SLOVENEC Političen list za slovenski narod. o Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leto 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. PoBamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo in ekspedielja t ,.Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefr&nkovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne, Štev. 128. V Ljubljani, v četrtek 6. junija 1895. Letnik XXIII. Celjska gimnazija. Kmalu bo završena sedanja sesija državnega zbora in vkljub temu se še ni pričel v zbornici razpravljati državni proračun. Najvažnejši vzrok za to je — celjsko vprašanje, katerega bi vlada rada ugodno rešila, a se boji nemških levičarjev, da bi za ta slučaj koaliciji ne obrnili hrbta. Ob koncu zasedanja seveda le ne kaže drugače, kakor da treba zbornici ugrizniti tudi v preporno celjsko jabolko, iz katerega so židovski liberalci napravili strupen sad, ki bo kar moril spodnještajerske Nemce, če ga bodo le od daleč videli. To vprašanje je že na vse strani toliko razprav-Ijana in premljevana „materia trita", da ni mogoče več nič novega povedati, razven če si zopet kaj posebnega ne izmisli liberalna zlobnost. Ta pa je še vedno tudi v tem slučaju iznajdljiva. V zadnjem času se je vršila živahna agitacija poljske omladine pri poljskih državnih poslancih za ustanovitev celjske gimnazije. Nemško-liberalni listi, ki sicer vedno hvalijo omladino, koder agituje za nemško-liberalne namene, so ob tej priliki poljskim akademikom priporočali, naj pustijo odločevanje v političnih vprašanjih svojim poslancem, sami pa naj lepo mirni ostanejo pri svojih knjigah. Toda zdi se, da so ta pot liberalni listi zastonj prodajali svoje modre očetovske nauke. 0 poljskem klubu se je namreč zvedelo za gotovo, da bo glasoval za ustanovitev celjske gimnazije. Ker pa nemška levica vč, da bode ta točka gotovo vsprejeta, ako zanjo glasujejo Poljaki, zato se sedaj židovsko-liberalni listi z vso silo zaganjajo na Poljake, da bi jih pregovorili za glasovanje v tem vprašanju. V ta namen je objavila včeraj tudi „N. Fr. Pr." strupen članek, ki kaže te baže časopisje v vsej nagi podlosti. Židovski člankar spominja Poljake, naj ob tej priliki ne zataji svojega avtonomnega stališča ter naj ne dovolijo, da bi osrednja vlada vkljub protestu deželnih šolskih oblastev štajerskih dovolila ustanovitev celjske gimnazije. Opozarja jih laskavo, kaj bi se lahko zgodilo v Galiciji, ako se bo tako preziralo avtonomno stališče. Tudi ondi vlada pri-lično lahko ustanovi rusinske ali nemške šole, ne da bi se morala ozirati na izjavo gališkega deželnega šolskega sveta. Vidi se Židu, kako ima dober nos, da prime Poljake za ono stran, kjer so najbolj občutljivi. Za deželno avtonomijo se tu poteguje list, ki je vsikdar isto pobijal in na vse pretege zagovarjal in proslavljal centralizem. Hipna korist je tudi v tem slučaju, kakor vsikdar, jedino načelo, katero vodi liberalce v javnem življenju. Toda liberalna Židinja s tem kosom svoje zlob-nosti še ni zadovoljna. Ker nima dosti nade, da bi b svojim zavijanjem omajala stališče poljskega kluba v tem vprašanju, zato namigava vladi, kako se lahko izkoplje iz te zadrege. Naužni minister je namreč že večkrat povdaril, da je sedanja vlada od prejšnje prevzela obljubo, da se Slovencem ugodi pri rešitvi celjskega vprašanja, in da hoče dano besedo tudi držati. Na to odgovarja „N. P. Presse" z vprašanjem : „Ali naj ima tukaj tajna zaveza več veljave, kakor javna državni zbornici izročena vladna predloga, kakor je predloga o volilni preosnovi, ki se je izročila odseku v posvetovanje in katero je sedanja vlada še le čez dolgo časa in sicer ne iz lastnega nagiba, marveč z ozirom na koalicijo umaknila. — Ali bi ne bilo podobno postopanje pri celjskem vprašanju še bolj umestno ?" Tak kup zlobe in brezvestnosti nagromaditi v par vrsticah, to je res le židovskemu liberalcu mogoče. Njemu namreč ni nič pravica, nič dana beseda, pri njem sploh ne velja drugo, nego le moč in denar. Radovedni smo, kako se vendar enkrat že raz-vozljajo te spletke. Nadejamo se, ako ostanejo razmere pri osrednji vladi in v zbornici, kakor so sedaj, da vkljub vsem zvijačnostim slovenski Štajerci pridejo do svoje pravice, ter da se jim dovoli neznatna drobtina glede osnove celjske gimnazije. Po potresu. Stan frančiškanskega samostana v Ljubljani po potresu. Bodi kratek odgovor na mnoga vprašanja, kako je z nami in našim samostanom. Po silnem potresu 14. aprila je samostan trpel toliko škode, da ni bilo več varno stanovati v njem. Dan smo tedaj prebili na vrtu, v rastlinjaku, noč pod barako za silo. V lopnici na vrtu smo s škofijskim dovoljenjem improvizirali kapelico, kjer smo služili sv. mašo. Nekateri so maševali in še mašujejo v Zvezdi, zlasti ob nedeljah. Ali tako ni moglo dolgo ostati. Sila in vreme sta nas primorala, da smo naredili večjo barako, kjer sedaj prebivamo in delujemo in kjer smo spravljeni prilično dobro. Dasiravno so v naši družini nekateri patri že priletni, vendar življenje v baraki ni slabo uplivalo na zdravje. Bolezni dosedaj še ni bilo nobene med nami. Tudi poguma ni manjkalo nikomur. Od mnogih strani smo prejeli kaj ljubez-njiva vabila, a nihče se ni hotel ločiti od družine. Inženerji so ogledovali cerkev in samostan skoro dan na dan in oboje sklicali za silno nevarno. Povem pa, da so bila mnenja silno različna. Slednjič je došel ukrep slav. magistrata. — Cerkev je sicer precej poškodovana in treba bo mnogo troškov, da se popravi,- vendar nevarnosti ni, kakor se je začetkom zpupilo. Odnesti bo pač treba zadnjo steno iu stolpe treba krog zvonila temeljito popraviti. — Slike so pokončane in močno je pokvarjen zid za fasado na obeh straneh; vendar cerkev ostane, kakor LISTEK Kakšni bodimo Slovenci? Govoril gospod Pr. S c h w e i g e r na shodu v Črnomlju. Lansko leto so dolenjski domoljubi ustanovili društvo, katero ima ime: katoliško politično društvo v Novem Mestu. Namen temu društvu je: duševna in gmotna korist in napredek Slovencev sploh, posebno pa Slovencev v črnomaljskem, krškem in novomeškem okrajnem glavarstvu. Da društvo dosega svoj namen, ima poleg drugih pripomočkov tudi to, da napravlja na raznih krajih omenjenih glavarstev shode. Pri teh shodih se razpravljajo zadeve, važne za ves slovenski narod, posebno pa še za našo Dolenjsko in Belokranjsko, bodisi v verskem in narodnem, kakor tudi v gospodarskem in političnem oziru. Geslo društvu je: Vse za vero, dom, cesarja! Angeljsko nedeljo minolega leta je napravilo naše društvo tak shod pri Treh Farah. Zbralo se je 4000 ljudij, ki so zvesto in vztrajno poslušali in živahno odobravali govore, primerne odnošajem in potrebam metliškega okraja. Včeraj teden je bil shod v Kostanjevici in danes se vrši tak shod tu pri vas. Kot predsednik temu shodu vam predstavljam gospoda c. kr. okraj- nega komisarja kot vladnega zastopnika, in s prelepim starim krščanskim pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus! otvorim današnji shod, naznanjajoč, da bote slišali štiri govore in potem se bodo nabirali člani za naše društvo. Predno dalje govorim, javno izrečem svoje začudenje, da je slavni mestni zastop črnomaljski našemu društvu prostor za današuji shod odrekel. Kaj je vodilo vaše mestne očete, da so nam to storili, ne bom tu razpravljal, le toliko lahko rečem, da sigurno ni v vseh treh okrajnih glavarstvih občinskega zastopa, ki bi bil z našim društvom tako postopal, kakor se je zgodilo v Črnomlju. Leta 1892 se je vršil v Ljubljani prvi slovenski katoliški shod. Prišel je mestni gospod župan in je shod pozdravil v imenu stolnega mesta Ljubljane. Katoliško politično društvo za Kranjsko je imelo predlani svoj shod v Novem Mestu. Novomeški gospod župan je shod pozdravil in bil ves čas zborovanja navzoč. Pri Treh Farah je došle goste pozdravil občinski svetovalec in svetovalec mestue občine metliške se je s prisrčuimi besedami zahvalil govornikom, prišlim iz daljnih krajev v našo Belokranjsko. Jaz znam, da, če jutri pridejo v Črnomelj kake komedije, kak panorama, se potrebni prostor ne bo odrekel; le nam niso hoteli dati naprošenega pro- stora. Bodi jim hvala za tako neumestno prezi-ranje! Dragi mi rojaki Belikranjci! Ljudstvo belokranjsko, bodi slovensko, bodi narodno, bodi katoliško, bodi verno! Slavni Vodnik je v svoji pesmi: »Moj spominek1- rekel: „Kar mat' me učila, me mika zapet'." Mati ga je učila govoriti slovensko govorico in vrli sin je peval lepe slovenske pesmi, budeč in vabeč svoje rojake k ljubezni do slovenske domovine. Tudi vaša materina beseda je slovenska; spoštujte in ljubite jo, radi jo govorite; in se zgodi, kar je posebno v vaš.h krajih, da vas žalostne razmere silijo iti na ptuje, tudi na ptujem ostanite zvesti svojemu narodu, svoji domovini. Gledite pa tudi na to, da i drugi spoštujejo pravice slovenskega jezika, ki mu gred6 po božji, natorni in cesarski postavi. V prvi vrsti pazite, da razni uradi občujejo z vami v slovenskem jeziku, ne le pri ustnih obravnavah, ampak da se tudi zapisniki in listine pišejo v slovenskem, ne pa v ptujem vam nerazumljivem jeziku. Rabite kak izpisek iz matičnih knjig, n. pr. kak krstni list, vaši župniki naj vam pišejo slovenske liste. Imate posla pri c. kr. okrajnem glavarstvu, slovensko naj se z vami uraduje, ustno in pismeno. Posebno važne so one listine, katere izdelujejo c. kr. notarji iu c. kr. okrajna sodišča. Le slovenske / fj* f D je iu upam, da bo kmalu mogoče službo božjo opravljati v ladij i cerkve. Bolj razrušen je samostan. Glavni zid srednjega trakta s stopnjicami je tako zmljinčen, da se mora podreti in z nova sezidati. Mnogo plasti) v stenah treba prenoviti, vrtni trakt z biblijoteko vred podreti in ravno tako odnesti drugo nadstropje v Slo-novi ulici. Najbolj je ohranjena obednica, ki je obokana na traverze, katere so se najbolj obnesle ob potresu, škoda pri samostanu se torej ceni na 40-do 50.000 gld. Kako bomo pozidali samostan, ne vem. Sicer prihaja mnogo darov za poškodovance, a mi jih dosedaj nismo bili deležni; tudi ne vem, v koliki meri jih znamo biti deležni. Silno nam škoduje krivo mnenje, ki se trosi po svetu, češ, frančiškani si bodo že pomogli, saj imajo. Govori se, koliko smo podedovali za Ovjačevo gospodičino, ko vendar nas ni doletel niti jeden krajcar, marveč so le obresti hiše namenjene za pozidavo samostana na Brezjah, kateri samostan pa še dolgo ne bo pozidan, ako bo moral čakati na iste obresti, kajti hiša je močno trpela vsled potresa. Kdo se bo čudil, da se ljudje pri takem mnenju malo ozirajo na samostan v njegovi resnični potrebi. V rednih razmerah bi človek tako mnenje vzel za šalo in jo prenesel smehljaje, misleč si: Bog nam daj le naš vsakdanji kruh; a sedaj smo za-njo prav malo hvaležni. Obračam se torej do Boga, ki ima vsa srca v svojih rokah, naj nam nakloni velikodušuih dobrotnikov, da zamoremo obnoviti samostan in priti pred zimo pod streho. Dobrotnike imamo vedno v mislih v naših molitvah in vsak torek se opravi odslej na čast sv. Antonu sveta maša za njihov časen in večen blagor. P. H. Koncert v kranjski čitalnici za Ljubljano se je povsem ugodno zvršil. Največja pohvala gre zato opernemu pevcu gospodu Tertniku, ki je radovoljno sodeloval pri koncertu. Posebno izvrstnega se je pokazal v veliki ariji iz »Bajazzo", nič manj pa tudi v vseh druzih točkah. Le škoda, da ni bila na razpolago večja dvorana. V drugi vrsti pa zasluži občo pohvalo gospodična M. Deu, ki je s svojim petjem očarala vse navzoče poslušalce. Konečno moramo omenjati po vsem priljudno deklamacijo gospice Miklavčič: »Slovenci, bratom v pomoč" ter g. učitelja E. Lachei-nerja, pod čegar izvrstnim vodstvom je tamburaški orkester točno izvršil svoj obširni program. Amerikanski Slovenci za Ljubljano. »Amerikanski Slovenec" z dne 17. maja poživlja naše rojake v Ameriki, naj skupno pomagajo ponesrečenim na Kranjskem. Posebno slovenska katoliška društva imajo za to lepo priložnost. Gospodje tajniki naj pri prvi seji opomnijo ude, da vsak po svoji moči daruje za uboge rojake v stari domovini. Imena darovalcev od 25 ct. naprej bode objavljal »Amerikanski Slovenec". Darovi naj se pošiljajo vredništvu, katero jih odpravi naravnost v Ljubljano. naj bodo take listine in vi imate pravico zahtevati, da se vam tudi izdelujejo slovensko. Še dalje. Bodite narodni in volite v občinske zbore, v deželni in državni zbor le takega človeka, ki je narodnjak, pa ne samo z jezikom, ampak tudi v srcu iu v dejanju. Častno je za vas, dragi rojaki to, da ves čas, kar imamo volitve — govorim o kmečkih občinah — ste volili narodno in nikdar niste izročili ni deželnega ni državnega poslanstva človeku, ki bi bil naroden nasprotnik ali celo naroden odpadnik. I v prihodnje volite le narodno! Letos bomo imeli volitve za deželni zbor, mogoče tudi za državni, sigurno pa prihodnje leto. Izberite si deželnega poslanca moža, od katerega ste prepričani, da je narodnjak, ne kak kričač, ampak v resnici narodnjak, neboječ domoljub. Pri dveh zadnjih deželnozborskih volitvah smo se mi kmečki volilci razcepili, nismo bili jedini; pozabimo to — in v prihodnje se volilci črnomaljskega in metliškega okraja složimo, da po medsebojnem dogovoru volimo svojega poslanca. Belokranjsko ljudstvo! bodi katoliško, bodi verno. Slovenska domovina in katoliška cerkev bodita Ti v tem življenju zvezdi vodnici k časni in večni sreči. Ljubi svojo vero, spoštuj svojo cerkev — zvest boš tudi svojemu narodu. Kdor se pa veri in cerkvi odtuji, ali celo zataji, on ima naprodaj tudi mojo na- Politični pregled. V Lj u bi j an i, 6. junija, Cesar v Gradcu. Včeraj je otvoril cesar deželni muzej ter se mudil v njem nad jedno uro. Na obširen nagovor deželnega glavarja pri vstopu v muzej je odgovoril cesar: »Nov trajni znak neomah-ljive zvestobe do mojega umrlega strica nadvojvode Ivana je pokazalo deželno zastopstvo in radodarno prebivalstvo moje vojvodine Štajerske s tem, da je postavilo muzej v korist dežele. Ta zavod bode plo-donosno vplival na razvoj domače umetnije ter veliko pripomogel, da se izpopolnijo izdelki domače obrtnije. Deželnemu zastopstvu izrekam jednako kakor pri začetku zidanja tako tudi sedaj, ko je dovršen nad vse pomenjiv izobraževalni zavod, svoje popolno priznanje, kakor tudi svojo pohvalo deželnemu glavarju za izraze udanosti. S posebno zadovoljnostjo izjtvim, da je otvorjen štajerski deželni muzej". — Nato si je ogledal cesar vzgojevališče »Boromiium" ter več druzih zavodov in javnih poslopij. Po obedu ob 6. uri se je podal okolu mesta ter je došel ob 10. uro na kolodvor. Tu se je zahvalil županu za sijajen vsprejem ter se podal v voz. Pri odhodu ga je občinstva z veliko navdušenostjo pozdravljalo in že davno je zginil vlak izpred kolodvora, ko so se še ponavljali burni slava-klici. Vse, samo katoliško ne t Naš eesar je sedaj v Gradcu, kjer otvori novo vseučilišče in novi muzej. Bazmere v glavnem mestu zelenega Stajerja ob ti priliki najbolj pojasnuje brzojavka katoliškega akademiškega društva „Karoline", s katero svojemu ljubljenemu vladarju izražajo vdanost in ljubezen. Katoliški dijaki v Gradcu morajo cesarju brzojavljati v prav tistem mestu, kjer jim ni mogoče, da bi skupno z drugimi akademičnimi društvi se mu vklo-nili. Vsa druga društva, mej njimi tudi slovenski Triglav so izjavila, da ne pridejo v aulo k vspre-jemu Nj. Veličanstva, če bo tudi Karolina navzoča. Senat se jim je vdal, in — katoliško akademiško društvo je izključeno.---To povdarja tudi brzojavka, omenjajoč, zakaj po tem potu govore s svojim cesarjem katoliški dijaki. Pravijo namreč, da se je to zato zgodilo, »ker se je katoliško - avstrijskemu dijaškemu društvu zavoljo njegovega iz verske in državne zavesti izvirajočega nasprotstva proti dvoboju zabranila vdeležba pri otvoritveni svečanosti." — Kedo je torej tujec v Avstriji ?--Nasprotnikov katoliškim načelom ne zavira ni narodnost, ni politično prepričanje, ko se gre proti katoličanstvu. Srbija. Predsednik skupščine, Svetomir Niko-lajevič je naznanil, kakor se poroča iz Belgrada, mi-nisterskemu predsedniku Krističu svoj odstop kot poslanec in predsednik skupščine. Kot vzrok tega odstopa se navaja to, da ga ni hotela vsprejeti kraljica v avdijenci, akoprav jo je na kolodvoru pozdravil kot predsednik skupščine. Jednaka osoda se je pripetila tudi mnogim drugim osebam, in sicer takim, ki so bili poprej prijatelji in zavezniki kraljevi. Črnagora. Pred kratkem se je poročalo iz Cetinj o resnih nemirih na turško - črnogorski meji. Zadnje dni došlo poročilo iz Baguze pa omenja, da EB^BHaB" .J" 1 ■■ rodnost. Le poglejmo v vrsto naših narodnih nasprotnikov, vzlasti domačih odpadnikov, in našli bomo, da so večinoma tudi nasprotni kat. cerkvi in sv. veri. Ne poslušajte tistih, ki pravijo: Na prvem mestu je narodnost. Ne. Prvo je Bog in vera; v tesni zvezi z Bogom in vero je dom in narod. Kdor izmej Slovencev je zvest Bogu in veri, je zvest tudi svojemu narodu ; zakaj ravno sv. vera ga uči, ja mu veleva, ljubiti svoje, ljubiti svoj dom, ljubiti svoj narod. Vi spoštujete tiste, ki se trudijo in delajo za narcdnost. Prav je tako, so tudi vredni spoštovanja. Ali podvojeno spoštovanje zasluži oni, ki se trudi za vero in narodnost, da naše ljudstvo ni le zvesto svoji slovenski narodnosti, ampak tudi zvesto veri in cerkvi v mišljenju, govorjenju in djanju. Kako abotno in nespametno, pa tudi žaljivo in krivično je vprašanje: Kaj imate od duhovnikov? Od svojih duhovnikov ima slovensko ljudstvo to, da so mu duhovniki rešili in ohranili narodnost in vero. Častno mesto v zgodovini slovenskega naroda ima slovenska duhovščina. Bili so žalostni časi za našo narodnost, bili so časi, ko je bilo celo nevarno, biti narodnjak in svoje narodnjaštvo kazati javno — in temu Še ni dosti časa nazaj. Mi stareji dobro znamo, kako se je včasi godilo, zlasti ob volitvah. In kedo so vse te vesti neosnovane. Vzrok teh poročil so bili mali boji mej Albanci in turškimi četami na meii, kar pa ni nič nenavadnega. To se je nekako tako vršilo: Pretekli mesec je umoril bogati sin Jakoba Ferit - Hassija sina imenitnega Ibrahima Bej v prodajalnici ter potem ubežal k svojim trem bratom v kočo. Kmalu na to so obkolili vojaki kočo. Prihitelo je pa tudi mnogo morilčevih pristašev ter se je unel hud boj. Vendar se je posrečilo štirim bratom; da so prodrli skozi vojaške vrste in ubežali v gore. Ta boj je torej le lokalnega in osebnega pomena. Umor grofa Ferrari v Jtimini. Brzojav je že poročal o tem umoru, vendar se je reklo tedaj, da se je zvršil vsled prepira. Novejša poročila pa trdijo, da je bil ta umor že poprej namer-« van in sicer iz političnih vzrokov. Luigi Ferrari je spadal v poprejšni zbornici k skupini takozvanih »Legalitarii", to je onih članov skrajne levice, ki eo zavrgli republiko ter se oklenili monarhije. Vsled tega jih pa sodijo njihovi prejšni pristaši ter jih smatrajo za politične nasprotnike. Pri zadnjih volitvah je pa kandidoval Ferrari v Eimini proti so-cijalistu Barboti ter ga tudi premagal. Ta zmaga je pa dala povod Barbotu, da je Ferrari-ja napadel in ga smrtno ranil. To je bil toraj čisto političen umor, in vlada bi ga seveda rada kolikor mogoče pokrila in to dejanje olepšala. Špansko konservativno ministerstvo je dobilo v zbornici pri nekem glasovanju nezaupnico, ker se je vladi izneveril Sagesta, ki je pri nastopu vlade ministru predsedniku obljubil, da ga bo liberalna stranka podpirala vsaj v tem, da bo zbornico rešila in dovolila državni proračun. Liberalci pa so se prekmalu naveličali podpirati tako-zvano konservativno vlado in tako je ta sedaj ostala na cedilu. Vendar pravijo, da ministerstvo ne bo odstopilo, ker ne mcrejo dobiti druzega. Liberalizem na Solandskem. Te dni so bile volitve pokrajinskih svetovalcev na Holand-skem. Katoličani so mnogo svojih spravili v te svete, kakor preje pri glavnih volitvah za zbornico. V Haagu na pr. sta bila katoliška kandidata Borret in Micbielo van Verdnysen proti nekemu bogatemu Židu, ki je bil že 25 let v pokrajinskem svetu in proti bivšemu mornariškemu ministru Janssenu. Zmagala sta z več nego 100 glasovi večine, dasi je bil ravno Haag doslej vedno sedež najbolj zagrizenih liberalcev. Razgled po slovanskem svetu. Narodopisna razstava. Iz Prage. Dva žalostna dogodka mi je treba bilježiti, preden popišem nekaj znamenitosti narodopisne razstave, o kateri so se izrazili veščaki, da prekosi ono v Moskvi. Prvi dogodek se je zgodil danes teden. Bazstavo je obiskalo okrog 24.000 obiskovalcev. Proti večeru so začeli neki mladeniči peti »Kde domov muj" in »Hej Slovanč" s spremenjenim, nedovoljenim tekstom. Bližnje občinstvo je izražalo svojo nejevoljo nad tem, policaji so iz prvega opominjevali, pa ker jaagg^g^^ 1 1 ■ ^ ni svoje narodnosti zatajil? Slovenski duhovnik je bil, ki je šel prvi v boj za narodnost, ki je narodno zastavo nesel na volilno bojišče, med tem, ko so drugi svetni — častne izjeme — več ali manj odpadli, volili proti narodu, ali saj vnemarno gledali, kako je narodni nasprotnik jemal postojanko za postojanko. In ta tvoj slovenski duhovnik ti ohranja tudi sv. vero, ki te uči lepega poštenega življenja in te tako vodi k sreči tu in tam. Ta tvoj slovenski duhovnik te uči zvestobe in vdanosti do slavne habsburške hiše, do presvetlega vladarja, k< se je opetovano izrazil, da duhovščina je najmočneji steber, najzvestejša podpora njegovega prestola in njegove hiše. Sem vam priporočal, da volite le narodnega moža; vam tudi priporočam, pazite na to, kakšen je on, ki se vam za poslanca ponuja, ali katerega sploh voliti mislite, kakšen je glede na vero in cerkev. In le tacega volite, ki je pošten in veren katoličan. Ce je pošten in veren, bo vaš zastopnik, ne pa svoj, on se bo potegoval za vaše koristi ne pa za svoje. Končam s srčno željo: Bodite zvesti Bogu, veri, cerkvi; bodite zvesti domovini, bodite zvesti presvetlemu cesarju l Vse za vero, dom, cesarja! ni nič pomagalo, prijeli so štiri demonstrante. Povodom tega je oklicalo predsedništvo razstave, da se naj zdrži občinstvo podobnih nedovoljnostij in opomnilo vsakega, kdor bi ne hotel oklica spolnovati. Jasno je, da bi imelo izoredno vedenje neizkušenih mladeničev prav slabe posledice za razstavo. Drugi žalostni dogodek je bil požar. Ko so že ugasnile 23. maja vse električne svetilke, razsvetlil je razstavo požar, gorela je lesena koča z električnimi stroji gosp. Križika. Zraven strojev se je nahajala shramba za bombaž, olje, itd. Strojevodja Petržilka si je hotel naliti svojo svetilnico, pri čemur si je svetil z žveplenico. Vrgel jo je proč in zažgalo se je. G. Križi k ima škode na 20.000- gld. Hvala njegovi požrtvovalnosti, nekatere svetilke razstavo zopet razsvetljujejo, tako da je odpadel strah, kakor da bi se ne mogla razstava zvečer obiskovati. Značilno je, da so ob požaru klicali socijalisti: slava, proč z razstavo 1 Med posameznimi predmeti vsakemu ugaja: stara Praga, češka vas s cerkvico in amerikanska razstava. Stara Praga nam kaže Prago iz XV. stol. Na hišah se nahajajo pobožni napisi, kipi svetnikov, kar nam kaže, kako pobožen je bil češki narod. Da je pa še veren, razodeva češka vas. Skoraj na vsaki hiši najdemo, kar je o stari Pragi rečeno. Cerkvica je prav lična, ljudje, ki vanjo gredo, se lepo odkrijejo in najdeš v njej ljudi, ki iz molitvenih bukvic molijo. Močno se skrbi obiskovalcem za zabavo, kaj, ko bi slišalo ljudstvo tudi cerkveno petje? Ne bilo bi tudi napačno, ako bi se smela na razstavišču opravljati i služba božja. Ameriški Čehi so razstavili svojo prvo cerkev. Lesena je, majhna, a mnogo v njej najdeš — to namreč, kar opira njih obstanek: vera, šola, časopisi in društva. Nahaja se tu tudi popis, kje, kako so zidali svoje cerkve. Z razstavljenimi predmeti vred je došla tudi prav lepa pesem iz peresa duhovna Vranka, v kojej popisuje trud in skrb Cehov v Ameriki in njih ponos in veselje nad uspehi. Gospa Geitlerova bode odprla svoj paviljon, v katerem bode predočen milijon v novih krajcarjih. P. Adolf C a d e ž , bogoslovec III. leta ter bo cb- i hajal novo mašo v torek, 11. junija ob 9. uri ua Rožniku. Slavnosten govor ima vikar P. Jožef. (Legar pri sv. Gregoriju.) Kakor smo že naznanili, je shod kat. pol. društva pri sv. Gregoriju za zadnjo nedeljo zabranilo kočevsko okrajno glavarstvo. Smilili so se nam že ubogi Slemeuci, da jih je poleg druzih uim in nesreč obiskala še nevarna nalezljiva bolezen. Toda, hvala Bogu, nič hudega ni in kar smo sklepali iz glavarjeve prepovedi, se je pokazalo kot neutemeljeno. Pred tremi tedni je res zbolel neki mladenič iz uro hoda od cerkve oddaljene vasi za vročinsko boleznijo; a sedaj je že zdavnej ozdravil. Sicer ni nobenega bolnika in seveda tudi nobenega mrliča, ki bi ga bil pograbil hudi legar. Morda se da kaj druzega sklepati iz omenjene prepovedi, nego kar smo sklepali mi. To je namreč gotovo, da je bi. g. dr. pl. Thoman imel svoje važne vzroke, da je zabranil shod, četudi njegov „zdravstveno - policijski" zuačaj ni--popolnoma dokazan. Sicer je pa skrb za zdravje ljudstva tako lepa lastnost in g. Thomanna delovanje v kočevskem okrajnem glavarstvu tako znano, da nam o teh stvareh ni treba več govoriti, če bi tudi mogli in smeli. (K volitvi v I. razreda.) Od odvetnika gosp. dr. Ivana Sušteršiča smo naprošeni, naj zadnji njegovi izjavi glede mestnih dopolnilnih volitev pristavimo, da se on, ne da le ni agitoval za to ali ono stran, tudi osebno ni udeležil ne prvotne, ne ožje volitve v I. razredu. (Pomožnega odbora) za Ljubljano in okolico 18. izkaz broji 2311 gld. 33 kr. v prispevkih, torej zuaša s prejšnjimi 53.117 gld. 6 kr. skupna vsota: 55.428 gld. 39 kr. za ponesrečene po potresu. (Premeščen je) notarijatski kandidat v Laškem Trgu, g. dr. Al. Znidaršič v Št. Lenart, mesto obolelega notarja g. F. Mravlaga. (Iz Tržiča) se nam poroča: Vaše poročilo o tržiški obč. volitvi za I. razred treba spopolniti tako, da je bil po prizadevanju č. g. župnika Fr. Spen-dala izvoljen v I. razredu g. Jelene, kandidat ljudske stranke v II. razredu. Pri volitvi v I. razredu so bili izvoljeni gg. Fr. Spendal, Jan. Jelene, Ant. Globotschnigg in Jan. Dobrin. (Iz Preserja), 5. maja. Naj se tudi od nas kaj malega zve o naših razmerah tu gori. O Binkoštih je veselo na Žalostni gori vse, ker je tačas največji shod. Tudi letos se je obilo ljudi vdeležilo pobož-nosti iz vseh krajev. Da je potres pretresel tudi srca ljudi in ne poslopja in zemljo, kaže nam število ob-hajancev o teh dveh praznikih. Bilo je število, ka-koršnega še nikdar nismo dosegli, okoli 650. Po-božnosti so se vdeležili ljudje vsake vrste. Da bi se pa slovesnost, seveda posvetna, še povečala po mnenju ljudi domačinov, so priredili kar na svojo roko (brez županovega dovoljenja) ples na binkoštni ponedeljek popoludne in mesto, da bi se podali k popoldanski službi božji, so se veselili in eden druzega na .koraižo" klicali. Konec vsega tega je bil poboj. Smrtno zadet je bil nek Jože Pršin, domačin, katerega so trije fantje tudi domačini do mrtvega pobili. Res je bil umrli sam kriv take smrti, ker pravijo, da je on nastopil proti onim trem z gnojnimi vilami. V dveh minutah se je vse to dovršilo in pri belem dnevu med popoldansko službo božjo ali kmalu na to. To se je vršilo v vasi Kamnik, ki je nad Žalostno goro in faro Preserje. Enega napadovalca so že prijeli, dva sta baje sama šla na Vrhniko k sodniji. — Toda ne le samo žalostne novice mi je poročati, ampak tudi vesele. Pred vsem se naša ŽHpnija zahvaljuje za lepo in umestno vezeni prt, katerega je poslal preč. g. Josip Košir, duhovnik v Trstu. Dobil ga je on v dar za našo cerkev na Žalostni gori od nekih premožnih gospic. V imenu Matere Božje prisrčna zahvala. (Iz Prage), 26. maja. Danes se razgovarjajo tukaj zastopniki večjih češko- moravsko- šlezijskih mest o nameravani preosnovi davkov, katera bi dohodke mest zdatno prikrajšala. Zastopniki naj bi se izrazili, na kak način bi se zguba mogla nadomestiti, in kako stališče ozir preosnove mesta zavzamejo. Ob enem pojde na državni zbor peticija. — Svoje dni je pričel posestnik Schvvab pravdo s Prago, ker je dala občina na njegovo hišo pritrditi ulični napis. Pri prvi obravnavi radi motenja posestva je padel in zmagal ni tudi pri najvišjem c. kr. sod. dvoru. Tako je tedaj prepir zadevajoč ulične napise končan. — Umrla je gospa Eliška Peškova-Svandova. Bila je nemškega rodu, a dramaturg J. K. Tbyl jo je pridobil za češki narod. Postala je znamenita igralka in češka pisatelj ca. Njene učenke so bile poleg gospe Sklenifove-Male in Samberkove še mnoge druge, sedaj istotako slavne igralke. Kot pisateljica je obogatela češki repertoir s kakimi 700 igrami. (Zakvala.) Hvaležnim srcem potrjujem, da je gosp. I. R. Hočevar oddal za kamenško - mengeški okraj 50 gld., kateri znesek je nabral g. V. Legat mej koroškimi Slovenci, vsled potresa ponesrečenim. V Mengešu, dne 3. junija 1895. Zupan: Leveč. (Ponesrečil) je včeraj opoldne nek delavec (zidar) v Kolodvorskih ulicah; imel je namreč opraviti b popravami na hiši kamnoseka g. Vodnika, a pal je tako nesrečno z višine, da se je hudo poškodoval in so ga morali prenesti v bolnišnico. (Potres v Florenci) je škodoval posebno veliko umotvorom v narodnemu muzeju. Dragocena zbirka starodavnih posod in soha podoborezca Robbija je deloma porušena. V samostanu Certosa se je vdrlo hodišče; škoda znaša 200.000 frankov. V medicinski vili Capezzija, sedanjem posestvu kiporezca Dupre-ta, so razpočile dragocene stropne in stenske slikarije in relifi. (Meteor) so opazili 29. m. m. v Aussee ob 8. uri zvečer. Bil je jako svitel in se je videl na nebu kakih 10 sekund. (Prošnjo je izročila) neka gospa sedaj v Gradcu bivajočemu cesarju, ko se je peljal v svojem vozu proti dvorcu. Cesar je dal ustaviti voz, vsprejel pismo ter je oddal namestniku. (Milijonar.) Mr. Leither, jeden izmed mnogoštevilnih londonskih bogatašev, ima sedaj blizu 50 milijonov premoženja. To samo na sebi ne bi bilo toliko zanimivo, pač pa pot, po katerej je dospel do tega premoženja. Na potu do sreče je namreč prišel s petimi centimi in priporočilnim pismom k nekemu bogatemu trgovcu v Cbicago ter ga prosil, naj mu da kako delo. Na trgovčevo izjavo, da nima primernega dela zanj, opozori ga Leither, da ima zelo umazana okna v svoji pisarni ter da je pripravljen je osnažiti za dobro plačilo. Pri tem poslu se je Leither trgovcu toliko prikupil, da ga je vsprejel v svojo pisarno in — čez 6 let je bil sodrug tvrdke John. V. Farwell. Društva. (Vabilo) k veselici, katero priredi prostovoljna požarna bramba v Starem Trgu pri Poljanah dne 9. junija o priliki blagoslovljenja brizgalnice in častne zaveze. Vspored: 1.) Od 1/i12.—2. ure popoludne vsprejemanje tujih društev, oziroma gostov. 2.) Po popoludanski službi božji blagoslovljenje brizgalnice. 3.) Odhod na kraj veselice. 4.) Načelnikov nagovor, kateremu sledi častna zaveza društvenikov. 5.) Prosta zabava. Mej veselico bode svirala černo-maljska mestna godba. Slavnost počastilo bode tudi slav. tamburaško društvo iz Severina. — Vstopnina prosta. Kdor se želi udeležiti slavnostnega banketa, naj blagovoli naznaniti vsaj tri dni poprej 1 Donesek k banketu 1 gld. 50 kr. Odbor. Telegrami. Dunaj, 6. julija. V državnem zboru je bila prva točka dnevnega reda poročilo davčnega odseka glede davčnih polajšav za poslopja oškodovana po potres v Ljubljani in okolici. Poročevalec Maut^n^r omeni, da je odsek vladno predlogo spremenil v dveh točkah, daje namreč na predlog dr. Foreggerja to polajšavo razširil na vse po potresu oškodovane kraje na Kranjskem in Štajerskem in da je dovolil 181etno davčno prostost za Ljubljano za vse nove zgradbe ali prezidave, ki se bodo gradile v tekočih petih letih, brez razločka ali so provzročene po potresu ali ne. Ta zakon se je soglasno vsprejel v drugem in tretjem branju. Šmihel v Fodjunski dolini, 5. junija. Občinske volitve, ki so se že lansko leto vršile in provzročile hud boj v narodnem Šmihelu, so konečno potrjene. Napor ljutih nasprotnikov pod vodstvom renegatnega učitelja ni mogel zmagati. Zmagala je resnica Wien, I. Bezirk, Stefansplatz Nr. 11, Parterre. Dnevne novice. V Ljubljani, 6. junija. (Cesarjeva darova.) Cesar je podaril društvu za ustanovitev rešilnega iu vzgojevalnega zavoda za osirotele dečke v Ljubljani 500 gld. in dunajskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico povodom dobrodelne akademije v Ronacherjevi dvorani svoto 500 gld. (Stolni dekan mil. g. Jakob Rebernig v Celovcn) je včeraj zjutraj po daljši bolezni umrl. Pokojnik je bil rojen 1. 1807 v Zrelcu pri Celovcu, posvečen 1. 1830. Pogreb bo v petek ob '/»8. uri zjutraj. Pokopan bo v svojem rojstvenem kraju. R. J. P. (Kanonično umeščena sta bila) č. gg. Ivan Zupančič, župnik na Topli Rebri, za župnijo Banjaloko, Frančišek Verhovšek, kapelan v Komendi, za župnijo Svibno. — G. dr. modroslovja Aleš Ušeničnik je bil dne 1. junija v Rimu promoviran doktorjem bogoslovja ter se po sedemletnih študijah prihodnje dni vrne v svojo domovino. Dobro došel 1 (Isterski deželni zbor.) Iz Istre se nam poroča: Tukajšni listi poročajo, da se že meseca avgusta skliče novoizvoljeni deželni zbor isterski in sicer v daljše zasedanje. Kakor je čutiti iz poročil v laških listih, so Italijani vedno predrznejši v svojih zahtevah in sicer vsled vspehov pri deželnozborskih volitvah ; kar naenkrat namreč sedaj poleg svojega pristaša na glavarjevem mestu zahtevajo, da se tudi iz vrste italijanskih poslancev izvoli deželnega glavarja namestnik. Delajo prav tako, kakor da bi ne bilo nobenega Slovenca v Istri, dočim je Slovencev v Istri velika večina. Radovedni smo, koliko časa se bodo še trpele take nezdrave razmeie in komu bodo konečno v največjo škodo. (Iz Maribora) se poroča: Prevzv. g. knezoškof dr. M. N a p o t n i k so se podali v ponedeljek v Gradec, kjer so se vdeležili slovesnosti povodom bivanja cesarjevega in otvoritve vseučiliščnega poslopja. (V mašnika posvečen) bode v nedeljo 9. junija v knezoškofijski kapeli dijakon reda sv. Frančiška Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera in pravica nad lažjo. Zato nepopisno veselje v celej veliki narodni občini. Živel narod in njega vrli voditelji-duhovniki! Dunaj, 5. junija. Pri današnjem podrobnem posvetovanju o davčni preosnovi so bili sprejeti paragrafi 239. do 244. po odseko-vem predlogu. Koncem seje se nujni predlog poslanca Herolda z veliko večino odkloni. Minister notranjih del odgovarja na interpelacijo poslanca Euss-a in tovarišev gledč izgredov pred mestno hišo o priliki volitve dunajskega župana, da on te dogodke najglobokeje obžaljuje in da bo skrbel, da se v prihodnje jednaki izgredi več ne zgode. Prihodnja seja jutri. Dunaj, 5. junija. V današnji seji odseka za volilno preosnovo se je izjavil ministerski predsednik Windischgratz, da najtopleje priporoča načrt pododseka in da smatra vlada ta načrt za svojo predlogo. Minister notranjih del, marki Bacquehem, je povdarjal, da se vjema predloženi načrt z načeli sedanjega volilnega reda. Dunaj, 5. junija. Posl. Herold in tovariši so stavili koncem seje sledeči nujni predlog: Zbornica naj odloži z dnevnega reda razpravo o davčni preosnovi in naj zborovanje zaključi, da bo mogel odsek za volilno preosnovo svoja dela kar najhitreje dovršiti in v zbornici o njih poročati. Dunaj, 5. junija. Ministerski predsednik baron Banffy in minister Fejervary sta dospela na Dunaj. Carigrad, 5. junija. Po vzgledu Anglije je poslala tudi Francija vojne ladije v Djeddah. Honkong, 5. junija. Kitajske vojne moči na Formozi so popolno razkropljene. Vladni poslopji v Tai-Pei-Fu in Hube ste vpepeljeni. V Tai-Pei-Fu vlada velika razburjenost. Vojaki in domačini požigajo in ropajo. Republika je prenehala. Predsednik Tang je ubežal. Tujci. 4. junija. Pri Slonu: Fabiani, Husserl, Hochsinger z Dunaja. — Legat iz Lisice. — Benoist iz Trsta. — Strabl, Freytag iz Anklam-a. — Sehnell iz Berolina. — Sonnenberg iz čakovea. — Fabiani iz St. Danijela. — Mottony iz Bistrice. — Kurer iz Linca. — Kaspret, dr. Pessiak iz Ljubljane. — Szigeti iz Budimpešte. — Heinrich iz Sežane. — Novak iz Kostanjevice. — Sebenikar z Rakeka. — Pajray iz Stolnobelograda. Pri Maliču: Hirsch, Lemberger, Bolgeri, Kassovitz, Liebisch, Leibner z Dunaja. — Mazzarolli iz Trsta. —.Winter-halter iz Maribora. — Freund iz Išla. — Cora, Pokorny iz Trsta. — Poženel iz Bistrice. — Boekmayer iz Modlinga. — Fichtenau iz Novega Mesta. — Kopetzky iz Beljaka. — Lang, Jaklitseh iz Kočevja. — Konstantini iz Wolfsberg-a. — Heržič iz Ptuja. — Jonre z Reke. — Križ iz Pulja. — Sbisa iz Rovinja. Pri Lloijdu: Pratschzer iz Gradca. — Deschmann iz Železne Kaplje. — Pehani iz Žužemberka. — drd. Jatin iz Prage. — Zellner z Dunaja. Pri Južnem kolodvoru: Goljevšček iz Gorice. — Schmiderer iz Radgone. — Knaflič iz Šmartnega. — Tribnik iz Žreč. — Bergman, Piehler iz Požarnice. Pri bavarskem dvoru: Los iz Brna. — Kramar iz Feldkirchen-a. — Suhaner iz Črmošnjie. Vremensko sporočilo. Ca« opazovanja 7, u. zjut. 2. a. pop. 9. h. zvee. Stanje srmkom.r. t mm 738-2 736-8 736 2 toplom.r. po Celzija 17-5 26-8 214 Veter si. szap. si. sever si. zapad Vrema jasno oblačno j * | ■goa K S rt «1 0 00 Srednja temperatura 21-9 , za 4-0° nad normalom. VABILO na katoliški shodi, ki ga skliče ,Kat. slov. izobraževalno društvo v Cerknici4 v Grahovem v nedeljo, 9. junija, ob 4. uri popoldne pred cerkvijo. Vspored: 1. „Ali sme duhovnik voliti?", govori g. župnik Lakmayer. 2. „0 splošni volivni pravici", govori g. Josip Gostinčar. 3. „Volitve pa katoliška ljudska stranka", govori g. Frančišek P«ešec. 4. Nabiranje novih udov. 377 1—1 5. Slučajnosti. Ob neugodnem vremenu vrši se shod v prostorih gosp. Ogrinea. K obilni udeležbi vabi odbor. Iiie se v zemljeknjižnih in občinskih poslih zmožen z letno gotovo plačo 520 gld. in postranskim precejšnjim zaslužkom. — Zmožni in pošteni reflektanti drošeni so takoj se oglasiti pri vredništvu »Slovenca" v Ljubljani. 354 8—5 Iščemo mladega moža, ki je dovršil meščansko šolo in je zmožen obeh deželnih jezikov, kot pomočnika kemiku v našem laboratoriju. Isti dobi pri vstopu v delo, kar se mora takoj zgoditi, primerno plačo. Tvornica za Portland-cement na Dovjem. (<3«-orexijslio.) 378 3-1 m s Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Sirup i: planinskih zelišč tudi prsni, plii li Mje? sok imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 31 Ubaldii pl. Trnk6czy-ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. K rilijala v Ljubljani zagrebškega podjetništva Pilar, Mally in Bauda, arhitekt, inženerji in stavbinski mojstri Tehniški biro: Truberjeve ulioe štev. 1, poleg sv. Jakoba mostu. Poslovni čas za ustne dogovore od 2—3. ure pop. Prevzemanje in izvršitev vsakovrstnih projektov, načrtov, proračunov. Izvrševanje prezidavanj, novih stavb in sploh vseh stavbinskih del. 356 5 Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c.kr.dež. priv. to- varne. TO^Ipf ustanov, leta 1835 na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna creme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—21 Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice - vdove liadvojvodiiije Štefanije. Kapljice za zobe odlikovane lekarne Piccoli ,pri angelju' v Ljubljani, Dunajska cesta. afcS~ Kapljice kanjene na pavolo ln dejane v votel zob takoj m olajšajo bolečine. "S3S 588 50—30 Stekleničica SO kr. Dunajska borza. Dn6 6. junija. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron , Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. ■ ... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini ......... . 101 gld. 35 kr. . 101 30 „ . 122 65 „ . 101 50 „ . 122 95 „ . 99 15 „ . 1075 . 408 — „ . 121 15 „ j. 59 22'/,, . 11 85 „ n 62'/,, 95 „ n 67 „ Dne 5. junija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 50 kr. b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 162 „ 25 „ Državne srefike 1. 1864, 100 gld.....197 B — „ 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 50 „ Tišine srefike 4%, 100 gld.......148 „ 20 „ Dunavske vravnavne srefike b% ... . 131 „ 50 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , 100 „ — „ Posojilo goriškega mesta.......111 „ 25 „ 4% kranjsko deželno posojilo.....99 „ 25 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 10 J „ — „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 224 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 172 „ 25 „ „ „ južne železnice b% . 132 „ 75 „ „ , dolenjskih železnic 4% 99 „ — „ Kreditne srefike, 100 gld........199 gld. 50 kr. 4% srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld. 17 „ 75 „ Rudolfove srefike, 10 gld.......24 _ Salmove srefike, 40 gld........71 ^ 60 " St. Gen6is srefike, 40 gld.......73 " — ' Waldsteinove srefike, 20 gld......54 " — , Ljubljanske srefike..................23 „ 60 „ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 174 „ 50 „ Akcije Ferdinandove sev. železn.. 1000 gl.st.v. 3670 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . 569 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 109 „ — „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....97 „ 90 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 „ — „ Papirnih rubljev 100 ........ 130 „ 50 „ Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj« 2a zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka, galantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „MER€ IT Wollzeile it. 10 Danaj, Mariahilferstrasse 74 B.