kopičenja v domačih zakladnicah.
Streljanje na morju ob Koreji
SEOUL, J. Kor. — Pretekli petek zvečer je prišlo do polurnega streljanja med južnokorej-skimi in severnokorejskimi bojnimi čolni štiri milje južno od črte premirja. Južnokorejsko poročilo trdi, da je bil eden od severnokorejskih čolnov potopljen.
6117 St. Clair Ave. — HEnder»on t-0828 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
~	NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec«
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto ______________
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$15.5d per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio Ka	No. 145 Mon., Aug. 1, 1966
Vojskovanje in politika
Pisali smo na tem mestu, kako vietnamski komunisti skušajo vojskovanje prilagoditi svoji politiki. Seveda se jim to ne posreči zmeraj. Saigonske čete, posebno pa ameriške, jim velikokrat prekrižajo račune.
Pri nas je pa, vsaj zdi se tako, ravno narobe, ako pomislimo, kako so na primer uspehi in neuspehi našega vojskovanja v Vietnamu pomešani med seboj od novega leta dalje in kako je na te spremembe reagirala naša politika.
Začetkom leta je nastopila znana pavza v bombardiranju. Očitno je bilo, da je Johnson pristal nanjo na pritisk domače in mednarodne javnosti in ne morda na pritisk vojaških dogodkov. Tega naša administracija ni hotela priznati in zato je pripisovala brezposelnosti naših bombnikov naravnost čudodelne posledice. Pa jih ni bilo od nikoder, kar je večina treznih opazovalcev azijske politike že napovedovala, ko so lani naši bombniki metali zadnje bombe na vietnamske vojaške objekte.
Ko so se vsi upi izjalovili in so bombniki prišli zopet do posla, vietnamski komunisti niso mogli zatajiti svojega presenečenja. So bili prepričani, da Johnson ne bo upal obnoviti bombardiranja. Tej zbeganosti je treba deloma pripisati precej uspehov naših in saigonskih čet na raznih vietnamskih frontah. V Washingtonu je zavladal optimizem, manjkalo je pa poguma, da bi ga voditelji naše administracije pokazali na zunaj. Pač pa so namigavali nanj, pa še to jim je kmalu hodilo narobe.
Nepričakovano so se namreč po nerodnosti ministrskega predsednika Kyja začeli mešati v domačo saigonsko politiko budisti in napovedali boj na nož saigonski vladi. Kyjeva vlada ni bila nikoli priljubljena v ameriški javnosti. Če je imela kaj ugleda, da je treba pripisati simpatijam, ki jih ima predsednik Johnson do njega. Trenja med njim in budisti so rodila pravo politično državljansko vojno, ki ni vsaj v začetku obetala Kyju srečne bodočnosti. Naša politika se je znašla v megli, ni vedela, kam naj se obrne. Naslikala je naši javnosti boj med Kyjem in budisti kot vietnamsko notranjo zadevo.
To pa v resnici ni bila. Trenja med Kyjem in budisti so namreč ohromila že itak slabo izvežbano saigonsko armado. Ako bi se bili partizani takrat zagnali vanjo, bi jo zmleli. K sreči so svojo vojaško taktiko podredili politiki, ki jim je trdila, da ni treba mleti saigonskih čet, dokler se ne ve, koliko med njimi jih bo po padcu Kyjeve vlade, ki so jo komunisti zatrdno pričakovali, prešlo na partizansko stran. Zato je v dobi trenj med budisti in Kyjem vjadalo na frontah državljanske vojne prilično zatišje, kar je za naše divizije pomenilo pravi dar božji. Seveda pa naše državno tajništvo ni nikomur odkrilo svojih občutkov in tako smo za vse to zvedeli šele takrat, ko se je glavni voditelj budistov menih Tri Quang začel postiti. Politična kriza v Saigonu je bila verjetno najnevarnejši letošnji dogodek v vietnamskem vojskovanju. Da ga je Amerika tako srečno prebolela, imajo nekaj zasluge tudi napačna politična pričakovanja severnovietnamske vlade.
Kakor hitro je bila saigonska politična kriza vsaj začasno pokopana, je predsednik Johnson odredil bombardiranje tankov z bencinom in skladišč vojnega materijala v Hanoiu in Hajfongu. Razume se, da je moralo državno tajništvo pripisati temu koraku usodne posledice, ki pa o njih ni bilo ravno tako globoko prepričano. Bombardiranje je res napravilo Severnemu Vietnamu ogromno škodo, morda večjo, kot si jo predstavljamo. Ni namreč uničilo samo vojnih zalog bencina in vojaškega materijala, ampak tudi precejšnje število tovarn, ki so delale za vojskovanje v Južnem Vietnamu. Vendar bombardiranje ni doseglo, vsaj do sedaj, tega, kar je naša propaganda napovedovala: ni zaustavljeno gospodarsko življenje v Severnem Vietnamu, ni porušeno vse, kar kaj pomeni za vojskovanje. Tisti, ki so bili tam in so se vrnili zadnje dni, trdijo, da je Severni Vietnam sedaj prilično tam, kjer je bil po zmagi nad Francozi v Dienbienphu: promet uničen, industrija pohabljena, živ-Ijenski standard na dnu, toda narod še ni obupan, akorav-no je vojskovanja sit do grla. Predvsem ga: režimu ne grozi od nikoder nobena nevarnost, razen od — Kitajske!
Ker je naša propaganda napovedovala od bombardiranja večje uspehe, kot jih je bombardiranje do sedaj dalo, je seveda težko za administracijo, da predoči javnosti posledice bombardiranja v pravi meri. Zato se trenutno nahajamo v čudnem stanju. O uspehih bombardiranja v Severnem Vietnamu slišimo zmeraj manj optimističnih poročil, zato pa tudi ne veliko pesimističnih. Razen par, ki se ne dajo zatajiti: da je na primer vietnamska protiletalska artilerija naravnost odlična, da obstoji resna nevarnost, da bodo pokazale več uspeha tudi komunistične rakete-lovci, da ima Severni Vietnam še zmeraj pol milijona mož dobro iz-
vežbane armade in skoraj milijon mož v rezervi, da oficirski kader ni ravno slab.
Pač pa imajo naše čete v Južnem Vietnamu lepe uspehe. Kar je vredno še več: tudi saigonske čete so si že opomogle od otrpnjenosti, ki jo jim je zadala saigonska politična kriza. O tem govorijo največ sedanja poročila iz Sai-gona. Niso pa tako zgovorna, kadar je treba kaj reči o politiki saigonske vlade.
Zato naši politiki ne preostane drugega, kot da hvali vojaške uspehe, na politične pa samo. namiguje.
Cleveland, O. — Dolgo, dolgo je že, kar sem se zadnjič oglasil in prenekateri si je menda že mislil, da sem odšel tja, kjer ni muh. Morda je celo že kdo vzdihnil: Bog mu daj večni mir in pokoj ter v svoji dobroti celo zmolil v ta namen kak očenaš ... Boglonaj! Iz prijetnega pokoja me je zbudilo hromenje pri sosedih na jugu našega naselja kot prenekaterega drugega rojaka. Stari znanci in prijatelji so se o-glasili in me priganjali, češ reci še ti katero, ki si včasih tako rad kaj povedal.
Izgovarjal in izvijal sem se na vse načine, napovedoval, da se bo morda o tem le še oglasil Severjev Janez, ki se je dolgo s “Svetovidskimi novicami” ubadal, pa nato kar nenadno utihnil, kot bi se v zemljo vdrl. “To je učen mož, saj je v Ljubljani nekdaj v “črni šoli” učil in modrost v glave slovenske mladine ulival,” sem odganjal sitneže, ki mi niso dali miru, in jih zagotavljal, da se bo že oglasil, saj nisem še nikjer videl, da bi se preselil v “večna lovišča”, kot so rekah o smrti stari Amerikan-ci (Indijanci). Nič ni pomagalo, moral sem se vdati in če vam sedaj te-le vrstice niso všeč, se ne jezite na mene, saj sem se branil z vsemi štirimi še enkrat seči po peresu!
«
Če po pravici povem, sem bil -ves čas izgredov doma in v “črni predel” nisem šel že poldrugo desetletje, če ne celo dalj. Za nemire, požiganje in streljanje pretekli teden v njem sem zvedel s televižna, kajti do mojega doma vse razgrajanje in streljanje ni seglo, pa četudi je bližje Superior kot St. Clair Avenue. Poročila na televiziji, radiu in v časopisju so bila taka, da bi človek res mislil, da je prišlo do prave vojske in da je vse mesto v nevarnosti, kaj šele sosednja slovenska naselbina.
V sredo sem gledal skozi okno in poslušal, če bi kaj “grmelo od juga sem, pa ni bilo nič. Ko sem tako nekaj časa stal in premišljeval, je pripeljal mimo jeep s petimi vojaki. Eden od njih je sedel za strojnico in jo držal v rokah, kot bi pričakoval, da jo bo moral skoro naperiti proti sovražniku. Vojaki so se radovedno ozirali na lepo urejene hiše, obdane s cvetjem in zelenimi tratami. Vse je bilo tiho, le tu in tam je bilo slišati kak otroški glas ali pa brnenje avtomobila, 'd je peljal po sosednji cesti mimo. Proti poldne se je oglasil pred hišo prvi stari Matt, ki je imel svoj čas dom južno od Superior, pa se je pred črnim valom umaknil bližje k Sv. Vidu.
“Pameti ti ljudje nimajo. Sami sebi delajo škodo in odbijajo od sebe še tiste, ki so jim bili naklonjeni. Nič nimam proti njim, saj je večina čisto v redu. So pa nagneteni s svojih domovih, da skoraj ne moreš verjeti, da jih gre toliko v eno hišo. V takile vročini seveda sili vse na cesto, kjer je več zraka in hladnejše. Dosti jih je med njimi, ki so hudi na belce, na sami sebe in na vse okoli sebe, ker nimajo tega, kar bi radi, pa si sami ne znajo zaslužiti ali pa nočejo. Posebno pridni med njimi so le redki. Tudi do reda in snage večini ni kaj prida. Dober del mladih mater in njihovih otrok živi od podpor, ker so jih možje “zapustili”, pri tem pa se drže še vedno v bližini in so redni gostje pri svojih “zapuščenih” ženah ... Dober
del teh ljudi ne pozna pravega družinskega življenja, kot smo mi vajeni nanj. Tako ne more biti prave vzgoje, navajanja k redu, oliki, spoštovanju tuje lastnine, dostojnosti. Otroke ne
ci radi skupaj sedemo, radi skupaj hodimo, se radi med seboj poročamo ... Zakaj ? Le zaradi jezika? Ali ne bolj zaradi istih navad, istih nazorov, vere, sorodne čudi? Tudi mi se držimo v svojih naseljih skupaj, pa se nihče ne pritožuje. Kajpak, saj če mu ni všeč, gre lahko vsak čas iz nje, kamor koli hoče. Črni tega ne more, povsod se ga boje, povsod mu zapirajo vrata, za vse je neprijeten tujec ... Pri tem je le naš ameriški rojak, z istimi dolžnostmi in istimi pravicami!
Mislil in mislil sem, pa vsem vprašanjem nisem mogel do dna. Odrinil sem jih od sebe in se počasi podal proti Narodnemu hramu, kjer se v kleti zbiramo možje iz prejšnjega stoletja in obujamo spomine. Skoraj samo spo-
vzgajajo očetje in matere, ampak največkrat ulica. Kako vzga- mine, kajti nekdanje bojevitosti
ja ta, vidimo lahko tudi med našimi rojaki. Žal je tudi med nami nekaj takih ...”
Tako je pravil in razlagal Matt, ki je imel črne precej časa za svoje sosede.
Prišli so še nekateri drugi in bilo nas je skoraj za cel mestni svet, ko smo se posedli na por-ču. Nekateri so trdili, da je bilo vse skupaj dobro pripravljeno in organizirano, da so za vsem komunisti in črni prenapeteži, ki hočejo vse naenkrat, pa s svojo zahtevo po “črni moči” ustvarjajo nevarnost, da ne bodo dobili nič, lahko še kaj izgubili.
“Ti ljudje pozabljajo, da jih je v vsej deželi le kako desetino, četudi jih je v našem mestu o-koli eno tretjino. Nihče nima proti temu nič, da dobe, kar jim gre, da se jim odpro pota do napredka, toda v prvi vrsti si morajo pomagati sami! Kdo je pa nam kaj dal? Vse smo si morali sami zaslužiti s trdim delom ob malih zaslužkih. Če bi vse znosili po njihovem zgledu v liker-store namesto v hranilnice, bi morali tudi ‘na relifj. Le poglejte. Nekako eno tretjino jih je v mestu, v okraju pa niti petino, pa gre za nje preko tri četrtine vseh javnih podpor v okraju. In vendar je sedaj povsod dovolj dela, ljudi za delo naravnost iščejo in ga jim ponujajo,” je pribijal Joe, ki veliko bere in se močno zanima za politiko vseh vrst in smeri.
Majk, ki je bil rojen v tej deželi, pa še ni v previsokih letih, saj se je še v Koreji proti rdečim boril, nas je poslušal in dolgo ni nič rekel. Čez čas pa se je le počasi in premišljeno oglasil: “Veste, Amerika je dežela demokracije. V demokraciji odloča večina in večina smo mi, beli. Črni lahko še tako vpijejo, toda so in bodo še dolgo ostali manjšina. Če se za svoje pravice potegujejo tako, da se bomo mi čutili prizadete, da nas bo pekla vest, ker jim ne priznavamo tega, kar jim po božjih in človeških postavah
med nami ni več. Dom, ki je bil nekdaj središče vsakovrstnih bojev in zbirališče prijateljev in podpornikov titovskega režima, je postal tih. Njegovi novi vodniki so že pred par leti odstranili Titovo “petokrako”, ki je vsa povojna leta razburjala nasprotnike komunizma, kadarkoli so se zbrani v veliki domovi dvorani ozrli proti desni strani balkona. Titovih prijateljev je med nami vedno manj. Tisti, ki so se navduševali zanj, ker je “stisnil farje”, so zadnje čase slabe volje, ko so slišali, da se je le moral do neke mere prikloniti Rimu ... oni, ki so se navduševali za “novo svobodo”, so z začudenimi očmi prebirali zadnja Titova odkritja o nasiljih njegove policije... Glasovi nekdanje hvale so omagali ali pa v razočaranju utihnili.
m
Upam, da bo skoro potegnil sever in nam prinesel hlad, morda prebudi k življenju “Sveto-vidske” in dovoli meni v miru uživati pokoj.
Joe Bevček
do tega, da bomo le popustili. Če nas pa razjeze, pa ne bo iz vsega nič ali vsaj ne veliko! Rinejo v bela naselja, ki pa postanejo v nekaj letih popolni slumi, kakor hitro imajo oni v njih večino. Cene vsem nepremičninam v takih predelih padajo in lastniki se jeze ... Poglejte samo naselje ob Slovenskem kulturnem vrtu! Rinejo v belo družbo, ki jih ne mara in jih ne sprejme, pa se jeze in pritožujejo. Mar Tebe in mene povsod z veseljem sprejmejo? Nas vabijo v vsako sredino? Nikari no! Le mi ne rinemo tja, kjer nismo dobrodošli, oni pa hočejo največkrat prav tja, kjer jih ne marajo!”
Še par se jih je oglasilo, pa je med tem zaklicala žena, da moram k telefon. Imel sem daljši pogovor o nečem nujnem in ko sem se vrnil na porč, sem videl zadnja dva, ko sta prav zapirala vrtna vrata in se poslav-Ijaja. Usedel sem se in premišljal sam: In vendar smo vsi o-troci božji, beli, rumeni, rdeči in črni, vsi odrešeni z isto krvjo .... kot nam govore v cerkvi. Vsi smo bližnji drug drugemu ... Pa smo si nekateri le bližji. Sloven-
Fiknik Kluba tšmuski upokojencev s ifaliiss
CLEVELAND, O. — Vse članstvo Kluba slovenskih upokojencev za Holmes okrožje obveščamo, da bo avtobus za naš izlet in piknik čakal pred Slovenskim domom na Holmes Avenug točno 10 minut pred poldne v sredo, 3. avgusta. Vožnja v obe strani je za članstvo prosta in vsak dobi še listke za pijačo. U-speh piknika, polnega veselja in živahnosti sredi narave, je torej zagotovljen.
Prirodnih zakonov ni mogoče spremeniti, prej ali slej pridejo do veljave, vsako življenje se enkrat izteče. Dokler nam še zdravje dopušča, hodimo na klu-bove prireditve, poiščimo si družbo med lastnimi rojaki, ki
so nam vedno naj bližji ne le po gre, nas bodo morda pripravili besedi, ampak tudi po mislih in
srcu!
Pridite vsi, člani in članice, pa tudi prijatelji kluba. Čim več nas bo, tem bolj bo veselo. Nečlani plačajo nekaj malega za prevoz z avtobusom.
Na svidenje na SNPJ farmi v sredo popoldne. Naj nas nič ne zadrži, tudi dež ne!
Škapin
K@s$f® in piknik upokojencev
EUCLID, O. — Sezona piknikov je v polnem teku. Prijazni izletniški prostor (farma) SNPJ društev je stalno najet, ne zgolj ob nedeljah, temveč večkrat tudi med tednom. Izkazalo se je, da povečana plesna dvorana, kuhinja in pivnica ugodno vplivajo na posetnike, katerih je vsako nedeljo več.
Svoj letni piknik bo imel tudi Klub, slovenskih upokojencev v Euclidu, ki je največji izmed vseh slovenskih klubov v Ameriki. Ker so vsi člani že “bogati” in nihče več ne dela, se bo ta piknik vršil v sredo,. 10. avgusta, ha farmi SNPJ na Heath in
Na Mirni gori pretvornik TV
Na Mirni gori so letošnjo pomlad gradili pretvornik za televizijo po sporazumu med občino Črnomelj in RTV Ljubljano. Začel je delovati ta mesec in omogočil večini Bele krajine sprejem televizij skh sporedov iz Ljubljane preko okrepljene TV postojanke na Kumu.
Nesnaga v tekočih vodah Slovenije
Slovenija ima le okoli 1,600,000 prebivalcev, nesnage v slovenskih tekočih vodah pa je po pisanju domačega časopisja tam toliko, kot da bi živelo v Sloveniji nad 7 milijonov ljudi. Nihče se prav za prav ne briga veliko za snago voda, od leta 1954 ni bilo v tem pogledu nič storjenega!
Plastični čolni iz Ljubljane
Ljubljansko podjetje LIBIS se je od gradnje letal preusmerilo na izdelavo izdelkov iz plastičnih mas. Med najbolj zanimivimi so. čolni tipa Maestral in Li-bis — oba tipa čolnov sta dolga po 4.10 m in pripravna za pogon z motorji od 2 do 40 KM.
Bilo je v gostišču Jež
V	gozdiču blizu Radencev stoji turistična postojanka Radenci, imenovana tudi gostišče Jež. Gostišče je lepo urejeno, idealno za nedeljske izletnike, ki se vračajo z Negovskega jezera ali prihajajo iz Avstrije, iz Maribora, od koder koli pač,- obiskov iz radenskega zdravilišča niti ne omenjam. Gostinsko podjetje Radenci bi se torej lahko šlo velik turizem, kar bi nedvomno koristilo ne samo podjetju, temveč tudi širši skupnosti — toda poglejmo razmere v tem gostišču.
V	nedeljo, 15. maja, ko je sonce ves dan vroče sijalo in je bilo očitno, da bo takšno turistično postojanko, kot je Jež, obiskala množica ljudi, sem z večjo družbo tudi sam zavil tja. Najprej me je zbodla popolna zmeda na parkirnem prostoru: vozila so bila razpostavljena brez slehernega reda, tako da skoraj ni bilo mogoče parkirati. Ali ne bi za kakih 60 vozil, ki so vsako nedeljo tam, uredili smotrnejši parkirni prostor, in da bi paznik, ki se brez dela sprehaja okoli gostišča, nekoliko nadzoroval parkiranje? Ko smo s težavo le našli prostor za avtomobile, smo stopili na ploščad. Gostov ni bilo veliko, sicer pa je bila ploščad
Chardon Rd.
Kot prejšnja leta bo tudi letos na pikniku servirano izborno kosilo ob 1. uri popoldne. Pripravile ga bodo naše lastne članice, ki so veščakinje v kuhi. Vstopnina za člane je samo $1, za nečlane pa $1.50, kar je v teh časih skoro zastonj. Vstopnice lahko rezervirate pri blagajniku Andy ju Bozichu, 481-7094, ali pri tajniku Johnu Zamanu, IV 1-4871. člani jih lahko dobijo tudi na prihodnji seji v četrtek, 4. avgusta. Rezervirajte jih pet dni prej, ker na pikniku ne bodo naprodaj.
Razume se, da bodo na razpolago tudi druge dobrote, ki spadajo na piknik, da ne omenim vsakovrstnega razvedrila kot balincanja, igranja kart, petja in reševanja svetovnih problemov. Kdor pa je zmožen za dirkanje ali za romantiko, ga tudi nihče ne bo oviral.
Za tiste, ki nimajo prevoza, bo na razpolago bus, ki bo čakal pred SDD na Recher Ave. do 11. ure. Kdor pride pozneje, bo sam kriv, če bo ostal doma. Prevoznina v obe smeri bo samo 50c. Bodite torej točni!
Kdor se hoče pošteno zabavati in uživati zemeljske dobrote, ta naj pride v sredo, 10. avgusta, na naš piknik in ne bo se kesal.
Frank Česen
prazna — brez miz in stolov. Nekaj časa smo stali in razmišljali, kaj bi,. natakarji pa -so molče hodili mimo nas. Tedaj smo opazili v lopi tik za nami zložene mize in v papir zavite stole. Stopili smo ponje in s stolov trgali varovalni papir (bili so namreč novi). Ko smo končno posedli okoli miz, smo videli, da sede tudi drugi gostje na stolih, s katerih so viseli ostanki papirja. Kosi papirja so ležali tudi po ploščadi. Tam pa so bile še razne deske, odpadki vseh vrst, ploščadi ni očitno nihče pometel. Ko smo natakarja, ki je prišel mimo, vprašali, kako je kaj takega mogoče, je bil globoko užaljen. Drugi natakar, ki je prinesel steklenico vina, je zahteval, naj vino takoj plačamo. Šel sem v restavracijo in zahteval pritožno knjigo. Niso je imeli, povedali pa so mi, da so natakarji učenci gostinske šole (!), da še ne zaupajo (!) gostom, da se bojijo za denar (!). (“Delo”)
O tem piše ljubljanski list “Delp” takole:
Kraški pršut izvažajo v Švico, Italijo in Avstrijo
Kdor je obiskal Kras in ni poskusil terana in kraškega pršuta, ne more razumeti sladke trpkosti svojstvenega kraškega sveta. Nekdaj je kraški pršut nastajal v kmečkih dimnicah, zdaj pa je moči dobiti to specialiteto v Italiji, Švici in Franciji z znamko pršutarne v Lokvah.
Pri nas pravzaprav poznamo le kraški pršut, obrat ljubljanske Prehrane v Lokvah pa izdeluje tudi parmskega. Prvi je posušen na zraku in dimu ter osoljen, parmski pršut pa sušijo na zraku z majhnim dodatkom dišav in je zato nekoliko sladek.
Lani so v pršutarni v Lokvah izdelali blizu 8,000 kosov od 7-25 kilogramov težkih pršutov. Ko je začela pršutarna pred leti o-bratovati, so ji nekateri napovedovali kaj kratko življenjsko dobo. Menili so, da lahko dober pršut dozori le v kmečki dimnici. Niso verjeli, da bo industrijski način zorenja pršutov kaj prida uspešen. A so se zmotili.
Razen pršuta izdelujejo v Lokvah tudi zimsko salamo in prekajeno vratovino, imenovano o-sokolo. Petindvajset zaposlenih bo letos ustvarilo okoli 800 milijonov dinarjev izdelkov, tako da pride na enega zaposlenega okoli 30 milijonov dinarjev vredna proizvodnja.
V tujini je po izdelkih “Made in Lokve — Yugoslavia” veliko povpraševanje. Lani so kar 90% vseh pršutov izvozili, lahko pa bi jih bili še več, če bi jih le imeli.
“Delamo samo v eni izmeni,” pravi obratovodja Hinko Polak. Prostori niso najbolj primerni-Pršut najprej stiskamo, nato zori v hladnem prostoru, od tu gre v dimnico, nato pa v zračno sušenje s stalno temperaturo in stal' no vlago do 50%. Tako zorenje pršuta traja od 8 do 10 mesecev. Premalo imamo sušilnih komob da bi zmogli kaj več.”
Dan za dnem vozijo v Lokve velike cisterne. Kraški svet je tu pokazal vso svojo skopost. Pitne vode ni daleč naokoli. Za pršu-tarno jo morajo vsak dan pripeljati 100 do 150 kubičnih metrov iz 5 km oddaljene Sežane. Če bi ne bilo ostrega kraškega zraka> ki je tako primeren za sušenj6 mesnin in jim daje tudi svojstven okus, menda pršutarna nikoli ne bi stala v Lokvah. Tak° pa navzlic pomanjkanju vod6 pravijo, da ni bilo nič narobej da so se odločili prav tu za ur6' ditev pršutarne.
---------o----------
— Od 3,700 postojank Rdečega križa v ZDA ima vsaj vsaka tretja same prostovoljne delav' ce.
KMEBX5K?. DOMO v im a.

JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST
^XXXlXžXŽŽXXXZi:xXXXZIIirrž^TTTrTTrTTYTTTT'VtTyTTTYTm
Umor zaradi zavarovalnine
Po 15 letih so odkrili, da so švedski parnik pognali v zrak z dinamitom.
Krave so bile še pri kočah, ko je Volkun prignal izgubljeni tropič pred stajo. Marko pa je privlekel na vlaki, s trto zvezani, mrtvega koštruna pred kočo, ga pustil na njej in odšel štet jarce. Manjkalo mu je samo eno lansko jagnje.
“Bal sem se hujšega,” je povedal planšaricam, ki so radovedne čakale, koliko1 je škode. Brez kosila bi bil gnal past, če bi ga ne bila opomnila Franca, da ga čakajo žganci in mleko.
“Še koštruna bi moral prav za prav odreti, preden grem,” se je domislil Marko.
“Kar ženi, ga bom že jaz,” se je ponudila Mica.
“Kaj misliš, Marko, kdo ti je izpustil jarce?” je vprašala Tr-lejeva Meta.
“Nič ne mislim, vem in ve tudi, če niste slepe.”
“Pa kdo?” je vprašajoče po vseh pogledala s svojimi modrimi očmi Frčejeva Rezka, ki v svoji otroški duši ni nikogar dolžila. “Res ne vem.”
“Če res ne veš, ti pa povem: Podvihani palec! — Ali sedaj veš?”
Kakor bi zarezgetala kobila se je zasmejala Mica in za njo še dekleta.
“Boljšega pritikljaja mu nisi mogel dati. ‘Podvihani palec’ naj bo, vsaj ne bo vedel, kdaj se o njem pogovarjamo. Če bo pa le izvohal, se ga bom pa vselej lahko hitro iznebile.” Tako je bil všeč to jutro Marko Br-kovčevi Franci, da, če bi Miha ne bil Miha —? Seve, Mica bi pa obdolžila razcvetele plazove sleča.
Marko je odgnal svoj trop. Pred kočo pa je stopila Mica, napravila z dlanmi trobilo, poklicala črednika, ki je tretjine-kom gnal krave na Basališče in mu zakričala: “Lukaaa! Nič ni hudegaaa. Samo ena lansko jagnje manjkaaa. Pa še tisto je bilo grintavcoo.” Oooo, ooo, ooo se je odzval odmev.
“Da ne bo ‘Podvihani palec’ mislil, kako je Marku skljubal,” je povedala Mica dekletom, nabrusila nož in se lotila koštruna.
Vsi so ga jedli zvečer in še drugi dan, tudi Tevž.
• « *
Pastirji so zjutraj naglo odganjali trope na' pašo, se porazgubili vsak v svojo stran, pod noč pa so počasi prizvonkljali z živino nazaj h kočam.
Planšarice pa so imele največjo zadrego zjutraj in pod noč; čez dan so posnemale, sirile in medle, hodile druga k drugi v vas in se največkrat sešle pri izkušeni Mici.
Brkovčeva je stopila v rodin-sko kočo: “Zadnje dni sem nečesa pogrešila v planini, pa se ‘nisem mogla spomniti, česa Manjka. Sedaj vem. Mežkov Joža je utihnil in nič več ne Poje.’
“Saj res,” ji je pritrdila Meta. “Ga bomo morale prositi, naj nam še kaj zapoje. Lep glas ima in toliko1 pesmi zna, da mu jih Mkoli ne zmanjka.”
“Morebiti je bolan,” je sočustvovala z njim Frčejeva.
“Pa še hudo je bolan; na srcu,” je vedela Mica.
“Kaj ga mar dekle ne mara? Pa je dober fant.”
“Saj nobene nima.”
“Ga bo že minilo. Potem bo Pa spet pel.”
“Meni se pa smili,” je sočustvovala z njim Rezka.
“Pa se mu ponudi. Preklicano bi bila lačna. Na pesmih kuhan sok je redek,” jo je zavrnila Mica. “Bi pa še ‘Podvihani palec’ za bolj gostega zaslužil, kakor je malo prida.”
“Podvihani palec!”
Hi, hi, hi so zahihitale in od-sle vsaka za svojim delom.
Tudi pastirji so začeli zvečer,
ko so zaprli živino, zelo pogosto obiskovati planšarice.
Tevž je ogledal, da je Brkovčeva Franca sama doma, pa je stopil v Podlipnikovo kočo: “Kaj sta te kar sama pustila Marko in Jok.”
“Saj me ni strah.”
“Pa bi ti vsaj kratek čas delala, tako brhkemu dekliču kakor si ti.”
“Boš pa ti kaj povedal, da bo prej noč.”
“Prav gotovo ti je po Mihu dolgčas.”
“Kaj mi bo dolgčas, saj mi ga ti krajšaš.”
“Veš, Frandka, jaz bi vsak dan prišel k tebi v vas, pa ne maram zaradi vašega ovčarja.” “Kaj pa Marka briga; saj ni moj fant.”
“Ti ni treba biti žal, če ni. Metlo bi ti pa lahko vendarle novo naredil, ko je ta že obrabljena.”
“Saj jo je nameraval, in to prav ono jutro, ko je šel pod Javor jarce iskat. Sedaj pa noč in dan išče tistega, ki je takrat bos hodil po njegovem tamoru. Sled si je dobro ogledal in jaz tudi. Takoj bi ga spoznala.” “Koga išče?”
“Podvihani palec.”
Tevžu je kar sapo zaprlo. Franca pa se je vstopila predenj, ga porogljivo gledala in mu še nagajala: “Tevž, zdi se mi, da se ti noge pote. Prav dobro de, če jih v mlačni vodi izplakneš. Ti bom vlila kropa v pomijnik.” In preden je tretji-nek utegnil odpreti usta, je že postavila pomijnik pred njegove noge: “No, kar sezuj se”.
“Ne, ne. Ne utegnem,” je zaječal Tevž in se podvizal iz koče.
Franca pa za njim na prag in ga je prav sladko vabila: “Nikar še ne hodi. Še dolgo ne bo noči in meni bo dolgočasno. Saj ne bom Mihu povedala, če se ga bojiš, da sva se tudi midva malo rada imela v planini.” Tevž se je naredil gluhega. Ko pa se je spomnil, kako neumno se je bil izdal, je zaklel predse: “Prekleta baba, hudičeva.” Od tistega večera se Tevž nikoli ni preobul vpričo drugih in tudi nog ni šel nič več v roso hladit.
* * *
Konjarja Tomaža je zadnje dni vsaka pot peljala k Bajlirikovi Mici. Mica se je tudi kar nekako pomladila in je govorila kakor najbolj razcvetelo dekle o rožah in o sleču, ki je res tisto leto žarel kakor že davno ne.
In stari kirasir se je odločil. Še nobena ataka ga ni tako skrbela. Dolgo je molčal pri ognjišču, potem se mu je pa kar odtrgala beseda: “Mica! Morebiti bi pa le ne bilo preveč neumno, če bi se midva vzela.”
“Sedaj v teh letih?”
“Bolj prav je, če v sivih letih skuhava trmo, kakor če bi jo nikoli ne. Vsak nekaj imava in ti še stanovanje; kar lepo bi bilo.”	v
“Prepozno si se spomnil.” Mica se ni norčevala.
“Otrok bi res ne bilo več. Pa
■
zavoljo naju dveh.”
“Če bi mi bil ti to povedal kadar koli, še pred štirinajstimi dnevi, bi bila kar gotovo rekla: ‘Pa se vzemiva!’ Sedaj pa ne več.”
“Da si se v dvajsetih letih vprav zadnjih štirinajst dni tako premislila, mi kar noče v glavo.”
Mica mu je pa na uho poše-petala:	“Tomaž! Jaz imam
otroka.”
Konjar je odskočil, tako še je začudil: “Ti, Mica, otroka. Kje?”
“Pri sebi. V planini. Na Jezercih.”
(Dalje prihodnjič)
STOCKHOLM, Šv. — švedsko tovorno ladjo, ki se je pred 15 leti potopila v Botnijskem zalivu, pri čemer je 10 članov posadke izgubilo življenje, so v resnici potopili — da bi pobrali zavarovalnino. To je po dolgotrajni preiskavi dognala švedska policija, predvsem po zaslugi neke ženske, ki je vedela resnico o potopljeni ladji in ki je naposled spregovorila. V tej zvezi so aretirali štiri osebe, policija pa išče tudi druge pajdaše; eden med njimi živi, kot kaže, v Nemčiji.
Eden izmed aretiranih, 48-let-ni Johannes Raag, urar iz Stockholma, je priznal, da je on podtaknil in zanetil dinamit, ki je vrgel parnik v zrak. Ta možakar je cinično povedal, da je pripravljen vse povedati pač zato, ker so ga “šefi” opeharili: “Dali so mi samo 50,000 kron, tedaj nisem vedel, da bodo dobili 750,000' kron zavarovalnine in da bi jaz potemtakem moral dobiti najmanj 150,000 kron.”
Nesrečna ladja “Energi” je bil 1,500-tonski parnik, ki je plul pod panamsko zastavo, člani posadke pa so bili Estonci, Švedi in Nemci. Tri minute po eksploziji se je potopila in rešili so samo 6 od 16 članov posadke: drugih 10, med njimi kapitan in neka ženska, je utonilo.
Ob nesreči so domnevali, da je ladja bržkone naletela na tavajočo mino, ki je ostala še izza druge svetovne vojne. In verjeli ( so izpovedim dveh preživelih, ki pa sta — kot se je zdaj pokazalo — v resnici prinesla na ladjo dinamit in ga zanetila. Druga dva aretirana sta ladijska agenta in ta dva sta poslala na ladjo oba moža z dinamitom, najbrž v upanju, da ne bosta preživela eksplozije.
Trije aretirani vztrajno zanikajo sleherno krivdo, četrti, že omenjeni Raag pa pravi, da je bil on tisti, ki je še z nekom prinesel dinamit na ladjo in ga potlej zanetil. Vodja tolpe pa je bil neki ladijski lastnik iz Stockholma.
Zdaj se zdi, da smrt desetih članov posadke ni bila zakrivljena hote. Policija meni, da je Raag s pajdašem “za vsak pri-
mer” podtaknil več razstreliva, kot je bilo potrebno. Za to, da bi šel stari parnik na dno, bi zadostovalo tri kile, Raag pa je prinesel na krov osem kilogramov. Raag je kupil 20 kilogramov dinamita. Ženska, ki je povedala, kaj se je skrivalo za smrtonosno eksplozijo, pa zatrjuje, da ni ravnala iz maščevalnosti, pač pa da ni mogla več molčati, štirje aretirani utegnejo zaradi umora dobiti po 25 let ječe.
------o------
Postopek pri mešanih zakonih dobiva novo obliko
WASHINGTON, D.C. — Stališče, ki ga je zavzel do mešanih zakonov zadnji Vatikanski koncil, dovoljuje tudi spremembo cerkvenega postopka pri sklepanju mešanih zakonov. Kakšne spremembe so dovoljene, odre-jujejo škofje posamič ali pa na svojih konferencah. Pri neki mešani poroki v državi Oregon sta na primer pri poročnih obredih sodelovala istočasno in na istem prostoru zastopnika nevestine in ženinove veroizpovedi.
Sedanje sodelovanje še ni dobilo dokončne oblike. Verski vodniki mislijo, da je najbolje, da se tradicija pri obredih poraja počasi in na tihem. Obširno javno opisovanje bi ideji več škodovalo kot koristilo.
--------------
Avtobusni prevoz za zasebne šole je že dobil fi-načno podlago
COLUMBUS, O. — Do sedaj se je brezplačnega prevoza v zasebne šole in domov moglo posluževati v naši ohajski državi le okoli 60% vseh otrok. Sedaj bodo pa te dobrote deležni vsi.
Državna uprava je namreč že odredila svoj prispevek za nakup 133 avtobusov za prevoz o-trok v javnih šolah in 78 kavto-busov za prevoz otrok v zasebnih šolah. Ako bo treba še več avtobusov, bo državna uprava še dodala k sedanjemu prispevku. Upajo, da bo celoten prevoz začel funkcijonirati že letošnjo jesen.
Belgijski politik Spaak se umika iz javnosti
BRUXELLES, Belg. — Znani voditelj belgijskih socijalistov Spaak, večkratni belgijski ministrski predsednik, prvi predsednik generalne skupščine ZN, vodilni politik pri ustanavljanju Evropske gospodarske skupnosti in Evropske atomske komisije ter evropske premogovne in jeklarske skupnosti se s svojimi 67 leti umika iz javnosti.
V politiki je delal že po prvi svetovni vojni, po drugi je pa spadal med vodilne evropske politične glave in postal simbol za belgijsko in evropsko zunanjo politiko. Belgijska domača politika mu je stalno grenila politično delo, zato se je sedaj umaknil, akoravno še ni prestar za politično delo.
JFK dom navadna levičarska, potegavščina
CLEVELAND, O. — Clevelandski levičarji so na Superior Ave. N.E. otvorili poseben dom za mladino in mu dali ime “JFK dom”. Po njihovem naj bi bil dom imenovan v čast kenijskemu predsedniku z imenom Jomo Freedom Kenyatta.
V resnici nihče ne misli na to, kadar sliši ime JFK dom. Vsak misli, da se to nanaša na ime pokojnega predse dnika J. F. Kennedyja. Na Kenyatto ne mislijo verjetno niti fantje, ki obiskujejo ta dom. Naslov zavoda je navadna levičarska dvoličnost, ki jo poznamo že desetletja.
—.——o---------
Kratka krila so zapisana smrti
CLEVELAND, O. — Kdor se zanima za žensko modo, ve to že dolgo. Sedaj so pa modni kralji v Parizu z Mr. Diorom na čelu uradno razglasili, da bodo prihodnjo zimo dolga krila zopet v veljavi. Za kratka krila bo torej treba kmalu najti novo rabo, kajti podaljšati se ne bodo dala, tako pišejo modni časopisi v Parizu.
Rrežnjev zavrnil Tantov načrt za mir v Vietnamu
MOSKVA, ZSSR. — Generalni tajnik ZN U Tant je ostal tu en dan dalj, da bi govoril še z generalnim sekretarjem Komunistične partije ZSSR L. Brež-
PRI KUPOVANJU — Ko mamica nabira v samopostrežni trgovini, kar potrebuje, se je odločil 3 leta stari Christopher Walsh, da ji pomaga. Seveda izbira on po svojem lastnem okusu in nosi svoji poldrugo leto stari sestrici Mary Elizabeth, ki sedi v vozičku.	,	•	.
njevim o možnosti končanja vojskovanja v Vietnamu. Predložil mu je svoj načrt, pa ni mogel
Ženske dobijo delo
Iščemo gospodinjo
Enostavno kuhanje, nič pranja, nič težkega čiščenja. Mora biti zanesljiva, govoriti angleško in ostati 5 dni čez noč v lepem domu na Shaker Heights. Dobra plača. Kličite 932-1952.
(1,3,5 avg)
Pisarniško delo
Tipkanje, IBM, vlaganje in splošno pisarniško delo.
86G Addison Rd. med E. 55 in E. 72 St. freeway
361-2570 Mrs. Hassall
(147)
UČENKE ZA ŠIVALNE STROJE
Sprejmemo delavke, ki ne govorijo angleško, saj imamo med našimi 2000 uslužbenci različne narodnosti. Dnevno delo, najvišja plača v tej okolici za ženske. Skušnja nepotrebna. Mi vas plačamo, dokler vas učimo, po kratki učni dobi. Oglasite se v našem zaposlitvenem uradu od 8.30 do 5. pop. od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.
(2 bloka južno od Lorain Ave.)
(145)
Woman Wanted Slim, dishes and cleaning, 3 hours daily.
CARL’S CAFE
361-8997	... 1301 Marquette
(147)
Moški dobijo delo
Hišnik in šofer
Iščemo moškega za delni ali polni čas za privatno družino v Shaker Heights. Dobra plača ali plača od ure. SK 1-8571.
(146)
MACHINISTS
THE CLEVELAND
PNEUMATIC Teol 0®.
3784 E. "S St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - IYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORINS 1ILLS
TURRET
LATHES
m TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop.
ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(147)
dobiti zanj podpore pri Brežnje-vu, kot jo ni dobil preje pri Ko-syginu.
Očitno je, da se ruska politika o Vietnamu ni prav nič spremenila. To je zunanji minister Gre-miko povedal jasno v Tokiu preteklo soboto, ko je dejal, da ZSSR ne bo posredovala za nobene razgovore, če ne izrazi take želje Hanoi.
-----a------
— Nikaragua je dobila ime po domačem indijanskem poglavarju tega imena.
Celo za moške & ženske
WANTED KITCHEN HELP
Male or female
Also Waitress SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
MALI OGLAŠF
V	najem
Oddamo 5 lepih, čistih sob in kopalnico, zgoraj, preproge, peč. Na 1069 E. 61 St., Kličite od 5. do 7:30 pop. EX 1-0745.
___________	—(146)
Soba se odda
Opremljena soba se odda moškemu, s hrano ah brez, tudi garaža. V Euclidu okoli E. 232 St. Kličite 731-8777.	(145)
Stanovanje oddajo
Šest-sobno, čisto stanovanje oddajo zgoraj na 1228 E. 74 St. telefon 881-1451.	—(145)
V	najem
Oddamo 5 sob, zgoraj, na novo dekorirane. Osebe srednje starosti imajo prednost. Kličite IV 1-9595. V Collinwoodu. (145)
V	najem
Lepo 5-sobno stanovanje s kopalnico, plinski furnez in garaža. Odraslim. Na 6629 Bayliss Ave. UT l-6?44.	—(145)
V	najem
Lepo 5-sobno stanovanje s kopalnico, plinski furnez in garaža. Odraslim. Na 6729 Bayliss Ave. Spodaj UT 1-6744.
-(146)
Izvrstni novi domovi
Zidan ranch, 3 spalnice, polna klet, velik lot, $19,500.
Zidan ranch, priključena garaža, 3 spalnice, polna klet, $20,600.
Imamo nove hiše s 3 ali 4 spalnicami, cene $15,900 in več.
Nameravamo zidati dvodru-žinske na lotih pri E. 200 St., 6-6. $33,900.
Starejša dvodružinska hiša, 5-5, $19,900.
Poslopje z 4 stanovanji v fari sv. Križa, $39,900.
Zidano poslopje s 6 stanovanji, eno leto staro, v Euclid. Stavbenik hoče prodati.
UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. zv.
(145)
Hiša naprodaj
V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena 14.800. Kličite 752-2414.
(x»
V	najem
Euclid Ave., 5716 - Meriam Apartments, na novo dekorirane. elektrika in plin plačana. Od $65. Hrvaška oskrbnica Zora. kličite 432-1409.	(145)
Prijafsl’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St.Clair Avr. & fiftth St.: EN 1-4212
Garaža se odda
Lepa prostorna garaža se odda na 1161 Norwood Rd. Vprašajte tam ali kličite lastnika: KE 1-6250.	—(1,5,3 avg
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 4-4, garaža za 2 avta, na 722 E. 162 St., blizu cerkve Marije Vnebovzete. Oglejte pred poldnem ali po 6 uri pop.	(147)
'AMERIŠKA DOMOVINA,
TRYGVE GULBRANSSEN
DEDIŠČINA
GOZDA
Tedaj pa so se vrata v gospo-dičnino sobo morala na stežaj odpreti; kajti sij na nasprotni steni se je razširil, postal je svetal in žareč. Dekla se je zgrabila za srce in noge so se ji za-šibile. V svetlobi je na steni zrasla senčna postava, postajala je vedno večja in se sklonila v smeri proti izbi; nato so postavo nenadoma obdali plameni, da se je vse zaiskrilo. Po hiši je zadonel glasan krik človeka, ki se nahaja v smrtni grozi, nato je sledil padec — in vse je bilo temno in tiho.
Na vznožju stopnic so našli deklo, razbito in krvavo in napol noro. Tja je prišel z lučjo v roki polkovnik, ki se je tresel od mraza in se pozibaval od preobilno zavžitega alkohola in za njim so se gnetli hlapci in dekle.
Polkovnik je vprašal, kaj pomenita krik in ropot na stopnicah, dekla pa je spravila iz sebe samo besede brez zveze: “Gos-podičnina soba ... sam satan ... iskrilo se je in kadilo ... gospodična je strašno zakričala ...”
“Hm....” Polkovnik se je nenadoma streznil. Povesil je glavo in lovil sapo. V obraz so se mu zarisale boleče gube in groza in bolečina sta ga spačili. Dvignil je luč in s tresočo roko odrinil okoli stoječe — se opotekel k stopnicam in stekel po njih navzgor.
Ostali so gledali za njim, dekle je pretresla groza. Tudi hla-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Can manufacturing
MACHINISTS CAN LINE MECHANICS PRESS MECHANICS
Apply
California Packing Corporation
Locke Ave., Swedesboro, N.J. AC 609-467-0300, Ext. 15
An Equal Opportunity Employer
(146)
MONEY!!
Do you want steady work. Make good money. No experience is necessary.
NOW COME IN 3755 So. Racine See MR. BOB HAUCK (148)
WELDER-MECHANIC For Heavy Equipment 118th and Ashland
287-7545	(147)
pec se ni mogel odločiti, da bi šel za njim, dokler ni bil polkovnik že globoko v veži, šele tedaj mu je, sklanjajoč se naprej, s tihimi koraki sledil po stopnicah navzgor. Nekaj hipov zatem se je prav tako tiho, brez sape in nekam skrivnostno spet vrnil. “Gospodična je mrtva,” je rekel; zaenkrat pa ni še prav nič omenil, kako vneto in neverjetno naglo je stari polkovnik odstranjeval krpe in trske, ki so ležale v sobi na tleh, ko je pogledal za njim skozi vrata hlapec.
Tako se je zgodilo, da je vrag odnesel gospodično pri živem telesu.
“Neprevidno je ravnala z lučjo,” je rekel polkovnik. “Obleka ji je čisto zgorela.”
Nikogar ni bilo, ki bi se hotel potem dotakniti gospodične, in tako jo je moral polkovnik sam položiti v krsto. In zato —■ ker se je je moral dotakniti — je dobil težke rane, ki se bodo le počasi ali pa nikoli zacelile.
10
Pripovedka poroča, da je bila Vestli-koča prva hiša, ki so si jo sezidali pradedje Bjorndalske-ga rodu, ko so prišli v te gozdove na begu pred močnejšimi sovražniki z zapada. Koča še stoji zapadno od grebena, pokritega z bukovim grmovjem, ki je nekako prednja gozdna straža pred visokim gorovjem. Od tu se razgrinja razgled na brezkončne gozdne grebene, ki se raztezajo na zapad do drugih pokrajin. Koča, ki stoji v zavetju pred vetrom, je prastara in se že nagiba postrani. Kadar zapiha veter, zaškripljejo njeni izrabljeni tečaji. Kadar pa veter odneha, tedaj njeni skladi vedno bolj popuščajo in koča se vedno bolj nagiba na stran in vedno bolj leze vase. Če pa divja vihar, se
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER
Nr. North & California. IVz story fiame. Modern. 7 rms., 4 bdrms., 2 down, 2 up. Kit. Cab. IV2 bths. fin. bsmt. Gar. Immed. Possession. EV 4-3348.	(146)
BY OWNER
7 rm. residence. Exc. condition, s&s. w-w crptg. 3 bdrms. 1% baths. Nr. Schls. & Churches. $16,750 Austin Section. 939 N. Lockwood. ES 9-1423
(146)
MALE HELP
3-M COMPANY SENIOR CHEMIST
If you have 2 to 5 years experience in paper and/or paper coatings, printingj vegetable adhesives, you may qualify. Duties will include responsibility in areas of product control, development and technical service. Ability to analyze, organize and communicate are as important as technical skills. Excellent opportimity for a challenging position with one of our new growing product divisions. If interested, send resume giving details to: Mr. R. Halaska or phone collect 312-LU 5-7800.
3-M COMPANY
6850 So. Harlem % Post Office Argo, 111.
(145)
WAREHOUSEMEN AMERICAN CYANAM1D
Located on Touhy Ave. at Mannheim Road
Needs experienced warehousemen age 25 or over. Starting rate $2.75 an hour. Pleasant working conditions. Excellent employee benefits. For interview call
Mr. MILLER 9 — 5 daily 827-8871
koča stresa in se kakor nalašč ne zruši.
Nekega neprijaznega, vetrovnega, zgodnjega pomladanskega dne je prišel iz doline skozi zapadne gozdove tuj mož. Za hip je počival na grebenu, poraslem z borovci, in oprezoval v smer, iz katere je bil prišel, preko gozdnih višin tja proti dolini, ki se je za njimi skrivala. Zdaj pa zdaj je prisluškujoče obračal glavo in se oziral tudi v druge smeri. Bil je močan, divji mlad fant s sekiro za pasorn, z velikimi pestmi, črn od barvanja usnja ali kakega sličnega dela.
Tam gori je še ležal sneg, ves bel kot v najhujši zimi. Mož se je v smrtni grozi oziral okoli sebe pred vsem pa — nazaj. Potem je odhitel skozi smrekov gozd naprej proti koči.
Pričelo je snežiti in čim više je prihajal, tem bolj je divjal vihar; on pa je šel neumorno
m RAZPRODAJA JSL
popusta
ANZLOVAffS DEPT. STORE
6214 St. Clair Avenue
Ud ponedeljka, I, avg, d© sohete, 13. mgmh
c • Vse cene znižane za najmanj 20% — Kupite sedaj ® • ® ° vsa oblačila za šolo in, prihranite!!! • ®
ŽENSKE OBLEKE, KRILA, BLUZE MOŠKE SRAJCE, HLAČE, JOPIČI VSEOSEBNO PERILO
Vsa zaloga gre v razprodajo po zelo znižanih cenah. Pridite! Poglejte si vse blago v trgovini. Dobrodošli v vsakem slučaju, pa če izberete kaj ali pa ne—brez vsake obveznosti.
DOBRODOŠLI! Dvojne zelene EAGLE ZNAMKE ob torkih. 1
[■■■BBBBBWBaBBHBBBBHBBgBBBBBBHHBBBBfaiBBlEBaBBBBHBBBailiggaGBaEHBaaEgaBBBaEKSaSaHliIBHigaHBSaBBKaaaaHBIIIHHgiawaBBi
dalje viharju naproti in se plašno oziral na vse strani, pred vsem — nazaj. Mož je neutrudno gazil sneg, njegovi koraki so postajali vedno- krajši, ozrl se je in nezaupljivo motril svoje sledove; toda veter in snežna vijavica so jih za njim sproti brisali.


		
	AVGUST imrngj« SSIEUliM	KOLEDAR društvenih
	ms iiira lis MolLlX	prireditev
AVGUST
3. — Klub slovenskih upokojencev s Holmes Avenue priredi piknik na SNPJ farmi.
7. — Piknik v dobrobit taborjenja Slovenskih šol na Slovenski pristavi.
10.— Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi piknik na S.N.P.J. farmi.
14.— Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
14. — Slovenski dom na Holmes Avenue priredi svoj letni piknik v parku. sv. Jožefa na White Rd.
29. — Konvencijski ples KSKJ v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
21. — Sv. maša ob konvenciji KSKJ v cerkvi sv. Vida ob 11.45, po njej kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Popoldne piknik na prostorih sv. Jožefa v KSKJ parku na White Rd.
21. — Slovenski športni klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
21.	— S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi svoj drugi letni piknik v Triglavskem parku. Piknik je združen s kratkim športnim sporedom.
22.	— Se začne XXVI. glavna
konvencija KSKJ v hotelu Sheraton-Cleveland.
23.	— Konvencijska večerja pod pokroviteljstvom Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob šestih.
24.	— Klub slov. upokojencev za
senklersko okrožje priredi piknik na SNPJ farmi.
28. — Farni piknik fare Marije Vnebovzete na Sv. Jožefi farmi na White Rd.
28.	— Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
3.	-5. — Slovenski akademiki v
Ameriki SAVA imajo svojo 9. letno konvencijo v Torontu v Kanadi.
4.	— Društvo slov. protikomunistih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi.
18. — Združene kulturne skupine nastopijo v SDD na Recher Avenue.
25.	— Oltarno društvo fare sv. Vida pripravi obed v avditoriju. Postregli bodo od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
1.	— Jesenska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
2.	— Podr. št. 14 SŽZ priredi
Card party v SDD na Recher Avenue. Začetek ob treh pop.
23.— Pevsko društvo PLANINA poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na Maple Hts.
29.	—Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi card party v šolski dvorani. Začetek ob
7.30 zvečer.
29. — Slov. nar. dom na St. Clair
Avenue priredi “Noč Slovenije” v glavni dvorani Doma.
NOVEMBER
5. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu ima jesensko prireditev 5 dvorani Slov. doma n^t Holmes Avenue.
12. — Štajerski klub MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu.
12. — Društvo sv: Ane št. 4 SDZ praznuje z večerjo in plesom v SND na St. Clair Avenue 55-letnico svojega obstoja. Začetek večerje ob petih, plesa ob osmih. Igral bo Grabnarjev orkester.
20.	— Pevski zbor Jadran poda
koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
23.	— Ples na večer pred Zahvalnim dnem v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
24,	— Tony Petkovsek’s Polka Party v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
4. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani.
4. — Jesenski koncert pevskega zbora SLOVAN, združen s proslavo 30-letnice zborovega obstoja.
31. — Slovenski dom na Holmes
priredi silvestrovanje v svojih prostorih.
31. — Slov. društveni dom priredi SILVESTROVANJE.
1967
JANUAR
14. — Slovenski športni klub
priredi svoj letni ples. Igrajo “Veseli mornarji”.
21.	—Slovenska pristava priredi zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri.
FEBRUAR
12. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi Večerjo s plesom v SDD na Recher Ave.
APRIL
8. — Slovenska folklorna skupina KRES bo nastopila v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
16. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 182 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.4o in po njej z banketom v farni dvorani.
MAJ
7. _ Pevski zbor Triglav priredi
letni koncert in prizor za 20-letnico svoj ega obstoj a v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue.
14. _ Otroci Slovenske šole pri
Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN.


Naznanilo in J&ah^ala
V globoki žalosti javljamo, da je dne IS. jalija 1966 v Gospodu preminula naša ljubljena soproga, mama. stara in prastara mama
MARY STURM,
rojena ZNEBEL
Pokojna je bila rojena 27. novembra 1888 v vasi Markovščina št. 3. pri Slivju, Istra, Slovenija, Jugoslavija. Tarn žalujeta za njo sestri Terezina in Johana s svojima družinama in več drugih sorodnikov.
Pokopali smo jo dne 16. junija 1866. Iz Žele tovega pogrebnega zavoda na 452 E. 152 Street smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev Brezmadežnega Spočetja v Willoughby, Ohio, kjer je Rt. Rev. Msgr. M. W. McMahon daroval slovesno pogrebno sv. maše, opravil svete obrede, slovesne žalostinke in prošnje molitve ter v krasnem cerkvenem govoru slavil pokojničino zaslužno življenje ter njena plemenita dobra dela. Po končani službi božji je pogrebni sprevod odšel na pokopališče Vseh Vernih Duš, Chardon, Ohio, kjer zemskš ostanki čakajo Vstajenja.
Iskreno zahvalo naj prejme Rt. Rev. Msgr. McMahon za daritev sv. maše in opravilo svetih obredov. Prav tako se iskreno zahvaljujemo častitim gospodom duhovnikom, ki so pokojni med boleznijo prinašali sv. zakramente in jo pripravili za srečno zadnjo uro, kakor tudi vsem duhovnikom, ki so prišli v pogrebni zavod in molili, ozroina vodili skupne molitve ob krsti.
Društva. U boj SNPJ št. 53, Woodmen of the World - Waterloo Grove Circle No. 110, podružnica št. 41 Slovenske ženske zveze in Klub slovenskih upokojencev, Euclid. Ohio so lepo počastila pokojno kot svojo preminulo članico. Prisrčno se jim zahvaljujemo. Posebno smo hvaležni govornikom, ki so v imenu članov in članic izrekli ganljive besede slovesa in zahvale pokojni.
Članice Court of Mary at Immaculate Conception Church in podružnice Ženske Zveze ter člani Knights of Columbus in Kluba slovenskih upokojencev kakor tudi drugi številni prijatelji so skupno moliii sv. rožni venec ob krsti. Naj prejmejo našo najtoplejšo zahvalo.
Hvaležni smo iz vseh naših src vsem, ki so prihiteli k pogrebu od daleč, zlasti iz Detroit, Michigan, Washington D.C., in iz Kanade.
Počij od hudih, težkih let, preblago mamino srce; ko zadnje trombe zadene, veseli snidemo se spet.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v urah najhujše žalosti pomagali in nas tolažili, posebno vsem sosedom in prijateljem ter članicam Court of Mary, ki so priredile skupno kosilo in stregle udeležencem po pogrebu.
Posebej smo se zahvalili vsakemu, kolikor smo imeli naslove. Če bi kdo pomotoma naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo oproščenja. Vse prosimo, da sprejmete tole našo skupno zahvalo, ki jo želimo izreči prav vsem, ki so pokojno našo mamo kakorkoli počastili, nam pomagali in prispevali, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Posebej se zahvalimo vsem tistim, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, ki so poklonili cvetje in vence in tistim, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Iskreno smo hvaležni vsem, ki ste prišli pokojno kropit, vsem ki ste bili pri sv. maši in vsem, ki ste jo spremljali do groba.
Čutimo, da smo dolžni posebno iskreno hvaležnost Želetovemu pogrebnemu zavodu, ki je skrbno in ljubeznivo uredil vse pogrebne priprave, odlično vodil pogrebni sprevod in nam in prijateljem, ki so prišli k pogrebu, storil v teh dneh celo vrsto prijateljskih uslug. Stotera hvala lastnikom in uslužbencem.
V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
žalujoči:
soprog ANDREW
hčeri: MAEY, poročena WINTER, in JENNIE, por. SOMEACK. sin JOSEPH, snaha CHRISTINE zeta JOSEPH WINTER in ADOLPH SOMRACK 4 vnuki in 6 vnukinj ter 7 pravnukov.
Cleveland, 1. avgusta 1966.
Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina
PRI MOTORNIH DIRKAH — Rodezijec Jim Redman in Anglež Mike Hailwood vozita vštric na ovinku pri motornih dirkah za svetovno prvenstvo v Nemčiji. Zmagal je Anglež.