M#	V\
2 'i.
*4i*
IW«<.V
, r-‘- "t j
fcvtt ».-»s
rSt&L
(Th
t V
iS
f- * AW
Strokovni list zs poozdigo in napredok obrtništva Hrausks banouine.
„OBRTNI VESTNIK” izhaja tedensko in sicer vsak t»etek ter stane:		Glasilo ..Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani14, „Splošne zvez« obrtnih zadrug v Mariboru44 in obrtnih društev Dravske banovine.	Nefrankiram dopisi se ne sprejemujo. Rokopisi se ne vračajo. Ponotiski dovoljeni le t
celoletno	Din polletno	Din posamezna številka . . Din	40 — 20'— 1-T	Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	navedbo vira. Stev. pn postni hranilnici, podružuio v Ljubljani 10.S60.
XIV. letnik.		V LJUBLJANI, dne 10. julija 1931.	Štev. 27.
Engelberi Franchetti 60 letnik
Baš. ko smo zaključili zadnjo števil ko našega glasila, tedaj smo zaznali, da praznuje 60ti življenjski jubilej odlični borec za pravice slovenskega obrtništva, naš vodnik, učitelj, budnik ter častni ustanovitelj naše Zveze, gospod Engelbert Franchetti. Naj nam oprosti, če se šele danes oddolžujemo
spominu njegovemu in njegovega če-stitljivega jubileja in mu prijazno posvečamo te skromne vrstice.
Hodil se je naš prvoboritelj in brivski mojster g. Franchetti 3. julija leta 1871 v Klein-Reizlingu na Gornjem Avstrijskem. Že v mladih letih mu žilica organizatorske sposobnosti ni dala miru, tako, da se je kmalu začel udejstvovati v javnem življenju naše ožje domovine in se prav hitro uveljavljal. Motil bi se, kdor bi pričakd-\ al, da se je spoštovani jubilant trudil le za koristi svojega stanu, temveč je bil neustrašen borec in zagovornik za obrtniške pravice v vsesplošnem.
Bili so takrat najtežji časi, ko se je pričel tovariš Franchetti boriti za naše pravice in stanovske koristi. Težko Je bilo takrat našim obrtnikom, ker so bili gospodarsko in narodnostno odvisni od tujca. Vse gospodarsko življenje se je osredotočevalo na severu; slovenska krajina je bila nerazorana in le težko je bilo seme, ki so ga polagali na teptana tla narodni buditelji. Malo je bilo takrat obrtnikov, kt bi se upali nastopati v javnosti, kajti vsak nepremišljen njihov korak je izzval za posledico bojkot in bojazen za nadaljni njihov obstoj. O stanovskem gibanju med slovenskim obrtništvom tedaj ni bilo govora. Manjkalo je vezi, ki bi združevala zadruge, vdahnila stanovskim korporacijam borbenega duha — življenja in budila stanovsko zavest.
Prvo vrzel je občutil takrat še mladi mož — naš slavljenec. Poln načrtov in neskaljenega optimizma se Jo vrgel na delo in pričel združevati zadruge. Že k 1902 je postavil temelj organizaciji, ki je pod njegovim vodstvom postala predstavnica obrtništva na tedanjem Kranjskem in 8. decembra istega le<a se je že vršil ustanovni občni zbor Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug
— predhodnice sedanje Zveze obrtnih zadrug. Jubilantovo delo je najtesneje vezano z delom Zveze skozi 25 let, saj je bil vendar on ustanovitelj, najboljši učitelj in buditelj in to, kakor smo že omenili, v najtežjih časih. Njegove zasluge za obrtniški stan so tako številne, da jih ni mogoče na ozko odmerjenem prostoru našteti. Če že v glavnem navedemo, da je 1. 1904 ustanovil obli-gatorično mojstrsko bolniško blagajno, da je 1. 1904 in 1925 skrbno organiziral veliki vajenski razstavi, da je dalje bil vodja več večjih javnih shodov, na katerih so se obravnavala najvažnejša vprašanja slovenskega obrtnika, je že to delo terjalo mnogo energije in delavnosti. Ko je 1. 1909 bila preslana kriza, ki je vsem društvom tako običajna, je zastavil zopet vse svoje sile in je dvignil Zvezo in z njo vred ves slovenski obrtniški stan do tiste višine in do tistega ugleda, ki mu po vsej pravici gre. Ustanovitev našega glasila je njegovo delo, skušal je ustanoviti celo Obrtno tiskovno zadrugo, kar pa je vsled nezadostnega razumevanja pomena te ostalo le neizpeljana ideja.
Zveza je pravilno umela ceniti njegovo delo in ga je v priznanje za njegove številne zasluge imenovala leta 1913 za častnega člana, 1925 pa mu je občnLzbor podelil naslov .častnega načelnika. Njegovo Visočanstvo kralj ga je, odlikoval z redom Sv. Save in s tem sam podal visoko priznanje njegovemu delu in trudu. Kljub svojim šestim križem pa je slavljenec še vedno čil in delaven in zavzema mnogo častnih mest tako v strokovnem kakor javnem življenju.
Številnim čestitkam, ki jih je bil deležen, se pridružujeta s svojimi tudi Zveza in Obrtni Vestnik z najtoplejšimi željami in v najvdaneJŠem spoštovanju. Slava delu!
Slavnostna v Celju
se vrši v nedeljo, dne 19. julija 1931 SPORED:
1. Ob 6.30 zjutraj obhod godbe po mestu.
2. Ob 7.45 sprejem gostov na kolodvoru in pohod pred Obrtni dom.
3. Od 8. do 10. dop. koncert železničarske godbe pred Obrtnim domom.
4. Ob 9. dop. blagoslovitev in otvoritev Obrtnega dtoma.
5. Od 9.30 do 10.30 dop. ogled razstave Obrtno-nadaljevalne šole v Obrtnem domu.
6. Ob 10.30 dop. okrožni obrtniški zbor Zveze obrtnih društev dravske banovine v Celju v dvorani Obrtnega doma.
7. Slavnostni obed v mali dvorani Celjskega doma.
IVAN MOHORIČ
novi generalni tajnik Zbernice za TOI
Kakor smo že v zadnji številki poročali, se je koncem junija poslovil od Zbornice dolgoletni generalni tajnik
g. dr. Fran Windischer, ki je nastopil zasluženi pokoj. Ob tej priliki pa je nominirala Zbornica na njegovo mesto kot šefa zborničnega urada gospoda Ivana Mohoriča.
Vredni naslednik, mož odličnih sposobnosti in izredne delavnosti, poln vedrega optimizma in neizčrpne inici-jativnosti, je eden prvih gospodarskih strokovnjakov, s katerim se moremo upravičeno postavljati, zakaj njegovo široko gospodarsko obzorje ni le upoštevano in občudovano v naši domovini, tudi njegovo ime je znano preko meja Kraljevine. Domovina sama pa ga je všelej klicala, kadarkoli je bilo potrebno njegovega sveta pri vseh konferencah širšega gospodarskega značaja in pomena. Udeležil se je številnih važnejših konferenc doma in v Inozemstvu, bil pa je vselej podložen in vpliven zagovornik naših gospodarskih interesov. Njegovo ime pa je tudi tesno zvezano s sicer še revno naše gospodarsko literaturo, kateri je s svojo uprav mravljično delavnostjo kot znanstvenik in veščak na gospodarskem polju pripomogel do precejšnjega razmaha.
Znan med vsemi gospodarskimi krogi po svojih nastopih v Zbornici, na zborovanjih raznih stanovskih organizacij, ljubeznjiv in vsakomur uslužen, skoro da preveč skromen, je bil že od nekdaj velik prijatelj Zveze obrtnih zadrug in ji je šel vselej z nasveti in delom pri reševanju vseh važnejših vprašanj ljubeznjivo na roko. Zato njegovo imenovanje na tako odgovorno, odločujoče, obenem pa tudi častno mesto, najtopleje pozdravljamo in mu pri tem čestitamo na tem imenovanju z željo, da nam i v bodoče ostane naklonjen in dober prijatelj.
■	«»*«>•	m«
Pridobivajte našemu Batu vedno nove naroinike!
Kreditiranje obrtništva
pri Zanatski banki kraljevine Jugoslavije t. d., podružnici v Ljubljani.
Ker si obrtništvo ni povsem na jasnem, kakšne kredite, pod katerimi pogoji in na kakšen način more priti do potrebnega mu kredita, smo od bančne uprave prejeli sledeča pojasnila.
Splošno.
Fosojiloprosilci iz mesta Ljubljane in okolice dobe pri podružnici v Ljubljani potrebno tiskovino >Prošnja za kredit«; zunanji posojiloprosilci pa dobe pri podružnici v Ljubljani ali pa pri lokalnih cenzurnih odborih, kateri do sedaj obstoje v Brežicah pri Slovenskem obrtnem društvu, v Celju pri Slovenskem obrtnem društvu, v Črnomlju pri Zadrugi obrtnikov, v Dra vogradu pri Skupni obrtni zadrugi, v Ljutomeru pri Slovenskem trgovskem in obrtnem društvu, v Dolnjem Logatcu pri Obrtni zadrugi, v Mariboru pri Splošni zvezi obrtnih zadrug, v Novem mestu pri Obrtnem društvu, v Ptuju pri Obrtnem društvu, v Ribnici pri Čevljarski zadrugi za sodni okraj Ribnica in Vel. Lašče in v Šoštanju )<jri Obrtni zadrugi oblačilnih strok. Izvršene so predpriprave za osnovanje cenzurnih odborov, zaenkrat v vseh krajih sedežev okrajnih sodišč Dravske banovine in sčasoma tudi v vseh drugih krajih, kjer bode podana potreba. Posojilojemalci iz Ljubljane in okolice vlagajo kreditne prošnje pri podružnici v Ljubljani; zunanji posojilojemalci pa pri svojih lokalnih cenzurnih odborih. Kreditne prošnje se tedensko rešujejo in se posojiloprosil-ca o rešitvi takoj obvesti. Odobreni krediti se po izročitvi kritbenih menic in podpisnega formularja takoj izplačajo, bodisi v gotovini, potom Poštne hranilnice ali pa na kakšen drug način, kakor bi to posojilojemalec razpolagal.
Komu se kreditira in višina kredita.
Zanatska banka kraljevine Jugoslavije je osnovana za napredek obrtništva ter se vsled tega odobravajo krediti izključno samo obrtnikom, kateri izvršujejo obrt, vodijo svojo samostojno delavnico in imajo obrtni list. Krediti se ne morejo odobravati onim obrtnikom, ki se pretežno bavijo s trgovino, obrt pa izvršujejo samo kot postranski poklic.
Kredit morejo dobiti samo one osebe, katere se smatrajo za obrtnike v vseh delih naše države, a ne samo v poedinih pokrajinah. Na primer gostilničarjem, izvoščkom itd. se kreditov ne odobrava, ako tudi se oni v nekaterih pokrajinah smatrajo za obrtnike.
Posojilo morejo dobiti samo obrtniki _ naši državljani.
Izključeni so od kreditiranja oni obrtniki, ki posojujejo denar drugim osebam.
Obrtnikom, katerih kreditna sposobnost, kakor tudi sposobnost njihovih žirantov to omogočuje, se dovoljujejo krediti v sledeči višini: obrtnikom-ne-«Vciionarjem do Din 25.000.—, obrtn"-kom-akcijonarjem od 3 do 25 akcij do Din 50.000.—, od 26 do 50 akcij do Din
75.000.—, od 51 do 75 akcij do Din
120.000.—, od 76 do 100 akcij do Din
150.000.—, nad 100 akcij do Din
200.000.—. Ker je Število delničarjev
Zanatske banke v Sloveniji omejeno, se bode določilo glede višine kreditov neakcijonarjem v kratkem spremenilo, vendar bodo imeli akcijonarji prednost pri podeljevanju kreditov.
Vrste in kritja posojil.
Podel ujejo se: menični eskontni krediti na 30 mesecev z odplačilom v desetih enakih trimesečnih obrokih, proti izročitvi tromesečne menice, podpisane od dolžnika in dveh žirantov. Ako je posojilojemalec oženjen, se podpis žene sprejme za žiro, vsled česar je stvarno potreba iskati le enega žiranta. Vsako tromesečje mora dolžnik odplačati predpisani znesek na dolžno svoto in obresti za nadaljne tri mesece ter obenem izročiti novo menico, zmanjšano za predpisano odplačilo, podpisano od dolžnika in podpisi istih žirantov, kakor na prvi menici.
krediti v tekočem računu proti izročitvi bianko menice z izjavo, podpisano od dolžnika in dveh žirantov v višini zaprošenega kredita, več 5% za eventuelna prekoračenja kredita, vsled pripisanih obresti. Obnavljanje menic ob vsakem tromesečju odpade, ker je menica neizpolnjena. Krediti v tekočem računu se odobravajo za nedoločen čas samo večjim obrtnikom, katerih račun bode izkazoval primeren letni promet, v najmanjšem iznosu trikratnega zneska odobrenega kredita.
V slučaju, da zahtevani letni promet ne bode podan, je banka upravičena kredit odpovedati, odnosno ga preurediti v menični eskontni kredit,
vknjiženi krediti v tekočem računu ali menični eskontni krediti, proti izročitvi bianko menice z izjavo odnosno terminizirane menice na tri mesece, podpisane od dolžnika in žene, ako je soposestnica. Take kredite brez žirantov se odobrava le proti vknjižbi na varno mesto na posestvu posojilojemalca in žene, ako je soposestnica.
V svrho provedbe vknjižbe je izročiti potrebno zastavno listino z legaliziranimi podpisi,
sezonski krediti se smatrajo vsi oni krediti nad Din 100.000.— in morajo biti plačani tekom enega leta. V kritje tega kredita se izroči trimesečna menica, podpisana kakor v prejšnjih slučajih. Ob vsakokratni zapadlosti mora dolžnik plačati obresti za nadaljne tri mesece, višina odplačila pa je nedoločena, seveda pod pogojem, da se mora pri četrti zapadlosti t. j. po poteku enega leta plačati celotni kredit,
* lombardni kredit proti zastavi državnih vrednostnih papirjev do 80% zastavljene vrednosti, katera se računa po srednjem borznem kurzu. Posojilo se dovoljuje na dogovorjeni termin, 10%tne obresti pa se plačujejo za vsako tromesečje v naprej. Podaljšanje plačilnega termina si mora stranka izposlovati pri banki najmanj 14 dni pred zapadlostjo. Ostali pogoji za lombardne kredite so razvidni '.z posebnih pravil,
garancijski krediti za izdajo garancijskih pisem, kavcij ali bančnih vložnih knjižic v svrho državnih in zasebnih licitacij za prevzem del, proti izročitvi bianko menice z izjavo, podpisane od garancije-prosilca in dveh žirantov. Za garancije se računa %% tromesečna provizija, zaračunavši vsako početo tromesečje za celo.
Obrestna mera posojil in stroški.
Obrestna mera za posamezne obrtnike vseh vrst posojil znaša do nadalj-nega 10% na leto, brez vsakih provizij.
Za kredite na tekočih računih se zaračunavajo efektivni stroški, ki nastanejo z vodenjem tekočega računa in letno državno takso v znesku Din 20.
Pri eskontnih meničnih obračunih se zaračunavajo pri prvem obračunu Din 10.— in stroški nakazila. Pri vsaki prolongaciij menice se zaračuna Din 5.— za stroške.
Kakor že gori omenjeno, je Zanat-ska banka kraljevine Jugoslavije a. d. s pomočjo države ustanovljena z namenom, pomagati obrtništvu in obrtni delavnosti s čim povoljnejšim kreditom, podpiranjem ustanavljanja obrtnih kreditnih in nabavljalnih zadrug ter priporočamo, da se obrtniki z zaupanjem oklenejo zavoda, katerim je
izključno namenjen, zlasti sedaj, ko je ustanovljena podružnica te banke v Ljubljani. Banka je vsem interesentom za vsa potrebna pojasnila na razpolago med uradnimi urami od 8. do 12% ure in od 15. do 16% ure, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 12% ure.
Zahteva po poostritvi pogojev za udeležbo na licitacijah
Trgovsko - industrijska in obrtna zbornica v Novem Sadu je predložila ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu naslednjo predstavko:
»V zadnjem času prihajajo tej zbornici številne pritožbe iz vrst obrtnikov in trgovcev, da sodelujejo pri javnih dobavah za državne in samoupravne nabave osebe, katere nimajo za izvrševanje teh poslov potrebne strokovne kvalifikacije. Take nekvalificirane osebe si 'izposlujejo par dni prej obrtno dovoljenje v svrho, da dobe tako formalno pravico za sodelovanje pri državnih nabavah, katero dovoljenje pa takoj, čim izvrše posel, vrnejo. Na ta način jih niti davčna oblast ne more prijeti in ker običajno nimajo niti ostalih 'režijskih izdatkov, katere ima redni obrtnik, odnosno trgovec, so oni v stanju staviti dosti nižje ponudbe kot redni obrtnik, odnosno trgovec. Jasno je, da taki začasni obrtniki oziroma trgovci izigravajo odnosne odredbe pravilnika za izvrševanje odredb iz odd. B (pogodbe in nabave) zakona o državnem računovodstvu (spremembe z odlokom D. R. br. 195100 z dne 16. novembra 1929. leta), v katerih je določeno, da natečajnik mora imeti potrdijo,'s katerim je dokazano, da je firma sodno iprotokolirana, oziroma da poseduje razen obrtnega dovoljenja potrdilo pristojne zbornice, da se v svojem stalnem poklicu bavi s poslom, ki je predmet licitacije. Na podlagi tega preširokega .pojma »stalno« brez pobližje označbe, kaj je smatrati pod »stalnim poklicom« običajno izdajo pristojne oblasti potrdilo o sposobnosti za udeležbo na licitaciji že na podlagi samega obrtnega dovoljenja.
Toda Zbornica je mnenja, da iz celotnega smisla te odredbe, da gospodarske organizacije lahko izdajo potr-^ dilo, da se kdo stalno bavi z gotovim poslom, izhaja, da ni zadostna samo formalna činjenica, da ima gotova oseba obrtno dovoljenje za 'izvrševanje tega posla, pač pa, da je tudi mate-rijelno z ekonomskega stališča sposobna za izvrševanje tega posla; to pomeni, da mora Zbornica in drugo za izdajo takega dovoljenja pooblaščeno oblastvo imeti priliko, da se tekom gotovega časa sama prepriča, da se ta oseba zares stalno bavi s tem poslom.
To potrdilo mora biti državnim in samoupravnim telesom gotova preliminarna garancija, da bo licitator v strokovnem pogledu znal 'izvršiti poverjeni mu posel in že samo dejstvo, da je doba veljave takega potrdila, v smislu spremembe omenjenega pravilnika, omejena na tri mesece, izhaja, da je finančni minister, ko je vstavil tako določbo, v resnici imel pred očmi potrebo po obvarovanju državnih in samoupravnih teles 'pred eventuelnkni zlouporabami.
Z ozirom na to je jasno, da zahtevajo tako interesi rednih obrtnikov in trgovcev, kakor tudi interesi državnega gospodarstva, da se onemogočijo vsi poskusi zlorabe ob priliki javnih licitacij za dobave državnim in samoupravnim telesom.
Da bo mogoče to doseči, je treba izpopolniti omenjeno spremembo pravilnika za izvi-ševanje odredb iz odd. »B« zakona o državnem računovodstvu (Sl. Nov. št. 274 z dne 22. XI. 1929) ter tam uvrstiti sledeči stavek:
»'Da se kdo v resnici stalno bavi s poslom, ki je predmet licitacije, za to je treba, da se ugotovi, da se bavi s tem poslom najmanj dve leti.
Zbornica namreč meni, da je treba, da mine vsaj rok dveh let, če hočemo z gospodarskega stališča ugotoviti, ali je kdo v resnici spodoben za izvr-
šitev nabave za državno ali samoupravno telo.
Zbornica prosi zato, da ministrstvo dela na tem, da g. finančni minister čim prej izda odločbo v gornjem smislu.«
O gornjem predlogu novosadske zbornice se sedaj vršijo ankete pri vseh TOI zbornicah. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je na vprašanje izjavila, da solidarizira s predstavko, ki jo je predložila trgovsko-industrijska in obrtna zbornica v Novem Sadu. Sicer so taki slučaji pri nas precej osamljeni, zato pa tembolj pogosti v južnih krajih naše države.
Ing. Leo Knez.
Vloge acetilena in kisika pri avtogenem varenju
(Nadaljevanje).
Pb reakciji z vodo nastaja iz karbida in vode gašeno apno, ki ga moramo iz aparata večkrat odstraniti ter moramo radi taistega aparate tudi večkrat čistiti. Naj bo mimogrede povedano, da je karbidno apno kvalitetno prvovrstno in da se ga more uporabljati s polnim uspehom pri napravi zidarske malte. Ker je pa vsebina kalcijevega oksida, iz katerega apno sestoji, pri karbidnem apnu mnogo večja, kot pri navadnem zidarskem apnu, je karbidno apno tudi mastnej-še, ter ga je treba radi tega mešati s peskom v malo drugačnem razmerju. Ge je karbidno apno čisto in lepo belo, nam daje tudi prav izvrsten belež. Apno, ki predstavlja ostanek kemijske reakcije med karbidom in vodo, varilcem ni baš po godu, ker se ravno vsled taistega delavnice zamažejo, ter imamo tudi z njim vedno dovolj nepotrebnega posla. Zato se je v tehniki prav kmalu pojavila ideja, razvijati aceti-len kar v tovarnah, ter ga spravljati na teg in v obrtne delavnice kar v plinastem stanju, kot se to vrši pri čistem kisiku. Že prvi poizkusi, ki so se vršili na Francoskem pa so pokazali, da se acetilen ne da tako lahko stiskati na poljubno velike pritiske kot drugi plini in trebalo je mnogo študija in truda, da se je tudi acetilen posrečilo polniti v jeklene valje, ter ga nuditi obrti in industriji v čisti in koncentrirani obliki. Danes se polni acetilen v jeklene valje, ki so napolnjeni s posebno preparirano prozorno maso in s posebno tekočino — imenovano aceton, katera ima to lastnost, da acetilen prav hlastno vpija in raztaplja. To raztapljanje acetilena v acetonu se izvršuje seveda pod pritiskom, ki pa ni mnogo večji od 15 atmosfer. Acetilen, stisnjen v jeklene valje in raztopljen v acetonu, se imenuje »raztopljen acetilen« ali s francosko besedo »acetylen dissous« (izg. disu). V praktičnem življenju ga imenujemo kar z okrajšanim imenom »dissous - plin« ali »dis-sous«.
Delo z dissous - plinom je seveda docela enako delu z acetilenom, ki ga šele sproti razvijamo iz karbida iz vode. Odpadejo pa nam vsa nepotrebna dela čiščenja acetilenskih aparatov, ter je tudi poraba plina v »Dissous«-obliki mnogo bolj ekonomična, kot v karbidni obliki. Pri uporabljanju dissous - plina odpade tudi nabava in s tem tudi amortizacija acitilenskega aparata kot takega, ter je sploh delo, posebno na montažah, mnogo bolj ugodno, čisto in praktično. Seveda je dissous - plin nekoliko dražji od acetilena, katerega smo si sami razvili v 'acetilenskih (aparatih iz karbida. Ce pa vpoštevamo samo komoditeto in eleganco autogenega varenja z dissous - plinom, potem bo tudi priprost obrtnik vedno rad posegel po raztopljenem acetilenu, posebno še, če je delo nujno 'in ga je treba izvršiti na kakem prav neprikladnem kraju. V takih slučajih je namreč acetilenski aparat precej neokreten pripomoček autogenega varilca, dočim nam v stalnih delavnicah služi kar najbolje.
Poleg acetilena potrebuje obrtnik kovinar pri avtogenem varenju, kot smo že dejali, še plin kisik, s katerim
Haj je	no?
Vinko Kukovec — častni član Obrtnega društva v Celju. V ponedeljek 6. t. m. ob 20. uri se je vršil v Celjskem obrtnem domu izredni občni zbor Obrtnega društva, na katerem je bil g. Vinko Kukovec, predsednik Obrtnega društva in okoliški podžupan v priznanje svojih zaslug za Obrtno društvo in Obrtni dom v Celju soglasno izvoljen za društvenega častnega člana Veselimo se tega priznanja, ki ga je izkazalo Celjsko obrtno društvo gospodu Kukovcu in se pridružujemo številnim čestitkam!
Dr. Fran Windischer — dopisni član zagrebške Zbornice za TOI. Na plenarni seji zagrebške Zbornice za TOI, ki se je vršila v torek, dne 30. junija, je bil generalni tajnik v p. dr. Fran Windischer imenovan za dopisnega člana te zbornice.
Uradni tečaji za Julij. 1 napoleondor 218.60 Din, 1 zlata turiška lira 249., 1 angl. funt 275.—, 1 dolar 56.50, i kanadski dolar 56.20, 1 nemška tnadka 13.40,
1 poljski zloit 633, il aivstr. šiling 7.94, I briga 737, 1 madž. penga 9.87, 1 braz. milrajs 5.20, 1 egipcski funt 282.—, 1 uruguajislki pez os 35.—, 1 arg. pez os 1735, 1 turška pap. lira ali 100 pias-sltrov 26.75, 100 .zlatilh frankov ali švic. frankov 109630,	100 franc, frankov
22130, 100 albanskih frankov 1086.—, 100 ital. lir 296.—, 100 hol. goldinarjev 2275.0, 100 bolig. levov 40.90, 100 rum. lejev 33.65, 100 danskih ali norv. kron 151i4.—, 100 švedskih kron 15.15.—, 100 španskih pazet 548.—, 100 grških drahem 73J20, 100 čehostov. kron 16730, 100 finsikih mark 142.—, 100 letonskih latov 100130.
Reklama na pisemskih ovitkih. Zbornica za TIGI v Ljubljani opozarja interesente, da (je ministrstvo z odlokom šteiv. 50.447/31 podaljšalo rolk za sprejemanje pisemskih pošiljk, katerih ovitki z reklamo po določilih čl. 12 točka XII prvega dria pravilnika za notranjo poštno službo, niso dopuštni, in sicer do vštetega 31. oktobra 1931. Pošiljke z nedopustnimi ovitki se po 31. oktobru 1931 ne bodo več sprejemale; pošiljatelji naj ravnajo torej tako, da bodo ovitke z nedopustno reklamo brezpogojno porabili do navedenega termina.
II. Mednarodna razstava patentov v Chicagu. 'V Chicagu se vrši 14. do 27. septembra 1931 II. Mednarodna razstava patentov. Ralzstava je posebne važ-ndsti za vise, ki posedujejo patentne pra" vice v Zedinjenih državah, ali pa da nameravajo plasirati svoj patent v Za-dinjenih državah.
Cene cinku in bakru so poskočile. Ker je mednarodni kartel cinka s 45% omejitvijo produkcije na vidiku, vsled tega so cene poskočile in so sedaj za ca. 50 odstotkov višje kot so bile v začetku junija, ifototako je mednarodni bakreni kartel izopet zvišal ceno na 9375 cents. Iz tega je jasno, da je špekulativnost na teh tržiščih še vedno živahna.
Termini inozemskih velesejmov. Prometno ministrstvo je priznalo vozne olajšave za posetnilke naslednjih inozemskih velesejmov: v Leipoigu (od 30. avg. do 30. sept.). v Pragi (od 6. do 13. sept., na Dunaju (od 6. do 13. sept.), v Gradcu (od 09. avg. do 6. sept.), v Lvovu (od 5. do 15. sept.), v Libercu (od 15. do 31. avg.) in v Solunu (od 14. do 30. sept.).
je treba mešati acetilen, predno ga zažgemo. Kisik je eden najvažnejših plinov na naši zemlji, ker ga rabimo tudi za življenje sploh, ter ga človek, vse živalstvo in rastlinstvo vdihava. Kisik je v zraku pomešan z dušikom, katerega tovarne odstranjujejo na ta način, da zrak najpreje s pomočjo velikega pritiska in velikega mraza utekočinijo, ter se dobljena tekočina modre barve z vreliščem pri —194" C destilira, tako da odhlapi najpreje dušik in šele nato kisik. Tako dobljen plin kisik sedaj polnimo v jeklene valje pod velikim pritiskom 150 atmosfer, ter prihaja kisik v tem stisnjenem stanju tudi na trg in v delavnico obrtnika.
Da bi mogli oba omenjena plina mešati med seboj ter se posluževati vročine acetilenskega plamena pri avtogenem varenju, imamo v praksi še vse polno drugih aparativnih pripomočkov, o katerih bomo raspravljali prihodnjič.
(Konec).
ZAhfijKA Bfliidil KRALJcvINc MsLAViJE o. d. podružnica Ljuaijona
Dunajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)
Telefon štev. 30—20.
Centrala: itEOGRAl)
Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne papirje.
Crlavna podružnica: ZAGKEB
Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma.
Račun postne hranilnice šte^. 14.003.
Podružnica: SARAJEVO
Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle.
Drugi mednarokUni obrtniški kongres
V dneh 7- do 16. junija t. 1. se je vršil v Pariza drugi, kongres, na katerem je bilo zastopano obrtništvo vsega sveta. Zastopanih je bilo na tenu kongresu 11 držav po 70 delegatih, kateri so zastopali skupno 1,482.500 organiziranih obrtnikov. Med drugimi so bili zastopani tudi glasom časopisnih poročil Pokrajinska zveza obrtniških udruženj in društev, kakor tudi Zveze iz Zagreba in Ljubljane. Jugo-slovenska delegacija obrtnikov, ki jo je vodil g. Milan J. Stojanovič, predsednik Zanatske komore in delegat Zemaljskog saveza zanatlijskih udru-ženja i esnafa je bila zastopana takole-. Milan J. Stojanovič, v prej imenovani lastnosti, Albert Firt, podpredsednik Zanatske komore in član uprave Saveza, Stojadin Andjelkovič, podpredsednik Saveza, Života Lazarevič, član nadzornega odbora Saveza. Sa-vez hrvatskih obrtnikov iz Zagreba je delegiral gg- Pandiča iz Zagreba in Viča iz Vinkovcev, dočim se službeno navaja kot delegat slovenskega dela obrtništva g. Lovro Pičman.
Ne malo nas preseneča to službeno poročilo, da je zastopal naše slovensko obrtništvo na tako važnem kongresu mednarodnega značaja g. Lovro Pičman, ki ni bil upravičen na tem mestu se uveljavljati kot naš delegat, ko ga ni pooblastila za to Zveza obrtnih zadrug, kateri edini pravno pritiče ta mandat. Ne malo začudeni simo pa tudi, ■da se je popolnoma prezrlo iz ne vemo katerih razlogov vabiti našo Zvezo kot javnopravno predstaviteljico našega obrtništva na ta mednarodni kongres. Zato si Ustvarjamo upravičeno sumnjo, da je bila ta delegacija sestavljena ad lioc po želji beograjskih predstaviteljev srbskega dela obrtništva sporazumno z onimi hrvatskega dela jn dogovorno s poedincem, v danem slučaju z g. Pičmanom, ki nikakor ni bil upravičen izdajati in priznavati se kot rednim potom iz delegiranega zastopnika slovenskega dela obrtništva. Zato je imenovanje njegove udeležbe na tako važnem zborovanju mednarodnega značaja za nas brezpomembno in nas zanima njegova soudeležba le iz principijelnega stališča.
Kongres je otvoril 9. junija g. Dou-merge, bivši minister, narodni poslanec in predsednik parlamentarne grupe za zaščito obrtniških interesov. Tekom dopoldneva so bili iznešeni referati o delovanju inštituta o tej formaciji in o odnošajih inštituta napram mednarodnemu uradu dela, Referirali so prof. Buronza o dosedanjem delu inštituta, Gatinara o finančnem poročilu. Vodja Jugoslovanske delegacije je pri tej priliki ostro kritiziral delovanje tega inštituta, češ da bi prva mednarodna obrtniška ustanova morala pokazati več volje do dela in borbenosti ter večjo aktivnost ustvarjanju osnovnih predpogojev za razvoj in javno afirmacijo inštituta, iz poročila, ki ga je podal šef francoske delegacije o podvzetih korakih pri mednarodnem uradu dela, posnemamo, da so predstavitelji Mednarodnega urada zahtevali od obrtniških predstavnikov pojasnil: 1. kakšen je kriterij, ki omogoča razliko med obrtnikom in industrialcem na eni in najemnim delavcem na drugi strani, 2. kateri so problemi, kateri spadajo v pristojnost urada dela in kateri so, ki bi predstavljali za obrtnika osobite interese, 3. kakšni sta naloga in konštitueija Mednarodnega obrtniškega inštituta.
Na popoldanskem zasedanju je bilo Ha dnevnem redu sprejetje načrta šta-tutov Mednarodnega obrtniškega inštituta. Statuti so bili na predlog g.
Firta čitani. Predlogu šefa Jugoslovanske delegacije g.-Stojanoviča, da se prečitajo štatuti z vsemi pripombami, ki bi jih stavile posamezne delegacije, se je pridružil tudi francoski delegat. Ugodivši nujni zahtevi se j3 sestavil poseben odbor, ki je takoj pričel z delom, ki je naslednjega dne predložil definitivno izdelane in vse izpreminje-valne predloge upoštevajoče statute.
Štatuti Mednarodnega obrtniškega inštituta.
Cl. I. Da bi se obrtniški pokret iaz-nili držav koordiniral v mednarodnem pogledu, v kolikor se ta nanaša na en skupni interes, je zatorej ustanovljeno udruženje po imenu Mednarodni obrtniški inštitut.
01. II. Cilj Mednarodnem obrtniškemu inštitutu je:
1. da se trudi sprejeti vse inicijati-ve, svojstvene vsaki pokrajini (mišljeno država) vselej, kadar more, razvoj te nuditi ugodnosti za obrtništvo drugih pokrajin;
2. da zbira, proučuje, objavlja in dostavlja organizacijam - članicam statistične in ekonomske podatke, ki se nanaSajo na navadno kakor na umetno obrtniško proizvodnjo, trgovino z obrtniškimi proizvodi in na cene blagu na raznih tržiščih;
3. da proučuje v vseh oblikah, zbira in 'objavlja obvestila, ki utegnejo v posameznih pokrajinah koristiti v odnosu do organizacije in razvoja zadru-garstva, v pogledu socijalnega zavarovanja, obrtniškega kredita, hišne delavnosti (obrta), priučitve obrta, obrtniške delavne moči, kakor tudi vseh drugih problemov, ki zadevajo obrtništvo.
4. da vlaga in predlaga vladam potrebne predloge za vplačilo skupnih obrtniških interesov in za izboljšanje njihove situacije, potem, ko zbere potreba naznanila kakor želje, izražene na mednarodnih ali nacijonalnih kongresih, na občih, bodisi profesionalnih;
5. da sodeluje pri zaključkih mednarodnih konvencij v prilog obrtništvu;
(j. da olajšuje izmeno rokodelskih vajencev, pomočnikov, mladeničev in mladenk, pripadajočih obrtniškim pro-fesijam, in se jim da s tem priliko, da se izpopolnijo v jezikih in razvijejo svoje profesijonalno znanje, ali da se omogoči ustvaritev bližjih odnošajev med obrtniki raznih pokrajin;
7. da ustanavlja dela vzajemne samopomoči in druge humanitarne inštitucije s ciljem izboljšanja ekonomskega, socijalnega in higijenskega položaja obrtništva, kakor tudi da pomore akciji, ki bi jo mogle podvzeti razne grupe na profesijonalnern, ekonomskem in finančnem terenu;
8. da vzdržuje vse mere, namenjene proučavanju rodbinske (polomstvene) ideje in da učvrščuje rodbino v njeni osnovi;
9. da pomore in razvija obrtniški tisk ter da ustvari modnarodni Service za tisk in obveščanje v vseh vprašanjih, ki interesirajb obrtništvo-
10. da dela na osnovanju takega ekonomskega režima, ki bi zajamčil obrtniškemu delu predominantno situacijo, ki mu v svetovni produkciji pripada.
(Nadaljevanje sledi).
prnniTiop^iTininnprin
Ali ste 2e poravnali naročnino?
EiEiElEiEjE.EiEiEjEiEiEiEiE
Zakon o izvozu in uvozu pšenice
Njegovo Veličanstvo kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke. Zal^on, ki ga navajamo, določa, da je izvoz in uvoz vseh vrst pšenice, rži in pšenične moke izključna pravica države. Izključne pravice vrši država po svojih organizacijah ali ustanovah, ki jih za to pooblasti minister za trgovino in industrijo z odobritvijo predsednika ministrskega sveta. Zakon se glasi;
§ 1. Izvoz in uvoz vseh vrst pšenice, rži in pšenične moke je izključna pravica države.
§ 2. Izključno pravico iz § 1 vrši država po svojih organizacijah ali ustanovah, ki jih za to pooblasti minister za trgovino in industrijo z odobritvijo predsednika ministrskega sveta.
§ 3. Uredbe tega zakona se ne nanašajo na tranzit blaga, omenjenega v § 1, kakor tudi ne na obveze, sprejete z mednarodno pogodbo, glede vršitve obmejnega prometa.
§ 4. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da predpiše delne odredbe glede delovanja pooblaščenih ustanov, kakor tudi ostale odredbe za izvrševanje tega zakona.
§ 5. Z uveljavitvijo tega zakona izgube veljavo vse tiste odredbe, ki so nasprotno odredbam tega zakona.
§ 0. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi na dan razglasitve v Službenih novinah.
Ureditev kupovanja m prodaja pšenice
Važno pooblastilo za kmetijske zadruge. — Kontrola nad mlini in vsemi kupčevalci s pšenico in moko.
Beograd, 4. julija. A A. Nj. Vel. kralj je na predlog kmetijskega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah v zadružnem zakonu. Zakonska novela določa;
§ 1. Kmetijske zadruge so pooblaščene kupovati in prodajati pšenico in vse ostale poljske pridelke, navedene v zakonu o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke, tudi od pridelovalcev, ki niso zadružniki. Prihranki, doseženi pri nezadružnikih, naj se ne razde-le, temveč postavijo v rezervni fond.
§ 2. Pooblastitev iz § 1 tega zakona bo trajala samo dotlej, dokler bo v veljavi sklep ministrskega sveta z dne 27- junija 1931 glede intervencije države v svrho reguliranja pšeničnih efen.
§ 3. Prijavo o vstopu novih zadružnikov v zadrugo overovijo zadruge in pošljejo s prepisom pristojnemu sodišču v svrho vpisa v register.
§ 4. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
Beograd, 4. julija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o pooblastitvi ministra za trgovino in industrijo za sprejetje naknadnih uredb in predpisov o izvrševanju zakona o uvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27- junija 1931 ter o kontrolnih ukrepih za njega izvrševanje.
§ 1. Za izvedbo zakona o uvozu in izvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931 se pooblašča minister za trgovino in industrijo, da sme, če je to potrebno, ob svojem času v posameznih krajih in za posamezne pšenice rezervirati si izključno pravico kupovanja za državo.
§ 2. Mlini, ki prodajajo moko, morajo do 15. julija t. 1. sporočiti Privilegirani izvozni družbi v Beogradu svojo dnevno kapaciteto in morajo voditi od
5.	julija dalje glede pšenice točno evidenco kupljenih količin za mletje po obrazcu, ki ga je predpisal minister za trgovino in industrijo.
§ 3. Kmetijske zadruge in trgovci, ki se bodo bavili s kupovanjem pšenice, rži in pšenične moke, so takisto dolžni voditi v tem zakonu predvideno evidenco kupljenih količin pšenice, rži in pšenične moke. Iz te evidence se mora videti, da so se pri kupovanju pšenice držali cen, določenih s sklepom ministrskega sveta z dne 27- junija 1931 odnosno cen, ki jih minister za trgovino in industrijo v bodoče odredi.
§ 4. Pooblašča se minister za trgovino in industrijo, da sme tedaj, če prodajajo mlini moko po ceni, ki ni v razmerju s cenami pšenice, -s posebno uredbo normirati cene raznih kakovosti pšenične moke. Če bo treba, je minister za trgovino in industrijo pooblaščen predpisati za mline, ki se pečajo s prodajanjem moke in ki meljejo za domačo potrebo tudi pšenico, lažjo od 75 kilogramov za lil, s posebno uredbo vrste moke, ki se smejo izdelovati in tudi prodajno ceno.
§ 5. Nadzorstvo nad izvajanjem predpisov tega zakona in vseh v tem zakonu navadenihi odredb bo vršil minister za trgovino in industrijo po organih upravne oblasti prve stopnje, ki so dolžne pošiljati vsakih 7 dni svoje poročilo ministrstvu za trgovino in industrijo.
§ 6. Kdor na sleparski način kupuje pšenico po nižji ceni, kakor jo predpisuje sklep ministrskega sveta z dne 27. junija t. 1., in kdor se pregreši proti določbam tega zakona, se kaznuje, v kolikor se to po kazenskem zakonu na smatra za hujši prestopek, z denarno globo od 1000 do 10.000 Din in z zaporom do 30 dni. Preiskavo o teh stvareh vodi in kazen izreče upravna oblast prve stopnje. Pritožbe zoper razsodbe rešuje upravna oblast druge stopnje.
§ 7. Zakon dobi obvezno moč z objavo v »Službenih novinah«.
Peki!
(V vašem interesu 'je, da zahtevalte in rabite vedno svežo rženo moko. Poskusi s ,prisltao ržano molko dokazujejo, da daje sveža molka najboUši okus in aromo rženemu oidin. pšenično-rženemu kruhu. Obležana ržena moka, recimo dva meseca sitara moka, izgubi na okusu, pri starejši pa preneha celotno fini okus in aroma po rži. Kruh postane že drugi dan tild in suh, krhek, pogosto dobi celo neprijeten okus.
.Rženemu krulhu se daje uipravičetno prednost, zato skrbita da dobite svežo moko Lz mlina in da vaša zaloga ne presega porabe enega. meseca. V nasprotju s pšenično moko, ki naj 4—6 tednov olbleži predno sa jo rabi, — rekel sem, da bodi ržena moka sveža. Ržena moka ima visok odstoitelk ghrtenina in relativno majhen odstotek gliadina. Rženi lepenac (iklaber) izkazuje 90—92% glu-tenina in 8—40%' gliadina. Pšenična moka pa ima v nasprotju z rženo 70 do 80% gliadina' in 20—30 glutina%, povprečno 75:125. V tem razmerju ima pšenična moka najfooljSo pecivno vrednost.
Različnost kemične sestavine lepenca odločuje v načeto dvoje glavnih predpogojev: zrelost in pecfvno vrednost.
Strokovnjak.
M v • • i
Gecaji m predavanja.
Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja interesentom, da se bo vrši,la prihodnja pomagalska preizkušnja koncem meseca julija. Tozadevne prijave se sprejama najkasneje do 20. t. m. v zadružna pisarni, Hrenova ul. 4. — Načelstvo.
Tečaj za mizarsko luženje v Brežicah
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani naznanja, da 3e vrši za mizarje in mizarske pomočnike tečaj za luženje lesa v Brežicah v soboto in nedeljo 18. in 19. julija t. 1. in sicer v prostorih g. Grobušek Ivana, gostilničarja v Brežicah. Opozarjamo mizarske mojstre in pomočnike brežiškega okoliša, da se nemudoma prijavijo pri Zavodu PO zbornice TOI v Ljubljani ali pa neposredno pri Zadrugi kovinskih in lesnih obrtov v Breži-
cah najkasneje do 10. julija t. 1. Oni, ki bi prijavo zamudili, se bodo sprejeli po razpoložljivosti prostora ob otvoritvi, ki bo 18. julija ob 8, zjutraj v navedeni delavnici. Pristojbina za mojstre 40 Din, za pomočnike 20 Din, revnim mojstrom ali brezposelnim pomočnikom se na prošnjo more znižati na 20 in 10 Din. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj deščice, brušene z vodo, v dimenzijah 10X12 cm in debeline 6 do 12 mm (masivne ali furnirane) in sicer 3 komade češnjevega, 3 hrušove-ga, 5 bukovega. 5 jelševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa.
(Dob
ave»
iDobave. Direlkoija državnega rudnika Kaikainj spreOema do 9. julija t. 1. ponudbe glede dobava lesa; do 16. julija 1.1. glede dobave raznega orodja in posteljnine. — Direkcija državnega rud-
nika Zenica sprejema do 16. julija t. 1. ponudba glede dobave balkrene žice, barv proti rji ter glede ddbave 1 na~ prave za kopalnico. — Dirdkcilja državnega rudnika Breza sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg cinkovaga belila, 100 komadov ključavnic, 1000 tog cilinderskega olja, 15 komadov krtač, 10 kg motvoza, 45 metrov tikiva iiz železine žice ter glede dobave eterniita. — Vršile sa bodo nasled-rije ofertalne licitacije: Dne 14. in 15. julija t. 1. pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave alektro-tehničmega materijala; dne 18. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Za-grelbu iglede dobava 730 kulb. metrov lesa; dne 20. julija t. 1. pri Opravi državnih monopolov, elkonomski oddelek v Beogradu glede dobave papirja. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v piisami Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — D(ne 13. julija t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalma licitacija glede dobave čolnov. — {Oglas je na 'vpogled v pisarni Zbonnice za
TOI v Ujulbljani, pogoji pa pri isti komandi). — Strojini oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejama do 22. julija t. 1. ponudbe glede dolbaive pil. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejama do 23. julija t. L ponudbe glede dobave aparata za kopi-ranlje načrtov, 1400 kg vijakov, glede dobave bicMja in 1 električnega motorja. — Dne 33. julija t. 1. s a bo vršila pri Direkciji dnžaivnih železnic v, Subotici ofertalna licitacija glede dobave
45.000 kub. metrov gramoza. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TlOil v Ljubljani interesentom na vpogled). — Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 25. julija t. 1. gleda dobave
10.000 kg denaturiranega špirita in 70 komadov železnih sodov; dne 20. avgusta t. 1. pa glede dobave kartonskih škatljic, raznega papirja in raznih praškov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornica za TOll v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču).
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem | računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam \
Že v S4 urah
kemično snaži, plisira In barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. — škrobi in svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
3van %Miheleie
elektr. konces. podjetje
LJUBLJANA, Borštnikov trg 1
ima na zalogi vsakovrstni električni raa- ■ terijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene.
Kreditni zavod
%a trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ni. 50
(v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov:
KREDIT LJUBLJANA
Telefon štev.:
2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposita itd.
Tvornica ZA DUŠIK D. D.
In
AGA-RUŠE
udražene jngosiov.
tvorniee ncetiiena in
oksigena d. d.
»»dovoljujeta i svojimi prvovrstnimi
proizvodit
KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
Sirom Tte Jugoslavije na stotin«
avtogenskih varilcev
Im nudite tUoierim mirna, lep« in »oininobelo
acetilensko luč
Ink«ri»«a)te tudi VI te njihova piolmd« ▼ »vojo korist!
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA: KOIMGRESISI TOG 4	IPOBRUŽNIICA: LJUTOMER
Telefon St. 250«	Račun	prt	poStnl	hranilnici	v	Ljubljani	St.	12.051	Telefon	St.	2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči ražun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Urednik Ivan Lombar. — Ta. konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihelčič. — Tiska Narodna tiskarna. — Predstavnik Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.