Leto VIII, štev. 38 Ljubljana, nedelja 13. februarja 1927 Poitnina pavšailrana. Cer.a 3 J n ca Ighaja ob 4. »jutra]. s=a Sune mesečno Din 15 —; *a lno-temstvo Din 40-— neobvezno. Oglati po tarUu. Uredništvo i Dubliana, Knaflova ulica štev. 5Л Telefon štev. ponoči tudi fctev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Opravnlštvo: LJubljana, Prešernovi ulica št. 54. — Telefon št. 36 inseratnl oddelek: Ljubljana, PreSei -nova ulica št. 4. — Telefon št 44« Podružnici: Maribor, Barvarske ulit» it t. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček.zavodu : Liub-jana št. 11.84a - Praha čislo 78.180 Wien, Nr. 105.141- Ljubljana, 12. februarja. Afera Adamovo-Rade Pašič se je zaključila z nepričakovanim disakordom, ki pa je bil kakor glas rešilne trombe za udeležene osumljence in krivce. Žal je brizgnil pri tem curek smrdljivega blata na — Slovence. Prvikrat je Narodna skupščina vzela resno v pretres korupcijski slučaj, ki je razkrinkal prakso pri nabavah in popravilih pri železnici. Kljub vsem zaprekam je anketni odbor pravzaprav prišel istini že zeio blizu. Dolgo se ni znalo, čemu je pravzaprav Rade Pašič dobil ogromno provizijo. Pač pa se je našlo, da je ministrski svet 1. 1923. (režim Markovega protokola) likvidiral račun tvornice v Adamovem brez podrobne revizije. Koliko je bila pri tem država oškodovana, tega anketni odbor ni mogel izračunati, a znaki so, da gre za 60 do 80 milijonov dinarjev. Ugotovitve, ki jih je vseboval predlog dr. Svetislava Popoviča (SDS) so bile porazne. Zlasti ugotovitev, da je bil ministrskemu svetu najprej sicer predložen predlog, da se računi likvidirajo le po predhodni reviziji faktur, a je bil ta bistveni stavek potem v sklepu ministrskega sveta izpuščen. Te ugotovitve je predlog SLS izbrisal in se omejuje na golo frazo, da naj skupščina sklene, kar ve in zna glede krivcev. Predloga torej ni in prav ima radičevski poslanec Bankovič, če trdi, da bi morala skupščina izvoliti zopet nov odbor, da ji sestavi predloge. Z drugimi besedami: 2e razprava o anketnem poročilu je potisnjena v april ali maj in če pride kdaj do nje, pojde stvar v koš, ako bi ostala sedanja večina radikalov in klerikalcev. Afera Adamovo je našo administracijo osramotila pred vso Evropo. Način pa, kako jo je SLS zakopala, osramoti vso našo državo. In še posebej osramoti klerikalne Slovence, o katerih se po tem dogodku upravičeno lairko reče, da se jih da dobiti za vsako svinjarijo. Doslej je vsaj to veljalo, da se je reklo, da Slovenija obsoja korupcijo. Zaman se SLS trudi v Beogradu umazati SDS, o kateri tam in drugod vsakdo ve, da je vselej v vladi držala v svojih resortih red in čistila vsak pojav korupcije. Pred očmi vse javnosti se je sijajno razčistila peklenska gonja proti dr. Lukiniiču, ki je imela vrh vsega še to posebnost, da so sami obtožitelji priznavali osebno korektnost g. dr. Luki-niča, a le trdili, da je pogrešil v uporabi zakona. Danes se je še to izkazalo, da bi bila naša država obsojena na stotine milijonov odškodnine Thurn-Ta-xisu pri mednarodnem razsodišču, da ni dr. Lukinič sklenil tako pametne in obenem zakonite poravnave. A kaj to naši SLS mar? Ona kleveta naprej prečane, kakor da je najeta od pravih korupcijonašev. Iz Beograda prihaja vest, da je Demokratska zajednica prekinila vse od-nošaje z SLS ravntf radi njenega nastopa za rešitev korupcijonašev. To dejstvo bo pač odprlo oči tudi onim, ki so na pol slepi. Korupcijonisti so bili že pritirani na rob propada. V zadnjem hipu jim je prišla rešitev iz — Ljubljane, iz iste Ljubljane, kjer je pred letom dni priredila SLS «manifestacijo nepopustljivih bojevnikv proti korupciji». SLS na žalost zastopa večino Slovencev. Tako se zgodi, da danes v Beogradu govore prav nepovoljno o vseh Slovencih, češ, vrzi njihovim lačnim tigrom malo kost, pa zapojo rešilno pesem celi korupciji. Proti tej trditvi moramo dvigniti svoj protest: SLS za to sramotno kupčijo in za reševanje korupcijonašev ni imela in nima pooblastila Slovencev. Vsa naša javnost, in sicer ne le železničarji, ki na svoji koži čutijo posledice korupcije v generalni direkciji železnic, ampak tudi vsi drugi stanovi so solidarni v tem, da je usodna pogreška in neod-pustljivo, da je SLS, zasledujoč svoje partijske račune in računčke, priskočila na pomoč v aferi Adamovo razkrinka-nim radikalskim korupcijonašem. Če se je dala dobiti SLS za sekundanta v obrambi korupcije. Slovenstvo te grdo-bije noče in ne more vzeti na svoje rame. Vodstvo SLS in poslanski klub SLS ter Slovenstvo, to še ni isto, in ako prodere istina o tem doslej v življenju SLS najgršem listu njene zgodovine v vse sloje ljudstva, ji mora odvzeti tudi formalno legitimacijo v Beogradu, govoriti v njegovem imenu. Nova kritična situacija za viado Minister Vukičevič napoveduje svojo demisijo. — Spor radi zopetnega združenja jovanovičevcev z matičnim klubom, — Radičevci iščejo novih stikov z opozicijo. to ostavko ne vem. Vem samo, da se Poostritev nemško-poljskega spora Berlin. 12. februarja, (be.) Poljska deiega« cija jc prejela danes noto nemške vlade, ki pravi, da so spričo izganjanja nemških državljanov iz Poljske nadaljna pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med obe» ma državama in dogovora glede naseljeva« nja obojestranskih državljanov brez рта» vega pomena. Zato predlaga Nemčija, naj *e ta pogajanja prekinejo, dokler se ne končajo razgovori s poljsko vlado glede morebitnega ukinjenja izgonov. Beograd, 12. februarja, p. Tekom današnjega dopoldneva je posetilo pred-sedništvo vlade nekoliko radikalnih prvakov, ki so z Uzunovičem razpravljali o položaju. Te konference so v zvezi z akcijo ministra Velje Vukičeviča, ki je predvčerajšnjem poslal predsedniku radikalskega kluba Iliji Mihaj-loviču pismo, v katerem zahteva, naj se oba radikalska kluba združita, da bi se tako ojačile radikalske vrste in vzpostavila kompaktnost stranke. Minister Vukičevič povdarja, da je vstopil v vlado le s pogojem, da se ta združitev takoj izvede. Ker se pa to doslej ni zgodilo, se obrača s svojo zahtevo pismeno do predsedništva radikalskega kluba in energično zahteva, da se ta zadeva končno uredi. Minister Vukičevič je dal predsedniku kluba Mihajloviču rok treh dni, da spravi stvar pred svoj klub. Danes je tak rok potekel, a klub se še ni sestal. Situacija je vrlo težka, ker pašičevci odločno odklanjajo zopetni sprejem posl. Ljube Jovanoviča, Altiparma-koviča in Vasilije Trbiča. Opoldne se je doznalo, da je nastal v vprašanju povratka članov Jovanovi-čevega kluba v matični klub važen preobrat. Minister prosvete. Velja Vukičevič se je sestal s predsednikom vlade Uzunovičem. Po sestanku, ki je trajal precej dolgo, je izjavil minister Vukičevič novinarjem: «Znano vam je, da sem stopil v vlado kot predstavnik posebnega kluba. Moj vstop v vlado je bil samo začasen. Potrebno je, da se oba kluba združita. Ako pride do združitve, podam ostavko, ako pa ne pride do združitve, bom tudi podal ostavko. Jaz sem vstopil kot predstavnik posebnega klubçt, g. Uzunovič pa naj potem sam izbira svoje sodelavce». Na ponovno vprašanje vašega poročevalca je g. Vukičevič odgovoril: «Da, podal bom v vsakem slučaju ostavko.» G. Vukičevič je pristavil, da bo v tej stvari še počakal na sklep radikalnega kluba. Po 13. uri je zapustil predsedništvo vlade g. Uzunovič. Vaš poročevalec ga je opozoril na izjavo g. Vukičeviča, nakar je g. Uzunovič odgovoril: «Jaz za ostavka napiše in potem izroči. Na izjavo g. Vukičeviča nimam ničesar pristaviti.» Radikalski klub je sklican za pondeljek. Vse kaže, da bo povoljna rešitev najnovejšega konflikta težko dosegljiva. Minister Vukičevič je bil danes tudi v avdijenci, kjer je kralju obrazložil svoje poglede na politično situacijo. V političnih krogih se zatrjuje, da se nahajamo pred novo krizo vlade. Danes je praznik Treh jerarhov, ki ga slavijo radikali kot svoj strankarski praznik. Letos so se vršile mesto običajnih zabav komemoracije v čast pokojnemu Pašiču. V Beogradu je govoril min. predsednik Uzunovič. Politični krogi so postali pozorni na poskuse radičevcev, da bi se zopet približali opoziciji, ker nihče ne jemlje ustanovitve novega Narodnega selja-škega kluba za resno. Splošno nagla-šajo, da so radičevci dobili s črnogorskimi federalisti le tri poslance, ki pa so doma, kakor so pokazale oblastne volitve, že skoraj vse izgubili, tako pri prihodnjih volitvah ne morejo več računati na mandat. Radičevci so danes na opazke opozicije izjavljali, da z radikali in zlasti klerikalci nočejo imeti ničesar skupnega. O klerikalcih pravijo, da so jezuiti in ljudje, ki se prodajajo za vsako ceno in žrtvujejo celo temeljna načela svojega programa, samo da se dokopljejo do vlade. Ker iščejo sedaj radičevci stike z opozicijo, je bilo danes več sestankov med muslimanoma dr. Spahom in dr. Hrasnico ter radi-čevskima poslancema dr. Šibenikom in Preko. Konference so bile v muslimanskem klubu. Razpravljali so o možnosti sodelovanja v oblastnih skupščinah Bosne in Hercegovine. Beograd, 12. februarja, p. Nocoj so odpotovali v Prago jugosiovenski parlamentarci, da vrnejo svojim češkoslovaškim tovarišem lanski jesenski obisk v Jugoslaviji. Svetozar Pribičevič se je zvečer odpeljal v Novi Sad, kjer ima jutri zborovanje. To je prvo zborovanje, ki ga priredi Pribičevič po oblastnih volitvah. Končano je... Pretresljiva obsodba kleroradikalskega predloga o rezultatih preiskav v anketnem odboru. Beograd, 12. februarja, p. Razburjenje vse poštene javnosti nad nečuve-ni-m sklepom, ki ga je sprejela kleroradikalska večina anketnega odbora po predlogu poslanca SLS dr. Hodžarja, se še ni poleglo. Danes priobčuje «Politika» pretresljivo pismo vpokojenega načelnika strojnega oddelka v gen. direkciji železnic Milivoja Pavloviča, kateremu so poskušali radikali navaliti odgovornost za afero, ki so jo zakrivili njegovi šefi in ministri. Pod naslovom «Svršeno je . . .» izreka inž. Pavlovič svoj stud nad sklepom kleroradikalske večine anketnega odbora ter analizira Hodžarjev predlog kot poziv Narodni skupščini, naj ne kliče na odgovornost onih, ki so vršili prevare z nepravilnimi fakturami in falzificiranimi dokumenti, temveč one, ki so to poskušali preprečiti. Inž. Pavlovič povdarja, da se je sklep kleroradikalske večine izog- nil glavnemu vprašanju: «Kdo je oropal državo za preko osemdeset milijonov dinarjev in kdo ie spravil v žep onih 26,855.100 dinarjev?» Ako se bo v Narodni skupščini skrpala večina, ki bo na veliko nesrečo države izglasovala Hodžarjevo monstruoznost, potem bo to pomenilo, da se z najvišjega foruma narodnega predstavništva pove vsem činovnikom države: «Vi činovni-ki ste vedno odgovorni, bodisi da sami kradete, bodisi, da krade vaš minister. Ako sami kradete, boste odgovarjali, ker ste kradli. Ako krade vaš minister, boste odgovarjali, ker ste ga «s slabo administracijo» prisilili, da krade in da po tej sigurni poti popravlja slabo administracijo.» Sklep kleroradikalske ve. čine proglaša Pavlovič za «Vrhunec zaslepljenosti in cinizma, ki se pojavlja samo pred razpadom kake države.» Energičen ukrep ministra saobračaja Dočim je kleroradikalska večina strmoglavila Popovičev predlog je minister Milosavljevič izvajal konsekvence ter penzijo-niral enega glavnih krivcev adamovske afere. (Glej tudi poročilo na 4. strani.) Beograd, 12. februarja, n. Upokojitev generalnega direktorja železnic Mihe lliča je vzbudila v političnih krogih senzacijo ter je radikale jako osupnila. Ilič, ki je bil v predvojni Srbiji minister, zavzema v radikalni stranki odlično pozicijo, ki se je dosedaj izkazala še vedno kot močnejša nego vsakega ministra. Upokojitev se je izvršila povsem nepričakovano ter so tudi ostali člani bili popolnoma presenečeni. O predzgodovini tega ukrepa generala Milosavljeviča se pripoveduje sledeče: Proti generalnemu direktorju Ili-ču je bil že opetovano nakopičen materijal, ki je bil zanj zelo kompromitan-ten. Odkar pa je poskus bivšega ministra Radojeviča, odstraniti tega moža od vodstva najvažnejšega železniškega urada, končal z nasilno demisijo ministra, se je splošno smatralo, da je Ilič amovibel. Akoravno so razprave v anketnem odboru pokazale, da je eden glavnih krivcev poleg ministrov baš Miha Ilič so radikali vse storili, da ga kolikor mogoče zaščitijo. Naproti temu je rezumé o rezultatih preiskave, ki ga je sestavil posl. dr. Popovič s prstom pokazal na lliča in Popovičeva zahteva, naj minister saobračaja tekom 20 dni parlamentu sporoči, kaj je ukrenil proti kompromitiranim činovnikom, je bila direktno naperjena proti Iliču. Ko je kleroradikalska večina Popovičev predlog odklonila ter sprejela Hodžarjevo resolucijo, ki se brižno izogiba vsake konkretne navedbe, se je splošno smatralo, da je s tem odklonjena ne le opasnost za kompromitirane bivše ministre, temveč tudi za g. lliča. Stvar pa se je drugače zasukala. Minister saobraičaja, general Milosavljevič, se je odločil, da brez ozira na sklep kleroradikalov izvaja konsekvence iz Popovičevih ugotovitev ter izpelje, kar je dr. Popovičev predlog zahteval, akoravno je vladina večina to odklonila. V četrtek je bil minister v avdijenci in se smatra, da je takrat dobil polno odobrenje krone za brezobzirni nastop. Tako je general Milosavljevič včeraj predložil ukaz o penzijo-niranju generaJnega direktorja lliča ter po že izvršenem podpisu obvestil svoje ministrske kolege o svojem ukrepu. Pokazalo se je, da se sedaj, ko je operacija izvršena, nifiče ne upa braniti lliča. Tako je vsaj v tem oziru zmagalo stališče SDS in ostalih opozicijskih strank, ki so podpirale predlog dr. Popoviča. Češkoslovaška politika ostane nespremenjena Važne izjave zunanjega min stra dr. Beneša Nadaljevanje zunanjepolitične debate. — Čsl.-jugoslovensko prijateljstvo se mora poglobiti. — Med Prago in Rimom niso baš najboljši odnošaji. — Vprašanje razmerja do Rusije. — Mala antanta bo vodila še naprej dosedanjo politiko. — Proti združitvi Avstrije z Nemčijo. — Madžarska politika ne sme iti preko Češkoslovaške in Jugoslavije. slovaški. Dokazano je, da caristirna Rusija ri nikoli hotela samostojne Češkoslovaške in tudi Slovaki na Madžarskem niso nikdar dobili prave pomoči od Rusije. V ostalem sprejema govornik izjave zunanjega ministra, ker je za zagotovitev miru :n za konsolidacijo. Republikanec dr. B 1 a h o se je posebno toplo zavzemal za poglobitev prijateljskih odnošajev do Jugoslavije. Pozival je zunanjega ministra, naj doseže, da Madžarska povrne škodo Slovakom v znesku _200 milijonov kron, ki je nastala e svoječasnim vpadom boliševikov v Slovaško. Potem je povzel besedo zunanji minis'er dr. Beneš, ki je rekel, da se njegova sedanja politika nikakor ne razlikuje od prejšnja. Dejal je nadalje, da mu pač nihče ne more očitati, da ne podaja ekspozejev, ko vend.tf pri vsaki priliki obširno razpravlja o zunanji politiki. Kar se tiče Male antante, je dejal minister, da ostane v sedanji obliki še nadalje, ker se razmere, ki so dovedle do njene ustvaritve, niso bistveno spremenile. Že zdavnaj se je v Mali antanti ugotovilo, v kaki meri je Češkoslovaška interesirana na dogodkih na Balkanu. V pogodbah Male au-tante ni bilo nikdar govora o prkljnčitvi Avstrije Nemčiji in tudi ne o režimih v eni ali drugi državi. Ugotovilo se je le, da hočejo države Male antante le ohraniti obstoječi mednarodni pravni red. slasti pa glede tria-nonske mirovne pogodbe. Minister ni odgovoren za to, kaj drugi iz vsega tega kombinirajo. Nikakor ni res, da bi članice Male antante pospeševale sestanek njenih zunanjîh ministrov, ker za to tudi ni povoda. Glede Rusije pozdravlja dr. Beneš izvajanja poslanca Svetlika, sicer pa ostaja pri tem, kar je v tej stvari že večkrat povedal. Češkoslovaška ima vitalne interese na miru in redu v srednji Evropi, ni pa interesirana na dogodkih na Kitajskem in se zato tndi ne more vmešavati v intervencijo Anglije v Vzhodni Aziji. Minister je DOtem govoril o združitvi^ Avstrije in Nemčije in rekel, da ie pcpolioma v skladu % demokraciio, ako je Češkoslovaška proti pridružitvi. To stališče se da zagovarjati tudi s stališča samoodločbe narodov, ko vendar ne more nihče zahtevati, da pri-Toli kak narod v samoodločbo drugega, ako je s tem on sam ogrožen. Za ministra so z» združitev merodajne mirovne pogodbe, nihče pa ne more vedeti, kakšne bodo razmor«* » Evropi v 20 ali 30 letih. Potovanje crofa Bethlena v Rim je tudi za republiko važen dogodek, vendar je po mnenju ministra v prvi vrsti gospodarskega znn-čaja, čeprav se pri tem ne sme prezreti politična plat zadeve, dasi ni posebne važnosti. Zakaj vsakdo razume, da hoče živeti Madžarska v dobrih odnošajih z Italijo. Toda Madžarska mora biti v dobrem razmerju prpd-vsem od svoiib sosedov, v prvi vrsti do Male antante. Tudi ni pri tem vseeno, v kakem razmerju sta Italija in Jugoslavija. Minister je izjavil, da hoče doseči Madžarska dostop do morja na Reki in primerja češkoslovaški promet preko Trsta in Reke z madžarskim. Češkoslovaški promet znaša 5.200.000, madžarski pa 1,200.000 ton na leto. Končno je dr. Beneš odgovarja! še na izvajanja predgovornikov glede razmerja do Vatikana in v glavnem ponovil svoje prejšnje izjave. Zunanji odbor je vzel izjave ministra z zadovoljstvom na znanje. Praga. 12. februarja, g. Zbornični odbor ja nadaljeval veliko debato o zunanji politiki. Poslanec slovaške ljudske stranke O n d e r -čo je dejal, da za Slovake kot sosede ^Madžarske ni vseeno, kaj ee godi v tej državi. Tu ne more veljati načelo, da se Češkoslovaška ne sme vtikati v notranje zadeve sosedne države. Govornik je rekel, da se je Madžarska po trianonski mirovni pogodbi postavila na stališče čakanja, kako se bo stvar dalje razvijala, znala pa je izrabiti diplomatske spretnosti in zveze iz prejšnjih časov. Drastična je razlika v pravicah obojestranskih narodnih manjšin. Dočim ima 300 tisoč Madžarov na Češkoslovaškem pet poslancev, nimajo Slovaki onstran meje niti enega, čeprav jih je najmanj tudi toliko. V interesu Češkoslovaške je, da postane razmerje do Jugoslavije še bolj prijateljsko kot je. Važno je za republiko tudi vprašanje tiranske pogodbe, ker pomenja ekspanzijo italijanske politike na Balkanu. ar tednih, ko bo SLS zopet sedela v opoziciji? Politične beležke Dr. Žerjav in ministrska odgovornost Včerajšnji »Slovenec« priobčuje izvleček dT. 2erjavovega govora v Narodni skupščini, ko se ie obravnavala lani zadeva dr. Lukiniča. S tem citatom bi »Slovenec« rad ustvaril divergenco med stališčem, ki ga SDS zavzema v anketnem slučaju gg. Rade Pašiča ln tov. ter stališčem, ki ga le SDS zavzemala v Lukinlčevem slučaju. Kdor zna pri čitanju misliti, je že v Slovencu« lahko opazil, da se Lukiničev slučaj ministrske odgovornosti ne more tn ne da primerjati z odgovornostjo prizadetih ministrov v tkzv. adamovskl aferi. Dr. Lo-kinidii se je le očitalo, da je požrešno Interpretiral zakon, nihče pa se nI niti drznS trditi ali celo obtožiti ga, da se je dr. Lo-kinič hotel okoristiti, kaj šele, da W kdo mogel reči. da se je okoristil. Zato ie dr. Žerjav takrat čist pravilno govoril, da po naši ustavi ne more biti nihče kot minister obtožen, komur se ne dokaže formalna kršitev pozitivnega zakona«. Skliceval se Je tudi na prof. Slobodan a Jovanoviča, ki pravi v svojem »Ustavnem pravu«, da so vsa ministrska dejanja izvršena na podlagi svobodne razsodnosti izven kazenske odgovornosti ter vsebujejo samo politično odgovornost. Pri sedanji preiskavi anketnega odbora pa je bilo ugotovljeno nele, da se Je formalno grešilo zopet pozitivni zakon, marveč, da so bila pri tem Izvršena goljufiva dejanja, s pomočjo katerih so se posamezniki obogatili na škodo države za desetine mlHJonov. Aferi sta torej bistveno različni. »Slovenec« seveda to dobro ve. Ako navzlic temu meče v isti koš dria Lukiniča z lopovi, ki so prizadeti pri adamovskl aferi, zavestno vara iavnost in brezvestno umetno skonstruira nasprotstvo v stališču SDS včeraj — SDS danes. Zakaj je bil g. Koblerju v Kranju odvzet dekanat? »Obzor« od 12. t. m. se bavi v daljšem članku s slučijem župnika Kobleria, ki ga je škof kot dekana degradiral Člankar ugotavlja, da je bila edina napaka g. Kobler-ja, ker ni bil pristaš SLS in ni zanjo agi-tiral kot duhovnik Zato ga mora ljubljanski škof po mnenju svojih političnih svetovalcev kaznovati in mu je tudi na zahtevo neki deputacije odvzel dekanat. N1 res. kar trdi »Slovenec«, da je bila odredba škofijskega ordinarijata povsem interna stvai cerkve. V dekretu, ki ga je prejel g. Kob-ler, se mu očita, da že od L 1900 dalje ne pošilja redno ordinarijatu svojih predpisanih uradnih poročil. Ako je to res, potem je to večji škandal za ordinarijat, ki ne zna vzdrževati v svoji hiši reda, kakor pa za g. Koblerja. Ta očitek pa je samo navaden izgovor za očividno politično maščevanje in nič več. Kje Je bil ordinarijat vseh 26 let, da se Je šele sedaj spomnil na to? člankar ugotavlja, da Koblerjeva afera dokazuje, da brez zlorabe verskih čustev in brez sodelovanja duhovščine SLS v Sloveniji ničesar ne pomenja Nai dr. Korošec še toliko prepričuje politično javnost v Beogradu in Zagrebu, da SLS ni »verska stranka«, vendar pa je jasno, da brez sodelovanja duhovnikov s SLS in zanjo niti njegov mandat ne bi bil siguren Res Je, da SLS ni verska stranka v smislu »verske sekte«, toda dejstvo je, ki ga dokazuje tudi Koblerjeva afera, da so duhovniki prisiljeni od cerkv oblasti politično delati za SLS. Kot dokaz na kak način dela cerkveni aparat za SLS, navaja člankar tudi to. da Je dr. Korošec sam napisal članek za list »Bogoljub«, ki ga čitajo večinoma ženske in katere poziva, nai prosijo Boga, da bo rešil slovenski narod »Bogoljub» Je glavno glasilo Marijinih družb In znano Je, kdo jih vodi, kakor je tudi znan vpliv žensk na moške. — Navedli smo vsebino članka iz .Obzora« zato. ker je Izšel Iz tistih slovenskih radičevski It krogov ki so doslej trdili, da je hoj sam demokratov proti kle-rlkallzntu v Sloveniji nepotreben. Nova protikorupcijska fronta ▼ Beogradu »Slovenec« bi za vsako ceno rad dopovedal, da se SLS nI izrekla za zaščito ko-nrpcljonistov in da ona ni glasovala za manifestacijo korupcije. Izmišljuje si vsa-kojake finte iz zofisme, ki naj operejo Hod-žarjev predlog, najrajše bi pa prekrstil korupcijo in ji dal drugo Ime, če bi kdo na to kaj dal. Morda pa glasilo SLS vendarle odgovori na vprašanje, zakaj so bili n. pr. davidovičevci proti predlogu Hodžarja, ako je »strožji« od Popovičevega? In zakaj so radikali katerih ministri in odličnfki so sedeli na zatožni klopi, hvaležno umaknili svoje predloge, predno je Hodžar stavil svoj predlog? Če bi bil za radikalne korup-cijoniste predlog opozicije ugodnejši bi radikali vsekakor glasovali zanj, ne pa za dT. Hodžarjev predlog, za katerega Skuša sedaj »Slovenec« dokazati, da je »strožji in konkretnejši«. To je jasno kakor beli dan. Samo »Slovenec« ima svoje bralce in naročnike za tako zabite, da jim hoče dopovedati, da se je v Beogradu sedaj, ko so zlezli klerikalci k vladnim koritom, situacija tako izpremenila, da tvorijo radikali v koaliciji z SLS — protikorupcijsko fronto. Dobra zairkacija mandatarja SLS »Delavska Politika« naslavlja » vljudno prošnjo na ministre in poslance SLS«, v kateri Jih vprašuje, zakaj niso še ukinili zakona o zaščiti države? List pravi, da to vprašanje ne zadeva na materijatae tež-koče, ker bi se z odpravo tega zakona še precej prištediio, v nadaljnih izvajanjih pa ptše: »Vemo dobro, da je SLS od nekdaj proti zakonu o zaščiti države, vemo, da je ona ponovno zahtevala v parlamentu, odnosno vsaj v svojih resolucijah, da se mora ta zakon ukiniti, nimamo povoda misliti, da je ona to delala le iz agitačnih razlogov, vemo, da klerikalci niso demokrati, vemo, da so vajeni držati besedo in da se oni, kakor je drastično povdarjal na shodu v Celju dr. Korošec, raje odrečejo vsakršnemu sodelovanju v vladi, kakor pa svojemu programa in svojim zahtevam, ki so takorekoč zahteve celokupnega slovenskega naroda, vemo kratkamalo, da je SLS programatična stranka in da bo zato delala sedaj potom svojih ministrov in poslancev na ukinitvi zakona o zaščiti države tudi iz razloga, ker je to ona vedno zahtevala in ker se s to ukinitvijo le pospešuje politiko štednje. Mi smo si dovolili opozoriti ministre SLS na to vprašanje zgolj zato, da Jim pri njihovem težkem poslu pomagamo. In, kakor rečeno, saj je vendar to stara zahteva SLS, Izrečena ponovno na shodih, zlasti v Trbovljah In v LJubljani. ter naglašena In precizirana v neštetih resolucijah In predlogih te stranke. — Vsekako dobra zafricacija! Katoliški način poročanja »Slovenec« ba rad svojim vernikom z zavijanjem in falzificiranjem dejstev prikril dejstvo, da so klerikalci v anketnem odboru rešili Rade Paši da ln druge obtožene radikale neljubih posledic korupedjskih afer. Tako piše tudi v svoji včerajšnji številki, da predlog SDS v anketnem odboru, za katerega je glasovala vsa opozicija, ne Imenuje nobene osebe ln ne postavlja nobene konkretne zahteve, vsled česaT da nI nič drugega, kakor navaden prehod na dnevni red. Dejstvo pa Je, da Je bil predlog opozidje preložen z obširno motivacl |o. v kateri se izrecno navajalo vse osebe, ki so kaj zakrivile, med njimi generalni direktor Illč, ministra Kojlč ln Stojadlnovlč ter Rade Pašlč. Da bi sipravil svoje bralce v zmoto, priobčuje »Slovenec« oba pred' loga, in sicer najprej predlog dr. Popoviča, nato predlog dr. Hodžarja ln pri tem zavija proti nebesom oči, češ, glejte, kako malo je razlike. A katoliško glasilo je namenoma Izpustilo cel prvi del predloga dr, Popoviča, ki vsebuje porazne ugotovitve anketnega odbora Predlog Hodžarjev pa je seveda brez uvoda ln motivov ln baš v tem je sreča kornpcijonistov. Težišče Popovičevega predloga je v točnih ugotovitvah vseh nepravilnost), te pa Je »Slovenec« Izpustil in utajIL KatoHškl falzifikatorij so torej zopet pokazali, kaj znajo. Hinavska dvoreznost «Slovenec» je prinesel sliko, v kateri predstavlja našo Talijo, kako radi «brade» mora zapuščati svoj dom. S tem hoče huj» skati proti Srbom, češ, da so slovenski Ta» liji odstrigli dohodke. V takem trenotku je z ozirom na to ogabno plemensko huj« skarijo škofovih pisarjev pač umestno opo« zoriti na ta fakt, da ga ni Srba, ki bi ne privoščil LJubljani dobre ureditve gleda» lišča. Kdo pa je glasoval za budžet in za finančni zakon, ki reducirata ljubljansko gledališče in predpisujeta pretirani znesek dveh milijonov, ki se morata oddati v ob« 6o državno blagajno? Kdo je zlasti g laso« val za redukcijo osobja? SLS, to je tako« zvana zastopnica Slovencev na čelu z ljub» Ijanskim poslancem Korošcem, je z radi« kali vred pomogla do zmage vsem tem določbam! Nismo že doživeli tako grde dvoreznosti in demagogije: v Ljubljani zna SLS ustiti se o gledališču, a v Beogradu ko je stopila v vlado, je seveda tudi na na» šo Talijo pozabila. A ne Ie pozabila S svo« jimi glasovi jo je podrla na tla. Slika v «Slovencu» ni pravilna: pred voziček, ka» mor je Talija zložila svojo revno culico, bi trebido naslikati vprežena dva gg. du» hovnika: eden je poslanec dr. Korošec, ki ga je v skupščino poslala — Ljubljana, a drugi je poslanec Smodej, ki je kot refe. rent večine finančnega odbora na Svečni« co odobril vse redukdje in vso mizerijo ljubljanskega teatra. Dvoreznim kimav« cem, ki чј že pred leti pokazali, kako mrzi« jo slovensko Talijo, spreminjajoč njen hram v kinematograf, danes pa so se raz» krinkali popolnom-v treba izraziti ne za. ničevanje, ampak krepak odpor. Nedelj ska karikatura v «Slovencu» je klasičen do kaz, kako se zna SLS kruto norčevati iz slovenske umetnosti in njenih zastopnikov, Angleška spomenica o Kitajski pred Društvom narodov Na ženevski razorožitveni konferenci naj bi se določila nova konferenca za omejitev oboroževanja tudi na morju. — Ugoden vtis Coolidgeve spomenice v Londonu. ti a ci j i angleških čet v šanghaju. Podtajni. ka za zunanje zadeve Locker in Lampson sta izjavila, da je pravi vzrok sedanjih ho« matij na Kitajskem porajajoče m: čustvu kitajskega nacijonalizma, ki je pristno, ako ravno igrajo pri tem gibanju tudi drugi vplivi svojo vlogo Nobena vlada ni več storila kakor angleška, da uzadovoiji žc. ljam drugega naroda. Anglija želi močno in neodvisno Kitajsko, vendar mora skr. beti za življenje svojih 6000 sorojakov. Ilankav, 12. februarja, (be.) Zunanji mi« nister Čen je sporočil konzulatom, da ve tujci ne bodo smeli več posluževati meša» nih sodišč in da ™ride;-o vse sporne zadeve pred kitajske sodnike, ne da bi prisostvo, val razpravam kot prisednik konzularni za= stopnik. fanghaj, 12. februarja, s. Po japonskih Ženeva, 12. februarja, s. Včeraj so bile v tfjništvu Društva narodov dostavljene an» gleike izjave glede angleške politike na kitajskem. Listina, ':i jo je podpisal Cham» berlain, tolmači in potrjuje izjave, ki so jih podali vladni zastopniki zadnje dni v parlamentu. Ženeva, 12. februarja, (lo.) Poročilo o angleški politiki ua Kitajskem vsebuje pre« gled dogodkov od zadnje washingtonske konference. Poročilo navaja, da je potreb« na sprememba kitajske politike posebno z ozirom na sedanji notranji položaj ua Ki« tajskem, ki je sličen dogodkom i. 1905. Iz poteka dogodkov v Hankavu in v Kiukian» gu, je razvidno, da nimajo pričakovati An» gleži v kitajskih mestih nikakega varstva s strani nacionalistične vlade in to posebno v sedanjem revolucionarnem štadiju dr« žave. Iz tega sledi jasno, da bi pohod naci« jonalističnih čet proti Šanghaju pomenjal nevarnost za tamošnje angleške državlja« ne. Zato je bila angleška vlada prisiljena, da odredi v obrambo angleških interesov primerne korake. London, 12. februarja, (lo.) Spodnja zbor niča je s 320 proti 113 glasovom odklonila resolurijo delavske stranke proti končen» Pismo iz Italije Italija i Anglijo v Kini. — Davek га fašistično stranko. — 54 milijonov za ceste v novih pokrajinah. Rim, 6. februarja. Vlada je te dni izročila angleškemu veleposlaniku v H i mu kratko noto, v kateri Italija izjavlja, da je v slučaju komplikacij v. Šanghaju pripravljena ščititi svoje koristi ob strani Velike Britanije. Ta kratka veet je v javnosti pobudila precejšnje začudenje zlasti zato. ker je Italija oa ta način zavzela popolnoma drugačno stališče od vseh ostalih, v kitajskem vprašanju interesiranih velesil. Dočim so se Francija, Amerika in Japonska postavile na stališče, da veaka zase ščiti svoje korisii v Kini, se je Italija priključila glavni interesiranki, Veliki Britaniji, in tako vzela njene koristi za svoje. Ce je torej, kakor se splošno javl;a, položaj za Anglijo na skrajnem vztoku res skrajno kočljiv, si je Italija s svojim pri-ključenjem k Angliji nakopala na glavo velikansko odgovornost za komplikacije v mednarodni politiki, ki bi mogle nastati iz tega skupnega angleško - italijanskega nastopa. Italijanska javnost se danes zelo resno ш s precejšnjo skrbjo povprašuje: «Ali ne stojimo morda pred zapletom, iz katerega bi se malo Izcimiti nekaj takega, kako v letu 1914.? tEcco la guerra!» «Česa hodimo iskat v Kino?» se vprašuje ln odgovarja z neko škodoželjno resignacijo: cDelle bottai» («Batinl») . . , Fašistična javnost seveda ne govori talco, ker je v svoji bojevltosti trdno prepričana, da je za utrditev faStetičnega režima treba uspehov zlasti na mednarodnem polju in da eo ti uspehi zagotovljeni že vnaprej, samo da se Italija. Italija Vittorija Veneta, zgane, a še tem prej, če se zgane ob strani mogočne Anglije. Da bi se ta skupna akcija mogla lijaloviti, je za fašizem popolnoma izključeno. Vsa ostala ogromna večina italijanskega naroda pa sodi drugače ln se z ogorčenjem povprašuje, ali je vlada zato izmoz-gala s pomočjo liktorekega posojila zadnji centezim iz žepa prebivalstva, da bo sedaj razmetavala te od lačnih ust odtrgane milijone za koristi — britanskega imperija, ko vendar Italija razun par misij nima kaj ščititi na Daljnem vzhodu in v resnici te njene sicer res ne brezpomembne, ali vendar tudi ne bogve kako znatne koristi niti niso nevar no ogrožene. • Zadnji fašistične stranke, <11 Foglio d' Ordini». objavlja poročilo o Sej' direktorlja, ki se je bavil tudi z vprašanjem finandranja lašistoveke stranke ter je bil v tem pogledu storjen naslednji sklep: «Stranka 6e financira s prispevki svojih vpisancev, ki se stopnjujejo po njihovih finančnih močeh.» DirektoriJ ie nato sklenil, da se tajnikom federadj in tašijev izrecno prepove, da bi shirali ali zahtevali kake podpore s strani organizacij, društev, zavodov in posameznikov izven stranke Zvezni tajniki morajo tokom meseca februarja sestaviti seznam imo-vitib fašistov, ki bodo morali prispevati in dajati federacijam in fašijem denarna sredstva. ki so neobhodno potrebna za življenje stranke. Imoviti fašist, ki bi odrekel denarni prispevek, se izključi iz stranke. Ker Je dandanes industrijalec, trgovec, obrtnik, posestnik naravnost prisiljen, da je član te ali one fašistične oganizacije, pomeni ta sklep direktorija, da bMo odslej pokrajinske fašistične federacije, poslovale kot nekaki davčni uradi fašistične stranke Poleg vseh drugih ogromnih davkov ln dajatev prihajaprihaja potemtakem sedaj še davek za stranko ki se bo breœdvomno izterjeval s Se večjo vnemo ln strogostjo kot pa državni davki. • V sobotni seji ministrskega sveta je bil na predlog ministra za javna dela odobren odlok, ki določa Izdatek 54 milijonov lir za nujna cestna dela v novih pokrajinah, torej v Primorju in Južnem Tirolu. V poročilu se povdarja. da se bo s tem izdatkom mogel izvršiti le neki del potrebnih popravil, češ ker je Avstrija silno zanemarila cestno mrežo v teb pokrajinah in bo treba še večjih izdatkov, da se cestno omrežje izboljša in izpopolni toliko, da bo zadovoljevalo krajevnim potrebam in potrebam turistike. To utemeljevanje izdatka za cestna dela sicer res veaj koiikortoliko odgovarja dejstvom, ker eo nekatere ceste v takoimeuova-nih novih pokrajinah v resnici potrebne temeljite poprave: ali Italija je v zadnjih časih n. pr. v Primorju ztrradila kilometre In kilometre novih cest, ki nikakor niso utemeljene niti v prajevnlh potrebah niti v potrebah turistike, temveč eo bili za njihovo zgradbo merodajni edinole etrategični ras-logi. Tako se Bdi tudi sedaj, da bo šel dobršen del onih 54 milijonov v enake svrije. Med drugimi bo najbrž v tem načrtu tudi dograditev že zdavnaj pričete ali zaradi nezadostnih sredstev še vedno nMegotovlJene avtomobilske ceste Trst - Tr«?. Id bo vodila ob morskem obrežiu nod K">ntovelom preko Sesljana e čisto maihno napetostjo in ho znatno skrajševala sedanjo zvezo preko Kon-tovela - Proseka - Nabrežine. jSfe- topn vesteh je general Wupeifu na brzojavko maršala Čangtsolina, ki napoveduje ofen« živo kantonskih čet, prosil za sporočilo, katere čete i ti bi poslal proti južnim če. tam. Istočasno je zahteval, da čete smejo napredovati samo do Tangtse. Vupeifu do. stavlja, da se bo potem potrudil, da dose» že med lastnimi četami in oddelki maršala Čangtsolina boljše odnošaje. Naše razmerje do sovjetske Rusije Beograd, 12. februarja p. Na snočnjo vest, da se je med Jugoslavijo in Rusijo sklenil načelen sporazum, piše današnje »Vreme«, da naša država sploh ni imela nikakih pogajanj z Moskvo o njenem priznanju. List pravi nadalje: Solunsko časopisje je priobčilo kot največjo senzadjo vest, da je naša kraljevina pripravljena priznati sovjetsko Rusijo, da so se pogaja-ja že začela, da jih vodi naš poslanik v Berlinu. Balugdžid, in da splošno smatrajo da bo predhodna pogodba že te dni podpisana. Na merodajnem mestu se te vesti najodločneje demantirajo ln označujejo kot gola Izmišljotina. Najboljši dokaz, kako se te vesti tendencijozne, da Je naš poslanik Balugdžič, ki mu pripisujejo ta pogajanja v Berlinu, še vedno v Rimu ln nI izroči svojih agend opravnlkn positov. Zato se tudi katerakoli pogajanja s sovjetsko Rusijo niso mogla niti začeti. Zakon o dobrovoljcih Beograd, 12. februarja p. Kakor smo poročali je bil na snočni sejji odbora za pretres zakonskega načrta o dobTovoljcih definitivno sprejet načrt zakona o dobrovoljcih i nekaterimi izpremembami. Največ sla se spremenila čl. 7 tn 8. Člen 7. pravi sedaj da se dobrovoljd, naseljeni na zemljiščih ki to last države, lahko takoj vknjižijo v zemljiških knjigah kot lastniki dodeljenega Jim zemljišča In da lahko dobe dolgoročne hipotekarne kredite do ene tretjine vrednosti zemljišča. DobrovoJjcI, čigar zemljišča so pod agrarno reformo, ne morejo biti deležni teh dobrot, vendaT Je rečeno da se jim nakazana zemlja ne odvzame brez tehtnega vzroka in ako se za to ne pokaže potreba. Ako se morajo vseeno izseliti, se zgodi to na državne stroške ln država jim ima takoj nakazati drugo primerno zemljišče. Zal ni ta zakonski načrt prodrl v oni obliki, kakor Je to predlagal posl. Pivko. Da se je pa za dobrovolice vendarle precej doseglo, je to zasluga energični intervenciji poslanca dr. Pivka in se je s tem zakonskim predlogom ustvarila podlaga za reševanje agrarnih in splošnih interesov do-brovoljcev. Razumljivo je, da z rešitvijo it zadeve ne morejo biti vsi zadovoljni, ker ustvarja več tipov dobTOvoljcev, ker jih zakon različno favorizira. Samostojni demokratski klub bo o tej stvari podal v skup ščinl odvojeno mišljenje. Za poročevalca je določen dr. Pivko. Kongres nacijonalnih železničarjev Beograd, 12. februarja, p. Jutri, 13. fe» bruarja se vrši v hotelu Bajloni- izredni kongres Udruženja jugoslovenskih nacijo nalnih železničarjev in brodarjev. Central« ni odbor jc sklical kongres, da protestira proti temu, da so vse njegove predstavke na ministrstvo saobračaja ostale glas vpi« jočega v puščavi. Centralni odbor je ope» tovano protestiral proti brezumni perxw nalni politiki, ki je omogočila strašno par. tizanatvo ter pognala naš saobračaj skoro na rob propada. Ministrstvo pa na tc vloge sploh ni odgovarjalo. Dnevni red kongresa bo: razprava o položaju železničarjev in vo Iitve novega centralnega odbora. Zemljoradniki odklanjajo najnovejši Radičev «Narodni seija-ski klub» Beograd, 12. februarja, p. Predsednik zemfjoradniškega kluba Jov. Jovanovič ie podal zastopniku »Politike« izjavo, v kateri razlaga stališče, ki ga je njegov kluh zavzel napram najnovejši Radičevi »Narodni seljački stranki«. Jovanovič izjavlja med drugim, da bo »vstop treh črnogorski» federalistov v NSK, ki so na zadnjih oblastnih volitvah v številu pristašev nazadovali, zapreka za sodelovanje ostalih strank 7 Narodnim seljaškim klubom, zlasti za zem-Ijoradničko stranko, kl se je pri zadnjih volitvah tako lepo afirmirala v črni gori Važen napredek pa je bil topot vendarle dosežen s tem, da je ime izpretnenjeno. Dosedanji naslov »klub hrvatske seljačke stran ke« je izpremenjen v naziv »Seljački kluh«. Odstranjenje tega naslova pomeni korak naprej...« Triumfalni uspeh Ufa» Balkan filma LJUBLJANSKI DVOR ino Telefon 397 Film, ki sedaj slavi svoj triumf v Ljubljani! Faust: GESTA ECKMANN Bakanalski ples iz opere FAUST plešeta prima bate-rina ljublj. opere gdč. Marija Tuljakovd in gdč. Erna Mohar. Danes ob 4., poi 6., pol 8. in 9. uri. Piedpiodaia vstopn e od 10. do pol 1. ii od pol 3. dalje. Na delo za „Vodnikovo družbo"! V nekaj tednih poteče rok, določen za nabiranje članov «Vodnikove družbe». Prav lepo število članov se je že dosedaj priglasilo, niso pa storili še svoje dolžnosti vsi naši somišljeniki. Naše geslo je namreč: Vsak napredni Slovenec, vsaka napredna Slovenka brez Izjeme bodi član «Vodnikove družbe»! Nad 40.000 naprednih mož ie glasovalo pri zadnji! volitvah v oblastne skupščine, vsi ti bi morali biti člani 'Vodnikove družbe». Dolžnost naših poverjenikov, ki fih je letos nad 1000 sirom naše domovine» je, da zbero vse te napredne sile in privedejo v kolo «Vodnikove družbe». Najmanj toliko članov «Vodnikove družbe» mora biti v vsaki občini, kolikor je bilo naprednih glasov! To število naj izpopolni še naše napredno ženstvo. Ako bo vsak smatral za svojo častno iti sveto dolžnost, da stori za družbo vse, kar more, bo «Vodnikova družba» že letos narasla v impo-nujočo armado najmanj 30.000 članov. Na krov torej vsi, ki vam je pri srcu prosveta našega naroda, na delo! Poverjeniki, pojdite k našim somišljenikom od hiše do hiše in nabirajte člane. Prekrasne knjige, ki jih je družba lani izdala, vam bodo najizidatnejše a^itacijsko in propagandno sredstvo, saj se nikjer na svetu za borih 20 dinarjev ne dobi toliko lepih knjig, kakor pri «Vodnikovi družbi». Nabiralne pole z denarjem pošljite čim najpreje družbinemu vodstvu, da ne bodo te pole dohajale vse naenkrat ob zaključku nabiranja, kar bi povzročilo ogromno delo. Bohinj pozimi Bohinjska zima, ki je bila pred svetovno vojno v Sloveniji najprivlačnejša sila r.a ljubitelje zimskega športa, se je letos povrnila v vsej svoji nepopisljivi krasoti. Dočim kaže Bled s svojo okolico v prisojnih legah na pobočjih že gola rebra, se ves Rohinj še vedno lesketa v nežnih briljantih, ki vzbujajo v prijateljstvu zimske narave tako v jutranjih urah ob vzhodu soinca kakor ob zatonu one čudovite občutke, M si jih poželiš z vsakim dnem več. Blesteča bela dolina, lesketajoča rebra in brda, vse mogoče barve odsevajoči gorski velikani, ki zapirajo pogled proti severu, zapadu in jugu, sinje nebo brez najmanjšega oblačka, gorska kotlina brez najmanjšega piha, popoln mir povsod. Kaj hočeš še več za svoje vedno bolj razdražene Jivcel Pridi sem se odpočit, pridi sem se umirit in pozabit 7Л par trenotkov moderno drvenje naših mest V mestu se ob prahu sprehajaš trdno zavit v kožuhovino, tu ti je sedaj ob popoldanskih urah v prosti naravi še suknjič odveč, četudi se poleg pota belita polje in hrib. Imsolacija v tej kotlini dosega sedaj ono v Davosu, St. Moritzu ali Engelsberg. Naravno zaledje te božanstvene zimske kotline je vsled zasužnjenja našega Primorja in Trsta izostalo. Sedanji Sloveniji je Bohinj postal odročen, ker so si Izbrali rimski športniki bližja torišča. Eno pa se ho letos uresničilo in to je, da bo Bohinj poleg Kranjske gore nudil zimskim športnikom najdaljšo zimsko sezono. Danes leži v Bohinju v dolini do pol metra vležanega s srežem pokritega snega, v višinah nad 1000 m tudi do dveh metrov. 7.3 smučarje je sedaj ta kotlina s svojimi mnogobrojnimi lažjimi in težjimi turami pravi eldorado. Dobrava. Selo, Senožeti, Ahčičevi lazi so kakor nalašč za one, ki se strašijo prevelikega napora. Ogorelek s svojimi prostornimi Rovti nad Koprivnl-kom in OorjušamI te res ogori že v enem dnevu. Ako ti je vsega tega premalo, se lahko popneš na smučkah preko Nemškega Povta. Vresja, Ribčeve in Pečane do Ra-fitovca s Krekovo kočo, ali se odločiš za tiiro preko Strm na Sorško planino, kjer na porobkih Leinerja, Zlatnika in Možica ve?jbaš najidealnejše svoje Telemarke in Christianije ter se potem preko Savnika, Malega vrha in rovtov nad Ravnimi vrneš zopet do lukamatije, da te popelje nazaj v tvoje stalno taborišče. Ker leže vse te t'ire odsojno, je sneg tu sedaj najidealnej-ši. 4.ko ti je vsega tega premalo, se popneŠ lahko preko Komne do Gornjača ali Planine na kraju In se od tam preko Koče pri c>edmerih jezerih ter Ovčarije vrneš na Staro Fužino Tudi Uskovica ni napačna, toda prisojna je. Naši vrli pograničarji nridno obhajajo vse te ture in se prav pohvalno izražajo o njih. Drugod letos ugodnost smučarstva že ponehava, v Bohinju se šele pričenja; vsaj «tara prerokovalka. sirena jeseniške tovarne. ki se sliši že par dni na Bistrico, k nt da bi bila na Koprivniku. nam napoveduje to. Znanci iz kurza »Pika«, ovažujte to! O Zbornem sanincu niti ne govorim. Sankanje se je nekako preživelo. Treba misliti na Bobsleigh. Gurmani zimskega športa imajo svoje torišče lahko na sicer zamrznjenem, toda z malo plastjo snega pokritem jezeru. Skiknjoring in druge podobne produkcije so zato lahko mogoče. Kdor hoče spoznati Bohinj v njegovi zimski krasoti, kdor hoče užiti vse to, kar mu ta božanstvena narava nudi sedaj, naj ne zamudi te ugodne prilike. Glede stanovanj in prehrane je preskrbljeno v Isti izmeri kot poleti. Karel Cimperšek petdesetletnik V krogu svoje obitelji in svojih številnih prijateljev je praznoval dne 11. t. m. 50-letnico svojega rojstva naš odlični somišljenik g. Karel Cimperšek, veletrgovec, posestnik in načelnik okrajnega zastopa v Sevnici. Slavljenec je ena najuglednejših oseb v Posavju, neumorno delaven ne samo v veleobratu svoje tvrdke, temveč zlasti tudi kot javni delavec. Osobito kot načelnik okrajnega zastopa, kateremu načelu-je že nad 10 let, si je pridobil za sevniški sodni okraj nevenljivih zaslug. Dasi se ne sili nikjer v ospredje, vendar je duša in mecen vseh narodnih društev v Scvnici. Kolik ugled uživa slavljenec v svojem okolišu, so pokazale zadnje volitve v oblastno skupščino, pri katerih je on kot nosilec liste SDS kljub velikanski protiagitaciji povečal število demokratskih voliicev v sev-niškem okraju za več kot 300 odstotkov. Zvestemu somišljeniku in prijatelju želimo, da bi še mnogo let užival sadove i svojega neumornega dela. PLES v slovanskih nošah dne 24 t. m. v „Unionu*. Ljutomer hoče postati mesto Ljutomerski občinski odbor je sklenil na svoji zadnji seji, da zaprosi ministrstvo notranjih del, da se proglasi trg Ljutomer za mesto. Občinski odbor je povsem utemeljeno prošnjo ministrstvu že predložil. V njej povdarja, da leži Ljutomer na križišču železniških prog proti Mariboru, Gornji Radgoni (avstrijska državna meja) ln Murski Soboti ('madžarska državna meja) ter da je največji kraj na Murskem polju bliizu avstrijske in madžarske državne meje. Kot trg se Ljutomer imenuje že leta 1265. V ljutomerski okolici raste svetovnoznani »Ijutomerčan«, se goji konjereja najboljše pasme in so ljutomerske konjske dirke znane že v vsej naši državi in izven nje. Trg je nadalje sedež srezkega poglavarstva, okrajnega sodišča, okrajnega davčnega oblastva, davčnega urada in drugih manjših uradov: poleg osnovne šole ima meščansko ter obrtno-nadaljevalno šolo. Za povzdigo narodne prosvete služita dva gledališka odra. V Ljutomeru je danes 27 trgovcev, 67 obrtnikov, 5 industrijalskih podjetij, 2 hotela, 6 gostiln in kavarn ter 3 denarni zavodi. Po zadnjem ljudskem štetju ima 1381 prebivalcev, a danes jih ima že okoli 1500. Po zunanji obliki ima trg mestno lice, hiše so večinoma enonadstropne in zidane po zaprtem gradbenem sistemu. Tudi ima že vzorno kanalizacijo. Ponaša se dalje s krasnim spomenikom Franca Miklošiča, ki je bil odkrit meseca avgusta lanskega leta. Trška občina sanja ima 6 lastnih poslopij, lastno elektrarno, javen vodovod, nekaj zemljišča ter javno kopališče. Nedavno je tudi sklenila, da zgradi za srezko poglavarstvo novo moderno zgradbo. Ljutomer ima torej vse pogoje, da postane mesto, ker je največji trg v Sloveniji, po številu prebivalstva pa je med slovenskimi mesti in trgi na osmem mestu. Upamo, da bo ministrstvo utemeljeni prošnji občinskega odbora ugodilo in dalo kraju spodbudo za nadaljni razvoj in napredek, kar bo z veseljem pozdravilo celokupno prebivalstvo Murskega polja, ki je na svojo »prleško« prestolico jako ponosno. TVORNICA: Chris'ian Gottlieb We'ner d. d Auerhammer b) Aue. Zastopstvo: Alfred Krauser, Subotica. Pomožni bolniški zdravniki za svoje pravice Organizacija pomožnih bolniških zdravnikov za Slovenijo je postala glede ukinitve plač zdravnikom — pripravnikom (stažistom) poslancem Narodne skupščine sledečo spomenico: Po uvedbi ministrstva narodnega zdravja je bil uveden v vsej naši državi staž, to znači, da mora vsak diplomiran zdravnik, predno more izvrševati javno prakso, odslužiti eno leto v kaki državni bolnici. Zato dobiva prejemke 1. kategorije IX. grupe. Proti tej uredbi se je svojčas gori Imenovana organizacija borila, ker je bila mnenja, da je službovanje po posameznih oddelkih časovno popolnoma pogrešno razdeljeno. Vendar pa so ostali naši protesti, kakor tudi predlogi inšpektorata min. nar. zdravja v Ljubljani neupoštevani. Morali smo se zadovoljiti s to pomanjkljivo uredbo. ker smo bili pač po nji — dasiravno slabo — vsaj plačani. Sedaj pa Je naenkrat glasom časopisnih vesti finančni odbor sklenil črtati postavko za naše plače. Ce bo ta sklep finančnega odbora v plenumu skupščine sprejet, znači to največjo krivico in popoln gmoten ruin zdravnikov pripravnikov, kajti: 1. Študij medicine je najdaljši in najdražji. Pretežna večina je že vsled tega h koncil študija zadolžena in težko pričakuje diplome. 2. Diploma nam daje popolnoma zakonito pravo izvrševati zdravniške prakse, državna oblast pa poseže vmes In nam diktira še enoletno službo v svojih zavodih. 3. To službo je država do sedaj plačevala. Sedaj pa naenkrat zahteva, da jo izvršujemo brezplačno. 4. Služba, ki jo opravljamo, Je neobhodno potrebna za dober obrat v bolnicah, ker leži vse podrobno delo na ramah zdravnikov-prrpravnikov. S kakim veseljem bomo v bodoče opravljali to delo neplačani zdravniki, si morete misliti. 5. Na temelju teh izvajanj prosimo gospode poslance, da si osvojite naše stališče in v interesu zdravnikov, knkor tudi bolnikov pripomorete, da predlog fin. odbora o ukinitvi plač stažistom ne uspe, oziroma, da se ta postavka financira iz amandmaja ministrstva narodnega zdravja. Franca Drenika, ki je stal ob zibelki našega Sokolstva, po» leže danes v Ljubljani k večnemu počitku. Rudarski inženjerji - skok preko kože Dne 19. t. m. ob 10. dopoldne bo zborovalo v prostorih sekcije Udruženja inženjerjev in arhitekov v Kazini v Ljubljani že v drugič Udruženje jugoslovenskih rudarskih in plavžarskih inženjerjev. Komaj lansko leto položeni temeljni kamni bi morali že letos nositi dovršeno zgradbo zavetišča in kovačnice rudarskega In-ženierskega stanu. Letos se vidi, da organizacija ni bila le potrebna, marveč ustanovljena še prepozno. Vsi številni brezposelni kolegi so dokaz temu, vsi kot predde-lavci že drugo leto uslužbeni rud. inženjerji jo kličejo na pomoč, tudi oni še pred enim letom ob strani stoječi, veljavni Inženjerji rudarji čutijo brezpravnost posameznika, najsibo v državni ali privatni službi in dobivajo umevanje za naš pokret. In naš naraščaj? Njegov skok preko kože je vpričo položaja rudarskih in plavžarskih inženjerjev nesiguren in boječ, njegov vstop v rudarsko življenje brez potrebne samozavesti V nas samih je moč, naše število Je na-rastlo. Ko si povsem uredimo organizacijsko stavbo in se oprostimo tako skrbi obstanka, mora iti naša pot kvišku! Naša tehniška revija pogreša misli in razprav izpod peresa rudarskega inženjerja, velika praznina zeva pred nami. Predavanja, debate. to je polje, na katerega želimo in smo želeli pri ustanavljanju našega udruženja. akoravno se ram je, upam vsaj, nehote hotelo podtakniti povsem drugo namero. In skok preko kože? Prvi rudarski krst! Res se to tradicijonalno dejanje ni presadilo na naša tla v povsem isti obliki in obsegu, pač pa razmeram in dobi odgovarjajoče. Skok jp bistveni, izpraznjenje čaše pa nebistveni del. Naj bodo vsi, ki so preskočili 12. t. m. kožo na »Taboru«, dobrodošli v našem rudarskem stanu in naj bo prožena In stisnjena roka podana v znamenju trajne zveze in prospeha rudarskega stanu in stanovske organizacije. »Na srečo!« P. V. Direktor A Skerl* f V četrtek zvečer je, kakor smo že včeraj poročali, umrl po daljšem bolehanju prof. Amat Škerlj, gimnazijski ravnatelj v Novem mestu. Čeprav smrt ni prišla nepričakovano, pa je žalostna vest vendar vse, ki so ga poznali, globoko pretresla. Pokojnik je bil znana osebnost po vsej Dolenjski. Nešteto učencev se ga spominja z veliko pijeteto, saj je učiteljeva! na novomeški gimnaziji polnih 26 let. Ravnatelj Škerlj je bil rojen L 1878. Na novomeško gimnazijo je prišel 1. 1901. Bil je klasičen filolog ln je Imel mnogo smisla tudi za moderno prirodopisno izobrazbo. Ravnatelj je postal 1. 1921. Kmetsko ljudstvo ga je imelo silno rado. Vse Podgorje je hodilo k nJemu po nasvete, bil je vsem na razpolago. Už'val je velik ugled tudi pri političnih nasprotnikih. Ko je ležal v svojem gradiču v GotnI vasi na mrtvaškem odru, so se trumoma vrstili prijatelji in znanci, da se poslove od njega. Včerajšnji pogreb pa je pokazal, kako silen ugled je užival pokojnik. Takega žalnega sprevoda Novo mesto še nI videlo. Priljubljenega direktorja sta spremila k zadnjemu počitku profesorski zbor in šolska mladina Vorporativno; v sprevodu so bili dalje zastopnik' vseh uradov In korpo-racij ter meščani in kmetje. V smislu pokojnikove želje so ga nosil! vso dolgo pot na šmlhelsko pokopališče kmetje Iz Gotne vasi. Ob grobu se je poslovil od direktorja Škerlja za prosvetni oddelek v Ljubljani, za profesorsko društvo, za učiteljski zbor in za dijaško podporno društvo, katerega vnet načelnik, je bil, prof. dr. Tiller, imenom dijaštva osmoiolec Berkopec s pesniško zasnovanim govorom. Kot tovariš mu Je izrekel zadnje besede v pozdrav inšpektor Wester lz LJubljane. Še enkrat: Petsobna stanovanja prosta Glede na članek g. dr. Hubada v nedeljski številki »Jutra« nam je poslal pisec prvega članka v 23. številki z dne 27. januarja sledeče pojasnilo, ki je potrebno objave, da ne bo javnost netočno Informirana. Za judikaturo vlšjga stanovanjskega sodišča v Zagrebu je značilno, da so odločbe tega sodišča ali sploh brez razlogov ali pa so razlogi navedeni tako kratko in površno, da ne prepričalo niti stranko, ki Je v drugi in obenem najvišji Instanci s svoio pritožbo uspela, še manj pa seveda nasprotnika. Med take odločbe spada tudi princlpijelna odločba z dne 10. januarja t. 1., št. 5095—1926 tako, da sem jaz smatral prave razloge za — uradno tajnost ker iz odločbe same niso razvidni, g. dr. Hubad pa je skušal odločbo utemeljiti z dolgim strokovnjašklm člankom. Vse to bi seveda izostalo, ajço bi višje stanovanjsko sodišče samo s temeljitostjo, kakršne smo iz prakse pri rednih sodiščih navajeni, obrazložilo svoje stališče. Toda tudi razlogi g. pisca nedeljskega članka ne držijo, ker temeljijo na napačni premisl, na — napačnem prevodu besedila prvega odstavka čl. 6. stanovanjske novele z dne 23. oktobra 1926, kakor je bil objavljen v Uradnem listu dne 3. novembra 1936, št. 409-101. Avtentični srbohrvaški tekst, objavljen v Službenih Novinah z dne 27. oktobra 1926, št 244 (LXI—1926) namreč ne govori o »dodelitvi stanrvanj, večjih od štirih sob«, ampak določa samo, da se enemu prosilcu »ne sme dodeliti več, nego štiri sobe« In da se onim, ki že Imajo večja stanovanja, odvzamejo sobe nad štiri in dodele drugim. Ta napaka v prevedbi Je bila sicer v Ur. listu z dne 11. novembra 1926, št 418-104 popravljena, n! se pa upoštevala tudi v ponatisu v XXI. snopiču Zbirke zakonov, vsled česar Jo Je tudi g. dr. Hubad prezrl, dasi se dr. Gradnikov komentar ozira na pravilni tekst. S tem, da dr. Hubadove konkluzlje temelje na bistveno napačnem tekstu zakona. Je njih pravilnost omajana že v temeljih in — ne drže. Člani Ševčikovega komornega kvarteta iz Prage, ki koncertirajo v Ljubljani v torek, dne 15. februarja ob 20. zvečer v Filharmonični dvorani. Izreden kongres Zveze planinskih društev Dne 6. t. m. se je vršil v Beogradu v prostorih Srpskega planinskega društva izreden kongres Zveze planinskih društev, katerega so se udeležila vsa včlanjena društva: Slovensko planinsko društvo v Ljubljani, Hrvatsko planinarsko društvo v Zagrebu, Srpsko planinsko družtvo v Beogradu, Planinsko društvo »Fruška gora« v Novem Sadu in Društvo planinara za Bos-nu i Hercegovinu v Sarajevu. Kongres je otvoril zvezni tajnik g. Makso Hrovatin iz Ljubljane konstatiral sklepčnost, opravičil odsotnost predsednika dr. Tominška in predlagal za predsednika kongresa g. Josipa Pasariča iz Zagreba. Po pozdravnem govoru se je prešlo takoj na glavno točko dnevnega reda radi znižanja železniških kart za turiste. Gospod zvezni tajnik M. Hrovatin je podal obširno poročilo o vsem dosedanjem delu, koliko prošeni na ministrstvo, dalje raznim gospodom ministrom in drugim vplivnim osebam je Zveza odposlala in jih zaprosila, da na merodajnem mestu Intervenirajo, da se ugodno reši prošnja za polovične vožnje na železnicah. Svojčas so imela planinska društva pravico do polovičnih kart ako so bili turisti v skupinah po najmanj 5 oseb, zadnji čas pa se je to iz-premenilo in oteikočalo na ta način, da so morala planinska društva za vsak posamezni izlet vložiti kcikovano prošnjo na železniško ministrstvo, kar je bilo združeno z velikimi težkočami. Pred kratkim pa je bil izdan nov pravilnik o znižanih vožnjah, ki je zadal težak udarec turistiki v naši državi in s katerim so že tako omejena znižanja na železnicah ukinjena. PJaninska društva se je uvrstilo v Isto vrsto z drugimi društvi, ki imajo istotako polovično vožnjo trikrat v letu. Na ta način se onemogoči nadaJjni razvoj in napredovanje zveznih planinskih društev, ki so se začela po vojni tako lepo razvijati ne samo v Sloveniji ln Hrvatski, ampak tudi po drugih krajih naše države. Pogostoma so se prirejali skupni izleti v planinske kraie, pričelo se je z graditvijo novih planinskih koč tudi po Hrvatski, Bosni Fruški gori. Ta lep napredek pa bo v bodoče preprečil novi pravilnik, ako ostane v vtljavi, ker pretežna veiina članov pripada srednjim siojem, katerim Je nemogoče vsled težke današnje krize plačevati polno voza:o karto in so že sedaj z največjo težkočo ob polovičnih voznih kartah mogli delati izlete v planine. Prizadeta pa bodo tudi planinska društva v naši državi, katerim bo otežkočeno njihovo delo tn razvoj, prizadeti bodo naši kraji, poseb- no Gorenjska, ki ima jako lepe dohodke od turistovskega pr «neta. Treba je pogledati samo druge države, kako pažnjo polaiajo na razvoj turistike in kaku jo podpirajo. V debati se je pov-darjaio, kako velike važnosti je turistika s liigijenskega, socialnega, gospodarskega, narodnega in vojaškega vidika. Ako država nudi turistom 5upr„centni popust na železnicah, ne izgubi na tem popolnoma nič, nasprotno mnogo pridobi, ker s tem poveča število potnikov in z njimi tudi državne dohodke. Sklenilo se je vsled tega, da se izdela spomenica, katero piedlože zastopniki Zveze gg. železniškemu ministru in ministrskemu predsedniku in se poleg tega naprosi narodne poslance vseh strank za podporo v tej stvari. Važne spremembe v vodstvu železniške uprave Kakor javljajo iz Beograda, je kralj na predlog ministra saobračaja generala Miloša vljeviča podpisal ukaz, s katerim je upokojen dosedanji generalni direktor železnic Mihajlo Ilič. Z istim ukazom so umirovljeni: direktor železniške direkcije v Sarajevu Fedor Pro-kič, pomočnik direktorja zagrebške železniške direkcije inž. Makso Klodič, načelniki v ministrstvu saobračaja M. Milosavljevič, Niko Verona, Jovan Tu-rič in Borislav Jovanovič ter načelnik administrativnega oddelka zagrebške direkcije Franič-Požežanin. Za novega generalnega direktorja železnic je imenovan dosedanji direktor beograjske direkcije Perivoje Gju-riči^, za direktorja v Sarajevu Vasilije Markovič, dosedanji pomočnik direktorja za gradbo železnic v Beogradu, za pomočnika direktorja zagrebške direkcije pa inž. Petar Senjanovič, dosedanji gradbeni direktor za Dalmacijo in Črno goro. Upokojitev gen. direktorja Mihe Iliča je neposredna posledica težkih ugotovi, tev v predlogu posl. dr. Svetislava Popoviča, ki so se neposredno nanašala nanj kot enega glavnih krivcev adamov-ske afere, dočim je predlog radikalske-ga referenta anketnega odbora poslanca Ranka Trifunoviča skrbno se izogibal Iličeve osebe ter skušal valiti vso krivdo na podrejeno uradništvo. Gen. direktor Ilič je imel silno trdno pozicijo; za njim je stala cela radikalska stranka in znan je boj, ki ga je doboje-val z bivšim ministrom saobračaja Radojevičem. Minister Radojevič je imel pogum Uiča penzijonirati, toda je kmalu padel kot žrtev tega svojega ukrepa in llič se je zmagovito vrnil nazaj na svoje mesto. Z njegovim odhodom bo, kakor je upati, zapiha! čistejši veter v generalni direkciji in tudi neznosno radikalsko partizanstvo bo menda nekoliko ponehalo. Ilič je bil še poseben zaščitnik raznih radikalskih političnih rokovnjačev v Sloveniji. O njegovem nasledniku gre glas, da je sposoben strokovnjak in korekten uradnik. Upokojitev znanega zagrebškega Franiča—Požežanina je posledica preiskav, ki so se vršile v zagrebški direkciji. Zelo čudno je, da so v zvezi s kom-promitiranimi funkcijonarji umirovljeni tudi nekateri višji železniški uradniki, ki pač ne zaslužijo, da se jih na ta način spravlja v sum, kakor da bi bili tudi oni iz enakih razlogov penzijonirani. Sem spada v prvi vrsti slučaj inž. Klo-diča, o katerega absolutni korektnosti ne more biti dvoma. Kakor nam javljajo iz Beograda, je upokojitev gen. direktorja Iliča izzvala senzacijo in zatrjuje se, da se je še zadnji trenutek s strani vladnih krogov vse poskušalo, da se ga reši. Toda general Milosavljevič .ie, opirajoč se na neizpodbitne ugotovitve posl. Popoviča ostal trden, zavedajoč se pri tem, da ima na drugem mestu polno oporo. Robinzon v limbuškem Iz Kranja gozdu V petek zvečer so peljale razne osnovne šole svojo deco v cirkus v Tomšičev drevored Na povratku so učitelji razipu-stili deco sredi, mesta v nadi, da bo tako najlažje našel vsakdo domov. Vsi so prišli zvečer res domov, edino enega 71etnega dečka ni bilo od nikoder k staršem v Kamniško ulico. Roditelji so ga vso noč iskali, prav tako tudi znanci in policija. Toda mladega Janezka ni bilo nikjer, kakor bi se bil pogrezmil v zemljo. Šele zjutraj so našli otroci, ki so hiteli skozi Umbuški gozd v studenško šolo, fantka, ki je ves premražen pravkar prilezel izpod kupa listja. Peljali so ga s seboj v šolo, kjer so mu dali stu-denški učitelji takoj toplega mleka, ki Je dečku polagoma razvezal jezik. Cirkuške kupček listja in se zaril v njega. Trudne Je naenkrat izgubil smer proti Kamniški cesti, kamor je sicer dobro znal. Kako Je potem mahnil na drugo stran Drave preko brvi in nato skozi Studence čez snežena polja v bližnji gozd, tega dečko zjutraj še sam ni znal pojasniti. Ko v temnem gozdu ni vedel več ne kod ne kam in mu tudi klicanje mame in jok nista nič pomagala, tedaj je mariborski Robinzon začel iskati po gozdu mehka ležišča in odejo. V rs utrujen je končno našel kučpek listja In se zaril v njega. Trudne Oči so se mu kmalu zaprte. Misli rz cirkusa so mu prešle v čudovite sanje lz krajev, kjer lomastijo divje zveri po gozdu In dečko Je nemirno spal v zimskem zajillu pod blestečo luno dokler ga ni prebudil oster jutranji mraz in veseli studenškl šolarji. Ko je dečko med lokom končal svojo povest. so ga poslali lz Studencev na^zaj v mariborsko šolo. kamor Je še prinesel na obleki polno smrečjlh iglic s svoje eozdne nočne postelje. r— Halucinacije kranjskih klerikalcev. Verzija o nakupu šmarjetne gore baje po srbskih interesentih za nastanitev praven slavnih menihov je zadela naše domače klerikalce z enako učinkovitostjo kakor znano žival rdeča barva . .. Od tod izvira njihovo tako hitro reagiranje v petkovem «Slovencu». Ubogi meščani, kaj jim vse prerokuje dopisnik, ki ima baje tonzuro, v svojih halucinacijah. Ostriženje las, ki ga teko željno privošči dopisnik meščanom, mora tega zelo strašiti, ker je imel najbrže sam to ugodnost, občutiti na lastni glavi z raznimi tonzurami. V dolgi klobasi je najti tudi par ocvirkov. Svojemu globoke» mu jeremijadskemu razpoloženju si daje nekaj upanja s tem, da pričakuje, da bodo «šli vsi nezadovoljni n&prednjaki v Ljud» ski dom (katoliški), ker bo edino veselje Ie doma pri klerikalcih, ki so čezdalje bolj posvetnjujejo». Joj! Popolnoma so prezrli, da utegne v tem slučaju peščico kranjskih klerikalcev resno doleteti, usoda one fabu» larične lisice, ki jo je iztisnil povabljeni jež iz brloga. Kam naj se potem zatečejo naši ubogi klerikalci? Ni čuda, da so šanse kranjske klerikalije vedno slabše, če jih vo» dijo maziljeni in ostriženi gospodje, ki se čezdalje bolj posvetnjujejo! Naj malo pp zijo, da končno tudi še njih ne zadenejo kake strele s hujšimi tonzurami iz škofove bližine in da se bodo tedaj smejali ne« ostriženi meščani r— Dane» vsi v Narodni dom! Danes ob 16. uri popoldne ponovi Gledališki oder kranjske Narodne čitalnice v Nerodnem domu detektivska smehapolno burko «Olim pijske igre». Petkova premijera je pripra« vila dokaj številni publiki res smehapoln večer. Domači diktantje 90 predstavili Ste« vilen in dobro uglajen ansambl. r— Jubilej. Pretekli četrtek je proslavila v svojem rodbinskem krogu ga. Leopoldina Savnik iz rodbine Jugovic, mati tukajšnje» ga lekarnarja, 75letnico svojega rojstva. Jubilentinji iz odlične kranjske rodbine na» šc čestitke! Iz Novega mesta n— Usfanovitev streljačke druîine. V Novem mestu se je ustanovila streijačka družina, h kateri je že prve dni prisopilo okoli 120 članov. Na občnem zboru so bili izvoljeni v odbor: predsednik orožniški ka« petan Sinkovic, podpredsednik major v p. Cvetkovič, tajnik davčni uradnik Bele, bla» Cajnik profesor Čemažar, odborniki: dr Lavrič, učitelj Pirnat, prof. Zobec in inž. Medic. Novomeška streijačka družina bo reztegnila svoje delovanje čez vso Dolenj» sko. V kratkem imajo prispeti puške in municija, nakar se bo pričelo z vajami Agilni odbor je sinoči priredil že svojo pr» vo prireditev; koncert Muzike dravske di» vizijske oblasti pod osebnim vodstvom dr. Cerine. n— Šahovski turnir v Novem mestu. Si» n ultanska produkcija Cirila Vidmarja iz Ljubljane, pri kateri je dobil 16 partij, 3 remisiral in 1 izgubil, je dala povod, da se je osnoval šahovski klub Le ta priredi jutri kvalifikacijski turnir, ki se ga sme vsakdo udeležiti, ki prijavi do pričetka tur» r.irja svoj vstop v klub. Ker so v odboru inicijativne osebnosti, je pričakovati, da 1ч> klub prav dobro uspeval. Prostori kluba se nahajajo v kavarni Central nasproti po» šte. n— Oddaja lova v zakup. Lov občine Prečna se bo oddal v zakup za d'-ta Sokolskega društva v Pragi, iz katerega se je razvila vsa današnja ogromna sokoU eka armada. Prosvetni odbor Sokolskega društva Litija.šmartno proslavi te večer f- slavnostno razdelitvijo znakov svojemu naraščaju. K intimni proslavi je vabljeno vse naše članstvo, predvsem p« naraščaje» v! starši, v njihovem spremstvu tudi sokolska deca. Začetek prireditve, ki jc v Sokolskem domu v Litiji, in vstopnine ртс» sta je ob pol 20. Točnost! — Vsakoletna, običajna Sokolova maškerada se ho vršila tudi letos na pustno 9oboto. dne 26. fehn. «rja. Rezervirajte si to noč zi nas, in na bo Vam žal. Za «inozemce» zelo ugodne žele7niške zveze. — V nedeljo, dne 6. biî" ca se ponavlja veseloigra «Pot v peke'" ki je pri premijeri sijajno izpadla. 2>I ivornca hranilne In dvigal ItftEN, IV/2., Hommsengaiie 6. Ooba*t;a: BLAGAJNICA: eklene oklopne bl«?»jnlce blagajn? za vzidanje, varnostne ključalnice domače hranilnike DVIGALA: za osebe, bremena. j< d la in akte. dvigala paternostre, dvUala ze bolnike, pregledovanje in popravila dvigal. Za dvigala: asamine ustofutvi » SloimK« n> Hrvatske Direktor Ing. R. ROESSER. LJUBLJANA. Gledališka ul. tL 4 111 uadstr Statua posloïamlt. ч montiran« u levWwir.» Višji monter VILIM TRAGER, ZAGREB, Ounduličeva ulica br. 28 Geneitioo castMstvc u Besno •M O N T A N I A", tehnlčko-ki mer-clalno poduzeče, SARAJEVO. Kralja Petra ulica br. a Sreča m blagostanje nas vseh jc odvisna največkrat od srečnega slučaja. Tak slučaj lahko doleti tudi tiste, ki kupijo srečke državne razredne loterije. Žrebanje III. razreda se vrši že 7. marca. Vsi oni, ki želijo poskusiti svojo srečo nai si takoj nabavijo srečke pri domačem zavodu, ZADRUŽNI HRANILNICI r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. Zunanji naročniki naj nakažejo obenem z naročilom za celo srečko Din 300.—, za polovično Din 150.—, za četrtinko srečke Din 75.—. Po prejemu zneska srečke takoj odpošljemo. Poleg številnih večjih dobitkov bo znašal glavni dobitek v najsrečnejšem slučaju Din 6601000. Domače vesti Opomin! Vse cenjene naročnike, ki še Diso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da store čim-preje svojo dolžnost ter poravnajo svoje obveznosti napram listu. Uprava «Jutra». * Odlikovanje prosvetnih delavcev. S kraljevim ukazom so odlikovani: dr. Valentin Koran, gimnazijski ravnatelj v pok. z redom Sv. Save III. razr. ravn. mariborske realke Jakob Zupančič, ravnatelj III. realne gimnazije v Ljubljani Kuno Hočevar, gimnazijalnl profesor v Ljubljani dr. Ivan Grafenauer, profesorji v pokoju dr. Jakob Zmavc, Anton Cestnik ln Mihael Markič — vsi z redom Sv. Save IV. razreda: z redom Sv. Save petega razreda pa: Anton Mellk, profesor III. realne gimnazije v Ljubljani; dr. Maks Rotoič, profesor učiteljišča v Ljubljani; Vladimir Lapajne, prof. realke v Ljub ljani; Franjo Grafenauer, prof. gimnazije v S tipu; dr. Anton Debeljak, profesor realke v Liubliani ln Rado PavHč, profesor H. realne gimnazije v LhAljanJ. * Nor generalni direktor pošte in brzo-java. Dosedanji generalni direktor pošte In brzoiava v poštnem ministrstvu, Dekanlč, je upokojen kot generalni direktor In imenovan za ravnatelja Poštne hranilnice v Zagrebu. Za generalnega direktorja pošte fai braojava v ministrstvu Je Imenovan dosedanji pomočnik, N. GJorgJevič. * Iz «odae stažbe. Za pravne praktikan-te v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani so imenovani absoJvtranl pravniki Andrej MiSkot, dr. Stojan Bajlč, Vladimir Punčuh, Vladimir Kraut, Anton Sporn ln asistent na Jartdičnl fakulteti v LJubljani dr. Hinko Lučovnfk. — Upokojen Je Ivan Benkovič, vodja zemljiške knjige pri deželnem sodišču v LJubljani. * Sodniška vest Iz Dolnje Lendave le bil premeščen od Okrajnega sodišča dr. Jo-•ip SfiOgoj, h okr. sodišču v Radovljico. Splošno priljubljeni sodnik je moral oditi Iz zdravstvenih azirov v zdravejše kraje, kjer mu vsi želimo vso srečo In vesel povratek. * Izpremembe v sekvestm Slavenske banke. Kakor se poroča. Je dosedanji sekve-stor Slavenske banke, Dragotin Bašlč odstavljen In imenovan na njegovo mesto advokat dr. Aleksander Horvat v Zagrebu. * Za strokovno naobrazbo učiteljev. Ministrstvo prosvete namerava prirediti v velikih počitnicah posebne tečaje za izpopolnitev strokovne in pedagoške naobrazbe učiteljev in učiteljic Iz cele države. V ta namen je odobrilo kredit v znesku 80.000 dinariev. * Novice iz Novega mesta. V »Jutro« smo z današnjim dnem vpeljali posebno rubriko za novice iz Novega mesta In okolice. Rubrika »Iz Novega mesta» bo Izhajala vsako nedelio ln četrtek. Dopisnike prosimo, da nami dopise vedno pravočasno pošljejo. * Novi poštni nabiralniki. Ministrstvo pošte in brzojava je poverilo posebni komisiji nalogo, da prouči vprašanje avtomatičnih poštnih nabiralnikov, ki naj bi se namestili na poštah vseh večjih mest naše države. * Vprašanje hidroelektrične centrale pri Krškem. Какот poročajo zagrebške »Novosti«, bo zagrebška mestna občina gradnjo hidroelektrične centrale za nekoliko let odložila. Pojavile so se gotove težkoče: v prvi vrsti glede potrebnega posojila, v drugi vrsti pa, ker se v mestnem zastopstvu ni našlo soglasje za tako ogromno podjetje. Gradnja centrale bi stala približno 250 milijonov dinarjev, a ker so na denarnem trgu nepovoljne prilike, bi se posojilo moglo dobiti le pod težkimi pogoji. Zaenkrat se bo moglo naraščajočemu konsumu ustreči ako se kapaciteta sedanje kalorične centrale primerno poveča. * Organizacija pomožnih bolniških zdravnikov za Slovenijo je imela 4. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem se je pokazalo mnogo veselja za novo, poživljeno delo v organizaciji. Nov odbor se je sestavil sledeče: predsednik dr. Slavko Grum, tajnik dr. Zoreč Adolf, blagajnik dr. Jarako Kalan, odbornika brez funkcije dr. Joža Jakša in dr. Vilko Sporn, revizorja dr. Lojze Krama-rič In dr. Pavel Pehani. Podpredsedniško in še eno ostalo mesto zasedeta člana iz-Maribora, oziroma Celja. Tem potom vabi organizacija kar najprisrčneje k vstopu tudi še nevčlanjene gospode kolege. * Letošnji «planinski dnevi». Takozvani »planinski dnevi« hrvatskega planinskega društva »Sljeme« se bodo tudi letos nadaljevali. Doslej so določeni naslednji termini: za Veliko noč (17. in 18. aprila) bo planinski dan na Obrirču pri Sušaku, na Vidov dan. (28. junija) na Bjelašnici v Bosni, Velikem Šmarnu (14. in 15. avgusta) pa v Kranjski gori. Planinski dnevi bodo tudi na Pohorju, na Kumu. na Plitvičkili jezerih in v črni gori. vendar pa termini še niso določeni. * Smrtna kosa. Umrla je v splošni bolnici v Ljubljani gospa Helena Strupi. Pogreb je bil včeraj ob 3. pop. iz splošne bolnice. — V St. Jerneju je umri 11. t. m. orožniški kaplar g. Ivan Koler. Pogreb bo danes ob 7. zjutraj. — V Litiji je preminul v soboto ob 2. zjutraj, v 72 letu starosti g. Karel P r e z e I j, pekovski mojster in dolgoletni zaslužni načelnik tamkajšnjega gasilnega društva. Pogreb bo danes ob 4. pop. — V Ljubljani je preminula ga. Neža Leltgeb. Pogreb bo v pondeljek, ob 3. popoldne iz Lepodvorske ulice št. 23. — V petek ponoči ie umrl v Ljubljani g. Franjo Bunlčlč. Pogreb bo danes, ob 4. popoldne iz Lepega pota št. 3. Blag Jim spomin, žalujočim naše sožalje! ♦ Občni zbor podružnice Slov. lovskega društva za Gorenjsko se vrši dne 20. februarja ob 14.30 v Radovljici v gostilni Kunstelj z običajnim dnevnim redom. Če bi občni zbor ne bil ob napovedani uri sklepčen, se vrši glasom člena 16 društvenih pravil pol ure pozneje občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih članov. 237 12. marca VELIKI PLES v Narodnem domu. ♦ Književna tombola Jugoslovenske Matice, koje žrebanje prične nepreklicno dne 4. marca obsega sledeče dobitke: 150 amb à šest knjig, 120 tern à deset knjig, 80 kva-tern à štirinajst lcnji«, 50 činkvinov à sedemnajst knjig in 5 tombol à sedemnajst knjig in knjige po prosti izberi od zneska 600 Din do zneska 1200 Din Glavni dobitek obsega vseh 46 letnikov »Ljubljanskega Zvona« in ima veliko raritetno vrednost. Tombolske tablice à 3 Din so naprodaj pri vseh šolah in vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Selenburgovi ulici 7-П. Izvirne francoske pastilje VALDA zdravijo in uspešno pobijajo vse bole/ni dihat. Prodajajo vse lekarne n drogerije * Vsem, ki hočejo iskati dela v Franciji. Izseljeniški komisartjat v Zagrebu nam sporoča: Vsi oni, ki se nameravajo izseliti v Francijo na delo bilo potom francoskega generalnega društva z imigraciio, bilo na lastne stroške, a na podlagi diTektne pogodbe s francoskimi delodajalci, se obve ščajo, da je glasom poročila našega izse-Ijeniškega delegata v Franciji vsled nagle ga dviganja iranka zavladala tamkaj gospodarska stagnacija tako, da bi nov prihod tujih delavcev povzročil brezposelnost Zato naj se interesenti za Francijo пгкат ne podajajo tjakaj. Ko se prilike za naše delavce v Franciji zopet zboljšajo, bo Izseljeniški komisarijat na to pravočasno opozoril Interesente. * Lovski blagor. V Jurkloštru ie prošlo sredo graščinski upravitelj E. Pol ustrelil 92 kilogramov težkega divjega prešiča. Drugih pet divjih prešičev je ušlo. ♦ Črna mačka, nad 1 m velika in skoraj 100 kg težka je bila vjeta v škofjeloški okolici. Da se omogoči vsakomur ogled tega izvanredmega eksemplara, so se nje krotilci odločili, proti majhni odškodnini razstaviti in pokazati io v nedeljo dne 27. t. m. — Natančnejša navodila in pojasnila slede. ♦ Trgovski potnik, ki je zadei 100.000 dinarjev. Trgovski potnik Edvard Kristan, rodom iz Brezovice, Je zadel na polovico srečke razredne loterije štev. 27.867 lepo svo to 100.000 dinarjev. Ko je nekega dne stopil v trafiko v Ilici bT. 160 In kupil nekoliko cigaret, mu je trafikantinja ponudila dve polovici omenjene srečke. Hotel je poskusiti srečo. Polovico srečke je obdržal, dTugo polovico pa prodal svojemu botru. Vkljub sreči, ki mu je naklonila lepo svoto, Pa mu je danes najbrže žal, da je v negotovosti prodal drugo polovico srečke. Trgovska hiša na najprometnejšem centrumu Ljubljane, kateri se razen špecijalne najbolj poznane trgovine v Sloveniji nahaja elegantna restavracija — se proda z vsem inventarjem le resnemu reflektantu s kapitalom. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Izredna prilika«. 2529-j ♦ Zagoneten umor starke. Na železniški progi Subotlca-Sombor so našli v četrtek zvečer truplo stare seljakinje. Sodna komisija je ugotovila, da ima starka na vratu krvave brazgotine, iz česar se sklepa, da je bila starka najbrže zadavljena. Zandar-merija je uvedla preiskavo, da se dožene identiteta starke ter znatno olajša postopanje. I. REPREZENTANČNI PLES pod najvišjim pokroviteljstvom Njeg, Vel kralja Aleksandra I, prirede slušatelji ljubljanske univerze v hotelu «Union» — v sredo 16. П. 1927. — Vstop strogo proti vabilu. Velika dvorana izključno za ples; dalje so publiki rezervirani vsi restavracijski prostori, male dvorane in srebrna dvorana. Vstopnina za akademike 10 Din. ♦ V Subotici pogorela tovarna usnja. V Subotici je predvčerajšnjim ponoči požar vpepelil tamkajšnjo tovarno usnja, last Dra gotina Milojkoviča. Skoda se ceni na 1 milijon 400.000 dinarjev, ki pa Je krita z zavarovalnino. Kako Je požar nastal ni zna- ♦ Joža Mikulec v kraljevem dvoru. Svetovni potnik Jože Mikulec iz Krušljevega sela v hrvatskem Zagorju, ki se je lansko jesen mudil tudi v Ljubljani, je prispel te dni v Beograd. Mikulec zbira podpise znamenitih ljudi v svojo orjaško knjigo, s katero potuje po svetu. Tudi kralj Aleksander se je vpisal v knjigo, ki tehta 25 kg. ♦ Velik vlom v Črešnovclb. Pretekli torek ponoči so svedrovci vdrli v čreš-oovcih v trgovino Ivana Kramarja ter odnesli poleg več sto dinariev gotovine za čez 8000 Din vrednosti različnega blaga: živil, čevljev, usnja, nogavic cigaret Itd. Sumljiva vloma sta dva starejša moška, ki sta se potikala prejšnjega dne okrog vasi. ♦ Vsled stekline umrl. Na Popovem polju je pred tedni »tekel ovčarski pes ogri-zel petnajstletnega dečka Uroša Vidlča. Seljaki so psa ubili ter dečku zavezali rano. V kratkem pa se Je pri dečku pojavila steklina. Začel Je besneti. Nesrečni deček Je med vožnjo v bolnico umri. ♦ Največji motorni brod na svetu »Alcan-tara« 32.000 ton nosilnosti družbe Royal Mail Lme napravi svoje prvo potovanje iz Cherbourga v Južno Ameriko dne 4. marca s potniki prvega, drugega in tretjega razreda. Potniki tTetjega razreda imajo sijajne kabine z dvema ali štirimi posteljami, po obstoječih cenah. Ta parnik je enak parni-ku »Asturias«, ki ie napravil svoje prvo potovanje v februarju lanskega leta. Za vsa pojasnila se blagovolite obrniti na Royal Mail Line, Ljubljana, Kolodvorska irlica št. 26._________ 195 SKOK PREKO KOŽE 19. FEBRUARJA 1927 — NA TABORU — ♦ Pri prehlajenju, nahodu, vnetju vratu, slabem živčevju, trganju v udih Je zelo dobro skrbeti v prvi vrsti za redno in dobro prebavo, katero dosežete, ako pijete pol kozarca naravne Franc-Jožefove grenčice Po sodbah univerzitetnih klinik je Franc Jožefova grenčica najbolj priporočljiva in uspešna. Dobi se v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. 69 • Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo «PEKATETE», Ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 55 «ITO» zobna pasta najboljša. ♦ Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubliana. Tavčarjeva ulica 7. * Chypre krema Calderara je najboljša. * Pisalni stroji »Halda« so radi svoje iz borne kakovosti prvovrstne konstrukcije ter lepe pisave zelo priljubljeni. Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo Ant. Rud. Legat & Co., МатЊог Slovenska ulica 7, telefon 100. Zahtevajte brezplačno In brez-obvezno razkazovanje švedskega Standard pisalnega stToja »Halda«, model 12. 240 lESTAVRACIJA moderna, ena od najlepših v sredi Ljubljane, se da za dobo par let v najem le strokovnjaku Istemu se proda po lastni ceni vee inventar. Le resni reflektanti, s kapitalom naj oddajo pismene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Dober posel«. 2529-c Za ženo je Таку naravnost dragocena iznajdba pravi sospodtfna Raque! Meller «Jaz sem večkrat slišala hvaliti «TAKY», o tej parfimirani pomadi, ki se uporablja takšna, kakršna je v tubi in katera odstra» ni dlake tekom petih minut Kakor vsaka pametna žena, nisem hotela soditi, dokler nisem sama upoarbila «Taky»: moram pri« znati, da sem bila očarana. «Taky» je sto. krat boljši od neprijetne britve, katera vam povzroča mozole, pospešuje rast dlak in va mpušča črne pike in je boljša od vsa. keea slabo dišečega depilatorja. «Taky» je dobro dišeč, neškodljiv in se zelo enostav. no uporabljala: kakor vsaka ктета za lepo. to. Čez nekaj časa ga bo imela vsaka žena. je zares izvanredna iznajdba!» Glavn zastopnik in depot: Henri H. Neumann, Zagreb, Boškovičeva ulica 42. Telefon 13—80. Dobavlja se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah Pratermizzi Ponos in krona SASCHA*produkcijc. — Režiserju Aleks. Koalowratu se jc po. srečilo angažirati za ta film najboljše filmske moči. NITA NALDI (slavna amc. ška zvezda) pretrese v vlogi pravega ženskega vampirja vsakogar do mozga, nova češka zvezda, srčkana Annv ONDRAKOWA je naravnost ustvarjena za to vlogo, filmski star Igo SYM v vlogi mladega barona kot prvi njegov nastop v filmu. Ves svet ga danes že slavi. Dejanje je vzeto iz resničnih doživljajev m se pričenja s prizorom, ko si mladi baion hoče končati življenje v Pratru. Predstave dopoldne ob: И 11. pop. ob 3., Vi 5., 6., 'A 8. in 9. uri. »Kino Ideal«. Iz Ljubljane I u— Za zgradbo stanovanjskih hiš v Ljubljani. 6% obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so podpisali: Millier Anton, uradnik direkcije drž. žel., Din 1000; Kramolc Luka, predmetni učitelj drž. realke, 600; Tomažič Miroslav, poštni kcftitrolor, 1000; Dolžan Franc, profesor, 1000; Trost Prane, telovadni učitelj. 400; Stavbna družba dd. Ljubljana 50.000; Kcsec Mihael, sreski šolski nadzornik, 5000; Korsika Marija, zasebnica, 201)0; Anton Smrdeli, strokovni učitelj 2500, Julija Smrdel-Goli, lastnica modnega ateljeja, 2500 ; 23 neimenovanih skupaj 75.000. u— Mestno drsališče pod Tivolijem je radi neugodnega vremena do nadaljnega zaprto. u— Napredno kulturno in politično društvo Ljubljanski Grad ima dne 17. t. m. svoj občni zbor in sicer ob pol 8. zvečer. Občni zbor je izredne važnosti, zlasti še, ker čaka novi odbor izredno težka naloga, rešiti mnogovrstne urgence članstva. Člani društva, udeležite se občnega zbora kor-porativno, pokažite, da se zavedate svojih pravic in svojih dolžnosti. a— Pripravljalni odbor za koncert akad. pevs. društva »Obilič« ima v prostorih J. A. D. »Triglav« Narodni dom I. v pondeljek. dne 14. t. m. ob 8. zvečer sestanek. Prosimo vsa društva, ki so bila vabljena, sigurne udeležbe. u— Članstvo razpuščene Orjune Št. Jakob, Krakovo-Trnovo se vabi, da se v polnem številu udeleži slovesnega parastosa za pokojnim bratom Valentinom Zicom, ki se vrši danes ob 10. dop. v pravoslavni kapeli na Vojvode Mišiča cesti. Udeležba v civilu z znakom. u— III. redni občni zbor »Zveze duševnih delavcev v Sloveniji« bo v pondeljek 21. februarja ob 8. zvečer v prostorih »SI. Matice«, Kongresni trg 7-1. Dnevni red: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Poročilo odbora in nadzorstva. 3.) Volitev odbora in nadzorstva. 4.) Slučajnosti. Včlanjena društva se opozarjajo na čl. 11 pravil, po katerem je treba vsaj 3 dni pred občnim zborom prijaviti odboru ZDD Slovenije delegate društva za občni zbor. u— Narodna čitalnica v Šiški javlja svojemu članstvu, da je umrl g. Drenik Franc, njen ustanovitelj, dolgoletni predsednik in častni član. Članstvo se poziva, da se pogreba polnoštevilno udeleži. Zbirališče članov v nedeljo, dne 13. februarja ob 13. uri pred Čitalnico v Šiški. Odbor. 2311 u— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani se poslovi s pesmijo od umrlega soustanovitelja Glasbene Matice g. Frana Dre-nika. Odbor pevskega zbora poziva vse moške člane, da se zbero jutri v nedelio ob tričetrt na 2. pred opernim gledališčem. u— O Beethovnovih komornih delih bo predaval v pondeljek, dne 14. t m. ob 18. url v pevski dvorani Glasbene Matice dvorni svetnik dr. Josip Mantuani. K predavanju Je vstop prost in so vabljeni vsi, ki se zanimajo za dela velikega umetnika. Naslednji dan pa se vrši koncert, katerega spored obsega tri Beethovnove godalne kvartete, katere izvaja Ševčikov komorni kvartet iz Prage. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Koncert se vrši v Fil-harmonični dvorani v torek, 15. februarja ob 20. zvečer. 3017 u— Predavanje v Radio klubu. V torek 15. t m. ob pol 9. zvečer bo predaval v prostorih Radio-kluba na veleseimu cand. inž. Stegu o temi »Kako moderniziram svoj prejemni radioaparat«. Gospod Stegu, iz vrstni praktik na polju prejemnih radioapa-ratov, bo razložil, kako si lahko vsak amater, ki ima prejemni aparat starejšega tipa, istega z malenkostnimi stroški preuredi v moderni aparat. (Reinartz, Wigeand). Po predavanju bo gospod inž. Eržen nadaljeval sprejemanje na svojem »Elstree Six« apara tu, ker je bil zadnjič sprejem začetkoma slab. u— Predavanje v Radio-klubu. Ljubljanski Radio-klub stremi zlasti za tem, da razširi zanimanje v najširših krogih našega prebivalstva za moderno in skrivnostno vedo sprejemanja radio-valov. V fizikalni dvorani na realki se vrši že dva meseca teoretični tečaj za začetnike pod vodstvom priznanega strokovnjaka gospoda profesorja Andréea. Radioklub pa se ne zadovoljuje samo s temi predavanji, marveč je vpeljal posebna predavanja v svojem lokalu na velesejmu, katerih tema je zlasti opis raznih sistemov sprejemnih aparatov in praktična demonstracija. Dne 1. februarja se je vršil prvi večer, ki se je svečano otvoril s skromnim slavljem na čast gospodu Evaldu Jakopiču, ki Je odnesel na mednarodni razstavi v Baslu s svojim dvocevnim aparatom lastne konstrukcije prvo nagrado. Aparata žal ni mogel praktično predvajati, ker mu ga švicarski razstavni komite še ni vrnil. V torek, dne 8. februarja se ie vršilo drugo predavanje. Gospod mženjer Eržen je v kratkih potezah jasno orisal sistem svojega najnovejšega aparata. Aparat- je sestavljen na podlagi vezave Esteresix in se odlikuje zlasti po čistem Proti gripi - astmi - kataru se inhitlira Smrekovo olje, Jrolist" Razpošilja vsaki dan po povzet,u D 15 Trotist Logatec podajanju glasov, jakosti in veliki selekt:-viteti. Nabito polni lokal občinstva mu jc dal zasluženo priznanje. Žal sprejem do pol 10. ure zvečer radi tramvajskih motenj ni bil ugodem in marsikdo je že z nezaupanjem zrl v velikanski aparat. Zato pa so bili po pol deseti uri vsi prisotni nagrajeni z res lepim koncertnim užitkom. Priliodnii predavateljski večer se vrši v torek dne 15. februarja, na katerega udeležbo vljudno vabi odbor Radio-kluba. Na razna vprašanja izjavljamo, da so seveda dobrodošle tucli dame. u— Gostilničarji ln mestno obligacijsko posojilo. Ljubljanski gostilničarji so imeli v četrtek na poziv Zadruge v restavraciji »Zvezda« sestanek, na katerem so sklenili razviti medsebojno propagando za podpis delnic obligacijskega posojila. Tudi Zadruga sama bo prispevala iz rezervnega fonda. u— Predavanje. Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani vabi vse svoie člane in članicc, kakor tudi nečlane, ki se zanimajo za konjski sport, na predavanje »O razvitku konjskega športa«. Predaval bo konjiški podpolkovnik g. Milan Zaje, učitelj jahanja Kola jahačev in vozačev v Ljubljani. Predavanje se bo vršilo dne 16. februarja ob 20.30 v dvorani Kmetijske družbe na Turjaškem trgu. u— Splošno žensko društvo v Ljubljani ima'svoj letni občni zbor dne 27. februarja ob 4. popoldne v društvenih prostorih na Rimski cesti 9, (pritličje). K številni udeležbi vabi — Odbor. u— Rezervni oficirji |e vabijo na predavanje »O avijatiki«, ki se vrši dne 14. febr. ob 17. v Oficirskem domu. Predava komandir eskadrile iz Zagreba. — Uprava ljubljanskega pododbora. u— Umrli v LJubljani Zadnji teden so bili naznanjeni sledeči smrtni slučaji: Valentin Mozetič, zidar 53 let; Ferdinand Žlindra hiralec, 55 let; Franc Sluga, rudar v p., 60 let Mirko Kralj, sin rudarja, 7 mesecev; Alojzij Romih, rudar, 27 let; Valentin Ba-har zasebnik, 67 let; Valentin Gogala, drž. uradnik, 58 let; Marjana Habe, zasebnica. 64 let; Anton Korinšek, kočijaž, 67 let Fra-nia Kralj, delavka tobačne tovarne v pokoju 59 let; Marija Krehan zasebnica, 84 let; Jakob Kundrjakov, konjski strežaj, 29 let; Jadviga Haszlakiewiecz, hči železniškega uradnika, 4 leta; Franc Drenik, zasebnik, 87 let, Ivana Jagodič, delavčeva hči, 13 let. u— Akademikom! Prireditelji reprezentančnega plesa rabijo pri organizaciji pomočnike. Ker delamo za interese akademikov naprošamo, da se zglasijo prostovoljci v pondeljek 14. t. m. ob 14. v dvorani »Uni-ona«. Tamkaj bodo na razpolago vstopnice za akademike (10 Din) v predprodaji. — Odbor. u— Češkoslovenska obec v Ljubljani. Danes zvečeT v »Zvezdi«' bogat program kino-filmskih poučnih slik. 226 u— Učiteljski zbor mestne ženske realce gimnazije jç daroval Din 200 za »Društvo slepih« namesto venca na krsto ravnatelja A. Škrlia v Novem mestu. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni " policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek zglaševalnih predpisov in 14 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer:. 1 radi tatvine, 1 radi razgrajanja in 1 radi beračenja. u_ 4. in zadnja seja častnega dam*Ue?a komiteja akademskega reprezentančnega pit -sa se vrši v ponedeljek 14. t. m. ob 15 v damski sobi kavarne Emona. Vljudno in nu -no vabljene vse častne dame. Odbor. 241 u— Ponovno naprošamo Tse. ki so bili pri vabljenju na I. reprezentančni ples pr,-zadeti po kaki zmoti, da nam blagovolijo oprostiti. Oni, ki vabil še niso prejeli. n.«j jih reklamirajo pri tajniku Kmetu. Gledališka ulica 2. od nosno pri najbližnjem znain-u akademiku. n— Plesni turnir za prvenstvo Ljubljane » 1. 1927. se vrši 20. februarja v veliki dvorani «Kazine». Prijave tekmujočih parov pri današnji «popoldanski plesni vaji gosp. Jenka» od pol 4. do 7. ure. Začetniki za Charleston. Black-Bottom itd. vabljeni že ob pol 3. popoi-dne. " 2!5> u— Cirkus pride v Ljubljano na pu*lno nedeljo popoldne v veliko dvorano Narodnega doma, da razveseli vse male in odrasle, ki se bodo zbrali pri «Predpustni otroški <-n . janki Atene». Legitimacije, ki veljajo V: >t vstopnice, se izdajajo vsak dan: Ortopedski savod, Mladika, pritličje. 227 n— Tudi letos bo na pustno nedeljo, 27. februarja 1927 v «Unionu» ena najlepših ljubljanskih predpustnih prireditev, to if> «Veliki pustni korzo», ki ga priredi pevsko društvo «Slavec». 2e sedaj vlada za maske-rado veliko zanimanje in bo Ietotaja prire- ditev z ozirom na dekoracijo in vsestransko zabavo nudila obiskovalcem kar največ. Priglašenih je že lepo število originalnih mask. Več bo poročal v prihodnjih dneh Odbor. 242 u— Pustni torek je letos 1. marca. Zato pride Princ Karneval z vsem svojim sijajnim spremstvom ta dan na pustni korzo v Narodni dom. 23S u— Kongres narodov. Kakor doznavamo s strani Oblastnega odbora, 6e množijo prijave dan za dnem. Ne samo evropski in azijski narodi, tudi ljudožrci črne Afrike nas pose-tijo, seveda zgolj v študijsike in ne v gastro-nomske svrhe. Najbolj zanimivo pa je dejstvo, da je centralni odbor, kateremu predseduje francoski minister Charles L'écrevisse, brzojavno prejel vest, da se nameravajo udeležiti kongresa tudi do sedaj še neznani narodi vsemirja. Znanstven revija «The Ass> iz Melbourne (Avstralija) poroča namreč, da se je slovitemu astronomu Mr. Mounteggs posrečilo dobiti neposredne stike 7. neko sosedno zvezdo — najbrže z Marsom, katerega prebivalstvo je javljalo svoj prihod na kongres. Pripeljejo se s prostorno brzoladjo zvečer v Ljubljano, katera bo dosegla svetovni sloves s tem. da je prva na svetu sprejela Ln pozdravila sosede iz daljnega Vsemirja. u— Sahtag, obvezen za vse člane Akademskega kluba montanistov, se vrši v torek, dne 15. t. m. ob 8. zvečer v salonu hotela štrukelj. — Prezidij . 4588 u— Najnovejše na polju kosmetlke Ora-do masaža. Izvršuje salon Fettich-Frank-heim Abonma. Prva aplikacija brezplačno. n— Vrtnice, nizke, visokodebelnate, vrtnice plezalke, pritlikave marelice, črešnje, višnje, divjo trto, iepotično grmičevje, Fli-der za živo mejo. razne trajnice nudim občinstvu v mestu ln na deželi. Sprejemam napravo in negovanje vrtov. Anton Ferant. trgovski vrtnar. Liubljana. Ambrožev trg št. 3. # 72 Iz Maribora a— Sprememba pri Girstmayerjevih hl-iah. V Mariboru ima hišni posestnfk Girst-mayer iz Oradca, ki pa je pod kuratelo Izredno velik kompleks večnadstropnih hiš na Aleksandrovi cesti, v Slovenski ulici in drugod z nebroj trgovskimi lokali ln stanovanji. Po prevratu upravlja te Mše po nalogu mariborskega okrajnega sodišča odvetnik dr. Orosel. Te dni pa se je preselil v Marrbor solastnik teh hiš dr. Pol in prevzel sam njih upravo. En kompleks teh hiš nasproti kolodvora, kjer ]e bilo včasih sodišče in davkarija, je ponudil dr. Pol v nakup občini. a—Trileten otrok v plamenih. Včeraj so pripeljali v mariborsko bolnico trletnega sinčka delavke iz Frama, Friderika Voimu-ta, kateremu se je doma pri štedilniku na-et.krat vnela obleka in so mu plameni mahoma ožgali celo telo. Dečko trpi silne bolečine, ker je ožgan od kolen do biade. Starši pazite na otroke! a— Cercle français Odbor prosi člane društva, da vplačajo članarino za leto 1927 še pred občnim zborom, ki bo začetkom meseca marca. Članarina se sprejema ob sredah od petih do sedmih zvečer v društveni čitalnici na drž. gimnaziji. Pri tej priliki vabi odbor vse one, ki znajo francoski in še niso člani, da vstopijo v francoski krožek. Članarina le neznatna, 30 Din za celo leto, ugodnosti pa, ki jih nudi krožek, so velike. V čitalnici so članom na razpolago trije dnevniki, izborne leposlovne, umetniške, zmanstvene in modne revije ln približno 1200 knjig, po večini pripovedne, pa tudi zgodovinske, filozofske in znanstvene vsebine, najboljše iz bogatega francoskega slovstva od sedemnajstega stoletja do najnovejše dobe. Vse te knjige in tudi revije razen najnovejših števitk si Člani lahko izposodijo na dom. Članstvo pri francoskem krožku se priporoča posebno tudi staršem, katerih otroci so se naučili že nekoliko francoščine. kajti knjižnica ima tudi lepo število mladinskih knjig in ilusirovanih revij, ki Jih bo mladina doma gledala in čitala z velikim veseljem in dobičkom. Iz Celja e— Zastrupljenje rib v Voglajni. Iz Celja se nam poroča o veliki škodi, ki je zadela vsled nesrečnega slučaja tamkajšnje risarsko društvo. Včeraj okrog 9. ure dopoldne so prebivalci ob Voglajni opazili v dolenjem toku te reke v bližini izliva v Savinjo na površju vode na tisoče mrtvih ln omamljenih rib. Dasi je bilo že na prvi pogled Jasno, da mora biti ves ta del Voglajne zastrupljen od kake škodljive tekočine, se je preiskovalni komisiji posrečilo najti vzrok zastrupljenja šele po daUšem iskanju. V kemični tovarni v Gaberiu pri Ceiju, ki stoji blizu Voglajne, imajo v cisterni veliko zalogo žveplene kisline. Vsled nesrečne manipulacije je cisterna naenkrat pačila ter se je skozi okrog 15 cm dolgo odprtino začela izlivati žveplena kislina proti Voglajni. Izteklo se je po ugotovitvi okrog 2000 kg. Predno je bilo mogoče cisterno popolnoma izprazniti, se je nesTeča razširila tudi že po Voglajni, kjer je bil tekom kratkega časa po večini tmičen ves rtbfl zarod. Skoda, ki zadene ribarsko društvo, Je tem večja, ker je bil ta del Voglajne radi sistematičnega gojenja rib že nad eno leto za ribiče zaprt. Sanitarna oblast ie izdala takoj primeren razglas, v katerem opozarja prebivalstvo pred neprevidnim zavživanjem zastrupljenih rib. Tudi sta se obvestila žan-darmerijska stanica ln županstvo v Laškem, da pravočasno opozorita prebivalstvo ob Savinji pred zastrupljenimi rfbaad. e— Proti 10 urnem delavniku. Gremij tT govcev v Celju je na svoji seji dne 11. t m. sklenil podati na razne časopisne notice sledečo izjavo: Na občnem zboru dne 26. татса 1926. se je soglasno sklenilo, podaljšati delovni čas, katerega je Gremij med vojsko radi pomanjkanja blaga in štedenja na razsvetljavi skrčil. Po odobrenju tega sklepa od strani velikega župana, se je zopet na seji z dne 27. januarla soglasno sklenilo, da stopi ta sklep 1. februaria v veljavo, o čemer so bili obveščeni vsi člani. Trditve, da določa v gremiju trgovev v Celju ena oseba ali kakšna manjšina, ne odgovarja resnici, ampak se delovanje v Gremiju izvršuje strogo po pravilih in zakonih. r- Odbor gremija trgovcev v Celju. e— Kako se izpreminjajo časi In ljudje. Še tii dolgo tega, kar so Imeli naši dični in zlata vredni klerikalci svoje zborovanje v Celju, na katerem so nastopali razni gro oîovmiki, med njimi seveda gospod Korošec ln slične firme druge kategorije. Dobro se še spominjamo, kako so žegnani ta nežeg-nani gospodje takrat udriha« po radikalih in jih imenovali največie korupcijoniste. Radikal ski ministri so bili takrat v njih očeh ljudje, s katerimi je treba temeljito obračunati. Po nekaj mesecih pa se je iz-premenila klerikalna morala tako temeljito, da so ravno oni bili tisti, ki so jih s svojim glasovanjem rešili zaslužene kazmi. »Slovenec« pa piše sedaj z velikimi črtami, da so klerikalci dosegli velSko zmago, ker so uničili korupcijo. e— Mladinski sestanek. Danes popoldne ob treh se vrši v klubovi sobi Celjskega doma mladinski sestanek za ustanovitev demo-kratskesa izobraževalnega društva . Vabljeni so vsi oni, ki so se svoj čas priglasili in oni, ki hočejo sodelovati pri tej organizaciji. Opozarjamo dosedanji pripravljalni odbor, da je zanj udeležba na tem sestanku obvezna. e— Redni letni občni zbor «Orjune» v Celju. V petek, dne 11. t tn. se je vršil v čitalničnih prostorih v Narodnem domu redni letni občni zbor mestne Orjune v Celju. Dosedanji predsednik brat Kranjc je obrazložil v daljšem govoru delovanje v prošlem letu in se spomnil vseh važnejših dogodkov. Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika se je izvolil nov odbor: predsednikom bral Veble, podpredsednik brat dr. Laznik, tajnik brat Mišja, blagajnik brat Cepin, gospodar brat Sagar, odbornikom pa bratje: Černe, Cetina, Bevc in Zabkar. Namestnikom brata Kolšek in dr. Štempihar, pregledovalcem računov brata Wutt in Pelikan. Novi odbor si je nadel nalogo, da v bodočem letu poživi delovanje Orjune z resnim nacijonalnim delom. Bratu blagajniku se je izrekel absolu-torij z zahvalo, obenem pa se je izrekla najtoplejša zahvala sestri Luci Pertotovi za njuno marljivo blagajniško sodelovanje. e— Pravoslavna srbska cerkvena občina v Celja priredi v soboto, dne 19. februarja v vseh prostorih «Celjskega doma> Svetosav-sko besedo v korist gradbe svoje cerkve v Celju. Začetek je ločno ob pol 9. zvečer. Prireditev bo obsegala koncert in ples. Ttgan e v D!sčih-Hexe"schuss Naravno lečenje v hiši z vulk. Pistyanskim muljem. S «PL Qa.» kockami ali «Gama* Qm .un e "Qamaltom resj >" kdmpresa», ki se dobi v vsaki lekarni. — Zastopstvo: L. Schreiber. Zagreb. Akademički trg br. 1. II. kat.. kjer dobite tudi pojasnila, kako Iečiti po» 7imi ali v kopališču Pistyan. Najbolja sta« novanja za vse vrste bolnike. — Pension dnevno počenši od Din 75.—. THERMA PALACE HOTEL spojen s kopelmi; naj. večji komfort in higijena. Službene objave LNP. CLz sej posl. odbora dne 3., 6. in 7. t. m.) Čitajo se s pravom nastopa dne 20. t. m.: zs Athletik SK (Celjej: Wagner Rihard, Ivačič Karol; za SK Slovan (Ljubljana): Terpotitz Reinhold; za SK Svoboda (Tr» bovlje): Stepišnik Robert, Petavar Franc, Borušak Anton, Reitmaier Gottfried, Bo. stič Viktor, Bostič Tone, Bizjak Bogomir, Rmaldo Ivan, Putrih Niko, Barovič Franc, Lorber Franc, Irt Slavko; za SK Slovan (Ljubljana) samo za prijateljske tekme s pravom takojšnjega nastopa: Flak Erik (sprememba bivališča radi vojaške službe). Popravlja se verifikacija igr Bauer Ju. lija, objavljena v «Jutru» z dne 27 novem« bra 1926. v toliko, da se mu prizna pravo Sport nastopa za ASK Primorje samo v prijatelj« skih tekmah, in to vsled dopisa Beogr. LP z dne 17. I. Izžrebali so se orotivniki in igrišča a) za tekme za prehodni pokal LNPa; b) po« kalne tekme v Ljubljani za fond za po« škodovane igrače; c) prvenstvene tekme I. razreda v Ljubljani, semifinale in finale, d) prvenstvene tekme rezervnih moštev I. razreda v Ljubljani ter e) prvenstvene tek» me H. razreda v Ljubljani in določili so se termini kakor je razvidno iz nižje priobče» ne tabele. Prvenstvene tekme rezervnih moštev 1. razreda v Ljubljani se imajo odigrati ob is-tih dneh kot prvenstvene tekme l. mo« štev. Za tekme, za katere glasom tabele poslovni odbor še ni določil igrišč, stori IgriSfe marec 6. u. 13. Pr. * 19 n." ■ 20 Pr. • 25. 11. • 27. april 3. Mb. • 10. 9 24. maj 15. » 22 • 26. • 2-. junij 12. * 16. • 19. v 26 Tekme za pokal L. N. P. 1. Hermes : Krakovo 2. Ilirija : Panonija 3. Primorje : Svoboda 4. Slovan : Slavija 5. Jaaran : Reka a) zmagovalca 4:1 b) zmagovalca 3 : 5 okrožni semifinale 2 : a okrožni finale semifinale med zmagoval ftna v Mariooru in Celju finale Pokatne tekme za poškodbeni fond Prvenstvo 1. razreda Igrifte Prvenstvo II. razreda Pr. li. Pr. П. Hr. At П. Concordia : Jedinstvo (Beograd) 8 : 2 (5 : 1) Zagreb, 12. februarja, n. Zagrebška Con»' cordia se je danes občutno revanžirala za svoj zadnji poraz 1 : 6, ki ga je doživela v Beogradu od tamkajšnjega Jedinstva. Za« grebčani. ki so bili taborno disponirani, ao zmagali z 8 : 2 (5 : l). Beograjčani so mo« rali nastopiti brez svojega odličnega centra Bandiča, brez vratarja Miha j km ča tec 1. Jadran • Krakovo 2. He>mts : Pnmorje 3. Uiiija : Slovan semifinale 1 : 3 finale brez Spasiča in Todoriča. Namesto njih so igrale rezerve. Л5К primorje (Veaelični odsek). Za« ključna plesna vaja danes ob 15. v areni. Radi važnega dogovora, prosimo polnošte» vilne udeležbe. ASK Primorje (Nogom. sekcija). Da« nes, v nedeljo, ob 14.30 sestanek vseh mo« štev v garderobi na igrišču. Istočasno fo« tografiranje vseh, katerim manjkajo slike Hermes : Jadran Slovan : Ulriia Hermes : Slovan Jadran : Pimorje Jad-vori. Najdaljšega je imel gostitelj, ki ie skušal tatinsko družbo prepričati, ^a mora kreniti na nova pota. Reve/, pa je kmalu pogorel. Tatovi, ki so bili bo:j bistroumni od njega, so mu namreč s svojimi protigovori dokazali, da so oni pravzaprav najpoštenejši ljudje pod solncem, ker se koristijo samo z imetjem tistih, ki nekaj imajo ter so si pridobili premoženje na račnn tujih žuljev in tiiiega trpljenja. K revoluciji na Portugalskem Most čez reko Douro v Portu, kjer j v; izbruhnila vstaja proti vladi. -3S9- Kune Marsikak meščan premišljuje med kožuhovinskimi sejmi, odkod neki pri» nesejo toliko lepih in dragocenih ku» njih kožic, ki bi stale dobršno vsoto denarja. Redkokdo se spominja kune iz šolskih klopi; največ pa jih je, ki menijo, da prihaja ta dragocena kožu» hovina iz Sibirije ali celo iz Amerike. dosti v naših gozdovih. Kuno, ki jo la» hko imenujemo kraljico med našimi ro* paricami, da noč in vzame dan. Kuna zlatica navadno prespi ves dan v ka« kem veveričjem gnezdu v gostih jelo« vih ali smrekovih vrhovih, v gnezdu, ki sicer tudi veverica ni sama iz» gradila, marveč ga je nepošteno pode» Danes se praktični ljudje za vse dru» go bolj brigajo kakor za take stvari, dasi so tudi te izredno važne in sigur« no tudi lepe. Nasprotno pa se ne mo» remo ljudem čuditi, če so o kunah ta» ko malo poučeni, ker se jim le redko» kdaj prikažejo pred očmi. Celo med lovci, ki se radi bahajo, kaj vse so že ustrelili, jih je malo, ki so kuno videli živo, še manj, ki so jo ustrelili ali vlo» vili v past, pa kljub temu, da je kun, pa najsi bodo kune zlatice, namreč ku» ne z zlatormeno ovratnico, ali njih pol» sestre kune z belim podvratnikom, še dovala po večjih pticah. Ptice je pre» gnala veverica in jim izpila jajčeca, ve« verico je zopet pregnala in ugonobila kuna in si tako prisvojila stan. Več» krat pa seveda zasedeta tudi prazna gnezda. Prav tako je votlo deblo, na» vadno tam, kjer ni košatega iglatega drevja, kuni kaj dobrodošlo, posebno v času, ko ima mladiče. Kuna belica pa je še bolj praktična. Ona, kakor njen pobratim dihur, si iz« birata stanovanje v bližini človeških naselbin, včasih kar na skednju v sc« nu, kjer nesejo kokoši .ali pa celo v Mordax: Pet mož za tucat puščic.., Zidani most! Vlak je zagrmel čez Savinjo in začutil sem se na bivših štajerskih tleh... Hm, na bivših? Imperializem ljubljanske oblasti se tod še ni bogvekaj uveljavil. Slej ko prej te v Zidanem mostu uščene misel, da si prispel v deželo, ki je — čeprav domovina vrlih mož in Kanaan v vsakem pogledu — vendarle nekaj drugega kakor kranjska dežela. Tod ne curlja več cviček naših mislecev in poetov; tod ne zveni več pantagruel-ski «kuâ?» — ki tako rekoč filološko dokazuje, kje stoji in čigav je slovenski Pariz! Tod je vse drugo in vse drugače. Vlak ropoče proti Rimskim toplicam in v Laško in v Celje — in tebe, popotnik, presunja zavest, da si se pravkar izpremenil iz Janeza Siromačka v Janeza Siromačeka, da ne sediš več na «njej», ampak na «isti», in da se v Celju, najkasneje pa v Mariboru, če Bog da, «istega» bodeš nabral... In še marsikaj ti sili na um. Ponoči .ie bilo, moj voz je bil malone prazen. Od same puščobe sem jel premišljevati o nedavnih oblastnih volitvah, ka- ko so v teh krajih klerikalni Aleš, nemški Mihelj in radikalski Ongâ vendar že ustanovili prepotrebno bratovščino med seboj. Misel je dala misel in tako so se pletle iz minulosti v bodočnost in iz sedanjosti daleč nazaj, dokler se niso pripletle prav do starih časov, do še starejših, nego so bili časi črtomirščine in Valjhunove SLS blagoslovljenega spomina. Ali so me zavele asocijacije, ali nemara kniige, ki sem listal po njih tiste dni — bodi, kakor bodi, zazdelo se mi je, da hodim po davnem Viza.ntiju in gledam okoli sebe. Slavno mesto je bil Vizantij grad, prestolica grških carjev, zaradi česar ga tudi Carigrad imenujemo: imenitno mesto, poslovno mesto da malo takih, mesto za vsakojake kunčijske in tudi drugačne transakcije Med Sloveni, ki so takrat pasli svoja jagnjeta v deželah na sever od Carigrada, je bilo veliko takih, ki so ga preklinjali: drugi — in teh je bilo še dosti več — so ga cenili enako visoko, kakor cenijo sedanji Slovenci latinski Rim. in so bili v njem kuhani in pečeni... Ko sem se v mislih izoreha.ial no belem Vizan-tiju, me je zatorej obšlo, da bi poiskal kake naše ltudi. Pa jih dolgo nisem mogel najti. Hodil sem po dvorcih ce- sarskih, po ulicah in trgih in bujnih nasadih, ob Bosporu in Zlatem rogu, povsod in še kod — in sem srečaval Grke in Latine, barbare z visokega severa, Skite. Inde z iztoka in črnce misirske. lp rojaka nisem videl, da bi se načudil njegovemu obličju in bi se naužil njegovih besed. «Tàk kje, hudimana, so zastopniki našega naroda?» sem zastokal sam pri sebi, zakaj pošteno so me že v duhu bolele noge. Tedajci vidim, da sem prišel na trg, kjer so ponujali sužnje. Dirindaj, vpitje, mešetarjenje v vseh jezikih sveta... Prodajalci so hvalili svoje blago, ljudi vsake kože in pasme in vsakega spola in števila let, in kupci so hodili okoli robov ter so jih bezali in otipavali, gledali jim zobe kakor konjarji kljusam ciganskim in se pogajali za ceno in plačilne pogoje. Ustavil sem se pri enem izmed prodajalcev in sem ga radovedno vprašal, odkod dobe v*o to klavmost. da jo go-"Mio na semenj. «Odkod?» Se ie zarezal tanKonosi Grk. «Ej, kirie. pozna se ti, da nosiš suknjo dvajsetega veka! Večirta teh barbarov so naši bivši prijatelji, zavezniki našega caria. Prilizovali so se nam iskali pri nas zaslombe, brat zoper brata; mi smo jih podprli in smo jih zato uklenili v pogodbe, da kmalu niso mogli ne stati ne ležati. Ko so jeli brcati, je bilo že prepozno. V imenu pravice in poštenja smo si prisvojili njihove zemlje in črede z njimi samimi vred in zdaj jih razprodajamo na drobno. Po nizki ceni, kirie, zakaj kupčija je slaba, preveč je blaga na ponudbo!» Stopil sem k njegovemu sosedu, ki si je razdiral grlo, da bi spečal najnovejšo partijo. V verigah, po pet in pet, so ždeli robovi na golih tleh, z očmi uprtimi v zemljo. «Po čem jih daješ, Konstantinos?» vprašal nekdo kakor za šalo. «Malo manj ko zastonj, o kirie!» je zahreščal barantač. «Na prebitek jih je, denarja nihče ve ne trosi zanje! A če prineseš tucat dobrih puščic, o kirie, evo d petorice! Za tucat puščic pet sužnjev: barbari so, Sklavenoi, močni ko biki, neumni kakor osli te-banski! Tebi sužnje, kirie, meni tucat puščic, da jih Skitom prodam z dobičkom ... Pet mož za tucat puščic — kdo je poštenejši od Konstantina?!.«» Sklavenoi! Nagnil sem se in sem jim pogledal v obraze... Mraz me je izpreletel. V verigah, po pet in po pet, sužnji na prodaj, so ždeli pred menoj voditelji slovenskega ljudstva!... Morda sem tiščal pod pazduho kak tucat puščic. Pa me je bilo sram in žal mi ga je bilo, da bi ga ponudil zanje! Pobegnil sem kakor iz uma... in sem bežal, bežal, dokler nisem pribežal nazaj v dvajseto stoletje in nisem pogledal okoli sebe... Vlak je hrkal iz Celja. V vozu je bilo nekaj novih ljudi. Meni nasproti je kinkala debela mamka, sam Bog si ga vedi, čigava. «Nu, da,» sem premišljeval, drge-taje od studa, s katerim me je navdal privid, «zakaj pa ne? Ben Akiba pravi, da se ne zgodi pod solncem nič novega... Morda so imeli že tiste dni skupščine in volitve... in kako resnico in pravico, ki jo je bilo treba uhi'i za vsako ceno... in lopove, ki so iskali pajdašev... in liudsko voljo, ki so jo na debelo fabricirali iz esenci j kn-kor benediktinec in curaçao... Kilo pa ve? Vozili so, dok!er je šlo. in so varali ljudstvo, dokler ga niso snrn-vili na boben... ad maiorem Dei glo-riam — kako se neki pravi to po sta-roslovensko?... Pet mož za tucat puščic: prebiti oderuhi grški!... Pet mož za tucat puščic... in saecula sac-culorum... amen!...» «Pet mož za tucat!» so butala ko- svinjaku, nad katerim imajo kokoši svoj stan. Pač zato, da nimata daleč po svoj plen. Kakor hitro se jame temniti, vstane kuna in jo mahne na svoj roparski po» hod, o katerem pričajo drugi dan nje» ni odpadki, ki jih najdemo na gozdnih poteh, včasi pa v neposredni bližini hiš. Tu je pomešano vse, kar je ne» prebavljivega. Dlaka vseh četveronož» cev, od miši do zajca in perje vsako» vrstnih ptic, od kraljička do divjega petelina. Vse ji je dobrodošlo. Kakor kača vitka roparica se plazi od gnez» da do gnezda, uničuje stare in mladi» če, ali pa pije jačeca, ki ji gredo po» sebno v slast. Kaj dobrodošla ji je več» ja gozdna perutnina, kateri najprej iz« pije kri in izgrize drob. Meso uživa fe tedaj, ko ji primankuje druga hra» na. — Kakor s perjadjo, tako po» stopa tudi z zajci, ki jih prav mnogo pomori. Znano je, da celo srne napa* da; skoči jim iz drevesa na vrat, pre» grize žilo dovodnico in izpije kri. Gor» je tudi veverici, ako ji pride v bližino; tako dolgo jo goni, da jo ujame. V več metrov dolgih skokih jo preganja od drevesa do drevesa, dokler veverica ne omaga in postane plen krviželjne roparice. Včasi pa opazimo v odpad» kih tudi koščice, pečke raznih sadežev, kar priča, da ji tudi to tekne. Dobro» došel ji je nadalje različen mrčes, pol' ži, ribe in žabe, samo ako ji pridejo v pest. Kljub temu, da je sorazmerno do» sti manjša od lisice, se slednji upre, kar priča dogodek, ki se je pripetil lan» sko leto nekemu lovcu v Selški dolini, ki je z enim strelom ustrelil kuno in lisico; naletel jih je baš v borbi. Če» prav se kuna podnevi le prav redko prikaže iz goščave, jih vendar vsako leto precej postrele in ulove. V no» vem, sveže zapadlem snegu ne more prikriti svojih nočnih pohodov. Lovci slede tako dolgo njeni sledi, da iztak« nejo njen stan, kjer jo prebude na» vadno s strelom. Pa tudi v past jo kaj rada zvabi niena krvoločnost in po» žrešnost: posebno io mika zajčje ali srnino črevesje, mimo katerega sko» raj ne more, ne da bi se ga dotaknila. Vsota, ki jo bodo samo v letošnjem letu prejeli lovci iz Slovenije za kunje kože, bo gotovo znašala nad tristo ti» soč dinarjev. Imamo sicer malo lov» cev kunarjcv, ker je lov dokaj napo» ren, vendar pa so ti toliko bolj strast» ni in so jim vso zimo, ko ima kunja ko» ?ica večjo vrednost, neprestano za pe» tam i. Previdni oče „in spe" Neki občinski svetovalec mesta Tun» hrigge»Wells v Angliji je imel čudne sanje. Sanjalo se mu je namreč, da je njegova žena porodila četvorčke. To je bilo meseca avgusta pretekle» ga leta. Nesrečni družinski oče je vzel svoje sanje na moč resno, zakaj nje» gova žena je bila nosna ... in bogve, če si usoda ni izbrala baš njega, da ga udari s preobilnim blagoslovom! Pre» vidnost je mati modrosti, si je dejal, m se je še isti dan odšel zavarovat proti »nesreči, da bi mu žena porodila več kakor enega otroka.« Pri nas se najbrž proti takim elementarnim ne» zgodam ne bi dalo zavarovati, na An» gleškem pa je marsikaj mogoče, o če» mer se nam niti ne sanja. In izkazalo se je, da je bila njegova previdnost umestna. Te dni je nam» reč njegova žena porodila, ne sicer če» tvorčkov, pač pa dvojčke: dečka in deklico. Tn njegova zavarovalnina se mu je bogato izplačala: za tristo fun» nov. kolikor ga je stalo zavarovanje, jih je dobil tisoč . . . Užaljeni pes Pred vzklicnim sodiščem na Dunaju se je vršila zanimiva pravda. Neka hiš» na posestnica je imela psico z imenom »Puci«. Ta žival je bila v hiši bolj či» slana nego ljudje, in ko je bila hčerka gospodinje nekoč odsotna z Dunaja, je psici poslala dopisnico. V tem pisanju je obsipala žival z izrazi ljubezni, ki bi se celo človeku uprli, kamoli živali. Dopisnica je slučajno prišla v roke hiš» ncmu oskrbniku. Mož je dobro poznal pretirani kult, ki ga je gojila hčerka gospodinje do svoje psice, in je ogor» čen odgovoril dekletu: »Puci je pogi» nila in ne more odgovoriti.« To je zadostovalo, da je dekletova mati nastopila proti oskrbniku ter ga hotela vreči na cesto. Vložila je proti njemu tožbo in je v prvi instanci pro» padla. Toda ženska glava je v takih stvareh čestokrat trda in ji je težko dopovedati, kje je meja pameti. Zato se je hišna posestnica pritožila ter za» htevala od vzklicnega sodišča, da sod» bo revidira. Druga instanca je imela dovolj opravka, preden je zadevo razčistila. Sodniki so izjavili, da je bila dopisni» ca, katero je poslala na naslov psice hčerka hišne gospodinje, tako neokus» n^, da je oskrbnik čisto upravičeno od» govoril nekoliko osorno. Imel je tem več vzroka za to, ker je dekle pri neki priliki pridrvelo naravnost v njegovo stanovanje, planilo k psici, jo vzelo v naročje, ter jo objemalo in poljubova» lo. Take stvari so med dostojnimi ljudmi nedopustne. Žalitev živali je to» rej odpustljiva. Oskrbnik se je zagovarjal s tem, da je hotel s svojim odgovorom zgolj da» ti duška ogorčenju, ki ga je prevzelo, ko je videl na konkretnih primerih, da se v hiši postopa z živaljo bolje kakor z ljudmi, ki so bili materi in hčeri zo» perni, dočim sta pasjo zverino narav» nost malikovali. Izganjanje hudiča v Berlinu V severnem delu Berlina je naletel neki mož, ki je imel doma hudo in prepirljivo ženo, na dva moža. ki sta se pogovarjala o izganjanju hudiča iz ljudi. Prisluhnil je njunemu pogovoru in se jima je pozneje pridružil ter ju prosil, naj pomagata izgnati hudiča tu» di iz njegove zakonske polovice. Trojica se je o vsem dogovorila, da pa ne bo zastanka v plačilu, so šli vsi trije najprej pit. Popivali so do rane zore in ob devetih zjutraj so potrkali na stanovanje «obsedene» žene. Ta jim je odprla, jih vprašala, kaj žele in s čim jim more postreči. Veščaka v iz« ganjanju hudiča pa se nista zmenila za vprašanje in sta ženo zgrabila ter jo z vso silo treščila ob tla. Nato sta ji velela leči na mizo in sta jo prijela za roke in noge ter jo pri» čela natezati. Da bi pa hudič še sieur» neje zapustil njeno telo, je bilo treba poseči še po gimnastičnih vaiah. Uka» zala sta ženski telovaditi ter ji velela četrt ure klečati. Vse to je ženska de» lala ob glasnem protestiranju, kajti bi» la je izpostavljena nečloveškemu tr» pinčenju. Ko je dvojica menila, da je hudič že izšel iz ženske, se je pokazal na vratih njen mož. Toda hitro za njim je vstopila policija, ki je oba »izganjal» ca hudiča« prijela in pozneje ugoto« vila, da sta oba pred kratkim zbežala iz blaznice. F. Semjonov (K stoletnici rojstva) Ruska Akademija znanosti bo pra» znovala 15. t m. stoletnico P. Semjo» nova, znanega geografa in izredno mnogostranskega javnega delavca. L. 1895. je nastopil Semjonov s prvim de» lom o rastlinstvu donske pokrajine ter dosegel stopnjo doktorja botanike. Nato pa se ie podal — po triletnih pri» pravah v Londonu in Berlinu — na znamenito dvoletno potovanje Po Osr. Aziji. Po raziskavanjih Altajskega, Se» mireškega in Alatajskega planinskega sveta je prišel Semjonov kot prvi v deželo Tjan»Šanj in se povzpel na vi» soko gorovje Khan»Tengri. Klasična dela, ki so nastala na temu potovanju, so pomagala Semjonovu do članstva Ruskega Geografskega Društva (pred» sednik je moral biti po društvenih pra« vilih kak veliki knez). Tekom svojega 651etnega. delovanja pri društvu je or» ganiziral Semjonov nebroi ekspedicij v Osrednjo Azijo, o uspehu katerih pri» čajo slavna imena raziskovalcev Prže» valskega, Kozlova, Potanjina, Pevcova in mnogo drugih. Učena društva vsega sveta so podelila Semjonovu najvišja odlikovanja. Londonsko »Royal Geo» graphical Society« mu je naklonilo zla» to »founder medal<, berlinska Gesell« schaft fiir Erdkunde je tudi napravila zanj zlato svetinjo kot posebno odli» kovanje (drugače podeli samo srebr« no). Rusko Geografsko društvo pa je ustanovilo leta 1900 »Semjonovsko« zlato svetinjo kot najvišje odlikovanje za raziskovalce. Car mu je podelil drugi priimek kot spomin na njegovo slavno delo in se je potem imenoval Semjonov Tjanjšanski. Razen na znanstvenem polju je na« redil Semjonov velikansko delo kot predsednik odbora za oprostitev kme» tov in je moral zbrati podatke o zem» ljiščih po vsej Rusiji. Po zrušenju tla» ke L 1864. je bil Semjonov nepretrgo« ma 16 let ravnatelj Osrednjega stati» stičnega urada in 1. 1897 se je izvršilo pod njegovim vodstvom in po njego» vem načrtu prvo splošno popisovanje. Posebna ljubezen Semjonova so bile žuželke in metulji. Njegova velikanska zbirka je mednarodno zaslovela, ker vsebuje edino skupino polarnega mr» česa na svetu. Dolgo let je bil tudi predsednik Ruske entomološke družbe. V prostem času je nabiral flamske in nizozemske slike XVI. do XVII. sto» letja in postal lastnik druge največje zbirke v Evropi. (Največja se nahaja v Parizu). Razen tega je napisal tudi veliko delo »Raziskovanja iz zgodovi» ne nizozemskega slikarstva«, ki nudi najboljši dokaz izredne prirodne na« darjenosti tega učenjaka. Povdariti je treba, da je prišel Semjonov na uni» verzo iz konjeniške šole, ker so starši želeli, da postane častnik. To je bila tradicija plemskih krogov, iz katerih je izšel. Postal pa je mesto generala častni član Akademije umetnosti in Akademije znanosti in se ga bo Ru» sija vedno spominjala kot enega svo« jih najbolj nadarjenih in požrtvoval« nih sinov. Je-li mnogoženstvo ieno? V Aradu se je pripetil naslednji inte-resanten dogodek: Lesni trgovec, širom dežele znani bogatin Alojzij Scholz, cerkveno poročen in oče več otrok, je prestopil v mohamedansko vero. Povod za prestop je dalo znanje z neko damo. po imenu Babo Stolz. Slučaj je zelo knrijo-zen. Od svoje zakonske žene se mož ni hotel ločiti; mlado damo pa je tako ljubil, da ni mogel živeti brez nje. Zato je pregovoril Babo, da je tudi ona prestopila k muslimanski veroizpovedi. Mohamedanska vera je v Rumuniji dovoljena in prestop Scholza in Stolze-ve se je izvršil v redu in brez ovir s strani oblasti. In potem se je dovršilo še ostalo: mož in ženska sta se dala poročiti na otoku Ada Kaleh. Takoj po poročnem obredu pa se je zglasila pri odvetniku Scholzeva žena, ki je ovadila svojega moža radi mnogo-ženstva. In zdaj so nastale težavne pravne komplikacije. Ženin odvetnik povdarja, da ie mohamedanska veroizpoved po aneksiji Dobrudže v Rumuniji dovoljena, toda samo za prebivalce Dobrudže, ne pa tudi za ostale rumunske državljane. Poleg tega se sklicuje na to. da je bigamija tudi v Turčiji po zakonu odpravljena. Scholzev slučaj je treba smatrati za izrazit primer mnogo-ženstva. za grdo razvado, ki se ne sme udomačiti v Rumuniji, ki je vendar, kakor trdi gospod odvetnik, «evropska dežela» z modernimi navadami in običaji . . . Za ta proces, ki se bo kmalu začel, vlada razumljivo zanimanje v pravniških in laiških krogih, o stvari pa piše vse časopisje na kontinentu. X Državna nagrada za zdravnika, ki od» krije uspešni serum zoper raka. Ameriški senator Nesly je predložil washingtonski vladi zakonski projekt, ki predlaga 5 mili» jonov dolarjev nagrade za tistega srečnega — To pa je že od sile! Zakaj si zopet navila budilko? — Kako si čuden! I zato, da sosedje mi« slijo, da imamo telefon! učenjaka, kateremu se posreči odkriti res uspešno zdravilo za pobijanje raka. X Angleška obsodba. Angleži in Ameri« čan: so znani po svojih originalnih obsod« bah. Tako čitamo v listih, da je sodišče v Wimbledonu obsodilo nekega 14letnega dečka, ki je materi ukradel deset šilingov in prodal otroški voziček, da ne sme dve leti posečati kinematografov. X Pomilostitev na Holandskem zaprtih ponarejevalcev francoskih frankov? Ma» džarski ponarejevalci francoskih frankov polkovnik Jankovicz, Marsovski in Man» kovich so vložili na pristojno oblast nizo» zemske vlade v Haagu prošnjo za pomilo» stitev. Falsifikatorii so biii obsojeni o« tri, cz. na dve leti ječe Kakor poroča nizozemski list «A Reggei». je podeli! pred. sednik francoske ic^ublike budimpeštan. skemu advokatu dr 1'aulu Auerju, ki ic zastopal Francijo oz. «Banque de France» na obravnavi v Budimpešti, vitežki križec častne legije. X Prva materina skrb. Ko se jc -zadnjič vrnila francoska filmska igralka Arlčtte Marchai iz Amerike, jo je v Havru poleg številnih prijateljic in oboževalcev priča, kala tudi njena mati. In prve besede, ki jih je hčerka čula iz njenih ust, je biio vpra. sanje: »Pa si vendar nisi dala ostriči las?« Dve zmagi SLS proti korupciji Po govora posl. Korošca na shodu v Unionu 30« maja 1926« (Originalna slika v «Slovencu»). Po glasovanju SLS v anketnem odboru 9. februarja 1927. (Saš predlog za «Slovenca»j. lesa, dokler me niso uspavala. «Pet za tucat puščic! Pet za tucat puščic!»-- Na povratku sem se ustavil v Celju. Poželjenje po «istem» me je zapeljalo, da sem molil klerikatno-nemško-ra-dikalno posest. Stopil sem v hišo, ki sem jo imel za pošteno, pa ni bila, sedel sem v sobico, ki se mi je zdela prijazna, pa mi je kmalu zasmrdela, in sem si naročil merico «istega», ki se mi je zdel dober, pa mi ni šel v slast. Ni mi šel v slast, zakaj pri sosednji mizi so zalivali svojo dobro stvar Herr Wuttelmaier, celjski Svaba, gospod Rogoboršek, celjski klerikalec in gospodin Pilpogačnik. celjski radikal, v«i trije figure nad figurami. Trkanja in govorancij ni bilo konca ne kraja in volja jc bila zidana, da so se kar «franže» delale od nje. Najbolj me je onegavilo to, da sta se oba, Rogoboršek in radikal, na vso moč kosala, kateri izmed njiju bo globlje zlezel Wut-teimaieriu v njegovo zabuhlo, od piva in «rosprateljnov» razvaljeno štacu-narsko mogoto. »Ali iim pokažemo .nacionalno stvar'!» ie vznešeno kričal Rogoboršek. «.Nacionalno'! Če bi bila vsaj beseda slovenska — pa ni! Ne damo, da bi se Nemcem krivica godila... eks!.„» «Ne damo, eks!» je pritrjeval Pilpogačnik. «Nemci so državotvoren narod, geltens', Herr Wuttelmaier? ... Povsod so bili z vlado: na Ruskem in... z eno besedo, povsod!... Oberall, Herr Wuttelmaier, geltens' ja?» «Iba-ol!» je zakrulil Wuttelmaier v jeziku, ki ga nisem takoj razumel. In take so se vrstile druga za drugo, dokler se ni meni žolč razlil in nisem udaril po mizi. «Tàk tako!» sem izbruhnil, baš ko so se začeli objemati in oblizovati. «Tako, Rogoboršek in Pilpogačnik! Vse, kar ie bilo, je pozabljeno? Leto 1895, ko je Wuttelmaier poslal svoje komije z gorjačami na Slovence, sta kar izbrisala iz spomina? Da bi bil leta 1897. pljuval na Sokole, ni nič več res, geltens' ja? Niegove denuncijacije iz leta 1914. so kajpak samo demokratska izmišljotina! Z .windische Hunde' vas ni nikoli psoval, kje neki!... Res slavna druščina, vrag naj me vzame!...» Pa niso dali, da bi Jim bil zmolil očenaš do kraja. Planili so izza mize in so zarjaveli kakor trije bivoli. Najhuje se le penil Wuttelmaier. «Boos?!» je tulil, krileč z rokami kakor obseden. «Če zem kdaj koforila od ,windische Hunde', dôs geht Ihna guar nix an, S6 dreekater Pô-Vau, Sô ôllendiger, Sô_ staatsg'fâhrliches Ûlle-ment, Sô! Takrat zem koforila tako, staj pa koforim trukači. Takrat smo pili skregani, staj smo pa berjatli! Takrat zem rekla: .Pereat der windische Hund!' — staj pa prafim» — Wuttelmaier se je vzpel na prste in se je za-vihtil z vsem telesom, da bi glasneje zavpil — «staj pa gličem: ,Es lebe der windische Hund!'...» «Und die G'schicht' ist ritterlich ausgetragen!» je radostno vzkliknil radikal. «Ailes in Ordnung, geltens' ja?» je privrisnil klerikalec... Nato so se me lotili. Trije dedci — nič ne rečem. Samo izdatna uporaba «belega terorja» me ie rešila. Pregrešno se dotaknivši Wuttelmaierjeve-ga trebuha, Rogoborškovega nosu in Pilpogačnikovega levega lica v znak, da se ne damo, sem šel svojo pot. Mislim, da bo g. Smodej v najdoglednej-šem času interpeliral zastran tega grozodejstva. Trdil bo. da sem jih z reivoK'erji. karabinkami, strojnicami, artiljeriio, metalci plamenov, strupenimi plini in letalskimi bombami, in bo zahteval, da se minister vojne in mornarice opraviči, ker mi je dal vse to na razpolago. Bog blagoslovi veselje. Tiči so pa lel OsL: Moji kovčegi To je že dolgo moj namen: ukleniti vas, ljubčki moji. s pisanim jermenom spoštljive misli — ukleniti vas s toplim in prijaznim pogledom — izoremeniti to misel v besede in te besede v lepe modre kovače — kovače v cigarete in cigarete v dim... In zavit v to meglo tobačne režije izmisliti za vas felj-toq... To vam gre, rjavi ljubčki, izkušeni dečki, ki zdaj, v teh hudih časih filozofsko prenašate izgnanstvo gori na mojem podstrešju ... Saj skoraj ne vem. kje sem vas dobil; za nekatere ne vem, ali sem jih kupil ali so prišli k meni tako. Morda sem jih podedoval, morda mi je tega ali onega poklonil človek, ki se mu je zdelo, da ne bo več potoval, da je njegove mladosti konec in da ga lahko odda mlajšemu, smelejšemu ... Tako je z kovčegi! Kakor povsod na svetu, so tudi med njimi izbranci in pa taki. ki jim ni dano nič drugega kakor to, da čakajo in upajo, da jih vzamem vendarle kedai s seboj, da se spet izkažejo in spet začutiio slast vseh slasti, rajsko godbo ropotajočih koles brzovlaka---- Eden med njimi jc nizek in podolga-ste oblike. Ta je kavalir in zdi se mi. da ga ženira, ker stoji med ostalimi plebejci. odrgnjenimi, utrujenimi težaki... To jc fin gospod in njegova zib-ka je Pariz... Tam poleg »Hotel de la Vilie« sem ga angažiral in z mani-kiranimi prsti mi je odkrival prodajalec misterij njegove ponikliane ključavnice ... Fin gospod je. zakaj določeno je. da sprejema vase samo imenitne, individualne stvari: milo in kolon.isko vodo kvečjemu še v serviet zavito koteleto — v skraini sili ovratnik. — Drugi spet. ta je moj ljub-ček, tega imam najrajši! — Iz enostavnega mašeja je. ves priročen, ves simpatičen, — njegovo lice kar govori: »mene vzemi, jaz sem pravi!« In je res pravi! Njegov hrbet ie ves z listi posut, z nalepljenimi vabili... kakor odiikovanec s pisanimi trakovi na širokih prsih... Tam stoje hoteli »Excelsior«, »Esplanade« in »Astoria« in penzije v lirah, frankih in markah ... »dogane«. carine in garderobe!... O, ta moj prijatelj govori, kakor odprta knjiga in dim mojih cigaret ga boža še prav posebno... • Tj gostje mrzlega podstreSja so ml Kraljestvo mode Črnobela deviza pomladne sezone Trakovi ee izgotavljajo v najpestrejiih vezeninah. Dražeetni «o očki, pestri trakovi, ki jih ve-že8 v drobne rozete in sicer na ta način, da ne leže gladko na'obleki, marveč so pritrje- Pred vsako pomladno sezono se vprašujemo, kaj prinese nova moda in kakšne bodo slasti pomladne barve. Običajno se že sredi zime oglašajo preroki, ki raznašajo večinoma slabe informacije. Velemestni saloni na za-padu pač skrbno čuvajo svoje pomladanske novosti in jih razkazujejo le strokovnjakom. Z modnega stališča je pomladna sezona najbolj zanimiva in prinaša običajno največje izpremembe, ki gajejo smer modi preko celega poletja, včasih celo tja do jeseni K<-lekcije merodajnih salonov na zapadu pravijo, da bo letošnja pomladna sezona zelo preprosta. Moda bo diktirala preprosto linijo z uporabo učinkovitih barvnih kombinacij. Za gorkejše pomladne dneve so napovedani modeli svetlejših barv. Tu pa ne gre za lani toli upoštevane pastelne barve, marveč za elegantno in kultivirano učinkujoče vmesue barve. V prvi vrsti torej za bogato skalo mod 7.eleno in rumeno bravo, torej za chartreuse, za barve lipovega cvetja itd. Uporabljali se bodo seve tudi bavni prehodi od sinje barve k lilastim niansam. Nič manjše važnosti ne bomo polagali na dobra in lepa blaga. Rabili bomo predvsem doslej običajne ripse, pa tudi vse vrste vol-nastega blaga, sukua, volnene krepe in za kostime in športne ogrtače tudi angleška blaga. Tkanim vzorcem bodo živahno konkurirala takozvana pepita-blaga, ki bodo letos zelo razširjena. V modnih slikah m kreacijah nastopajo prvič po dolgih letih in zato je njih «naga na celi črti zasigurana. Naše pestre barve se bodo uporabljale predvsem za mehkejše in gorkejše dneve, medtem ko bodo v prehodnih dneh merodaj-ne beločrne kreacije. Ze radi tega bo pepita odločujoča deviza letošnje modne pomladi, kjer bodo vladali na celi črti beločrni vzorci. Nobena skrivnost ni več, da pripravljajo velike tekstilne tovarne tudi za toplejše poletne dneve pepita kombinacije v pestrejših barvah, n. pr. v modrobeli, bejžroza, bejžzeleni, eivozeleni in bejžlilasti kombinaciji. Naša slika predočuje dva ^partno izgotov-ljena beločrna pepita modela. Na levi strani vidimo raven, s štirimi gumbi zapet plašč s stransko nameščenimi žepi in nezavitimi, ozkimi manšetami. Na desni strani je raven, spodaj zaokrožen kostim z gospodskimi reven v črni barvi in s črnimi robnimi porU-mi. Tu lahko uporabljam" 'udi modema du-»lirana blaga. V našem primeru torej blago, ki bo na eni strani črno, na drugi strani pa pepita, tako da dosežemo kontrast revera brez uporabe drugega materijala. Povsem tipične, beločrne modele pa prinaša moda za prave pomladne obleke. In sicer tako za pomladanske obleke, kakor za športne in turistične namene. Fin vzorec v tem pravcu predočuje tretja slika z desne. Ta obleka spada k tipu spredaj odprtega, na način plaščev krojenega modela, ki je spredaj zapet z usnjatim pasom. Pasovi sami so okrašeni z belimi apartno učinkujočimi aplikacijami. Spredaj odprti del je treba podložiti z belim plastronom iz svile ali pikeja. V gornjem delu ee nahajajo črni jett-gumbi. Temu primerna ovratnik in ga mi rana man-šeta iz enakega materijala s čipkami ali drugimi okraski učinkujeta sila sveže. Druga slika z desne nam predočuje vzorec popoldanske obleke. Ta črna obleka se iz-gotavlja iz težke svile, n. pr. iz kreipeatena ali iz marokanskega krepa ter je krojena na način plašča. Gornji del je bluzast, spodnji del pa raven in zapet z vrsto gumbov na obeh straneh. Spodnjo obleko nadomestiš s plastronom ali pa direktno e spodnjo obleko iz plisirane, bele ioržete. Vezena spalna košuljica ljubi... Njihove storije vem — jaz sam jih snujem — oni pa spet glasno pripovedujejo mojo zgodbo: da se mi je godilo v tem letu tako in tako, da so bile doklade v redu in gaža primerna... Pariz, Marseille, — Napolj — potem pa spet kai o suhih kravah, o Celovcu, o Trstu... Tako in tako je živel to leto odlični vitez ta in ta. »Tak je moj gospodar!« govoré. »In tak je moj,« odgovarja tovariš na palici ropotajočega brzovlaka... Tam na tistih policah v kupejih stoje razloženi kakor odprte knjige, kakor obrazi, ki ne znajo skriti svojih usod. — Usnjati so nekateri in še posebej v platno poviti, da jih sosed ne odrgne; zraven njih — pletene, cenene košare, z jermenom povezane, in »rukzak<. siv. nabit in napet kot boben... Prav maihni. fini so čisto na vrhu, vsi dišeči in parfu-mirani. glasna izjava o gospodinji, zakaj ti mali imajo samo gospodinje... Tak kovčeg pove: moia dama je hčerka dvornega svetnika, moja je učiteljica glasovirja — moja blagajničarka v kavarni in moja — vešča na dopustu... Redki so dandanes taki iz črno oo-barvanih deskâ, z visečo ključavnico... Preje je spadal med inventar pripravi otrokom vedno posebno veselje. Gotovo ni drugega kosa perila, ki bi ga otrok tako ljubil kakor tako košuljico, zlasti 5e, če je zares originalno izgotovljena. Naša slika predočuje tako originalno skrojeno košuljico, ki se zgoraj zadrgne s pestrim trakom. — Ce mi pri priči ne utihneš, ti prisolim par gorkih zaušnic! — O, saj se zadovoljim z éno... vsakega dvajsetletnika tak črn maček, da je hranil v njem tri leta vse civilne dragocenosti pod ušivim kavaletom kasarniške sobe... Dandanes so redki... A kadar ga srečate, srečati pod njim pogled človeka, ki nosi v žepu pasoš preko mnogih mejâ... V črnem tovarišu na njegovem ramenu pa leži vse imetje — bežni upi in cilji... Z črnim kovčegom so spojene misli, črne kakor dim transoceanskega parobro-da. ".. Tretji razred... Zgodi se včasi. da izgubi kovčeg posestnika, in zgodi se narobe... Na postajah jim napišejo parte z točno navedbo vsebine — gosi>odar pa brodi po širnem svetu ... «Tako je, tovariši — poznamo se! Zdaj, veste še ni čas — zato potrpi-mo... Ko nastopi dan. vložim v vas vse, kar imam najboljšega, frak in trde srajce, v srce upov in nad. in si čutaro napolnim z konjakom in kupim cigarct. c!a uženemo misli v ritem pnimannveea vagona in odpremo vse semafore naše proge! NA PLESU uporabljajo razgreti pari ANA-OOT-PASTILE. da se čuvajo pred prehladom, kihanjem in influeneo. ni 6amo ob enem robu. Taki trakovi naprav-Ijajo uprav plastične efekte. Cvetke so sestavljene iz raznovrstnih pastelnih barv, listi sami pa so v zelenih nijansah. K žoržetni obleki na naši sliki epada vsekakor Se posebna spodnja obleka. Radio Izvleček iz večernih programov DUNAJ (517 m 7 kw), BERLIN (484 m 10 kw). FRANKFURT (438 m 9 kw), STUTTGART (379 m 10 kw), LANGENBURG (469 m 60 kw), VARŠAVA (980 m 10 kw). RIM (449 m 12 kw), Praga (349 m 5 kw). BRNO (441 m 3 kw). Nedelja, 13. IL DUNAJ 18.45: Komorna glasba. — 1. Brahm«; Klavirski trio v C-duru. — 2. F. Schubert: Klavirski trio v B-duru, op. 99. BERLIN 18.30: Wagner: »Tannhâuser«. FRANKFURT 20JO: Lahka glasba. STUTTGART 18.30: Prenos opere »Tannhâuser« iz Berlina. LANGENBURO 18.30: Mednarodne pesmi v izvirnem jeziku. 20JO: Rossini: »Sevilski brivec«. Komična opera v 2 dejanjih. VARŠAVA 20.30: Orkestralni koncert. RIM 21: Koncert pevskega zbora in orkestra. PRAGA 18: Arije h opor »Tannhâuser«, »Oberon« in »Tosea«. 19: Smetana: »Dailibor«. (Iz narodnega gledališča v Pragi). BRjNO 20: Koncert (Orkester to pesmi). Pondeljek, 14. O. DUNAJ 20.06: Večer Roberta FnChsa. (Sln- fonični OTkester. klavir in ženski zbor). BERLIN 20.15: Uvod v sledeči orkestralni koncert 20.30 : 200 let orkestra. — 1. Spohr: Uvertura v opero »Jessonda«. — 2. WienjavsJri: Vijolimski koncert št. 2, v D-molu. — 3. Simfonija št. 4. v F-mo-lu, op. 36. FRANKFURT 20.15: Simfoničen koncert STUTTGART 1930: Beethoven: »Missa Solemnis.« (Iz votivne cerkve v Stutt-gartu). » LANGENBERG 20.30: Lessing: »Emilia Galotti«. Tragedija v 5 dejanjih. VARŠAVA 20.30: Koncert RIM 20.45: Odlomki iz Donizettijeve opere »Don Pasquale«. PRAGA 20.08: Koncert — 1. Michel! : Italijanske pesmi in petje. — 2. J. Kâan: Serenada. — 3. Malât: Stari narodni plesi. — 4 Komzak: Potpouri. BRNO 19: V. Blodek: »V vodnjaku«. Komična opera v 1 dejanju. 20: Vesele pesmi in recitacije. Torek. 15. IL DUNAJ 20.06: Pisan večer. (Orkester in solisti). BERLIN 20-30: »Wallenstein«. Okrajšana Schillerjeva trilogija v 100 slikah. FRANKFURT 20.15: H. Ibsen: »Divja raca«. Drama v 5 dejanjih. STUTTGART 20: H. Sudermann. »Schmet-terllngsschlacht«. Drama v 4 dejanjih. LANGENBERG 20.30: »Lepa Magelona«. Čudežna Uub a vn a zgodba z godbo J. Brahmsa. VARŠAVA 20JO: Komorni koncert. RIM 21: Prenos Iz gledališča. PRAGA 20: Javen koncert — 1. Dvofak: Koncert v As-duru, op. 105, za dve violini, violo in čelo. — 2. Dvofak: Biblične pesmi, op. 99. — 2. Dvofak: Kvartet v Es-duru. BRNO 19: Komorna glasba. — Beethoven. 1. Kvartet op. 127, v Es-duru. — 2. Škotske pesmi. — 3. Sonata v Es-duru. 20: Program lz Prage. Sreda. 1$. П. DUNAJ 20.05: Odlomki lz oper: »Carmen« (Btzet), »Samson in Darila« (Saint-Saens), »Prorok« (Meyerbeer). Potem koncert lahke večerne glasbe. BERLIN 20: Vsakdanja pravna vprašanja. (Predavanje). 21: Stara glasba. FRANKFURT 20: Orkestralni koncert. 21.30: Poskušen prenos inozemskih postaj. STUTTGART 20: F. Flotow: »Fatma«. Komična opera v 2 dejanjih. LANGENBERG 20.15: Poljuden orkestralni koncert VARŠAVA 20.30: Koncert. RIM 20:45: Vokalen simfoničen koncert ' RAfiA 20.08: Zabaven večer. 21.40: KonceTt — 1. Neuberger: Intermezzo i z operete »Ples v maskah«. — 2- Kovafovic: Valček. — 3. Pospišil: i Spomini na vsesokolski zlet BRNO 19: Orkestralni koncert 20: Izvajanje enodejanke »Penelopa«. Nato koncert pesmi in orkestra na pihala. četrtek, 17. IL DUNAJ 21-06 : Produkcija koncertne pevke A. L5we. Nato komorna glasba orkestra na pihala. — Konrad Kreutzer: Sekset op. 62. za violino, brač, klarinet, rog. fagot, čelo in kontrabas. BERLIN 19.30: Pestalozzijeva proslava. 21. Haydn: »Tobijev povratek«. Oratorij. FRANKFURT 20.15: Stara komorna glasba. (S starimi glasbili). STUTTGART 30: Poljuden orkestralni koncert LANGENBERG 20.15: Simfonični koncert — 1. Glaizunov: Karnevalska uvertura. 2. Dvofak: Koncert za čelo, v H-molu. 3. Cajkovskij : Šesta simfonija v H-molu. VARŠAVA 20JO: Koncert. RLM 21: Prenos lz gledališča. PRAGA 20.08: Orkestralni koncert BRNO 19: Orkestralni koncert — 1. We-ber: Perpetuum mobile. — 2. Ratena-ninov: Orijentalski ples. Nato enode-dejarika »Komedija v kuhinji.« Petek, 18. П. DUNAJ 20.06: 2ivUenJe ln GriUparzerjeva dramatična pravljica v 4 dejanjih. BERLIN 19JO: Uvod v opero »Operni pies.« 20l10: R. Neuberger: »Operni ples« Komična opera v 3 dejanjih. FRANKFURT 18.40: Giacomo Puccini. (Predavanje). 19: Puccini: »Tosca«. Opera v 3 dejanjih. STUTTGART 20: Simfoničen koncert — l. Dvofak: Koncert za čelo. — Z. Čaj-kovskij: Uvertura v opero »Romeo in Julija«. LANGENBERG 20.15: Koncert na mandolinah. VARŠAVA 20.15: Prenos koncerta iz fil- harmonične dvorane. RIM 20.45: Koncert operetne in droge lahke glasbe. PRAGA 21: Koncert Cajkovskij, Rebfeov, Rahmaninov, Širapov. BRNO 19: Orkestralni koncert 20.10: Enodejamka »Dobra vfla«. Sobota, 19. 1L DUNAJ 19: Iz svetovne literature: Puškin, Dostojevski, GogolJ, Tolstoj. BERLIN 19J5: Od Kopernika do Einsteina. (Predavanje). 20.30: Večerna zabava. FRANKFURT 20.15: Koncert ffllputanskih jazzbandistav. STUTTGART 20: KonceTt komorne glasbe. — 1. Čerepnin: Rapsodija za čelo ta klavir__2. E Roters: Trlo za violino, čelo ta klaviT. LANGENBERG 21: Zabaven večer. VARŠAVA 20JO: Koncert RIM 21: Prenos iz gledališča. PRAGA 20.08: Odlomki iz operete »Cirkuška priencesa«. 21: Večerni koncert BRNO 19: Orkestralni koncert 20JO: Koncert — 1. Shiiabin: Paelu-dia-lmpromptu. — 2. Ruske pesmi. — 3. Rahmaninov: Polichinelle. _ 4. Ruske pesmi. Dr. Josip Lončar: Konstrukcija prejemnih radm-postaj Zagreb 1927. Samosaložba- V tej knjižici, ki so jo željno pričakovali vsi, ki se zanimajo za radio, smo končno dobili, v hrvatskem jeziku, delo. ki tudi pri naprednejših narodih nima mnogo primer. Kako velika je bila potreba po taki poučni knjigi, kaže velikansko zanimanje, ki vla«Ia zanjo po celi državi. V knjigi je natanko razloženo, kaj je prav-za prav »radioc in kako delujejo prejemne postaje za radiofonijo, od najenostavnejšega aparata za kristalni detektor, pa do občutljivih konstrukcij z več elektronkami. Knjižica je namenjena onim, ki Sel« — brez kakega fizikalnega ali tehniškega predznanja — zvedeti v glavnem »nekaj o radiu«, kakor tudi onim, ki se zanimajo za detajle in za delovanje vseh glavnih modernih tipov prejemnih aparatov. Zato so v prvem poglavju knjige zbrane le lahko umljive reči, dočim govori drugi del o sestavljanju aparatov ln daje nasvete za uspešno manipuliranje z njimi. Avtor, docent na tehniški fakulteti v Zagrebu in znan pisatelj strokovnih del, vodi čitatelja sigurno in premišljeno skozi snov, ki jo knjiga obravnava. Poudarja to, kar je bistveno in sodobno in se ogiba nevainih in zastarelih konstrukcij. Delo obsega 180 strani, ima 68 slik in je elegantno opremljeno. Brea dvoma bo knjiga mnogokatere obvarovala velikih denarnih izgub, kajti navadila bo vsakega na kritičnost pri kupovanju prejemnih aparatov in sestavnih delov, M «o često slabi in zastareli Knjiga stane v knjigarnah Din 35 in ae naroča na naelov: Prof. dr. J. Lončar, Zagreb, Ciglana IV, grad-ska kuča, III. kat DrOETKER- JEV1M Moči se vračajo. Polagoma od dne do dne, korak za korakom okreva. To je čas, da se pomaga v njegovem napredovanju davajoč oslabljentm organizmu one sestavine, ki so potrebne, da se obnovi in preporodi telo po bolezni. Rekonvalescenta je treba intenzivno bran ali dobro paz ti, da se mu ne otešča žtlodec, ki je še slaD, in ne prinese težke prebave. M koncentrirana hrana, sestavljena iz glavnih hranilnih snovi iajc, mleka, sadja in kakava služi popolnoma in v vsem dvojestransko. Ona bran> organizem v zelo veliki meri, ter mu prinaša nà|hranilnejse prirodne jedi. Nadalje očuva želodec vseh prebavnih nanorov ter vsebuje ermrnt — dia-siazo, ki istočasno posptšuje prebavu in a-imilacijo jedi. Ovomaltine dobi v vsaki apoteki In drogerijl po ceni: 100 gr 18-50 Din. 250 gr 36*25 Din. 5ПП gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev. sklicujoč se na list. od Dr. A. WANPFR d. d. tovarna farmacevtskih in dijetetnih preparatov ZAORPB. JurJevska ul. 37 nemška ali francoska kulturna origentacila? Brošura prof- Westra o naših srednjih šolah in kritika Westrovega stališča glede učenja tujih jezikov na naših srednjih šolah ter kritika drja Lebna v našem listu je namah postavila vprašanje kulturne orientacije zopet na dnevni red. »Jutro« se je radi tega odločilo, da vpraša v tej zadevi za sodbo odlične kulturne delavce. Postavilo jim je radi izrazitejšega podčrtavanja problema vprašanje: Ali ae vam zdi za razvoj našega kulturnega iivijenja važnejše pospeševanje stikov i nemško ali trancosko knlturo? Z današnjim dnem otvarjamo to debato in priobčujemo prvo serijo odgovorov. Hvaležni bi bÙi, ako se iz širokih krogov našega čitatelistva oglasijo možje, ki so si v tem pogledu morda ustvarili že svoje mnenje. Uredništvo. * Oton Župančič: V naglici in uakratko. Francoze ljubim, Nemcev ne sovražim. Doslej emo gledali z enim očesom. Odprimo še drugo tn glejmo z obema. To ]e naravno ln manj naporno, nego gledati z enim in drugo posili zatiskati. Zase želim, na] si moja deca prisvoji francoščino, rad bi, da bi znala nemščino, prepričan sem, da bo našib vnukov najintimnejši razgovor z Neslovencem ruski. Ali valim mladini preveč na ramena? Nas le primorafa šola k latinščini ln nemščini, dajala nam je priliko za francoščino in italijanščino. lastno veselje nas je gnalo k slovanski, angleški, tudi k španski knjigi, ker smo Instinktivno čutili, da naše obzorje brez teh kultur nI dovolj široko ln zaokroženo. Dve svetovni kulturi sta za nas dve hemisferi duševnega sveta, ako nam ]e mogoče obseči kroglo, zakaj naj bi se zadovoljili s poluoblo? Ali le po tem še potreben zaključek in odgovor na drugo vprašanje? Za naš razvoj mi ie važno čim Intenzivnejše pospeševanje stikov s francosko kulturo; prekinitev zvez z nemško bi se ml zdela prenagljena amputacija koristnega duševnega organa. Življenje pravi ln hoče tako, ne laz. Anton Lajovic: Francoska revolucija ie osobpdila človeka kot posameznika. Njena motorična socijalna ideja: Liberté, fraternité, égalité. Svetovna revolucija v 1. 1914 do 1918 je osvobodila zatirane in tlačene narode. Njena motorična socijalna ideja: samoodloči-tev narodov. Osvoboditev posameznika vsled francoske revolucije je bila na prvi pogled in v prvi stopnji politična. Osvoboditev narodov je na prvi pogled in v prvi stopnji tudi kot se zdi v tem, da tlačeni narod vrže raz sebe verigo tlačeče države in sitopi v novo svobodno državo. Toda globlji smisel ne francoske in ne zadnje svetovne revolucije ni samo političen. Po francoski revoluciji osvobojeni človek mogočno razmahne razproščene produktivne sile in utisne celemu 19. stoletju idejni pečat osebnega individualizma. Reklo bi se grobo prezirati smisel svetovnega dogodevanja, če bi človek mislil, da je za nas s tem, da smo prišli v svobodno državo, situacija definitivno rešena. Sicer znatna večina naših ljudi, med njimi tudi Wester v svoji »Jutrovi« polemiki, stoji na stališču, da z ozirom na prilike, kakoršne so bile pred prevratom in ki so se vsled zakona vztrajnosti vzdržale naprej, nastane za nas nujnost, da te prilike konserviramo in obdržimo nemško kulturo v isti preponderanci, v kateri je bila. Je to tipično konzervativno mišljenje povprečni-ka kateremu je neugodna vsaka sprememba onega življenja, na katerega je bil doslej vajen. Nasprotno, kakor je bil globoki smisel francoske revolucije potom politične osvoboditve človeka kot posameznika razpro-stiti njegove vstvarilne sile in njega samega s tem preobraziti v korist človeškega razvoja, tako je s politično osvoboditvijo narodov po svetovni revoluciji nastala zanje nova velika obveza ne se zadovoljiti samo s politično svobodo, temveč vreči raz sebe vse ono, kar je za razvitek njihove individualnosti kot socialna grupa v bivšem suženjskem stanju tvorilo zavoro. Za osvobojene narode pomeni torej revolucija dolžnost k lastni preobrazitvi in s tem k razprostitvi vseh svojih vstvarilnih sil. Pomeni torej dolžnost energičnega preloma, s tradicijo. Če je slovenski narod v svoji suženjski dobi živel pod izključnim pritiskom nemške kulture in bil umetno, kakor pod steklenim »šturcem« izoliran od drugih kultur, mu je svetovna revolucija naložila dolžnost vreči raz sebe ta jarem in razbiti vse izolirne naprave. Njegova dolžnost je torej bila razbiti nemški kulturni upliv. Osamosvojitev tlačenega naroda pomenja kulturam tujih narodov nasproti svobodno izbiro. Njegov odnos do tujih kultur je torej v tfrincipu internacionalno ekvili-briran. Kakor pa človek kot posameznik razvije svojo individualnost in svojo samozavest le v sožitju z mnogimi drugimi in kakor bi tega ne mogel doseči, če bi ga izolirali tako, da ne bi prišel v stik z več kot samo enim človekom, ki bi ca po svoji moči.nad-kriljeval, prav tako je za razvitek individualnosti in samozavesti narodove, potrebna njegova komunikacija z mnogimi tujerodnimi kulturami, in zadušljiv in uničujoč je vpliv sožitja z samo eno in povrh še nadmočno tujo kulturo. Principijelno torej nisem ne za izključno nemško, niti za izključno francosko orijen-tacijo temveč za orijentacijo francosko in nemško. Toda ker se mi zdi vsaka enostra-nost škodljiva in ker na vse zadnie francoski in nemški duh tvorita nek skupni tip z istimi potezami, kulturni tip zapadno-evropski, smatram, da Je za nas Slovence, ki smo itak preveč pozapadnjačeni, potreben močen protiutež orijentalskih kultur: močan stik z hrvatsko, srbsko in zlasti rusko kulturo je v ekvilibriranje zapadnjaškega na šega duha nam Slovencem absolutno nujen. Ce sem v principu za internacijonaler. kulturen ekviliber, nastane v praksi vprašanje po kateri poti pridem do njega, če zame stoji, da do danes v nas Slovencih takega ekvilibra ni, da smo marveč, kakor kaže najbolje vzgled mišljenja v Westro\ polemiki prežeti in preplavljeni z nemško kulturo. Praktično do ekvilibra po mojih misliti ni dTuge poti, kot da se energično zadrži prevalentnj vpliv nemške kulture, vse do tačas, dokler ga ne zekvilibramo s kulturnim vplivom drugih narodov v smislu zgo-rajšnjih izvajanj, onih narodov s katerim smo dosedaj stali v nedostatnih stikih. V praksi bi torej vsaj za dobo 10 let po tisnil nemščino in vse kar je ž njo v zvezi, energično na drugo mesto in se iz taktičnih pogledov in začasno odločil za fran cosko orijentacijo. (Seveda v kolikor mi je izbirati samo med nemško in francosko orijentacijo). , Dr. Fran Šturm: Propagiranje nemščine in nemške kulture se mi zdi v danih prilikah nele odveč, ampak celo kvarno, saj smo itak prežeti ž njo do mozga. Šele ko izumre današnja nemško vzgojna in nemško misleča generacija, bo med nami morda potrebna tudi propaganda za nemško kulturo, da ne gredo njene pridobitve mimo nas. Za sedaj pa ni take nevarnosti, saj naša javnost pozna samo nemško kulturo. Zelo potrebno pa je, da čim bolje poglobimo kulturne stike s Francozi in sploh z romanskim svetom že radi tega, ker je romanska kultura in miselnost pri nas še malo znana in bi bilo zelo koristno, ko bi se naše duševne oči vsaj malo okrenile od edino vzveličavne nemščine. Ne smemo prezreti, da bi nas to tudi nekoliko zbližalo z mentaliteto drugih delov našega naroda, kar bi bilo dragocena pridobitev. Omenim naj še, da je nemška kultura za nas mnogo predraga: le primerjajte cene knjig v nemških in francoskih katalogih, pa boste takoj videli, katera kultura nam je dostopnejša. Katera je večja in boljša, to, mislim, je vprašanje, ki ga ne bomo rešili v brošuri-cah in v dnevnem časopisju, za enkrat pa smemo francosko kulturo smatrati vsaj za enako vredno nemški. Katera pa je po svojem bistvu prikladnejša našemu duhu in našim razmeram, ne bo težko odločiti, ako imamo pred očmi, da je največji de! našega naroda politično in kulturno ori.ientiran francosko in da nam samim ne more prav nič škodovati, ako se nekoliko emancipi-ramo nemškega vpliva ter gojimo nemščino le v oni meri, v kolikor nam je res neobhodno potrebna. Dr. Pavel Kar lin: Literarno snujoče kulturno življenje naše preteklosti je bilo vse do zadnjih let in it še dandanes v močno ukoreninjenem jarmu nemških vplivov. Skoro vse, kar smo za svoj razvoj potrebovali od zunaj. Impulze, usmerjenja, zglede In vzore, smo dobili — drugače pač ni bilo mogoče — od Nemcev ali po Nemcih, iz izvirne nemške knjige naravnost ali še češče po ovinku iz prevodov. Od racionalizma in romantike, ki je sicer v prve cvete vzklila v Angliji in Nemčiji, toda vendar iz Francije ( baš letos je sto let tega) zmagoslavno ponesla bojne prapore v ostale narode, od realizma in naturalizma, simbolizma in neoklasicizma vse do sodobnih literarnih dogajanj in tvo-renj, so ponajveč Francozi dajali Nemce.n, ti pa nam. Iz vrela nam ni bilo mogoče samim zajemati, ker mu iz mnogih vzrokov nismo mogli blizu. Po osvobodilni vojni so se prilike dokaj izpremenile. Preje so z nami položaji dolgih stoletij drveli v eno smer, zdaj je dvoje kultur, dvoje svetov prostih pred nami. Eni kulturi in njeni ter po njej razoder miselnosti smo bili dolgo zasužnjeni, drugo se šele sedaj učimo spoznavati v pravo, sočno bistvo njenih snovanj. S katero, izmed obeh bomo navezali tesnejše stike v svobodni sočasnosti, h kater se bomo hodili učit, h kateri oplojat iti oblikovat? Mislim, da k tisti, ki nam more več dati in nam bo odkritosrčtieje dajala, k tisti, ki je našemu novemu, zgodovinskih pasivnih posledic osvobojaiočem se narodu bližja in sorodnejša po značaju svojih umetnin in njih tvorcev, po srcu in darovanju, po človečnosti in božjih iskrah. Pota k njej bomo našli v njeni besedi. In ta beseda je jasnejša in prostranejsa oti tiste, ki smo jo dolga stoletja govorili in ji služili, ta beseda topleje uči in razkriva, ta beseda, ki tako često prva propovçduie. nam ima zdaj več povedati. Rove.Топвшш" radio ceni Umi ly. Tvrdka «TUNGSRAM» donaša dvoje no. vih cevi, ki jih imenuje «MR X» in «MR 'i -Razlikujeta se od starejših tipov v tem. ker imata dvoje žarne niti, in sta radi segrevanja manj občutljivi. Poleg tega ste tc dve paralelno spojeni žarni niti mehanično tako konstruirani, da je emisija zelo konstantna. «MR X» je univerzalna cev, ima posebno prednost kot cev za nizko frekvencijo tet daje radi velikega pojačenja močno anodno strujo. «MR Y» je izrazita cev za krajevna poja-čanja, ki že pri malih naponih plašno in brez šumenja reproducira. Oba tipa cevi tvorita akordirano garnituro, ki v odgovar. jajočih spojih daje najboljše uspehe. Gospa Katinka dr. Č., pilog k čmo-beli reduti njegove modne revije — kdo ve? In vendarle. Po razvneti debati o najlepši maski smo prisodili prvenstvo Pijeretl v stilnem krilu s črno-belimi volani, nagrado za najoriginalnejšo masko v obliki objestne buteljke pravega francoskega »Penečega« pa nad vse hudomušnemu in elegantnemu parčku pol-punčke in pol-fanta v beli »fru-fru-žabkl« ter pol-gospodiču v fraku ln cilindru. Ker pa je sekt vendarle nekak privilegij gospodov, se je zedinila jury na salomonsko sodbo, da sta vredni šampanjca pač obe moški polovici И tvorita skupaj enega samega fanta. In ker se je izkazalo, da kriva ta kombinacija dvoje ljubkih dam, je prevzela nesrečna jury nase še to prokleto sladko dolžnost, da pomaga temeljito pri tepraznenju penečega se darila. Poleg omenjenih nagrajanih mask pa povem kar po pravici, da je bila moja fa-voritka pravzaprav čudovita, visokostasa Benečanka iz časov Tiepola in beneškega rokokoja. Visok stožčast klobuk, črn, ši-ljast z drzno konico nad srebrnim očeljem in črno pajčolanasto masko v rafinirano izzivalni liniji zaključujoč fascinujočo postavo razkošne v črnino in srebrno zavite markize, ki v tajinstvenem dominu izstopa iz gondole hiteča v objem beneškega karnevala. Panije zibajoč se v širokem krilu izzvanja v dolge srebrne trese. Ob krilih divne aplikacije kitajskega zmaja, na glavici belopudrani svileni baročici ter tri-rogljiček — svetel, kratek trenotek - in že vtone v črno-belih vrtincih in glej jih — zopet in zopet — beneška melodija Kainer-jeve maske v krinolinah, pajčolanih in trirogih... Kakor da si je dala »la bella Venezia« tu rendezvous. Ob polnočni url se mi prelevita cela oba pol-punčka-pol-fantka v zapeljiv beneški domino s koket-nim tipičnim klobučkom na še koketnejših glavicah, naenkrat pa švigne mimo stasi-ta ponosna Španka — in ko gledam pobli-že. vidim isti beneški rokoko-motiv. kom- in izrazu. In tu se je naša Pijereta udej-stvila popolnoma. Nadalje mora biti maska v svoji celoti skladen pojav, skladen po vnanji prikazni in temperamenten, zlit s telesom v eno linijo, eno melodijo, skladen od nog do glave. Svoj koetirm pa mora znati maska tudi nositi, višek pa doseči z enostavnejšimi sredstvi. Ne izključujemo plemenitega materijala, a prenatrpanost ln preobilna razkošnost sta časih tudi na kvar celoti. Baš to je napotilo јитујо, da ni oddala svojega glasu moji beneški favori tki, ld bi ga bila sicer gotovo dobila. Na reduti sem občudoval večkrat še drugo pijereto v širokem stilnem krilcu, prav tako vredno nagrade, — toda oni čmo-beli volančki Izbrane Pljerete, И »o se že davno pomešali med rajajoče plesne Prvič na reduti Prošlo soboto se j^ vršila v prostranih prostorih Sokolskega doma na Taboru črno-hela reduta športnega kluba »Primorjec, ki ?? je ob doslej v Ljubljani nepoznani ogromni udeležbi mask razvila v sijajno modno in karnevalsko revijo. Izpod peresa slovenskega umetnika prinašamo o tej prireditvi sledeča interesantna razmotrivanja. * Prelest. Črno - belo - srebrno valovje kipeče, prelivajoče se v orgijastično sim-ionijo. Čarobna igra kačje lesketajočih se vijug šelesteče in prasketajoče svile. Božajoč baržun, girlande rafinirano prozornih čipk, kožuhovina, leskajoči marabu, ledenoplam-teči ogenj lamejev. Pijeroti, pijerote, harlekini, kolombšne, hajadere in odaliske, amorčki ln sladki pobčki, metuljčki, hudički in hroščki, po- Gospa Vida B., Ki je na črnobeli reduti dobila prvo nagrado kot najlepša damska maska. nosne Benečanke in Španjolke, veseli are-siantje iz Sing-Singa... Vrišč in smeh se razlega po plesišču, ležah in balkonih. Slika karnevalskega \ rvenja, kot kje v Parizu. Ritrai jazza, valencije in do smrti zaljubljenih valčkov trzajo vrtince opojnih parfemov. Nad vsem tem dominira pa hladni svečani mir veličastne dvorane, ovite v sijajen. dasi malo prestrog črnobel, skoro hieratski dekor Lavrenčičev. Kakor za črno mašo, so mi dejali nekteri — dasi se mi vidi, da je hotel baš s paradoksom svetišča in karnevalskega vrvenja umetnik potencirati rafinma svoje dekorativne zamisli, ker se nrii je v polni izmeri tudi posrečilo. Vjeti, vklenjeni v ta bojni — prelestni svet, smo bili obsojeni, da sodimo, izrečemo sodbo o najlepši, najoriginainejši. Strahotna naloga spričo tolikih in tako krasnih mask. Bil sem v zadregi. Kako narediti iz ene, dveh nagrad dvajset, trideset in sto. Skratika pribijam, da se je zadnja leta okus Ljubljančank dvignil na skoroda neverjeten nivo. Zmisel za lepoto linije, gracijoznost giba, harmoničnost celote, čut za skladnost barv, arhitektonsko ravnovesja, zavest telesa in ž njo zavestna skladnost temperamenta in vnanje prikazni, vse te lastnosti, brez katerih ni lepote in elegance, so si prisvojile Ljubljančanke v zadnjih letih do popolnosti. Vprašanje vredno razglabljanja, da-li pri-tiče zasluga za vse to naravnemu zdravemu okusu naših žena in deklet, ali našim modnim ateljejem, ki so v stalnih stikih celo s Parizom. Tudi telesno-kulturna in športno-higijenska propaganda igra tu znatno vlogo. Pomagala je prekvasiti našega skoro breztemperamentnega Slovenca. In morda je k temu pripomogel celo film, Gospodična Mimica M., ki si je s svojo enako partnerico razdelila nagrado za najoriginalnejšo moško masko. biniran s španskimi elementi, razkošno-živo izložbo dragocenih črnih in srebrnih čipk. Omamljen od beneških vizij bežim drugam. O te presladke Kolombince in Pi-jerete! Vprašali me boste, zakaj smo se odločili nagraditi ono nad vse srčkano Pijereto s črnobelimi vdani, plešočimi ob robu ljubkega stilnega krila, dasi je brlo še vse polno srčkanih Pijeretk in sorodnic pajacovega rodu. So estetska načela, ki veljajo navsezadnje tudi za takole modno juryjo. Kakšna naj bo lepa maska? Pred vsem: iznajdljiva, originalna. Zavrnili boste, pa Pi-jereta vendar ne pomenja iznajdljivosti. Da, кат se tiče vsebine. — za estetsko presojo pa ie važna iznajdljivost v formi pare so mi plesali neprestano pred očmi. In ostalim ocenjevalcem tudi! Odlikovana Pijereta mora imeti pre-šrr.entano rafinirano šiviljo, — kajti »ramassé« aH kot pravijo francoske modistl-nje »rebiffé« dražestnih volančkov kraj krila, kraj dekliških ramen, in sploh vsa ta očarljiva linija krilca je mojstrsko delo modistinje, ki bi delalo čast najboljšim pariškim ateljejem. Grešil bi, da ne omenim še par pikantnih mask, ki jih gledam v spominu rad še danes in za katere mi je žal, da Jih Jury ni utegnila nagraditi kot bi bile zaslužile. Spominjam se dvojice rafinirano elegantnih in srčkanih — no — kebrčkov — hrošč se sliši tako grdo — res pravih ljubkih kebrčkov, ki sta si znala poiskati za precijozno izvedeni maski prav tako odlično šiviljo, dalje ljubke in korajžne »Pol-pijerota — in pol-pijerote« varijante nagrajene ideje pol fanta — pol punčke, — krasno in ljubko pikantno masko »poi hu-dička- — pol angeljčka« v vsi svoji hudomušni simboliki, ki pa je, zavijajoča se v bogat španski shawle s simboličnimi aplikacijami ie preveč odtego\»la čar svoje originalne maske našim radovednim očesom. Radodarnejše pa nas je zato nagradila lepa in izredno elegantna maska v srebru in beli kožuhovini z najkoražnejšim, pa tudi najlepšim hrbtnim dekoltejem večera. In vsa srebrna, v stilnem krilu kot velika srebrna roža me je potegnila lepa maska v dirindaj in tudi nje ne zabim, dasi bi bil tudi njo rad nagradil, in tistega šar-mantnega in zapeljivo srčkanega kazaka, ki mi tudi prav noče iz spomina. Da in še ena, — ona divna odaliska s krasnim dekoltejem — enotna v stilu tja do vezenih čeveljčkov, tista visokostasa Indijanka ali odnekod iz Oceanije v tem Tohu-va-Bohu se kdo še spoznaj pa tisti originalen in eleganten žokej — pa saj jim vsem ne vem več imena in v glavi ie kakor metež čarlestona Ponoči pa me še v sanjah preganjajo te zebre iz Sing-Singa ti premoočrtani veseli tolovaji, rokovnjači In vlomilci, žarišča tega vriskajoče-veselega večera. Povsod si srečaval to razposajeno skupino, te moške dancing glrls in Luseparaleles. Za njimi pa je šel vrisk in smeh in če so vlomili kaki srčkani pijeretki v srce ter odnesli marsi-kak drobčkan srček — se bo že kako naredilo, da bo prav. Jury-ја pa si pere roke in se priporoča za prihodnje leto, ko bo več nagrad. Tisti, ki ste ga enkrat za brado. y 11 =?= Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Nedelja. 11.: Ob 20.: «Pri lepi krčmarici.» Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 14.: «Pegica mojega srca». B. Torek, 13.: Zaprto. S'eda, 16.: «Gobsek». C. Četrtek, 17.: Zaprto. Petek, 18.: «Pahljača lady Windermere». D. Ljubljanska opera Nedelja, 13.: Oh 15. pop. «Tannhauser». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 14.: «Ples v maskah». A. Torek, 15.: Zaprto. Sreda, 16.: «Sevilski brivec». D. Četrtek, 17.: «Boris God un o v». Gostuje Ži» Ca Zalewski. Izv. Petek. 18.: Zaprto. S.-bOta. 1».: «Rigoletto». Gostuje Žiga Za. levski. Izv. Mariborsko gledališče Nedeija, 13.: ob 15.: «Orlov». Znižane cc« ne. Kuponi Ob 20.: «Veseli kmetic». Znižane cenc. Kuponi. > lavni baritonist Žiga Zalevski v ljubljanski operi. Prihodnji četrtek in v soboto go-Ftuje v naši operi slavni ruski bariton Žiga Zalevski. ki je žel pri prvem svojem gostovanju v ljubljanski operi jeeeni lanskega leta kot pevec in igralec neoporečen uspeh. Pri tokratnem gostovanju poje zopet naslovno vlogo v Musorgskega operi »Boris Godunov« in naslovno vlogo v Verdijevem îRitroleltut. Kol Borisa ga že poznamo. Prepričani pa smo, da bo tudi v Rigolettu v največji meri pokazal svoje odlične sposobnosti. Radi tega gostovanja je bila potrebna sprememba v repertoarju. Wagncriev »Tannhauser« se poje danes, v nedeljo f>opl. ob 15. v ljubljanski operi kot popoldanska predstava po znižanih cenah, mesto naznanjene »Grofice Marice«. Abonente reda A opozarjamo na spremembo opernega repertoarja, in da imajo svojo redno predstavo zopet v ponedeljek, gne 14. t. m. Poje se Verdijeva opera »Plee v maskah«. Pri tej predstavi poje vlogo Amelije gospa Caleta, vlogo Reneja g. Mitrovič in v vlogi Riharda pa nastopi kot gost tenorist g. Mirko Jelačin. Anton Lajovie: Znamenit orkestralni koncert v Zagrebu Odkar je Vaclav Talich zadnja leta zaposlen pretežno v inozemstvu, je Češka filharmonija izgubila svojega preizkušenega voditelja, ne da bi bila mogla na njegovo mesto postaviti moža enake umetniške in organisa torne potence. Talich je danes šel Češke filharmonije samo po imenu in tako si je ona letos za svojih 20 rednih abonentskih koncertov pomagala s tem, da vabi za vsak koncert tuje znamenitejše dirigente. Tako je med drugimi povabila tudi znanega zagrebškega dirigenta in skladatelja KreSimira Baranoviéa. Ou Je glede programa, kl ga Ima Izvajati, le deloma vezan. Češka filharmonija predpisuje svojim dirigentom, da morajo z ozirom na Beethovnov jubilej po lastni izberi postaviti v program po emo Beethovnovo simfonično stvar, ostali program Je v svobodni izberi dirigenta. Tako se je naš Baranovič odločil, da izvaja Beethovnovo heroično sinfonijo, ostali dei programa pa da izpolnijo hrvaški skladatelji in sicer Blagoje Bersa z dvema kosoma njegovfega cikla »Iz moje domovine« in sicer »Sablasti« in pa Suniana polja«, dalje Božidar Sirola s svojo .Koncertno ouverture« in končno Jakov Gotova« s svojim »Sinfo-ničnim kolom«. Ta program je preteklo nedeljo, dne 16. februarja 1927 izvajale zagrebška filharmonija v enem izmed svojih desetih, letošnjih abonentskih koncertov. Nas seveda v tem programu zanimajo v prvi vrsti domača dela. Jako zanimiv je pogled, ki ga nudijo domače tri stvari. One namreč reprezentirajo tri zanimive razvojne stopnje v glasbeno-produktivnem življenju hrvaškem. Najstarejšo stopnjo zastopa B. Bersa. Njega sicer privlači že domovina, toda njegova zveza z domačim bitjem in žitjem je le bolj zunanja, značilna poteza njegove produkcije je le bolj tehnične vrste. V neki razvojni fazi hrvaške glasbe se je moglo smatrati že za napredek, da so domači avtorji obvladovali kolikor toliko kompozicijsko tehnično stran. V tej smeri je mogoče pomembna tvorba Berse. Muzikalno-vsebinsko pa me mani zadovoljujeta njegovi deli, ki so jih gotovo ne v korist stvari, igrali brez pa vre Hrugo za drugim. Očitujeta preveliko razpo-tegnjenoet, njihova dolžina nI v nikakem razmerju z njihovo muzikalno vsebino ln tehtnostjo in za to zelo dolgočasi in utruja. Ne more mu pomagati velikanski orkestralni aparat in ne cel dodatni korpus trobil, ker zvočni napon ni v razmerju z muzikalno dinamiko dela. Znatno manj pretencljozno, pa glasbeno izrazitejše nastopa Božidar Sirola, ïegar tvorba nosi že izrazite poteze slovanskega glasbenega občutenja. H " ~~ ■ ™ Gledališka kritika v dnevnikih Hermann Bahr je napisal nekoč leljton o gledališki kritiki. Občinstva — pravi Bahr — ne zanima, ali in koliko se je kritik potrudil, da pove svojo sodbo o igri ln umetnikih. Občinstvo nima kriterija in ga ne zahteva niti od kritika. Zanima ga zgolj to, ali se je pri premijeri ploskalo ali ne in ali kaže iti v gledališče. Tudi gled. upravi ni mar za kritika in njegovo avtoriteto. Zan.io je najboljši kritik oni, ki s svojim pisanjem vabi ljudi v gledališče. Igralec pa želi, da bi mu bil kritik zagovornik pred občinstvom, posredovalec, prijatelj. Kaj neki hoče kritik? Pokazati svoje mnenje, svoj okus, svoj kriterij. Komu naj služi: drugim ali sebi? Če sebi, ali sme uporabljati občinstvo, gledališče, igralce za svoje eksperimente? Bahr ne veruje v objektivno kritiko in ima prav, ker je ni. Obstoje zgolj neki izkristalizirani nazori, ki pa se gibljejo v raznih smereh in niso veljavni za vse čase, dalje pravila o tehniki odra, igre, režije — vse drugo pa je subjektivno. Zlasti še v igralski umetnosti, ki Je dinamična tvorba živih ljudi. Sliko. kip. skladbo, pesem, roman ocen.iš neprimerno lažje nego igraloa oa odru. Imai Dočim jc Bersa, izhajajoč is nemškega glasbeno-kulturnega kroga s svojo domovino lç bolj v razumskem stiku in mu je tujina, v kateri je dolgo let bival, mogoče preveč prekvasila njegovo glasbeno občutenje. Je B. Širola ostal vedno doma, kamor so v znatno manjši intenziteti pljuskali valovi tujih glasbenih kultur in ni nikdar izgubil živih stikov z glasbenim čutenjem in izrazom svojega naroda. On je prvi, ki bo našo glasbeno kulturo zastopal na prihodnjem internacijo-nalnem festivalu v Frankfurtu ln ne dvomim. da bo ta naš prvi nastop za nas uspešen in časiten. Tretjo in zadnjo stopnjo razvoja pa znači tvorba Jakova Gotovca. On je sin najmlajše faze, v kateri se je v Zagrebu začela gojiti zavestno iu programatično izrazito narodna sinfonična glasba, katere pokretač je A. Do-bronič, iz èègar kroga tudi Gotovac izhaja. Kdor je slišal vse tri navedene avtorje, mi bo potrdil, da ni težko biti prerok, če trdim, da bo Jakov Gotovac odnesel tudi v Pragi palmo usj>eha, kakor se je to zgodilo v Zagrebu. Njegova glasba korenini globoko v narodu in je izredno eugeetivna. V tehničnem pogledu so pri njem sicer čutiti najmodernejši upljvi, zlasti upliv Stravinskega, loda to ni toliko važno spričo močnega zlasti ritmičnega talenta, ki ga očituje Gotovčevo delo. Prepričan sem. da bo to delo izmed onih južno-slovenekih, ki bo v najkrajšem času naredilo svojo zmagovito pot po vseh naših koncertnih dvoranah in tudi po drugih slovanskih deželah, kjer se bo kazalo zanimanje za južnoslovensko glasbo. Dasi je torej izbrani zagrebški program zanimiv zlasti za nas, ki z ljubečim očesom gledamo rast naše glasbene kulture, se vendar bojim, da izbira ravno teh del Bersovih Bersi ne bo ravno v uslugo, bojim se. da bodo razočarala. Ne bilo bi li boljše, če bi sa bil mesto teh stvari vzel v program kak StolceT ali sam Baranovič? Sicer pa želim našemu Baranoviču vso srečo na pot! Končno si ne morem kaj, da ne bi naše javnosti opozoril na poseben pojav, na katerega me spomni zagrebški koncert. Pre-mišljujočemu o sestavi programa domačih del zagrebških, mi pride na misel pogovor, ki sva ga imela lansko leto s 6rbskim skladateljem M. Milojevičem. On ee je pritoževal, da v programih naših pevskih društev in koncertnih prireditev ne najde zastopane srbske produkcije, dočim ds srbska društva nikdar ne pozabijo v svoje programe uplo-tati hrvaških in slovenskih stvari. Resnica Je, da so po prevratu bodisi v Zagrebu kol tudi v Beogradu, kadar so izvajali domača dela, zares gledati na to. da so bili v programih zastopani Slovenci, Hrvati in Srbi in da je zadnji čas res opažati neko tendenco kulturne izolacije v naših kulturnih centrih. Na škodljivost te tendence bi zlasti nae same rad opozoril z vsem povdarkom. Če bi se dogodilo ali če se res dogaja, da kaj takega v konkretnem slučaju storita Zagreb in Beograd, nikakor bi se mi ne smeli dati potegniti za tem vzgledom, nasprotno z 4vso silo moramo povdarjati ozir na glasbeno tvorbo Hrvatov in Srbov, ker nas more to glasbeno le obogatiti in nam pripomoči do kulturne osamosvojitve. Chaplin in gledališče Charles Robins priobčuje v »Frankfurter Zeitung« pogovor s Charlijeni Chaplinom, sli bolje samogovor velikega filmskega umetnika, ki v njem razvija s čudovito jasnost io psihološka gonila svoje umetnosti. »Zakaj ne grem raje k gledališču? Evo odgovora I Videl sem različne teatre, v Newvorku, Londonu, Parizu. Zelo zanimivo; zelo dolgočasno. Ne razumite me napak: Shakespeare je dober. Shaw je zabaven — moja sodba ne velia drami, ona velja teatru. Na zemeljski obli živi množica ljudi; največ jih je v nesreči, v pomanjkanju, in skoro vsi so vpreženi v trdo delo, ki jim ne daje časa. da bi občudovali duha drugih ljudi, ploskali njihovim dovtipom in drhteli, kadar doživlja velika tragedka X. svojo peripetijo. Od vseh jih živi le neznaten drobec v Newyorku ali Berlinu, in še med njimi jih ni tnoogo, ki bi jim sredetva dopuščala posečati Metropolitanko ali Reinhardtov oder. Vidite, to je zame bistvo. Mene ne vzpodbuja premožni gospod Smith, ki išče svoji individualnosti primerne duševne hrane, mene tira najprej anonimna, kompaktna masa, milijoni, ki jih ne poznam, a o katerih vem, da žive. Gonilnih sil je nebroj; moja izvira iz so-cijalnega čuta. Nikakih zahtev nimam. Nisem revolucijonar, ne obtožitelj, jaz sem Chaplin. Komična figura, ki jo vsakdo pozna, ki ee Ji je vsakdo že smejal. In na tem stojim jaz, to je moj fundament. Ostali se pečajo z umetnostjo, s problemi in njih rešitvami, z operami, 9 tenorji, z ekspresionizmom, z arijami in girli 90 na strani duha, intelekta dolarja. Jaz sem na strani onih drugih. Tistih, ki me poznajo, je mnogo, neizmerno mnogo, in kadar me prevzame otožnost. mi pošlje dobri duh s^n in vidim njih smeh. Smejejo se bedniki oni majhni komični pojavi v velikih čevljih, in njihov smeh sicer besedilo drame, ali kdo sme trditi, da je mogoča zgolj ena interpretacija in da je zgrešena vsaka druga razen one, ki si jo razlaga ta aH oni krilik? Gledališka kritika je tedaj že sama na eebi težavna. Zanjo je treba veliko znanja in okusa; kritik mora praviloma temeljito proučiti (ne samo prebrati) dramo, ki se vpri-zarja, morda tudi ostale spise istega avtorja, študije o njem in podobno gradivo. Moral bi večkrat videti vprizoritev, predno bi lahko ocenil posamezne vloge. Strindberg dobro pravi v svoji »Dramaturglji«, da je napačno, če izreče kritik odklonilno sodbo o kaki drami àli igralcu na podlagi vtisa, ki ga je dobil en sam večer v gledališču, ko pa dramaturg in režiser po tolikem proučevanju, poizkusih in vajah, igralec pa na tolikem trudu, da d& najboljše, niso prispeli k vidiku, ki ga je dosegel kak kritik takorekoč s prvim korakom. Površna kritika ne koristi ne občinstvu in ne gledaliSîu, igralcem pa svetuje Strindberg, naj je sploh ne berejo! Ce govorimo o kritiki, mislim kritiko v pravem pomenu besede, kritiko kot analizo, združeno z ocenjevanjem ali vrednotenjem. Ker pa je resno pojmovana kritika — in ге*-no pojmovanje je edino pravilno — težka in odgovorna reč, nastane vprašanje, ali so dnevniki sploh primerni za kritiko? Ali je me dvigne iz letargije. da planem kvišku, zamahnem s svojo paličico in odkoracam dalje. Duhovite pa vprašam: ali ne bi privoščili tudi ostalim nekaj tega, kar uživate sami? Toda farmer, ki v Arkansasu cepi mladike, in kuli v Hongkongu bi Hamletu, čim bi počel govorili, obrnila hrbet. Vendar gre baš za Hamleta. Allons, jaz ga prevajam. Kilo je problematičnejši, on ali jaz? Tragika Chaplinova, gospod, plava v komičnosti kakor pečenka v omaki: ona je pognala iz nje — in če so mi kdo smeje do solz. se mi zdi, kot da bi plakal. Razumljivo mi je, da je gospod Jannings, veliki igralec, ki Je sedai v Hollywoodu, ostavil teater in prišel k filmu. Ali Aata Niel-sen, edina evropska filmska tragedka — zakaj je ona šla k gledališču? Vidite, njen problem zame nikoli ni bil problem. Nemara bi se mi nekako posrečilo inscenirati Moliêra. Dotlej pa poskušam, kakor se mi pač dâ, podajali* na platnu smešno žaloigro življenja, ln priznajte mi, da imam v tem nekoliko uspeha. O tistih, ki vidijo v meni klovna, je Zapisano, da pridejo v nebeško kraljestvo. Klovn je prekrasna stvar, a ne moja. Tragedija je vzvišena, velika stvar, a ne moja; jaz nisem na nizu, ki se začenja s Sofokle-jem. Najdražja knjiga mi je Don Quichotte. Moj talent: mešati življenje, da čutiš elal-kobo v grenkobi, da se v otožnosti smeješ — da pa tudi v smehu nenadoma nič več ne veš, če ne prihaja vse to od otožnosti.« Brus književne slovenščine Sestavil L KoïtiâL 1927. — Založila »Družba sv. Mohorja« v Prevaljah. Naši pisatelji, posebno novinarji, imajo sedaj priročnik, ki Jim bo dobro navodilo v oblikovanju jezika. Več jim ne bo treba omahovati pri izbiri oblik in konstrukcij. Če pazljivo prečitajo knjižico, ki obsega 78 matih strani, si bodo vselej v potrebi lahko pomagali in našli dovolj jasnega pouka v dvomnih slučajih. Jako dobro bodo služile navedbe raznih konstrukcij. Za germanizme so podani pristni slovenski izrazi za napačne oblike pa navedene pravilne. Nikakor pa ne morem hvaliti çurizma g. avtorja, ki zameta izraze, ki so že udomačeni v knjigi in v govoru. Prevzeli smo jih iz drugih, zlasti slovanskih jezikov in si jih popolnoma prisvojili. Č i tam o Jih tudi v Ple-teršnikovem slovarju. Besede, ki jih on na odobrava, so n. pr.: beležiti, beležka, blago-dat, smatrati, bodriti, boja, broj, dika, dičen, dičiti, hasek, hasniti. povorka, vežbati, odo-leti, razboriti, obiteîj, kleveta, sotrudnik. Ne ugaja mu tudi izraz pesnik, ki je vendar domača lepa tvorba, ki jo rabijo najboljši pisatelji. Tudi z izrazoma brak, bračen ni zadovoljen in navaja za oba zakon, zakonski. Naj pomisli, da ne samo besed« brak. nego še druge bomo sprejeli iz srbščine. Pri juri-stih se Je že uveljavil brak i.ii skoraj gotovo dobimo zakon o braku. Jezik pač smemo bogatiti in sprejemati vanj termine, ki diferencirajo pojme. Končno nekaj opomb. Poročiti žensko Je avtorju napačno izrazilo. Na trdih kmetih sem slišal večkrat tako Izražanje. Za pravilno obliko smatra kozèic. Vsa gorenjska stran imenuje to napravo kozôvc, zato bi pravilno etimološko pisali kozolc. Tudi besedna oblika puščica ne velja po mojem mnenju, nego pšica. Osnova besedi ni pustiti, ampak pahniti, pehati. — G. avtor piše v uvodu, da je sestavil abecedni zaznamek pogreškov v našem književnem jeziku. Izraz zaznamek Je v tej zvezi napačen, pravilen Je seznamek ali Še bolje seznam. Zaznamek je Verzeichnung, seznam pa Verzeichnis. Ta izvrstni Jezikovni brus priporočamo vsem, ki kaj pišejo. Z nJim si bodo res obrusili jezik, da ne bo več tako neslovenski. Vsak pisatelj in novinar naj s; ga omisli in ga ima na pisalni mizi. Za nečlane »Mohorjeve družbec stane 7 Din. Dobe ga tudi v knjigarni »Tiskovne zadruge«. A. M. G. Brandes ^С^ > sloviti kritik in vodja mladih nordijskih piscev, avtor »Literarnih tokov 19. stoletja« in drugih znamenitih del, ki je dne 4. t. ш. praznoval svojo 85»letničo. Tekmovanje za nagrado prosvetnega ministrstva v Beogradu. Prosvetno ministrstvo v Beogradu je razpisalo natečaj za najboljšo dramo, povest, pe-sem -in kompozicijo. Dne 81. januarja je bil natečaj zaključen. Uradno se poroča, da je bilo vloženih 22 dram, 10 povesti, 11 -pesmi ter 18 kompozicij. Vlagatelji teh dei so — po naslovih sodeč — Srbi in Hrvati. Slovenca očividno ni med njimi. Vposlana dela bo ocenjevala posebna komisija, katero tvorijo Veljko Petrovič, Milan Predič ia Branislav Miljkovič. Rezultat bo razglašen dne 15. marca Recitacijski večer v ljubljanski drami. O I-bor za založbo literarne zapuščine lani umrlega pesnika Srečka Kosovela priredi v torek 8. marca recitacije pokojnikovih pesmi in črtic v ljubljanskem dramskem gledališču. Sodelujejo: ga Mila šaričeva in g. Slavko Jan, člana ljubljanske dram°. ter g. Ciril Debevec. Čisti dobiček prireditve se porabi za izdajo zbirke, pokroviteljstvo nad večerom je prevzela častna dvoma dama ga. Kranja dr. Tavčarjeva. Francis A ran v, bivši prvak Aranyjevega kvarteta v Zagrebu, izvrsten violinist, ki %e Je ločil oo resnični izpopolnitvi, po visoki sodobni umetnosti. Toda treba je, da se kulturno, zlasti še gledališko delo presoja iz mirnega in širokega vidika. Treba je izreči vsako sodbo ob pravem času in na pravem mestu, če velja to za kritiko sploh, velja še prav posebej in. dejal bi, obvezno za gledališko kritiko v rtnwnlli Ih a. Bsrka. Gospodarstvo Tedenski borzni pregled Клпспе vrednote malo slabše, industrijske co deloma bolj popustile. — Vojna škoda nesi-Ciima. — Dinar v Curihu stalen. — Devizno tržišče brez posebnih sprememb. — Italijanska lira koncem tedna krepkejša. Zagreb, 12. februarja. Minuli teden so se banfne vrednote eicer še živahno trgovale, vendar so jim teïaji nekoliko popustili. Največ se je trgovala Praštediona, ki je v torek popustila, nato pa se popravila in stabilizirala med 925 — 930. Eskomptna se je v večji meri zaključevala po 104.5_ 105. Hipo se ni menjala in ee je držala na 64.5 — 65. Jugo je bila proti prejšnjemu tednu malo slabša. Ljubljanska kreditna je ostala nespremenjena na 150. Narodna se je ponujala po 4600, a iskala po 4500. Malo živahnejše so bile industrijske vre.i-note. ki so se v večji meri prometale kakor bančne, vendar so njihovi tečaji precej popustili. Drava je bila v začetku zaključena po 485. a včeraj se je ponujala po 460, dočim Je bil denar zanjo samo po 420. Prav tako je precej nazadovala Šečerana Osijek, katere tečaj je bil v začetku tedna 510 — 520. potem 485. nato zopet 497.5. Vevče <=o popus'i-le od 150 — 152.5 na 125 — 133. Od vseh industrijskih vrednot eo se najbolj trgovale Trbovlje, ki so bile zelo čvrste doma in v inozemstvu. Iskale so se v vedno večji meri, a blaga je bilo vedno manj na tržišču. Porasle so Trbovlje tekom tedna od 373 —377.5 na 427.5 — 430 ter tako zabeležile med vsemi vrednotami največji porast. Tečaji državnih vrednot so se ta teden gibali zelo različno. Dočim so se agrarne držale na čvrstem tečaju 34 — 56 ob priličnem prometu in je bilo investicijsko stalno iskano ter mnogo zaključevano pri čvrstem tečaju S3.5 — S4.3. ie bila Vojna škoda v istem času zelo spremenljiva. V pondeljek se je njen tečaj razvijal še zelo prijazno ter se je napram prejšnjemu tednu nekoliko okrepil toda v torek se je že občutilo kolebanje pri tenninskih zaključkih. Z več strani iz Beograda se je ponujalo terminsko blago v znatnih količinah, dočim ponudba v promptnem blagu ni bila posebna, včasih celo majhna ob znatnem povpraševanju. Prilična čvrstost prnmptnega blaga ima svoj vzrok v loterijskem žrebanju, ki bo 13 t. m.: promese za tn žrebanje so se iskale po 2—3, a blago se je čvrsto držalo na 4 Din. Čeprav so nasled-nie dni prispeli znatni nalogi za nakupovanje terminskega blaga na inozemski račun, jp vendar ponudba močneje pritisnila, ker so zičeli termini v znatni meri realizirati. V četrtek je bil položaj malo prijaznejši, a v petek se je zopet poslabšal. Kakor se sodi, ie razvoj položaja odvisen naslednje dni od Benerada. De-runn tržišče je bilo ta tedep neznatno prijaznejše. Zadnje dni se je pojavljalo precej zasebnega blaga na London. New York, manj na Dunaj in Prago. Vendar je morala Narodna banka dnevno intervenirati v večji ali manjši meri. Redno je dajala blago na Švico, večje količine blaga na Prago, manjše na London, New York in Dunaj. Do večjih tečajnih sprememb ni prišlo in je bil dinar v Curihu stalno okrog 9.135. Malo sta poskočila London in Praga. Največji promet je bil v devizi na Italijo, katere tečaj je bil začetkom tedna bolj slab. koncem tedna pa se je okrepil, ker ie bil mednarodno čvrst. Včeraj je zabeležila Italija 245 — 246.25. Promet na deviznem tržiSču ie bil običajen ter se je gibal med 5.2 — 7-7 milijona dinarjev. V današnjem svobodnem prometu se je v devizah malo poslovalo. Italija se je ponujala po 245.5 in Pariz po 224.5. Druge devize brez sprememb. Vcjna škoda je bila čvrsta. Promptna je zabeležila 342 — 343. V terminih ni bilo poslov. Obrtna banka SHS bo začela ooslovati najtesneje v maju V Beogradu se je vršila v petek seja ustanovnega odbora Obrtne banke SHS pod predsedstvom bankinega predsednika M. Stn janoviča. Na seji se je jx>dalo o rezultatu v-; en delnic in se je razpravljalo o redukc;: preveč vpisanih delnic. Kakor znano, se je morala vpisati v prve: roku sjimo polovica delniškega kapitala, to S7.5 milijona od 75 milijonov dinarjev. Zanimanje za Obrtno banko pa je bilo tolik;,, d.i so bile že v prvem roku vpisane vse delnice. Zato bo občni zbor delničarjev naprosil ministra za trgovino in industrijo za dovoljenje. da ostane takoj vpisana vsa bančna glavnica. Vpisovanja se je udeležilo 9100 delničarjev. ki so vplačali po 20 odstotkov od vsake delnice. V vsej državi je bilo vpisanih nad 223.000 delnic in je bilo že vplačanih 12.5 milijona dinarjev. Ako prištejemo k temu Se zneske, ki odpadejo na državo v minulem in tekočem proračunskem letu, vsakokrat to 5000 dinarjev, dobimo okrog 22.5 milijona dinarjev, s katerim kapitalom bo začela banka poslovati. Po pokrajinah so razdeljeni delničarji, odnosno delnice tako-le: v Srbiji 5500 delničarjev in nad 150.000 delnic: v Hrvatski in Slavoniji 1059 delničariev in 17.912 delnic: v Sloveniji in Dalmaciji 594 del. In 10.663 delnic: v Vojvodini s Sremom 1341 delničarjev ln 220.670 delnic: v Trni gori 71 delničarjev in 045 delnic. f'im bo rešeno vprašanje redukcije delnic, odnosno dovoljenja, da o®tane vpisana že vsa glavnica, se bodo izvršila še ostala tehnična in pripravljalna dela, tako da bo mogla banka začeti s poslovanjem najkasneje v mesecu maju t. 1. Ljubljanski trg Minuli teden je bil ljubljanski trg kakor običajno dobro založen. Cene so ostale napram predzadnjemu tednu nespremenjene. italijanska solata 14 — 16 Din kg, karfijola 2 — 7, ohrovt 0.30 — 1.50. endivija 1 — 1.25 Din komad. Sadje: jabolka 4 — 6. hruške 4 — 8, suhe češplje 10 — 12 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.30 — 3, smetana 12 dj> 14 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 30 — 63, kuhano 50 Din kg. .Tajca: 1 — 1.25 Din komad. Med: 30 — 33 Din leg. Fižol: 2 — 3 Din liter. Tržna poročila Dunajska borza za kmetijske produkte (11. t. m.). Ameriški tečaji neznatno krep-kejši. Dunajski promet je bil v splošnem nekoliko prijaznejši, ker se je opažalo večje zanimanje kupcev za pšenico. Rž in tnršeica nespremenjena. Oves je obdržal svojo cvreto-čo. Uradne notice nespremenjene. = Širši odbor Zveze trgovskih gremiiev in zadrug ima 16. t. m. ob 1. popoldne sejo v posvetovalnici Gremija trcevcev v Marib')-ru (Jurčičeva ulica 8/II.). Na dnevnem relu so med drugim: načrt zakona o gospodarskih zbornicah, predlogi za trgovinski pogodbi s Češkoslovaško in Nemčijo, sklepi beograjske železniške konference, ureditev ednošajev s «Trgovskim listom» itd. = Občni zbor Trgovske banke. d. n. v Ljubljani, odobril fuzijo z Ljubljansko kreditno banko. V petek 11. t. m. se je vršil občni zbor delničarjev Trgovske banke, katerega se ie udeležilo 38 delničarjev, ki je zastopalo nad 100.000 delnic. Občni zbor je vodil predsednik upravnega sveta g. Viktor Meden, ki je v daljšem uvodnem govoru razložil položaj pri banki, povzročen po vedno naraščajoči srospodarski krizi, ki je dovedel upravni svet do tega, da se je odločil za fuzijo z Ljubljansko kreditno banko. Vse predloge upravnega sveta, predvsem bilanco in fuzijsko pogodbo, je občni zbor soglasno odobril in podelil absolutorij upravnemu svetu na podlasi poročila nadzorstvenega sveta, ki ga je podal g. Fran Medica. Upravni svet Trgovske banke ie na eeii istega dne zaključil ukinjenje podružnic v Kamniku. Konjicah in Prevaljah. Kakor nam poročajo, se bo poslovanje centrale Trgovske banke kakor tuii podružnic v Mariboru in Ptuiu s 1. marcem t. 1. združilo z obmti Luibljanske kreditne banke, tako da se bo vršilo poslovanje Trgovske banke od tega dne nadalje v prostorih Ljubiianske kreditne banke. — Namera revizije železarskega kartela. Z Dunaja poročajo: Na seji mednarodnega železarskega kartela, ki se namerava vršiti 4. marca t. 1. v Dûsseldorfu. se bo. kakor se predvideva, izvršila revizija kvot. Govori se da se bo za Nemčijo razdelila kvota v domn čo in eksportno kvoto. Ker domača potreba Nemčije začasno daleko presesra izvoz žele za. bi se dajatev nemških železarn za prekoračenje kvote znatno zmanjšala, če bi se dovolilo za Nemčijo primerno povišanje domače kvote. Kar se tiče omejitve produkcije sploh, se domneva, da bo skupna kvota ofl 29.2 milijona znižana na 25 milijonov ton. in sicer pri Nemčiji za 2 milijona na 10.2 mili jona ton. Omeniti ie. da so tudi jugosloven-slce in rumunske železarne zabele nove razgovore glede pristopa h kartelu in zahtevajo baje skupno letno kvoto 300.000 ton. V prizadetih krogih se smatra ta zahteva za previsoko. češ. da je zlasti jusoslovenska industrija železa neznatno. Nejasnost ob=toia glede namer poljskih železarn, ki so baje izjavile. da se ne bodo udeležile posvetovanj v Diisseldorfu. ker so češkoslovaške, avstrijske in madžarske železarne baje sklenile tajno pogodbo, po kateri bodo z znatno znižanimi cenami popolnoma izrinile poljsko železo 7. balkanskega trga. — Izpremembe v stanju trgovinskih in drugih podjetij v zadnjem četrtletju 1926 v Sloveniji. Po statističnih podatkih Zbornii,'> za trgovino, obrt in industrijo v Liiibl;ani je bilo od 1. oktobra do 31. decembra 1926. v Sloveniji 331 prijav in odiav trgovinskih in drugih obratov. Večje tribanie beležit.1. trgovina z mešanim hladom <73 prijav, 51 odjav), trtrovina z lesom (22 prijav. 27 odjav), branjarstvo C20 nriiav. 15 odjav), trgovina 7 deželnimi pridelki (13 nriiav. 11 odiav). sej-mnrstvo (21 prijav. 19 od ia v) trgovina 7. '«nterijskim h'a?om (10 prMav. 7 odiav). 'rugih strokah je bilo manjše gibanje Ali ste že slišali naše najnovejše orjaške GRAMOFONE Kolosalna polna jakost glasu presega vse dosedanje proizvode Prvak ^ na.b . širni K0VCEQ-GRAA10F0NI. tehnično popolnoma dovršen je edmo nas Model 101 H. Ne kupite gramofona kje drugje prej, predno ste slišali naše proizvode. Velikanska zaloga plošč Vam nudi največjo izbiro. Za vsak prodani aparat dveletna pismena garancija. Vsi nadomestn Ideli so vedno v zalogi. Pri nakupu gramofona in plošč Vam nudimo najširje ugodnosti. Edino zastopstvo originalnih angleScih gramofonov «HIS MASTER-S VOICE» svetovno znane znamke HI i M ASTER* s VOICE? A. RASBERGER, UufeUana. Tavčarjeva iHica žtev. 5. r"riporoča se 70 lastni izdelek tvrdke Evald Popovič, Ljubljana. Cena nizka blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg. PESKA JENO MESO j- dnn /a ogi Kupcem na debelo iz glavne zaloge se da znaten popust. Sprejemam abonente na dobro domač«, hrano ter tudi jamčim za dobro in točno postrežbo. 24yti Za obilno udeležbo se priporočam MARTIN VULETIN upravitelj Restavracije Zvezde. tOKOMOBlLE 577 M0TDR3I DIESEL0Vl in na sesani IBRMEHIRI kompletne žage Povoljni plačilni pogoji Braca Fischer Zagreb. Pantovčak 1b. d. d. ЗеШшвШ nudimo vsej agilni gospodi, ki prevzame v prodajo vrednostne papirje in sicer na mesečne obroke. Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Guuduli^eva 11. pod šifro «7,a 10.979». 247S-a 12. Iebruarja. CURIH. Beonrad 9.133- Berlin 123.2125. New York 519.873. London 23.22, Pariz 20.42, Milan 22.373. Prosa 13.40. Budimpešta 90.95. Bukarešta 2.90. Sofija 3.75. Varšava 5,4. Dunaj 73.2375 TRST. Devize: Beograd 40.75 — 41.50. Dunaj 323 — 332. Praga 68 30 _ 69.25. Pariz 91.25 — 91.75, London 112.25 - 112.73. New York 23.10 — 23.30. Curih 434 _ 453, Budimpešta 402 _ 412. Bukarešta 12 30 — 13.25 valute: dinarji 40-5 — 41.25. dolarji 22.85 - 23.20. DUNAJ. Devize: Beosrrad 12.45—12.49. Berlin 168.07 _ 108.57. Budimpešta 123.99 do 124.29. Bukarešta 3.9623 - 3.9825. London 34.3175 — 34.4975. Milan 30.48 - 30.58. New York 709 — 711.50. Pariz 27.84 _ 27.94. Prr-ga 20.9975 — 21.0775. Sofija 5.1030 - 5.1430. Varšava 79.05 — 79.55. Cunh 136.33—136.83: valute: dinarji 12.44 i— 12.50. dolarji 706.60 — 710.60. Deviza Beograd Ha ostalih borzah: v Pragi 59.2, v Berlinu 7.4 Proti GRIPI je najboljše sredstvo, prinaša jnoC kiju. bovanja za notranjo iD zunanio uporabo «BRAZAY» francosko žganje z mentolom. Vzame se par kapljic v vodo za grprati usta, vrat in grlo večkrat na dan. — Za umivanje in kopelji dodajte ravno tako nekoliko francoskega žginja, ker ne sam" osveži, ampak tudi desinfiscira. Masaža in drg» njenje prinaša moč kljubovanja. fitoia in ћ le. \m\mw French Line) ,573 Kavne - ëiewyork iamo 5 '/s dni «z morje. — Dobia hrana in pijača brezplačno Cie Chargeurs-Réunis. Sud Atlantique, Transport-Maritimes 1Л Severno in Južno Ameriko z ekspres parniki kateri vozijo vsak ttden iz Havre. Bordeaux in Marsilije v Argentinijo, Uruguay. Cbile, Australijo in Kanado. loiadesna pojasnila da;e tm^aino las opn > Originalne barve, matrice (kože), voščeni papir za Gestetner cyklcstii, specijalni papir za razmnoievan]e. se dobi najceneje pri LUD. BARAGA Ljubljana, Šalenburgova 6 1 Telefon št 980. 3 A IV Ш1ЉШ OKLIC. 2536 a Na predlog dedičev po dne 25. novembra 1927 v Štorah št. 33 umrli hišni posestnici in trgovki Mariji Peer se bodo dne 2. marca 1927 in eventuelno naslednje dni vsakokrat od 9. ure naprej prodajale potom javne dražbe na licu mesta v Storah št. 33 raznovrsuie premičnine in dragocenosti, posebno hišna oprava, perilo, obleka, •podobe, preproge, železna blagajna, kuhinjska oprava, kletne potrebščine itd., proti takojšnjemu plačilu. Dražba nepremičnin t. j. hiše št 55 z vrtom in pritiklinami, ki stoji ob okrajni cesti in je enoftadstropna, komaj 20 let stara, zi vzklicno ceno 117.756 Din, hiša št. 43 s pralno kuhinjo št. 33. ki jc zidana, 1. let stara, enonadstropna, za 97.572 Din kot najmanjši v-nudek pa v pisarni notarja Franceta Burgerja v Celju dne 18. marca 1922 ob 9. uri dopoldne. Vadij znaša 10%. Dražbeno izkupilo se mora plačati v 14 ducli v gotovini. Dediči si pridržijo pravico odobrenja najvišjega ponudb 14 dni. . Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo v sodnih spisih. Okrajno sodišče v Celju, odd. IV, dne 7. febr. 1927. «Brazay» francosko žganie se dobi v vseh lekarnah, droseriiah in mešanih trgovinah Generalno zastopstvo in depot za SHS DESTILAT D D ZEMt N _ Zastop. *tvo 7a Slovenijo in Mediimurie n" A 5ARABON LJUBLJANA teme^eto (Afiraxriltl! K čevlje Celje, Aleksandrova ulica štev. 11 Maribor, los. Martinz, Gospodska ul. št. 17. M. Zévaco' 72 Papežinja Favsta Romaa »2ivel kralj!...« »Živel kralj!« je ponavljala množica v brezumju svoje vzhiče-nosti. >Živel kralj!« Deveti paž pa se je sklonil k hrbtu naslanjača in je zamrmral s trdim glasom: »Kralj Pariza, evo vam prilike, da postanete kralj francoski!.. .< Vojvoda se je naglo ozrl, kakor da ga je presunil ta glas do dna duše: . , „ »Vi, gospa! Princesa Favsta! Kaj delate tu — ln v tem odelu?...« »Malo mi je mar odela, samo da nosim vaš grb in da sem tam, kjer ste vi! Vojvoda, odločite se danes. To ljudstvo vas na ramenih ponese v Louvre, ako le hočete!...« »Princesa!« je zamrmral Ouise ves zmeden. »2ivel kralj! Živel kralj!« je grmela množica. »Poslušajte ukaz, ki prihaja z neba!« je nadaljevala Favsta z globokim, strastnim glasom. »Vse je pripravljeno, vojvoda. Lyonski nadškof in vaš brat kardinal sta pri Naši Gospe. Mayenne je v Louvru. Brissac čaka s šest tisoč oboroženimi možmi. Po usmrtitvi, ki bo upijanila dušo tega ljudstva do skrajnosti, korakajte k Naši Gospe — in boste francoski kralj, preden mine ura!,..« »Da! Naj bo... Da!« je zasopel Guise, omamljen in oslepljen po njenih besedah. »Iz stolnice pa korakajte v Louvre, vojvoda! Korakajte v Louvre in boste drevi spali v postelji Henrika Valoiškega...« »Da, da!« je ponovil vojvoda Ouiški. Vzravnal se je in široko odzdravil na vse strani, v znak, da sprejme kraljevsko čast, ki mu jo ponuja ves narod... Favsta se ie plameneče ozrla v nebo, kakor bi ga klicala za pričo velikih stvari, ki so se bližale. Prav tisti mah pa še je začul iz ulice Sv. Antona zlokoben hrup. »Prihajata!... Fourcaudki prihajata!... Evo ju!...« Znižane cene in največje skladišče dvokoles motorjev, šivalnih strojev, otroških votičkov, vsa-ovrstnih i aaomestnih delov, neumat ke. Postbn* oddelek za opolno popravo, emajlirunje In poni la>je dvokoks, o i roški h vozičkov Mvalnin strojev itd — Prodna na obroke. - „TRIBUNA" B. ». L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, ; nbljana, Kailovska 4. Tuljenje na pogin se je zhlo s pozdravnimi klici, namenjenimi »sinu Davidovemu«. »Živel kralji.. Smrt hugenotom!.. .< »Živel steber Cerkve!... Smrt krtvovercem!...« Ko sta se pokazali obsojenki na vogalu trga, ju je sprejelo toli divje rjovenje, da je moralo biti čutečega človeka groza in strah. Vsaka Izmed obsojenk je bila obkoljena po močni četi loko-strelcev. Magdalena Fourcaudova je stopala spredaj, več ko petdeset korakov pred domnevno Ivano FourcaudOvo, zakaj razburkano valovje ljudstva je bilo pretrgalo turobni izprevod. Quise se je bil iznova spustil v svoj naslanjač. Kakor oči ple-mičev ln vse množice, so bile tudi njegove oči uprte v Magdaleno Fourcaudovo, ki je prva dospela na trg. »Zala deklina!« je rekel Ouise. (>r mesa so se zasmejali. Obsojenka je bila res krasotica s svojimi dolgimi, črnimi lasmi in svojo medlo, zlatorjavo poltjo, po kateri bi bil človek sodil, da je jutrovskega rodu. A njena lepota je le še bolj razpalila gnev množice. »Smrt ji! Smrt!... Na vešala!... Na grmado!...« Rjovenje krvolokov je bilo odveč. Magdalena je že prispela do svoje grmade... Magdalena... Flora... Bclgoderova starejša hči!... S smrtno tesnobo v očeh je pogledala okoli sebe. A že sta jo zgrabila pomočnika, dvignila jo in ji nataknila zanko; ob divjem tuljenju pobožnega ljudstva še je Magdalena Fourcaudova zazibala na vrvi... še tisti mah je navalilo na grmado deset, dvajset, petdeset besnežev, ki so iztrgali prepočasnim krvnikom plamènice in so jih pometali med suhljad. Bel dim se je vzdignil naravnost proti nebu; še malo in pretrgali so ga plameni. Magdalenina bela halja se je vnela in ji je pala z ramen. Telo nesrečnice se je pokazalo v strašni, grozeči in obtožujoči goloti, ki Jo je le zdaj pa zdaj ogrnil Ogenj s svojimi zublji... »Zala, bogme zala deklina!« je ponavljal Guise. »Lepših ne pomnim veliko...« Beseda mu je zajeknila v grlu. Obraz mu je pozelenel. Usta so se odprla, da bi zagnala krik, pa niso mogla izdaviti glasu. Z izbuljenimi očmi se je zastrmel v drugo obsojenko, ki so jo pravkar vlekli k njeni grmadi. »Še to!« je rjovelo ljudstvo. »Še njo! Vojvoda Guiški je bil spoznal drugo Fourcaudko! Z brezumno grozo je spoznal v njej Violette, ki je toli obupno koprnel po njej vse te dni in nočll... Snežnobela v svoji mrtvaški halji, vsa bleda sredi zlate glorije svojih las, je stopala, kamor so jo peljali, in njene višnjeve oči so z začudeno milobo blodile po tem ljudstvu, ki je zahtevalo njeno smrt. Tedajcl pa je uzrla vešala. Zagledala je grmado! Zagledala je Magdalenino truplo, ki se je zvijalo v plamenih! V neizrekljivem strahu se je zdrznila in otrpnila... Guise je hripavo zastokal. Kaj je bilo vzrok, da je stala Vioietta tu, pred grmado, na mestu Ivane Fourcaudove? Ni se vpraševal. Toliko da je Se živel. »Rešiti jo!« — Je bilo edino, kar je mogel pomisliti v tem trenutku: rešiti jo za vsako ceno! 2e je hotel vstati, da bi kriknil povelje... »Kaj nameravate?« je tedajcl vprašal za njegovim ušesom glas. ki ga je poznal. Guise se je ves prepaden obrnil k Fâvsti in je z brezumnim gibom roke pokaži na Violetto... »Vem!« je odgovorila Favsta s strahotno brezčutnostjo. »Obsojena je. Umreti mora...« »Ne, ne!« je zasigal Guise. »Pa jo rešite, brezumnež! Ali ne veste, da ne morete ostati sin Davidov in steber Cerkve, ako iztrgate ljudstvu žrtev, ki jo hoče sežgali?... Le vstanite! Izrecite povelje, ki naj jo reši — in videli boste, kako vas narod ponese v Sekvano namestu v Louvre!...« Guise se je sesedel v svoj naslanjač in ni izreke! rešilnega povelja! Zbal se je za svoj kraljevski prestol in za življenje!... Bled kakor zid in drgečoč od notranje muke je sklonil glavo. »Strahota!« je zamrmral. »Nočem je videti!...« Tako misleč je krčevito zatisnil Oči. Favsta se je odmaknila za dva koraka. Okruten nasmeh ji ie preletel obraz. »Zmagala sem!...« je rekla sama prj sebi. Prav tedaj pa je zagnala množica še besnejše vzklikanje in ploskanje. Tolpa ljudi, morda nestrpnežev, ki niso mogli dočakati, da bi tudi druga Fourcaudka izdihnila na grmadi, je bila navalila na Vlolettine stražarje... Ko jih je Favsta pazljiveje pogledala, je zavpila od divjega obupa... Najpopolnejši Sfoewer šivalni stroji la. šivilje, Krojače m čevljarje lei za vsak dom Preden si nabavite stroj oglejte si to ziednosl pr tvrdki g.ud. Baraga, uuDiien* Šelenburgova ulica 6 I. 'гчгошевк jou» iS-ietm garantie Teleton « m ,i paiMii iiiifi J8EH Zb©lo¥û pri Poljčanak. Prostovoljna prodaja posestva «Prenuš dvor» v celoti, oziroma po parcelah, se nadaljuje v nedeljo dne 20. februarja t. L od 10. ure dopoldne naprej. Posetvo, ki je neobremenjeno, meri okroglo 45 oralov in obstoji iz cca. 16 oralov gozda, dalje vinograda, sadonosnika. njiv in travnikov. Na posestvu stoji lepa enonadstropna hiša 7 mlinom, viničarsko poslopje, dve pritlični hiši in več gospo« darskih poslopij. S parcelacijo je mogoče doseči štiri samo-stojna gospodarstva, vsako s stanovanjsko hišo. Posestvo je oddaljeno od Poljčan tričetrt ure in leži v bližini glavne ceste v smeri Poljčane»Konjice. Železniška postaja Poljčane (tričetrt ure oddaljena), odnosno Zbelovo ali Sp. Laže na progi Poljčane»Konjice (K ure oddaljeno) Pismene ponudbe sprejema in daje pojasnila odvetniška pisarna g. dr. Ivana Fermevca v Ptuju. Pojasnila na licu mesta se dobijo pri upravi «Prenuš» dvora» ali pri posestniku g. Josipu GroSeku, Zbelovo št. 48. Interesenti se vabijo k prodaji. Cena in plačilni pogoji ugodni. Јига«ввваиаавввав«адв»£ввааииаваиииаиаа1 ■ ■• :■. СЛ' • vï-јт' v-"-fcfegsi?. ■ '■'■.-■■>. ■ ' Komisijo prodajno podjetje „EZO" Ljub lana, Weîeseim T 140 ima v zalogi ter ptodaja rabljene automobile sledečih znamk: Austro Dsimser. Benz, Pu«»», Ford, Sisaire, Gref & Stfft, motorno kolo Indian itd. Vozila so občinstvu na ogled v vtlesejmskem paviljonu „J". Istotam se prodaja razno pohištvo, kompletna jedilnica, starinska ura, ogledala itd. Vsakovrs;ne rabljene predmete se prevzema v komisijsko prodajo. Informacije vedno rafirv«>!ic in brezplačno Skoaomičnost tovornega гога ie v stroških prevoza gotovega tovora. fâpnti kater0 se Pluia no0 aatomobu (tovorni) ni najvažnejši faktor v kalkulaciji \9cuU siroš (уџ prei,oženega tovora na kilometer. BJfPnrnhn benclna oi'a> 'ezerv 'h dHov poorav/la zgubljeni čas zarad> defektov, to-CrUTUuU Vomo nosivos', z vsem tem morUe računati, kaaar kupujete tak voz. fSianrp CHEVhOLEl IRUCK-ov, pro a/a se širom sveta, ker le v CHEVRl LET to-KJ IS l/Le wrn'i vozovih, najdejo kup i rešenje p>obiema koristnega in ekonomičnega transporta. Cena î'fs tonske chastje Dm 50.900. Zastopniki za kraljevino SHS s V. A NI. BAREŠIC A Co. Centrala in akladiifte rezervnih delo v i Zagreb. Kukovtčeva ulica štev 30. Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12. OuSan Ze£evi6, „Vel-auto Novi Sad, Aleksandrova štev. 6. Podzastopstvo: Subotica Auto-Omma, Lazar L. Miličevič, Cen rala: B. ograd, Kr. Aleksandra 11-13. Podružnica Sarajevo, Aleksandrova 68 Podzastopstva: Skoplje, Bttolj, Niš Mostar, Gruž, Peč. GENERAL MOTORS NEAR East S A. AIEXANDRIA. 1 .n ■ J 253/ Dljažba organizacija S. 1. S. U Prosveta javlja žalostno vest, da je umrl njen velezaslužni pokrovitelj, gospod A mat Škerlj gimnazijski ravnatelj v četrtek, dne 10. februarja 1917 ob 20. uri. Ohranimo blagemu pokojniku trajen spomini Novo mesto, dne 11. februarja 1927. Otfbor. sva istega mnenja in tudi VI boste strmeli, videči kako postala Vaše lice mladeniško sveže. Vaša koža gibka in baržunasto mehka in Vaši lasje s svoiim izgledom vedno bolj vesele, če Vam bodo kakor tudi nam dnevno rabili: Fallarjava mila zdravja in laoota I marko „Elsa", naj-plemenitejle kakovosti vsebujejo medicinsko preizkušene dobro delujoče sestavine tei niso torej le navadna toaletna mila. Polzkuiajte enkrat ,Eln' Ulljno mlaino milo lis»" rumenjakov« JBaa" j Hčerinsko mflo, „Eisa" borak ovo BHo 1 katranako milo, ' milo aa britje ln nikdar vet ne boste botell uporabljati drugega mila. Za polsku* » kosov Eisa mila ie z ravojnlno lo poštnino vred 52 Dia Fe' terjava ka»-kaftka pomada za u, raz in uiilto koza „Elsa", ona Vam obrani mladOft in lepoto, gladi gube n. koži In jo dela gibko ln bar-iunasto шetiko. Strmeli boste kako bltro Vam ginejo peg«, mozolci, iu-|Л n in Fellerjeva modna „Elsa" pomada za raat laa sabnnjaj* ispadanje las, prerano oslveloet, odstranjuje prhljaj dela krhke laa« mehke lo gibka In pospešuje rast las. Za poskus 2 lončka ene ali pa po l lontek od obeh pomad * ravoj-nlno ln poštnino vred àS Din. Te cene se razumejo le. če se pošlje denar vnaprej, ker se Droti povzetju poštnina zviša za Din 10.—. Naročila nasloviti razločno takole: EUGEN V. FELLER, lekarnar « stubicl Donlol Eisa trg 246, Hrvatska. ^_— že odčna grenč ca t naj ne manjka v nobeni h *i. Na drobno se dob va v vsaM trgovini, na veliko pa jo Izdeluje F.S.LukasvCeiju 5 • 7 kilog' amov po metru kupim in iakoj plačam. Ponudbe poslati na Publici-tas d. rt.. Zagreb Gunduličeva «I, pod „Ciglana 60U\ Zahvala. Za številne zraze globokega so-žalia, ki smo jih itteirli ob Ugubi našega nepozabnega, dobrega «opro ga. očeta ln starega očeta, gospoda Franjo Kunaverja, za poktonjeno krasno cvete ln vence ter za mnogobrojno čaščečo spremstvo na njega zadijl poti, se vtem prav viem prisrčno zahvaljujemo. NajsrčnejSa hvala pa bodi Izrečena t t sestram usmiljenkam za njihovo biezmeino požrtvovalnost V Liubljani, dne 12. februarja 1927 2alu'oč! ostali. » " a Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne in sodaln« namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—» Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega enačaja, vsaka beseda Din t*—» Najmanjii iitiik Din Plesne vaje olepševalnega društva vsako nedeljo in praznik na Strelišču pod Rožnikom. — Začetek ob 15. uri. S220 Danes koncert ▼ gostilni «Amerika». — Igra salonski orkester. 4608 Češkoslov. marionetno gledališče V nedeljo popoldne na Taboru zadnja predstava veseloigre «Vrag in Katra» prične ob % 5. ari. 227 Sestanek vojnih invalidov Podpisani sklicatelji _ vabimo vse vojne invalide in vdove na sestanek za nedeljo, dne 13. t. m. ob 10 dopoldne v prostorih gostilne pri Mraku na Rimski cesti v Ljubljani. — Sestanek se vrši v znamenju pogovorov o organizaciji in razmer v krajevni organizaciji v Ljubljani. — Sklicatelji: Hranskv Alojzij, Božič Jože, Rozinan Ivan, Hitti Franc. 4503 Napredno, politično društvo za Vodmat *-abi svoje somišljenike in prijatelje na domačo veselico. ki se vrši danes 13. t. m. zvečer v gostilni ge. Flegar. Zaloška cesta št. 7. Vstopnine ni. Dostojne maske dobrodošle. — Zdravo! 4643 Domačo zabavo priredi danes gostilna Turk v Strel tški nlici št. 22. — Za obilno udeležbo se priporoča Fani Plaper. 4660 Franc Vrtačnik Ihinajska cesta 9, polaga-leo novih in čistilec starih parketnih tal se priporoča. Modna šivilja Marija KrmelJ, Wolfova 1 izdeluje kostume, plašče, promenadne in večerne to-»lete. Sorejema tudi popravil». Cene nizke. 4303 Trgovskega učenca zdravega, poštenega in pridnega, e primerno šolsko izobrazbo sprejme z vbo oskrbo v hiši Franc Zaplot-nik, trgovec, Retnje, Križe na Gorenjskem. 4360 Saldakontistinjo z večletno prakso sprejme s 1. marcem večje industr. podjetje v Ljubljani. Tes-nopie in strojepis pogoj! — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Resna 25». 4395 Trg. pomočnika sprejme takoj ali čimprej večja tvTdka v Ljubljani. Prednost imajo prosilci z večletno prakso v trgovini s semenjem, ozir. kmetijskimi stroji, predvsem pa taki, s kmetijsko naobraz-bo. Plača po dogovoru. — Ponndbe na poštni predal št. 135 v Ljubljani. 4472 Vajenca za čevljarsko obrt iz poštene družine sprejme Josip Pogačnik, ročno čevljarstvo — Ljubno, pošta Podnart. 4466 Trg. vajenca ki se že uči 2 H mešane stroke, želim premestiti ter dobro izučiti manufakture, gre tudi v mešano tgovino Nasrtopi lahko s 1. macem. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Poštenjak 56» 4456 Knjigovodjo sprejmem za stavbno podjetje. Refle-ktiram samo na samostojnega. kateri je že de'al v Etavbni stroki. — Službo lahko vTši tudi v večernih urah. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Bilancist». 4682 Kuharico s kapitalom za navadno hrano v večji kuhinji — sprejmem za takoj. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Dober za-»lužek». 4f~~ Dvokolesa ipravlja najbolje, najhttr» is najceneje Florjaoiii. P Galoše popravlja C ma vuikaoizac ijs Skala», ubljana. Rimska «esta 11 12 Ondulacija. vodna. Dndulacija, striženje. barvanje las. nanikura. najtočne-ie se izvršuje v damskem salonu «KELŠIN». Kopitarjeva ulica L Za legitimacije izvršuje elike najhitreje in najceneje fotograf Primožič, Zidani most 71 Slike za legitimacije Udeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer Ljubljana. Valvazorjev trg 266 Česalni salon Venus Sv. Petra cesta 25 Onduliraaje 8 Din. umivanje glave 8 Din. masaža 8 Din, manikir 8 Din in striženje na bubi 7 Din. Za gospode: britje 3 Din, striženje 6 Din in otroci 5 Din. Izposojeva-nje lasulj, kakor tudi prevzemanje maskiranj. 4667 CTRMPIL)E E J ^^^ T Dobro gospodinjo z večjim kapitalom za vodstvo večje kuhinje, navadne hrane, takoj sprejmem. Ponudbe na upravo «Jutra» r Mariboru pod «Dobri dohodki». 4687 Pridnih delavcev vsake vrste sprejme večje Število tvrdka za takoj v dobro ln stalno službo. — Vložiti morajo 5—15.000 Din proti obrestlm. Zasiguranje kapitala. Ponudbe na podružnico «Jutra» r Mariboru pod «Sreča». Strojnik lzučen ključavničar in vešč elekfcrotehnčnih naprav, dobi takoj službo. Reflekti-ramo samo na prvovrstne in starejše. Naslov: Kari Kovač, parna žaga, Stari trg pri Rakeku. 4673 Šoferja če mogoče neoženjenega, z dobrimi spričevali, ki mora biti obenem mehanik, sprejmem. Javi naj se v gostilni Fretze ▼ Laškem. 4484 Potujočega zastopnika za Slovenijo išče inozemska dobro vpeljana elektrotehnična veleindustrija. Pogoj je znanje slovenščine in nemščine, predpogoj pa poznanje prilik. — Prednost imajo oni, ki so že delali v tej stroki — Ponudbe z navedbo rodbinskih prilik, referenc in zahtev na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Elektroindustrija». 4426 Blagajničarko sprejmem za večjo restavracijo. Poštena dekleta E dežele, ki znajo dobro računati, imajo prednost. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Polteno dekle». 4288 Kuharico dobro, ki bi ob prostem času tudi šivala domače šivanje, sprejmem. Cenjene ponudbi» na oglas. oddelek «Jutra» pod šifro «Vestna moč 22» 4319 Manufakturista ozir. prodajalko dobro izurjenega, sprejmem v trgovino v lepem Industrijskem krajo ljubljanske oblasti. — Predpogoj: prav dober prodajalec, • finim nastopom ln vabljive zunanjosti ter dober aranžer. Nastop po dogovoru. Cenj. ponndbe na osrlas. oddelek «Jutra» pod šifro «Spreten prodajalec». 4320 Učenca zdravega in krepkega dečka B primerno predizobrazbo sprejmem v trgovino mešanega blaga. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Krepak» Pekovskega učenca taknj sprejme Vrenko Ivan v Kropi, Gorenjsko. Stanovanje in hrana v hiši. — 4338 Mlajšo kuharico pošteno, marljivo, z dobrimi spričevali, že veščo meščanske kuhe in vrtnega dela, želečo se spopolniti za fino kuho. sprejme takoj k 2 oeebama v dobro in stalno službo lekarnar dr. Schwarz, Ljutomer. 4340 Kovaškega pomočnika izurjenega ter sposobnega za vsako kovaško delo, posebno za podkovanje konj sprejme takoj Anton Zaje, Žalec. 4344 Hišnika za majhno posestvo blizu Ljubljane iščem za takoj. Natančneje se poizve na Dunajski cesti' 11 /I. 4.j€8 Natakarice Katera gospodična ali gospa natakarica od 30—40 let etara, ki ima osebno dovoljenje za točenje pi-iač, bi hotela sprejeti službo na deželi kot gospodinja pri samskem gospodu, ki poseduje gostilno. Možitev ni izključena. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Newyork». 4590 Izprašan kurjač za Wolfovo lokomobilo z nadzemnim Treppenroetom za kurjavo z žaganjem, popolnoma vešč tega posla in z večletno prakso, dobi takoj službo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 4604 Učenca z dobrimi spričevali — če mogoče e par razr. meSČ. Sole, sprejme v trgovino mešanega blaga Valentin Dreo. Sv Trojica v Slov. goricah. — Prednost ima: večje postave, marljiv ter poštenih staršev. 8180 Zastopnike (ce) sprejmem za prodajo mlete kave za Slovenijo, z dobro provizijo. Ugodno za one, ki imajo dobre zveze s kavarnami in restavracijami. Zemun, Gajret, turška kava 4484 Kuharico staro 40—50 let sprejmem za 8 oseb. Mesečna plača 800 Din. Ponudbe na oddelek finančne kontrole Sv. Ana nad Tržičem. 4018 se^eeeg» Pozor » ! ženini in neveste ! Žimnice (matrace), posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in tapet-niške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 — poleg Mestnega doma. Pletilca košar za perutnino sprejmem. Oddam mn poceni v najem posestvo т Gor. Ložnici in prevzamem od njega vse izeotovljene košare. Viljem Abt, Maribor. 4544 Trg. sotrudnlco starejšo in samostojno, popolnoma Izurjeno v mešani stroki, po možnosti tudi nakupu blaga izvežbano, sprejmem. Ponudnice naj se Izkažejo в prvovrstnimi »pričevalL — Ponudbe n* oedasni oddelek «Jutra» pod «Z. a 21». 4417 Trg. vajenca močnega ln z zadootno šolsko izobrazbo sprejmem v špecerijsko trgovino. Na-•lov pove oglaeai oddelek «Juin». 4271 Modistka v službi, ki prevzame delo T prostem času, naj se javi na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zmožna 50» 4611 Urarskega pomočnika in vajenca бргејте D. Marinko, urar, Ljubljana, Florijanska ui. št. 81. 4607 Kontoristinjo izvežbano v knjigovodstvu, nemškem in slovenskem dopisovanju ter strojepisju, z večletno prakso, sprejmem v veletrgovino v Splitu. — Lastnoročno pisane prošnje z zahtevo plače na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Kontoristinja». 4609 Iščem učenko z dežele, za strojno pletenje za poldrugo leto — z vso oskrbo v hiši Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 4491 Učenca za trgovino v starosti 14 let, poštenih staršev in e primerno šol-sko izobrazbo sprejmem s 1. marcem s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Učenec 63». 4508 Račun, natakarico najraje začetnico, pridno, pošteno in čedno takoj sprejmem v Ljubljani — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4515 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beograda ako se zglase v birou Ekonomija, Beograd Vasina 11 4030 Provizijske potnike že vpeljane pri trgovcih po deželi in mestih вргејтет. Naelov r oglasnem oddelku «Jutra». 4644 Služkinjo pošteno in pridno, ki zna samostojno kuhati in ki bi opravljala vea druga hišna dela, sprejme takoj družina 3 oseb. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Poštena in pridna». 4662 Pletiljo veščo vsega dela, sprejmem kot družabnico aH JI plažam od komada. Prednost imajo z nekaj kapitala in svojim strojem. Ponudbe na oglas, oddeleik «Jutra» pod «Briljantnî zaslužek». 4663 Vrtnarja dobro izvežbanega v sadje-reji in splošnem vrtnarstvu sprejmem v službo. Event. oddam £rt s cvetličnjakom in gorkimi gredami v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Samostojen vrtnar». 4535 Prodajalko mešane stroke, samostojno, zanesljivo in pošteno, sprejmem b 1. marcem, event. malo kesneje. Ponndbe pod «Porabna moč Litija» na oglasni oddelek «Jutra». 4679 Učenko poštenih staršev, za izdelavo gornjih delov čevljev sprejmem. Prednost imajo one, ki so se že učile. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Poznam stroj». 4587 Brivskega pomočnika mladega in dobrega delavca «prejme 28. februarja ali 1. marca Jelko Vaji, brivec za dame in gospode v Kranju. 4592 Oglas, akviziterja boljšega in dobro izvežbanega. sprejmem proti dobri proviziji v stalno službo. — Poizve se pri Aloma Company, LJubljana, Cankarjevo nabrežje 1. 4632 Izurjen strojnik posebno pri dieselmotorju, dobi službo v mali elektrarni v kopališču. Izven sezije bi opravljal službo paznika. Nastop 1. maja. Želimo oženjenega, treznega in zanesljivega. Ponndbe pod «Strojnik 1060» na oglasni oddelek «Jutra». 4564 Trg. učenca b stanovanjem in hrano v hiši sprejme manufakturna trgovina Anton Božič v Kranju. 4410 Mizar, vajenca z vso oskrbo v hiši eprej-me takoj Ivan Goljar, St, Vid nad Ljubljano, Pred-gora 3. 4388 Nemško gospodično inteligentno, iz boljše hiše, solidno, srednjih let, ki zna kuhati in šivati in če je mogoče, da je tudi nekoliko muzikalična, sprejme takoj kot oporo in družabnico samostojna dama Irena Bali, Karlova«. 4412 Učenca za trgovino z usnjem in čevlji бргејтет takoj iz dobre hiše in dobrimi spričevali. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «M. K. 888». S103 Kot gospodinjo sprejme samostojen gospod gospodično ali damo. Prednost imajo šivilje. Predpogoj 5000 Din kavcije. Zenitov ni izključena. Naslov t oglas, oddelku «Jutra». 4686 Strojnik Šofer in mehanik z večletno prakso išče primerno službo. Nastopi lahko 20. februarja Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 4479 Trgovcem s čevlji! Čevljarski mojster prevzame zbito delo na dom, ev. tudi dobavlja. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Lični izdelki». 4556 Gospodarji. gospodinje! Kadar potrebujete kakega posla za tiišna in gospodinjska dela. se obrnite na «Posel-sko zvezo» v Ljubljani — Stari trg 2. — Za odgovor znamko 1520 Strojnik- ključavničar prvovrsten, išče službo. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Samostojen S8>. 4424 Postrežnica išče zaposlitve od 9. ure naprej. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4594 Zastopstvo kakršnokoli prevzamem za Trbovlje, Zagorje-Hrastnik. Posel bi opravljal v lastni hiši. Shramba za blaco oa razpolago, — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Pomanjkanje». 4205 V špecerij. trgovino teli vstopiti za 2 meseca man utak turist kot praktikant. Dotičnemu trgovcu na razpolago Din 25.000. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Specetrgovin»». 4565 Ključavničar B 25.000 Din kapitala, vešč mehanike, vstopi k mehaniku ali mehaničnemu podjetju kot družabnik. — F. Muhovič, Rečica ob Savinji 4563 Mizarski vajenec išče službe za takoj. Ponudbe z navedbo pogojev na oglasni oddelek «Jutra» pod «Mizarski vajenec». 4576 Trgovec špecerijske stroke, kateri je opustil trgovino, išče služ-bo kot poslovodja ali potnik. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Specerija». 4527 Zastopstvo večje firme bi prevzel zanesljiv, agilen ln zmožen Dubrovčaa Na razpolago bančna garancija. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4570 Blagajničarka dobra računarica, z večletno prakso, vešča vseh pisarniških del ter vajena v trgovini, teli kjerkoli primerne namertltve. Položi tudi kavcijo. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro " «Dobra moi 28». 4589 Kontoristinja z nanjem slov. in nemškega jezika, stenografije, strojepisja in knjigovodstva, s petletno prakso, išče primerno službo na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Trajno 70». 4615 Natakarica pridna in poštena, bi rada menjala službo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4499 Dobra šivilja ki šiva staro in novo, gre delat na dom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Dobra švilja». 4581 Pisarniški uradnik z mnogoletno prakso, sprejme popoldansko službo za računske, dopisne in sploh pisarniške posle. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». Šofer nealkoholik, z dobro prakso, tudi skladiščnik, Išče službo, najraje pri osebnem prometu. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Abstinent». 4284 Šoferska šola daje pouk in izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne šoferje. Pouk je temeljit ш uspeh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan. Prospekti gratis. Natančne informacije ▼ avto-školi, Zagreb, Kaptol 15 — Telefon 11-95. 76-a Kontoristinja z večletno prakso, zmpžca slovenščine, nemščine, srbohrvaščine — stenografije, strojepisja in vseb drugih pisarniških del, išče službo, event. tudi samo za nekaj ur dnevno. Cenjene ponudbe pod «Perfektna 89» na oglasni oddelek «Jutra». 4489 Inteligentna gospa perfektna v šivanju in ki zna slov., erbohrv. in nemški jezik, želi namestitve v večjem hotelu, ev. v toplicah. — Poudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Izobražena 31». . 4453 Kateri ključavničarski ali mehaničarski mojster bi sprejel 151etnega nadarjenega fanta z dežele v učenje, kjer bi imel tudi stanovanje in hrano. Cenjene ponudbe na naslov: M. Pe-čuh, Zagreb, Шса štev. 155 4485 Vesten gospod I 181etno pisarniško prakso Išče službo za popoldan. — Daje tudi instrukcije za nižješolce. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 4425 Gospodinja Bamostojna, Seli službe pri samostojnem, starejšem gospodu. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vestna 30». 4630 Gospodična v gospodinjstvu dobro iz-vežDana, išče primemo službo. — Ponudbe na Oglasni oddelek «Jutra» pod «Marija». 4658 --a. Gospa resna in vestna, vsestransko naobražena, teli primerno Blužbo kot gospodinja ali kaj eličnega. Cenj. ponudbe je poelati na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Cpanje 59». 4659 Starejša gospodična z osebno in točilno pravico ter obrtnim listom, išče primerno Blužbo. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Takoj 53». 4653 Dobra kuharica ki zna tudi š i v-a t i. teli službo pri boljši družini. — Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 4674-a Krojačica prvovrstna, se priporoča za poučevanje krojenja po nizki ceni. Pride tudi na dom. Izdeluje tudi kroje meri. Emonska cesta 4, nadstr. 4626 Trgovski vajenec kateri je ie bil nekaj časa v trgovini, bi »e rad kje ie dalje učil. Naslov pove oglasni oddelek «Juta». 4665 Pletilja sprejme delo na dom — posebno nogavice. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4666 Gostil, kuharica dobra, poštena in ubogljiva išče službo. Bovha, goetilna «Vitez». 4672 Klavir poučuje temeljito učiteljica. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4468 Pouk v nemščini daje inozemska .Nemka. — Ponudbe ali naslov v ogl. oddelku «Jutra». 4495 Pouk v kroj. risanju in prikrojevanju damskih oblek daje edino strok. Izprašana učiteljica Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24. 4680 » Gosji puh ima v zalogi tvrdka V. Kmet, perutninski zavod v Sp. šiški — poleg mitnice. Telefon št. 375. 4244 Lesene škafe z železnimi obroči dobavljam po najnižji ceni v vsaki količini. Nudim tudi Ia beli krompir za seme. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 4196 Bodečo žico pocinkano, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4192 FIÊT ■ FORD v zelo dobrem stanju naprodaj. Na ogled pri tvrdki M. F. Barešič & Co., Dunajska cesta 12. 4376 Pariške obleke za plesne večere, popolnoma nove, naprodaj na Sv. Petra cesti 14/1 — od 3. do 5. ure. 4:— Vrhniško opeko trboveljski premog in hu. kova drva nudi najceneje Lovro Krže. Trnovski pristan 12. Postrežbo točna! 61 Motor 20 k. e — na sirovo olje, malo rabijen. zaradi eiek-triziranja obrata po zelo nizki ceni proda L. Pečar. Ljutomer 1659 Gumbe kupite najboljše in najcenejše v tovarni v Mariboru. Slovenska ulica štev. 8- — En gros — en détail! 48 Drva hrastove odpadke (odpadke od žage) dostavlja od parketov ter mehka drva po nizki cent na dom parna žaga V Soagnetti. Ljubija na. ca gorenjskim kolodvo rom — Pri odvezmu večje množine znaten popust Lastni Izdelki! Nizke cene! Smučarske obleke kompletne po 780 dinarjev, telovadne oblačilne potrebščine in modni salon za gospode priporoča c občinstvu in društvom tvrdka Brata Capuder (prej Pero Capuder) Ljubljana, Vegova ulice 2. 248 Štirikolesni voziček z lestvicami prodam ali zamenjam za moško kolo ter razliko doplačam, event,. ga kupim. Rojina, Zgornja Šiška 50. 4546 3 prodaj&niške mize in stekleno eteno za pisarno takoj poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4438 Pisalna miza skoro nova. radi pomanjkanja prostora poceni naprodaj v Zalokarjevi ulici št. 13. 4510 Vreče za oglje prvovrstne, proda Podbev, šek, Ljubljana. VoSnjakova ulica 6. 4506 6 orehovih debel v mestu posekanih prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4275 Vozeča lokomobila parna, prvovrsten dunajski fabrikat, 4 leta stara, malo rabljena, 28—35 HP normal, kurilna ploskev 18.90 m', radi preuredbe obrata pod ugodnimi pogoji naprodaj. event. jo zamenjam za plinov motor od 40—50 HP. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4341 A. J. S. motor s priklopnim, 7 k. m., v najboljšem stanju, kompl. opremljen, naprodaj radi selitve. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4575 Srebrno damsko uro zapestno in ^obro ohranjeno kitaro prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 4602 Valvazor originalna vezava, zeio dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek «Jutra». 4595 Zastonj niso nikjer stroji, toda zelo • L. Rebolj v .ranju. — Pogrezljivi z 2 poceni pri L. Kranju. — P( predali вато 2900 Din krojaški in čevljarski po 2800 Din, s pokrovom 2450, celo za 1800 Din že popolnoma nov stroj. Jamstvo do 15 let. Pouk v vezenju brezplačen. 4550 Belo spalnico kompletno, prodam radi selitve. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Selitev 74». 4574 Železen štedilnik poceni naprodaj v Delarn-ski ulici 10. 4580 Kompletna spalnica iz trdega lesa™ popolnoma nova, naprodaj v Florijan-ski ulici št. 7. 4464 2 smokinga fina, skoraj nova, in ravno tak frak naprodaj v Slomškovi ulici štev. 4/II, levo. 4610 Bencinski agregat še malo rabljen in v dobrem stanju — direktno sklopljen z dinamo strojem 110 Volt, 4'2 K. W„ s kompletno stikalno desko in motorjem za 5—6 k. s. — znamke «Praga», в k n p n o prodam za 10.000 Din. — Ogleda ве lahko vsako ne-d-âjo ali* praznik pri gosp. Novaku v St. Vidu pri Domžalah. 4333 Stabilni motor 4 Уг HP, v brezhibnem stanju proda H. Fideršek, St. vid nad Ljubljano. 4622 Masko markiz posodim ali prodam zelo ugodno. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4616 Novo spalnico iz trdega lesa prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 4618 Krasno avbo prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4620 2 pletilna stroja št. 8/40 in 10/36, dobro ohranjena, naprodaj v Stiski ulici št. l/I, desno (pri sv. Jakobu). 4493 Moško obleko lepo, kompletno, za veliko osebo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4526 Svilena maska Biedermeier, za damo srednje postave poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra». 4559 Štedilnik dobro ohranjen, poceni proda Šolar, čevljar na Poljanski cesti 15. 4582 Dvovprežno kočijo lepo in v prav dobrem stanju, prodam po nizki ceni. V zalogi imam tudi vse v sedlarsko stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah. Ivan Tilec, sedlarski mojster v Novem mestu 81. 4471 Gnoj naprodaj v Ljubljani, Sv. Petra c. it. 79. 4469 2 elegantni maski ugodno prodam, eventuelno posodim. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 4427 Motorno kolo Cokerell, lepa oblika in dober motor, ki vozi vse klance, poceni naprodaj v plinarni na Resljevi cesti. 4377 Izvrš. sodna dražba Jermanove elektrarne, žage in mlina v Radomljah se bo vršila dne 16. febr. 1927 ob 9 Mi. uri pri okrajnem sodišču v Kamniku. — Cenilna vrednost znaša Din 495.000, najmanjši ponudek pa 330.000 Din. — Vsi trije obrati so blizu skupaj, ter se lahko združijo v eno napravo, katera bi imela ca. 450 PS vodne Bile. Razen tega se bo prodajala stanovanjska hiša z gostilno, veliko dvorano, kletjo za vinsko trgovino in dvema gospodarskima poslopjema, ter posamezno več njiv, travnikov in gospodarskih parcel. Natančnejša pojasnila dajeta dr. Janežič in dr. Trampuš. odvetnika v Kamniku. 4378 Šivalni stroj čevljarski, veliki, malo rabljen, proda za 3000 Din Franc Ciglar, Sv. Ana 28, pošta Konjice. 41 Pisalni stroj in moško kolo prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4614 Novo plesno obleko lila, svileno, za Brednjo postavo, prodam za 800 Din. — Cojzova cesta štev 9/П. 4681 Divan otroško posteljico in kredenco prodam po ugodni oeni. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4634 Posteljne vložke žične, ceno naprodai, kakor tudi popravila pri And'ovic & Strgulc, Hrenova uliea lt. 4645 D. M. C. največje skladišče SARAJEVO Prestopna: ied. Petra 26. Železen štedilnik in drugo naprodaj. Naelov v oglasnem oddelku Jutn. 1000 m tračne žage (Bandsâge) popolnoma nove: SO mm di 6, 25 mm di 5 in 20 mm di 4, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4646 Sedlo prodam po nizki ceni. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4651 Cca. 500 škatelj iz rujavega kartona, velikost 32 X 16'5 X 3 cm, proda Anton Cerne, graveur v Ljubljani, Kongresni trg 10 4657 BSA motor skoro tov. nov, 5 HP, ugodno prodam. Cena in ogled pr zastopniku BSA motor. S. Kenda, Tattenbachova št. 19, Mairbor. 4683 3 prodajalniške mize tehtnico in steno za pisarno takoj poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 4438 „Posest" Realitetna pisarna družba z o. s Ljubljana Miklošičeva cesta 4 proda: BISERNO OVRATNICO, 1300 biserov, z zlato za-pono, starinski nakit, Din 55.000. STARINSKO PAHLJAČO z zlatom cizilirano, 12 tisoč Din. BENECANSKO VERIŽICO, zlato 4 metre dolgo, delano na roko v 18. stoletju. Din 65.000. DLADEM, zlat, z 10 smaragdi, Din 16.000. ZLATA URA, krasno delo, 18. stoletja, Din 16.000. GRAMOFON, velik, 24 ii-branih plošč. Din 800. GLASOVIR, «BIQtner», čr-nopleskan, Din 25.000. SVETILKA, stoječa, električna, namizna, nova, Din 600. GLASOVIR, kratek, 12.000 dinarjev. Opreme, raznovrstne, pisalne mize. japonske vaze, Dieselmotorje, elektromotorje, avtomobile vseh vrst po ugodni ceni 4655 Vsakovrstno zlato Kupuje 00 najvišjih eenab Cerne — juvelir Ljubljana. Wolfova ullea t) Hlode hrastove m emrekove kupuje parna žaga V. Seag-netti v Ljubljani £52 Srebrne krone kupuje ш plača dobro t Čuden. Ljubljana. Prešernov» uliea l 288 Pisalni stroj s vidno pisavo kupim. — Ponudbe z navedbo cene in znamke na oglas, oddelek «Jutra» pod «Dober». 4542 Gugalnega konja za otroke, kupim. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4597 Les za kolarsko uporabo kupuje M. Fajfar, kolar v Ljubljani, Trnovo. 4583 Jermena ca. 18 m, rabljena, 8—10 cm iiroka kupi CI h 1 a š, Vodovodna, casta 1. 4598-a 600 drogov &e mogoče borovih. 9 m, 15—18 cm srednje debeline kupimo za električni vod. Ponudbe na: «Levant» d. d. — Bač (Bačka). 4552 Jamske tračnice Razpisujemo dobavo 450 m jamskih tračnic s pripadajočimi spojkami in vijaki Ponudbe vlotiti do 24. t. m. Več pri podpieanl. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca, pošta Griže, dne 11. febr. 1927. 4549 Gramofon in motorno kolo kupim. Ponudbe z navedbo cene pod «Kupim» na ogl. oddelek «Jutra». 4600 Več divjih kostanjev lepih ln močnih kupi J Rahne, Selo-Moste. 4599 Elektro-motor 6-8 konjskih sC, en spal t-«atter kupim takoj. Ponudbe na ogL oddelek «Jutra» pod «OgL it. 4480». 4480 Čajni servis srebrn, kurtm. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «666». 43g9 Avto Fiat 501 kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro «Fiat 501». 4678 Stara vrata in okna tndi manjša, kupi Korošec, Rimske toplice. 4671 Pozor! Fozor! Preprodajalci! Kupimo vsakovrstne hlode, trame, deske, telezn. prage, drva za kurjavo, bukovo oglje, koruzo, žito, otrobe, fižal itd. in prodamo umetna gnojila, semena, modro galico, tveplo, seno itd. — Kmetijsko-trgovsko društvo, Trieste, Raffineria 4. 4190 Bukovo oglje prvovrstno kupi v vsaki množini SkTbec & Bartol, Ljubljana, Miklošičeva cesta it. 6. 4637 Kašo, ajdovo moko in koruzni zdrob dobite najceneje pri F. Juvan, valjini mlin t Sr. Gameljnah, pošta fit. Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik 4409 Pristni med namizni in za pecivo po Din 22.50 kg. A Maček, vele-čebelar, Vrhnika. 52 Semenskega krompirja belomesnatega ima vtč vagonov za prodali tvrdka I. Lovrencič & drug, Kri-ževci pr; Ljutomeru. 4193 Sladke krme 100 met. naprodaj v Celju. Gaberje 21. 4639 Lep krompir prodajam dokler traja zaloga po 5'50 kg. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4676 m тш!>, Enodružinsko vilo ne več kot 20 minut od centra mesta oddaljeno, kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Plačam takoj 74». 4374 Vili slično hišo poleg Kranja, ki ima 8 sobe, kuhijo, vodovod, pri-tikline, sadonosni in zele-njadni vrt, na teljo tud! zemljišče, prodam. Pojasnila daje Ivan Arhar, Gunclje 26 — St. Vid nad Ljubljano. 4443 Posestvo z mlinom in 9 oralov zemlje, njive, travniki gozd, prodam u 70.000 Din. Plačilni pogoji jako ugo.lni Naelov v podružnici «Jutra», Maribor. 4172 Lep vinograd prodam v Virštanju pri Podčetrtku. Zraven je klet in hiša z vsemi potrebščinami. Leskoviek, Rajhen-burg ob Savi 4017 Dražba posestva okoli 50 oralov njiv, travnikov, pašnikov in gozda, zidana hiša in z opeko krita ter hlev — se vrti dne 19. februarja ob 9. uri pri okrajni todniji v Kočevju, soba it. 8. Cenilna vrednost 24.218. najmanjši ponudek 15.477 Din. 4411 „Posest" Realitetna pisarna družba • o a. Ljubljana Miklošičeva c. št 4 proda: HIŠO, visokopritličao, no-vozidano, 6 stanovanjskh prostorov, 600 kvadratnih metrov vita, Rožna doii-Din 115.000. i, enonadstropno, no-voztdano, 7 sob, pritik. Ene, velik vrt, pod Rožnikom, Din S00.0U0. HIŠO, pritlično, 2 sobi, pri. tikline, hlev, gospodarska poslopja, velik vrt, Kraiovo, Din 80.000. VILO, visokopritiično, no-vozidano, 5 sob, prilikli-ne, tik tramvaja, 150 ti-soo dinarjev. — Takoj potrebno polovico kupnine. VILO, visokopritiično, no-vozidano, komfortno Iti. novauje 6 eob, velik vrt, blizu Tabora, Din 190 tisoč. H I,Su, enonadstropco, ležečo v jako prometnem predmestju Ljubljane, trgovski lokal, 10 stanovanj, Din 220.000. HIŠO, visokopritiično, 8000 kvadratnih metrov vrta, veliko iupo, blizu glavnega kolodvora, Din 850 tisoč. VILO, enon^stropno, 2 stanovanja po 8 sobe, pritikline, lep vrt, blizu tramvaja, Din 150.00U. HISO, enenadstropno, t gostilno, 4 sobno stanovanje takoj razpoložljivo, ientpeterski okraj, Din 260.000. HIŠO z gostilno, trgovino, 21 oralov posestva, tik državne ceste Ljubljana-Novo mesto, Din 125.0UU. H1SÛ, enonadstropno, z izvrstno vpeljano pekari- i'o, vrtom, tik farne cer-ve, prometen trg ob železnici, Din 180.000. HISO, visokopritiično, s 3 sobami, kuhinjo, pritikli-nami, velikim vrtom, v večjem trgu ob železnici, D« 86.000. HISO z gostilno in trafiko, У oralov posestva, nasajenega 8600 komadov hmelja, г^и Celja, 300 tisoč Din. VILO, visokopritiično. 6 6ob, pritikline, vrt, kom- getno opremljeno, Bled, in 110.000. VILO, visokopritiično, 4 sobe, pritikline, krasen vrt, Vil mar je, Din IS« tisoč. HISO, econadstropno, gostilno, nekaj posestva, tik farne cerkve, na Gorenjskem, Din 100.000. Poleg tega večje itevilo stanovanjskih, trgovskih, gostilniikih objektov v Ljubljani, na deželi kmečka, graščinska posestva, industrije, stav-МИ» itd. Vodna moč 60 konjskih sil, četrt od kolodvora, naproda.. Zelo pripravno za vt, , podjetje — Pojasnila Josip Vanoti v' Kami.V. Hišo v Ljubljani v mestu, z vrtom, ku; -Ponudbe na oglas, oduriei «Jutra» pod «Ugodno s, Plačam do 150.000 Din Posredovalci izključen;, 46-3 Sv. Petra cesta proda; VILO, trittanovaAji komfortno, itiri^Ji.*. Л!™*"1™* îr;; VILO, blizu tramvaja. 7 sob, gospodarsko posio je, vrt 3000 kvadrata metrov, Din 250.00!). HISO, Šiška, dvodruiinrkc. enonadstropno, covt:SJ] sto Slovenije, gospoda-, eka poslopja, invenu-Din 300.000. RESTAVRACIJO. Zapr.r,. prvovrstno. Din 7U0.00"] event. sprejme driiiitk nika. odda: RESTAVRACIJO, Zagr«rs izvrstno vpeljano, potf-v no Din 150.000. TRI GOSTILNE, sredn^ velike, boljše, Mariki po dogovoru. 46 Posestvo naprodaj blizu Skocjana n» Dolenjskem. — Veli №!r,-vrt z gospodarskim pošlo;, jem, 5 večjih njiv, » . nika, 4 dele gozda in .i- i vinoçrada. Pojasnila da« Marija Kovačič, Novo n'-sto, Ljubljanska cesta 45 4615 Enodruž. novo hišo v vodmatskem okraju pel ugodnimi pogoji prodam Posredovalci izkjjučeni 1 Ponudbe na oglas, oddel« «Jutra» pod «Hiša 83». Posestvo z gostilno in trgovino, ali tudi sairo z gostilno kupim v prometnem kraju med Celjem a Mariborom. Rudolf Horvs-tiS v Križevclh pri Ljut meru. S1T<9 Lepo posestvo ki meri 42 Johov, z iepim gozdom, njivami in trevr-H, goapodankim poslopjem v dobrem stanju in obsto. Iz velike hiie, hleva za :« glav živine, svinjaka, hrama In S kozolcev, oddal.i.-no 20 minut od šole in ne cerkve in SO minut rudnika Trbovlje, proda :» 150.000 Din Franc Kmet Trbovlje П. 4395 Enonadstropno hišo h ielen)adnl vrt, v solnčni legi t Studencih, odria-Meno 10 minut od rudnik» Hrastnik, poceni prodatr Pojasnil* daje Franc Km-" — Trbovlje II. •!.■--•; Enonadstr. hišo v predmestju blizu tramva-Ja, obetojeio iz 5 sob. > sobic, prëdsobioe, kuhinj s jedilne «hrambe, verande, kleti, podstreija, vrta, pralnice in drvarnice, z elektr. in mestnim vodovodom — prodam za 225.000 Din. -Naslov v oglasnem oddava «Jutra». 4CS1 Marstan, Maribor 1 i č e veleposestvo do 4'4 oralov, prednost zemlja i» hmelj, mariborska okoli***, kupec z gotovino. — V»-mslih posestev tudi najtm aH zameno. Smrekov gor , la stavbni lee. Vilo s S stanovanji, na kraju v Ljubljani, tolidro zidano in ne predaleč v Ljubljani, Aleksandro' cesta. 4-v.7 Trgovino z mešanim blagom, po m<-.?-nosti v večjem trgu a'i b'î-zu industrije, dobro ido«o in prvovrstno postojanko vzamem v najem. Ponu«lb" je poslati ra podružnico «Jutra» v Mariboru p-v; Ifro «Dober promet 100». 440Л Lokal za vinotoč ki bi imel na dvori-ču a i v pritličju kleti, vzamem " marcem ▼ zakup v tredin mesta. Ponudbe na ogla^r oddelek «Jutra» z navp^M cene in prostora pod Šifro «Lokal L marec». 44''7 Mesarijo ako mogoče z gortilno prevzamem v najem. Evcri. Erevzamem tudi od takiH, i ielîjo iti v pokoj in lahko ostanejo pri meni. — Dopise na oglasni oddelek «Jetra» pod «Meearija 98». v,r "ог| CALDERARA CHYPRE CH9PRE KREMA CALDERARA. milo za bodečo brado. IALDERARA & BANKMANN, Wien X., Laxenburserstrasse 123 Dobi se v vseh boliših trgovinah. "M Pekarno dobro idočo t reijem mena na Stajenkem oddam „koj radi družinskih rainer. Matko Fraa, ltaribor, KorcSka eoata 85. 43S5 Lokal 0,Idam Ukoj T Tarčarjwri ulici poleg tvrdke Pučnik, lier se dob« tudi pojasnila. «88 Lep poslovni lokal , centru Ljubljane, poleg j'avne poŠte, r I nadstr., 5» ulico, obetoječ ia Î ali t sob s- centralno kurjavo. I» električno raisvetljaro, telefon, takoj oddan — tudi posamezno. — Nasiov r cglasnem oddelku «Juta» .li rpraiati ns Aleksandro-ri cesti It. Sa. 8194 Trgovino i rsem inventarjem oddam najem v večjem kraju u Dolenjskem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutru» pod «999». 4551 Pekarno .rameni v najem na pro-tf-tnem kraju. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». Lokal pripraven ta pisarno ali tr-rovino oddam takoj na te-prometni cesti Naslov v odasnem oddelku «Jutra». 4537 Pekarno dobro idočo, v večjem menu ua Štajerskem oddam tok o j radi družinskih razni r. Matko Fran, Maribor. Koroška cesta 4.1. 4325 Skladišča, delavnice oddam na TrfaSki ce*ti 4, G ince (prej Thaler). 4893 Gostilno z mesnico sli trgovino melan. blaga r prometnem kraju vzamem tokoj v najem. Ponudbe na oodTužuico «Jutra» v Mariboru pod «Plačam naprej». Nezaščiteno stanovanje i * f e zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Hfro • 1. marec 94». 4894 Kot sostanovalca torejmem boljletr» gospoda » zračno ta svitlo. zakurjeno sobo, a vso oskrbo ta Din tneeečno. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4449 Gospodično »prejmein kot sostanovalko N»«lov v oglasnem oddelku «Jutra». 4442 Ljubko stanovanje ! parkotlranlh sob kuhinje in pritiklin, v več let sto-j<*si vili. 10 minnt od gl poŠte, solnčno ln «uho. od-ii?>n stranki 2 oseb in brez »latkinje s 1 marcem proti ™«sečni najemnini 800 Din Ponudbe na o^las oddelek «Jutra» pod «Manzarda» S74 Mlajšo gospodično ali dijakinjo lurejmem v lepo eolziSno Rta novanje, event. tudi na dobro hrano in celo o«krbo poleg cestne železnice — Г>о zmerni ceni. NmIot t oglasnem oddelka «Jutra». 4589 Sobo eddam gospodu ali gospodični. Nasiov v oglasnem oddelku «Jutra». 4532 Stanovanje 1—2 sr.b m kuhinje 1 i i e ra takoj mirna Stanka dveh o**1!». Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod lifro • I.jlibljaua 25». 4325 Nezaščiteno stanovanje « i—5 sobami in kopalnico №ani « 1. majem aH Junl-J»w. ïfaslov pove oglml oddelek «Jutra». 4524 3—4 gospodične ali gospode ITtrejmem na stanovanje ln dobro hrano po 650 Din ^*«»čno — v sredi mesta. Naslov v oglasnem oddelku «•'utra». 4606 Stanovanje ■ 3 sobama ln prltiklinaml, »uho in solnčno, ižče mima »Irauka (mati !n hčerka) v 1'jubljanl. oziroma ▼ naj-hližji okolici. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «rčltetjiea IS». 4516 Separlrano sobo * sreiliui mesta Dče s 1. siareem boljii gospod. — Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod Hfro «Jurlst». 4432 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam » bližini Ltiibljaae, z uporabo električne razsvetljave, klavirja ln kopalnice. Ponudbe aa oglas oddelek pod «Vrtattae. Solidna stranka novoporočena, iSče stal vanje a 2—8 sobami in pri. tiklinami, event. par minut izven mesta. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Novo-poročenec». 4407 Lepo sobo oddam 1 ali 2 boijllma gospodičnama ali gospodoma. Naslov * oglasnem oddelku «Jutra». 4488 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Ukoj gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4579 Komiortno stanovanje 4 sob, sobice, kopalnice in vseh pritiklin oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 4557 Mesečno sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jatra». 4560 Lepo sobo t balkonom, elektriko is poeebnim vhodom oddam boljii gospodični ali gospodu. — Event. tudi l sobi. Naslov v oglasnem oddelku «Jatra». 4353 V Mariboru lellm privatno stanovanje pri boljii rodbini, vdovi ali starejii gospodični u dobo 4—6 dni. Ponudbe na po-druSnlco «Jutra» v Mariboru pod «Snainoet». 4556 2 gospoda sprejmem na hrano in stanovanje v sredini mesta. — Istotam sprejmem tudi nekaj gospodov na dobro hrano. Dijaki nekaj ceneje. Naslov pove oglasni oddelek «Jatra». 4573 Snažno sobico s posebnim vhodom oddam gospodu. Istotam naprodaj narodna noša Nasiov v oglasnem oddelku «Jutra». 4572 Opremljeno sobo s električno razsvetljavo ln posebnim vhodom oddam takoj ali s Î. marcem. — Naslov pove oglas, oddelek «Jatra». 4668 Opremljeno sobo Lepo, oddam solidnemu gospodu ali gospodični za 800 Din. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 4523 Gospod miren ln soliden, Iiče sobo s souporabo klavirja. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Soliden 46». Opremljeno sobo iičeta 2 gospoda za takoj. Poseben vhod. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «P. J.» 4624 Lepo stanovanje ▼ mestu — 2 veliki sobi, kuhinja, ki stane 30 Din mesečno, zamenjam za večje. Ponudbe pod iifro «Za. menjava SO» ua oglasni oddelek «Jutra». 4617 Šiviljo sprejmem na stanovanje v svrho skupnega delovanja. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4627 Sostanovalca sprejmem. Naslov v oglaa. oddelka «Jutra». 4512 Boljšega gospoda dobro iltuiranega, sprejmem na hrano ln stanovanje. Soba je elegantno opremljena, z elektr. razsvetljavo ln parketom — solnčua lega, z 3 velikima окпош sa glavno ulico. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 4513 Opremljeno sobo solnčno, i zajtrkom lo vso postrežbo ličem s 1. marcem v bližini dež. vlade. Vhod strogo separiran. Ponudbe sa oglašuj oddelek «Jutra» pod iifro «Čedno». 4547 Stanovanje velike ln majhne sobe oddam a 1. marcem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4.r»69 Opremljeno sobo lepo, z dvema posteljama ln i vhodom U stopnic oddam S solidnima osebama. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4.ЗД Sobo v Mariboru lepo, • hrano oddam 2 dijakinjama ali dijakoma. — CvetljlSna ulica 8, deeuo. 4459 Sobo z 2 posteljama oddam 2 gospodoma ali gospodičnama v Vodmatu. Društvena ulica Stev. 64. 4S80 2 opremljeni sobi lepi, t posebnim vhodom In elektr. raZ4v*tljavo, v pritličju oddam mirnemu gospoda (gospodom«) s 15. t t». Naslov v mInmi ed-«Jutra». 4» Stanovanje 1—8 sob, kuhinje ln pritiklin i 14 a mirna stranka. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra». 4641 Brezplačno prijavite oddajo stanova nja, sobe, lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. — Posredovanje za od dajalca popolnoma brezplačno. — «Posredovalec», Sv. Petra 18. US&a Prazno sobo s posebnim vhodom iiiem. Cenjeno ponudbe aa o|los. oddelek «Jatra» pod «Prazna 4». 4648 Sobo z 2 posteljama r centru mesta, s poeebnim vbodom takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4664 Opremljeno sobo lepo, z električno razsvetljavo oddam mirni, boljii, solidni gospodični na Sv. etra eeeti SS/I. 4670 Sobo oddam £ gospodoma. Istotam spejmem gospodično za sostanovalko. Naslov pove oglasni oddelek «Jatra». 4692-a 4 lepe, svetle sobe v Mariboru na Aleksandrovi cesti, pripravne za pisarne sli stanovanje, oddam takoj v najem. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» v Maribora pod «Lepe 6obe». 4691 Lepo, veliko sobo takoj oddam. Naslov jwye oglasni oddelek «Jatra». 4625 „Posest" Realitetna pisarna ilružb. t j « Ljubljana, Miklošičev» c. št 4 odda v najem: STANOVANJE i tub. kuhinje, verande, pritiklin, prvo nadstropje, Kožna dolina, mesečno Din 800, pol leta vnaprej plačljivo. STANOVANJE, veliko sobe, kuhinjo, Tržaška cesta, proti jiosojilu. STANOVANJE 2 »ob, pri- tikiiu, Šiška, proti predplačilu, Din 4000 za S STANOVANJE, sobo, kuhinjo, pritikline, Rožna dolina, mesečno 500 Din. OPREMLJENO SOBO » souporabo kuhinje za Bežigradom, mesečno, 600 dinarjev. STANOVANJE, 2 sob, kuhinje, pritiklin, tik tobačne tovarno, mesečno Din 900. STANOVANJE, sobo, kuhinjo, pritikline, vrt. Rožna dolina. Din 500 mesečno. STANOVANJE, 2 sob. kuhinje. pritiklin, Gliuce, 550 Din mesečno. PRAZNO SOBO t souporabo, kuhinjo. Tržaška cesta, Din 400 mesečno. Več praznih in opremljenih sob, "za zakonce, gospode in gospodične v cenah od Diu 300 do 600. Prijave ln posredovanje za oddajalce stanovanj, sob, lokalov, popolnoma brezplačno. 4654 Sv. Petra cesta 18 o d d a : DVOSOBNO, Rožna dolina, Dih 800. ENOSOBNO, Rožna dolina. Din 400. DVOSOBNO, parket, elektrika, Rožna dolina, brezplačno, proti posojilu. ENOSOBNO, Tržaška cesta, Din 600. DVOSOBNO, Šiška, DU 500 DVOSOBNO, Zelena jama, Din 750. 4650 25% obresti plačam ta posojilo 4000 Din — katero vrnem v S mesecih. — Ponudbe aa oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Polno jamstvo». 4511 Za otvoritev droge-rije obljudenem industrijskem kraju iščem strokovnjaka ali strokovnjakinjo, ki bi bil vodja — kot družabnika z nekoliko kapitala. Ponadbe pod «St. 55» na oglasni oddelek «Jutra». 4536 Agilnega gospoda z nekaj kapitala sprejmem kot družabnika v dobro vpeljano posredovalnico la promet i realltetami. Ponudbe ns oglasni oddelek «Jatra» pod značko «Sproten 20—40». 4562 Družabnlco • kapitalom od 100.000 Din naprej sprejme eospa v dobičkanosno podjetje brez konkurence. Za kapital se jamči. GoepodiČne ali vdove Imajo prednost. Ponudbe tlasai oddelek «Jatra» «Dobro podjetje»^ Letni promet do 1,000. Dtn. Potreben kapital prevzetje brez zalo; Veliko trgovino a meSaaim blagom, dote« vpeljano, i ali kres zaloge dam takoj v najem. ,000.000 s« a zalogo 150.000. zaloge pa oO.OOO Din. Lepo stanovanje aa razpolago. Ponudb« aa oglaaai oddelek «Jutra» pod iliro «4 krasiti lokali 150». 4548 7000 Din posojila tičem nujno za S mesece. Vrnem 6500 in nudim sigurno garancijo. Ponudb« na oglasni oddelek «Jatra. pod lifro «Sigurno 7000». 4619 Družabnika z večjim kapitalom 11 S • dobro vpeljana mizarska tovarna. Ponadbe na ocL oddelek «Jutro, pod Iifro «Mizarstvo 48». 4348 Znanja želita 2 mlada inteligentna mornariška podoficirja-strojnl-ka, z 2 mladima, inteligentnima in veselima gospodičnama v starosti 16—19 let. Ponudb če mogoče s sliko pod «Silni» ln «Močni» na oglasni oddelek «Jatra». 4393 Gospod vsled ločitve zakona brez lastne krivde uničen eksistence, išče dobrosrčno damo, pripravljeno vrniti mu isto. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Hvaležnost — sreča». 4606 Glasovirje * In harmonije uglaiaJaB. popravljam str» kovno ta oenol Tudi potuje» I Naročajte po dopUaiel GL Jurasek, Ljubljana VVoltova ulica 12. 40 Aleksandrova Danes ob enajstih za «Mladiko» — 6 januar. 4633 ' Znanja želi radi takojšnje žesitve mlad trg. naobraien gospod, ki bo prevzel biše z gostilno in trg. lokalom, z gdč. ali vdovo, ki poseduje najmanj 50.000 Din, radi otvoritve trgovine. Sprejmejo se le rese ponudbe s sliko, katere je poslati ua oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Svobode finis 24». 4474 Dama išče prijateljstvo s starejšim. premožnim gospodom. — Neanonimne (ionihi- pod «Izven Šablone» na oglasni oddelek «Jutra». 4613 Gospodična srednjih let išče dražbo «turistov» v svrho skupnih izletov. — Neanonlmne ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Izleti». 4554 Vzcvetajoča vrtnica iz zemlje, oolnca la ljubezni, želi inteligentnega vrtnarja. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «Gitanitta Carmen». 4588 Mlada ločena žena varana, išče znanja г inteligentnim gospodom v starosti od SS—45 let, ki bi jI pomagal nositi tudi težave. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Ločena žena 96». 4Г" Iskrenega prijatelja resuega in izobraženega leli samostojna gospodična v starosti 29 let. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Iskren prijatelj». 4601 Gospodična mirnega značaja, hčerk« trgovca in posestnika, želi znanja 2 gospodom trgovcem ali državnim uradnikom v starosti 25—34 let. Resno ponudbe s sliko ln polnim naslovom na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Violetta 100». Anonimno v koš. 4612 Ženltev Gospodično ali vdovo brez otrok, 88—15 let staro, dobro gospodinjo, }e mogoče trg. naobrataoo, i 80—100 tisoč Din premoženja vza-me za ženico inteligenten, duievno Izot " ••■ in miren sa letnik) z lastno gozdno ter večjem vrtom, v Ljubljanski okolici. — Resoe, neanonimne ponudbe, če mogoče s sliko, k*-teo vrnem, pod «ffrečno ln mirno življenje» na oglas, oddelek «Jutra». —" n o uibBugeuum, obrale«, soliden umee (petdeset, utno bilo ln t* 4823 Šivilja srednje starosti, s stanovanjem, leli znanja z gospodom v svjho tenttre. Prednost imajo dri. namaičencl. Ponadbe, če mogoče s (lik« n« podružnico "«Jatra» Mariboru pod «918». 4SS0 Slovenka drl. uradnica, 27 let, čed-ns zunanjosti, z nekaj gotovine in t vsem ta zakon potrebnim Inventarjem, želi znanja z dobro situlranlm gospodom iz uradniških krogov. Gospodje pod 40 leti, ki cenijo nedolžnost in plemenitost višje neco na. men, naj se oglasijo do 1. marra t. 1, na podružnico «Jutra» Maribor s polnim naslovom, sliko in popisom pod litra «Vijolica v Pianlno tvrdke HSlzi-Heltimaaa — dobro ohranjen, naprodaj. Naalov r oglasnem oddelku «Joto». 45H Klavir dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka ' ' «Jatra». 4584 Planino ali klavir kupi moti takojšnjemu plačila vokan v Maribora, Frančiškanska 21. 456? Planino tvrdke Hftzmann naprodaj za 5500 Din v Mariboru, v gostilni Tattenbachova 22. 4566 Lastniki gramofonov! Prinesite takoj VU pokvarjen aparat nam v popravo. Vsako popravilo «e izvrtl strokovno natančno in poceni Imamo tudi vse nadomestne dele vedno v za. togi. A Ras berger, LJubljana, Tavčarjeva ulica 5. 4678 Gramofon Najlepio predpustno zabavo Imate, če kupite krasen amerikansk! gramofon z 32 ploščami. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 4253 Dober planino oddam po nizki ceni v najem samo boljii rodbini. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod lifro «Dober pianino». 4669 J. Stjepušln — Slsak priporoča boljše tamburice strune partiture. iole In ostale potreb Ičine za vsa glasbila Odli tovan na pa izložbi 1 Špriuger španljel! čistokrvni, 6 tednov in 2 leti stari, od na tekmah in razstavah premiranih star-iev. naprodaj. Naslov pove podružnica «Jutra» v Mariboru. 4404 Springer španijel Sistrokrvna psica, 3 leta stara, premiraua, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4506 Psa ptičarja prodam po nitki ceni. Naslov pove oglasni oddelek «Jatra». 4558 Kanarčki — samice po izredno nizki ceni naprodaj na Rimski eeeti 7, vrata S SOOS-a Kanarčke (Bdelrollerje) hareerje, Izvrstne pevce in žlahtne vrvivce prodaja po !00, 250 in 800 Din Kand Tan-iek, Celje, Mat. Oubca al, it. 8. 45S4 Moško galošo Je nekdo zamenjal na lovskem plosu. Kdor je ima naj javi svoj' lasni o ogi oddelek «Jutra». 4647 Ozeblino odpravit v dveh dneh za vedno — brez zdravil ta uspeh jamčim, sicer se pri. toženih 10 Din. ki Jih je priložiti vprašanju, takoj vrne. Vprašanja pod iifro «Ozeblina» na oglasni oddelek «Jutra». 4201 Starši! Kdor ml pomaga tak«] 9 tOOO Dis, ml lahko v poletju poflj« «a MM« 1-4 otroka r dobro oskrbo. — Naslov v oglasnem oddeBra «Jutra». 45Ç1 Dojenčka sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4365 Boljša bodočnost Pojasnila glede obilnega postranskega ali glavnega zaslužka za vsakogar do-poiljemo onemu, ki Javi -voj naslov ln priloži 2 Din za stroške na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Boljša hodoteoeU. 4678 Abonente ■aie* hrano* tSSto? sta. Naafc* pove oglašal 4628 % Knrlvo X Peeatoik, Boborilm a • (Tabor). — Talci oa 401 4638 Trgovci — detajllsti Izkariičajt« Val« txloibe! S stvarnim, po današnji stopnji modernega araatcr-stva, pravilno razstavljenim v Izložbah, lahke rojite Va promet. Podaje vsestransko 1» vefban izložbeni aranžer H prevzame tudi rune Iz-tožbe proti nizki odikodni-ni v aranUranje. Cenjene ponadbe ali vprašanja ca pojasnila prosim na oglasni oddelek «Jatra» pod iifro «V Ljubljani ali Kranju». 4640 Prvovrstna Šivilja se priporoča eenj. dsmam Sa dom za krojenje spomla. anskih oblek, kostumov in piaičev Ponadbe na oglas, oddelek «Jutra» pod iifro «Tnjka». 4661 Več mask posodi Lina Kucler — Tr-iaška oesta IL 11, nasproti tohatae tovarne. 4653 Vsake vožnje najceneje sprejemam oa Tr-laltt cesti 4 (Gliaee) ali se za late naroča v evetli-čarni «Nina», Prešernova ulica 80. 4699 Njive vzamem v najem. Ponudbe pod «Njive» na oglasni oddelek «Jutra». 4C~~ Kostanjev taninski les obi&jne dimenzije, celoletna dobava, najtočnejše plačilo, ku,n po najv šjih cenah Franc Kupnik, Podplat Po~u Prevzetje gostilne tfaljavec (Reininghaus) sva 2528 a Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjava, da prevzela to staroznano gostilno. pod imenom gostilna ,pri dobri kapljici1 Soodnja SUlca, Frankopanska ulica štev 5 Danes domača zabava. Točila bodeva pristna štajerska in dalmatinska vina ter skrbela za dobro domačo kuhinjo po zmernih cenah. Se priporočava Rudolf In Marija Batlč. 2«) Revmatizem Izjava zahvalnosti. Gosp. Dr-ju I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska ul. 43. Velespoš o^aii g. doktoi — Čutim se dolžno da Vam izrazim >>ajsrčn« jšo zahval j za Vaše izoorro zdr?vilo, kateremu v reemči ni para. Jaz sem bila obupana, izgubila sem vsako nado, da še kdai ozdravim ali s otnočjo Vašega leka stm se. hvala Bogu in Vam, redila g oznh nepre nesilvib Kičev Vi štt edini rešitelj od ie рогп- bolezni. Pripor čara Vas vsakomur. S spoštovanjem Katarina Perkovič. ZAGREB (Novi Nsseliak) dne 20 decembra Ib2->. Lok „RADIO BALSAKIKA" izdeluje, prodaja in raxpo-Ulja x doplačilom po povzetju laboratorij RAOIO BAL-SAMIKA Or. I. In M. Rahlejev, Beograd, Kosovska ul. 43, parter 6 /-.i. r S. JUH ASZ e« su B..GRHZ, iumn и-\i Bvsata naloga Oos oii od 1856 Ceniki r a žel,o Po-il at.e raznovrstnih cevi, vezilnlti dèiov, raznih sesalk, armatur itd. Emalli an b litin, (koiulnib čebov, stenskih vodnjakov itd.) San terne fayanser >b« (klosemib školjk, umivalnikov itd.). Transmisil, vreten, ležišč, vc7ave jermenlc itd. raznih instalacijskih in industrijskih potreb-čiii. Grajenje vodovodnih In sanitarnih naprav, kurim ce. kanalizacije. 33H8 G(erravallo, Železnato CHINA-VINO Vsbuja voijo do jedi ukrepča iivce, < boljša kri ln J« r ekovalesoentom bi malokrvnlat zelo priporočeno od zdravniških avtoritet Izborni okus. Nad 10.000 zdravniških pri porodi. Oob< и v vseh lekarnah. 82 S« Snežne Me sprejema o popravilo tvrdka m. 1REBHR LJUBLJANA Sv. Hetra cesta 6 2 Gumbe kupite najbolj In паЈсмсЈе direktno o tovarni! Maribor, Slovenska 8. Prodaja na veliko In drobno 0 ceneie vsa naročila po meri in popravila pri Franz Szantner LJubljana, Šelenbursova ulica 1 prvovrstna specijalna izdelovalnica čevljev tu za obEntiPoe in bolne noge Poslužujte se lepo pregledno Črtanih trgovskih knjig v solidni in trpežni vezavi, katere izdeluje: Лт Janeži6 Ljubljana, Florijanska ul. 14. Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig. Cisto lice i Qo!doream I ledina ln perfektaa murna urCaa krema аа nego lica. NabfOj odlikevanj ta priznanlc, potrebna vukl dami, ker odstraaiuje v»e netistoi«, preprečuje «taranjs, «datraejuj« bor«, lic« poataa« «opet nelno ln «vele Dis Se-— Cre 7- • ro«a oentifolla nha dnevna krama od Dcc. b»-MlM 4 O«, pari najSnejl* hancoaka krema, («v« lire pred vcako nezgodo Din 50,- Krema 1*1« ' vseh barvak edina neškodljive krema metlo šminke. D t) t lep In pore» lanMti len. Za aaikodljivoat prevzamemo garanc Jo. D« S». .Cenfltolla* koimetlčkl »vod H J.Hojka, Zagreb, lUu — Zalite vejte brezplačne ceaike ij napodila! 91 SPtCTRUM" d« d. inž. Kopista, Dubsky In Krstič. tvornica ogledal In brušenesa stekla. UaMlana Vil, Medvedova nL 38. teL 343 Zacreb, Beograd. Oslek. Središnjica Zagreb Zrcalno steklo, porralno steklo, rnašin-sko steklo 5—6 mm. ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi bruSene prozorne šipe. Izbočene plošče vsteklevanie v med Fina. navadna ogledala Moč osebnega vpliva. SUGESTIJE, OSEBNI MAGNETIZEM, HIPNOTIZEM. TAKOJŠEN USPEH ZA. JAMCEN1 Izvirne ameriške metode v desetih lekcijah! Dodatek: sugestivno zdravljenje itd — Gosp. F. H. Lj. piše: cUspehi po Vaši iz« borni metodi so presenetljivi!» — Prospekt prost; 1 zvezek Din 8.— (v znamkah). — «VEDA IN ZNANOST», Celje, Razlago. n «Bos S 373--« 49 y Y Ij^éé gorčica (senf) je najboljša, dobite |o v vseh del katesn h Ж 1 Ж^/ iJ/ în špecerijskih trgovinah. «RENAULT» 12/S8 HP. in г1/8« HP., 4 cilmderski ter л/и HP., in 80 HP., 6 cilinderski osebni in tovorni aviomobili vseh vrst. « STUOEBACKER » najnovejša tipa, v Evropi preizkušena 24 HP , bcilind., ICO km hitrosti. Poraba benc na 101 Pride mcseca februaria v Ljubljano. A. LAMPRET, LIUBLIANA, Dunajska cesta št. 22. 36 1 reditni zavod za trgovino in indu LiUBLJAiA, Prešernova ulica 50 (v lastnem postopf Ooresiovanjd viug, uakup ш pioua..a vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in va lui, Borzna naročila, predujmi in krediti vsakt vrste, eskoropt in inkaso menic ter nakazili v tu- in inozemstvo, safe-deposils itd. itd. Згго . vire Kredit Liub iara. Telefon «0. 457.548.803 ir tt-: Gasilna društva, pozor! Motorna brizgalna 10 m® na uro do 60 m visočine Motor i 4 cilindre z 22 36 HP Vse auto-brizgalne 30 do 40% leneje kot druge Konkurenčni Izdelek. Dobavljal zastopstvo RENAULT A. LAffiPRET, Dunajska cesta št. 22. Narodna 5'ialn ca v S ški iavija, da e umri n en us aaov telj. djlguietm tneJsed-ink m ča^tn č an, guspod Franc Drenik Pogreb blagon kojnika se vrši v neleljo, dne H. tebruar a 1927 ob 14. uri izpreJ h še žalosti, Gledal ška ul 2. Odbor. I Potnim srčen naznanjam > vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nadvse ljubi ena mati, st*ra mati in tašča, gosp* Neža Leitgeb po kratki mučni bo ezni mimo v Gospodu zaspala. Po°reb drage pokojnice bo v ponedel ek, dne 14. tfb ruarja 1927 \г hiše žalosti Lepcdvorska ulica št 23 ob 3 uri popoldne LJUBLJANA, 12. febraarja 1927. Žalujoči ostali. 5K?t Vsem, ki so našega ljubljenega Vasota spremili na poslednji poti, mu poklonili toliko cvetja in sočustvovali z nami v naši nesreči, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Pogrebni zavod Rojina Rodbina Kosievc. '2S2, Zahvala. Povodom bridke izgube, katera je nas zadela s smrtjo našega ljubljenega očeta smo prejeli toliko izrazov sožalja, da je nam nemogoče zahvaliti se vsakemu posebe. Zato dovoljujemo se zahvaliti tem potom vsem onim ki so počastili njegov spomin z venci, kakor onim ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ali so nam stali ob strani s svojim so- čutjem. Žalujoči otroci. ,«l v ai vemo, da su laki: telesne vaje vsak dan potrebne če hočemo ostati zdravi sveži in v tlki. Zdra ju telo, krepko telo je prvi pogoj za veselo delavno ž vljenje. Človek s slabimi, mehkimi in z maščobo prevlečenim1 mišicami ie nepopoln in ne moie uživati živ-i.enske popolnosti. Toda kdo ima danes čas gojiti po dve uri športa dnevno ? Nlkdo ! Deset mlmit zjutraj ln toliko lud, zvečer si lahko že vsakdo vzame časa za teles io gojitev. In baš teh deset minut lahke mesaže s pikčastim valjačem (Punktroler) nadomesti 2 umi šport Specialist dr. med. Wielter, kl je spoznal vpliv pikčastega valjača pri mnogih svojih pacijentih piše : Pikčasti valjak z nebrojnimi kavčugastlml sesalnl-nlml točkami poživi poteneli krvni tok. Uleženo maščobo dvigne in spravi v tek. Pacljentl v kratkem zgu-че neprijetno debelost in z njo premine nevarnost neprijetnih nevarnih komplikacij kakor: srčno otoličenje, splošno srčno oslabelost itd. Posebno priporočljiv je naš aparat za komodne ali celo sramežljive bolnike,