Izhaja vsaki četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. „ y4 „ . — fl. 80k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl. 30 k. * 'A „ ■ — fl. 62 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k. SLOVENSKI Pod uči ven list za slovensko ljudstvo. „Poduk v gospodarstvu bogati deželo." Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k. Stv. 16. V Mariboru 16. aprila 1868. Tečaj II. Tiskova pravda „Slov. Gosp." Končna razprava kazenska pri c. lir. okroz-nej sodniji Celjskej. (Dalje.) Po ostrih izrekab, ki večkrat značavajo Nemce, Ogre in Lahe kot sovražnike Slovencev, se gorko hrepeni po tem, da hi z vsemi močmi se združili vsi Slovenci v „Slovenijo" z skupno slovensko upravo, rekoč, da ide za bitek in prepad ter po dveh razjasnujočih prilikah, ki na naj veče napenjanje merijo, se Slovenci vnemajo, svoje slovenske brate prositi, da jih podpirajo. Konečno se nemško uradništvo in bečka vlada dolžuje nepoštenja, ki se prizadeva ponemčevati in zaničevati slovenski jezik in narodnost ter da hoče Slovence zbrisati iz števila živočih narodov, da jih hoče spremeniti v Nemce, kakor se spreminjajo v metulje gosenice ter tako na račun Slovencev pomnožiti Nemce. Tako delajo tudi Ogri in Lahi, kar pa več ne sme biti, ako je Boga in pravice. Če imajo Nemci in nemška vlada le količkaj poštenosti in pravičnosti za Slovence, ne smejo in ne morejo več z nami toliko krivično postopati. Ves sestavek je tako r a z d r a ž 1 j i v in izreke takoprevdarjene, da jih razume in čuti množica. Ker se iz ravno povedanega posnetka tega sestavka očitno razvidi prizadevanje, da se uredovanje vlade in jenih udov z neuterjenim pritoževanjem v nič devlje in pred drugimi zaničuje, in z nedovoljenim dolženjem k sovražnostim soper razne narode ter k sovražnim razprtijam med seboj zapeljati in spodbadati skuša, se je naj menj v smislu §. 28 tiskarnega zakona dne 17. grudna 1862 št. 6. drž. zak. leta 1863. tisti pregrešek soper javni mir in red dogodil, ki se ima kaznovati po §§. 300 in 302 kaz. zak. in ker so vsled §§. 239. o. 7. 10 kaz. zak. razun do zdaj neznanega pisatelja vsi tisti teh pregreškov krivi, kteri so pomagali taj oklic tiskati, posebno kar se tiče odgovornega vrednika in tiskarja, tedaj gg. dr. Matija Prelog in Edvard Janžič, ki imata te lastnosti, prvi kot odgovorni vrednik, drugi kot tiskar „Slovenskega Gospodarja", v kterem je večkrat omenjeni sestavek natisnen, zarad gori povedanih pregreškov po navedenih zakonskih stavkih in z ozirom na §. 11 zak. dne 17. grudna 1862 št. 7 drž. zak. leta 1863. se tožita in če bi treba bilo, se tožba proti prvemu tudi zarad prestopka po §§. 32 in 33 tisk. zak. raztegne zato, ker je vrednik periodičnega časnika v smislu teh paragrafov, če zanemari dolžno skrb in pazljivost, zmirom odgovoren. Ker sem tako predložil, da se ves obkrivljen sestavek prebere, nimam za zdaj nič več opomniti ter si za drugo pridržim končno besedo. Prvosednik: Zdaj bere do polovice in potem g. sodnik Martinjak do konca obkrivljen sestavek. Prvo s.: Povejte mi g. dr. Prelog najprej : jeli ste plačali kaj zaloge? Dr. Prelog: Da! Prvos.: Saj list vsakih 14 dni izhaja? Dr. Prelog: Ne, vsaki četrtek; založil sem 1000 gold. Prvos.: G. dr. Prelog, odgovarjajte tedaj na tožbo, kterej podlaga je ravno čitan sestavek slovenski. Dr. Prelog (slov.): Na ravno zaslišano tožbo — Prvos. (nemški): Prosim g. dr. Prelog; že poprej sem Vas opomnil, da bi se zagovarjali nemški, ker drugi toženi ne razume slovenski, Vi pa ste nemškega popolnoma zmožni. Tedaj bi kaj zamudno bilo, Vaš zagovor sotoženemu prestavljati ; sicer Vam pa ne branim, da obkrivljene besede slovenski tolmačite in razlagate. (Razpravlja se tedaj nemški). (Dalje prihodnjič.) Gospodarske stvari. Kako ravnati, da sadno drevje več rodi, iu sadja večega, lepšega, iu poprej doraste i Na veji, ali tudi na deblu sadnega drevesa, se zareže obroček, 2 ali k večemu 3 črte (linije) širok, in vsa skorja se olupi do golega lesa. To ravnanje sicer ni kaj novega, zakaj že 1709. leta ga je razglasil botanikar A. Magnol, in mnogi sadjerejei ga že dolgo rabijo; pa v naših krajih, se meni zdi, o tem še nič ne vejo, ali se pa bojijo, da bi se jim potem drevo ne posušilo. Nekaj enakega delajo na Nemškem, posebno v Saksoniji inSleziji, kjer veje ali deblo z železnim drotom trdno podvežejo, in tako soku branijo, da skozi prevezo ne more. Veja nad prevezom ali vrezanim obročkom kjer ji ves sok ostane, deltelja priraste, večin lepših cvetnih popkov požene, in lepšega sadja rano — 2 do 3 tedne prej prirodi, kakor druge. Hočeš kako drevo obročkati, zapomni si to le: 1. Obročkaj prve dni spomladi, kadar cvetni popki že debelji prihajajo, in kadar sok že dobro pod kožo teče, da kožo med zarezom čisto do nagega lesa lehko obeliš. 2. Hočeš celo drevo prisiliti, da ti več rodi (— kar ti pa ne svetujem —) vreži obroček pod prvo vejo okoli debla; hočeš pa le eno ali več vej bolj rodovitne imeti, izreži obroček na veji za palec nad deblom, iz kterega raste. 3. Glej, da tudi betvice ličja v obročku ne ostane, temoč da bo les čisto do golega gladko oličeu. 4. Kutne potrebujejo nekoliko širjega obročka, kakor jabelke, in te širjega kakor hruške; več ko na 4 črte širokih obročkov nikar ne reži. 5. Kjer se je treba bati, da bi veter obročka no vejo odlomil, pojnagaj s privezanim kolom. 6. Če si na deblu obroček vrezal, moraš spodaj vse stranske vejice porezati, drugač sok vanj sili, in drevo Ti opeša. 7. Nekoliko dni potem, ko si obroček vrezal, teče iz rane nekaj soka, kteri se sčasoma v smolo zgosti, in rano napolni, pa se vendar lesa ne prime. 8. Si obroček preozko izrezal, da se rana še pred sv. Jakobom čisto zaraste — (ne samo zasmoli, kakor je v po-prejšni točki povedano) — ga pa nekoliko širjega napravi. 9. Če obročkana veja tudi drugo leto še preslabo rodi, obročkaj jo še enkrat na tistem ali drugem mestu. 10. Divjih (vodenih) vej ni treba odrezati; če jih obroč-kaš, jih siliš, drugo leto sadnih popkov pognati. 11. Si obročkano vejo privezal, da se ne odlomi, nimaš drugega več opraviti, kakor drugega leta pričakati, kjer boš s srčno radostjo videl, obročkano vejo vso belo v cvetju, in potem z lepim in večjim sadjem obloženo. 12. Celo drevo na deblu obročkati, ne svetujem, kajti je prenevarno, pa polovico vej enega drevesa obročkaš brez ¡vse nevarnosti; samo ne vse na eni strani, temveč po vsem drevesu okoli. Tako obročkanje sadnega drevja, ktero sicer vsako leto cveti, pa malo sadja rodi, brez velikega truda bode v krat- kem veliko dobička dalo. Ravuo to tudi pripomore, da od drevesa, ktero še ni rodilo, zveš, kakšuega plemena je, da že drugo leto veš, ali zasluži drevo svojega prostora, ali ne; tako si prikrajšaš dragi čas, da ni treba veliko let čakati, in na^ zadnje videti, da kako drevo slabega sadu rodi. Če imaš v drevesnici drevo, ktero še ni rodilo, dobiš z obročkanjem sad prihodnje leto; imaš pa drevo, ktero je že več let rodilo, in ga obročkaš zavoljo večjega, lepšega in obilnejšega sadu, dosežeš svoj namen še to leto. Obročkanje tudi pomaga, da drevo lepši vrh, in če je v koreninah slabo, močneje korenine dobi. -s«- jriinjp ia sliv«? brez liošic. V spomladi razcepi drevce, ktero je iz košice izrastlo, od zgoraj doli na dvoje do korenin, iztrebi z gladko obrezanim lesenim klinčkom svrž, pa varno, da les debla rse raniš, potem združi razcepljeno deblo sopet vkupej, zamaži rano s cepivnim vozkom, in ovij deblo s kakim trakom, kterega pa pozneje spet odvezati moraš, kedar se je rana spet zarastla. Sad takega drevesa ima, da se boš čudil, namesto trde košice, majhno, belo in mehko bunkico, pa je za drugo navadnemu sadju svojega plemena čisto enake velikosti, okusa in lepote. Drag. F. Ripšl. ISučelarstvo na Huskcin. Z bučelarstvom se prebivavci ogromnega ruskega carstva sploh in radi pečajo. Posebno so pa Malorusi v tem poslu jako marljivi in skrbni. V srednjem in južnem Ruskem se nahajajo naj veče bučelarije. V lesnatih gubernijah ruskih in sibirskih je pridelek od polesnih bučel velik, veči kakor kder koli. Naseljenci po stepah se skoraj povsodi pečajo z bučelarstvom, vendar po kočevniškem načinu, raznašaje in razstavljaje ule svoje poletnega časa po stepali. Po zimi jih pa zakopavajo. V Harkovskem in Poltavskem so gospodarji, kteri imajo po 100 in več ulov. Pri razširjenosti carstva se sicer ne da letni pridelek na medu in vosku z številkami natančno povedati; vendar je vsaj mogoče nekoliko soditi po tem, da na primer crkev pravoslavna na jediuem Ruskem potrebuje na naj manje za 1,200.000 rubljev voska na leto in da ga vrli te ogromne porabe še vendar vsako leto nad 110.000 pudov *) črez meje prodajo. Pridelek na medu mora pa z ozirom na velike potrebe medovarnic (lecetarij) vsako leto naj manj okoli pol miliona pudov iznašati. Leta 1864 se je spotrebovalo v ruskih medovarnicak 227.765 veder meda Včelar. ■-- Ogla s. Izvrsten svilo- in sadjerejec g. D. Colnik oznanja s tem, da še ima lepega in zdravega semena (jajčic) svilnih črvičev in da je pripravljen vsakemu slovenskemu gospodarju imenovanega semena zastonj poslati, ki se pri njem oglasi. — Ravno tako tudi cepičev od žlahtnih dreves. Podvizajte se tedaj slov. gospodarji in oglasite se taki pri imenovanem rodoljubu, ker čas bo že za svilne čr-viče za letos skorej pri koncu. Skusite vsi, ki imate murvina drevesa in bodite prepričani, da boste imeli v kratkem lepega dobička za mali^trud. Napis in pismo se naj napravi: N.p. čast. g. Dom. Colnik, posestnik pri sv. Benediktu pri Sv. Lenartu SI. g. per Marburg. \avodi k narodnemu gospodarstvu. Del 131. (Dalje.) 15. Ker je pa ta razmera takšna, tedaj ne more biti težave, po tem pravilu družbo človeško vravnati. Gotovo se nikomur nobena krivica ne zgodi, če se družba tako osnuje, da vsakdo naj si izvoli delo in za nje plačilo, ali lenobo in za njo kazen; nasprotno pa, bila bi velika krivica vzeti komu vlastnino, za ktero se je trudil, in dati jo drugemu, ki je lenobo pasel. Ravnati se moramo tukaj po prejšnjih vodilih, namreč: da je vsa vlastnina porazdeljena, in daje vlastnikova pravica zavarovana. Ko je vlastnina porazdeljena, vsaki vlastnik ima svoje, kar si je pripravil, kdor pa *) Pud se imenuje ruska vaga, ktere se poslužujejo za veče teže. Pud ima 40 ruskih ali 29-24 naših liber. si nič ne pridela, nima nič : ko je vlastnikova pravica varovana, ta ne more ne krasti ne ropati: zato edini pomoček si svoje potrebščine pridobiti je delati za nje. 16. Iz tega previdimo, da zvesto zvrševanje dobrih postav je na dva načina mnogo koristno in dobrotno: varuje se marljivemu in poštenemu človeku vsak dobiček, ki si ga je z svojim delom in svojo zvedenostjo pridobil, lenuh se pa sili delati s tim, da se mu brani si kaj vzeti, kar si ni pošteno pridelal. Pošteni, brižljivi in delavni ljudje so zato vedno za postave; le lenuhi, potepuhi in zločinci so proti njim. Človek ki pošteno svoj posel opravlja, ki za svoj živež in druge potrebe rad dela, ne mrmra proti temu, da je vlastnina porazdeljena in se po ostrih postavah vsakemu svoja varuje; proti temu tožijo le oni, kterim za delo ni mar, a zato želijo, da bi bilo vse blago obče, da bi ga mogli brez truda, z kterim se pripravlja, vživati; zato o nekakšnem komunizmu sanjajo in po njem zdibujejo. 17. Pri vsem tem pa se lehko vpraša: kaj je storiti z ubožci in siromaki? Poprej ko na to vprašanje odgovorimo, naj se nam pove, kako in zakaj je ubožec in siromak? Poglejmo, je ii revež in slabež na telu in duši, je bolen, slep, brez roke ali noge, je li siročno in zapuščeno dete, ali vdova z majhnimi otroci? Ali pa je revež ali revka pri tem, da je pri zdravju, vendar pa zdravih rok rabiti noče ter leno in nemarno živi? Ako so prvi vzroki, tedaj se potrebnim mora vselaj pomagati, to zahteva človeška čut iu dolžnost; pa pomagati se jma potrebnim le toliko, kolikor jim je v resnici potreba: Če n. p. kdo si polovico za svoj živež sam prislužiti more, dodajmo mu drugo polovico; pa zato ni nobenega vzroka, da bi takšen človek, kteremu se miloščina daja delati nehal in si toliko kolikor mu le mogoče ne sam prislužil. Ako je kdo zato vbog in revež, ker nima dela in posla, naj bi mu se to priskrbelo; ko pa pri vsem tem neče delaliti, naj se pusti brez milosti in miloščine nasledkom lenobe svoje. Po tem načinu se človek naj leži brižljiv in delaven stori, ker vidi, da sta mu le dva peta, ali delati, ali stradati. Naj nas nikakor ne moti ono evangeljsko pravilo, „kar ubogim storite Bogu storite", ktero pravilo je vsem beračunom popoten list; poznavati imamo poštene nesrečneže in za te vse, kar nam mogoče storiti, pa ne Boga z lenuhi družiti. 18. Zlo narobe je imeti kde takšne občinske zavode, kder se kakoršni bodi ljudje bi brez vsega dela živili, s tira da drugi, ki so delavni za nje davke plačujejo. Takšne naprave so delavnim na mnogo pohujšanje, ker vidijo, da morajo tudi za lenuhe delati; pa tudi vbožcem se s tim škoduje: človek je mnogo srečnejši, častljivcjši, poštenejši zdra-vejši, krepostnejši, kedar si sam z svojim delom kolikor more vsakdanji kruh pripravlja. Ni kaj sramotnejšega, kakor videti zdravega in čvrstega človeka beračiti in ciganiti; pa kdor se je le uekoliko po svetu ogledal, lehko previdi, kolika množica ljudi živi samo z nesramno beračijo; ti gnjusni beračuni pa plodijo in izrejajo brojne otroke svoje za ravno takšno življenje. Ti ljudje so vsi razuzdani, nezmerni, reveži do gnjusa, grdobni na telu in duši: nepripravljajo ničesar, škodijo marljivim povživaje jim jihove pridelke; kolikor bolje bi bilo pustiti vsakega takšnega človeka pravični osodi, naj bi delal ali stradal, prisilil bi se tako k marljivosti, p ostal bi pošten, častljiv in vreden ud družbe človeške. 19. Mnogo ljudi je vendar tako nevednih, da niti ne znajo delati, niti ne previdijo dobiček, kterega bi jim delo donašalo: zvedenost in znanje je tedaj prvi navod in naj veči nagon k marljivosti in delovanju. Iz tega vidimo, da zveden človek, ni samo pri vsaki stvari bolj prebrisan in previden, temoč mnogo bolj marljiv nego neveden. Jasno pa je dalje, da kar velja za enega človeka, velja za celo družbo, občino, narod, državo. Bolj ko se kdo izobražuje, izučuje in izurja srečnejši more biti, ugodnejše in prijetnejše si življenje pripraviti : srečnejšo ko tedaj ktero deželo ali narod imeti hočemo, bolj imamo skrbeti da narod v izvedeuosti napreduje. (Dalje prihodnjič.) Pod Lipo. Podučivni in v godni -pogovori. (Iglič iii Debelko stojita pri topli peči in se pogovarjata.) Debelko: Kdo bi si bil mislil pred nekimi dani, da bo še toliko snega padlo in da bomo morali spet kožuhe oblačiti. Iglic: To pri nas na Štajerskem ob tem času celo ni nič nenavadnega. Pobor se začne na enkrat kaditi, potegne mrzel veter in snega imamo na enkrat zadosta, jeden topel dan ga vendar spet vsega požre in postane toplo. Pa zdaj še le naj pada, saj nam še zdaj nobenega kvara ne napravi. Debel k o. Kaj nobenega kvara ne? — Iz tega se vidi, da vi o gospodarstu celo nič ne veste. Jaz pa vam povem, da mi je prav lepega kvara napravil. Iglič: Kakega neki? Morebiti niste doma bili in ste domu grede mokri postali. De belko: Vi imate same burke v glavi. Ali to ni zadosti kvara, da so moje žlahtne breskve, ki so že tako lepo cvele, pomrzle. Iglič: Drevesa gotovo niso pomrzuola, samo cvetje je čuk vzel in letos sada ne boste dobili to je vse, ali je pa to vredno, da toliko o tem govorite, saj brez breskev jedno leto tudi lahko živite. De belko: Živim že brez breskev tudi, ali žal mi je vendar zanje. Iglič: Pustiva zdaj to na stran in mi rajše rešite sledečo zastavico, ki mi je ravno na misel došla : „Brez perot so tiče priletele, — So brez nog se na drevesa vsele, — Je brez rok jih hudi mož pregnal; — Iu brez ust še hujši jih pojel. — No povejte, kaj je to? Debelko: Hodite k čuku z vašimi zastavicami, saj to ni mogoče, da bi tiče brez perot letale. Iglič: Vi pač nimate celo nič poetičnega duha. To je tukaj rečeno samo v prenesenem pomenu in tiče pomenijo sneg, mož brez rok veter in mož brez ust je solnce.— Morate tudi večkrat malo na poezijo misliti ne samo na breskve, posebno v zdajuih časih. Debelko: Ravno v zdajnih časih celo ne, ker zdajni časi nimajo celo nič poetičnega. Ljubo mir (nastopi z mnogimi drugimi kmeti): No, kaj pa vidva začneta, ali sta že brala „Slov. narod" in kako se vama dopada? Iglič: Brala sva ga brala, in meni se je naj bolj do-pal on sestavek, kteri spet L. Svetca malo tepe in radoveden sem, kaj bo Svetec na to rekel. Semenko: Kaj more na to reči, celo nič, saj je gola resnica, ktera se mu je že večkrat povedala, in g. poslanec, še dozdaj nam ni dal odgovora, s kterim bi svoje postopanje opravičil. Ljub o mir (hitro): Ker mu to ni bi bilo mogoče, in zatoraj molči. Pustimo vendar zdaj Svetca in govorimo rajši dalje o drugi politiki. Blagotič: Tako je prav. Razlagajte nam spet dalje, kaj je država, zadnjikrat ste nam rekli, da nam hočete z primerleji pokazati razliko med staro in novo državo, činite tedaj danas to, prosimo. Ljubomir: Dobro, tako poslušajte. Razlika med novo in staro državo vam bode naj bolj jasna, če si mislite človeka od svoje prve otročje dobe do moške in jegovo obleko, ktero je v vseh teh dobah nosil, namreč, kakor otrok, fant, mladeneč in mož. Kolikrat človek jedni dobi odraste, se mu da druga obleka, obleka namreč, ktera ima dobi primerno podobo in kroj. Iglič: O to jaz kot krojač naj bolj znam, to je gola resnica. Semenko (mu z roko pomigne naj molči): Kar o posameznem človeku, to tudi velja o državi, ktera je sicer društvo ljudi, ktero si vendar tudi moramo misliti kakor osebo. Stara država še je bila ali v plenicah ali še je nosila celo otročjo obleko, nova država pa nosi obleko moža. Kar se pri obleki pravi podoba ali k r o j to se pri državi imenuje v r a v n a v a države. Žalec: Kaj pa to je državna vravnava? Ljubomir: Državna vravnava je zunajna predstava države. Ravno kakor se vsaki človek po svoji obleki predstavlja in s tem bolj prikupi, čim lepše se mu obleka prilega in čim čistejša je, tako ravno tudi pri državi, čije vrednost se ceni samo po njeni vravnavi. Semen ko: Če sem vaše razlaganje dobro razumel, se mi zdi, da morajo biti različne državne v ravna ve. Ljubomir: Tako tudi je, in razlika med državnimi vravnavami se nahaja posebno v razliki, kako različne države j z vrš a vaj o državno oblast. Žalec: Kaj pa je državna oblast? Ljubomir: Državna oblast je pooblastilo v imenu države to storiti, po čem se namen in cil države dosegne. Razlike državnih oblasti činijo tedaj različne državne vrav-nave. Semenko: Ktere posebno državne vravnave pa tedaj imamo ? Ljubomir. O tej prihodnjič in sicer danas teden, če bomo imeli časa. Z Bogom ! Prebivavci sveta. Na zemlji biva 1288 milionov ljudi. Med njimi je 369 mil. kavkaškega plemena, 552 mil. mongolskega, 190 mil. etiopskega 2Č0 mil. malajskega in 1 mil. amerikanskega plemena. Govorijo 3604 jezikov in imajo 1000 različnih ver. Čez leto umrje okoli 33 mil. ljudi, v jednem dnevu 91.954, v jedni uri 3730 in v jedni minuti 60. — Toliko pa se jih tudi rodi, če ne več. — Jemaje srednjo premero živi jeden samo 33 let. Jeden četrt ljudi umrje pred 7. letom, polovica pred 17. letom. — Od 10000 ljudi doživi samo jeden 100 let od 500 jeden 80 let od 100 jeden 65 let. — Od vseh prebivavcev sveta sam 1/8 del more nositi orožje. 335 mil. je kristjanov, 5 mil. židov, 600 mil. aziatske vere, 100 mil. mahomedancev in 200 mil. ajdov. Med kristjani je 170 mil. rimske, 76 mil. grške vere iu 80 mil. protestantov. 1—»-'.".".I?:-^* -- II>opisi. "V Mariboru 14. aprila. Na veliki petek in soboto je pri nas padlo spet mnogo snega in še danas ga je po vinogradih zadosti, tudi mraz je bil zadost oster, kvara vendar skoraj nobenego ni napravil. Na polju se vse lepo kaže. 8. t. m. je imela tukajšna kmetijska podružnica sejo, pri kteri seje mnogo članov vdeležilo. Spočetka se je mnogo časa po -tratilo s zatožbo proti predsedniku dr. Mulle-ju; ker mu vendar nasprotniki tega niso mogli dokazati, zastran česar so ga zatožili, namreč da bi on bil zares nasproti deloval onemu odboru, ki se je poprijel mitničnih zadev, so tožbo spet odstranili. — Čuditi je se, da je g. dr. Mulle bil s tem zadovoljen, ker ga je ravno ta stranka prej po časnikih hudo ogovarjala! — V tej seji se je tudi sklenolo , naj se na podlagi dosedajnih skušenj osnuje nov mitničen red glede na gospodarske vožnje in naj se natanko odloči, ktere vožnje so gospodarske. V ta namen izvoljen odbor (gg. Brandstetter, dr. Dominkuš in stotnik Seidl) ima tudi preiskavati, kako bi sc dali sedanji dohodki od mitnic nadomestiti. I z Eiibnicc. Ko sem v 13. listu „Slov. Gospodarja" bral dopis iz Koroške, v kterem je stalo, da koroški deželni odbor celo ne gleda na §, 19 temeljnih postav in da slovenskim srenjam samo nemški dopisuje; mi je naenkrat nehote na misel došlo, da morebiti imenovani odbor nc dobiva postav v svoji „Amtssprachi", temoč v slovenskem jeziku. — Mogoče bi bilo, ker naše slovenske srenje dobivajo postave v nemškem jeziku, morebiti zato, da jih ne bi razumele. Čuli smo, da se v Beču tiskajo postave v nemškem in slovenskem jeziku, mogoče je tedaj, da se je pri razpošiljanju vrinola kaka pomota, in da Slovenci dobivajo nemško tiskane postave, Nemci pa slovensko tiskane, Celovški deželni odbor pa ne bere Slovenščine, ker ni jegova „Amtsspracha" in zatoraj je tudi mogoče, da še §. 19 ne pozna. Pred jeduim mesecem je srenja „Jan ž e v vrh - A rlca" pisala v „Arnts-sprache" okrajnemu uradu, in prosila naj bi ji blagovolil oznaniti, kje se dobivajo nove, vsaki srenji potrebne postave v slovenskem jeziku tiskane; mesto vsakega odgovora je vendar dobila slovenska srenja postave v nemškem jeziku t. j. v „Amtssprachi" tiskane. Prebirali smo jih, kolikor nam je bilo mogoče in res smo našli v njih prav lepo na-tisnen §. 19 in smo se po tem takem z lastnimi očesi prepričali, da se §. 19 res nahaja na papirju. — Radi pa bi vendar tudi izvedeli, kaj naši slovenski državni poslanci prav za prav na Dunaju delajo? — --k*-- t Politični ogled. Dunajska vlada je razglasila po svojih časnikih, da hoče za zdaj ostati pri svojih denarstvenih predlogih. — Minister Brestel pa je naznanil, da hoče stopiti iz ministerstvu če ne bi mogel vpeljati davek na premoženje. V Pestu bodo prej ko ne v kratkem imele zvunajne države svoje konsule, začne se s francoskim in turškim kon-sulom. Srbski rumunski poslanci ogrskega zbora so sklenoli, da se hočejo le tedaj vdeleževati posvetovanja in sklepanja o narodnosti, če bo temu podlaga osnova srbskih poslancev. Moravsko ima dobiti novega deželnega namestnika; ki bode ministru Giskri celo po volji. Francoski minister Moustier govori zmirom o samem miru, v Grenoblu pa se vedno razlaga glas „boj tiranom !" Iz Angleške se je telegrafiralo, da hočejo ministri odstopiti. Glasi se, da se hoče Viktor Emanuel vladarstva odpovedati in novo Italijo prepustiti princu Humbertu. Na Grškem se mogočno pripravljajo vse stranke za prihodnje volitve. Kralj želi, da bi se vlada ne vtikala v volitve in da naj vsaki voli po lastnem prepričanju. Lopec izdajec cesarja Maksa je v Meksiki zaprt. Mek-sikanci so spoznali, da postava, po kteri je bil cesar Maks obsojen, ni ustavna. Prekesno ! Govori se, da hoče Luka Vukalovič zopet se postaviti na čelo črnogorske vstaje. Med Črnogorci, posebno med Piv-Ijanci se pripravljajo resne stvari. Osman Paša je poslal nekoliko redne vojaščine s 8 topovi na črnogorsko mejo. „Slov. narod." Novičar. — Srenjski odbor v Levo v u je v svoji izvunredni seji sklenol, da se naj pošlje državnemu zboru ugovorno pismo proti predlogu, po kterem bi se naj upeljal davek od premoženja. — V Postojni zdaj tudi snujejo čitalnico, imajo že tudi več let moški pevski zbor, kteri se je lani, ko so obiskali bratje Hrvati Postojno, že prav krepko obnašal, in je s prav lepimi slovanskimi pesmami razveselil tako, da ga je vse hvalilo. Tako je prav, le vsi krepko naprej, kolikor nam je naj več mogoče. — Iz Solkana smo zvedeli veselo novico, da so tamo volili za srenjskega predstojnika prav narodnega gospoda, namreč M. Doljaka in da je zatoraj upati, da se bode prihodnjič pri srenji samo v slovenščini uradovalo, kar bi popiek sve slovenske srene činiti morale, če hočemo napredovati. — V Ljubljani bodo v kratkem spet nove volitve v mestni zbor, pri kterih, upamo, da bode spet zmagala narodna stranka. Da bode nasprotna stranka soper to vse mogoče strune nepela, je gotovo, upamo pa vendar, da narodna stranka tudi ne bo spala. — Čuje se, da se bodo sklicali deželni zbori že meseca junija, ne bodo vendar dolgo zborovali, kerkesneje se bodo spet sklicale delegacije. — Pripoveduje se, da bode cesar Napoleon prihodnje poletje obiskal ruskega cesarja v Petrogradu. V Hrudimu (na Češki) so na konjski sejem pripeljali blizo 6000 konj na prodajo. Pokupljeni so bili hitro in naj več so jih kupili ogerski cigani in jih plačali z pruskimi srebemirni tolarji. — Zarad pisem, za ktera se vzame recepis na pošti ali ktera se rek o m an d i raj o, je dalo ministerstvo novo postavo, po kteri (razun takih, ki obsegajo menične proteste ali ki se imajo poslati po ekspresu) n i več treba, da bi se na pečatno stran zapisalo ime in stanovanje izročitelja; tudi se taka pisma z voskom, oblati ali kakor koli zapečatijo, ako ta pisma ne grejo v vnanje dežele. — Tretja postava, enakega duha kakor zakonska in šolska, je v državnem zboru že tudi rešena: imenuje se med verska postava; jeno jedro je to, da vse vere, ki jih priznava država, imajo prihodnje biti v našem cesarstvu ravno pravne; Avstrija, čeravno so jena večina katoličani, ne bode več pred vsem katolška. Soper to so govorili prot. Jäger, Greuter in Bariewicz, ki so pogumno zagovarjali katoliško reč; nasproti pa so govorili protestant Schneider, žid Kuranda in Schindler. Sprejeta je bila vsa po duhu „nove dobe"; samo to se je dodalo, da med službo božjo v nedeljah se ne sme očitno delati ; sicer prestanejo po tej novi postavi reverzi zarad izreje otrok, kadar so starši dvojne vere; zlahkoma bode se menjavala vera itd. Zdaj še bo šla ta postava v gosposko zbornico, kjer jo bode večina gotovo radostno sprejela. Po tem grejo vse tri postave do cesarja, ker po tem še so le veljavne, ako jih Jih Veličanstvo potrdi. — Neki časniki pišejo, da so si novi ministri že zlo navskriž. Grof Potočki in Taaffe izostajata mnogokrat iz ministerskih sej in grof Potočki hoče iz ministerstva stopiti. — Od 12. do 28. marca t. 1. se je izvodilo iz Ljubljane v Trst po železnici 1507 centov moke. Razun tega pa iz Štajerskega in Kranjskega 1398 centov. — Mnogo se je govorilo o pismu, ki je došlo od Papeža na našega cesarja; zdaj pa se spet glasi, da je pismo samo podtakneno. Tržna cena Varaž-dinu 3 h O a . £ 3 S pretekli teden. > S 1 fl k. á.| k. ¡fl.|k.¡fl.|k. Pšenice vagan (drevenka) . 5 70 585 6 40:; T4Ö Rži „ . - . 3 80 4 20 4 20 3 60 Ječmena „ .... 3 j — 3 15 3 80 -J_ Ovsa „ .... 1,80 2- 2 ¡10 180 Turšice (kuruze) vagan 3 20 3 35 3 80 3 10 Ajde „ 3 — 3¡ — 3 50 2 80 Prosa „ 3 — 2 90 3 20 ! Krompirja „ 1 80 1 5 1 30 1- Govedine funt .... --20 — 24 — 23 — 24 — '25 Teletine „ .... •_22 — 26 — 26 Svinjetine črstve funt — 28 — 26, _22 — 25 Drv 36" trdih seženj (Klalter) 11 - —'_1 8 — 10 — j» 18 ' ,, „ . . __ 4 80 _'_ __ „ 36" mehkih „ . i 7 — __, 5 50 7 — 1?". .» .» ■ Oglenja iz trdega lesa vagan __ 3 50 _•_i ;—! so -¡60 -50 --65 „ „ mehkega „ „ . — 60 -'50Í -50 — 55 Sena cent .... 1 70 1 20 1 —' 1 10 Slame cent v šopah 1 20! — ¡95 — 05 „ ,, za steljo —,60 — 60 _ Slanine (špeha) cent 40 - 34-1 36 — 33 — Jajec, pet za .... H —, 8. -! 6 Cesarski zlat velja 5 fl. 58 kr. a. v. Azijo srebra 115. — . Xaroduo drž. posojilo 62.50. EiOtcrijiae srečke. V Gradcu 8. aprila 1868: 43 14 6« 85 «O Prihodnje srečkanje je 22. aprila 1868. Priporocba. Mnogoletna prodaj alnioa