V teh za naše ljudstvo težkih trenutkih sem se odločil, da prevzamem kraljevsko oblast v svoje roke. Kraljevski namestniki so dobro razumeli moje pobude in so takoj iz lastnega nagiba odstopili. Vojska in mornarica pa sta se mi takoj stavili na razpolago in izpolnjujeta moja povelja. Vse Srbe, Hrvate in Slovence kličem, da se zbero okrog prestola, ker je to v sedanjih resnih trenutkih najboljše jamstvo, da se ohranita red na znotraj in mir na zunaj. Naročilo za sestavo nove vlade sem dal armadnemu generalu Dušanu S. Simoviču. Z vero v Boga in v bodočnost Jugoslavije kličem državljane in vsa oblastva v državi, da izpolnjujejo svojo dolžnost do kralja in domovine. II Od 1. nov. d*l|« naročnina mesečno SO din, za inozemstvo 60 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din. za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul. MIII. Tel. 40-01 do 40-05 VENEC Ček. rač.: Ljubljana št. 10.650 za naročnino in štev. 10.849 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Po d ru L: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. ^""TrboTHe"1"'0' NJ* VEL PETER Vlada narodne koncentracije Slovence zastopata v vladi dr. Franc Kulovec in dr. Miha Krek Belgrad, 27. marca. Mandatar krone, arm. general Dušan Simovič, Je setavil naslednjo vlado. predsednik vlade general Dušan Simovič (izven strank), prvi podpredsednik dr. Vladko Maček (HSS), drugi podpredsednik prof. Slobodan Jovanovič (Srbski klub), zunanji minister dr. Momčilo Ninčič (radikal), vojni minister armadni general Bogoljub Ilič (izven strank), gradbeni minister dr. Franc Kulovec (Slovenska ljudska stranka), notranji minister dr. Srdjan Budisavljevič (samostojni demokrat), finančni minister dr. Juraj Šutej (HSS), minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres (HSS), minister za pravosodje dr. Boža Markovič (demokrat)s prosvetni minister Miša Trifunovič (radikal). minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kulenovič (musliman), kmetijski minister dr. Branko čubrilovič (zemljoradnik), prometni minister Bogoljub Jeftič (JNS), minister za soc. politiko in ljudsko zdravje Milan Grol (demokrat), minister za PTT dr. Josip Torbar (HSS), minister za prehrano Sava Kosanovič (samostojni demokrat), minister za ljudsko telesno vzgojo, namestnik Bogoljub Ilič (izv.), minister brez listnice dr. Miha Krek (SLS), minister brez listnice Bariša Smoljan (HSS), minister brez listnice Marko Dakovič (črnogorski federalist), minister brez listnice Jovo Banjanin (JNS), minister brez listnice dr. Milan Gavrilovič (zemljoradnik). Predsednik vlade general Dušan T. Simovič General Dušan T. Simovič se je rodil 29. oktobra 1882 v Kragujevcu. kjer je dovršil osnovno šolo in šest razredov gimnazije. Dne 14. septembra 1898 je stopil v 31. letnik nižje šole Vojne akademije, katero je končal 5. avgusta 1900. Po odhodu iz Vojne akademije je postal topniški podporočnik v šumadinskem topniškem polku in ostal do 14. oktobra 1903, nato pa je stopil v višjo šolo Vojne akademije. XIII. letnik višje šole Vojne akademije je končal kot topniški poročnik 28. oktobra 1905, nato pa je bil poročnik in kapitan v različnih topniških enotah po Srbiji. Dne 14. novembra 1910 je stopil v šolo za generalštabno stroko, kjer ga je leta 1912. zalotila srbsko-bolgarska vojna. Kot pripravnik za generalšlabno stroko se je udejstvoval v srbsko-bolgarski vojni kot ordonančni oficir prve armade do 26. oktobra 1912, nato pa je do konca vojne služil kot generalštabni oficir v štabu konjeniške divizije kot konjeniški kapitan I. razreda. Od začetka svetovne vojne pa do 26. marca 1915 je bil kot generalštabni major pomočnik načelnika štaba donavske divizije, nato pa načelnik štaba donavske divizije do 26. marca 1916. Od dne 26. junija do 13. novembra 1918 je poveljeval sedmemu pehotnemu polku »Kralja Petra I.c kot generalštabni podpolkovnik. Konec leta 1918. in v začetku 1919 je bil delegat pri Narodnem veču v Zagrebu, nato pa pomočnik načelnika štaba IV. armadne oblasti, pribočnik Nj. Vel. kralja in načelnik štaba komande donavske divizijske oblasti, konec leta 1919. je bil načelnik štaba komande banatskib čet in nazadnje do demobilizacije pomočnik načelnika štaba komande III. armadne oblasti. Po demobilizaciji je bil pomočnik načelnika in načelnik štaba komande IV. armadne oblasti, potem pa do leta 1927. načelnik štaba in pomočnik komandanta letalstva, leta 1930. je postal drugi pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba. S tega mesta pa je prišel za komandanta šole za pehotne in konjeniške oficirje. Za vojaške zasiuge Ljubljana in vsa Slovenija manifestira za kralja in Jugoslavijo Ljubljana, 27. marca, t Ko je Ljubljana davi zvedela po poročilu belgrajske radijske postaje, da je Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel oblast, se je ta novica razširila po vseh delih mesta z izredno naglico. Ljubljana je postala na mah vsa živa, kakor na največji praznik. Prva so bila državna in samoupravna poslopja, ki so razobesila državne trobojnice, ki so veselo zaplapolale v vetru. Pa tudi zasebniki so vsi, kakor hitro so zvedeli za veliki dogodek, takoj izrazili svoje navdušenje in vdanost našemu kralju s tem, da so prav tako raz streh svojih hiš izobesili jugoslovanske zastave. Tako je bila že Ljubljana .v zadnjih dopoldanskih urah vsa v zastavah, l Prav tako so spontano pozdravile nastop Vladanja kralja Petra vse trgovine v mestu. Kar na hitro so spretne roke povsod izpraznile po eno službeno okno in tako napravile prostor sliki ali kipu Nj. Vel. Petra II. Državne tribarvnice, zelenje in prvo pomladansko cvetje okrog slike ali kipa pa je slehernemu dokazovalo, s kakšnim veseljem in navdušenjem smo prav vsi sprejeli nastop vladanja našega kralja. Kdo bi mogel popisati v teh trenutkih razgibane in Živahne ulice, po katerih je hodila z navdušenim vzklikanjem slovenska mladina. Gospodinje, ki so odhajale in prihajale na trg, so se ustavljale na pločnikih in povzele vzklike mladine. Delavci na stavbah so na poziv ZZD zapustili delo in se pomešali med manifestante, ki so korakali sem in tja po glavnih ulicah. Kamor koli so prihajali sprevodi, povsod je hitelo občinstvo iz lokalov, prav tako pa nastavljene! trgovin, da dajo duška svojemu veselju in da tudi s svoje strani doprinesejo delež k tem lepim domoljubnim manifestacijam. Ko se je približala poldanska ura in so začeli prihajati uradniki lz pisarn, so bili v sredi mesta vsi hodniki polni občinstva. Ker so tudi šole odprle svoja vrata, je šolska mladina z navdušenjem povsod krenila za manifestanti, tako da je nudila Ljubljana prav v opoldanskih urah edinstveno sliko navdušenja. Niti med običajnim opoldanskim odmorom, v katerem postane Ljubljana navadno vsa tiha, ni poleglo živahno vrvenje na ulicah. Ob treh popoldne je akademska mladina zopet priredila slavnostne obhode po mestu, pri tem jo je spremljalo prebivalstvo Ljubljane v vse večjem številu tako, da je število manifestantov naraslo na tisoče in '.isoče. Kljub temu, da so manifestirali tisoči po ljubljanskih ulicah, se je občinstvo v polni meri zavedalo slovesnosti današnjega dne in samo povsod skrbelo za vzoren red in disciplino. Zato so te najveličastnejše manifestacije, ki so prišle vsem Ljubljančanom prav od erca, ves čas potekale pod valovanjem mogočnih vzklikov »Živel kralji Živela Jugoslavijal< Mnogi stari borci so s solzami v očeh vzklikali svojemu kralju in mu v srcu prisegali zvestobo. Pa ne samo Ljubljana, tudi z vseh drugih podeželskih mest ln krajev prihajajo poročila, da so povsod sprejeli nastop vladanja Nj. Vel. kralja Petra II. s silnim navdušenjem, kateremu so prav tako dali izraza s spontanimi manifestacijami in obhodi. Vsa Sloveniji}, je današnji 4an preživela v veličastnem občutku, da je neoin»jen4' itrnjena okrog prestola našega mladega kralja, kateremu je prisegla najglobljo vdanost in neomajno zvestobo. Zastave! Ljubljana, 27. marca AA. Ob priliki prevzema kraljevske oblasti, po Nj. Vel. kralju Petru II., je gospod ban dravske banovine dr. Marko Natlačen odredil, da se z vseh državnih in samoupravnih poslopij izobesijo državne zastave. Slovenski katoliški akademiki kralju Petru II. Ljubljana, 27. marca. Ob priliki prevzema državnega vodstva po mladem kralju Petru II. je Akademska zveza priredila danes ob B. popoldne veliko slavnostno zborovanje slovenskih katoliških akademikov v Akademskem domu na čast našemu kralju Petru II., nali hrabri vojski in naši ljubljeni Jugoslaviji. Po državni himni je bila z viharnim navdušenjem sprejeta naslednja brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II.: Vaše kraljevsko Veličanstvo! Ko prevzemate v svoje roke vodstvo našo ljubljene domovine Jugoslavije, Vam slovenski katoliški akademiki, zbrani na mani-festacijskem zborovanju, pošiljamo izraze vdanosti «n zvestobe. Akademska zveza. Z velikim navdušenjem je bila sprejeta tudi izjava slovenskih katoliških akademikov, ki se glasi: Naša država, naša Jugoslavija je stopila v novo dobo! Naš mladi kralj je vzel v roke krmilo vlade! Težki trenutki so za nas vse, ko se je odločil, da prevzame oblast kot potomec onih Karadjordjevičev, ki so nekdaj pod turško oblastjo dvignili zastavo svobode! Eo kliče naš kralj Srbe, Hrvate in Slovence, da se zberejo vsi okrog njegovega prestola, smo mi slovenski katoliški akademiki ponosni, da se z največjim navdušenjem oklenemo kraljevega prestola in da kličemo iz severnih slovenskih meja Jugoslavije, iipod Triglava: Živel naš mladi kralj! Tebi bomo sledili, kadar in kamor nas boš klical! Mi Slovenci vemo, da je samo v veliki Jugoslaviji zajamčena naša narodna svoboda! Živela Jugoslavija! Živel kralj Peter II.! Akademska zveza. Ob prepevanju domoljubnih pesmi in vzklikanju kralju Petru II. se je akademska mladina razšla s prisego v srcu, da bo vedno in povsod stala na braniku naše državne samostojnosti. Manifestacije akademske mladine Ljubljana, 27. marca. Slovenska mladina je danes v dopoldanskih urah priredila veličastne manifestacije za kralja in Jugoslavijo po ljubljanskih ulicah. Slovenska mladina je dala zunanjega_ izraza svojim čustvom ljubezni do kralja in prestola. Mogočna množica ljudi, ki je od minute do minute naraščala je krenila po ljubljanskih ulicah. Velikanska reka mladine je ob U zajela vso Miklošičevo cesto. Mladi fantje so korakali v osmerostopih. Na čelu so nosili sliko Nj. Vel. kralja Petra. Za njim so nosili štiri jugoslovanske državne zastave. Kjer je šel sprevod, se je takoj zbralo ostalo občinstvo, ki je odkritih glav sprejelo petje državne himne, ki jo je pel sprevod, in živahno odgovarjalo vzklikom: Ži- vel kralj Peter, živela Jugoslavija! Živela naša nepremagljiva vojska, živela svobodna domovina! Posebno veliko število občinstva je pričakovalo sprevod pred glavno pošto. Sprevod je nato krenil po Selenburgovi ulici in Kongresnem trgu pred univerzo, občinstvo pa mu je sledilo. Pod balkonom univerze je najprej spregovoril akademik Leskovar Ludvik, za njim pn akademik Na mar, zastopnik srbskih akademikov, zatem pa še akademika Jeza Maks in Boris Zidarič. Vsa manifestacija, tako sprevod po mestnih ulicah, kakor govori predstavnikov akademske mladine so bili močan odmev čustev neomajne zvestobe in strnjenosti okoli prestola in trdne odločenosti, da ohranimo domovino urejeno in svobodno! Ogromno navdušenje v Belgradu Belgrad, 27. marca. Prestolnica Jugoslavije je vsa v zastavah. Po njenih ulicah valovijo stotisočere množice. Po vseh poslopjih se vijejo državne zastave. ?,e ob 7 zjutraj, ko je bil znan razglas mladega kralja Petra II, v katerem je objavil, da je prevzel kraljevsko oblast v svoje roke ter pozval Srbe, Hrvate in Slovence, da se zberejo okrog prestola, da se ohrani red na znotraj in mir na zunaj, so se začele zgrinjali v Belgrad ogromne množice iz bližnje in daljne okolice v pestrih narodnih nošah in z razvitimi nacionalnimi zastavami. Po ulicah so se začele prelivati množ.ice dijakov, delavstva, uradnikov, ki so prepevali nacionalne pesmi in vzklikali mlademu kralju Petru II. Valovanje je potem od ure do ure naraščalo. Mimo kraljevskega dvorca so se razvijali ve- je bil odlikovan z mnogimi našimi in tujimi odlikovanji: s Karadžordževo zvezdo z meči in brez mečev, z Belim orlom z meči in brez mečev, z Vojaško spomenico ter z Jugoslovansko krono III. in II. stopnje. Poleg domačih ima tudi mnogo tujih odlikovanj. General Dušan Simovič spada v vrsto naših najboljših oficirjev. Njegova velika zasluga je reorganizacija našega letalstva na podlagi izkušenj v španski in sedanji vojni. Znan je kot odličen vojaški pisatelj o vprašanjih moderne strategije, taktike in letalstva. Na položaj predsednika vlade v teh zgodovinskih trenutkih stopa kot poveljnik vsega našega vojnega letalstva. ličastni mimohodi. Nepregledne skupine zastopnikov rodoljubnih organizacij so šle mimo, dolge vrste v cvetje zavitih avtomobilov, med katerimi so bili tudi okrašeni tanki, so se vrstile. Nato pa spet valovi mladine. Vzkli-kanje kralju Petru II ni hotelo prenehati. Ljudje so se na ulicah poljubovali, mnogim so stale solze v očeh. Vsi so razumeli globok pomen tega zgodovinskega dneva. Navdušenje se je stopnjevalo vse dopoldne in je doseglo v opoldanskih urah obseg, kot ga Belgrad v vsej svoji zgodovini še nikoli ni doživel. Vse radijske postaje v državi so oddajale poročila o razpoloženju, ki je vladalo v prestolnici. Poročevalci so mislili, da so manifestacije dopoldne dosegle svoj višek, toda popoldne je prišlo v mesto še več ljudi. Pripeljali so se od daleč in se ajnji« fp, lili)pah.,.Yae jtlice, od Slavije. pa do Ka-iemegdana so.polne navdušenega ljudstva, ki prepeva rodoljubpe pesmi. Predmet navdušenja so vo-|akli pa naj prihajajo' v tovdrnih avtomobilih, ali ▼ pohodih, ali posamič. Vsi so okrašeni s cvetjem in nosijo male državne zastave. Navdušeno občinstvo jih grabi za roke, jih poljubuje, jim vzklika. Vojska pa z radostnim nasmejanim obrazom sprejema te izraze zaupanja. Pohodi se po srednjih ulicah vrste vse popoldne. Ljudje prihajajo v neprestanih gručah, eni nosijo cvetje, drugi vence, tretji državne zastave. Podobno vrvenje je tudi po veliki Aleksandrovi ul|ci in po ulici Miloša Velikega. Nad vsem Belgradom se razlega, tako poroča poročevalec, neprestani klic: Živel Peter II., ki ga prekinjajo samo še rodoljubne pesmi, med katerimi se pogosto ponavlja narodna himna. Pozdrav bana dr. Natlačena v imenu vse Slovenije Ljubljana, 27. marca. AA. OB prevzemu oblasti po Nj. Vel. kralju Petru II. je ban dravske banovine dr. Marko Natlačen poslal marša-latu dvora v Belgrad brzojavko naslednje vsebine: Ko stopa na dedni prestol Karadjordjevičev viteški sin junaka-mučenikn blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitcljn, vas prosim, da blagovolite sporočiti na najvišje mesto srečo in veselje, ki ga občuti prebivalstvo dravske banovine z menoj nn čelu nad prevzemom kraljevske oblasti po Nj. Vel. kralju Petru II., blagovolite pa mu sporočiU tudi izraze naše neomajne zvestobe in ljubezni do krone, dinastije in države, nad katerimi naj tudi v bodoče bdita Bog in sreča junaška. Ban dr. Marko Natlačen. Ljubljana, 27. marca. AA. Ob prevzemu kraljevske oblasti po Nj. Vel. kralju Petru III. je ban dravske banovine dr. Marko Natlačen poslal predsedniku ministrskega sveta armijskemu generalu Dušanu Simoviču brzojavko naslednje vsebine: Ko prevzemate kot predsednik vlade v svoje roke vodstvo naše države, vas p.-osim, da sprejmete moje najlepše čestitke z iskreno željo, da bi bilo vaše delo venčano z najboljšim uspehom za kralja in domovino. — Ban dr. Marko Natlačen. Oklic ljubljanskega župana Ljubljančani) Nj. Vel. kralj Peter II. je danes zasedel prestol naše kraljevine Jugoslavije. Vse prebivalstvo slovenske prestolnice se složno hiti zbirat okrog prestola slavne dinastije Karadjordjevičev ter prisega vdanost in zvestobo svojemu mlademu kralju Petru II. Vsa Ljubljana prekipeva goreče ljubezni do kralja in domovine ter prosi Boga za srečo Nj. Vel. kralja Petra II. in za srečno bodočnost Njegove kraljevine Jugoslavije. Ljubljančani! Izkažimo svoja čustva in okrasimo svoje domove z zastavami! Zupan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič. I. r. Beseda naše mladine ob nastopu kralja Petra II. Domoljubna manifestacija kat. prosvetnih organizacij v Unionu Ljubljana, 27. marca. Ob 6 popoldne so so zbrali v veliki unionski dTorani zastopniki in člani Prosvetne zveze, ZFO, Slovenske dijaške zveze in ZDK, da proslave z vso slovesnostjo nastop vladanja Nj. Vel. kralja Petra II. Velika uniouska dvorana je bila nabito polna do zadnjega kotička, odre pa je bil okrasen z zelenjem. V ozadju so visele s stropa tri velike državne zastave, na sredi pa je bila obešena velika slika Nj. Vel. kralja Petra II., nad njo pa državni grb. Pod sliko pa je na velikem stojalu stal krasen šopek rdečih nageljev. Med mnogobrojnim občinstvom, ki je prihitelo na slovesnost, smo opazili ljubljanskega župana g. dr. Adlešiča z gospo, go. banovo Natlačenovo, bivšega ministra Snoja in polnoštevilna predsedstva PZ, ZFO, SDZ in ZDK. Prav tako je bilo navzočih veliko število gimnazijskih ravnateljev, občinskih odbornikov in javnih političnih delavcev. ■Jajprej je spregovoril predsednik PZ g. dr. Fr. Lukman, ki je dejal: »Zbrali smo se ob tem velikem dnevu, ko je »revzel naš kralj Peter II. vladarske posle, da nu obljubimo, da bomo zastavili vse svoje moči ;a veličino Jugoslavije.« Že prve besede govor-likove so prekinili vzkliki »Živel kralj Peter II!« »Živela Jugoslavija!«, ki se niso hoteli poleči. 3ovornik je nato pozval, naj vsi izrazijo najprej svojo ljubezen do kralja in države s tem, da za-JOjejo državno himno. Vsa dvorana je nato stoje trepko zapela državno himno. Po končani himni so ponovno zaorili po dvorani vzkliki »Živel kralj Peter II! Živela Jugoslavija! Živela jugoslovanska zojska!«. Predsednik dr. Lukman je nato pozval predsednika ZFO dr. Zitka, naj povzame besedo. Dr. Žitko je dejal: Zaobljuba Zveze fantovskih odsekov Naš mladi kralj je danes prevzel v svoje oke vladarske posle. Prišel je trenutek, na :aterega so se vsa naša društva pripravljala že eto dni in še več. Hoteli smo svojemu kralju ob nastopu tež-ce in odgovorne službe na najslovesnejši način »okazati svojo veliko vdanost, svojo zvestobo njemu, kraljevskemu domu in jugoslovanski Iržavi. Izredne razmere so potek dogodkov pospešile. In tako smo se že danes zbrali, da tukaj v tej veliki dvorani, kjer smo že tolikrat ob najslovesnejših prilikah odkrivali svoja srca, zopet z vsem poudarkom, z vso ljubeznijo in vso vdanostjo pozdravimo Nj. Vel. kralja Petra II., ko nastopa odgovornosti polno dedno službo slavnega Karadžordževega rodu. (Silen aplavz, vzklika.nje kralju in Jugoslaviji.) V njem gledamo najvišjega predstavnika, gledamo simbol naše svobodne jugoslovanske države. Ljubimo ga tako, kakor ljubimo to državo. In kakor smo pripravljeni za svobodo in neokrnjenost te države takoj žrtvovat? vse svoje sile in tudi svoje življenje, tako smo tudi za svojega mladega kralja pripravljeni živeti in umreti. (Dvorana odmeva od vzklikov kralju Petru II.) Vemo, da živimo v velikih časih, v izrednih in odgovornosti polnih razmerah. Zato tudi vemo, da se moramo obnašati tako, kakor se obnašajo zreli in resni državljani. Ne govorimo besed zaradi lepšega in ne zato. da bi uveljavili sebe ali svoj krog, marveč vse. kar v teh velikih časih delamo, kar v teh velikih časih govorimo, ima in mora imeti samo en namen, to ie, služiti mora blaginji naše svobodne in neokrnjene jugoslovanske države. (Navdušeno odobravanje in vzklika.nje.) Zato bomo najbolj pokazali svojo veliko ljubezen do kralja in svojo veliko ljubezen do jugoslovanske države, če bomo resno in požrtvovalno z vso vnemo izvrševali predvsem vsak svoje dolžnosti v svojem poklicu. (Tako je!) V takih velikih trenutkih je najvažnejša in najplemenitejša lastnost dobrih državljanov polna in brezpogojna disciplina. Imamo svojega Icralja, imamo svojo vlado, oni nas vodijo in naša sveta dolžnost je. da z največjo točnostjo izpolnjujemo vse njihove ukaze, vsa njihova navodila. S polnim zaupanjem gledamo svojega kralja in na vlado, ki si jo je zbral ob svojem nastopu. To zaupanje nam kaže pravo pot in vemo, da ne bomo zašli na stransko pot ter da ne bomo dali prilike raznim temnim elementom, ki bodo mouoče zdaj skušali ustvarjati med nami nered. Hočemo močno Jugoslavijo na znotraj fn na zunaj. (Živela močna Jugoslavija! Živela jugoslovanska vojska!) Bratje! Dano nam je bilo. da smo doživeli osvobojenje in zedinjene jugoslovanskih dežel. Po ogromnih žrtvah prednikov skozi dolga stoletja je pred našimi očmi zrasla lepa in mogočna jugoslovanska država Naša železna in do vse skrajnosti neodjenljiva volja je, da to lepo jugoslovansko državo, za katero so naši očetje toliko trpeli, ohranimo svobodno, neokrnjeno in nerazdružno svojim naslednikom. (Vzklikanje kraliu in državi.) Naša sveta obljuba našemu mlademu kralju ob tem slovesnem trenutku je, da smo vedno in takoj pripravljeni storiti vse. kar nam ukaže, da ohranimo in obvarujemo močno in svobodno Jugoslavijo. Živel kralj Peter II.! Živel« Jugoslavija! Že ves čas je gromko odobravanje prekinjalo govornikove besede, tako da je dvorana včasih po nekaj minutah vzklikala kralju in jugoslovanski državi. Orkan navdušenja pa je zahrumel po dvorani ob zadnjih besedah govornikovih in spontano je med vzklikanjem zadonela po dvorani zonet državna himna, ki so io vsi zapeli stoje, nakar je množica zapela Še »Hej Slovenci« in zopet so zaorili vzkliki kralju in državi po dvorani. Na oder je stopil zastopnik katoliške akademske mladine, akademik Leskovar in dejal: Prisega akademske mladine »V tem važnem trenutku naše narodne zgodovine smo se zgrnili, da slovesno izpovemo svojo vdanost našemu kralju Petru II., vrhovnemu predstavniku naše suverene kraljevine in simbolu naše narodne svobode. Slovenska katoliška dijaška in akademska mladina, organizirana v Slov. dij. zvezi, se pridružuje ostali narodno zavedni slov. mladini in vsemu narodu z globokimi čustvi ljubezni in vdanosti svojemu mlademu kralji' V teh odločilnih dneh ponosno dvigamo prapor domovinske ljubezni in pripravljenosti. Ko je marsikdo zbegan in se boji negotove bodočnosti, ko tuji agenti sejeio malodušje, moramo mi kot prva narodna bojna falanga dajati narodu poguma in samozavesti. (Tako je! Navdušeno odobravanje.) V nas ni strahu, v naših strnjenih vrstah ni nobenega malodušneža ni nobenga, ki bi zapuščal prvo bojno vrsto, vsi tekmujemo v ljubezni, delu in žrtvah za domovino. (Živela Jugoslavija!) Mi smo strnjeni in enotni za svojim vrhovnim poveljnikom, ki je danes prevzel kraljevsko žezlo v svoje roke. Vsa naša nedeljiva ljubezen velja kralju in domovini. (Živel kralj Peter II.!)' Čimbolj divjajo viharji, tem močneje bijejo naša srca za domovino! Če v strašnem sovraštvu in krvi tonejo tisoči, je še silnejša naša ljubezen za slovenski narod in jugoslovansko državo! Ponosni smo na našo sveto zemljo, za katero smo pripravljeni doprinesti najvišje žrtve! Ljubimo jo takšno, kakršna je! Stoletja brezpravnosti, ponižanja, suženjstva in izžema-nja jo niso uničila, in uničiti je tudi v bodočnosti nihče ne more. (Tako je!) Nad njo razprostira svoja mogočna krila ponosni beli orel Karadjordjevičev, v njej kraljuje naslednik tistega rodu, ki je vodil težko preizkušeni srbski narod iz turške sužnosti v svobodo. (Živeli Karad jordjeviči!) Navdaja nas navdušenje in ponos, da lahko njemu slovenska mladina pošilja dpnes pozdrave ljubezni in prisego vdanosti. Prepričan sem, da je v duhu danes z nami, svojo mladino, ves slovenski narod. Pa tudi tisti deli slovenskega narodu, ki so razkropljeni po vsej zemeljski obli, čutijo danes z nami! Fanatični in neizprosni smo v silni veri v veliko bodočnost našega naroda. In nobena sila tega sveta nam ne more iztrgati iz naših src te vere in tega prepričanja! V nas je duh velikih Slovencev, ki so v zgodovini kovali usodo in bodočnost našega naroda! Zato se bomo odzvali vsakemu pozivu vrhovnega poveljnika naše narodne sile kralja Petra II., če bi bilo potrebno. Spremljal nas bo duh slov. junakov in mučenikov, Malgaja, ju-denburških žrtev in tisočev in tisočev brezimnih herojev naše svobode. Vzpodbujal nas bo junaški genij zmagovalca Aleksandra in nesmrtni genij slov. osvoboditelja dr. Korošca. (Slava jim!) Oba sta nam svetilnika, znanilca in simbola svobode. Njun genij nas je pripeljal iz hiše sužnosti v svobodni dom in njun genij nas bo vodil v bodočnost! Zato iz vsega srca ponovno prisegamo svojo zvestobo našemu kralju Petru II.! Prisegamo pred večnoživim Bogom iu svojim narodom, da ne bomo nikdar zapustili svojih stražnih mest! Prisegamo pri spominu pokojnega našega voditelja dr. Korošca, da hočemo vse storiti, kar je v naših močeh za dobro kralja in domovine!« (Živel kralj Peter II.I Živela Jugoslavija!) Zopet je navdušenje vzvalovilo po dvorani, ki je vsa odmevala od klicev in ploskanja. Predsednik PZ dr. Lukman pa je opozoril, da je vsa dvorana z odmevajočim vzklikanjem in navdušenim odobravanjem pokazala svojo ljubezen in vdanost našemu mlademu kralju in da naj sliši tudi stolni Belgrad besede slovenske mladine. Zato predlaga naslednjo i vdanostno brzojavko: Nj. Vel. kralju Petru II. — Belgrad. Ko stopa v usodnem trenutku svetovne zgodovine Vaše kr. Veličanstvo na čelu kraljevine Jugoslavije, izražamo zbrani na slavnostnem zboru neomajno zvestobo in brezpogojno pripravljenost slediti ukazom Vašega kraljevskega veličanstva. Prestol Karadjordjevičev, utrjen v borbi za čast in svobodo naroda nam je najkrepkejše jamstvo za častno bodočnost Slovencev, Srbov in Hrvatov. »odpisi: PZ, ZFO, SDZ, ZDK. Silno odobravanje je sprejelo vdanostno brzojavko, množica je zopet zapela himno Predsednik ie nato zaključil slavnostno zborovanje z opozorilom, da naša vlada, v katero vsi zaupamo, želi notranji mir in zunanjo varnost. Zato prosi vse, naj gredo z ognjem domoljubnega navdušenja mirno domov in naj jih ta ogenj greje pri njihovem delu, ki ga jim nalaga poklicna dolžnost v teh dnevih. Med neprestanimi vzkliki kralju Petru II. in Jugoslaviji, se je polagoma izpraznila dvorana. Poklonitev pred spomenikom kralja Aleksandra Po krasnem zborovanju v veliki dvorani hotela Union so se podal« navdušene množice slovenske mladine na ulico. Na Miklošičevi cesti pred hotelom Union so se razvrstile močne skupine članov Fantovskih odsekov Slovenske dijaške zveze in Akademske zveze v ve časten sprevod, da bi tako tudi zunaj v javnosti pokazale veliko ljubezen, ki jo čutijo v svojih srcih za svojega mladega kralja zmeraj, zlasti pa še sedaj, ko je v usodnih trenutkih za našo skupno domovino stopil na prestol in vzel v svoje roke krmilo naše skupne barke. Ta mladina je dobro razumela poziv g. prof. dr. Lukinana, da naj se po zborovanju poda na svoje domove in je to tudi storila, le eno je še hotela: pokloniti se pred sporfienikom viteškega kralja Aleksandra, pred tistim spomenikom, ki mu ga je lani odkril v zvezdi prekrasni spomenik. Pred sj>omenikom je med vzklikanjem kralju Petru II., Jugoslaviji in naši hrabri vojski spregovoril nekaj navdušenih besed akademik Leskovar, nato pa se je sprevod |>odal skozi Selenburgovo in Tyrševo cesto ter na Miklošičevo pred Akademski dom, kjer se je mladina, polna navdušenja in f>oguma ter iskrene ljubezni in vdanosti do svojega mladega kralja razšla. Velike manifestacije za kralja Petra ¥ Celju Celje, 27. marca. Ko se je okrog 8 zjutraj točno zvedelo iz Belgrada radijsko poročilo, da je prevzel krmilo naše države v roke sin slavnih Karadjordjevičev, naš mladi kralj Peter H., ki je razglasil, da je prevzel oblast, je ljudstvo prevzelo veselje in navdušenje. Ob pol 9 so že zaplapolale na mestnih hišah prve državne zastave, v eni uri pa so že z vseh hiš zaplajiolale trobojnice in ulice so oživele. Povsod je meščanstvo javno izražalo veliko veselje nad [k>membniin dogodkom v teh usodnih časih. V številnih izložbah celjskih trgovin so že izstavili slike Nj. Vel. kralja Petra II. in jih okrasili s cvetjem, zelenjem ter zastavicami. Srednješolska mladina, ki je imela dojioldanski jiouk, je zvedela za veselo novico šele dopoldne, ko se je vračala iz šole. Vsa mladina si je nadela na prsi državne trakove in se zbrala v sprevzod ter manifestirala z.a kralja in domovino. V sprevodu je bilo nad 1000 celjskih srednješolcev in srednješolk, tem pa se je pridružilo tudi drugo celjsko občinstvo. Z državno zastavo na čelu je šel sprevod od gimnazije jjo Krekovi cesti, Dečkovem trgu in se ustavil pred vojašnico Kralja Petra I., kjer je vzklikala kralju, Jugoslaviji in naši hrabri vojski. Od tod se je fiovorka j>omaknila skozi Gosposko ulico, Glavni trg, Dr. Gregorja Žerjava ulico, čez Aleksandrov trg skozi Cankarjevo ulico in Kralja Petra cesto v Prešernovo ulico pred .nestni magistrat, kjer je bil razhod. Ob sklepu sprevoda je mladina ponovno skupno zaklicala: Živel Nj. Vel. kralj Peter II.! Živel kraljevski dom! Živela naša hrabra vojska! Na mestnem fioglavarstvu so se zbrali senator g. Mihelčič, župan dr. Voršič in šef policije g. Volilne, ki so bili navzočni pri razhodu manifestirajoče mladine pred magistratom. Na pločnikih ulic se je zbiralo celjsko občinstvo in se pridružilo manifestaciji za našega kralja. Celjani so od-zdravljali navdušeni mladini tudi z oken in klicali kralju in domovini. Disciplirana in navdušena mladina je pokazala veliko ljubezen do našega mladega kralja in je bila njena manifestacija res izraz prepričevalne ljubezni do našega kralja in iskrenih čustev do kraljevskega doma in svobodne države Jugoslavije. Na vse prebivalstvo je fiomirljivo vplivalo tudi jioročilo iz Belgrada, da je sestavljena nova vlada, v kateri so zastopane vse narodno|>olitičnfi skupine in da ji načeluje ministrski predsednik general g. Simovič. Posebno z veseljem no prebivalci sprejeli novico, da sta zastopana v novi vladi tudi naš dr. Kulovec in dr. Krek. Val narodovega veselja je zajel ludi podeželje — Savinjsko dolino in Posavje. Že zgodaj dopoldne so zaplajiolale v naših trgih in vaseh v Savinjski dolini zastave, državne trobojnice pa so zaplapolale tudi v Laškem, Rimskih Toplicah in Zidanem mostu ter v v f>osavskih krajih. Oh pol 3 so se predsedniki celjskih organizacij odzvali povabilu celjskega ženana dr. Vor-šiča na skupen sestanek, da se pogovore o naj-doslojnejši proslavi tega velikega državnega dogodka. Pozdravi mlademu kralju Izjave banu dr. Natlačenu Ljubljana, dne 27. marca. Pri banu dr. Natlačenu kot predstavniku državne oblasti v Sloveniji so se danes zglasili poleg drugih še zastopniki predsedstva Zveze fantovskih odsekov, zastopniki predsedstva Akademske zveze in bivši senator h. c. dr. Ivan Hribar ter so mu tolmačili svoja globoka čustva zvestobe in vdanosti do mladega kralja Petra II., ki je z današnjim dnem prevzel oblast v Jugoslaviji. Ban dr. Natlačen jim je obljubil, da bo njihova voščila sporočil na najvišje mesto. Prav tako se je zglasilo pri banu dr. Natlačenu predsedstvo ZFO. Bivii senator g. dr. Gregorin je včeraj poslal vdanostno brzojavko kralju Petru II. in predsedniku vlade. Ljubljana, 27. marca. AA. O priliki, ko je prevzel kraljevsko oblast Nj. Vel. kralj Peter II., je ban dravske banovine dr. Marko Natlačen prejel med drugim tudi naslednji dve brzojavki: Vsi združeni okoli prestola Ljubljana, 27. marca. Sredi vojnega viharja, ki okoli nas divja, se vsa Jugoslavija, slej ko prej prešinjena ene misli in volje, da se ohrani svoboda in čast in, če je tako volja božja, mir domovine, zgrinja okoli slavnega prestola, ki ga je zasedel naš mladi kralj Peter II. Vodstvo države v rokah naslednika pokojnega Osvoboditelja in Zedi-nitelja še bolj utrjuje zaupanje, ki ga imajo složni Srbi, Hrvati in Slovenci v vladarske vrline, ki so vedno odlikovale naš kraljevski dom. Njegov najvišji predstavnik je postal krmar države, ko položaj na svetovnem torišču zahteva, da se izkažemo vredne izporočila junaškega rodu in hkrati državniške sposobnosti, ki sta zgradila naš skupni dom. V težkem času, ko morata biti modrost in pogum združena, je to najtrdnejše jamstvo, da bo vse, kar koli se bo ukrenilo, državi v blagor in da bomo butanje valov v nas srečno in s častjo prestali, pripravljeni z brezpogojno zvestobo slediti svojemu kralju in se podrediti vsemu, kar bo njegova vlada smatrala za prav in potrebno v teh časih. Iz kraljevih ust vemo eno: da se zberimo okoli Njega, da se obvaruje popoln, po nobenih posamičnih nazorih in čustvih ali po tujem prišepetavanju nemoteni notranji red in državljanska edinost ter mir na zunaj z vsemi, ki spoštujejo našo neodvisnost. Kar naš kralj hoče, je volja domovine. Njena najvišja korist pa je naša sloga, ki je ne sme rušiti ničesar, kar se ne bi skladalo z zapovedjo sedanjega trenutka: pokoriti se, kar veli država po svojem suverenu in služiti domovini tako, kakor bo njen ukaz po tistih, ki jo po kraljevi volji vladajo. Važna je v tej zgodovinski uri le beseda vladarja in edinost Srbov, Hrvatov in Sloven- cev, nerazdružljivo povezanih med seboj in s svojim kraljem. Če bomo sledili tej smernici vodnici, moremo slej ko prej mirno gledati v bodočnost, ki nas bo vedno našla pripravljene za vsako žrtev, ki bi bila potrebna za nedotakljivost, svobodo in čast domovine. Razume pa se samo po sebi, da bomo vse storili in z vsemi močmi podpirali državno politiko, ki je tako izrazito poudarjena v razglasu našega kralja: mirni odnoiaji poštenega prijateljstva z vsemi, predvsem z našimi sosedi, v samo po sebi dani predpostavki, da se spoStuje naša suverenost, celost in enakopravnost na tem prostoru, kjer živimo in za skupni blagor Evrope radi sodelujemo — drugič pa državljanski mir, edinost in pokorščina zakoniti oblasti, ki jo nosijo predstavniki vseh treh jugoslovanskih narodov. Naše ljudstvo pa, ki prisrčno v tradicionalni globoki vdanosti pozdravlja svojega kralja, ki je svojo mladost, neobremenjeno od vladarskih dolžnosti, povečini preživel med njim na slovenski zemlji, prosi najvišjega Vladarja, naj mladega jugoslovanskega kralja spremlja s svojo bogato milostjo na poti, ki se mu zdaj odpira v bodočnost, polno težkih nalog. Prepričano je, da mu bosta stali ob strani modrost in odločnost njegovih dedov, sporočilo preteklosti, pa ljubezen njihovih sinov, ki nočejo zaostajati za njimi ne v hrabrosti ne v preudarnosti. In raduje se, da so vsi bratje jugoslovanske matere enega duha in volje zbrani okoli Njega, da oprt na njihovo zvestobo, vodi našo državo, kakor so jo očetje, da bo, ko utihne vojni vihar, zavzemala na tem važnem prostoru evropske celine eno najbolj častnih in važnih mest. — Živel kralji Živela Jugoslavija I »Mlademu kralju Petru II. izražamo ob vladarskem nastopu vdanost in zvestobo.« — Združeni slovenski nameščenci, podružnica v Kranju. »Prosimo vas, tolmačite kot predstavnik našega naroda mlademu kralju našo zvestobo in vdanost. — Benedik Martin, predsednik okrožja ZZD, Kranj. Brzojavka ljubljanskega župana Nj. Vel. kralju Petru H., Belgrad. — Vse prebivalstvo Ljubljane je složno zbrano okrog prestola Vašega Veličanstva. Slovenska prestolnica prisega vdanost in zvestobo ter prosi Boga za srečo Vašega Veličanstva in Vaše kraljevine Jugoslavije. — Župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič. Slovenski katoliški tisk Največje tiskovno podjetje slovenskega katoliškega naroda »JUGOSLOVANSKA TISKARNA IN KNJIGARNA« v Ljubljani pošilja po svojem zastopstvu Njegovcmn Veličanstvu kra-jju Petru II. ob prevzemu kraljevske oblasti izraze zvestobe in vdanosti ter prosi od Roga obilo, blagoslova za srečno vladarstvo celokupne Jugoslavije. Dr. Al. Odar, f. č. predsednik A. Čadež, t. č. tajnik. Njegovemu Veličanstvu kralju Petrn II. (Kraljevska pisarna.) Ob nastopu vlade pošiljamo izraze zvestobe in spoštovanja. Katoliški tisk Slovencev bo storil vse, da se tradicionalna zvestoba našega naroda še poglobi in da požrtvovalna ljubezen do kralja in domovine raste in vztraja v vseh težkih dneh. Živel kralj! Živela Jugoslavija! Konzorcij Slovenca. Slov. dom« in domoljuba v Ljubljani. Pozdravi iz obmejnega Maribora Brzojavka mariborskega župana Mestni župan dr. Alojiz Juvan je Nj. Vel. kralju Petru II. poslal naslednjo brzojavko: »V slovesnem trenutku, ko je Vaše Veličanstvo stopilo na jugoslovanski prestol ter vzelo v svoje roke vodstvo države, po-šiljam v imenu obmejnega Maribor« in njegovega prebivalstva zagotovilo globoke vdanosti in neomejne zvestobe. — Predsednik mesta Maribora Juvan.« Pozdrav Prosvetne zveze Predsednik Prosvetne zveze v Mariboru g. dr. Josip Hohnjec je poslal naslednjo brzojav: ko: »Kralju in državi zvesti Slovenci na naši severni meji sfioročajo Vašemu Veličanstvu izraze najgloblje vdanosti s prošnjo, naj Bog naj-obilncje blagoslovi Vašo vlado. — Dr. Josip Hohn jec, rektor visoke bogoslovne šole in predsednik Prosvetne zveze v Mariboru.« Slovenska mladina ob severni meji svojemu kralju Podpredsednik ZFO. v Mariboru je poslal naslednjo brzojavko: »Slovenska mladina na severni jugoslovanski meji, organizirana v pod-zvezi FO v Mariboru, sporoča Vašemu Veličanstvu ob prevzemu vladarskih poslov izraze iskrene vdanosti io zvestobe« Zadružna zveza v LJubljani Njegovemu Veličanstvu kralju Petru IL (Kraljevska pisarna.) V imenu slovenskega zadružništva, združenega v Zadružni zvezi v Ljubljani, vdano pozdravljamo Njegovo Veličanstvo ob nastopn vladanja. Storili bomo vedno svojo dolžnost v zvestobi, spoštovanju in ljubezni za kralja in domovino. %'*i *'v} naš kralj! Naj živi Jugoslavija! Zadružna zveza v Ljubljani. Zveza Fantovskih odsekov Zveza fantovskih odsekov je poslala s svoje seje sledečo vdanostno brzojavko: Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II., Belgrad. Ob nastopu vladarskih poslov izreka Zveza fantovskih odsekov v svojem in v imenu včlanjenih društev Vašemu Veličanstvu neomajno zvestobo in vdanost. — Predsednik dr. Zitko. Slovenska straža »Nj. Vel. kralju Petru II. — S svoje svečane seje pošilja Slovenska straža Vašemu Veličanstvr ob priliki prevzema vodstva državne in narodne usode najglobokejše izraze veselja, vdanosti in zvestobe. — Slovenska straža.« Sedejeva družina »Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. — Ob prevzemu vladarske oblasti naše države pošilja Vašemu Veličanstvu Sedejeva družina, matica slovenskih sinov ob Soči in Adriji s svoje današnje svečane seje izraze velike ljubezni in zvestobe. — Sedejeva družina.« Zveza slovenskih obrtnikov Maršalatu dvora, Belgrad. Poročilo o prevzemu kraljevske oblasti po Nj. Vel. kralju Petru II. je Zveza slovenskih obrtnikov v Ljubljani vzela na znanje z nepopisnim navdušenjem. Maršala dvora naprošamo, da izvoli Nj. Vel. kralju Petru II. izročiti iskrene čestitke ter zagotovilo, da ga bo slovensko obrtništvo vedno spremljalo na njegovi težki vladarski poti z neomejeno vdanostjo in pokorščino. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.I Naj živi močna kraljevina Jugoslavija! Naj živi kraljevska vlada! — Karel Kavka, predsednik. Kresal Pavel, tajnik. Zveza obrtnih društev Nj. Vel kralju Petru II. Prežeti najgloblje vdanosti domoljubja pozdravljamo slovenski obrtniki Vaše kraljevo Veličanstvo in Vam ponovno izražamo svojo glolioko vdanost, danes, ko prevzemate v svoje roke vodstvo naše ljubljene in svol>odne Jugoslavije. Iskreno želimo, tla Vas v tem te/kem poslu spremlja božji blagoslov. ljubezen in zvestoba naša pa sta z Vami. — Zveza obrtniških društev ra dravsko banovino v Ljubljani. Vojni prostovoljci Njegovemu Veličanstvu kralju Pelru II., Belgrad. Vojni dobrovoljci »Sreske organizacije Saveza ratnih dobrovoljaca Kraljevine Jugoslavije« v Ljubljani smo z neizmerno radostjo in zadoščenjem sprejeli vest o prevzemu kraljevskih dolžnosti po Vašem Veličanstvu kot sinu Vašega Velikega očeta blagojsokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja m našega vrhovnega komandanta. V zmagonosnih borbah za Jugoslavijo stojimo vojni dobrovoljci kot preizkušeni borci zvesto ob strani Vašega Veličanstva pripravljeni na vsakršne žrtve za svobodo, čast in veličino Jugoslavije. — Predsednik Josip Jera«. Ministru vojske in mornarice armijskemu generalu Bogoljubu Iliču pa je bila poslana tale brzojavka: Sreska organizacija »Saveza ratnih dobrovoljaca Kraljevine Jugoslavije« v Ljubljani izjavlja odločno voljo braniti neodvisnost Jugoslavije pripravljena na žrtve v borbi za zmagovito jugoslovansko bodočnost pod vrhovnim vodstvom Nj. Veličanstva kralja Petra II. Živel kralj! Živela naša narodna vojska! — Predsednik: Josip Jeras. Invalidi Nj. Vel. kralju Petru II., Belgrad. Ko prevzema Vaše Veličanstvo kraljevsko oblast, izrekamo v imenu vseh vojnih žrtev Slovenije svojemu najvišjemu pokrovitelju najiskrenejše izraze neomajne zvestobe in vdanosti, pripravljeni vedno z vsemi močmi braniti svobodo, nedotakljivost in neodvisnost Jugoslavije v dobrobit kralja in domovine. Živel kralj Peter II.1 Živela Jugoslavija! — Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov za Slovenijo v Ljubljani. Predsedniku kraljevske vlade armijskemu generalu gospodu Dušanu S. Simoviču v Belgradu. Vojne žrtve Slovenije, zbrane okrog prestola svojega najvišjega pokrovitelja Nj. Vel. kralja Petra drugega, pozdravljamo Vas in vso kraljevsko vlado in izjavljamo, da smo vedno pripravljeni braniti svobodo in nedotakljivost Jugoslavije. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.! Živela svobodna in močna Jugoslavija! Živela naša narodna vojska! Živela kraljevska vlada! — Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov za Slovenijo v Ljubljani. Bojevnik? Nj. Vel. kralju Petru II. — Belgrad. Bojevniki, preizkušeni v borbi za svobodo svoje domovine, izrekamo ob sprejemu najvišje oblasti v državi izraze globoke vdanosti in neomajne zvestobe. — Zveza bojevnikov v Ljubljani. Predsednik Mirko Ratej. Oklic rezervnih Častnikov Belgrad, 27. marca. b. Osrednja uprava Združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov je poslala Nj. Vel. kralju Petru II. naslednji brzojav. Pripravljeni, da branimo čast in neodvisnost domovine, pozdravljamo stopanje Vašega Veličanstva na prestol. Vsi rezervni oficirji in bojevniki kraljevine Jugoslavije so pripravljeni, da sc odzovejo Vašemu pozivu in z največjim navdušenjem kličejo: Naj živi Vaše Veličanstvo, naj živi naša junaška vojska, naj žiti kraljevina Jugoslavija! Predsedniku vlade generalu Simoviču je bil poslan naslednji brzojav: Rezervni oficirji in bojevniki, zbrani okrog prestola, pozdravljamo svojega ljubljenega kralja in izjavljamo svojo popolno zvestobo in vdanost. Istočasno Vas pozdravljamo kod predsednika kraljevske vlade in izjavljamo, da se stavljamo na razpoloženje Nj. Vel. kralju, da branimo pravico naroda, meje naše domovine in njeno neodvisnost, vzklikajoč z vsem narodom: Naj živi Nj. Vel. kralj Peter IL, naj živi naša narodna junaška vojska, naj živi kraljevina Jugo-slavija! Vojnemu ministru generalu 11 i č u je bil poslan naslednji brzojav: Združenje rezervnih oficirjev in nojevni««* kraljevine Jugoslavije Vas*« največjim navduše- Manifestacije v Belgradu Prva seja nove vlade Belgrad, 27. marca. m. Snočnjo spremembo v vodstvu države, ki je nastopila v zvezi s prevzemom vse oblusti Nj. Vel. kralja Petro II., je občinstvo sprejelo z nepopisnim navdušenjem, fie preden je bel^rajska radijska postaja objavila oklic Nj. Vel. kralja Petra II., so že ljudje zvedeli za važno spremembe, ki so se zgodile ponoči v našem državnem življenju in so pričeli obešati državne zastave na svojih domovih, kar so prej storili že vsi državni in samoujiravni uradi, tako da je bilo mesto v nekaj trenutkih vse okrašeno z zastavami, kakor šo nikdir nosloj. Množice so hitele na ulice ter vzklikale kralju in Jugoslaviji in prirejale rodoljubne manifestacije, ki so se stalno ponavljale in trajale ves dan. Po ulicah so se valile nepregledne množico in stalno manifestirale za kralja, državo in vojsko. Posebnih manifestacij je bila deležna vojska ter je navdušeno občinstvo poljubljalo vojaštvo na ulici ter krasilo njihovo orožje s cvetjem in zastavami. Vojska na ulici je deležna stalnih manifestacij, ki trajajo neprestano ter so vse glavne ulice prepolne ljudstva. Manifestanti nosijo po ulicah velike državno zastave ter slike Nj. Vel. kralja Petra II. ter ostalih članov kraljevskega doma. Novi predsednik vlade armadni general Dušan Simovič se je posvetoval z zastop- niki posameznih političnih strank, ki so pozneje stopili v vlado. Ob 9 se je pripeljal v glavni generalni štab tudi g. predsednik dr. Kulovec, ki je v vladi generala Nimoviča imenovan za gradbenega ministra. Dosedanji prosvetni minister dr. Krek pa je v sedanji vladi imenovan /a ministra brez nrez listnice. Minister dr. Kulovec in predsednik vlade general Simovič sta dalj časa konfe-riruln v glavnem generalnem štabu, nakar se je dr. Kulovec odpeljal v gradbeno ministrstvo, kjer je prevzel resor. Isto so storili tudi dosedanji ministri ter so izročili posle novo imenovanim članom kraljevske vlade. Člani nove vlade so se prvič sešli opoldne v predsedništvu vlade, kjer so bili zajiriseženi pred predsednikom vlade generalom Simovičem. Nato je nova vlada imela prvo sejo. Dannšnja sprememba v vodstvu naše države je bila izvršena v popolnem miru in redu. Ljudstvo jo je po poročilih, ki prihajajo iz vseh krajev države, povsod sprejelo z velikim odobravonjem in navdušenjem. Kakor v Belgradu, manifestira ljudstvo za kralja, vojsko in državo tudi jnivsod v državi. Govor srbskega patriarha Gavrila Belgrad, 27. marca. m. Patriarh srbske pravoslavne Cerkve G a v r i 1 o je imel danes popoldne ob 5 govor v radiu, v katerem je dejal: »V imenu vseh srbskih vladik, zbranih na svetem arhierejskem saboru tu v prestolnici ter v imenu svojem, hitim, da vam se javim, da vas pozdravim in vas blagoslovim. Pred naš narod je te dni usoda iznova postavila vprašanje, na katero stran se bo nagnila država. Davi zgodaj zjutraj je na to vprašanje dan odgovor: priklonili smo se carstvu nebeškemu, to se pravi, cesarstvu l>ožje resnice in pravice, narodno sloge in svobode. Ta večni ideal, ki ga nosijo v svojem srcu vsi pravoslani Srbi in Srbkinje, in ki so ga varovali in gojili v svetiščih naših pravoslavnih hramov in ki je vzklil na naših narodnih križarskih zastavah, «e je davi pokazal čist in svetel, kot sonce, očiščen in opran od prahu, ki ga je naneslo od vseh strani. Glavni nosilec tega narodnega vzora od davnine je postal naš mladi kralj Peter II. Karadjordjevič, sin viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, dostojen potomec slavnega Vožda Karadjordja, tistega, ki je prvi dvignil ponižano kosovsko zastavo za svobodo balkanskih narodov. Previdnost nas je poslala na pravo pot, ki jo je sveti Sava že davno jx>kazal srbskemu narodu. Bog pravice, ki nas je do sedaj varoval, uslišal je naš glas in naše molitve ter nas je znova rešil 6tranpotov na naši nespremenljivi zgodovinski poti. Slava in hvala Bogu! Otroci moji v svetem Duhu! Ponižajmo se vsi pred Bogom ter so dvignimo pred ljudmi. Če je Bog z nami, kaj nam morejo ljudje? Če nam je živeti, živimo v svetinji in v svobodi. Če nam je umreti, umrimo za svetinje in za svobodo, kakor je umrlo mnogo milijonov naših pravoslavnih prednikov. Pobožno in složno, vsi kot en človek, izpolnimo svojo dolžnost, zvesto svojemu vzvišenemu in ljubljenemu kralju, polni spoštovanja napram svojim oblastem, tako vojaškim kakor civilnim, polni ljubezni drug do drugega, kakor tudi napram našim bratom druge vere. Potrudimo se, vsi Bogu izročeni in kralju vdani, da bo ladja našega državnega in narodnega življenja srečno prebrodila vihar sedar-eg? časa- Prebrodili ga lionio z božjo pomočjo! njem pozdravlja kot dostojnega predstavnika naše hrabre vojske in preko vas celokupno našo sijajno oboroženo silo, kateri se stavljamo s svojim življenjem na razpolago. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II., naj živi domovina, njena neodvisnost in svoboda! Naj živi jugoslovanska vojska, hranitelj naše časti in svobode! Naj živi minister vojske in mornarice general Ilič! Oklic rezervnih podčastnikov Nj. Vel. kralju Petru II. — Belgrad. Združenje rezervnih podoficirjev kraljevine Jugoslavije, pododbor Ljubljana, Vani izreka ob priliki Vašo odločne rešitve, ki je edino dostojna samo sinu in vnuku velikih in herojskih očetov Karadjordjevičev — neomajno "zvestobo in vdanost za očuvanje in dosego narodnih pravic. Koroški borci Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. — Belgrad. — V imenu nad 5000 organiziranih članov izreka Vašemu Veličanstvu glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani ob prevzemu vladarskih poslov izraze najgloblje vdanosti ter zvestobe z zagotovilom, da bodo vsi bivši koroški borci vedno pripravljeni, izvršiti svojo dolžnosti v korist kralja in domovine. — Predsednik polkovnik Viktor Andrejka. Ministru vojske in mornarice, armijskemu generalu Bogoljubu Iliču, Belgrad, je bila poslana tale brzojavka: Bivši severni borci, organizirani v Legiji koroških borcev v Ljubljani, pošiljajo vdane pozdrave z zagotovilom, da bodo kot stari vojaki vedno izpolnili svojo dolžnost na braniku domovine v korist kralja in neodvisne Jugoslavije — Predsednik polkovnik Viktor Andrejka. Brzojavka četnikov Nj. Vel. kralju Petru II. — Belgrad. Združenje četnikov dravske banovine, pododbor Ljubljana, izreka VNUKU PRVEGA PO-BORNIKA za narodno osvoboditev in SINU VELIKEGA OČETA KARADJORDJEVIČEV neomajno zvestobo in vdanost za očuvanje in dosego narodnih pravic. Izjava ruske kolonije v Ljubljani Ljubljana, 27. marca. AA. Predsednik rusko kolonije v Ljubljani je poslal banu dr. Natlačenu kot predstavniku najvišje oblasti v Sloveniji tole, brzojavko: Ko prevzema državno oblast Nj. Vel. kralj Peter II., vas ruska kolonija v Ljubljani prosi, da sprejmete izraze naših najiskrenejših čestitk. — Predsednik ruske kolonije v Ljubljani: Mesnjajev. Danes izredna šefa mestnega sveta Ljubljanski župan dr. Adlešič je včeraj, sklical izredno sejo mestnega sveta s temle va-l bilom: Njegovo Veličanstvo kralj Peter IT. je danes prevzel kraljevsko oblast v svoje roke. Že davi sem Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. brzojavno sporočil vdanost in zvestobo mestna Ljubljane. Da mestni svet ljubljanski izkaže svoja čustva Njegovemu Veličanstvu kralju Petru H. ob tej zgodovinski odločitvi, sklicujem po § t>9. zakona o mestnih občinah izredno sejo mestnega sveto ljubljanskega v petek, dne 28. marca 1941 ob 12 v veliko sejno dvorano mestnega poglavarstva v Ljubljani. Fantovskim odsekom NaS mladi kralj je prevzel vladarske posle v svoje roke. Ponavljamo Nj. Vel. kralju Petru II. izraze svoje neomajne zvestobe in vdanosti. Pripravljeni smo, da takoj izpolnimo vsak njegov ukaz. Odseki naj ob tej slovesni priliki skličejo svečane sestanke, na katerih naj se sklene in odpošlje udanost-ne brzojavke kralju. Živel kralj! Živela Jugoslavija! Predsedstvo ZFO. Gostinski obrati morajo biti ob 9 zvečer zaprti Na osnovi predpisov čl. 66 in 67 zn. odrejam, da se morajo vsi gostinski obrati V ofc močju upravo policije v Ljubljani brez izjeme od dne 27. marca 1941. do nadaljnjega lapi-rati ob 21. — Upravnik policije: dr. Ilacin Oklte upravnika mesta Belgrada Belgrad, 27. marca. Za upravnika prestolne-ga mesta Jugoslavije Belgrada je bil postavljen orožniški general Miljutin Stefanovič. Novi upravnik mesta Belgrada je v dopoldanskih urah objavil meščanom razglas v katerem pravi:___ Ugotavljam, (la jc prebivalstvo prestolnice v teh važnih zgodovinskih trenutkih pokazalo nacionalno zavedno in dostojanstveno. Red in varnost sta zagotovljena po vsej državi pod vodstvom vojske. Prestolnica jc tudi v tem pogledu dala zgled. Sedaj je potrebno, da prebivalstvo ostane pri svojem delu, da trgovine, podjetja in ustanove nadaljujejo svojo delo v redu in miru ter da se vdanost in privrženost kralju in domovini manifestira tudi nadalje na dostojanstven način. Prebivalstvo naj se brezpogojno pokori odredbam uprave mesta Belgrada, ki so jo prevzele vojaško oblasti. S takim zadržanjem in delom bo prebivalstvo prestolnice onemogočilo sumljivim ljudem, da te svete trenutke morda izkoristijo v svoje cilje. Mirno in dostojanstveno zadržanje bo najboljši dokaz neizmerne ljubezni do kralja in domovine. Upravnik mesta Belgrada, general Milutin Stefanovič. Manifestacije na Cetinju Cetinje, 27. marca. AA. Vse ljudstvo na Cetinju in v Črni gori je sprejelo s silnim navdušenjem novico, da je stopil na prestol Nj. Vel. kralj Peter II. in da je sestavljena vlada armijskega generala Dušana Simoviča. Staro in mlado, ženske in moški, kmetje, uradniki in delavci — vsi so šli na ulice, da manifestirajo svoje navdušenje in veselje o priliki tega velikega narodnega praznika. Od vseh strani se slišijo vzkliki: Živel kralj Peter II.I Živela jugoslovanska vojskal Črnogorec ne more izraziti svojega zadovoljstva, če ne strelja tudi iz puške in samokresa. Zato se z vseh strani slišijo streli, ki oznanjajo veliko narodno veselje. Ljudstvo v Črni gori je izredno navdušeno nad današnjimi dogodki. Izliv srca kralju Petru II. 27. marca 1941 Jaz ga ljubim z vsemi svoje duše toplimi spevi: prestol kraljevi Bog ga čuvaj z vsemi svoje jasne milosti sevi; prestol kraljevi I Jaz jo ljubim z radostjo in tudi z vso bolečino: to domovino. Bog jo čuvaj z vso ljubezni svoje srčno milino: to domovino! Jaz jo ljubim z vdanim svojim srcem z voljo pokorno: hišo nam dvorno. Bog jo čuvaj, branijo naj verno vsi neumorno: hišo nam dvorno. Jaz ga ljubim, dokler le življenja sije mi zarja, mladega kralja: Petra vladarja. Bog ga čuvaj, z roko vsemogočno naj oblagodarja mladega kralja: Petra vladarja. Stališče Amerike Poslanik Winant o bodočnosti Washington, 27. marca Associated Press: Ameriški poslanik v Londonu W i n a n t je "a večerji, ki je bila njemu na čast prirejena, izjavi, da bodo po sedanji vojni urejevali vprašanja delavske zaščite in demokracije ne samo za našo dobo, marveč za vse bodoče rodove. Nato je poslanik govoril o obnašanju angleškega naroda v sedanji vojni ter izrazil svoje prepričanje, da bo rodilo popoln uspeh. Na večerji je bil tudi predsednik angleške vlade, ki je dejal, da ga vsakokrat, kadar sreča katerega koli odposlanca predsednika Roosevelta obhaja veselo in upovpolno razpoloženje, ker ve, da se je ameriški narod zaklel, da stvari, ki jo je sedaj začel braniti, ne bo več opustil, dokler ne doseže popolnega uspeha. Po njegovem mnenju je konec sedanj« vojne mnogo bliže, kakor nekateri mislijo. Pomoč Angliji Newyork, 27. marca. Reuter: Posebni Rooseveltov odposlanec v Evropi polkovnik Donovan je imel po radiu govor, v katerem je poudaril, da on tokrat neuradno poroča ameriškemu narodu o vti-tih>, jtti je prinesel iz Evrope. V svojem govoru je polkovnik tudi poudaril, da ne bi bilo nič z ameriško pomočjo Angliji po zakonu o posojanju in najemanju, če ne bi ponioŽ prišla tja, kamor je namenjena. Polkovnika Donovana je radijskim poslušalcem najprej predstavil mornariški minister Knox. (AA) Washington, 27. marca. AA. Havas: V dobro obveščenih krogih ameriškega vojnega ministrstva je bilo sporočeno, da bo ameriška proizvodnja lovskih letal in bombnikov dosegla v letu 1942 število 80.000. Newyork, 27. marca. Reuter: Predsednik USA Roosevelt je podpisal zakonski načrt, s katerim se odobrava kredit 7 milijard dolarjev (550 mili-jard din) za nabavo vojaških stvari, namenjenih demokratičnim državam, (AA) Pomoč Kitajski Newyork, 27. marca. DNB. Bivši predsedniški kandidat Wendel Willkie je izjavil, da mora Amerika posvečati svojo pomoč Kitajski, ker se bo na ta način okrepila morala vlade Čangkajška. (AA) Newcork, 27. marca. Reuter: Willkie je govoril v prilog fondu za pomoč Kitajski in je izjavil, da bo boj Kitajske proti Japonski ostal v zgodovini »odločna bitka v dolgem boju človeštva za svobodo in za boljše življenjske pogoje.« (AA) Papeški nuncij v ujetniškem taboru v Nemčiji Berlin, 27. marca. AA. DNB: Msgr. Orsini je obiskal z dovoljenjem vojaškega poveljstva neko ujetniško taborišče na Gornjem Bavarskem. V tem taborišču je poleg drugih 100 francoskih duhovnikov in menikov ter 60 seineniščnikov. Drobne novice Rim, 27. marca. Štefani. Umrl je mgsr. Cesa-rini Giuseppe, član kongregaciie. ((AA.) Helsinki, 27. marca. DNB. Včeraj je v v Hel-sinkiju umrl v 60. letu starosti generalni major Wilheltn Tesler. Pokojni Tesler je bil finski vojni minister v letu 1918. (AA.) Oslo, 27. marca. DNB. Včeraj je požar poginoma uničil eno največjih poslopij v središču mesta Lilegtren v bližini Osla. Poslopje je bilo v glavnem namenjeno za klubske in društvene prostore. Škodo cenijo nad 100.000 kron. Domnevajo, da je požar nastal zaradi neprevidnosti otrok, t.i so se igrali v jx>slopju. (AA.) Macuoka v Berlinu Berlin, 27. marca. Japonskemu zun. ministru Macuoki so v Berlinu priredili veličasten sprejem. Nemški tisk se v glavnem bavi samo s tem obiskom in ga osvetljuje z vseh strani kot velik dogodek v sklopu načrtov velesil osišča in trojne zveze za dosego skupne zmage. Macuoka, ki ga pri vsakem pofavu na ulicah pozdravljajo velike množice, je imel danes dopoldne daljše razgovore z zunanjim ministrom R i b -bentropom. Opoldne ga je sprejel voditelj Nemčije Hitler v poslopju nove kanclerske palače. Razgovoru je prisostvoval tudi nemški zunanji minister Ribben-trop, japonski poslanik v Berlinu general Ošima in predsednik kanclerjeve pisarne minister Meissner. Japonskega državnika ie iz palače »Bellevue«, kjer prebiva, pripeljal v kanclcrsko palačo šei proto- kola Dornberg. BertVsko prebivalstvo Je napravilo gost špalir in navdušeno vzklikalo japonskemu državniku. Berlin, 27. marca. PA. Razgovor japonskega zunanjega ministra Macuoke pri voditelju Nemčije Hitlerju je trajal dve in pol ure. Prerešetali so vsa tekoča vprašanja v ozračju prisrčnega medsebojnega prijateljstva. Zastopnik zunanjega ministrstva je pojasnil časnikarjem, da so znova podčrtali načelo, da se ne sme dovoliti, da bi se vojna razširila na nova področja. To načelo velja tako za vzhod, kakor za zahod. Vsak, kdor bi stopil v vojno, bi postal sovražnik treh velesil. Diplomatična vprašanja je danes težko ločiti od vojaških, je rekel zastopnik zunanjega ministrstva, ter zaključil svojo izjavo z ugotovitvijo, da je imel današnji sestanek za vsebino vsa vprašanja, ki se tičejo vojskovanja proti Angliji Po bojiščih Evrope in Afrike Na zahodu Nemška poročila Berlin. 27. marca. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Nemška letala so izvedla napade nn trgovske ladje. Kakor se izve, so včeraj nemška letala uničila okrog 31.(KK) ton sovražnikovega trgovskega brodovja. Nadaljnjih (>000 ton je te/ko poškodovanih. V bližini Fariirskih otokov so nemška letala potopila 2 sovražnikovi trgovski ladji s skupno tonažo 7000 ton. V celoti je bilo včeraj potopljenih 38.000 ton, medtem ko so nemška letala s svojimi napadi težko poškodovala okrog 44.000 ton sovražnikovega trgovskega brodovja. Razen teli napadov so nemška bojna letala izvedla napad na dve prevozni ladji iz konvoja, ki je plttl južno od otoka Krete. Kljub močnemu protiletalskemu ognju iz sovražnikovih ladij je bil napad nemških letal uspešen. O priliki nasilnih ogledniških poletov nad južno Anglijo so biln zadeta tovarniška skladišču. Zadeta je bila neka tovarna za izdelovanje letal in eno veliko skladišče. O priliki napada nemških letal na neko pristanišče na južnem angleškem obrežju so bile povzročene težke eksplozije v neki večji tovarni. Prav tako je bil povzročen tudi požar. Med letalskimi spopadi med enim nemškim letalom in skupino pet angleških letal, je posadka nemškega letala zbila dva »llurricana«. Navzlic večjemu številu zadetkov na letalu pa se je našemu pilotu posrečilo vrniti se na oporišče. Posadko tega letala so tvorili poročnik Maver, oglednik narednik Fischer in podnarednik F.ricli. Niti čez dan niti ponoči sovražnik ni letel nad nemškim ozemljem. Včeraj sta bila zbita dva sovražnikova zaporna balona. Dve naši letali se nista vrnili domov. (AA.) Angleška poročila London, 27. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo in ministrstvo za varnost objavljata, da so sovražna letala snoči vrgla nekaj bomb na nekatera mesta na vzhodni angleški obali. Človeških žrtev ni bilo, stvarna škoda pa je neznatna. V noči od srede na četrtek se ni zgodilo nič izjemnega. (AA.) V Albaniji italijanska poročila Rim, 27. marca. AA. Štefani: 293. uradno poročilo glavnega stana italijanske vojske se glasi: Grško bojišče: Udejstvovanje artilerije. Skupine naših lovskih letal so izvedle napad na sovražnikovo letalsko oporišče Paramiti in obstreljevala letala na tleh. Zažgana sta bila dva aparata tipa Gloucester, drugi dve letali pa sta bili Ankara. 27 marca. Anatolska agencija: Narodni poslanec A t a j komentira poslanice, ki so jih naslovili na grški narod predsednik republike Ismet Ineni in drugi visoki dostojanstveniki turške republike, ter piše v poluradnem listu »Ulus« naslednje: Te poslanice pomenijo prisrčen pozdrav vsega turškega naroda, naslovljene na grško vojsko in na grški narod. V civiliziranem sVetu Grki morda nikdar niso uživali toliko ljubezni kot danes, ker morebiti v vsej svoji zgodovini niso nikdar imeli tako težke moralne in duhovne pre-skušnje kot danes. To je razlog, zaradi katerega mnogoštevilni lovorjevi venci iz vseh krajev sveta, pokrivajo to večno deželo hrabrega in mučeni-škega naroda. Narodi nabirajo prvo pomladansko cvetje, da bi se spominjali tistih, ki so dali svoje življenje za neodvisnost Grčije. Grčija ne nosi nobene odgovornosti za to vojno. Branila je svoj mir v tolikšni meri, da je sovražnik podvomil, da se bo oiia v primeru napada nanj mogla upreti težko poškodovani. Skupine naših bombnikov so v Prevezi napadle ladje, zasidrane v pristanišču, ter pristaniške naprave. Izveden jc bil napad tudi na sovražnikovo pomorsko oporišče na Pelopo-nezu. Grška poročila Atene, 27. marca. Reuter. Vrhovno poveljstvo grških oboroženih sil objavlja: Krajevni boji pehote iu topništva. italijanska prtročila Nekje v Italiji, 293. uradno poročilo glavnega stana italijanske vojske poroča: Severna Alrika: Italijanski in nemški oddelki so zavzeli El Agheilo. V vzhodnem delu Sredozemskega morja so nemška letala napadla sovražne ladje. Zadeti sta bili dve tovorni ladji. Več sovražnikovih napadov je bilo odbitih z močnimi protinapadi. Sovražnik je pretrpel velike izgube. Lovska letala so se hrabro borila s sovražnikovimi letali, čeprav so bila znatno številnejša. Sestreljeni sta bili dve letali tipa Hurrican in eno vrste Blen-heim. Nemška poročila Berlin, 27. marca. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Zjutraj 24. marca so po kratki borbi nemške in motorizirane čete zavzele El Algheilo, ki se nahaja na obrežju velike Sirte. Sovražnik je bil prisiljen k umiku! (AA.) Angleška poročila Kairo, 27. marca. Reuter: Vrhovno poveljstvo vzhodne armade poroča, da so danes po srditih bojih angleške imperialne čete zavzele K c r c n v Eritreji. Podrobnosti bodo še s|>oročene. S Kerenom je padla največja italijanska trdnjava v Eritreji ter dve tretjini te kolonije v angleške roke. To je b;la tudi zadnja postojanka pred prestolico Eritreje Asmaro, ki leži 140 km dalje na železniški progi, ki pelje do Masave ob Rdečem morju. Dolge tedne je trajalo obleganje med gole skalnate strmine zgrajene trdnjave. Imperialne čete so morale zavzeti več tisoč m visoke, navpične skalnate gore, preden so mogle doseči trdnjavo samo. Italijani so se sijajno branili za temi naravnimi utrdbami. Nairobi, 27. marca. Reuter. Južnoafriško vrhovno poveljstvo poroča: Južnoafriške čete so danes vkorakale v H a r r a r . drugo največje in najbolj važno mesto v Abesiniji. Pot proti Addis Abebi je sedaj odprta. Kairo, 27. marca. Reuter: Angleško poveljstvo objavlja: Majhni oddelki motoriziranih sovražnih čet, ki so zavzeli sprednjo postojanko v El Agheili, ki je 290 km južno od BcngLiazija, so zamogli kljub mnogoštevilnim izzivanjem in atentatom. Toda najtežja odgovornost, ki nikdar ne zapusti zavednosti staroslavnega naroda, ostane vedno vredna svoje velike in bogate zgodovino. Grki so to preizkušnjo prestali z občudovanje vredno odločenostjo in pripravljenostjo, kakršno naletimo v vseh legendah o junaštvu v stari grški prestolnici. Tako gredo Grki skozi to preizkušnjo in tako bodo tudi v bodoče šli. Spomin na slavne boje ne bo ostal samo med ljudmi grške zgodovine, pač pa bo zapisan tudi v zgodovini bojev človeškega rodu. Grški bojevniki, ki so prekrižali vse račune; Grki, ki ji m jih ni enakih, so pokazali na zmagoslavje duha nad materijo, zmagoslavje morale nad nečastnimi ambicijami. Pravico imajo, da so nad vse ponosni. Ni mogoče, da bi narod, ki zaradi obrambe svoje neodvisnosti, ne poz.na meja svojih žrtev, zgubil to neodvisnost. I Boj Grkov, kakor tudi vsako gibanje, čigar cilj je narodna rešitev, bo DiineseJ končno svojo zmago. Istočasno ie grško ministrstvo državne javne varnosti objavilo poročilo, ki prdvi: Sovražno letalstvo je bombardiralo Prevezo. Ob tej priliki je bila ranjena neka žena in je bila prizadejaua samo manjša škoda razniiu kmetijskim napravam. Poleg tega napada je italijansko letalstvo bombardiralo neko vas v zahodnem delu Peloponeza. Ni bilo žrtev niti škode. V bližini obale nekega otoka na Egejskem morju je sovražnik vrgel bombe, toda brez rezultata. (AA.) zavzeti to postojanko, potem ko so se angleški oddelki umaknili. Med temi oklepnimi oddelki je bila večina italijanskih oklepnih edinic, bilo pa je tudi nekaj nemških. Angleški oddelki so zapustili El Agheilo zaradi tega, ker je bila ta postojanka preveč izpostavljena na meji puščave, ki deli Circnaiko od Tripolitnnije. (AA.) Kairo, 27. marca. Reuter: Vrhovno poveljstvo vzhodne armade poroča: Eritreja: Naše čete so pri Kerenu dosegle nove uspehe. Zajele so nekaj sovražnih ujetnikov. vključno s celotnim štabom ene brigade in z vsem moštvom. Položaj pri Kerenu se zadovoljivo razvija in so angleške čete odbile nekaj srditih sovražnih napadov. V zadnjih 24 urah je imel sovražnik velike izgube. Abesinija: Južnoafriške in belgijske čete so zavzele Gambelo in tako očistile vse področje Bare, ki se zajeda v sudansko ozeml je. V južni Abesiniji naše čete zasledujejo umikajočega se nasprotnika. Nairobi, 27. marca. Reuter: Poveljstvo angleških imperialnih sil v Vzhodni Afriki poroča. da so abesinske čete zavzele več postojank vzhodno in zahodno od Javella v južni Abesiniji. Na neki postojanki sc je brez odpora vdalo 100 sovražnih vojakov. Poročilo dalje pravi, da jc morala sovražnih čet jiovsod nn tem odseku nizka. Boji med Džidžigo in llararjem se nadaljujejo po določenem načrtu. Zahodne afriške čete so prebile sovražno postojanko na hribu Marda. (AA.) London, 27. marca. AA. Reuter. Na zborovanju konservativne stranke v Londonu, je imel predsednik britanske vlade Winston Churchill govor, v kalerem je najprej omenil najnovejše dogodke v Jugoslaviji, potem pa izrazil prepričanje, da bo bitka na Atlantiku v nekaj mesecih dobljena. Dejal je med drugim: Bitka na Atlantskem oceanu bo dobljena in naše pošiljke živil in municije ter ameriška pomoč vsake vrste bo mogla prispeti do nas v čedalje večjem obsegu. Ta bitka se odigrava proti površinskim pomorskim silam, proti letalom, ki vsak dan vzletavajo z oporišč na francoski in norveški obali, da bi prišla do naših otokov, prav tako pa tudi podmornicam. Ta boj vodi kr. mornarica, ljudje, ki delajo v dokih po pristaniščih, žene, ki stoje ob svojih možeh in so v isti nevarnosti. Ta boj je že v teku. V njem so angažirani življenski interesi velikih narodov z obeh strani oceana, in ne morem dvomiti, da vam boni že v nekaj mesecih lahko sporočil, da smo zmago izvojevali. Toda obstoje tudi težave in nevarnosti, ki jih bomo morali prebresti, ker ne moremo pričakovati, da bomo imeli same uspehe in da ne bomo zabeležili prav nobenega umika. Pripravljeni moramo biti, kakor smo bili vedno, da sprejmemo vsak neuspeh prav tako kot sprejemamo vsak uspeh. Naš duh mora biti tak, da nam bo vsaka nesreča prinesla čim več moči. Kakor nas vsaka zmaga ohrabruje, nas mora tudi vsak neuspeh narediti jeklene in sposobne za še večje napore. Ne morem reči kako dolga bo ta pot. Vemo samo to, da bo težka, mučna in neprijetna in da bomo po tej poti šli do kraja. Churchill je nato govoril o morebitni objavi v o j n i h ciljev in poudaril, da morejo v sedanjem trenutku ti cilji biti objavljeni samo v glavnih potezah. Pripomnil je, da je preteklo leto dni, odkar je sestavil vlado, kj ji načeljuje, da bi zagotovil narodno slogo, ki naj v državi omogoči, pogledati v oči nevarnostim, ki so jo obdajale. Ta vlada še sedaj stoji, in nikdar nisino bili tako Kairo, 27. marca. Reuter: Vojaški dopisniki posameznih listov poudarjajo, da se manjši nemški oklepni oddelek nahaja pri Agheili v Libiji. Vendar pu so mnenja, du nemške čete v Libiji šele ogledujejo ozemlje in prodirajo naprej s patrol um i in oglcdnicaini lo je epi/oda brez večjega pomenu, pruvijo vojaški dopisniki, zaradi kutere se ni treba delati skrbi, toda ugotoviti je treba, du so nemške čete na tem področju bolj iniciativne in boljše opremljene kakor italijanske. Nuj bo knkor koli, angleške oklepne čete se ne bodo v nobenem primeru ustrašile, da se spogledajo z dosleei. Smn-trajo, da so nemške čete prišle semkaj, da bi poskušale preprečiti, da bi italijanske čete doživele popoln zlom. Isti vojaški dopisniki menijo, dn je odstop niuršulu Griizinnija dal povod zu mišljenje, dn se italijanske čete, ki so dobile nemška ojačenja, nahajajo sedaj pod nemškim poveljstvom, pa čepruv je bil geue-ral Garibaldi imenovan na mesto maršala Gra-ziunija. Dopisnik »Duilv Telographa« poroča, da je trmoglav odpor Italijanov pri kerenu kakor tudi navzočnost nemških čet v Libiji samo poskus, du bi odvrnili unjdeško pozornost od drugih resnejših operacij, namreč od tistih, ki se sedaj pripravljajo na Balkanu. (AA.) Nemški letalski general Lohr v Bolgariji Sofija, 27 marca. DNB. Letalski general L«hr, poveljnik enega letalskega oddelka, je prišel v Sofijo. V imenu bolgarskega letalstva ga jc sprejel general Rodzev. Kralj Boris jc kmalu po prihodu sprejel generala l.Shra v avdienco. General Lohr bo pregledal nemške letalske oddelke. Švedske izgube na morju Stockliohn, 27. marca. DNB. Reuter: Po statističnih podatkih, ki pa še niso končni, jc Švedska izgubila 85 parnikov s skupno tonažo 284.702 ton. Od začetka vojne pa je Švedska izgubila okoli M*) mornarjev. Med izgubljenimi parniki je 7 ribiških ladij, ostali parniki pa so pripadali trgovski mornarici. Vsi ti parniki so ali zavozili na mine, ali pa so bili torpedirani. (AA.) Stockholm, 27. marca. DNB. Švedsko zunanje ministrstvo je po poročilu švedskega generalnega konzula v Londonu objavilo, da sc je potopil švedski motorni parnik »Koršani« (9175 ton). močni in tako polni tipanja, kot smo danes. Narodna sloga se je ohranila in utrdila zato, ker smo vsem državam v času nevarnosti dali zgled. Narodna sloga zahteva žrtve od vseh političnih strank. Nobena stranka ni doprinesla toliko žrtev s svojo parlamentarno večino. Tudi v bodoče bomo doprinašali žrtve in varovali narodno edinost vse dollei, dokler ne zmagamo. Ne morem vam povedati kako in kdaj bo prišel tisti trenutek, prepričan pa sem, da bo prišel. Ne morem videti vnaprej oblike in značaj zmage, še manj pa tega, kakšen bo položaj v Evropi in drugod po svetil, kakšno bo razpoloženje med ljudmi, ko bomo zmagali. Vendar pa se nadejam, da bo obstajala narodna edinost glede vprašanja nalog pri ustvarjanju miru. Nadejam se tudi, da bo narodna edinost obstajala v pogledu gotovih praktičhnih ukrepov obnove in socialnega napredka, kar naj omogoči dvig in ozdravitev države po vojni. Na ta način bomo vsi kot ena sama velika družina nastopili. Gotove vezi in prijateljstva, ki so nastala med člani vlade, ki pripadajo raznim političnim strankam, ne bo mogoče kar tako pretrgati, kajti tovarišlvo, ustvarjeno v trenutkih nevarnosti in težkega dela v skupnem duhu, bo vedno vplivalo na člane političnih slrank. Pri laburi-stih ali liberalcih smo našli dobre tovariše, -ker imamo vsi isti skupni cilj, rešiti Evropo. Ministrski predsednik je nato pozval člane konservativne stranko, nuj opuste vse predsodke, ki bi mogli otežkočati hitro dosego skujmegu cilju, in naj zberejo vse svoje moči in usmerijo svoje delo k zmagi velike stvari. Vsak zelo dobro ve, znkoj se borimo, ko pa boste zahtevali podrobnosti glede ureditve stvari v dobi, ki jc po mojem mnenju ni mogoče videti vnaprej. Če torej poskušate to sir,-rili, boste videli, du sc boste v trenutku, ko zajiustite področje glavnih potez, znašli na terenu živih nasprotstev, to pu ne bo v interesu naših prizadevanj ter zato v interesu nnše države ne moremo iti |)o tej poli. Predsednik Churchill jc jiotein poudaril, da je bil Roosevelt istega mnenja, čeprav to ni bilo nikdar odkrito rečeno v angleških ameriških pogajanjih. Toda vendar, ko jc Roosevelt govoril o poslanstvu Winanta, novega ameriškega veleposlanika v Londonu, je izjavil, da ni koristno govoriti o ciljih miru pred zmago. Vse, kur danes delamo. odpira pot k častnemu miru. Ministrski predsednik je nadalje dejal, da je prevzel oblast zato, ker jc imel občutek zmage. Ista vera me navdaja tudi danes — je poudaril Churchill, nato jia nadaljeval: Od tedaj dulje smo izvojevali vrsto pomembnih zmag. V prvi vrsti smo prekrižali načrte Nemčije, da bi izkrcala svojo vojsko na britanskih otokih in to po zaslugi sijajnih nastopov britanskega kr. letalstva. Potem smo preprečili poskuse de-moralizacijc prebivalstva, zaradi neusmiljenega letalskega bombardiranju. Tu poskus je propadel po zaslugi neomajne hrabrosti vsp?a našega naroda. Irctjič pa smo mi uničili italijansko cesarstvo v Afriki. Čeprav so naše čete, ki so to delo izvedle, ostale brez podpore našega francoskega zaveznika, in čcjirav smo izgubili vse potrebne vojaško važne točke, da obdržimo neposredno zvezo na vsem Sredozemskem morju, se nanf je vendar posrečilo ne samo obraniti dolino miru, pač pa tudi zbrisati skoro vse madeže, ostalo pa bo storjeno v kratkem — madeže, ki so jih Italijani pustili na afriških tleh. Med tem časom se jc pripetil zelo pomemben dogodek, prav tako važen, kakor so važne naše zmage, in to je manifestacija duhovne veličine močnega ameriškega naroda in čedalje tesnejša pridružitev Združenih ameriških držav skupni stvari. Moram poudariti, du jc k temu v veliki meri pripomoglo dejstvo, dn so Amerikanci v svojih |>rsili čutili hrabrost in udanost, ki so jo pokazali navadni ljudje naše. države pri svoji obrambi |>red sovražnikovim ognjem. Verujem, dn bi se Velika Britanija tuoglu zu zdaj tudi suma rešiti, toda potrebni so združeni napori vsega sveta, ki govori angleško. da se reši človeštvo in Evropa in da se narodom spet odpro poti k napredku. Ponavljam. kadar se ozremo nazaj na teh pet velikih dogodkov, ki so vsi pripomogli, da se je povečala naša moč in pomnožila naša življenjska sredstva, ki nas vodijo j>o poti zmage, moramo ugotoviti, da imamo mnogo razlogov biti zadovoljni. F. S. Finžgar t Pod svobodnim soncem Povest davnih dedov 49. Radovan pa žalostno čepi za grmom v samoti in veže potrgane strune na plun-ki. »V Bizanc greni! Pri teh divjakih in i ni biti. Raztrgali so mi strune. Volkodlak jih srečuj!« 50. Iztok sedi mirno ob njem in molči. -»Striček, nc bodi hud. Vprašal bi te važnih stvari. Ti greš v Bizanc?« Radovan! »Grem!« 51. Iztok: »Ali me vzaineš s seboj?« Radovan: »Sin Svarunov, bodi moder in nc nori! Zute jc dom, za sina staroste, zame — godca — potepanje križem sveta.« 52. Iztok: »In vendar pojdem. Ker hočem. Ker moram!« 51. 52. Keren in Harrar padla Turčija-Grčija članek turškega poslanika o pomenu grškega odpora Churchill o položaju Razvoj slovenskega avtomobilizma Z občnega zbora ljubljanske sekcije Slovenskega kluba Kakor smo le poročali, jc bil v sredo zvečer občili zbor ljubljansko sekcije Slovenskega avto-l.luba v Ljubljani. Iz poročil, ki so bila podana na leni občnem zboru, je razvidno, kako se avtomobilski šport v Sloveniji razvija in kake težave ima. Iz poročila predsednika g. Praprotnika posnemamo naslednje misli: Dosedanja omejitev avtomobilskega prometa ni dobra. Vsakdo razume, da je neomejen avtomobilski promet zaradi pomanjkanja tekočega goriva in gum nemogoč, ni pa razumljivo, zakaj nam določajo, kdaj in kako daleč smemo voziti. Ce nam je po sili razmer količina bencina pičlo odmerjena, naj bo volji vsakega posameznika prepuščeno, kdaj in kako jo porabi, sa.i vsukdo sam najbolje ve za svoje potrebe. Ta uredba je močno oškodovala nio-torizacijo pri nas, ker avtomobil, ki ne vozi, škodo trpi. ln zaradi te uredbe jo mnogo avtomobilistov svoje avtomobile "dalo pod plonilio. — Dal je je predsednik g. 1'raprotnik v svojem poročilu povedal, da so notranjepolitične spremembe v naši državi imele posledice tudi v organizaciji avtomobilistov. Zato se je ustanovil Slovenski avtomobilski klub s sekcijami v Ljubljani in Mariboru. — V Belgradu pa je osrednja zveza, li kateri pa Hrvatski avtomobilski klub doslej ui hotel pristopiti, kar je nevšečna vrzel. Slovenski avtoniobilisti so v prijateljskih razmerah s Hrvati ter so pripravljeni posredovati, da se sjior med srbskim in hrvatskim klubom poravna ter omogoči skupno delovanje. — Končno je predsednik omenil, da bo od 7. do 12. majnika turneja jugoslovanskih avtomobilistov na Madžarsko. Slovenski udeleženci se peljejo tja skozi Kotoribo. tajniško poročilo, ki ga je podal g. Birimiša, omenja med drugim znano uredbo, ki se avtoniobilisti zoper njo bore, nakar prehaja na druge težave, ki tarejo avtomobiliste: Ker bencina na svetovnem trgu tako primanjkuje, zalo se je tudi zelo podražil. Novembra meseca leta 11)38 smo v Ljubljani dobivali bencin po 5.2") din liter, danes pa velja pri črpalkah 8.25 din. S tem je občutno prizadet naš avtomobilizem. Zastopnik kluba ima zaslugo, da bencinska mešanica ni še dražja. Nato navaja poročilo prizadevanja kluba, da bi bili deležni večjih olajšev tisti avtoniobilisti, ki so svoje avtomobile predelali na domača pogonska goriva. Zdaj morajo celo plačevati višje dajatve, kakor drugi. Katastrofalno pa je vprašanje pnevmatik, ker je uvoz skrčen na najmanjšo mero. V glavnem se uvažajo le večje gume za avtobuse in tovorne avtomobile. Uvožene gume sorazmerno porazdeljuje na posamezne banovine poseben odbor, ki je v njem tudi Slovenec inž. Struna. Nato poročevalec prehaja na stanje naših cesta. Naše cestne razmere so zadnje čase skromno napredovale. Od pomembnejših cestnih dtd je treha omeniti modernizirani odsek državne ceste št. 2 od Ljubljane do Podvina ter banovinske ceste od Podvina do Bleda. Nadalje se je začel modernizirati odsek Maribor—Franm ter odsek Jezica—Domžale na državni cesti št. 50. Brez dvoma je velikega turističnega pomena bila Pohorska cesta, ki so jo odprli dne 4. avgusta leta 1040 od Reke pri lločah do blizu Sv. Areha, ki odjiira razne nove možnosti avtomobilskemu turizmu. Moderniziranih je. bilo tudi nekaj drugih banovinskih cest: Kranj —Brdo, Kokrica—Naklo in Kranj—Brltof. Z dograditvijo Petaujskega inoslu se je odprla ugodna zveza Zrekmurja z drugo Slovenijo. Vsa ta dela še daleč ne zadoščajo našim potrebam, če računamo z mednarodnim avtomobilskim tujskim prometom po vojni. Potrebno bi bilo ravno sedaj izkoristiti čas ter naše ceste temeljito popraviti, glavne prometne žile pa brezpogojno modernizirati. Le tako lahko računamo z večjim dotokom tujih avtomobilistov, ki so najbolj aktivna postavka v tujskopronielnein gospodarstvu. V zvezi z našim cestnim omrežjem bi bilo omeniti tudi osnutek ministrstva, ki je nameraval skrčiti državno cestno omrežje v dravski banovini za celih 2!M) km na škodo hanovinskega. Na tozadevni anketi pri tukajšnji banski upravi 20. novembra 1040 r,e je klub po svojem zastopniku pridružil mnenju drugih organizacij, da ne kaže skrčiti državnega cestnega omrežja, ker bi s tem padlo v breme banovine vzdrževanje 290 km cest. Banovina je že itak preobremenjena, ker ima najbolj razširjeno cestno omrežje v državi. Medtem, ko se z razpoložljivimi sredstvi skuša modernizirati del naših cest, lahko na drugi strani opažamo, da j" stanje nekaterih naših glavnih prometnih žil nadvse siabo Potrebno bi bilo tudi v ta namen večjih zneskov, ker z 11.000 din za kilome- ter ceste letno ni mogočo vzdrževati več naših ce.st, ki so potrebne izdatnih popravil. Druge države votirajo v ta namen štirikratne znesku in več. Drugo vprašanje je vprašanje discipline na naših cestah. Na pobudo nase sekcije se je začela oblast Interesirati za to vprašanje ter naložila našemu klubu nalogo, naj sestavi osnutek brošure ter plakatov, ki bi služili za pouk v šolah. Na drugi strani je sekcija v dnevnem časopisju podučno vj>l i vala na uporabnike cest ter v člankih nazorno pokazala vzroke in posledice prometnih nesreč, kakor tudi čilatelje upoznala z najclementarnej-šiini cestno-policijskimi predpisi. Po vzgledu drugih sekcij in v duhu sedanjega časa je tudi ljubljanska sekcija Slovenskega avtomobilskega kluba v preteklem letu priredila tečaj za vozače avtomobilov Namen tečaja je bil narod-noobrambni, t. j. uposobiti tudi ženske za vodstvo avtomobilov, ki bi v primeru potrebe nadomestile moške moči. Predavanja so se po programu začela 23. julija 1940 in so so vršila redno dvakrat tedensko po dve uri, v ponedeljkih in petkih skozi šest tednov. Po šesttedertskem teoretičnem tečaju se je po daljšem presledku, ki je nastal zaradi pomanjkanja bencina, nabave vozila itd., začel praktični pouk, ki sla ga vodila gg. Dušan Breznik in Boris Kri6tan. Do konca leta 1940 je končalo tečaj 12 te- čajnic, od kuterth so že tri napravile izpit, devet jih bo pa v najkrajšem času. Po prvem poskusu v letu 1989 je naša sekcija tudi v preteSeneni letu priredila avtomobilsko in motociklistično ocenjevalno vožnjo. Proga je vodila milno Kamnika v Kranj, Tržič, Begunje do odcepa pred Lescem nazaj proti Ljubljani. Na Sorskem polju je bila tudi hitrostna poskušnja vozil, tako imenovanih »kilometer lanceč«, ki je pokazal nekaj prav lepih rezultatov. Tako je na pr. g. Ostrožnik Drago na BMW vozilu prevozil to progo s povprečno hitrostjo 121.2 km na uro. Od motociklislov je dosegel najboljši čas gosp. Janko Šiška s |iovprečno hitrostjo 128.1 km na uro. Na Kongresnem trgu je sledila preizkušnja sjiretnosti vozačev. Kot v letu 1939 se je sekcija za razna obvestila posluževala tudi vestnika vAvto in športi, ki obravnava vsa pereča vprašanja avtomobilizma ter avtomobilskega turizma ter je že dosegel veliko priljubljenost med Sitatelji strokovnih revij, kakor tudi med našimi člani. Nadalje je sekcija kljub tozadevnim večjim izdatkom tudi letos razposlala vsem članom klubov koledarček, ki je našel tudi tokrat, deloma še izpopolnjen, največje zadovoljstvo med članstvom. Izredne razmere so donekle tudi slabo vplivale na številčno stanje našega članstva, ki se je pri našem rednem članstvu le malo spremenilo. Slabše je stanje pri izrednih članih avtomobilistov in motociklistov, katerih število je na žalost v lanskem letu nazadovalo. Vzrok temu so izredne razmere. Sekcija je konec leta 1940 imela 220 rednih f&hO&UM, ItfMLCe, Koledar Petek, 28. marra: Janez Kapistran, spozna-valec; Sikst III. papež. Sobota. 29. marca: Ciril, nmčenec; Bertolrl, opat in ustanovitelj reda; Pastor, mučenec; Ev-stazij, opat. Letopis 28. marca 1481. leta se je rodil v Urbinu Rafael Santi. Učil se je pri očetu slikarju in zlatarju Giovaniuju. se preselil I. 1800 v Pe-ruggu) in delal pri Peruginu, odšel čez štiri leta' v Firence ter se učil pri Donatellu, Leonardu, Fra Bartoloineu iu Michelangelu, nato pa odšel v Rim. kjer je bil dvorni slikar papežev Julija 11. in Leona X. Tam je v letih I109-I7 poslikal znamenite stau-ce, leta 1514 pa je bil vrhovni graditelj cerkve sv. Petra. Raffael je slikar visoke renesanse, harmonična združitev prirodne resnice z idealistično tipičnostjo kaže visokega duha, ki jc zavoljo svoje jasnosti, plemenite polnosti in dovršene oblike svojih del postal vzor Cincjuccenta, najpopolnejše utelešenje klasičnega romanskega ideala. Njegov umetniški duh se je sicer vsestransko udejstvoval in razvijal, načenjal tudi nove probleme, vendar je ostal v bistvu njegov ideal iz umbrijske šole izvirajoča sentimenfalno-harmonična lepota, le da je dal svojim likom mehkejše linije ter svojo zgradbo in sestavo ploskev in barv. Izmed vseli njegovih del so najbolj znane Mado-ne (Mri don a z liščkoni) in pa freske v vatikanskih stancah. Umrl je v Rimu I. 1520. 28. marca 1592. leta se je rodil v Mlvnici na Moravskem Ivan Koinensky (Comenius). znani vzgojitelj 17. stoletja in nenavadno plorlovit didaktični pisatelj. V svojem delu »Didactica magna« (l(>72. 1.) skuša uvesti metodično naraven in nazoren pouk. posebno priporoča gojitev materinščine ter vzgojo k samostojnemu mišljenju in razsojanju. Iz misli o božji podobnosti in enakosti vseh ljudi pred Bogom izvaja potrebo po splošni verski vzgoji in ljudski šoli. Umrl je 15. nov. 1670. leta v Amsterdamu na llolandskem. Novi grobovi + V Ljubljani je mirno v Gospodu zasjiala i gospa R o z a M e s a r i č. Pogreb bo v petek, 23. ' marca ob pol štirih popoldne z Žal, kapela sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. — Umrla je Razmerje med Ameriko in na Tihem oceanu Japonsko Ze dolgo let svet računa s to možnostjo, da bi se nekega dne utegnili Amerika in Japonska zaplesti v vojno. O taki možnosti razpravlja zdaj tudi nemško časopisje. Nemška korespondenca »llansa< z nemškeg- stališča to vprašanje takole obravnava: Združene države, če bi začele podpirati Anglijo, bi zašle v vojno na dveh frontah, Taka vojna pa je vsekakor taka, da je njen izid dvomljiv. Ce aoče Amerika Anglijo aktivno podpreti, mora poprej ameriške pomorske sile zbrati na Atlantskem morju. S tem pa bi razgalila svoja že itak precej izpostavljena oporišča v Tihetn morju. Američani imajo tamkaj, na Havajih, na Aljaski in drugod velikanske naprave, kar jc treba priznati, da lakih sicer svet no pozna. Lansko leto so zgradili ogromno pristaniške naprave po svojih Dporiščih. Kaj pa pomagajo najboljša oporišča, če ja ni tamkaj ladij, ki naj bi jim to oporišče služile, marveč so drugje v drugem morju. Pomislimo ole: Američani imajo na. severu otočje Aleutov, falrč na zahodu imajo Havajsko oločje,' Guamske »toke in Filipine, kjer so zgradili svoja velikanska >porišča za svoje brodovje. Otok Ouani. ki je o s j ena bilo že večkrat govorjeno, pa leži 2000 milj taleč od Tokia, 1400 milj daieč od japonske For-noze, toda celih 5000 milj od ameriške zahodne jliale. Kljub temu je ameriško ljudsko zastopstvo dovolilo velikanska sredstva, da se ti otoki stra-tegično ulrde. Središče strateške pozicije Združenih držav v Tihetn pa je Havajsko otočje s svojima glavnima lukama Pcarl in llarbur, čeprav je dandanes že polovica prebivalcev tega otočja kitajska in japonska. ' Predsednik Roosevelt je leta 1038 nenadno in glasno dal zasesti otočje Fcniks. ki leži nekako na pol poti med Havaji in otočjem Fidži. Oločje. Fenlks je sestavljeno iz kakih deset nizkih koralnih otokov, kjer človek trajno ne bi mogel prebivati, kjer pa se da napraviti dobro icta.sko oporišče. Podobno je z otokom Hovvland, ki leži v sredini Tihega oceana. Ta otok je kakih 900 m širok ter 3000 m dolg ter se kakor ledvica razteza od severa proti jugu. Laguna bližnjega koralnega otoka Atolls je' polna trdega koralnega peska. Otok leži kake tri metre nad morjem tur je idealno letalsko oporišče. Najbližje Japonski leže Filipini, kjer je v Ca-vite močno ameriško pomorsko oporišče. Cavite leži v manilskem zalivu. Američani so Filipmcem večkrat obljubili popolno samostojnost, katere pa jim še niso dali. Toda Filipini ne leže v ameriškem življenjskem prostoru, marveč v japonskem. Tja prihaja več japonskih izseljencev, kakor kamor koli drugam. Otočje v glavnem prideluje konoplja in les. Vse te poljedelske panoge pa so izključno v japonskih roknli. Tudi ribištvo jo skoraj vse v rokah japonskih podjetij. K Filipinom spada več kakor 7000 olokov, mod katerimi pa jo večina takih, ki na njih ni mogoče prebivati, ker so le skalne pečine ali peščene sipine. Na večjih otokih, ki so pripravni za prebivanje, prebiva kakih 14 milijonov ljudi. Izobraženci govore špansko, ker so ti otoki poprej do leta 1898 bili španski. Ljudstvo pa so je pod ameriško vlado oklenilo angleškega jezika. Zdaj pa so se domačini začeli zavedati svojih vzhodnoazijskih narodnih pravic. Zalo se je tudi mlada filipinska inteligenca začela učiti japonsko. Današnji izobraženi Filiplnec nič več ne hodi študirat na ameriške univerze, marveč v Tokio ali Osako Amerika gradi luke in nasipe, vzhodna Azija pa neguje vzhodnoazijsko samozavest. Konec ne more biti dvomljiv. Ameriška oblast na vodah Tihega morja sloni na bojnih ladjah in letalskih jatah. Kdor tem ameriškim oporiščem to dvoje vzame, da ladje in letala prenese v Evropo, ta prepušča svoja ojiorišča v Tihem morju odločnemu nasjirolniku, ki tega le čaka. Tako gleda na stanje v voduh Tihega oceana nemški pisec. članov, 146 izrednih članov avtomobilistov ter 28 izrednih Članov motociklistov. O niotosekciji Slovenskega avtomobilskega kluba, sekcija Ljubljana, je poročal inž. Struna, ki je med drugim naglasil; Z načelom, da nam je treba tnanj prireditev, toda dobrih, je pripravljal avtomobilsko in motociklistično dirko skupno t športno turističnim pododborom naše sekcije, in sicer na Sorskem polju ua progi Kranj—Medvode. S to prireditvijo bi tako Slovenski avtomobilski klub kakor niolosekcija lahko pokazala v športni motorizaciji nekaj novega in koristnega. Sredi priprav pa je prireditev onemogočila uredba o omejitvi prometa z motornimi vozili. Pač pa so se udeležili aktivni člani naše mo-tosekcije nekaterih prireditev drugih klubov in dosegli zelo lepe uspehe. Naši člani: Dušan Breznik, Marijan Pengov, Miloš Ziherl, Jože Zaje, Drago Kovačič od niotosekcije Ljubljana in Miran Toplak od niotosekcije Celje so dosegli skupno 9 prvih mest, 7 drugih in 5 tretjih mest, kar ni dosegel noben drug motoklub z enakim številom aktivnih dirkačev. Naš najvidnejši športni uspeh je uspeh našega tehničnega referenta Dušana Breznika, ki je 6. oktobra p. 1. na avtomobilski-in motocikiistični dirki v Belgradu dosegel tri prva mesta in med avtomobili in motociklisti najboljši čns dneva pri povprečni hitrosti 108.54 km na uro. Kot rekorder na progi okoli Banjice nam je prinesel v Ljubljano pokal kraljeviča Tomislava, pa je lako ponovno dokazal kakovost našega in slovenskega tnoto-rizma. gdč. Ivanka Kosec, upokojenka tobačne tovarne in požrtvovalna sodelavka naših organizacij. Pogreb bo v soboto ob 3 popoldne z Zal, kapela sv. Jakoba, k Sv. Križu. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! -j- Na Rovih pri Kamniku je umrla ga. Ana And rej ka, roj. Pogačar, v 81. letu starosit. Pogreb bo v sobolo, 20. t m. ob 10 dopoldne na Rovih. Naj ji sveti večna luč! Osebne novice — Profesorski izpit za veroučitelja na gimnaziji je opravil g. Anton Oreh ar, stolni vihar v Ljubljani. Iskreno čestitamo! — Poročila sta se na Rečici ob Savinji g. Fatur Bogomil, prolesor v Ljubljani, in gdč. Cajner Jožica, hčerka znanega posestnika. Čestitamo! • — Duhovne vaje za fante bodo od 81, marca do 4. aprila v Domu sv. Ignacija pri Sv. Jožefu v Ljubljani. Prično se prvi dan ob 6. zvečer in končajo zadnji dan zjutraj, ko bo ohenem prvi petek in spomin Žalostne M. B. Vzdrževali! i ua znaša 120 din. Priglasitve sprejema: Dum duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinjskega c. !). — Podpornemu društvu zn gluhonemo mladino je darovala gosjia Marija Agres iz Rajlien-burga pokroviteljski znesek 2000 din. Plemeniti dobrolnici prisrčna hvala! — Iz Legije koroških borcev. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Koprivnici pri Rajhenburgu je imela te dni svoj redni občni zbor. Po irvodnih formalnostih in izrazih vdanosti Nj. Vel. kralju, kar je članstvo burno odobravalo, je poslevodeči podpredsednik podal besedo delegatu glavnega odbora, gospodu Zidnnu iz Ljubljane. Gospod Zidan je podal iz-črpno poročilo o delu glavnega odbora in pozival članstvo, ki se je zbralo polnoštevilno. na složno in tovariško delo v pricl organizacije, domovine in države. Vsa njegova izvajanja je članstvo z zanimanjem poslušalo in ga nagradilo z burnim aplavzom. Pri volitvah je bila izvoljena skoraj vsa stara društvena uprava s predsednikom gosp. Soto.škoin na čelu. Po živahni debati, v kateri je bilo govora o podel i t vi spominskih kolajn za severne borce, o narodnem priznanju in dohrovoljstvu, je članstvo izjavilo, da je prav tako kot pred dobrimi 20 leti pripravljeno tudi sedaj prostovoljno stopiti na branik domovine. — »Zaplankarji« so nova humoristična knjiga Joža Vovka. Bogate ilustracije je naredil Hinko Smrekar. Cena 35 din, s poštnino 38 din. Pišite ponjo na: Tiskovno društvo, Kranj. — Franc Premrl, Vtajaš, Vladar! 5 velikonočnih pesmi za mešani in moški zbor. Zbirka 10 din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni. — Razpisana služba banovinskega cestarja. Na osnovi S 31. zakona o banski upravi razpisujem pri okra jnem cestnem odboru v Ljubl jani službeno mesto banovinskega cestarja in sicer nn banovinski cesti II. reda št. 182. Ljubljana— Zalog—Litija za. progo nd 14.000 do 18.287 km. Prosilci z.a to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz, čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo hiti mlajši od 25 in ne starejši od 30 let. Lastnoročne jiisane in z. banovinskiin kolkom za 10 cl i n kolkovurie prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list. domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, dn niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubjn, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti, je vložiti najkasneje do 15. aprila 1941 pri okrajnem cestnem odboru v Ljubljani. — Kru- ska bonska ujirava dravske banovine. — Oče 7 otrok, zaradi bolezni nesposoben zn vsako delo, žena tudi brez zaslužka, štirje otroci šoloobvezni, prosi dobra srca zn skromno podporo bodisi obleko, obuvalo ali pn v denarju. Darove sprejema iz, prijaznosti žujini urad nn Homcu, p. Radomlje pri Kamniku. — V vlaku 11 Ljubljane do Radovljice mi je bil pomotoma vzet zavitek, v katerem sem imel perilo in osebne dokumente. Ker ti za dotičnega nimajo vrednosti in ker Jih bo mogočo odvrgel, prosim najditelja, da jih vrne proti nagradi na naslov Jakopič Vladimir, Bistrica, Boh. jezero — postaja. Kranj Kranjčani za Zimsko pomoč. Pozivu odbora za Zimsko pomoč so se Kranjčani tia zelo lep način odzvali. Tako je odbor nabral letos skupno približno 97.000 din Od tega denarja je bilo razdeljenega že okoli 77.000 din. Ostanek bo ojbor razdelil za veliko noč. Ijev.' Ljubljana, 28. marca Gledališče Drama: Petek, 28. marca: Zaprto. — Sobota, 29. marca: Šesto nadstropje. Izven. Znižane ceno od 20 din navzdol. — Nedelja, 30. marca: Razvalina življenja. Izven. Znižane cene od 20 din. Predstava v okviru Treznostnega tedna. — Ponedeljek, 31. marca: Zaprlo. (Generalka.) — Torek, 1. aprila: Krajnski komedijanti. Krstna predstava. Red premierski, Opera: Petek, 28. marca: Carmen. Izven. Proslava 25 letnice umetniškega dela dirigenta Nika Štrilofa in gostovanje Zlate Gjungjenčeve in Alde Nonijeve. — Sobola, 20. marca: Vesele žene \vind-sorske. Izven. — Nedelja, 30. marca: Ob 15. Tra-viata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20. Tri stare škatle. Izven. Zniž. cene. — Ponedeljek, 31. marca: Zaprto. Radio Liubliana Petek, dne 28. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.i5 Pisan venček veselih zvokov do 7.45 — 11 Šolska ura: Slovenski prirodoslovci II. del (g. prof. Rafael Bačar)) — 12 Naši kraji (plošče) —12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Koncert slovanske pesmi (Rad. ork.) — 14 Poročila — 17.30 Pevski koncert narodnih in umetnih pesmi. Poje gdč. Štefka Koren-čanova, pri citrah g. Vilko Skok — 18.10 Ženska ura: Bolniško in starostno zavarovanje uslužbencev (gdč. V. Penca) — 18.30 Plošče — 18.40 Francoščina (g. dr. St. Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nilska delta — vrata Egipta (g. dr. V. Bohinjec) — 19.40 Plošče — 19.50 Obisk obmejnih gora (g. Ljubo Tiplič) — 20 Naši operni pevci (plošče) — 20.30 Klavirski koncert g. Emilijan Slavnič — 21 Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila. Dragi programi Petek, 28. marca: Belgrad: 20.40 Simf. koncert. — Zagreb: 21 Operetna glasba. — Beromtin-ster: 10.45 Mozartove skladbe. — Bratislava: 19.40 Jazz. — Budimpešta: 19.30 Gledališki prenos. — Praga: 21.15: Filh. koncert. — Italijanske postaje: 22 Violina. — Sofija: 21 Musorgskega skladbe. — Sottens: 20 Beethovnov »Missa solemnis«. — Švedske postaje: 21.10 Čajkovskega VI. (patetična) simfonija. Belgrajska kratkovalovna postaja: TUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF (10.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko. — YUG (19.69 m): 5.50 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Prireditve in zabave »Za čast in ljubezen« je naslov drami, ki jo vprizori frančiškanska prosveta v nedeljo ob 8 zvečer. Tgra je vzeta iz sodobnega meščanskega življenja. Vstopnice so v predprodaij v trgovini Sfiligoj. v Opozarjamo cenjeno občinstvo na igro »Mlini pod zemljo«, ki jo bodo vprizorili člani SDZ na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, v soboto, 29. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Med odmori igra godba. Javna produkcija gojencev Srednje glasbene šole in slušateljev Glasbene akademije se bo vršila danes, 28. marca, ob pol 7. zvečer v veliki dvorani filharmonične družbe. Na sporedu so solo-pevske, klavirske in violinske točke. Kot vstopnice veljajo sporedi, ki se dobe v knjigarni Glasbene Matice in pri večerni blagajni po 3 din. Nase dijaštvo AKD Pravda ima drevi ob 8 v lokalu članski sestanek s predavanjem g. Dolinarja Franceta o temi; Suarezova doktrina o državi. AKD Veda ima drevi ob 8 članski sestanek s predavanjem: Psihologija uspeha. AKD »Ruda« ima drevi ob 20 redni članski sestanek v Akademskem domu s predavanjem g. ravnatelja dr. Jo/a Basa ja o »Potrebi gospodarske izobrazbe tehnikov«. Za člane jc udeležba obvezna. Akademski klub Straža ima danes zvečer ob 8 v Cirilovein akademskem domu XV1IT. redni članski sestanek. Govoril bo g. dr. Fel-laeher Julij o Koroški. Pevski zbor bo zapel nekaj koroških narodnih pesmi. Za člane obvezno, starešine iskreno vabljeni. Sestanki Savičarke! Redni članski sestanek bo danes zvečer ob pol 8 v dvorani pri Sv. Jakobu. Predaval bo naš duhovni voditelj g. dr. Andrej Snoj o temi: -Kraji Kristusovega trpljenja< s skioptičnimi slikami, Udeležba obvezna! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska c. 45; mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4: mr. Ustar, šclnburgova ulica 7. Poizvedovanja Moško rokavico, usnjeno, rjavo, sem zgubil. Najditelj naj jo odda v upravi =Slovenca*. H LJUBLJANA Gčd. Štefka Korenčanova, znana ln priljubljena koncertna pevka ln dolgoletna požrtvovalna članica »Ljubljane«, bo nastopila pri »duhovnem koncertu slov. glasbenega društva Ljubljane« v ponedeljek 31. marca ob 8 zvečer v tukajšnji stolnici. Pela bo Lukačičev motct: »Cantabo Domino« in sodelovala v kvartetu Vinkotu Borštnarju v spomin! Odšel je dragi Vinko in ni ga več med nami. Prezgodaj ga je neizprosna smrt iztrgala iz naše srede. Bil je dober in blag tovariš, vesten in marljiv v svoji službi. Veliko sveta je prepotoval. Bil je v svetovni vojni in ujet na ruskem bojišču. V ujetništvu je bil šest let in je bil tam jugoslovanski prostovoljec. Vedno je bil vnet borec za Jugoslavijo. Zdrav in srečen se je vrnil iz daljne Sibirije čez Kitajsko v ljubo domovino. Bil je sprejet v poštno službo, kjer si je leta 1936 zlomil nogo. Ves trud in požrtvovalnost zdravnikov mu ni mogla vrniti zdravja. Ljubezen do avoje družine ga je gnala v službo, hotel je s silo premagati bolezen na nogi, moral pa je v prezgodnji grob Sedaj počiva v grobu svojega očeta. Vsi tovariši in prijatelji ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Tovariš. • 1 Najnovejši kip Nj. Veličanstva kralja Petra II. je prvo delo, ki sa zagledaš pri obisku umetnostne razstave srbske in slovenske »Lade« v Jakopičevem paviljonu. Sedaj ga krasi lovorjev venec in iugoslov. trobojnica, s čimer so tudi umetniki pokazali, da navdušeno pozdravljajo zgodovinski dan, ko je mladi kralj prevzel državno krmilo v svoje roke. Vsa srednja dvorana Jakopičevega paviljona je posvečena srbskim umetnikom, med Katerimi je nekaj zelo znanih imen. Njihova grafična dela so razstavljena deloma tudi v eni izmed stranskih sob. Ves ostali prostor pa zavzemajo umetnine slovenskih članov »Lade«. Razstava je vsekakor uspela in zasluži dobrega obiska od strani našega občinstva. 1 Slavnostno sejo mestnega sveta ljubljanskega je sklical župan dr. Juro Adlešič za jutri, v petek, 28. t. m. ob 12 opoldne v mestno zbornico, že davi je pa Nj, Vel. kralju Petru II. brzojavno sporočil vdanost in zvestobo mesta Ljubljane. jbi Kino Kodeljevo tei.4i.64 wm Danes in jutri ob 20 globoka drama mladega zdravnika, ki se je ves posvetil trpečemu človeštvu, v krasnem filmu Cltadela Robert Donat, Rosalind Russel Premiera zanimivega filma po romanu VValtona Greena Gusarji Nežna ljubavna romanca milijonarjeve hčerke z modernim gusarjem. Chester Morris, Alison Lloyd. 1 Krščansko žensko društvo vabi članice in somišljenice k jutranji pobožnosti, ki jo priredi v proslavo materinskega dne v nedeljo dne 30. t. m. Ob pol 7 bo v kapeli oo. cisteri-janov na Poljanski cesti št. 6 sv. maša za rajne članice, kratek govor in skupno sv. obhajilo. — Proslava v opernem gledališču pa bo 4. apr. I Jegličevci! Ljubljanski klub ima sestanek v četrtek, dne 3. aprila t. 1. ob osmih zvečer v dvorani pri Činkoletu na Poljanski cesti. 1 Rezervnim oficirjem. Uprava pododbora sklicuje svečano sejo v petek, dne 28. marca 1941 ob 11 dopoldne v društvenem lokalu. Vsi člani uprave, nadzornega odbora in častnega sodišča naj se svečane seje udeleže brez posebnega poziva. Po svečani seji bo uprava pododbora ob pol 12 dopoldne položila venec pred spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. K polaganju venca se vabijo vsi rezervni oficirji. Uprava pododbora Ljubljana. 1 Uprava Združenja gostinskih podjetij, Ljubljana, obvešča vse člane, da je umrla članica gospa R o z a 1 i j a , lastnica vinotoča, Breg 2. Po- greb bo danes ]x>f>oldne ob pol 4 z Zal, kajiela sv. Petra. Občo! zbor Društva rokodelskih pomočnikov se danes ne bo vršil, 1 Dijaki — požrtvovalni gasilci. V petek 21. marca popoldne je spet nekdo najbrž s cigaretnim ogorkom zažgal suho listje in travo na Šišenskem vrhu, da je nastal velik gozdni požar na štirih zasebnih parcelah Gorelo je približno na 6000 kv m velikem zemljišču ter je pogorela vsa trava in listje. Ob ognju je bilo pofno sprehajalcev, ki so požar gledali lepo od daleč in mirno razpravljali o tem, kako bi ogenj lahko uničil vso hosto na Šišenskem hribu tja do Rožnika in tivolskih nasadov. Velike nevarnosti za nasade so se zavedali samo nek gasilec iz Sp. Šiške, uslužbenec mestne vrtnarije in pa triie dijaki, ki ae niso prestrašili ognja ter s pogumom in požrtvovalnostjo gasili veliki ogenj. Čeprav je uslužbenec mestne vrtnarije druge sprehajalce opozarjal na nevarnost in jih prosil na pomoč, vendar nikdo ni hotel pomagati razen dijakov Lada Sušnika iz Aljažev« ulice »t. 20, Josipa Meršola iz Oljaževe ul. 3 in Danila Zajca Iz Janševe ul .6 Fantje so gasili tako požrtvovalno, da so požar omejili in pomagali rešiti gozdove, ki se vsa Ljubljana upravičeno ponaša z njim in jih tudi uživa zlasti, odkar je mestna občina po njih izpeljala krasne nove sprehajalne poti. Ko objavljamo imena požrtvovalnih dijakov, pa opozarjamo vse naše občinstvo na njihov dobri zgled, predvsem pa opominjamo šolsko mladino in mlade ljudi, naj pazijo na cigaretne ogorke. Na Šišenskem vrhu-in po vseh poteh na Rožniku je vedno toliko sprehajalcev, da nikdo ne more ne-opažen vreči tlečega cigaretnega ogorka v suho travo ali listje. Zato naj se pa sprehajalci zavedajo, da bo policija s pomočjo sprehajalcev kmalu ugotovila brezvestneže, ki ogrožajo najbolj priljubljena sprehajališča in jih tudi gotovo izročila sodišču kot požigalce. Vsi, ki so gasili, pa zaslužijo javno pohvalo in posnemanjel 1 Tehnični pregled motornih vozil se v soboto, dne 29. t. m., ne bo vršil. Naknadni pregled bo uradno določen. Uprava policije opozarja na to lnstnike motornih vozil, ki so bili pozvani k temu pregledu s tukajšnjimi pozivnicami. 1 Vse voznike, prevoznike in stavbenike, ki prevažajo razne stvari, blago ali gradivo |>o mestnih cestah in ul.cah, op>ozarja mestno (»glavarstvo, naj jKisvete večio pažnjo nalaganju vozov .Velikokrat razni vozniki vozijo preveč naložene vozove premoga, žaganja, apna in drugih stvari, da jih med vožnjo trosijo po cestah. S tem delajo vozniki škodo svojim naročnikom, ker jim pripeljejo manj nego je naročenega, na drugi pa ponesnažijo ceste in ulice ter tako kršijo mestni cestni red. Odslej bodo vsi tako malomarni vozniki strogo kaznovani tn jih bo cestni nadzornik vselej zavrnil nazaj do skladišča, kjer bodo morali odložiti preveč naloženo blago. I Koški za smeti in odpadke so nameščeni po glavnih ulicah in cestah ter po nasadih, mestno poglavarstvo pa prosi vse prebivalstvo, naj se teh koškov res poslužuje ter ne meče več kar na tla olupkev pomaranč, papirja in drugih odpadkov. Ljubljančani vendar ljubijo snago in red ter se zgražajo, če nekateri še vedno papir in druge odpadke mečejo tik koškov na tla, namesto v košek. Kazni ponočnjaki pa poskušajo svojo moč na koških, da mora mestna občina koške vedno popravljati, seveda na stroške davkoplačevalcev. Vsakdo, ki bo namenoma poškodoval košek, bo moral poravnati vso škodo, razen tega bo pa po pravici strogo policijsko kaznovan in njegovo ime objavljeno v dnevnikih. ' MARIBOR Pred pojasnitvijo zločina, ki je bil zagresen pred šestimi leti V jutranjih urah dne 21. januarja 1935 so na občinski cesti v Cagoni v Slov. goricah našli v nezavesti in mlaki krvi 40 letnega delavca Rudolfa Lubca iz Čagone v občini Sv. Anton v Slov. goricah. Lubec je na poškodbah, ki jih je imel na glavi, in ki so mu bile prizadejane z nekim trdim predmetom, dne 24. januarja v bolnišnici umrl. Po tem zločinu so se med prebivalstvom razširile vesti, da je Lubca napadel viničar Ignacij Jezovšek iz Brengove, ki je bil v sovraštvu z napadenim Lubcem. Po Ješovnikovi aretaciji dne 6. marca letošnjega leta, ko je bil osumljen raz-bojništva nad Štefanijo Rojs od Sv. Antona, so se te govorice zopet pojavile. Orožniki so začeli o stvari zopet poizvedovati in zasliševati razne priče. Oče napadanega Lubca je izpovedal, da mu je že poleti lanskega leta želar Janez Rantuša iz Brengova pripovedoval, da mu je sina ubil Je-šovnik, ki so ga po domače klicali za Kohca. Pripovedoval mu je, da je Lubec na večer, preden se je zločin zgodil, sedel v njegovi hiši, da je skozi okno videl Ješovnika, ki je šel mimo hiše na občinsko cesto. Ob tej priliki je Lubec izrekel besede, da ga bo Ješovnik čakal in da bo ubijalec Ješovnik, če bi bil Lubec ubit. Kmalu potem je Lubec odšel iz njegove hiše proti domu, nekaj časa potem pa je mimo hiše prišel Ješovnik z nekim predmetom v roki. Rantuša je s svojo ženo stal pred hišo in Ješovniku zaklical: »Zdaj si si pa ohladil jezo nad Rudijem.« Ješovnik je po Ran-tuševih izpovedih odgovoril: »Malo sem si jo ohladil. Pošteno sem ga udaril.« Dalje je stari Lubec pripovedoval orožnikom, da mu je sin sam nekega dne pripovedoval, da kuha Ješovnik proti njemu jezo. To je tudi starega Lubca do vedlo do mišljenja, da je res Ješovnik tisti, ki je zakrivil smrt njegovega sina. m Verski govori za moške izobražence se bodo letos po daljnem presledku znova obnovili v bogoslovni cerkvi sv. Alojzija. Vsak večer bo ob 8 v dneh od t—5. aprila, t. j. od torka do sobote pred cvetno nedeljo, govoril o. Jakob Laura U. J. iz jezuitske rezidence v Mariboru o »rešitvi modernega človeka«, ki išče in vrta na prastarem vprašanju o namenu človekovem. V tej smeri hočejo pomagati verski govori »iska-teljem Boga« na pot, ki vodi do cilja; one pa, ki so ze na tej poti. utrditi, da vztrajajo. Ponavljamo, da so govori mišljeni samo za moške izobrazence in te na tem mestu vabimo k udeležbi. Pred govorom zaj>oje zbor bogoslovcev primerno pesem, po govoru je zakramentalni blagoslov. Konec vsakokrat ob pol 9 zvečer. m Petkovi postni govori. Danes ob pol 8 zvečer je v stolnici četrti jxjstni govor z običaj-n opobožnostjo pred in po govoru. Mariborsko občinstvo posebej ojjozarjamo na današnjo jx>-božnost. m Magdalensko prosvetno društvo priredi v cerkveni dvorani v nedeljo 30. t. m. ob 11 dopoldne predavanje dr. M. Lavrenčiča o temi: Nekaj iz kriminalne kronike. m Člani in članice ZFO in ZDK imajo drevi ob 7 v dvorani Zadružne gospodarske banke svoj zbor. Znaki z jugoslovansko trobojnico. — Vsi in točno. m Na Ljudski univerzi predava v petek 28. t. m. prof Branko Rudolf o temi: Ali je umetnost zrcalo zgodovine. Skioptične slike! _ m Komanda mesta poziva vse rezervne oficirje, da se udeležijo predavanj, ki bodo dne 29. m 31. marca, obakrat ob 20 v dvorani Ljudske univerze. Obisk predavanj je obvezen. m Zaradi trpinčenja živali je službujoči stražnik prijavil 16 letnega Štefana Kokola' od Sv. Andraža v Slov. goricah, ker je neusmiljeno pretepal kravo in bika, ki ju je vodil po Ulici kneza Koclja. m Kongregacija gospodov ima drevi ob osmih sestanek. m Pevsko društvo »Drava« gre na Oplenac. Moški zbor pevskega društva »Drave se bo v dneh od 21. do 23. maja poklonil sjiominu bla-gopokojnega kralja Zedinitelja na Oplencu ter bo ob tej priliki priredil dva koncerta v Belgradu in Niišu. m Neuspela licitacija. Dne 21. marca se je vršila prva licitacija za oddajo gradbenih del za nov most v Dravogradu. Licitacija, kakor običajno, ni uspela, ker se ni prijavil noben ponudnik. V kratkem se bo vršila druga licitacija, ki bo menda bolj uspešna. m Občni zbor mariborskih avlomobilistov. V sredo zvečer se je pri Orlu vršil občni zbor Slovenskega avtomobilskega kluba, ki ga je vodil predsednik dr. Vilko Marin. Po poročilih, ki so bila jiodana, se je klub zavzemal za izboljšanje našega cestnega omrežja, za omejitve dajatev in pocenitev j>ogonskih sredstev. Klub šteje sedaj skupaj 216 članov. Izdatkov je imel 88.000 din, dohodkov pa 82.000 din. Proračun za prihodnje leto predvideva 80.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni dosedanji odborniki. Zn motosekcijo je jioročal poročnik Glebov. Sekcija je priredila gorsko pohorsko dirko in ve- Tudi priča Antonija Sodčeva je povedala, da je približno teden dni po uboju bila pri Rantuševi, katera ji je pripovedovala, da je Lubca ubil njen sosed Ješovnik, ki je bil hud na Lubca, ker ga je ta prisilil, da mu je vrnil dve odeji, ki jib je izgubil, ko je vozil Štefanijo Rojsovo v vinograde k Sv. Jakobu v Slov. goricah. Iiantuševa je tudi Sodčevi priznala, da je na večer, ko se je napad izvršil, Ješovnik šel mimo njene hiše in da je ob tej priliki njenemu možu rekel, da si je jezo ohladil in da ga je pošteno udaril. Rantuševa ji je še večkrat pravila, da je Ješovnik pravi ubijalec. Ker io je prosila, naj tega ni komur ne pove, je molčala. Šele sedaj, ko je Rantuševa umrla, je to izpovedala. Ignac Mohorič je izpovedal, da je tudi on slišal govorice, da je ubijalec Ješovnik in da so se te govorice razširile takoj po Lubčevi smrti. Izpovedal je tudi, da sta bila Ješovnik in pokojni Lubec v hudem sovraštvu, ki je baje nastalo zato, ker je Lubec pričel govoriti, da bo Ješovnika in Rantušo izdal, ki da sta nekemu posestniku v* Cenkovi ukradla svinjo. Mohorič zelo obremenjuje tudi Rantušo, o katerem trdi, da sta se z Ješov-nikom brez dvoma dogovorila, kako bosta spravila Lubca s poti. Tudi druge priče so izpovedale, da sta bila Ješovnik in Rantuša od prebivalstva osumljena raznih tatvin, da pa is tega nihče ni upal javiti oblasti, ker so se vsi bali nasilnosti obeh mož. Oba možakarja, Rantuša in Ješovnik, se trenutno nahajata v zaporih mariborskega okrožnega sodišča, ker sta osumljena razbojništva nad Štefanijo Rojsovo. Preiskava v zvezi s temi izpovedmi se bo nadaljevala in bo verjetno zaslišanje obeh osumljencev prineslo kaj več jasnosti v zločin, ki je bil celih šest let zakrit v temo. liko mednarodno motociklistifno dirko na Te-znem pri Mariboru. Iz poročil je razvidno, da je avtomobilski turizem zelo j>adel. Inozemskih avtomobilistov je malo, pa tudi domači so morali spričo razmer zelo omejiti svoje jiotovanje. Avtomobilski klub se sedaj pogaja z Madžari za prireditev oficielnega poseta jugoslovanskih avtomobilistov Madžarski. Gledališče Petek, 28. marca: Zaprto. SoboTa, 29. marca ob 20: »Doroteja Angermann«, Premiera. Red A. Trbovlje Za novega župnika v Trbovljah je imenovan dosedanji provizor g. Gologranc Martin. Po 14 mesecih začasnega župnega upravitel jstva je sedaj imenovan za župnika gospod, ki pozna Trbovlje in njegove razmere kakor malokdo, ravno tako pa poznajo tudi Trboveljčani njega, saj je že 22 let v tem kraju deloval kot kaplan in katehet. Novi g. župnik je mož vztrajnega in podrejenega dela, v svojem 52. letu pa prevzema še širši delokrog, vodstvo cele župnije z njenimi velikimi potrebami in stiskami industrijsko delavskega kraja. Ni rad stopil na to mesto. Več ko časti je združeno s tem bremen. Ko k imenovanju novemu g. župniku čestitamo, upamo in želimo, da bi bilo njemu in Trbovelj-čanom v srečo in blagoslovi Instalacija novega g. župnika bo prihodnji ponedeljek. črna Mladina ▼ Črni je na praznik priredila materinsko akademijo. Marsikateremu obiskovalcu je nastop nedolžnih otrok privabil solze v oči. Za lepo akademijo se moramo zahvaliti častitim sestram in g. kaplanu. Zlepa dvorana ni bila tako polna. Otroci bodo vse še enkrat ponovili v nedeljo 30. marca. Prav gotovo ne bo nikomur žal, če pride pogledat. Radeče Lepo podoknico so priredili na praznik Marijinega Oznanjenja radeški farani svojemu priljubljenemu dušnemu pastirju g. Antonu Lovšinu ob priliki imenovanja in odlikovanja za škofijskega duhovnega svetnika in prodekana dekanije Zagorje. Ko je mešani zbor, katerega je pevsko izvežbal za to redko svečanost tukajšnji zdravnik dr. K. Matko, občuteno zapel dve pesmici, so zastopniki javnih oblasti, prosvetnega društva, DZ, FO, Marijine družbe in Številno občinstvo čestitali svojemu vrlemu predstavniku cerkvene oblasti v radeški fari k tako lepem imenovanju. Prav posebno pa je tolmačil izraze vdanosti iu spoštovanja vseh fa-ranov banski svetnik in notar g. dr. Peter Jereb, ki je v lepem govoru z izbranimi besedami poudarjal trajne zasluge g. duhovnega svetnika, ustvarjene tekom tridesetletnega vrlega delovanja med radeškimi farani. Pasji kontumac. Ker je bil v vzhodnem delu krškega okraja ugotovljen primer pasje stekline, je okruini načelnik v Krškem odredil najstrožji pasji kontumac za ves krški okraj. Na ta predpis opozarjamo vse, zlasti pa lastnike psov CELJE Uspela prireditev naše vojske Celje, 27. marca. Poveljnik 'V), pp. v Celju polkovnik g. To-maševič je vedno jiokazal veliko razumevanje zu vojaštvo svojega jiolku. Razumel je dušo našega slovenskega vojaka rezervistu, ki želi ob nedeljah sv. mašo in ie zu celjsko garni-zijo uvedel nedeljsko službo božjo. Včeraj popoldne pa so pripravili prav tako na njegovo pobudo vojaki nu dvorišču vojašnice na Dečkovem trgu za vso gurnizijo dve zabavni uri. Na posebnem gledališkem odru so nastopili pevski zbori in solisti, obenem pn vprizorili burko pod vodstvom režiserja poročnika g. Vasilija Prviiloviča. Ker so nastopili na odru iz vrst vojakov dobri igralci, je uprizoritev uspe-lu in pripravila navzočim res mnogo smeha in zabave. Pod dirigentom narednikom g. Ludvikom Stupico je zujjcl osemčlanski zbor dve dalmatinski in eno srbsko, zbor 23 rezervistov pa je odpel nekaj znanih slovenskih narodnih. Na-stopil je tudi solist s kitaro in absolvent koti-zervatorija redov-dijak Oberzon, ki je ob spre-mljevanju harmonike odigral lepe odstavke pesmi, ki so vojaštvo zelo navdušile. Vso |>rire-ditev je povzdignilo sodelovanje vojaške godbe ^9. pp. Prireditvi je prisostvoval ves oficirski zbor s poveljnikom g. polk. Tomaševičrm nn čelu. Z vseli obrazov vojakov smo brali izraze veselja in zadovoljstva ter željo, da l*i poveljstvo dovolilo vsuj enkrat mesečno tal5> prireditev. * c Občni zbor Uradniške stavbne milnice v Celju je bil pred nekaj dnevi. Zadruga, kateri predseduje g. ravnatelj Mravljak, in katere namen je, pospeševati produkcijo zdravih in reno-nih družinskih stanovanj, jc z gradbenimi posojili, s prevzemom garancij za potrebne kredite ter deloma z nabavo stavblšč omogočila že 3(i članom, da so si postavili lasten dom ter zgradila tri zadružne hiše za družinska stanovanja. Zadruga šteje 70 članov, od teb jih 55 že sedaj uživa sadove smotrenega zadružnega poslovanja. Mnogim obrtnikom in njihovim delodajalcem je nudila priliko za primeren zaslužek, podpirala pa je tudi razna humanitarna društva. L. 1930. je uvedla stalno štednjo, sprejema pa tudi vloge od članov ter nečlanov, da lako omogoči zbiranj« lastne glavnice za gradbene in druge potrebe. Vsi njeni skladi znašajo s prištetim lanskoletnim pribitkoin nad 325.000 din. Z ozirom na prometno vrednost treh enonadstropnih hiš v Jenkovi ulici in višjo vrednost efektov, pa je premoženjsko stanje mnogo višje od bilančnega. S svojim dosedanjim poslovanjem je zadruga dokazala, da je njena ustanova vredna sodelovanja vseh državnih in javnih uslužbencev. Ker stanovanjsko vprašanje v Celju še dolgo no bo rešeno, naj hi vsi državni in samoupravni uslužbenci postali člani Stavbne zadruge državnih uslužbencev« v Celju ter jo v času, ko nastopa 30. leto svojega obstoja, podprli v borbi proti stanovanjski ml-zeriji. c »Dorotejo Angermnnnnvn«, meščansko tra* gedijo v petih dejanjih, priredi Narodno gledališče v Mariboru v sredo 2. aprila ob 8 zvečer v mestnem gledališču. Predprodaja vstopnic v Slomškovi knjigarni. c Šahovski turnir za prvenstvo Celja. V sredo je bilo odigrano 4. kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Celja. Podrobni rezultati so naslednji: Lorbek-F. Schneider 1 :0, Sajovie-Fajs 1 :0, Csorgo-Murnik 1 :0, Modic-Iiupar i : 0. — Partiji Tavčar-Grašer in Golja-J. Schneider sta prekinjeni. — Stanje po 4. kolu jo naslednjo: Modic in inž. Sajovic 4, Csorgii in Lorbek 3. Tavčar 2 (1), J. Schneider \ >/, (1), Fajs 1 'A, C.rašer 1 (1), Mirnik in Rupar 1, Golja 0 (1), F. Schneider 0 točk. c Mestno poglavarstvo v Celju opozarja svi-njorejce, da se prične zaščitno cepljenje proti svinjski rdečici koncem aprila. Interesenti naj se javijo do 20. aprila v pisarni mestne klavnice. c »Pestri svet v barvali« bo naslov predavanja, o katerem bo govoril drevi ob 8 v risalniri meščanske šole v Celju g. dr. Franc Avčin iz Ljubljane. Pokazal bo 200 krasnih barvastih diapozitivov naših planin in drugih pokrajin, na kar opozarjamo ljubitelje narave! c Salezijanski Mladinski dom v Gnberjih priredi v nedeljo ob 5 popoldne lepo zgodovinsko igro »Valovi strasti in ljubezni«. Vabljeni. c Tridnevna duhovna obnova za dekleta se prične drevi ob sedmih v kapelici šolskih sester. Vabljene! Darujte za starološk! »Dom slepih« zavod za odrasle slepe! Čekovni račun št. 14.672 • »Dom »lepih«, Ljubljana Položaj celjskega delavstva Delavstvo, zajx)sleno v nekaterih večjih' podjetjih, ki ima stalno delo in je še kolikor ioliko dobro plačano, še izhaja zn silo, vse drugače pa je z delavstvom, znjjosleniin v podjetjih, ki stalno ne obratujejo. Ti delavci bi po vsej logiki kot sezonski deldvci morali imeti dosti višje mezde kot ostali redno zajin-sleni delavci. Če pa še upoštevamo, da del j>od-jetnikov kljub vsem predpisom izigrava socialno zakonodajo in slalio plačuje svoje delavstvo, potem je slika še hujša. Da sc napravi enkrat za vselej tudi v pogledu delavskih mezd red, delavstvo upravičeno pričakuje, da bo oblast postavila v vsa podjetja, ki ne spoštujejo socialne zakonodaje, komisarje, kukor je to že v več jjodjetjih v banovini IIrvdtski*Če naš delavec to danes želi in pričakuje, potem smo prepričani, da ima dovolj razviti čut odgovornosti, da zaujia predstavnikom oblasti. Poglavje za sebe predstavljajo pa nekateri nesolidni delodajalci, ki enostavno izjavljajo, kadar delavci zahtevajo svoje zakonite pravice, »saj nič nimam, meni ne morejo nič vzeti«. Mislimo, da je tu treba napraviti red. Kdor ne zmore plačati zaslužka delavcu ali pa se odtegne izplačilu s prikrivanjem, temu naj sc odvzame pravica obratovanja. Imamo pred seboj primer, ko je nesoliden podjetnik, ki delavske mezde na vse mogoče načine izigrava, oddal večjo stavbo zidarskemu mojstru, ki je. znan, da se mu ne more nič vzeti. Delavce bo sprejemal lastnik obrta, ki nič ne predstavlja, lastnik stavbe se bo izmazal, da on ni delodajalec in tako bodo dclavci prikrajšani na svojih mezdah. Če k vsem tem nevšečnostim prištejemo še pritisk delovnih moči iz kmetov, kjer že nastaja pomanjkanje delavcev zn obdelavo zemlje, potem pridemo do zaključka, da je treba takoj pristopiti k načrtni delitvi dela v vseh panog«1' našega delavstva. KULTURNI OBZORNIK Koncert ljubljanskih srednjih šol V opernem gledališču so ljubljanski srednje šHjski in uiefičanskošolski pevski zbori ter dijaški orR\ster priredili pod vodstvom svojih učiteljev lepo uspel koncert v nedeljo dopoldne. Nastop zborov je pokazal lep rezultat dela na srednjih šolali Posebno štirje zbori dosegajo že tisto stopnjo, ki jih uvršča med pomembne Činiteljo vokalne reproduklivne stvariteljnosti. To so: Ženski zbor uršulinske meščanske šole, gimnazije in učiteljišča pod vodstvom prof. m. Egidije Mencin; Ženski zbor prve ženske realne gimnazije pod vodstvom prof. Marijane Mahkotove; Moški zbor klasične gimnazije pod vodstvom Cesarja Danila in pa Mešani zbor državnega učiteljišča, ki ga vodi Mihelčič Slavko. Ta zbor nas je še posebno presenetil po svoji tehnični pripravljenosti, po svojem kar zadovoljivem izenačenju glasovnih skupin, po zvočnem ravnovesju, ki mu je močna opora tudi dobra in zadostna zasedenost glasov. Odlikuje se po jasni izgovarjavi. Dirigent g. SI. Mihelčič ga je tudi v muzikalno oblikovanem oziru lepo vzgojil. Zbor je smiselno muzipiral, oblikoval je skladbo, upoštevajoč dinamični, ritmični in agogični element, da je vsaka fraza dobila svojo muzikalno fiziognomijo. Zato je bila tudi eelola dovolj plastična in je notranje najbolj učinkovala. Zbor je intonančno dovolj čist, le nekatere višine v sopranu so tu pa tam nekoliko negotove. Nekoliko preveč so sapno forsirane. Drugače je pa ta zbor poleg AI'Z in ZAPZ v Ljubljani edini, ki obvlada dolge fraze brez prekinja-jočih oddihov, ampak jo zmore v svoji dani mu-zikalni zaključenosti izpeljati na en dih. Dirigent je torej upošteval pesko-tehnične oznove in seveda radi tega zvišal sposobnost zbora za svoje poustvarjalne intencije. Pripomnil bi pa le, da končnih akordov ne gre predolgo zavlačevati, ker slabijo motiviko, prav tako so pavze prevečkrat predolge. Treba je vedno paziti na celotno povezanost kompozicij. Sicer pa moramo zboru za svoj čisti zvok, za mirno in nekričavo pelje ter estetsko prav zadovoljivo oblikovanje dati lepo priznanje, predvsem za Aljaž-Mihelčičevo »Siroto«, dočim se je S. Šantla »Agenče božji« slabil slab harmonij. Dasi ne tako glasovno dober, vendar temu nejbližji je moški zbor klasične gimnazije. Manjka mu pravih tenorskih glasov, ki bi se zlivali v homogen zvok, zlasti v prvih tenorjih je to občutno; večkrat trpi seveda intonančna čistost posameznikov, ki radi vlečejo navzdol. Boljši so basi; sicer pa je zbor le toliko pripravljen in v celoti uravnovešon, da je zmožen izvajati kvalitetno in nuditi dovolj dobro pooblikovano kompozicijo. Tudi njegov dirigent je oblikoval v smislu obdelave fr&z, vendar je plastiko slabilo nekoliko premočno poudarjanje zunanjih efektov, kar se drži še po večini naših zborov. Vsekakor pa je dirigent g. Danilo Cerar svoj zbor muzikalno pomembno vzgojil in kultiviral. Izredno lepi so ženski glasovi v Ant. Ilajdrihovi »Siroti«, poleg katere je bila na sporedu še V. Vidopivca >0 večerni urit. Precej številen ženski zbor uršu-linskih šol: meščanske, gimnazije, učiteljišča) je zapel Ipavčevo »Lastovki v slovo« in pa dobro skladbo M. Eleonore »Blagor usmiljenim«. Lep, miren tou je tudi pri tem zboru mnogo pripomo- gel k lepi poustvarjalni obdelavi obeh skladb. Ne moremo pa razumeti, zakaj se je dirigentka po-služila klavirja, ki je popolnoma nepotreben in vokal samo slabi ter estetsko moti. Ce ni izrecno pisano za spremljavo instrumenta, itak glasbeno ne doprinese ničesar in je že radi tega nepotreben. Sicer je pa tudi z glasbeno-vzgojne strani priporočljiveje navaditi mladino na intonančno samostojnost in gotovost — brez podpore instrumentov. Dvofakovi »Na begu« in »Prstan« sta zelo lepi skladbi, polni češke folklorne preciznosti v melodiki in ritmiki. Vendar bi bilo vsekakor lepšo in poinenljlvejše, da se gojenci seznanijo najprej z domačo literaturo. Saj zdaj je že imamo nekaj tudi za ženske zbore. Izvedba obeh je bila dobra, le večje dinamične diferencije bi bilo želeti; večjo pozornost je treba polagati tudi na vokalizacijo in jasnost v izgovarjavi. Muzikalno je obe ti skladbi zbor prve ženske realne gimnazije podal še vedno na tisti višini, ki ga, kakor ostale tri, podvrže strožji kritiki in ga uvršča med dozo-relejše Činitelje. — Nadalje so nastopili še naslednji zbori: Zbor prve ženske in Lichtentur-nove meščanske šole pod vodstvom F. Saršonove in s. Filerine je zapel M. Tomčevo »Mrazek« in A. Mavovo »Skrivnost«; Adamičev »Venček narodnih« sta izvedli lepo druga deška in druga ženska meščanska šola pod vodstvom M. Lahar-narjeve; zboru druge meščanske šole je dirigiral 1. Colnarič; zapeli so »Pasol Janko«, slovaško narodno v Pregljevi priredbi in pa namesto Tom-čeve »Uspavanke« znani »Oj Triglav moj dom«; A. Foersterja »Venec Vodnikovih in nanj zloženih pesmi« je izvedel zbor četrte moške gimnazije, ki ga vodi J. Krmpotič. S. B. Voglar je dirigiral zboru tretje moške gimnazije in orkestru, ki sta izvedla A. Schvvaba »Kangljico«. Ob koncu pa je nastopil zbor vseh ljubljanskih srednjih šol in učiteljišča, ki je napolnil ves prostor opernega odra. O. Fr. Stanič je vodil prvo točko: Anton Foersterja »Ave Marijo opere »Gorenjski slav-ček« z orkestrom. Zaradi slabih akustičnih pogojev v naši operi, je veliki zbor zgubil kontakt z orkestrom, začel v ozadju intonančno padati in del skladbe komaj izpeljal. Pač pa je dirigent g. Mihelčič dobro vodil nadaljnje tri pesmi: Koko-šar-Adamičevo »Kaj pa delajo ptičke«, Lettner-jevo »Pozimi iz šole« in Premrlovo »Slovansko pesem«. Zbor je dobro zvenel razen v basih, ki so se mestoma preveč zadirali z ozirom na ostalo uravnovešeno celoto. Pevci so smiselni dirigen-tovi gesti verno sledili in je ta kljub pestrosti zborov znal doseči pevsko disciplino ter s tem podvreči celoto poustvarjalnim namenom. Kar se drugih zborov tiče, pripominjam, da poinozvočja zbora ni mogoče doseči z vpitjem kot nadomestilom maloštevilnosti pevcev, ampak le s kultivi-zacijo tona s tehničnimi pripomočki, ki so opisani v pevski pesmarici. Kar pa se zgolj muzikalne strani tiče, bi že bil čas, da opustimo cenene efekte raznih poudarkov, nesmiselnih oddihov, podčrtavanja pomena posameznih besed itd., ker smo že preživeli in učinkuje šablonsko. V pri-prostih delih bodimo priprosti, v globljih in močnejših delih pa prežeti iskrene kulture. sil. Dom in svet št. 3 Tretja številka naše leposlovne revije prinaša na prvi strani pesem Dušana Ludvika Pesem na tankousto svirel, v kateri pride do izraza pomladno ljubezensko razpoloženje v verzih, polnih novih drznih prispodob, ki smo jih vajeni pri tetn pesniku in kar je njegova največja oblikovalna moč. Nov pesnik se je pojavil s Francetom Balantičem, ki ima v tej številki tri pesmi: Ne najdem domov, Sonet in Dobrotni pramen, dovolj, da vidimo, da je Balantič s svojimi prvenci vzbudil resnični up na dobrega pesnika. Kari Rakovec je priobčil sonet Labodji zastor. Taka je poezija te številke. — Prozo predstavlja Matija Malešič s 6vo- 1°o povestjo škrlatno nebo na vzhodu in zahodu, ;i se od poglavja do poglavja razvija v boljše. Soditi o njem bo mogoče šele ob koncu leta. Sedaj je zaključena tudi drama Stanka Kocipra Sentjur-jevski provizor, tridejanka iz življenja duhovnika, ki ga f>o čudnem naključju situacij obdolže očetovstva in celo detomorilstva, pa se izkaže prav v tem zadnjem dejanju vse za golo sumničenje in laž. Tako to zadnje dejanje razčisti ves zaplet in pokaže duhovnika kot nedolžno žrtev obrekoval-cev in dogodkov. Tako je ta drama od svoje strani apoteoza duhovnika, po svoji notranji dramat-ski napetosti pa bo gotovo dosegla tudi oderski uspeh, kjer koli bo igrana. — Jože Kastelic nadaljuje z esejem o antiki ob priliki Sovretovih Starih Grkov. V teh treh poglavjih, ki predstavljajo uvod v podrobno kritiko, je podal Kastelic razvoj antičnega študija ter naš sodobni odnos do antike v obliki resničnega eseja, ki ga bo vsak z zanimanjem prebral. — Anton Vratuša pa priobčuje živahno pisano razpravo o stikih med Rusi in Slovenci in sicer o tem, kako so nas Rusi poznali 1. 1900. Posebno se ozira na jx>znanje Prešerna med Rusi. Članek se bo nadaljeval ter tvori nekak uvod v pomembnost Koršovega prevoda Prešernovih Poezij v ruščino, kot največje dejanje o spoznanju Slovencev med Rusi. — Prevode predstavlja Cokanov prevod lepe Claudelove pesmi o Veliki noči. — V književnosti je ocenjenih več knjig, predvsem Koblarjevo Kettejevo Zbrano delo, ki ga je ocenil Dušan Ludvik. Potem Snojev uvod v sv. pismo (J. S.) ter italijanska pesniška zbirka s Krasa (Frauilini Grano di Carso). — V Zapiskih je Joža Gregorič napisal lepo studijo o Kozarčaninu. J. K. poroča o francoskem literarnem življenju v zasedeni Franciji. — Vinjete ie narisal akad. slikar Maksim Sedej. Knjiga o ljudskem pesniku Juriju Vodovniku Pred komaj 14 dnevi napovedana najnovejša knjiga znanega mariborskega potopisra in folklo-rista prof. dr. Mišica o zapadnem Pohorju in o priljubljenem pohorskem ljudskem pevcu in pesniku Juriju Vodovniku je te dni izšla pod naslovom »Ubrane pesmi pohorskega pevca in pesnika Jurija Vodovnika* (1791 — 1858). Samozaložba, Maribor, Smetanova ul. 34. Ze barvana naslovna slika nad 80 strani obsegajoče okusne knjige je originalna. Kaže pesnika in tkavra pred statvami In košem, napolnjenim z rokopisi in pesmimi ter s citatom iz pesnikove avtobiografije: »Veliko platna sem natkal — še več sem pesmi osnoval.« V knjigo je ponatisnjenih 16 najboljših Vodovnikovih pesmi in v zvezi z njimi ma'.o znana Slomškova pesem »Tužne solze Da groblji samostana Zajčkega«. Svojevrstne po obliki in vsehini so objavljene Vodovnikovc pesmi, katerih besedilo je med ljud- stvom le deloma in megleno še znano, saj je pesnik umrl že leta 1858. Mišičeva knjiga o Vodovniku pa nudi mnogo več, ko pa obeta skromni naslov njegove knjige. Povrh je to, kar nudi knjiga, še preko v naslovu obljubljene vsebine, po svojem gradivu in po razporeditvi tega gradiva enako svojevrstno objavljene Vodovnikove pesmi. Razen poročil o pohorskem pevcu iz Bleiweisovih Novic (leta 1854) in Drobtinic (leta 1862) ter iz Doma in sveta (leta 1C00) prinaša knjiga obširne topografske in fol-kloristične članke kot uvode k posameznim pesmim, ti uvodi ustvarjajo v čitatelju pravo raz-i položenje za čitanje in razumevanje Vodovnikovih pesmi. Zanimanje bo vzbudila tudi mimogrede i vključena zgodovina Orožnove pesmi »Kje so moje rožice«. Knjigi je priključen dve strani obsegajoč popolnoma nov zemljevid celokupnega Pohorja in njegovega obrobja, ki ga je izdelal znani mariborski kartograf g. Milan Verk. Priključena pa sta knjigi tudi napeva dveh Vodovnikovih pesmi (O pohorskem kmetu in Sedanji čas) v harinoni-zaciji prof. glasbe Vasilija Mirka v Mariboru. — Cena 22 din. Kakor bo ta knjiga na eni strani temeljito obnovila in poglobila ljudsko tradicijo Jurija Vo-dovnika in njegovih pesmi med Pohorci, je na drugi strani velikega propagandnega pomena zlasti za okraja Slov. Konjice in Slov. Gradec, obenem pa pomemben doprinos k našemu domoznanstvu. Ob 150 letnici rojstva Jurija Vodcvnika je dr. Mi-šič postavil njenmu in preprosti slovenski ljudski pesmi spomenik, pa tudi zapadnemu Pohorju. — Mišičeva knjiga je čitanka za dom in šolo. za pouk in zabavo, za odrasle in mladino, izboren pripomoček pri pouku domoznanstva. * Fantje pojo. Dva moška zbora zložil in pevskemu zboru -»Grafika« poklonil Lovro Hafner. Prva pesem »Rožic (tekst A. Medved) je krepka, lepo izražena, gladko in neprisiljeno tekoča skladba. Druga »Večerna pesem« (tekst »Utva«) je kro-matično bogatejša, toda lahka v izpeljavi. V zadnjem času je isti skladatelj izdal pesem »Sredi zelenega polja« in jo poklonil pevskemu vokalnemu kvintetu »Ljubljana«. Pri vseh treh skladbah se pozna, da je skladatelj črpal iz vira naše prelepe narodne oziroma ljudske pesmi. Zato bodo moški zbori vse gotovo radi peli. M. ' ,. Lojze M a v : Naše orgle. 25 skladb za orgle. Ljubljana 1941. Zložil — —--.V avtorjevi založb'. Odobril škof. ordinariat v Ljubljani 12. febr. 1941. št. 789. Oplografiral Roman Pahor v Ljubljani. Te skladbe bodo organisti veselo pozdravili. Težke niso, na splošno lahke in nekaj srednje težkih, prav kakor so našim organistom najbolj všeč. Stavek je jasen, prav orgelski; glasovi samostojno gladko teko; melodičen potek je — kakor je pri Mavu pričakovati — prijeten, mikaven. Pisano je zmerno moderno v najboljšem smislu. Skladatelj snuje tematično in skladbe živahno rnoti-vično razpreda v imitacijah, fugeti. In kar je tako važno: skladbe niso razvelečena neizrazita puščoba. kakor jih je zlasti v tujih zbirkah dovolj in preveč, brez vsakršnega značaja, vse po enem kopitu; Mavovib ima vsaka svoje značilno lice; poleg tega pa iz njih veje domače, naše mehko slovensko dehtenje, dasi so na splošno jako krepke, kar močno slovesne. Bližajoča se velikanoč kar kliče po njih .., Na prodaj v Jugoslovanski knjigarni in pri skladatelju v Stritarjevi ulici (v Kocutarjevi trgovini) po 32 din K. Angleška podmornica »Snapper« — 670 ton,zgrajena leta 1935 — je bila potopljena. ŠPORT ZFO Naraščajske tekme v letu 1941 Odseki so pred kratkim prejeli Tekmovalni red za obvezne okrožne tekme mladcev in naraščajnikov v tem poslovnem letu. V posebnem snopiču (17.) Našega dela so zbrana vsa določila Tekmovalnega reda, pridejana so pa še vprašanja za prosvetne tekme mladcev in naraščajnikov in redovne vaje. Tekmovati morata vsaj dve mladčevski četi isti dan na istem kraju. Okrožni odbori naj pravočasno določijo čas in kraj tekem ter preskrbijo primeren prostor v naravi, ob slabem vremenu pa naj l>o poskrbljeno, da se bodo tekme izvršile nemoteno pod streho. Okrožni odbor mora tudi določiti sodniške komisije in jih pravočasno sklicati na pripravljalne seje, da se sodniki seznanijo s tekmovalno tvarino. Okrožni odbori morajo zlasti poskrbeti, da bodo tekine prikupne, da bodo ostale vsem tekmujočim mladcem in naraščajnikoin v živem sjio-minu. Ta dan na j bo zanje dan vesel ja. Tekmovalni red daje točna navodila okrožnim odborom kako naj to pripravijo. Važno je določilo, da mladčevska četa, ki ne tekmuje, ne more v tem letu nikjer javuo nastopiti. Zbrana prosvetna vprašanja pokažejo mladcu njegove dolžnosti do staršev, do bratov in sester in dolžnost do organizacije. Vsak mladec mora znati svoje geslo in svojo prisego. nZati pa mora tudi ka j je dolžan svojemu narodu in svoji državi. Vsak mladec mora vedeti svoje narodne in verske dolžnosti. Na vsa ta vprašanja bo moral mladec odgovarjati pri tekmah. Ker se pa mladci ne izobražujejo samo prosvetno, ampak jih organizacija vzgaja tudi v telovadbi in športu mora mladec vedeti kaj mora v tem ccniti in kaj obsojati. Poznati pa mora tudi zgodovino in ustroj svoje organizacije. čemer so posvečena posebna vprašanja. Tudi naraščajniki tekmujejo v raznih vprašanjih. ki so narodnostna in organizacijska. Poleg teh so važne tudi vprašanja o lepem vedenju. Ker je določen čas za obvezne okrožne tekme naraščaja od velike noči do konca maja naj posvete mladci in naraščajniki ves čas do tekem vestni pripravi nanje. Če boste merili svoje znanje in sile z drugimi odseki v plemeniti tekmi duha in teles, boste videli, da se je trud izplačal, ker je vodstvo vprašanja tako tehtno postavilo, da so zelo primerna za sedanjo dobo ter bodo nujno prispevala k širši izobrazbi. Tretje orodne tekme ZFO na Jesenicah Jutri, v soboto ob 8 zvečer se bodo začela velika tekmovanja za orodno prvenstvo vrst in posameznikov Zveze fantovskih odsekov, ki spadajo med najlepše in najtežje športne nastope. Jesenice so ponosne, da se bodo ta tekmovanja vrhunskih telovadcev in olimpijcev vršila v gorenjskem kulturnem središču, saj je znano, da so bile prav delavske Jesenice tiste, ki so prve dale najboljše orodne tekmovalce v nekdanje orlovske vrste, ki so vsikdar krasno zastopale državne barve v zamejstvu in prečestokrat priborile prva mesta. Fantovski odsek na Jesenicah, v katerega priredbi bodo te tekme potekale, je storil vse, da bodo te prireditve kar najlepše uspele in da bodo ljubitelji mladine in orodne telovadbe mogle dojeti in na lastne oči videti vso veliko telesno-vzgojno delo te najmočnejše mladinske organizacije, v kateri se zbira cvet slovenske katoliške miadine. Spored prireditev: Sobota; začetek točno ob 20- Obvezne orodne vaje I. in II. skupine na vseh orodjih. Nedelja; začetek ob 10 dojx>ldne: Poljubne gimnastične vaje I. skupme in poljubne vaje na orodju II. skupine. Ob 15 pojx)ldne slavnostna akademija, pri kateri se bo v vmesnih točkah nadaljevalo tekmovanje za prvenstva in sicer nadaljevanje tekmovanja L skupine v poljubnih orodnih vajah na vseh orodjih. Program akademije bo pester in tehnično bogat, saj nam bodo mladi fantje in dekleta pokazali moderne gimnastične, plesne in proste vaje najnovejšega telesno-vzgojnega sistema. Nekaj podrobnih navodil za udeležence Vsi tekmovalci, ki bodo prišli na Jesenice že v soboto dojjoldne, bodo imeli skupno prehrano in prenočišče v Krekovem domu. Isto velja za ves sodniški zbor in ostale funkcijonarje. Za vse obiskovalce tekem in prireditev izven Jesenic bo za prehrano preskrbljeno v Krekovem domu. Odseki, ki bodo prišli v skupinah, naj predhodno javijo Fantovskemu odseku na Jesenicah število udeležencev, da se zanje rezervirajo vstopnice in uredi tudi prehrana. Odsekovni vodje mladcev Triglavskega fantovskega okrožja naj organizirajo skupine naraščaja ter jih pod skrbnim vodstvom vodijo na nedeljske priredive dopoldne in popoldne. Za ves naraščaj bo prehrana po znižanih cenah. Mladci in naraščaj bodo imeli pri popoldanski priredivi v nedeljo določena stojišča na obeh straneh balkona. Ker bo naval obiskovalcev velik, ofiozariamo vse vodje skupin m ostale udeležence iz okoliških odsekov, da pridejo pravočasno in naj si čim prej rezervirajo vstopnice. Vstopnina k prireditvam: Za tekmovanja v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne velja enotna vstopnina in sicer din 6 in 4. Za nedeljsko akademijo veljajo običajne cene in sicer: din 10, 8, 6 in 4. Permanentna vstopnica za vse prireditve v soboto in nedeljo velja enkratno din 16. Vse udeležence in ljubitelje orodne telovadbe opozarjamo, da si pravočasno rezervirajo vstopnice, ker bodo skoraj pošle. Prvenstvo ZFO v teku čez drn in strn Pri tekmovanjih v tekih čez drn in strn imajo pred ostalimi atleti prednost le tekači dolgo-in srednje-progaši. Zato bodo tudi pri nedeljskem ZFO prvenstvu na Stadionu med člani na 5.5 km dolgi progi prevladovali izraziti tekači daljših prog. Med drugimi bodo nastopili uspešni reprezentance Košir, Srakar Franc, Srakar Ivan ter priznani tekači Stojnšek, Klančnik, Potočnik, Knez, Hlebce, Jerman, Rozman itd. Za naslov prvaka v tekmi članov-posameznikov se bosta v prvi vrsti borila ambiciozni Košir, ki je zmagoval že ob priliki Belkaniad ter rutinirani Srakar, ki je sedaj kot »Zagrebški Slovenec« najuspešnejši srednje-progaš na Hrvatskem. Vendar se utegne zgoditi, da katerga prej imenovanega že veščega tekmovalca prekosi doslej še neznan borec in sicer zbog svoje žilave vztrajnosti ter tihe zasebne priprave. Za tekmovanje mladcev pa ni mogoče določiti najuspešnejših pocdincev, kajti proga (2.5 km) ni predolga in ne zahteva izrazitih tekačev, marveč se lahko uveljavi vsak razgiban lahkoatlet. Zaradi številnih pismenih prijav raznih okrožij in odsekov bo tekmovanje zelo zanimivo in bo prisotnim prijateljem lahkoatletskega športa v ZFO nudilo prijetno doživetje! * I. medodsekovo prvenstvo FO Rateče-Planica. Fantovski odsek Rateče-Planica razpisuje I. med-klubsko prvenstvo v teku za nedeljo dne 30. marca 1941 s štartom pod Mlekarsko zadrugo v Ratečah. Spored: l,Ob9 zjutraj skupna sv. maša v župni cerkvi. 2. po sv. maši odhod na mesto tekmovanja, 3. ob 10 žrebanje nastopnih številk, 4. ob 10.15 tek na 3,6 in 12 km. Pravico nastopa imajo vsi člani, naraščajniki in mladci ZFO, ki se izkažejo z legitimacijo — izven konkurence pa tudi člani drugih klubov. Prvi trije v vsaki skupini prejmejo diplome. Tekmuje se jx> pravilih Slovenske zimskošportne zveze. Prijavnina din 3. Prijave sprejema do 29. marca 1941 in tik pred startom: Kajžar Franc, ml. Rateče-Planica. Ljubljana : Amater Začetek državnega prvenstva je določen za 6. aprila. V nedeljo nudi vodstvo Ljubljane svoji cnajstorici zadnji trening pred težkimi nastopi. V goste je povabljen trboveljski Amater, ki je lanskoletno moštvo ojačil z izbornimi igralci, in to z Vodiškoin in Pfeiferjem. Vsekakor bo to močnejši naspqotnik kot prvorazredna moštva iz druge zveze, ki so gostovala do sedaj. Tekma se začne ob 15.30 s predtekmo ob 14.30. Termini letošnjega državnega prvenstva Dokončni termini letošnjih nogometnih tekem so bili nekoliko spremenjeni in so zdaj takile: 6. aprila odnosno 15. junija: Jugoslavija— BSK, IV. srbski klub—Concordia, Gradjanski—III. srbski klub, Hajduk—Ljubljana, 13. aprila odnosno 22. junija: BSK—III. srbski klub. IV. srbski klub—Jugoslavija, Ljubljana— Gradjanski, Concordia—Hajduk, 27. aprila odnosno 29. junija: Jugoslavija— Gradjanski, Concordia—BSK, Hajduk—III. srbski klub, Ljubljana—IV. srbski klub. II. maja odnosno 6. julija: BSK—IV. srbski klub, III srbski klub—Jugoslavija, Gradjanski— Hajduk, Ljubljana—Concordia, 18. maja odnosno 13. julija: III,—IV. srbski klub, Jugoslavija—Hajduk, Concordia—Gradjain-ski, Ljubljana—BSK, 22. maja odnosno 20. julija: Hajduk—BSK, Concordia—III. srbski klub, 25. maja odnosno 27. julija: III. srbski klub— Ljubljana, Jugoslavija—Concordia, Hajduk—IV. srbski klub, Gradjanski—BSK in 29. maja odnosno 3. avgusta: IV. srbski klub —Gradjanski, Jugoslavija—Ljubljana. S teniškega stadiona Rolland-Garros Francoski generalni komisarijat za šport je podelil predujem 150.000 frankov, da zopet uredi teniška igrišča v stadionu Roland-Garros v Parizu. Obnovitvena dela pa bodo izvedena samo na prostorih od dve do štiri, medtem ko bo Centre-court še naprej ostal zaDrt šteV. 72. >SI/) VENEC«, petek 28. marca 1941'. Sfratl 9 Gajpodakstvo Zborovanje okoliškega trgovstva Ljubljana, 27. marca 1941. Danes dopoldne so se v Trgovskem domu v Ljubljani zbrali člani združenja trgovcev za okraj Ljubljana na občni zbor svojega združenja, katerega je vodil predsednik Združenja g. Jernej Logar iz št. Vida. Predsednik g. Logar je predvsem pozdravil navzočega okrajnega načelnika g. Frana Mar-siča, nato podpredsednika trgovinsko industrijske zbornice g. Smrkolja in tajnika dr. Plessa, tajnika Zveze trgovskih združenj. Tz predsedniškega poročila posnemamo, da so podeželsko trgovstvo prizadele številne uredbe in odredbe, ki so globoko posegale v poslovno življenje. Pomanjkanje raznih vrst blaga in racioniranje je odvzelo trgovini velik del posla. Vendar se mora trgovina v ljubl janski okolici v mnogočem zahvaliti uvidevnosti merodajnih faktorjev, zlasti pa okrajnemu načelniku g. Maršiču, za katerega uvidevnost in naklonjenost je bil tudi predmet posebne zahvale. Apelira na trgovce in prehranjevalne oblasti, da delajo roko v roki sporazumno zavedajoč se resnih časov, v katerih živimo. Iščimo samo pota, ki vodijo k složnemu delu za blagor nas vseh. Le v tem je naša rešitev in rešitev naše domovine. V imenu Trgovinsko-industri jske zbornice je pozdravil zborovalce g. Smrkolj, v imenu Zveze trgovskih združenj pa g. dr. I. Pustivšek. Prisotni okrajni načelnik g. .Franjo Maršič je nato spregovoril nekaj besed o prehrani v ljubljanskem okraju. Pokazalo se je, da složno delo oblastev in trgovcev kakor tudi njih organizacij rodi vedno lepe uspehe. Vzajemnost je še nadalje potrebna, zlasti pri delu v občinskih prehranjevalnih odborih. Končno naj bi trgovske organizacije v še večji meri pomagale pobijati ilegalno trgovino. Tajniško poročilo je podal tajnik g. Lojze šmuc. Iz njegovega poročila posnemamo, da se je lani število včlanjenih trgovccv zmanjšalo od 439 na 422. Pripomniti pa je. da je združenje štelo pred priključkom okoliških občin Ljubljani 847 članov. Število pomočnikov se je lani zmanjšalo od 44 na 24, število učencev pa od 35 na 31. Te številke kažejo nazadovanja okolišek trgovine. Nekoliko boljše je šlo le trgovini v onih krajih, kjer se nahajajo neku-tera industrijska podjetja. Poleg težav v trgovini z živili je omeniti tudi še težave v lesni stroki, ki je v ljubljanski okolici močno zastopana. Nekaj več zaslužka je bilo v krajih s tujskim prometom. Banovinske in občinske ceste v okraju so bile znatno izboljšane, za kur gre zahvala prizadevanju okr. cestnega odbora. Krošnjar jenje, ki je zavzelo v ljubljanski okolici velik razmah, pa bi bilo treba popolnoma zatreti. za kar se trgovina že dolgo časa bori. Tudi šušmarstvu z vinom bo*treba posvetiti več pozornosti, ker se je izredno razvilo. Tudi druge stroke imajo še svoje posebne težave. Vsekakor je treba s pravilnim razumevanjem in potrpljenjem delati na to, da bodo prišli boljši časi, ko bomo mirneje prenašali težave in utrjevali pot lepši bodočnosti. Na predlog predsednika sta bila soglasno izvoljena za častna člana združenja g. Joško Je-lačin z Rudnika in Davorin Šetinc z Vrhnike. Oba častna člana sta prejela kot diplomi po eno sliko ak. slikarja Božidarja Jakca. S tein je naše združenje hvalevredno podprlo tudi naša umetnostna prizadevanja. Združenje ima sedaj tri častne člane (prvi je bil g. Josip Šporn iz Male vasi pri Ježici). Blagajniško poročilo za 1940 in proračun za 1941 je podal blagajnik g. Ivan Rant, poročilo nadzorstva g. Joško Jelačin in je bila odobrena razrešnica in izglasovan proračun. Med slučajnostim so v prvi vrsti razpravljali o razdelitvi sladkorja. Okoliški trgovci imajo slabe skušnje z razdelitvijo, ker so bili vpoštevani skupno z mestom. Rnzdeljenih je bilo 18 vagonov, okolica pa je dobila samo 3, potrebovala pa bi 7 vagonov. Zdaj je zagotovljeno ljubljanski okolici 6 vagonov sladkorja in se bodo že v prihodnjih dneh dobivale nakaznice pri okr. načelstvu. Sklenjeno je bilo, naj vso dotacijo dobi okr. načelstvo, razdelitev sladkorja pa naj se vsak mesec poveri drugemu grosistu. Končno je bilo sklen jeno, na j člani ne zamudijo nobene prilike, sodelovati pri prehranjevalnih akcijah in naj takoj prijavijo primere nelegalne trgovine, pa tudi nerednosti pri prehranjevalnem odboru. Občni zbor Društva industrijcev in veletrgovcev V četrtek dopoldne je imelo svoj občni zbor Društvo industrijcev in veletrgovcev, katerega se je udeležilo lepo število članov. Zbor je vodil predsednik g. Stane Vidmar, udeležili pa so se ga tudi zastopniki Trgovsko-industrijske zbornice, ljubljanskega Združenja trgovcev, Zveze trgovskih združenj in Trgovskega društva »Merkur«. Iz predsedniškega poročila g. St. Vidmarja posnemamo, da šele sedaj čutimo vso težo davčne reforme. Zlasti se bo močno uveljavila sedaj določba o obveznem vodstvu in pregledu knjig, kajti pri današnjih cenah bo promet dveh milijonov dinarjev doseglo kmalu skoraj vsako malo podjetje, skoraj vsaka dobra trgovina na drobno in vsaka večj aobrt. Zato je potrebno zvišanje meje saj na 4 milij, din. Toda izgledi za to niso razveseljivi. Ob plačevanju davkov je naša najvažnejša želja, da se gospodarstvu ne nalagajo nepotrebne režije in podobno dnelo s sitnostmi vred. Še težje stališče kot industrija ima danes trgovina, zlasti veletrgovina. Blaga ni mogoče nabaviti v celoti toliko, kolikor bi ga rabili. Tudi 6edanji način odobravanja cen na osnovi nabavnih cen bo povzročil zastoj v trgovini, ker bo dejansko trgovina likvidirana. Društveno delo je zaradi nastalih razmer trpelo, pa se je moralo tudi temu prilagoditi. Nekateri oddelki so izgubili velik del poslov, drugim pa so iploh odšli. Zato je uprava storila vse potrebno, la vzdrži ravnovesje med dohodki in izdatki. Iz tajniškega poročila, ki ga je namesto odsot-lega g. Jelačina podal ravnatelj g. Prezelj, posne-namo, da ima društvo 4 oddelke. Informacijski od-lelek je zmanjšal obseg svojega dela, saj je dal tkoraj polovico manj informacij kot leta 1939. Dru-|ače pa je bilo delo tega oddelka na veliki stro-lovni višini in se je še izpopolnilo po praktičnih jotrebah. Insolvenčni oddelek je imel mnogo manj dela jtot prejšnja leta, ker se je število insolvenc zmanjkalo. Število konkurzov je v vsej državi padlo od 158 na 82, število prisilnih poravnav pa od 311 na 146. Opominjevalno in izterjevalno službo izvršuje društvena pisarna z razmeroma zadovoljivim uspehom. Opominjevalni postopek obsega dve stopnji pritiska. Administrativni posli, ki so bolj internega značaja, so tudi narasli. Za člane je ta oddelek iz-tirjal 0.8 milij. din. Z administrativno je združena tudi davčnoinformativna služba Število društvenih članov je lani znašalo 239, uslužbencev pa je bilo zaposlenih 10. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Josip Ljubič. Ves denarni promet društva je od leta 1939. na 1940 narastel od 6.24 na 7.24 milij. din. Društvo je imelo lani 171.761 din dohodkov in 166,399 din izdatkov. Le informacijski oddelek je izkazal izgubo. Bilanca izkazuje 258.000 din aktiv, rezerve pa znašajo 180.000 din. Prebitek poslovnega leta 1940. v znesku 3362 din se prenese na že obstoječi rezervni sklad. Po podanem poročilu nadzorstva je bilo blagajniško poročilo odobreno in izglasovana društveni upravi razrešnica. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena naslednja lista odbora: predsednik Stane Vidmar, industrijalec, podpredsednik Josip Lavrič; člani odbora: Anton Agnola, Josip Čemažar, Franc Hein-rihar, Jernej Jelenič, Franc Kham, Zdenko Knez, Josip Ljublič in Albin Smrkolj. Za namestnike so bili izvoljeni: Ferdo Pinter, Evgen Ivane in Ivan Prešeren, dočim so bili v nadzorstvo izvoljeni: Franc Urbane, Zeno Miklavc in inž. Milan Lenarčič. Na koncu zborovanja je predsednik g. Vidmar prečital proglas Nj. Vel. kralja Petra II. in predlagal vdanostno brzojavko kralju, kar je skupščina soglasno sprejela. * Naša zunanja trgovina v Januarju 1941. V mesecu januarju 1941 je znašal naš uvoz 69.976 ton, za 512.8 milij. din (januarja 1940 82.368 ton za478.3 milij. din). Uvoz se je torej po količini zmanjšal za 15.1%, po vrednosti pa je narastel za 7 2%. Naš izvoz je znašal januarja 1931 t67.122 ton za 533.4 milij. din (januarja 1940 244.525 ton za 624.0 milij. dinarjev. Količina izvoza se je torej zmanjšala za 31.6%, vrednost pa za 14.5%. Razpolaganje z našimi računi v severnoameriških Zedinjenih državah. Chase National Bank je obvestila našo Narodno banko, da je potrebno Umrla nam je nenadoma, v 56. letu starosti, naša predobra mama, gospa Marija Kiefer vdova uradnika TPD Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 29. t', m., ob pol peti uri popoldne, iz hiše žalosti, Rožna dolina, Cesta V./33, na pokopališče na Viču. Ljubljana, Zagorje, 27. marca 1941. Žalujoči: Valter, sin; Dora, hčerka; Hedviga, snaha. 15 Jules Verne: Lov na meteor >To je moje... nasledstvo mojih otrok, to, kar drvi po zraku. Ce bo padel na zemljo, bom postal sedemstokratni milijarder!« Razume se, da bi v tem primeru bili Vander-bildti, Macheji, Gouldi in ostali ameriški bogataši, da ne govorimo o Rotschildih, le mali rentniki napram našima zvezdogledoma. Daleč sta bila prišla v svojih računih. Da še nista bila izgubila glave, je nista samo zato, ker je bila pretrdo pritrjena na vratu. Medtem so se izgledi za poroko naših zaročencev vedno bolj manjšali. Z zvezdogledoma ni bilo več mogoče pametno govoriti. Mislila sta 'e na svojo stvar, ki pa so jo časopisi vedno bolj ostrili. Članki teh, drugače miroljubnih listov ,o bili vedno bolj ostri. Skušali so izzvati nasprotnika. Tudi »Punchc ju ni nehal dražiti s svojmii satiričnimi domislicami in karikaturami. Ce že ni ravno vlival olja na ogenj, je pa sipal sol, da je še bolj prasketalo. Na srečo pa so se mnogi pametni ljudje jeli zanimati za druge, pametnejše stvari. Meteor jih je nehal zanimati, ker So vedeli, da ne morejo do njega, čeprav je bil iz zlata. Izgledi, da bi padel na zemljo, šo bili zelo majhni, ali pa jih sploh ni bilo. Meteor se je premikal po svoji poti okoli zemlje in ni bilo razlogov, da bi spremenil svojo pot. Ljudje so spet prijemali za delo, potem ko so pobožno vzklikali za nedosegljivim zlatom. V eni svojih številk se je »Punch« norčeval iz ljudi, ki so postali ravnodušni do tega, za kar so se bili prej tako navduševali. Govoril je o zvezdogledih: »Ta dva zločinca, ki smo ju že Izpostavili Javnemu zasmehu, sta torej ostala nekaznovana? Ni jima bilo dovolj, da sta hotela uničiti mesto, v katerem sta se rodila, zdaj hočeta še uničiti najčastnejše družine. Pretekli teden je eden naših prijateljev, zaslepljen od lažnih trditev, v dveh dneh pognal svoje premoženje. Nesrečnež je računal na meteorjevo milijarde. Kaj bo z njegovimi otroci, ko bodo milijarde odšle mimo nosa? Zato predlagamo, da vsi prebivalci zemlje prično pravdo proti gospodoma Deanu Forsytu in Syd-neyu Haddlesonu ter zahtevajo obsodbo povračila sedem sto milijard frankov. To zahtevamo tudi mi. Vsi ljudje so že obrnili svojo pozornost na druge stvari, le westonska zvezdogleda sta še vedno opazovala meteor in se jezila nad upornimi teleskopi.« 10. poglavje. KJER PADE CEFIRENU XIRDALU NA UM ENA ALI DVE MISLI. V zaupnih razgovorih so navadno govorili: »Ceferin Xirdal.... Kakšen tip!...« Res je bil Xi>rdal v vseh pogledih nenavaden človek. Dolgo, počasno telo, etrajca vedno brez ovratnika, oguljene hlače, telovnik, ki sta mu od treh gumbov vedno dva manjkala, ogromen plašč, ki je imel žepe vedno polne tisočev raznih reči, vse zelo umazano in kot vzeto iz kupa raznih cunj, to je bila splošna anatomija Cefirina Xirdala. Na tak način je on razumel imenitnost. Z njegovih ramen, oblikovanih kot kletni obok, so visele kilometrske mišice, ki so se končale v ogromnih grdih rokah. Le redkokrat so prišle v dotik z milom. Glavo je imel kot vsi ljudje na najvišjem delu telesa. Njegov obraz pa je bil prava grdoba. Nič bolj čudnega ni bilo kot njegove neenake in nasprotne Črte. štirioglata brada, velika usta z debelimi ustnicami in krasnimi zobmi, ploščat nos in hlapava .ušesa, štrleča od glave. Nasprotno pa je njegovo čelo krasilo obraz, kot krasi hišica hribček. Pod tem čelom pa je imel Xirdal velike izbuljene oči. pri vsakem nalogu za izplačila iz naših dobro-imetij v USA dati tele podatke: 1. priroda in namen dotične transakcije, 2. narodnost in informacija o koristniku te informacije, 3. v primeru transakcij vrednostnih papirjev je treba naznaniti čas, v katerem je imel dosedanji lastnik te papirje. To bo omogočilo ameriški banki predložiti točne podatke finančnemu ministrstvu, brez katerih finančno ministrstvo ne more pregledati in odobriti transakcijo. To sporočilo so dobili vsi pooblaščeni zavodi. Po dobivanju natančnejših in podrobnejših pojasnil tako o možnosti disponiranja z dolarskimi terjatvami kakor tudi o načinu izdaje nalogov, bodo vsi pooblaščeni zavodi dobili še naknadna obvestila. (Iz devizne okrožnice Narodne banke št. 24, z dne 26. marca 1941.) Licitacija. Za vgraditev cevi pri gradnji vodovoda za mesto Slovenska Bistrica je razpisana prva licitacija za 20. april. Proračunska vsota 359.200.50 dinarjev. Borze Dne 27. marca. Denar Nemška marka 17.72—17.92 Ameriški dolar 55.— Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt....... 174.00— 177.77 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.00 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 100 mark...... 1772.00—1792.00 Solun 100 drahem..... 37.50 den. Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt ....... 215.90—219.00 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov.....1271.10—1281.10 Vrednostni papirji Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100, agrarji 56—58, Vojna škoda promptna 477.50—478, begluške obveznice 85— 86, dalin. agrarji 79—80, 8% Blerovo posojilo 104—106, 7% Blerovo posojilo 98—101, 7 o/ posojilo Drž. hip. banke 100—105, 7% stab. posojilo 97—100. — Delnice: Narodna banka 6.500 —6.600, Trboveljska 380—390, Kranjska industrijska družba 142 denar. Cene živini in kmetijskim pridelkom Cene živini in kmetijskim pridelkom v okraju Maribor levi breg, 21. m.irca t. 1.: voli 1. vrste 9, II. 8, III. 7, telice I. vrste 8, telice II. 7, III. 6, krave I. vrste 7.50, II. 7, III 5.50, teleta I. vrste 10, II. 0, prašiči špeharji 13, pršutarji 12 din za 1 kg žive teže. — Goveje emso I. vrste 18, II. 16, svinjina 20, slanina 27, svinjska mast 28 din za 1 kg. — Oves 320, koruza 340, fižol 900, krompir 200, seno 100, slama 80, pšenična moka do 900, koruzna moka 50 din za 100 kg. — Trda drva 200 din za kub. meter, jajca 0.75 din komad, mleko 3 din za liter, surovo maslo 40 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 10 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 14 din za liter. Cene živini in kmetijskim pridelkom v okraju Murski Soboti, dne 20. marca t. 1.: biki I. vrste 10, II. 9, telice I. vrste 10—10.50, II. 9, krave I. vrste 6.50, II. 5.50—6, teleta I. vrste 9, II. 7—8, prašiči pršutarji 13—16 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 1. vrsle prednji det 18, zadnji del bržola 20, Nesposoben za vsak reden pouk, se je že v rani mladosti učil sam in njegovi starši so se morali ukloniti njegovi neukrotljivi volji. Toda to se ni slabo končalo. V času, ko so bili njegovi vrstniki še po šolah, je tekmoval Cefirin z vsemi šolami po vrsti, zaradi zabave, je govoril — in je na vseh tekmah neprenehoma dobival prvo mesto. Toda vsi ti uspehi so bili ravno tako hitro pozabljeni kot so bili priučeni. Po smrti svojih staršev je postal v osemnajstem letu gospodar svojih del. Imel je petnajst tisoč letne rente. Hitel je dajali vse podpise, ki so jih od njega zahtevali. V glavnem je skrbel zanj njegov boter, bankir Robert Lesseur, katerega je imenoval striea kot v spomin na otroška leta. Ko je bilo to vse opravljeno, se je osvobojen vseh skrbi nastanil v dveh sobah šestega nadstropja v pariški ulici Cassete. -Tu je živel vrsto let in je med tem časom nagrmadil v sobi ogromno količino raznih predmetov. Povsod je bilo polno raznih strojev in električnih valjev, optičnih instrumentov iu sto drugih reči. Grmade zvezkov, knjig in škatel so se dvigale od tal do stropa, polno jih je bilo tudi na mizi in edinem stolu, ki sta se vedno bolj dvigala. Cefirin ni opazil ničesar. Kaj pa je delal ta človek? V glavnem sc je zadovoljeval s tem, da je v dimu svoje pipe spremljal svoje sanjarije. Včasih, v raznih obdobjih je imel kakšno idejo. Tedaj. je uredil svojo mizo, tako da jo je očistil s pestjo. Sedel je in ni vstal prej, ko je bilo delo končano. Šele nato je vstal, pa čeprav je trajalo delo trideset minut ali trideset ur. List z dognanji je pustil kar na mizi, kjer je počasi rastel do novega stolpa, vse dotlej, da je prišla nova kriza dela. V teh letih se je bil odtujil svetu. Višja matematika, fizika, kemija, filozofija, fiziologija, vse čiste in sestavljene vede so privlačevale njegovo pozornost. Naj je bila naloga, ki^ se je je lotil z v so besnostjo iti navdušenostjo, še tako težka tn TEMPO VELIKI ITALIJANSKI ČASOPIS ZA POLITIKO, LEPOSLOVJE, UMETNOST, ZNANOST IN RAZVEDRILO, SE JE V ENEM LETU UVELJAVIL PRI BRALCIH CELE EVROPE. 100 FOTOGRAFIJ V VSAKI ŠTEVILKI I V Jugoslaviji sta v vseh večjih knjigarnah in časopisnih prodajalnah na proda/ 2 izdaji *Tem-pa*: vsak teden italijanska izdaja in vsak drugi teden dvojezična italijansko ■ nemška izdaja, obe po 5 din. TEMPO VELJAV ITALIJI ZA ČETRTKOV LIST Pošiljanje v Jugoslavijo po: Časopisni založbi A v al a, Frankopanova 24, Beograd. pljučna pečenka 24, teletina 13—22, svinjina 16—24, slanina 29, svinjska mast 35 din za I kg. — Pšenica 450—500, ječmen 420— 440, rž 500, oves 350, koruza 320, fižol 600—700, krompir 180, seno 120, slama 70, pšenična moka 550—1000, koruzna moka 500, ajdova moka 1100 din za 100 kg. — Trda drva do 190 din za kub. meter, jajca 1 din komad, mleko 2.50 din liter, surovo maslo 56 din za 1 kg. Na živinski sejem v Mariboru, dne 24. marca so prijeljali dva konja, 8 bikov, 72 volov, 363 krav in 14 telet, skupaj 459 glav živine. Cene so bile naslednje: debeli voli 11 do 12, poldebeli 10 do 11, plemenski 10 do 12.50, biki za klanje 8.50 do 11, klavne krave debele 9 do 11, plemenske 8 do 9, krave za klobasarje 7 do 9, molzne 9 do 11, breje 8 do 9, mlada živina 10 do 12, teleta 11 do 13. Prodanih je bilo 290 komadov. — Cene mesu: volov-sko I. vrste 16 do 18, II. vrste 13 do 15, meso bikov, krav in telic 13 do 18, telečje I. vrste 13 do 18, II. vrste 14 do 16, svinjsko meso 20 do 22 din. Litija Šesti prosvetni večer bo v petek, 28. marcu ob pol 8 zvečer v dvorani Ljudskega doma. Predaval bo znani predavatelj profesor Frnnce šušteršič iz Ljubljane o »Zvezdah in zvezdnatem nebu«. Ker je predavatelj nalašč zato predavanje napraviti 63 lepih skioptičnih člik in ker bo obravnaval nam pojiolnomn novo snov. Vas vabimo, da se predavanja sigurno udeležite. Predavatelj se bo dotaknil tudi astronomije in astrologije, ki naše ljudstvo tolikokrat zavaja v najiačna verovanja in ugibanju. Bodite točni! 4"» ' zamotana, je ni nikoli pustil nerešene, razen ?e.. Razen če ga je od nje odvrnila enako liitro kakšna druga ideja. Tedaj se je ta čudni človek junaško vrgel na drugo polje, da bi tam lovil drugega metulja, čigar lepe barve so ga očarale. V Zanosu novega sna je pozabil na prejšnje posle. Toda odlagal je naloge le začasno. Ce je nekega dne naletel na nedokončano delo, se ga jo takoj strastno oprijel in ga dovršil do konca, čeprav je bilo to morda po dveh ali treh prekinitvah. Koliko ostroumnih in globokih opazk, točnih prifiomb o največjih težavah in praktičnih odkritij je ležalo med časopisnim papirjem, ki je Xir-dal prežimo hodil po njem. Nikoli se ni okoristil s tem blagom, razen če ga je kdo izmed njegovih prijateljev ogovoril in mu povedal, da je obtičal v kakšni razpravi. >Cakajte,< je dejal tedaj Xirdal, >zdi se mi, da imam nekaj takega doma.« Istočasno je segel med papir in v trenutku našel tistega, ki ga je iskal. Dal ga je prijatelju, da se okoristi z njim, kolikor se hoče. Niti na misel mu ni prišlo, da tako škoduje samemu sebi. Denarja ni potreboval. Kadar ga je že moral imeti, je šel k svojemu botru, ki je še vedno bil njegov bankir, čeprav so mu leta varuštva že iztekla. Dobil, je denarja, kolikor ga je hotel. Navadno so srečni ljudje, ki si neprestano nekaj želijo in potem po možnosti te želje s|>ol-njujejo. Toda vedno ni tako. Cefirin je bii srečen tudi brez najmanjše želje. Tega jutra je sedel ta srečni človek udobno na svojem stolu, z nogami nekoliko više kot glavo. Kadil je svojo pipo in se zabaval z reševanjem rebusa, tiskanega na listu v obliki mošnje. Podaril mu ga je bil njegov trgovec. Ko je s tem končal, je vrgel list po mizi in zgrabil po papirjih. Roka mu je naletela na sveženj neprečitanih časopisov. Vzel je enega izmed njih, številko »Journala«, staro že nekaj dni. Njegova starost ga ni plašila. Stran f () > SIX) VENEC c, petek 28. marca 1941. Stev. 72. Grazia Deledda: 22 Marianna Sirca Sardmska povest VII. Marianna je imela, zleknjena na svoji postelji isti občutek kot ono jutro, ko se je vrnila iz Soteske: zdelo se ji je, da sanja. Srce ji je nenehoma utripalo, kot da bi si bilo nadelo perute in l>i, polno hrepenenja, hotelo sfrleti. V solio je padala mesečina in svit snega. V tihem mrazu zgodnjih ur je zatonilo. Zveneči udarci so padali kot kristalni biseri na zmrznjeni sneg in na strehe. Zvonilo je k zornici. Fi-dela se je pripravljala, da gre z doma. Marianna je s strahom poslušala stopinje. Hala se je, dn vstopi v njeno sobo s tihim sovraštvom v očeh, z brado, štrlečo izza trakov črne čepice in z izrazom strogosti v obrazu. Njena skrivnost je bila sedaj v rokah služkinje. Saj bi morda kazalo, da ji prepusti vso svojo skrivnost in ji zaupa ključ svoje duše. Upala je tudi, da bo tako v odločilni uri, pridobila z zaupanjem tudi njeno pomoč. Vstala je, odprla vrata in jo tihoma poklicala. Fidela je vstopila z lučjo v roki, pripravljena, da gre k maši, oblečena v resno nošo, s podkovanimi čevlji in z ro/nimvenccm okoli zapestja. Marianna je naglo skočila v posteljo in si pokrila obraz z rjuho. »!'idela ..., moram ti nekaj povedati. To noč sem sprejela v hišo moža«. In naglo si je pokrila zardeli obraz, kateremu so dajale bleščeče se oči nenavadno drzen izraz. »Odstrani luč«, je rekla s povzrlignjeno glavo. »Moram ti nekaj povedati. Mož, ki je prišel sinoči, je moj zaročenec«. Služkinja je postavila luč na omaro in se vrnila k postelji; čakala je, kaj ji bo gospodinja povedala. In gospodinja je ponovila: »Je moj zaročenec«. >Je moj zaročenec,« je po tihem molku ponovila. Dvignila se je, prestrašena nad vsem tem, kar je imela za povedati, a odločna, da ne bo več molčala, ter se vsetla na posteljo »Reven je in mlajši od mene in z njim se ne morem javno poročiti. Ni vezun drugje, a ne morava se združiti tako, kot delajo drugi, ln vendar je potrebno, da se poročiva; potrebno je, da rešiva naši duši in tudi, da rešim njegovo življenje. Da ne končava s smrtnim grehom, se morava poročiti. Dobro me poslušaj! V tebe, Fidela, zaupam, kot da bi bila mož; poslušaj me... sklenila sva, da se poročiva tajno. On se je zavezal, da bo našel duhovnika, ki naju bo skrivaj poročil. To sem ti hotela povedati«. Služkinja jo je gledala brez začudenja, le rožnivencc je nervozno stiskala okoli zapestja. »Kdo je ta mož?« »Neki hlapec, hočem reči: je bil hlapec pred nekaj leti. Tudi jaz sem bila služkinja; tako sva se srečala«. »Marianna. ali si bila ti služkinja?« »Da, kaj drugega, kakor služkinja? In moškega tudi ti poznaš: Simone Šole«. Vsa preplašena je Fidela stopila za korak nazaj; rožnivencc na njenem zapestju se jc stresel. »Marianna, ali si bolna?« Marianna je zravnala hrbet z golimi rameni in tiščala rjuho k prsim, ki so težko sopla; obraz je uporno dvignila. »Da, da, to je sklenila Marianna! Vi ste Marianno zapirali v hišo, iri jo skrivali, kot denar v skrinjo. In vendar je ušla. Da, poročim se s hlapcem razbojnikov. Kaj me briga? On se za moje blago ucr zmeni. Da, poročim se z njim. Jaz sem gospodinja in ukazujem sama sebi«. Fidela se ji je približala in položila roko na raino, kot da bi ji hotela ščititi s svojo senco. »Marianna,« je rekla nenavadno sladko, kot bi govorila bolniku, »ti si gospodinja. Kdo ti to oporeka? Ti lahko vrata odpreš in tudi za-preš. Nisem poklicana jaz, da sodim. Le nekaj te vprašam: ali misliš na svojega očeta?« »Moj oče mi ne zapoveduje več. Gospodoval je nad menoj, dokler sem bila otrok in delal z menoj, kar je hotel. Sedaj je dovolj.« »In vendar je potrebno, da mu poveš. Saj si zaupala celo meni, ki sem tvoja služkinja?« »Ne, Fidela, ne povem nikomur drugemu. Tebi povem, ker si tu in ker vidi«, kaj delam, in nočem, da bi me ti imela za drugačno kakor sem«. »Jaz te ne sodim! Ti me lahko zdpodiš in delaš, kar se ti zljubi«. Marianna je nagnila obraz; ram« so ji rahlo trepetale. Videla je senco služkinje, ki je padala na njeno posteljo, občutila je trdo in težko roko, ki se je dotikala njenih pleč. Zdelo se ji je, da se nahaja v senci pod drevesom, ali v zavetju velike skale, kamor se je zatekala v hudi uri. Občutila je vročino velikega moškega telesa Fidele in se spomnila na otroško dobo, na noči v podstrešni posteljici ter na otroško veselje, Kadar je smela spati s služkinjo. Po tisti dobi se ni še nič spremenilo; imela je občutek, da je še otrok; skrivnost podstrešja traja dalje v njeni sobi, kjer spi kot ženska. Legendarne osebe so oživele, nerazločljive reči so dobile obliko, in vendar se ji je zdelo še vse skrivnostno. Marmnna je z obema rokama zgrabila za roko. ki se je raztezala na njeni rami in se je oprijela kot rešilne veje; da bi zadušila jok, je pritisnila na njo usta. »In vendar ne vem, kaj je to,« je rekla premagajoč se. »Kar sem ukrenila, me veseli, in vendar se bojim. Zdi se ini, da vedno sanjam in da me nekdo vodi. Vodi me, da, a jaz mu sledim iz lastne volje Vse sem dobro preu-darila in ne bom se umaknila več, tudi če bi to zahteval oče. Taka je moja usoda, Fidela! Ti mi zaman ugovarjaš, in zaman mi govoriš. Taka je moja usoda«. Zleknila se je zopet v posteljo in vzdih-nila, kot da bi se sprostila teže. »Vso noč nisem zatisnila oči. Trudna sem in bom zaspala,« je mrmrala in pokrila obraz. »Zadovoljna sem, ker sem ti vse |K)vedala. To noč se bo vrnil.« Fidela se je sklonila nad vzglavje. »Marianna, ti si gospodinja in lahko napraviš, kar hočeš, a ker si mi zaupala, moraš moj. nasvet poslušati. Poskrbi, da se tvoj oče vrne in odpri mu srce. Mi vsi smo slepci, Marianna, in potrebno je, da drug drugega podpiramo. In končno, ti si dobra kristijanka in božje zapovedi poznaš. In oče je vedno oče.« Marianna je čutila, kako se dotika raskava roka njenega obraza in jo križa kot takrat, ko je deklici hotela pregnati zle misli. Spomnila se je strašnega občutja, ki jo je prevzelo tisto noč v Soteski, ko ji je Simone prvič glolvoko pogledal v oči. A obstala je pri svojem sklepu. »Pusti me spati! Trudna sem in glava me boli. Odgovorila ti bom pozneje«. Služkinja je vztrajala: »Daj mi dovoljenje, da pošljem po tvojega očeta. Potem boš mirna«. »Dobro, pošlji ponj!« je končno vsa utrujena rekla. Ko je ostala sama, je občutila v sebi mir. Sedaj, ko je svojo skrivnost razodela, je bila svobodnejša in mirnejša. Zdelo se ji je, da ji sedaj nežno leži na srcu, kot novorojeno dete, in je zaspala. Otroški kotiček j Carična Vesna 57. Začeli so se zbirati temni oblaki. Vdano ie carična nadaljevala pol. Rahli Veter ji je nosil naproti Sladki vonj belega jasmina, in se tu pa tam poigral z njenim krilcem: »Kje imaš svoje temno oblekco? Sicer ti pa ta lepše pristoji,« je govoril. »Pojdi, porednež, in ponagajaj še drugim,« je rekla Vesna žalostno. 58. »Gospodična ie slabe volje,« je pri sebi govoril Veter in hitro odjadral dalje. Ze je srečal B e 1 i n k o v o M i m i in hudobno začel: »Mirni, ti pa nimaš tako lepega krila kot carična Vesna!« in že je odhitel naprej. Obvestilo Tome Rado iz Ljubljane ni več naš zastopnik ter ni upravičen sprejemati zavarovalne ponudbe ter inkasirati premije za naš zavod. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. po cUžavi * Djakovski škof proti uprizoritvi »Gosposkega deteta«. Te dni je v Djakovem gostovala skupina igralcev zagrebške drame, ki so nameravali igrati med drugim tudi Mesaričevo komedijo »Gosposko dete«. Igralce je sprejel na obisk tudi djakovski škof dr. Anton Akša-inovič, ki jih je ob tej priliki zaprosil, naj izpuste s svojega repertoarja Mesaričevo komedijo »Gosposko dete«, ker se v tem gledališkem komadu žalijo moralna čustva meščanov. Zagrebški igralci so tej prošnji djakovskegn vladike ugodili in izpremenili svoj repertoar s tem, da so omenjeno predstavo črtali s sporeda. * Nemški dar zagrebški pravni fakulteti. V sredo opoldne so imeli na zagrebški pravni fakulteti slovesnost, pri kateri je zagrebški generalni konzul dr. Freundt izročil zagrebški pravni fakulteti kot dar nemške vlade vsa najnovejša dela nemške pravne literature, in to okrog 60 knjig. Generalni konzul dr. Freundt je imel daljši govor, v katerem je med drugim poudaril močne kulturne vezi Nemcev s Hrvati, zlasti z Zagrebom. Konzulu se je ravnatelj knjižnice pravne-fakultete dr-j Frank, lepo zahvalil. Knjige so vredne okrog 2000 mark. * Posteljo svoje-žene zažgal. V^Oružu.iSe. je posestnik Kuzma Padovan v gostilni skregal s svojo ženo. Da bi se maščeval nad ženo, je Padovan, ki je bil precej natrkan, zažgal ženino posteljo. Na hodniku je zakuril še drugi ogenj, nato pa se je zaprl v iziiico, da bi prespal svojo pijanost. Neki stražnik je zapazil ogenj in alarmiral gasilce, katerim se je kmalu posrečilo pogasiti ogenj. Padovan bi kmalu sam postal žrtev čudnega maščevanja, ker so ga le s težavo rešili iz zaklenjene izbice. * Svinjski pastir našel srebrni zaklad, Iz Vin-kovcev poročajo: V Nijemce je prišel pred letom dni neki kmet iz Bosne, ki je na podlagi dokumenta, katerega je našel v zapuščini svojih dedov, iskal zakopani zaklad. V dokumentu je bilo napisano, da so njegovi predniki, ko so Turki plenili in požigali rodovitno deželo, na polju »Brod-jani« pri Nijemcih zakopali srebrni zaklad Po zapisku je bil srebrni zaklad v težki svinčeni kaseti zakopan pod neki debeli hrast. Dokumentu je bil priložen tudi načrt in na podlagi tega načrta je kmet izkopal pod številnimi debelimi hrasti globoke jame, vendar pa zaklada ni našel. Nedavno pa je Tadija Čurič na svojem zemljiiču, ki leži na polju »Brodjani«, nadaljeval izkopavanje in je nedaleč od starega hrasta v globočini enega metra naletel na težko svinčeno kaseto Ko je Čurič videl, da je našel zaklad, je spodil proč svojega svinjskega pastirja, ki mu je pri kopanju pomagal. Čez nekaj ur se je svinjski pastir vrnil spet na polje in našel svinčeno kaseto, ki jo je Čurič odprl in izpraznil. Vest o tem srebrnem zakladu je prišla na uho tudi županu, ki je odredil, da čuriča zaslišijo. Ta je izjavil, da je velika svinčena kaseta vsebovala samo par ostrog in nekaj okovov in zapon. Vsi ti predmeti so iz čistega srebra in so zelo bogato okrašeni. Po mnenju strokovnjakov gre za umetna dela iz turških časov, ki imajo zaradi svoje skrbne izdelave zelo visoko vrednost. Ne samo svinjski pastir, marveč tudi župan pa sta mnenja, da )e bilo v obsežni kaseti še veliko več srebrnih predmetov, ki si jih je pa Čurič prilastil in skril. Sedaj so oblasti začele poizvedovati po omenjenem kmetu v Bosni, ker ima dokument njegovih dedov natančen popis zakopanih predmetov. Mati oglasi f malih oglasih valja naka tornada t din: tenltnvanjhkl •irlaal i din. debelo tlakane nanlovne beaed* «« računajo dvojno. najmanjal incsek «a oiall orla* u din. - mali •rlail ■ plačujejo takoj prt aarotliu. rakuna enokolonaka, f mm visoka pri orlantb raklamaeca aoačaja a«------------------------ aetltna vrattea po i dla. • 7.a plamen* odrovor* (led* nallb erlaao* treba prlloilu uauiko. 1 Službe ^ Dobe: Betonerje 7.a umetni kamen, zanesljive In samostojne, sprejme v stalno službo takoj Jos. Cihlar, Ljubljana -Tyrševa cesta 69. Dražba ca. 4160 m' jelovlh hlodov iz Mestnega gozda na Frldrihštajnu pri Kočevju, last Mestne hranilnice ljubljanske bo dne 5. aprila 1941 v Koževju. Poja/snlla daje lastnica In uprava njenih posestev v Kočevju št. 189. ■■■■■■■■■■■■■■■■ i Kupimo vso kov ustno ZLATO SREBRO - PLATINO BRILJRNTE smrrrcde srfirh rubine ■ isere i.t.d. starinski nrk1te ter umetnine PO NfMVlSjIH cehah stojrn tvrdk« , >< EBE RLE UUBU«N«,TYRiEVA 2 »REAIITETA« posestna posredovalnica v LJubljani je eamo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošt« Telefon 44 - 20 Javna dražba V neposredni bližini Pre-valj v Mežiški dolini, okr. Dravograd, bo naprodaj na dražbi dne 5. aprila 1941 lepo kmečko posestvo. Cenilna vrednost 321.000 din. Najmanjši ponudek 214.000 din. Vsa podrobna pojasnila daje Hranilnica In posojilnica, Prevalje. Predobri Gospod je poklical k Sebi večletno članico našega upravnega odbora, gospodično Ivanko Kosec upokojeno delavko tobačne tovarne. ki je stanovala na Zaloški cesti 15, in umrla dne 27. t. m. v splošni bolnišnici. Pogreb bo 29. marca 1941 ob 3 popoldne z Žal. V Ljubljani, dne 27. marca 1941. I. delavsko konzumno društvo r Ljubljani. Razpis Občina Bohinjska Bistrica, okraj radovljiški, razpisuje na osnovi sklepa 39. seje občinskega odbora z dne 23. marca 1941 dve pragmatični službeni mesti, in sicer: mesto pisarniškega pomočnika (zvaničnika) Pogoji: dovršena dva razreda srednje ali njej enake strokovne šole; mesto služitelja Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z li stinami po čl. 7. in 8. Uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi lega razpisa v »Službenem listu« pri podpisani občini Občina Bohinjska Bistrica, dne 25. marca 1941, štev. 1061. Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca« Vsakovrstno zlato briljante lo srebro kupuje po naiviSjib cenab A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8 ^Pffilj^ suha drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20 59 Postrelba brezhibna "Moj moi ni mogel verjeti svojim očem do sem videti zo 10/el mlajša 'V£SVeto"k£P0GLEJTE' "A"0 bile Vladkove bese- SEM TO DOSEGLA de Se pred dvemi meseci sem imela brazde in gube na čelu, okrog oči in ust — vsekakor sem imela videz žene v »srednjih letih«. Danes pa se vse moje znanke divijo moji gladki, dekliški koži in čisti polti. Vsak večer uporabljam rožnato hranilo za kožo Tokalon. Ta vsebuje »Biocel«, presenetljivi vitalni element mladosti — odkritje glasovitega dermatologa. Cez dan uporabljam kremo Tokalon bele barve, ki napravi kožo čisto in gladko ter odpravlja zajedalce in razširjene znojnice. Oddalo: Stanovanje obstoječe lz dveh sob ln kuhinje oddam. Maribor, Aleksandrova cesta 36. M Sebe I Oddalo: Majhno sobo oddam. Povšetova št. 71, Kodeljevo. Za Jugoslovansko tiskarni v Ljubljani: Jože Kramam udajiičij: inž. Jož« Soriia Uredbe Viktor Cen*!*