gioielli - dragulji ¿Ifmolalon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Iz Doberdoba so poslali otrokom v Nikaragvo igrače in šolske potrebščine >/16 V morju in na kopnem skrivali najmanj štiri tisoč kubičnih metrov odpadkov Zamejec Martin Turk s svojo veliko zgodbo o malih ljudeh vCannesu >/12 Primorski SREDA, 14. MAJA 2008 št. 114(19.204) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Državniški pristop, vendar ne brez senc Martin Brecelj Ministrski predsednik Silvio Berlusconi je včeraj nastopil pred parlamentom, da bi predstavil novo vlado in njene programske smernice ter izposloval zaupnico. S svojim govorom je pozitivno presenetil, bodisi s stilnega kot z vsebinskega vidika. V obeh ozi-rih se je namreč skušal dvigniti na državniško raven, kar seveda ne pomeni, daje bil brezhiben, in še manj, da nad vlado, ki je četrta pod njegovo taktirko, ne leži nobena senca. V središče svojih izvajanj je Berlusconi postavil zahtevo po novi rasti Italije, ki v zadnjih letih izgublja korak z razvitim svetom na malodane vseh področjih. Po njegovih besedah država razpolaga z zadostnim potencialom, da se pobere iz krize, a svoje težave bo res prebrodila, če se bo poprej znala otresti kopice spon subjektivne in objektivne narave, od negativne podobe o sebi do preživele institucionalne ureditve. V tej luči je premier pozval opozicijo in še posebej Demokratsko stranko h konstruktivnemu dialogu, v prvi vrsti o reformah, češ da je napočil čas, da se dokončno presežejo delitve iz let hladne vojne. K boljšim odnosom naj bi spodbujala že »prečiščena« sestava parlamenta po zadnjih volitvah. Kdove, mogoče Berlusconi-jev nastop res naznanja nov začetek. V tem smislu bi govorili tudi prvi pozitivni odzivi Demokratske stranke. Nekatere pomanjkljivosti v njem pa kar izstopajo. Tako je npr. premier nezadovoljivo opredelil že sam pojem rasti, na katerega je osredotočil svoj nagovor. Iz njegovih besed namreč ni bilo zaznati, da mora biti razvoj trajnostne narave, sicer ga ni, vsaj ne s tistim pozitivnim predznakom, ki mu ga navadno pripisujemo. Prav tako je premalo govoril npr. o širšem mednarodnem kontekstu ter o dialektiki med globalnim in lokalnim, pa čeprav bi ga na to moral opozoriti že fenomen Severne lige, ki mu je resnici na ljubo omogočil vrnitev na oblast. Mimogrede naj v tej zvezi zabeležimo, daje povsem prezrl narodne manjšine, ki jih njegov predhodnik Romano Prodi ob podobnih priložnostih ni. To so seveda le nekateri primeri. Vsekakor ne moremo soditi premiera in njegove vlade na osnovi enega samega nastopa, čeprav je ta nastop pomemben. Razume pa se, da nas bolj kot besede zanimajo dejanja, še zlasti ker izkušnje s prvimi tremi Ber-lusconijevimi vladami predstavljajo negativno hipoteko. Videbi- dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,S0€(191,71 SIT) ITALIJA - Ministrski predsednik z novo vlado pred parlamentom za zaupnico Berlusconi ponuja dialog, opozicija ga ne zavrača Franceschini (DS): Važna so dejanja - Italija vrednot bolj skeptična KOPER - Predstavitev na Primorski gospodarski zbornici Tradicionalni Kmetijski dnevi naj bi v bodoče postali čezmejni KOPER - Predstavniki občin Tržaške pokrajine so letošnje Dneve kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki bodo potekali od 21. do 25. maja v Miljah, prvič javno predstavili v prostorih Primorske gospodarske zbornice v Kopru. Ta usta- nova bo na prireditvi sodelovala s svojo stojnico, na kateri se bodo predstavili vinogradniki, oljkarji, čebelarji in solinar-ji iz Slovenske Istre. Dnevi bodo s tem dobili čezmejni značaj, čeprav še niso popolnoma povezani in usklajeni s podob- nim sejmom, ki v zadnjih letih prirejajo v Kopru. Koprskemu županu Borisu Po-poviču so že predlagali združitev z Dnevi kmetijstva Slovenske Istre, a s koprske občine še niso dobili odgovora. Na 4. strani RIM - Nova vlada se j e včeraj predstavila pred parlamentom, da bi prejela zaupnico. Ministrski predsednik Silvio Berlusconi je s svojimi programskimi izjavami nastopil v poslanski zbornici, potem pa jih izročil še senatu. Kot je dejal, nova vlada ne bo delala čudežev, omogočila pa bo, da bo »Italija znova vstala«. Sicer je poudaril, da bo vlada obenem vodila stalen in odprt dialog z opozicijo, še zlasti o reformah. Podtajnik Demokratske stranke Dario Franceshini je pozdravil nov ton predsednika vlade, pristavil pa je, da so važna predvsem dejanja. Italija vrednot Antonia Di Pietra je Berlusconije-va izvajanja sprejela s skepso. Na 5. strani V Špetru lepo uspel natečaj Naš domači jezik Na 3. strani Pier Aldo Rovatti o delu in svobodi Na 7. strani Sintsko vprašanje v tržaškem občinskem svetu Na 8. strani Ikea prihaja v Vileš prihodnjo pomlad Na 14. strani KITAJSKA Potres terjal najmanj 12 tisoč mrtvih CHENGDU - Ponedeljkov potres, ki je z močjo 7,8 stopnje po Richterjevi lestvici stresel kitajsko provinco Sečuan, je zahteval že več kot 12.000 smrtnih žrtev, med katerimi zaenkrat ni tujcev. Uničujoči potres je provinco Sečuan prizadel v ponedeljek ob 14.28 po lokalnem času, v regiji pa mu je sledilo skoraj 2000 popotresnih sunkov. Popotresni sunek z žariščem v hudo prizadetem okrožju Wenchuan, ki se nahaja blizu glavnega mesta province Sečuan, je dosegel moč 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Na 24. strani DOBERDOB - Prva deželna skupščina Slovencev v Demokratski stranki Prizadevanja za obstoj in vlogo slovenske komponente v stranki DOBERDOB - »Odločno moramo zagovarjati obstoj in vlogo Slovenske komponente Demokratske stranke (DS), ker smo prepričani, da bomo preko te stranke dosegali rezultate v korist manjšine, ki potrebuje konkretne odgovore na konkretna vprašanja. Opremljeni smo, da te odgovore dajemo.« S temi besedami je senatorka Tamara Blažina sklenila svoj daljši poseg na prvi deželni skupščini Slovencev v DS, kije zasedala v torek v dvorani društva Jezero v Doberdobu. Potrdili so tudi začasno vodstvo komponente, ki bo pripravila ustanovno skupščino komponente junija ali na začetku julija. Precej je bilo govora tudi o odnosih s SSk. Na 3. strani mus. 2 Sreda, 14. maja 2008 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Brez Slovencev deželna DS šepavo telo Ace Mermolja_ J« Ï Če želimo razmisliti o bodočih političnih scenarijih, ki se bodo odprli Slovencem v Italiji, je potrebno najprej seči v širši prostor. Domače gledišče ne zadostuje. Prvi element, ki ga je potrebno izpostaviti, je pot Demokratske stranke. Bila je največja novost pred in med volilno kampanjo, je največja levosredinska stranka in zanjo se opredeljuje lepo število Slovencev. DS je z Veltronijevo učinkovito kampanjo prejela na vsedržavni ravni 33 odstotkov glasov. Po številu glasov je blizu Berlusconijevi PDL, ni imela in nima številk za zmago, kot jih nima Berlusconi. Odločali so zavezniki: Severna liga in južni avtonomisti. Vsekakor je Demokratska stranka dovolj zajetna resničnost, ki pa ostaja še vedno »opera incompiuta«. Italijanska politična scena potrebuje pristno reformistično stranko. DS ni prehodila vseh poti do reformizma. Nekateri znaki konservativnosti in notranjih blokad so opazni. To, da je Ru-telli v Rimu kandidiral za župana tretjič, ni bilo daljnovidno politično dejanje, ampak stvar opor-tunosti znotraj vodilne nomenklature. Ko beremo, kako se v DS ustvarjajo struje, začenši z večnim dvobojem med Veltronijem in D'Alemo, ni znamenje novosti. Želel bi biti jasen: Demokratsko stranko so ustanovili skoraj-šestdesetletniki, ki so se politično izšolali v KPI in KD. Eno pa je ustanoviti stranko, drugo je misliti, da si s tem dejanjem zagotoviš novo politično pomlad. Volivci se ne strinjajo. Problemi pa niso le v tem. Vsebinska debata j e bila v stranki še vedno preveč površna, saj je majava Prodijeva vlada zahtevala takojšnjo pripravo na volitve. Odločitev, da DS nastopi skoraj sama, je bila dobra, učinek pa se po volitvah izgublja. Sedaj je čas za jasnejši premislek o nosilnih vrednotah, o programih, o sami strukturi stranke in o možnih bodočih zavezništvih. Vprašanje je namreč enostavno: kako s časom zasesti del tistega prostora, ki ga je znala desnica za-graditi s svojimi količki in vanj vsaditi zmagovite ideje, slogane in obljube? Alternativa je umreti v objemu Berlusconije hiše. Vlada v senci je lahko pomembna pri izostritvi lastnih stališč. V razpravo pa bo menda že kar nujno vključiti nekaj več ljudi. Reformizem pomeni , med ostalim, vklopiti politični software v državljanih. Če se pri vrednotah in programih omejim le na našo deželno stvarnost in pristavim še manjšinski lonček, je bilo v stranki opaziti kar nekaj »lukenj«. DS ni bila enotna ne glede predloga deželnega statuta, ne glede zakonov o Furlanih in Slovencih. Sama vloga Slovencev v stranki je ostala nedorečena. Glede mnogih vprašanj je stranka hodila po Illyjevi poti, ki ni bila več zmagovita. Če se povrnem k Slovencem, saj je to smisel članka, močno dvomim, da bi del DS zaupal skrb zanje Slovenski skupnosti in zajamčenemu predstavniku v deželnem svetu. Za Slovence to ni dobra poteza, za marsikoga v stranki (in izven nje) pa pomeni manj skrbi in stresa. Zajamčeno zastopstvo se zato lahko sprevrže v bumerang: v bodoče bi se slovensko predstavništvo zreduci-ralo na nevplivnega »zajamčenega« predstavnika in na kakega župana v okoliških občinah. Je to lahko cilj slovenske manjšine? Če kdo v DS tako misli, gre za stare zavore iz časov KD, Vida-lija in podobno. Če kdo tako misli med Slovenci, jim želi slabo. Glede strukture stranke je dilema, ali naj bo »lahka« ali »težka«, skoraj razrešena. Na zadnjih volitvah se je pokazalo, da napredujejo stranke, ki so zakoreninjene v teritoriju in ne tiste, ki se »predajo« le televizijam in glasu vodje. Trkanje od vrat do vrat v politiki ni umrlo. Slovenci v DS imajo na tem področju še vedno dovolj poti in dostopov. Tudi vprašanje bodočih zavezništev ni enostavno. V Italiji nihče ne zmaga sam. Berlusconi je, kot zapisano, zmagal zaradi uspeha Severne lige in južnega, predvsem sicilskega, avto-nomističnega gibanja. Na levi strani politične osi združena levica ni prestopila niti praga parlamenta, kar me ne razveseljuje, levici pa postavlja neuspeh temeljna vprašanja o lastni biti. V deželi FJK se je Mavrica izkazala kot solidna formacija, za katero volijo mnogi Slovenci. K sreči je Kocijančič zbral lepo število preferenc in bil izvoljen. Obvaroval nas je dodatne žalosti. Na vsedržavni ravni bo odnos med DS in levico verjetno konflikten. Pri Slovencih se odnosi med reformis-ti in levičarji dnevno odvijajo v civilni družbi. Tudi to je prednost, ki bi jo morali izkoristiti. Izid volitev, nedorečenosti v DS in kriza levice torej neposredno zadevajo Slovence in njihovo politično bodočnost. V DS je dodaten problem ustanovitev nove slovenske komponente v stranki. Kot berem, se stvari premikajo, nova komponenta pa bo potrebovala ustanovitveni akt, program, strukturo ter jasno in zapisano vlogo v DS. Kot sem že nakazal, trenutna zbeganost ne pomeni nekega konca. V DS se je ob začetku preselila bivša komponenta Levih demokratov. Zašla je v nepovratno krizo ob zapletih s kandidaturo za senat. Menim pa, da je to bil to zaključek neke plazeče se in neuradne razprave. Polemike glede osnutka deželnega statuta, težave s samim zakonom za Slovence, da ne govorimo o Furlanih, učena pisanja v Piccolu o individualnih in skupinskih pravicah, so bila znamenja, da si v DS vsi ne želijo samostojne slovenske komponente in to niti v vrstah bivših Levih demokratov ne. Nekatere dobrohotne misli so se sprevrgle v Slovencem neprijazne manevre. Volilni rezultati pa so dokazali, da ostajajo Slovenci za stranko pomembni in da je odsotnost slovenskega deželnega svetnika anomalija. Odpirajo se torej nova vrata, točneje, Slovenci v stranki naj jih odprejo: tudi s težo volilnega rezultata. Ker nič ni izgubljeno, menim, da je v DS dovolj slovenskih izvoljenih predstavnikov, začenši s senatorko Tamaro Blažino, dovolj županov, svetnikov, navadnih pristašev in predvsem mlajših s političnimi izkušnjami, ki se lahko lotijo ustvarjanja novega slovenskega subjekta v Demokratski stranki. Dokler je DS »opera incompiuta«, ostajajo nemajhne možnosti za uspeh. Mnogi slovenski izvoljeni predstavniki v DS imajo vsakodnevne stike s teritorijem. Volitve so pokazale, da Slovenci verjamejo v nov načrt: tudi tisti, ki niso bili prepričani v LD. Slovenska komponenta v DS bi, kot zapisano, lahko našla stične točke s slovensko levico. Skratka, možnosti so. Osebno verjamem v mlade, ki niso obremenjeni s preteklostjo, z letom 1968, s KPI, s padci zidov, z Jugoslavijo, s preskoki od ene sigle do druge itd. Sem pri tem odpisal Slovensko skupnost? Nikakor. V perspektivi bi to bilo nemogoče: zamolčal bi del stvarnosti. Slovenska skupnost je podpisala sporazum z DS. Tako je lahko izvolila svojega predstavnika v deželni svet in zbrala nekaj več kot odstotek glasov. Stranka sebe predstavlja kot »zbirno« stranko vseh Slovencev. Skratka, ni se odločila za vstop v DS in za ustanovitev z ostalimi Slovenci velike in vplivne slovenske komponente znotraj italijanske reformistične stranke. SSk ostaja samostojna. Do sem nič bistveno novega, glede priložnosti, da postane zbirna stranka Slovencev, pa mora vendarle odgovoriti na nekatera vprašanja: a) Na osnovi katerih vrednot in programov se bodo Slovenci zbrali v eni sami stranki? b) Koliko glasov lahko na ta način pričakuje skupna stranka? c) Se bo morala nova formacija ob volitvah naslanjati še vedno na druge stranke, ali pa bo tako številna, da bo prestopila »normalen« volilni prag? č) Če se bo morala ob volitvah naslanjati na druge stranke, bodo zavezništva trajna (npr. z DS) ali pa »fleksibilna« (jutri morda tudi s PDL)? d) Bo trud rodil enega deželnega slovenskega svetovalca, ali pa se v Trstu in v Rimu odpirajo nove možnosti? Skratka, če želi Slovenska skupnost zapolniti neko praznino, mora prepričati tudi tiste slovenske volivce, ki niso volili zanjo. Utvara je misliti, da lahko SSk postane zbirna stranka za vse na osnovi zgolj lastnih izhodišč. Tudi za SSk zadeve namreč niso enozvočne. Tajnik stranke Ter-pin je odkrito povedal, da je stranka zabeležila dobre rezultate na Tržaškem, slabše pa na Goriškem, kjer je v nekaterih občinah opazno izgubila glasove, okoristila pa se je prav DS. Realna politična scena ne kaže na to, da bi se Slovenci pričeli zbirati pod isto streho. Odločitve ostajajo pluralne. Srž slovenskega političnega delovanja in zastopanosti ostaja zato še vedno slovenska komponenta v največji levosredinski stranki, to je v DS. Vprašanje pa nas vrača k začetkom: možnosti za slovensko komponento so, ne bojo pa je izoblikovali drugi. Ponavljam, nihče ne bo pričel pri niču. Slovenci imajo v DS krepko volilno bazo. Na deželni ravni lahko prav Slovenci postavijo nekaj pomembnih vsebinskih elementov v to, kar sem imenoval kot »opera incompiuta«. Brez Slovencev bi bila deželna D S za dolgo časa šepavo telo. Izgubili pa bi vsi: DS, levica, SSk in organizacije slovenske civilne družbe. Tudi Italijanom bi zmanjkala beseda »pluralnost«. Objektivno pa sem lahko optimist in menim, da bo v DS prišlo do novega slovenskega subjekta, ki bo pomemben za slovensko politično bodočnost v Italiji. CELOVEC - Ob 53. obletnici podpisa ADP Protestno zborovanje zaradi neizpolnjenih obvez Republike Avstrije CELOVEC - Danes, na predvečer 53. obletnice podpisa Avstrijske državne pogodbe (-ADP), bo v celovškem Domu glasbe po dolgih le tih spet po te kal bolj gla sen pro test, na me njen še vedno neizpolnjenim obvezam Republike Avstrije iz sedmega člena ADP. Prireditev, ki se prične ob 20. uri in na kateri pričakujejo več sto ljudi, prireja iniciativa »Demokracija in pravna država«, torej gibanje, ki je šele konec marca letos prvič nastopilo v javnosti in katere namen je, opozarjati na obveze pravne države, ki jih ima Avstrija do svojih manjšin. V zvezi z današnjo prireditvijo nova organizacija poudarja, da ima Republika Avstrija še posebej v spominskem letu 2008 teh ten vzrok, da se spo mni ob vez nos ti iz te ga med na rod ne ga do ku men ta, ki ji je pri -nesel demokracijo in nevtralnost. Že ob svoji predstavitvi je iniciativa, pri kateri kot glavni govorniki izstopajo nekdanji predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Feliks Wieser, nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip in celovški univerzitetni profesor Peter Gstettner, kritizirala zadržanje avstrijske zvezne vlade v zvezi z vprašanjem dvojezičnih krajevnih tabel na Ko roš kem in ugo to vi la, da zvez ne ob las ti v ve -liki meri odstopajo pristojnosti na področju izvajanja manjšinskih pravic koroškim strankam ter celo privatnim društvom. S tem v zvezi se je novo gibanje izreklo tudi proti t.i. konsenzni skupini, ki jo je po nalogu nekdanjega avstrijskega kanclerja Wolfganga Schussla sestavil graški zgodovinar Štefana Karnerja in ki je ob sodelovanju predsednikov ZSO, Skupnosti koroških Slo ven cev in Slo venk ( SKS) ter nem ško na ci o - nalnega koroškega Heimatdiensta (KHD) Marjana Sturma, Bernarda Sadovnika in Josefa Fel-dnerja izdelala »dogovorjen predlog«, po katerem naj na južnem Koroškem postavili skupno 173 dvojezičnih krajevnih tabel. Na predlog so na koncu sicer pristale vse slovenske organizacije, vendar pa je propadel zaradi odklonilnega stališča ljudske stranke na Dunaju ter koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja na Koroškem. Kot so predlagatelji iniciative napovedali v zvezi z današnjo prireditvijo, bodo na njej pozvali vladajoče in politično budne državljane, da aktivno branijo avstrijsko demokracijo. Opozarjali bodo nadalje, da je ustavno sodišče kot najvišje sodišče Republike Avstrije v sodbah o uradnem jeziku in o topografskih napisih pokazalo pravno pot za reševanje še odprtih vprašanj v manj šin ski po li ti ki in ob ve za lo re pub li ko k iz -polnitvi določil za manjšinsko zaščito, žal pa tudi po več letih niti ena točka teh razsodb najvišjega sodišča ni uresničena. Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, odvetnik in član iniciative Rudi Vouk, je v zvezi z današnjo prireditvijo v Celovcu še po uda ril, da je skraj ni čas za takš no pro -testno manifestacijo in da je shod absolutno potre ben. Med go vor ni ki pa bo do iz ključ no pred -lagatelji iniciative »Demokracija in pravna država«: Peter Gstettner, Feliks Wieser, Rudi Vouk in odvetnik Farhad Paya. Kulturni spored pa bodo oblikovali mešana pevska zbora Sele in Podjuna ter moška pevska zbora Kralj Matjaž in Fol tej Hart mann. Ivan Lukan Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Privacy in neomaltuzianizem Na posnetku iz 1910. leta je kopica otrok v capah, kar sili v razmišljanje o Malthusovi teoriji in neomaltuzianizmu. Anglikanski pastor Thomas Robert Malthus je objavil leta 1798 esej, v katerem je trdil, da bo demografski porast dovedel do pomanjkanja in zastoja ekonomije; kajti število prebivalstva raste v geometričnem zaporedju, porast pridelane hrane pa le v aritmetičnem. Rešitev problema preoblju-denosti naj bi bila potemtakem v kontroli rojstev. In sedaj preidimo na moje spomine: Pol stoletja je že mimo in vendar se spominjam dogodka, kot da bi se mi pripetil včeraj. Takrat sem stekel v kuhinjo k mami in ji pokazal knjigo, ki jo je bil moj dve leti in pol starejši brat bogve kje staknil in skril pod svojo blazino. Italijanska knjiga, tiskana med obema vojnama, je imela čuden naslov, ki naj bi se v slovenskem prevodu glasil: Praktični neomaltuzianizem. Nerazumljivo, a slutil sem, da gre za »prepovedano temo«, zato sem tudi bil ovadil svojega šestnajstletnega brata. Še se spominjam lekcije, ki mi jo je dala mama o vedenju, o medčloveških odnosih oziroma o pravici slehernega do zasebnega življenja ali - kot temu pravimo danes, do »privacy«. Velela mi je, naj dam knjigo spet tja, kjer sem jo našel. Dobro je vedela, da vsakdo - zlasti mladenič v puberteti - ima pravico do lastnih velikih in malih skrivnosti. V dvajsetih letih se je razvila (v 30% primerih neuspešna) Ogino-Knausova metoda naravne kontrole rojstev. V tistih fašističnih letih, ko so tiskali knjigo, nisi smel niti omeniti kontracepci-je, zato so nadeli tej metodi visoko doneče ime »praktični neomaltuzianizem«. Bolj ali manj uspešne kontracepcijske metode obstajajo, odkar obstaja človeški rod. Ponekod sprejemajo to dejstvo normalno, medtem ko se kaže v nekaterih krajih in krogih odpor in celo bojkot zaradi predsodkov, zaradi moralnih in verskih razlogov, zaradi strahu ali neznanja. Moja generacija ni imela v mladih letih veliko možnosti, da bi se dokopala do resne in izčrpne informacije o kontracepciji. Današnje mlajše generacije naj bi bile glede tega bolj na tekočem, a imam občutek, da ni vselej tako. Marsikdaj odpovejo prav tiste institucije - v prvi vrsti šola, ki bi morale nuditi pošteno, nepristransko informacijo o tej - dobesedno -življenjski temi. / ALPE-JADRAN Torek, 13. maja 2008 3 DOBERDOB - Prva deželna skupščina Slovencev v Demokratski stranki Odločno za obstoj in vlogo slovenske komponente v stranki Po razpravi potrdili tudi začasno vodstvo komponente - Številčna udeležba - Precej o odnosih s SSk TRST DOBERDOB - »Odločno moramo zagovarjati obstoj in vlogo Slovenske komponente Demokratske stranke (DS), ker smo prepričani, da bomo preko te stranke dosegali rezultate v korist manjšine, ki potrebuje konkretne odgovore na konkretna vprašanja. Opremljeni smo, da te odgovore dajemo.« S temi besedami je senatorka Tamara Blažina sklenila svoj daljši poseg na prvi deželni skupščini Slovencev v DS, kije zasedala v torek v dvorani društva Jezero v Doberdobu. Izbira kraške občine ni bila naključna, saj je DS na deželnih volitvah tu zbrala 40 odstotkov glasov, kar je v svojem pozdravu poudaril župan Paolo Vizintin. Obenem je opozoril na številčno udeležbo na skupščini, »kar je spodbudno za prihodnost in kar hkrati pomeni, da Slovenska komponenta zasluži težo v stranki.« Župan je posebej izpostavil odličen rezultat goriške kandidatke Majde Bratina: »Ne moremo mimo ugotovitve - tako Vizintin -, da deželni zakon, ki naj bi zagotavljal predstavništvo pripadniku manjšine, ni bil dobro sestavljen, drugače slovenska kandidatka, kije dobila daleč največ glasov, ne bi izpadla iz deželnega sveta.« Torkovo zasedanje je uvedel tajnik do-berdobskega krožka DS Andrej Gergolet, v nadaljevanju pa je sejo vodil David Peterin, ki je opravičil odsotnost nekaterih vidnih predstavnikov, med temi Miloša Budina, Jole Namor, Massima Veroneseja in Marka Jar-ca. Še preden se je Tamara Blažina spustila v analizo volitev in novega političnega okvira, je izrekla Budinu zahvalo in pohvalo: »V vseh teh letih je odločilno prispeval k normalizaciji odnosov v naši deželni stvarnosti. Zato pričakujem, da bosta stranka in naša komponenta znali izkoristiti njegovo znanje in izkušnje.« Mimo volilnega rezultata je Blaži-nova izrekla prepričanje, daj je projekt Demokratske stranke pozitiven in da ne gre odstopati od začrtane poti. K porazu je prispevala okoliščina, da stranka ni namenila dovolj pozornosti problemom in pričakovanjem družbe, hkrati pa ni bilo časa za njeno utrjevanje na teritoriju, kar je sedaj prioriteta. Poleg tega bo treba bolje opredeliti identiteto stranke, kar velja tudi za slovensko komponento. Izpostavila je pomladitev njenih vrst, kar se je odražalo tudi v mnogih mladih obrazih med udeleženci doberdobske skupščine. Ni pa mogla mimo dejstva, da komponenta nima svojega predstavnika v deželnem svetu: »Ni nam uspelo izpeljati naše vizije o kandidatih, zaradi česar smo v nekaterih krajih na Tržaškem celo nazadovali. Tu nismo imeli dovolj časa, da bi našega kandidata primerno ovrednotili, Slovenska skupnost je imela solidno kandidatno listo, plačali pa smo tudi davek za nekatera stališča, ki smo jih dosledno in brez populističnih popuščanj zagovarjali v deželni upravi.« Kljub temu je bil volilni izid v slovenskih občinah pozitiven, je pristavila senatorka in opozorila predvsem na goriški rezultat, »kar je perspektivno v vidiku upravnih volitev prihodnjega leta v vseh treh slovenskih občinah goriške pokrajine«. Pesimizem je odveč - tako Blažinova -, saj je naša stranka živa, ravno tako slovenska komponenta, ki mora dobiti v stranki tudi formalno priznanje. Glede na konsenz med ljudmi moramo prevzeti odgovornost, da prispevamo k oblikovanju manjšinske politike. Zato oblikujmo čim prej manifest, ki naj opredeli stališča slovenske komponente do najpomembnejših vprašanj manjšine. Iz njega naj izhajajo tudi jasne razlike med našo komponento in etnično stranko. Blažinova je še poudarila, da DS zagovarja sodelovanje, zato z zanimanjem spremlja predlog SKGZ o Zvezi Slovencev in da želi slovenska komponenta prispevati k oblikovanju nove razvojne strategije v manjšini. V razpravo je najprej posegel župan Zgonika Mirko Sardoč, kije opozoril na šibkost slovenske komponente pred volitvami, saj ji ni uspelo preprečiti izključitve Miloša Budina, česar mnogi ljudje niso razumeli. Edvin Švab je poudaril, da so pomembni programi in daljnovidni načrti. Majda Bratina je prepričana, da mora biti stranka odprta vsem ljudem in družbi, prosojna, pluralna in ne sme se ukvarjati s sabo. Za Štefana Ukmarja je DS naredila zaskrbljujoč korak nazaj, ko je privolila v dogovor s SSk, s čimer je legitimirala etnični pristop v politiki. David Peterin je V Doberdobu se je zbralo precej slovenskih članov Demokratske stranke BUMBACA zavrnil vsako malodušje, neizvolitev Igorja Dolenca na Tržaškem pa ne sme zasenčiti rezultata Majde Bratina. Da je potrebno ovrednotiti goriški rezultat, soglaša tudi Štefan Čok. Igor Dolenc je opozoril, da se vDS uveljavljajo težnje, ki bi lahko v prihodnje privedle do tega, da bo manjšina ostala brez človeka v parlamentu. Za Vojkom Pericem je Li-vio Semolič pozval, naj se slovenska politična organiziranost na Tržaškem ne omejuje na Kras: »Umaknili smo se iz Trsta. Bistven problem manjšine je, da si spet pribori aktivno vlogo v mestnem središču.« »Goriški rezultat je posledica spoznanja, da morajo biti naši kandidati hkrati kandidati vseh,« je na-glasil Ivan Bratina.« Daje pomladitev strankinih vrst glavni razlog za optimizem, meni tudi Lučano Milič. Po koncu razprave je skupščina potrdila predlog Blažinove, ki sta ga v razpravi podprla Peterin in Semolič. Z glasovanjem so potrdili začasno vodstvo, ki mora pripraviti vsebinske temelje in deželno ustanovno skupščino slovenske komponente. Koordinacijo sestavljajo Tamara Blažina, Miloš Budin, Štefan Čok, Walter Godina in Mariza Škerk za Tržaško, David Peterin in Majda Bratina za Goriško ter Jole Namor in Piergiorgio Do-menis za videmsko pokrajino. Do ustanovne skupščine komponente naj bi prišlo junija ali na začetku julija. Istočasno bo koordinacija spodbujala srečanja med ljudmi in utrjevala konsenz na teritoriju. Če bodo dobro sejali, bodo sadove pobirali že na upravnih volitvah prihodnjega leta. (ide) Za nagrado Luchetta 2008 približno sto kandidatov TRST - Približno sto predstavnikov italijanskih in evropskih medijev se poteguje za nagrado Luchetta 2008, ki jo za otroke žrtve vojne v sodelovanju z RAI podeljujeFundacija Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. Žirija, v kateri soodgovorni uredniki RAI, Mediaseta in Sky in najpomembnejših državnih in deželnih dnevnikov, bo 23. maja v Trstu opravila prvo selekcijo med kandidati, finaliste pa bo objavila v soboto, 24. maja. Nagrado podeljujejo v spomin na štiri tržaške poročevalce RAI, ki so bili ubiti v Mostarju in Mogadišu. Razdeljena je v pet kategorij, med katerimi so sekcija Marco Luchetta za najboljšo TV in pisano reportažo, sekcijo Aleksander Ota za najboljšo fotografijo in sekcijo za najboljši prispevek v neitalijanskih časopisih. Zaključna prireditev »Naši angeli« bo julija na Velikem trgu v Trstu in jo bo neposredno prenašala prva mreža RAI. DOBERDOB - Predsednik SKGZ Rudi Pavšič o Zvezi Slovencev »Še letos naj bi sklicali skupščino in demokratično izvolili vodstvo« DOBERDOB - Na doberdobski skupščini je predsednik SKGZ Rudi Pavšič podrobneje pojasnil predlog SKGZ za ustanovitev Zveze Slovencev. »Pred približno tridesetimi leti, ko se je začela pot uveljavljanja slovenske manjšine skozi zakone, smo imeli skupno predstavništvo oziroma enotno delegacijo, ki je odigrala svojo vlogo v pripravi izhodišč, da smo prišli do zaščitnih zakonov. Tedanje skupno predstavništvo je sestavljalo šestih komponent: Komunistična partija, Stranka socialistov, Slovenska skupnost, beneška stvarnost in krovni organizaciji SSO in SKGZ. Politična slika v manjšini se je nato, zlasti po znanem dogajanju s KPI, zapletla, sedaj pa je spet poenostavljena. Danes imamo Demokratsko stranko, Slovensko skupnost, levico, ki je pri nas bolj prisotna kot na državni ravni, in krovni organizaciji. Imamo pa še nekaj drugega, bistvenega, in sicer zakone, ki manjšino bolje opredeljujejo,« pravi Pavšič, ki je iz teh izhodišč potegnil pobudo za Zvezo Slovencev. »Deželni zakon namreč priznava krovni organizaciji, dalje priznava seznam vseh organizacij civilne družbe, ki delujejo v manjšini - teh je 320 -, in priznava skupščino slovenskih izvoljenih predstavnikov, ki jih je 170. Poleg tega določa, da mora predsednik deželnega sveta vsaj enkrat na pet let sklicati in prisluhniti tej skupščini. Pri SKGZ smo mnenja, da moramo narediti nekaj korakov prej in hitreje, ker obstaja možnost, da bi nova deželna uprava izkoristila zakonski okvir v druge namene. Predlog Zveze Slovencev pa je odraz naše edine želje, in sicer, da se uveljavijo sub- jekti, ki zares predstavljajo manjšino. Zato predlagamo, da se čim prej oblikuje začasno tajništvo, ki bo imelo nalogo izoblikovati vsebine, programe, prioritete in pristojnosti Zveze Slovencev. Tajništvo naj predvidoma ob koncu leta skliče teh 500 predstavnikov manjšine. Takšna skupščina bo neke vrste slovenski 'parlament' ki se bo moral opredeliti do bistvenih vprašanj manjšine. V njem bodo seveda veljala pravila demokracije. Naš predlog je, da je tajništvo dvanajstčlansko. Naj ga torej sestavljajo trije predstavniki - po eden za vsako pokrajino - iz SSO in SKGZ, dalje najvišji izvoljeni politični predstavniki - senatorka Tamara Blažina ter deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec -, in trije člani paritetnega odbora za izvajanje zaščite, ki jih je že imenovala skupščina izvoljenih slovenskih predstavnikov. To so Andrej Berdon, Mario Lavrenčič in David Clodig. Tajništvo naj bo začasno in naj opravi vse potrebne korake, zato da se ob koncu leta skliče skupščina Zveze Slovencev, ki bo imenovala svoje vodstvo. Tako bo manjšina končno dobila omizje, ki bo odločalo o temeljnih vprašanjih, in sistem organiziranosti. Ne moremo si namreč več privoščiti, da v manjšini razlikujemo politiko od civilne družbe, kot tudi ne, daje politika oddaljena od družbe, teritorija in ljudi. Danes imamo še dodatno nalogo. Imamo zaščitne zakone, ki jih gre izvajati, in pravice, ki jih gre uresničevati, to pa bomo zmogli le, če bomo sposobni konsenza na teritoriju,« je v Doberdobu zaključil Pavšič in v dvorani izzval ploskanje. (ide) ŠPETER - Po štirih letih premora spet izvedli natečaj Naš domači jezik Izredno uspela pobuda Posamezniki in skupine prepričali s kakovostjo - V predvolilnem letu je tudi župan Manzini spregovoril po slovensko ŠPETER - Z zamenjavo občinske uprave v Špetru je v zadnjih štirih letih zamrla ena od najpomembnejših kulturnih pobud, ki jo je od leta 1994 na pobudo takratnega župana Firmina Mariniča samostojno prirejala občina Špe-ter z namenom, da ovrednoti slovenski jezik in spodbudi njegovo rabo: natečaj Naš domači jezik. V letošnjem predvolilnem letu je Manzinijeva desničarska uprava pobudo obudila in v soboto je smo bili v ob- činski dvorani priča lepemu kulturnemu dogodku. Župan je spregovoril po slovensko, sicer ne prav tekoče, in vse vabil, naj govorijo med seboj slovensko, naj ne pozabijo na kulturno dediščino, ki so jo podedovali ter naj jo prenašajo na mlade rodove. Človek skoraj ne bi verjel svojim ušesom. Pobuda je vsekakor zelo lepo uspela, saj se je na natečaj, kije ustne narave, prijavilo 13 posameznikov, tako odraslih kot otrok, in pet skupin. Tako udeležba kot kakovost Letošnji natečaj Naš domači jezik je tako po številu sodelujočih kot po kakovosti izredno uspel NM predstavljenih del, od pesmi do otroške gledališke predstave in literarnih besedil, je bila tako po vsebini kot v podajanju zelo visoka. Številna publika je uživala še posebej ob poslušanju najmlajših, ki so se zelo resno lotili dela in v pristnem domačem govoru predstavili drobce iz našega preteklega življenja in dela na kmetiji, uprizorili prisrčno zgodbo o mavrici in tudi zapeli. Tu je še najbolj prišlo do izraza pomembno delo, ki ga opravljajo dvojezična šola in slovenske kulturne organizacije, kar se je odražalo tudi v prisrčnem nastopu otrok tretjega razreda italijanske šole, ki jih uči Anna Bernich. Drugih udeležencev, samozvanih zagovornikov slovenskega dialekta vsekakor ni bilo, tako kot nikoli v vseh teh letih. Žirija, ki so jo sestavljali Giuseppe Chiabudini, Fer-ruccio Clavora, Bruna Dorbolo, Firmino Marinig, Giovan-nino Osgnach, Pietro Qualizza in Ada Tomasetig, po več kot dveurni pestri in živahni predstavi ni imela lahkega dela. Prva denarna nagrada za najmlajše je šla Orsoli Banelli iz Barnasa, ki je predstavila nekdanjo slavno barnaško godbo, med odraslimi je bil prvi Valentino Floreancig iz Grmer-ka, ki je zelo podrobno opisal vrste beneškega sadja, med skupinami pa se je na prvo mesto uvrstil tretji razred italijanske osnovne šole, za njim igralca Beneškega gledališča Renzo in Lidia Gariup z domačimi razprtijami, na tretje mesto pa Margherita Trusgnach in Stefania Rucli, ki sta zapeli izvirno pesem o krivapetah.(nm) 4 Sreda, 14. maja 2008 GOSPODARSTVO KOPER - Predstavitev v prostorih Primorske gospodarske zbornice »Kmetijski dnevi« bi se radi razširili tudi čez mejo Za začetek bodo iz Slovenske Istre sodelovali vinogradniki, oljkarji, čebelarji in solinarji KOPER - Predstavniki občin Tržaške pokrajine so letošnje "Dneve kmetijstva, ribištva in gozdarstva", ki bodo od 21. do 25. maja v Miljah in za katere želijo v prihodnje uporabljati krajši naziv "Morje in Kras", prvič javno predstavili v prostorih Primorske gospodarske zbornice v Kopru. Ta ustanova bo na prireditvi sodelovala s svojo stojnico, na kateri se bodo predstavili vinogradniki, oljkarji, čebelarji in solinarji iz Slovenske Istre. Dnevi bodo s tem dobili čezmejni značaj, čeprav še niso popolnoma povezani in usklajeni s podobnim sejmom, ki ga v zadnjih letih prirejajo v Kopru. Od srede, 21. maja, do nedelje, 25., bodo predvsem na območju Caliterna in Trgu Galile- i v Miljah cele dneve potekale razstave, didaktične dejavnosti, posveti in druge spremljajoče prireditve. Dopoldnevi bodo namenjeni šolam, med 16. in 23. uro pa bodo sejemski prostori odprti tudi za širšo javnost. Slednjo bodo gotovo privabile degustacije, pa tudi koncerti in predstave. V ospredju zanimanja strokovne javnosti pa bodo različni posveti. Prvi bo v sredo namenjen stanju oljkarstva, četrtek bo dan ribištva, petek dan kmetijstva, sobota dan gozdarstva, sicer pa bodo ob koncu tedna teme bolj raznolike. V primerjavi s prejšnjimi leti bo bolj poudarjena kongresna dejavnost, razstavna pa bo nekoliko okrnjena, saj je denarja vse manj, je v Kopru povedal Boris Mi-halič iz Doline, prejšnjih 27 let predsednik, od letos pa glavni koordinator promocijskega odbora. V skladu s statutarnimi spremembami so v odboru župani vseh šestih občin Tržaške pokrajine. Bienalno prireditev, ki se je začela v Dolini, nameravajo odslej vsakič izvesti v drugi občini, v skladu s tem pa naj bi se zamenjal tudi predsednik odbora. Tokrat je na vrsti mi-ljski župan Nerio Nesladek. Poleg Dežele Furlanije - Julijske krajine in Trgovinske zbornice iz Trsta je med pokrovitelji Tržaška pokrajina. Njen podpredsednik Walter Godina je v Kopru poudaril pomen poglobitve stikov med kraji, ki so zgodovinsko povezani, čeprav so v različnih državah. Ob tem je poudaril, da na teh območjih kmetijstvo nikoli ne bo konkurenčno zaradi velikih količin pridelkov, ampak se mora osredotočiti na kakovost. To velja tako za oljkarstvo kot za vinogradništvo in sirarstvo. Dnevi so po njegovih besedah priložnost za druženje ljudi ob kozarcu vina, hkrati pa priložnost za promocijo gospodarstva in sodelovanja. Zgodovinske povezave s Koprom je poudaril tudi odbornik občine Milje za go- Za včerajšnjo predstavitev Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva je v Kopru vladalo precejšnje zanimanje ZDRAVKO PRIMOŽIČ/FPA spodarske dejavnosti Edmondo Bussani. Udeleženci predstavitve so soglasno ugotavljali, da ima kmetijstvo na Krasu in v Istri skoraj enake značilnosti na obeh straneh državne meje - podobna je kakovost, podobne so sorte rastlin, podobni so tudi problemi. Na to je opozoril tudi predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre Dino Pucer, sicer tudi nekdanji koprski župan, ki je z obžalovanjem ugotavljal, da prireditev še vedno poteka po stari logiki dveh držav. Po njegovih besedah bi lahko na sejmu resnično združili Kras in Istro oziroma obalna območja. Mihalič je pojasnil, da so iz promocijskega odbora pisali koprskemu županu Borisu Popoviču in mu predlagali združitev z Dnevi kmetijstva Slovenske Istre, ki jih prirejajo od leta 2005. Ker "tržaški" kmetijski dnevi potekajo vsako drugo leto, so predlagali, da bi bila prireditev vsako leto v drugi državi. S koprske občine še niso dobili odgovora, je povedal Mihalič. Tako bodo slovenski del Istre v Miljah zastopali predstavniki podjetij in društev, ki lahko po besedah direktorja Primorske gospodarske zbornice Tomaža Možeta predstavijo prepoznavne znake teh krajev. Gre za Društvo oljkarjev Slovenske istre, vinsko klet Vinakoper, Obalno čebelarsko društvo in podjetje Soline, ki v Sečovljah prideluje sol na tradicionalen način, istočasno pa skrbi za tamkajšnji krajinski park. Bojan Kralj SDGZ - V petek o tridentinskem porfirju V Umagu posvet za projektante in gradbenike TRST - Od nekdaj je morje oblikovalo obmorska mesta. Danes se v Trstu in še posebno v Istri posveča veliko pozornost ohranjanju in ovrednotenju zgodovinskih in naravnih območij, pri določitvi nove podobe tega prostora igrata pomembno vlogo sodobna arhitektura in urbanistično načrtovanje. Temu bo posvečen strokovni posvet z naslovom Waterfront in načrt za obalo, ki ga prirejajo v petek ob 16. uri v Umagu na sedežu tamkajšnje italijanske skupnosti Fulvio Tomizza v Ul. Brolo 1. Posvet prireja ustanova za razvoj tri-dentinskega porfirja (Ente sviluppo Porfido del Trentino) s pokroviteljstvom Občine Umag, Italijanske skupnosti Fulvio Tomizza Umag, Združenja italijanskih podjetnikov AINI, Hrvaške trgovinske zbornice, Družbe istrskih arhitektov in Deželne federacije zbornic arhitektov, načrtovalcev, načrtovalcev okolja in konservatorjev FJK. Na posvetu bodo spregovorili strokovnjaki omenjene ustanove za tridentin-ski porfir, in sicer direktor Stefano Toma-si o inštrumentih in storitvah za projektiranje, odgovorni tehničnega urada Andre- LJUBLJANA - Že 12. tekmovanje Mladi podjetniki LJUBLJANA - V petek je v Ljubljani v prostorih GEA Collegea - Visoke šole za podjetništvo (stavba WTC, Dunajska 156) potekalo že 12. slovensko tekmovanje »Mladi podjetniki«. Tekmovanje so organizirali GEA College - Visoka šola za podjetništvo skupaj z Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije, Centrom za poklicno izobraževanje RS in Centrom za razvoj malega gospodarstva. Državno tekmovanje »Mladi podjetniki« je vrhunec vsakoletnih prizadevanj dijakov, ki pri pouku ali v okviru izbirnih vsebin razvijajo lastne poslovne zamisli, pripravljajo poslovne načrte in organizirajo javne predstavitve. Skupine dijakov tako izdelajo projektne naloge in na državnem tekmovanju multi-medijsko predstavijo svoje poslovne zamisli - poslovne načrte, kijih pripravijo skupaj z mentorji. Tekmovanje je med sodelujočimi slovenskimi srednjimi šolami že tradicionalno, saj letos praznuje 12. obletnico. Namen tekmovanja je povečevanje zanimanja za ekonomijo in podjetništvo ter dvigovanje ravni znanja. Na tekmovanju odkrivajo nadarjene dijake za podjetništvo in jih spodbujajo k poglabljanju znanja in izvirnosti ter poudarjajo pomen znanja ekonomije in podjetništva v vsakdanjem in poklicnem življenju. Namen tekmovanja »Mladi podjetniki« je tudi omogočiti izmenjavo izkušenj pre- Članice zmagovite ekipe iz Nove Gorice Urška Žižmond, Maja Šulin in Ines Kovic med predstavitvijo projekta davateljev, mentorjev in dijakov ter še dodatno vzpodbuditi v mladih podjetniško žilico in jih usposobiti za prepoznavanje/uresničevanje tržnih priložnosti. Organizatorji so bili letos še posebej zadovoljni, ker se število prijav na tekmovanje iz leta v leto povečuje. Letošnjega se je udeležilo kar 24 tekmovalnih ekip EVRO 1,5473 $ +0,28 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. maja 2008 evro (povprečni tečaj) valute 13.05. 12.05. ameriški dolar 1,5473 1,5430 japonski jen 160,71 108139 160,42 10 7828 kitajski juan ruski rubel 36,8267 7,4625 36,7225 74611 UC1I IjKCI M Ulici britanski funt 0,79380 9,2940 0,78885 9,2873 JVCUJKO M Ulici norveška krona 7,8460 24,939 7,8413 24,950 LOKC1 MUI IG švicarski frank A c tonska Kfnns 1,6227 15 6466 1,6220 15 6466 CJLUIIJKCI IVI Ul lcl madžarski forint 7 At 250,10 3,3838 250,73 3,3928 LJUMoM ¿.IUL kanadski dolar 1,5562 1 6408 1,5509 1,6374 avjUaDM uuicll bolgarski lev rAmi meh 1,9558 3,6540 1,9558 3 6811 IUI 1 IU1 DM ICV slovaška krona II1Y*\\/<:K i ifac 31,710 3,4528 31,775 3,4528 IILUVJM I I LCIO latvijski lats hr37l ICki rAal 0,6975 2,5739 0,6975 2,5892 UICl£.IIJjpJ 1 CC1I islandska krona ti lira 122,75 1 9364 122,98 1 9426 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2537 7,2540 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 13. maja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 2,51438 2,67563 2,8275 2,9625 libor (eur) 4,38313 4,85188 4,8775 4,95063 libor (chf) 2,35333 2,77 2,88167 3,09333 euribor (eur) 4,384 4,856 4,879 4,95 ZLATO (999,99 %%) za kg 17.952,98 € -352,75 I TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 13. maja 2008 a Angheben o tlakovanju v kamnu (porfirja), docent na fakulteti za arhitekturo v Ferrari Marcello Balzani o horizontalni arhitekturi in projektiranju javnega prostora, predsednik hrvaškega združenja arhitektov načrtovalcev okolja Lido Sosič o valorizaciji javnih prostorov in obale ter članica združenja arhitektov koprskega obmorskega področja Jana Gojanovič Purger o zgodovinskih ambientih in javni opremi Izole, Kopra, Pirana. Sekcija svobodnih poklicev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju opozarja, da gre za dragoceno priložnost za vse primorske načrtovalce in tudi gradbena inštalaterska podjetja, ki jim je pri srcu obnova zgodovinskih jeder in zgradb v našem prostoru, saj je ta bogat in svojski prav zaradi kontaminacije morskega in kraškega sveta. Udeležba na posvetu je brezplačna. Za tehnično dokumentacijo in knjigo »La posa in opera del porfido« je treba potrditi udeležbo na tel. 0039.059.356096, epošta unimark@tsc4.-com. Druge informacije se dobijo na spletni strani www.porfido.it Zmagale novogoriške dijakinje Pobuda GEA Collegea - Visoke šole za podjetništvi skupaj z vladnimi organizacijami - Letos sodelovalo 24 elip iz 18 šol iz 18 srednjih šol iz vse Slovenije. Na tekmovanju je zmagala ekipa iz Srednje ekonomske in trgovske šole Nova Gorica, s poslovnim načrtom Hiša zdravja, d.o.o. Članice podjetniške ekipe iz Nove Gorice Urška Zižmond, Maja Šulin in Ines Kovic so poslovni načrt pripravile pod mentorstvom Elde Levpu-šček. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Srednje kmetijske šole in biotehniške gimnazije, GRM Novo mesto, s poslovnim načrtom Ekološka vrtnarija Korenček. Članici podjetniške ekipe iz Novega mesta Nina Legan in Anja Grandljič sta poslovni načrt pripravili pod vodstvom Mateje Prus. Tretje mesto pa je zasedla podjetniška ekipa iz Srednje šole Srečka Kosovela Sežana s poslovnim načrtom Nova revolucija. Članice podjetniške ekipe iz Sežane so Klavdija Iskra, Sara Štember-ger, Maja Jagodnik in Marina Božič. Njihova mentorica je Maja Prešeren. Ocenjevali so strokovno in celovito izdelavo poslovnega načrta, javno prepričljivost ter izvirnost predstavitve. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 34,93 IMTTIDCI IDDDA -0,11 -1 69 KRKA 1 UKA KOPER 99,54 -0,93 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR MERKUR 67,92 266,20 +0,27 -0,58 PETROL TELEKOM SLOVENIJE 679,19 251,53 +1,72 -0,60 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 105,07 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 91,77 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 30,52 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A +0,16 -1,10 -0,38 -1,55 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 80,95 442 15 -0,06 -1 04 TERME ČATEŽ ŽITO 239,99 +1,32 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 13. maja 2008 +°,18 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,345 8,61 2152 -0,30 +0,74 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 12,82 +0,56 -0,06 +1 28 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,2625 7,735 1 68 +0,42 EDISON ENEL ENI 6,915 +2,56 +0,00 FIAT FINMECCANICA 25,32 14,86 2041 -0,47 +0,85 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 25,96 2796 -4,45 -1,55 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 5,265 -0,50 -0,55 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 4,5225 19,5 1859 +0,34 -3,80 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 6,25 13 04 +0,26 +1,18 PARMALAT PIREMI e C 2,1675 -0,24 +0,44 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,5655 29,38 +0,39 -0,37 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,2675 8,17 1 38 -0,55 +1,42 TENARIS TERNA 17,83 2 8125 +0,36 +1,21 -1 04 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 17,04 +0,11 +1 64 MNIPOL 4,765 2,105 -0,52 | SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 125,87 $ +0,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 13. maja 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.689,02 -0,27 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.926,09 6.191,57 117,29 -0,38 +0,38 +0,01 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 4.035,52 1.922,04 +1,14 +0,60 DII\J, DC1I 1JC1lUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 3.994,14 1.809,60 -0,05 -4 16 DCICA 1 J, DDJUlaU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 1 .ou 983,13 4.501,56 -4,24 +041 Dir a, Jai ajevu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 24.002,84 5.791,13 +1,09 -0,18 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn 12.832,18 -0,34 2.495,12 +0,27 1.403,04 -0,04 1.526,61 +0,85 7.060,19 +0,34 «Ti 1 on _n 1 A ri se 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.998,67 4.343,6299 +0,45 +1,91 a i X, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 1.641,9 3.817,07 13.953,73 3.203,42 25.552,77 3.560,24 +0,06 +0,11 +1,53 +0,73 +1,95 -1,84 / ITALIJA Sreda, 14. maja 2008 5 POLITIKA - Nova vlada se je včeraj predstavila pred parlamentom, da bi prejela zaupnico Berlusconi obljublja ponoven vzpon Italije Opozicijo poziva k dialogu, zlasti o reformah Dokončno naj bi pustili za seboj »antropološki spopad med različnimi vrstami človeštva«, ki je bil značilen za preteklost RIM - Nova vlada se je včeraj predstavila pred parlamentom, da bi prejela zaupnico. Ministrski predsednik Silvio Berlusconi je s svojimi programskimi izjavami nastopil dopoldne v poslanski zbornici, potem pa jih izročil še senatu. Kot je dejal, bo njegova vlada držala obljube iz predvolilne kampanje in obenem vodila stalen in odprt dialog o reformah. »Nova vlada ne bo delala čudežev,« je dejal, omogočila pa bo, da bo »Italija znova vstala«. Poslanska zbornica bo o zaupnici glasovala danes, jutri pa bo glasovanje potekalo še v zgornjem domu, v senatu. Pri tem bo šlo tako rekoč za formalnost, saj ima Berlusco-nijev desnosredinski blok zanesljivo večino v obeh domovih. Novi premier je v nagovoru parlamentu zavzel spravljiv ton do opozicije, še zlasti do Demokratske stranke. Slednja je te dni osnovala vlado v senci v anglosaksonskem stilu, Berlusconi pa je v zvezi s tem dejal, da »pravi vladajoči razred ne more obstajati brez obojestranskega priznanja in da vlada v senci lahko predstavlja koristno sredstvo za vodenje plodne dialektike med večino in opozicijo«, še zlasti kadar gre za ustavne in širše institucionalne reforme. »Mi smo pripravljeni,« je v polurnem govoru dejal Berlusconi, ki so ga 27-krat prekinili z aplavzom, pri čemer so se poslancem večine 4-krat pridružili predstavniki opozicije. »Dialog se more in se mora začeti takoj«... »Nihče se ne bi smel počutiti izključen«, dokončno moramo pustiti za seboj »tako rekoč antropološki spopad med različnimi človeškimi vrstami«,« ki je bil značilen za preteklost, je poudaril. Berlusconi je tudi dejal, da Italija, tako kot vse članice Evropske unije, čuti negativne posledice težkih razmer na mednarodnih trgih, kljub temu pa bo njegova vlada držala predvolilne obljube in sanirala italijanske finance. »Naš izziv je pospešiti gospodarsko rast in omogočiti vzpon države. Želimo se otresti hromečega pesimizma zadnjih let in znova najti potrebni optimizem. Država se mora znova dvigniti. Ima potencial za novo fazo rasti,« je dejal Berlusconi. Njegov kabinet si bo prizadeval tudi za zmanjšanje davčnega bremena. Berlusconi namerava pri tem začeti z odpravo nepremičninskega davka ICI na prvo stanovanje ter z odpravo davka na nadurno delo. Cilj je tudi zvišanje plač in drugih prejemkov. Berlusconi je obljubil zmanjšanje javnega dolga, izboljšanje izobraževanja, obnovo infrastrukture in pomoč jugu države. Prednostna naloga novega kabineta bo tudi federalizacija Italije. Vlada namerava v prvi vrsti pospešiti davčni federalizem, moralizirati politiko in v javni upravi zagotoviti večjo učinkovitost, je še dejal novi premier. Pri tem je obljubil polno prizadevanje za premostitev krize s smetmi v Kampaniji, ki ni nesprejemljiva le z zdravstvenega in ekološkega vidika, temveč tudi krati mednarodni ugled Italije. 71-letni Berlusconi je še obljubil, da bosta Predsednik vlade Silvio Berlusconi govori v poslanski zbornici ANSA varnost in boj proti kriminalu ena prednostnih nalog njegove vlade. »Vse državljane, predvsem ženske in upokojence, želimo osvoboditi strahu. Nihče ne sme zanikati glavnega načela demokracije. Varnost pomeni svobodo,« je poudaril. Vlada se bo borila tudi proti ilegalnemu priseljevanju. »Želimo biti gospodar v lastni hiši, a ostajamo ponosni na našo gostoljubje in zmožnost integracije tujcev,« je poudaril. Rešitev afere z odpadki v Kampaniji, odprava davka na prvo stanovanje ICI, odprava davka na nadurno delo in odlok o javni varnosti bodo glavni ukrepi, ki jih bo vlada po Berlusconijevi napovedi simbolično sprejela na svoji prvi seji po prejemu zaupnice prihodnjo sredo v Neaplju. Premier je govoril tudi o letalskem prevozniku Alitalia, ki bo po njegovih besedah po hudi finančni krizi okreval brez nacionalizacije ali poceni prodaje. Podjetje bo rešil italijanski konzorcij, je dejal Berlusconi, ki je slednje večkrat po- novil že med predvolilno kampanjo. Berlusconi-jeva vlada bo po besedah premiera sprejela tudi ugodne ukrepe za družine in za to, da bi ženske ne bi bile več prisiljene namerno prekiniti nosečnosti. Med drugim je napovedal t. i. otroški bonus za novorojence. Ob tem naj bi tudi uresničili načrt za gradnjo socialnih stanovanj, od katerega naj bi imeli koristi mladi posamezniki in družine brez lastnega stanovanja. Berlusconi je zagotovil, da se bo njegova vlada borila proti negotovim delovnim mestom. Za uresničitev vseh nakazanih obvez je novi premier prosil božjo pomoč, izrazil pa je tudi zaupanje v srečo, ki je naklonjena pogumnim. Berlusconi je skupaj z 21 ministri nove vlade pred predsednikom Giorgiom Napolitanom slovesno zaprisegel minuli četrtek. S tem je tudi formalno postal predsednik 62. republiške vlade v 62 letih po vojni. V ponedeljek zvečer je Berlusconi v vlado vključil še 37 podtajnikov. ODZIVI - Prve ocene Franceschini (DS): Pozitivnim tonom naj sledijo dejanja Podtajnik DS Dario Franceschini RIM - Govor ministrskega predsednika Silvia Berlusconija pred parlamentom je na splošno naletel na pozitivne ocene tako v vrstah vladne večine kot v vrstah opozicije, čeprav je bilo tudi nekaj pomembnih izjem. Načelnik poslancev Ljudstva Svobode Maurizio Gasparri je menil, da je premier pokazal veliko odprtost ter izrazil upanje, da se bo opozicija odzvala s podobno pripravljenostjo na dialog, še zlasti o institucionalnih reformah. Po besedah vodje Severne lige Umberta Bossija je Berlusconi prav storil, da je ponudil roko opoziciji, saj bi brez širokega soglasja parlamenta težko izpeljali federalistične reforme. Tajnik sredincev UDC Lorenzo Cesa je pozdravil novo klimo dialoga po 15 letih spopadov med pozicijo in opozicijo. Dejal je, da bo njegova stranka brez težav podprla vlado, če bo sprejela pozitivne ukrepe zlasti v korist družine in razvoja južnih dežel. Voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni ni dal izjav, češ da bo svoje stališče povedal danes v poslanski zbornici. Njegov namestnik Dario Franceschini pa je pozdravil nove tone, kijih je ubral Berlusconi. »Seveda pozitivni toni ne zadoščajo, potrebna so pozitivna dejanja,« je dejal. To misel je razvil poslanec Piero Fassino, ko je včeraj posegel v splošno razpravo. »Ne bomo glasovali za zaupnico tej vladi, toda naša opozicija ne bo prejudicialna in niti slepa,« je dejal bivši tajnik Levih demokratov. »Če bo soočenje pokazalo, da se je mogoče strinjati, se bomo brez težav strinjali, v nasprotnem primeru pa bomo izrazili svoj ne brez oklevanja,« je dejal. Ko je tako govoril, je požel ploskanje tudi iz vrst vladne večine, celo Berlusconi in zunanji minister Frattini sta mu zaploskala. Drugačnega mnenja pa je vodja Italije vrednot Antonio Di Pietro. »Berlusconijeva ponujena roka me spominja na taco, ki jo je volk pomolil jagnjetu,« je dejal. Podobnega prepričanja je predsednik deželnega odbora Apulije Nichi Vendola, sicer vidni predstavnik SKP. »Bojim se, da ta vlada ne bo imela prave opozicije v parlamentu,« je menil. SICILIJA - Za zdaj ni nevarnosti za ljudi Vulkan Etna se je spet zbudil in bruhnil nekaj pepela RIM - Vulkan Etna na Siciliji je včeraj znova oživel. Kot so sporočili iz Inšituta za geofiziko in vulkanolo-gijo v Catanii, je prišlo do "seizmičnega dogodka", ki mu je sledil izbruh pepela. Območje vulkana je pred tremi dnevi stresel manjši potres. Kot so navedli v omenjenem in-šti tu tu, je seiz mič ni do go dek vče raj zjutraj ob 6.42 sprožil močno eksplozijo v delih vulkana. Po eksploziji je jugovzhodni del kraterja pokril vulkanski pepel, tam pa prihaja do izpustov plinov. Institut je na območje poslal strokovnjake, a hkrati sporočil, da dogodek za zdaj ne predstavlja nevarnosti za prebivalstvo ali njihovo premoženje. Etna je najvišji evropski dejavni vulkan, visok 3295 metrov. Nazadnje je Etna bruhala novembra 2007, dva meseca pred tem pa so morali zaradi vulkanskega izbruha začasno zapreti bližnje letališče Catania. Do zadnjega večjega izbruha je prišlo leta 2001. CERKEV - Spolni škandal Upokojenega škofa dolžijo »sodelovanja« pri spolnem nasilju COMO - Nič dobrega se ne obeta upokojenemu škofu iz Coma Alessandru Maggioliniju. Tožilstvo iz Coma ga je namreč vpisalo na seznam preiskovanih oseb in ga dolži osebnega sodelovanja z duhovnikom Maurom Stefanonijem, ki so ga obtožili spolne zlo-ra be. Po podatkih, ki so jih posredovali preiskovalci (in jih je ce lo po tr dil tu di sam ob to že nec med enim iz -med zas li še vanj), naj bi Mag gio li ni le ta 2004 k se bi v škofijo poklical duhovnika Stefanonija in ga obvestil o policijski preiskavi na njegov račun; Stefanonija dolžijo namreč kaznivega dejanja spolne zlorabe mladoletnega župljana z lažjimi psihičnimi težavami, ki ga je seveda ovadil policiji. Duhovnik je obtožbe vedno zavračal, vendar jih je javni tožilec podprl z dokazi, ki so jih med preiskavo zasegli v njegovi župniji. Pornografska videokaseta, določena tipologija filmov, ki jih je duhovnik nabavljal po satelitski TV, seznam spletnih strani in chat portalov, ki jih je redno obiskoval, in vzdevki, s katerimi se je predstavljal sogovornikom, še dodatno in jasno krepijo obtožbe. V ponedeljek je javni tožilec Vittoria Isella za duhovnika Stefanonija zahtevala 8 let zaporne kazni. Preiskavo pa je Maggiolinijevo dejanje prav gotovo deloma skazilo. UMOR - Caltanissetta Našli truplo štirinajstletne Lorene Cultraro CALTANISSETTA - Pred trinajstimi dnevi je za njo izginila vsaka sled, včeraj pa tragično odkritje. V nekem podeželskem vodnjaku, le nekaj kilometrov od Niscemija, kjer je živela, so karabinjerji odkrili sežgano truplo Lorene Cultraro. Neznani morilec naj bi jo ubil v bližnji lopi, na pol sežgano truplo pa odvrgel v bližnji vodnjak. Štirinajstletna dijakinja je izginila 30. aprila. Staršem je dejala, da gre na obisk k babici, na babičina vrata pa ni nikoli potrkala. Trije Lorenini prijatelji so preiskovalcem povedali, da so tistega dne slišali del njenega telefonskega pogovora; sogovorniku ali sogovornici naj bi dejala: pridi čim prej pome! Nekateri očividci so tudi dejali, da so jo videli v avtomobilu v spremstvu moškega. Tudi zato je marsikdo mislil, da gre Lorenin beg pripisati mladostniškemu ljubezenskemu razmerju: njeni starši so jo tudi preko televizijske oddaje Chi l'ha visto? prosili, naj se vrne domov. Sprejeli bomo tebe in tvojega fanta, so zagotovili, Lorenin povra-tek pa je morilska roka preprečila. 6 1 4 Sreda, 6. maja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it LESNO PRISTANIŠČE - V ponedeljek ob zori finančna straža zaplenila odlagališče Za vrati odlagališča prostrana površina nevarnih odpadkov Gmota gradbenih materialov tudi v morju - Odlagališče upravlja ISP iz Tržiča, preiskovanih več podjetij iz Trsta Tržaški finančni stražniki so v ponedeljek ob zori, po nalogu javnega tožilstva, vdrli v odlagališče na območju lesnega pristanišča. Po enoletni preiskavi pod vodstvom tožilke Maddalene Chergia (in ob sodelovanju deželnih gozdnih čuvajev) je finančna straža zbrala zadosti dokazov za zaplembo odlagališča. Ob vstopu na območje, ki ga upravlja podjetje ISP iz Tržiča, je marsikomu zastal dih: pred sabo so imeli prostrano površino, popolnoma prekrito z odpadki raznih vrst, v veliki meri z gradbenimi materiali, kot so cement, že-leznina in tudi azbest, ki zaradi visoke stopnje škodljivosti sodijo med posebne odpadke. Površina odlagališča znaša 20 tisoč kvadratnih metrov, kar je primerljivo s štirimi nogometnimi igrišči, posebnih odpadkov pa je za več kot štiri tisoč kubičnih metrov. »Spominjalo nas je na posnetke iz do tal bombardiranih mest v drugi svetovni vojni,« so svoje občutke opisali finančni stražniki. Dober del odpadkov je zdrsel naravnost v morje, na obali ni nobenih pregrad. »Tovrstni odpadki so zelo škodljivi, onesnažili so predvsem Tržaški zaliv. Sosednja železarna očitno ni bila dovolj,« je komentiral podpolkovnik Nicola Sibilia, poveljnik skupine za preiskovanje organiziranega kriminala pri tržaški finančni straži. Enoletno poizvedovanje, opazovanje in zasledovanje tovornjakov je zaposlilo nad sto finančnih stražnikov, ki so pri tem uporabili tudi plovila in letala. Posnetki, ki so jih ujeli iz morja in z neba so bili med odločilnimi dokazi, pomembno delo pa so opravili tudi potapljači, ki so v morskih globinah pobrali veliko dokazov - želez-nine, cementa ipd. Nezakonita dejavnost upraviteljev odlagališča se je nadaljevala najmanj poldrugo leto. Podjetje ISP Riciclati srl iz Tržiča je imelo dovoljenje za zbiranje in reci-klažo navadnih odpadkov, nikakor pa ne za zbiranje posebnih odpadkov. Tržiš-ko podjetje je z ugodnimi cenami privabljalo v svoje odlagališče tovornjake številnih podjetij, večinoma iz tržaške pokrajine, ki so po rušenjih ali izkopavanjih prinašali odpadne materiale. Preiskovalci bodo v prihodnje tudi izračunali, kolikšen je znesek utajenih davkov (t. i. »ekoloških taks«) zaradi neprijavljene dejavnosti zbiranja odpadkov. Finančna straža je v ponedeljek zaplenila odlagališče, sedež podjetja in 14 težkih vozil. Med temi so tako kopači, s katerimi so med drugim spuščali odpadke v morje, kot tudi tovornjaki ostalih podjetij, ki so prepovedane odpadke prevažali v lesno pristanišče. Poleg družbe ISP naj bi bilo vpletenih podjetij deset: devet jih je iz tržaške pokrajine, eno pa z Videmskega, iz kraja Bagna-ria Arsa. Sodniki so veleli tudi zapreti bančne račune tržiškega podjetja. Doslej so prijavili sodstvu 12 oseb. Dva sta lastnika podjetja ISP iz Tržiča, doma sta iz Furlanije in Kalabrije. Ostali so lastniki domnevno vpletenih podjetij. Podpolkovnik Sibilia je omenil močno utemeljen sum, da so bili vsi podjetniki med seboj zmenjeni in dobro seznanjeni z nezakonitostjo tega početja. Tržiško podjetje je svojim strankam ponujalo sumljivo ugodne cene, ki so bile polovične ali celo petkrat nižje od tržne cene. Ob uspešno izvedeni akciji je finančni straži čestital poslanec DS in bivši podtajnik na notranjem ministrstvu Ettore Rosato. V tiskovni noti je izrazil prepričanje, da bosta skrb za okoljske probleme in očiščenje številnih onesnaženih območij v Trstu med prioritetami novoimenovanega podtajnika za okolje Roberta Menie. (af) Zgoraj: pogled na obalo z nezakonitim odlagališčem, v ozadju je škedenjska železarna; desno: detajl drsenja kovinskih odpadkov v vodo BOLJUNEC - Gojil konopljo Mladega kmeta zalotili s 15 kilogrami marihuane Karabinjerji iz Tržiča, ki vodijo preiskavo v zvezi z razpečevanjem mamil na Tržiškem, so prišli na sled 34-let-nemu Boljunčanu in ga pred dnevi tudi aretirali. Janko Švara je imel pri sebi kar 15 kilogramov marihuane, ki jo je po domnevah preiskovalcev sam prideloval. Boljunčana so odvedli v koronejski zapor, pred sodnikom za predhodne preiskave Massimom Tomassinijem je baje priznal krivdo. Odvetnik Gianfran-co Grisonich je vložil zahtevek za dodelitev hišnega pripora, a je bil zavrnjen. Švara tvega od 6 do 15 let pripora. Švara se je začel ukvarjati s kmetijstvom pred nekaj leti, ko je od sorodnikov dobil teren v Dragi. Tam je načrtoval urediti tudi zaprto gredo. Med preiskavo o razpečevanju mamil v Tržiču so tamkajšnji karabinjerji izvedeli, daje bila marihuana »domačica« in da je prihajala iz okolice Trsta. Na podlagi pričevanj nekaterih mladih Tržičanov, ki so drogo kupovali, so prišli na sled Boljunčanu, domneve pa naj bi potrdili z upo- rabo telefonskih prisluškovanj. Pred dnevi so ga presenetili s celim kupom marihuane in več kot 20 tisoč evri v gotovini. Ali je bogata vsota izhajala iz nezakonitega posla, morajo preiskovalci še potrditi. Dnevnik Il Piccolo je včeraj navajal, da je približno kilogram mamila iz Brega potoval tudi v Slovenijo. Glava trša od vetrobrana 48-letni Tržačan je včeraj pokazal, kaj dobesedno pomeni trdoglavost. Ob 11.30 je neoprezno prečkal Ul. Carducci (prihajal je z Goldonijevega trga) na točki, kjer ni prehoda za pešce. Proti Trgu Stare mitnice je tedaj vozil avtobus št. 20, prisebni 28-letni šofer pa je kljub presenečenju uspel omiliti posledice neizbežne nesreče. Pešec je z glavo prebil vetrobran avtobusa, kot kaže pa se sploh ni hudo poškodoval: rešilci so peljali v bolnico 6 lažje poškodovanih potnikov avtobusa, medtem ko je pešec zdravstveno pomoč zavrnil. Razstava faksimilirane izdaje Trubarjevih knjig V razstavni dvorani v Narodnem domu bo Narodna in študijska knjižnica danes ob 16. uri kot nekakšen uvod v sobotni simpozij ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja (ki ga prireja Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm) odprla razstavo faksimiliranih izdaj Trubarjevih del. Ob zgodovinski razstavi »Bonomove poti«, ki so jo uredili dijaki 1. klasičnega razreda liceja France Prešeren, bo torej do vikenda na ogled nova razstava, ki jo je uredila Ksenija Majovski. Danes bo na ogled od 16. do 18. ure, jutri in v petek pa od 10. do 12. ure oziroma od 16. do 18. ure. Drevi občni zbor jusa Kontovel TREBČE - Nesreča Žerjav na delavca: zdravniki skušajo rešiti roko in nogo V bližini Trebč je prišlo včeraj popoldne do hude nesreče na delu. Zgodilo se je na območju ob nogometnem igrišču (nad avtocestnim predorom), ki se ob priložnosti vaških praznikov spremeni v parkirišče. Včeraj okrog 17. ure so delavci nekega gradbenega podjetja iz Vidma, ki so pravkar zaključili gradnjo nekih vrstnih hiš, demontirali žerjav. Po kosih so ga prestavljali z enega tovornjaka na drugega, nenadoma pa je dolg in težek mrežast kos žerjava zgrmel proti tlom in oplazil 43-letni-ka iz Codroipa. Ponesrečencu je delno po-mečkalo roko in nogo. Posegli so policija, karabinjerji, open-ski gasilci in rešilec službe 118. Gasilce so poklicali, ker je spočetka kazalo, da je ostal delavec ujet pod žerjavom. Reševalci so pa kmalu uvideli, da zadeva ni tako zapletena: ko so dospeli gasilci je bil delavec že imobiliziran na nosilih. Prepeljali so ga na Katinaro, s pridržano prognozo so ga sprejeli v oddelek za urgenco. Zdravniki so s kirurškim posegom skušali preprečiti amputacijo obeh udov. Policisti in karabinjerji so medtem ugotavljali vzroke nesreče. Na današnjem rednem občnem zboru Jusa Kontovel zasedata prvo mesto v poročilu o delovanju dva lanskoletna uspeha. V kratkem bo namreč dežela odobrila načrt na razvoj jusarske gmajne, ki je zahteval več kot leto dni dela, izdelal ga je kmetijski tehnik iz Trenta, podprla pa ga je tržaška pokrajina. Načrt urejuje leto za letom koriščenje jusarske imovine za petnajstletno dobo. Z dežele pa je lani prišla tudi spodbudna novica o financiranju drugega dela restavratorskega posega v Novi cerkvici, vsaj petsto let stari cerkvici, ki je v jusarski lasti. Ta dela restavra-tor z Božjega polja pravkar končuje. Občni zbor bo drevi ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu. Popoldne ločeno zbiranje odpadkov v Boljuncu Tehnični urad občine Dolina obvešča, da se bo v Boljuncu služba ločenega zbiranja odpadkov, ki se je iz tehničnih razlogov prekinila v ponedeljek, 12.maja, nadaljevala danes v popoldanskih urah. Vabimo uporabnike, da v tistem času izpostavijo odgovarjajoče kante. Pomladno petje v Šempolaju Danes bo v Štalci ponovno vse živo. Na pobudo SKD Vigred bodo pomladni večer ob 20.30 obogatili mladi pevci in glasbeniki. V prvem delu programa se bo predstavil Mešani mladinski pevski zbor Trst, ki deluje pod okriljem glasbene matice in je član ZSKD. Pevci prihajajo na vaje iz raznih krajev tržaške pokrajine, vodi pa jih Aleksandra Pertot. V drugem delu pa bo nastopila glasbena skupina študentov Zavoda združenega sveta iz Devina, ki se bo predstavila s sklopom skladb, pod naslovom "Od baroka do jazza"; umetniški vodja skupine je Stefano Sacher. Filmski večer na Pončani V Ljudskem domu na Pončani (ul. Ponziana 14) bodo drevi ob 20.30 predvajali film Fast Food Nation režiserja Richarda Linklaterja. Večer ob 30-letnici zakona Basaglia Združenje Duemilauno Agenzia Sociale v sodelovanju z združenjem Alt in oddelkom za odvisnosti ter psihičnega zdravja prireja drevi na dvorišču centra za promocijo zdravja (v Ul. Pindemonte 13) od 20. ure dalje bralni večer. Ob 30. obletnici zakona Basaglia bosta gledališka igralca Maurizio Zac-chigna in Daniela Gattorno prebrala več odlomkov del Maura Covacicha, Pierra Boulla, Nicolette Mangiagli, Monice Montiel, Beppeja Dell'Acque in Franca Ba-saglie. / TRST Sreda, 14. maja 2008 7 TOVARNA SPREMEMB - Dvodnevni kongres o socialnih zadrugah Če se okolje ne zave tvojih prizadevanj, ostaneš neviden Danes družabni večer v »centru za promocijo zdravja«, jutri predstava v Kulturnem domu, v petek Cristicchi Temnopolta Christy je danes stara trideset let: rodila se je leta 1978, tako kot zakon 180, ki je odredil zaprtje italijanskih psihiatričnih bolnišnic in duševnim bolnikom odprl do tedaj neznani svet - svet dela. Tudi zato, da bi jim ponudile novo delovno priložnost, so po Apeninskem polotoku nastale številne socialne zadruge: prva, Cooperativa sociale lavoratori uniti, se je rodila v Trstu daljnega leta 1972. Danes nosi ime po psihiatru Francu Basagli in je dejavna na različnih področjih, od čiščenja in oskrbovanja zelenih površin do prevozništva, knjigoveštva: med njenimi zaposlenimi so vrtnarji, kuharji, čis-tilke. Tudi Christy, ki je pred dvajsetimi leti prišla v našo deželo iz rojstne Nigerije, je zaposlena kot čistilka v neki furlanski socialni zadrugi. Ob njej številni italijanski ali tuji državljani, ljudje s posebnimi potrebami, nekdanji zasvojenci ali duševni bolniki, za katere predstavljajo tovrstne zadruge (tako imenovane zadruge tipa B) edino možnost zaposlitve. Včasih pa celo edino možnost preživetja. Njihovim izkušnjam, zgodbam s srečnim, a tudi manj srečnim koncem, je bilo posvečeno dvodnevno državno srečanje, ki se je včeraj zaključilo na tržaški Pomorski postaji. Kongres so naslovili Ali delo osvobaja?, na to vprašanje pa je včeraj skušal odgovoriti tudi filozof Pier Aldo Rovatti, docent za teoretsko fiziko na tržaški leposlovni fakulteti. Kot je uvodoma priznal, končnega odgovora ni našel, pri njegovem iskanju pa si je pomagal z zapisi uglednih mislecev, od Mar-xa in Hegla do Sigmunda Baumana in Pierra Bourdieaua. Slednji je že pred tridesetimi leti zatrjeval, da je prekernost (morda bi ji lahko rekli tudi začasnost) prisotna na vseh področjih. »Danes je to vsakodnevna tema, vsi sanjano o stalni službi, čeprav dvomim, da bi bili ljudje zadovoljni, ko bi jim zagotovili: tu boš zaposlen do konca svojih dni...« Po Rovattijevem mnenju nam lahko Marxove teorije o delu pojasnijo, zakaj naj družba, v kateri je vse »te ko če« (če citiramo Baumana) in minljivo, nasprotuje začasnim zaposlitvam. Delo namreč tudi danes odtujuje človeka, saj mu odvzema subjektivni element: vsi bi se radi v svojem delu realizirali, vsakdo želi, da bi kolega ali nadrejeni cenil njegovo delo, da bi ga zanj nagradil (po možnosti v najkrajšem času). Če pa se svet okrog tebe ne zave tvojih prizade- Na vprašanje, ali delo osvobaja, je poskusil odgovoriti tudi filozof Pier Aldo Rovatti KROMA vanj, ostaneš neviden ...in žal je danes največkrat tako. Delo pa kljub temu ostaja sestavni del naših življenj: družbeni in delovni svet se dopolnjujeta, zato bi morala tudi biti čim bolj kvalitetna Včerajšnji kongres je spadal v sklop pobud La fabbrica del cambia-mento (Tovarna sprememb), ki jih tržaška zdravstvena ustanova Ass 1 posveča tridesetletnici »zakona Basaglia«. Danes bodo v »centru za promocijo zdravja« v Ul. Pindemonte priredili družabni večer: od 19. ure dalje bodo na sporedu video posnetki, glasbene točke, branje literarnih odlomkov (med drugim tudi Pina Rovereda), poskrbljeno pa bo tudi za zdravo prehrano. Jutri ob 21. uri bo v Kulturnem domu zaživela gledališka predstava »La luce di dentro. Viva Franco Basaglia«, ki jo bodo uprizorili člani združenja Accademia della Fol-lia; slednje je nastalo v nekdanji umobolnici, v njegovih vrstah pa nastopajo »rizični igralci«. V petek bodo na oder dvorane Tripcovich stopila štiri ugledna imena italijanske glasbene in gledališke scene: Simone Cristicchi, ki je s pesmijo o duševnih bolnikih zmagal na sanremskem glasbenem festivalu, a tudi Teresa De Sio, Ginevra Di Marco in Peppe Servillo. (pd) DANES Pavšič in Štoka v uradu za manjšino Zastopstvo krovnih organizacij bo danes na povabilo namestnice vladnega komisarja v Furlaniji Julijski krajini dr. Giuli-ane Perrottove, uradno obiskalo dvojezični urad v Ul. Piccardi 9/1. Prostore je tržaška prefektura odprla v dogovoru z nekaterimi krajevnimi predstavništvi državnih uprav. Pobu da sodi v okvir uresničevanja norm zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001. Predsednika obeh krovnih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka sta bila nedavno tega na obis ku na pre fek turi, kjer sta se seznanila z delovanjem urada. Namestnica vladnega komisarja je zamej skim predstavni kom ori sa -la vlogo in dejavnost urada. Povedala je, da urad deluje malo časa in da je v nekakšni preizkusni fazi. Zelja prefekture pa je, da širi njegove pristojnosti na celotnem javno-upravnem področju. V tem smislu je naglasila željo po tesnem sodelovanju s predstavništvom slovenske manjšine. TRST - Pevsko srečanje v priredbi Mešanega mladinskega zbora Trst Glasovi prijateljstva Poleg gostiteljev še zbor tržaškega znanstvenega liceja Galilei in dekliški zbor Radost iz Godoviča SKP - Danes predstavitev novega projekta Ali res obstaja »severno vprašanje«? Analiza družbeno-političnih razmer v severni Italiji je cilj novega projekta Stranke komunistične prenove, ki bo izdelala raziskavo o severni Italiji. Projekt in temu namenjeno spletno stran bodo predstavili danes ob 17.30 na sedežu deželnega sveta, s pobudo pa sta včeraj seznanila javnost deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič in načelnik pokrajinske komisije SKP za delo Paolo Hlacia. To je bila tudi zadnja uradna SKP bo izdelala raziskavo o družbenopolitičnih razmerah v severni Italiji KROMA pobuda svetniške skupine SKP v deželnem svetu. Projekt bo skušal ugotoviti, ali res obstaja »severno vprašanje« ali pa gre le za po-litično-medijske domneve, ki izhajajo iz nedavnega volilnega izida. O tem bodo razpravljali Vittorio Rieser iz turinskega sindikata Cgil, občinski svetnik SKP v Mantovi Mat-teo Gaddi, bivši poslanec SKP iz Veneta Paolo Cacciari in beneški pokrajinski odbornik za delo Alessandro Sabiucciu. Nastop Mešanega mladinskega pevskega zbora iz Trsta v dvorani Deutsche Hilfsverein KROMA Giovanni Allevi, trenutno eden od najbolj priznanih in priljubljenih italijanskih pianistov, pripoveduje večkrat na svojih vedno razprodanih koncertih anekdoto o času, ko je kot neuveljavljeni solist bil deležen tako skromnega zanimanja, da je celo igral za enega samega poslušalca. Da se kaj podobnega lahko zgodi mlademu, amaterskemu zborovskemu sestavu pa je skoraj nepojmljivo. Ko je program zanimiv, na odru pa je več nastopajočih kot v dvorani, se navzoči vedno, upravičeno sprašujejo, če je pri nas tako razširjena zborovska kultura resnično priljubljena in v specifičnem primeru, če so vse izjave o pomenu glasbenega udejstvovanja mladih samo lepe besede. Ko bi vsakemu pevcu uspelo privabiti vsaj enega poslušalca, bi se »ekskluzivno« doživetje za peščico poslušalcev lahko spremenilo v praznik, kot bi moralo biti 7.srečanje višješolske mladine. Motivirani, navdušeni mladi nastopajoči niso doživeli zaslužene moralne podpore, ki bi jim jo vsak ljubitelj zborovskega petja moral izraziti ob takih priložnostih, a so vsekakor z nespremenjeno pristnostjo in svežino oblikovali letošnji program prijateljskega pevskega srečanja, ki ga od ustanovitve prireja Mešani mladinski zbor Trst. Na vsakoletnem srečanju po tradiciji nastopata poleg gostiteljev italijanski in slovenski zbor, tokrat zbor tržaškega znanstvenega liceja Galilei in dekliški pevski zbor Radost iz Godoviča. Nastopajoči so predstavljali tri zborovske svetove, ki se med seboj razlikujejo po pristopu, ambicijah, naravi, načinu delovanja in izvajanja. Zbor višješolcev in univerzitetnih študentov, ki deluje pod okriljem Glasbene matice in s podporo Zveze slovenskih kulturnih društev je pripravil pevski uvod v revijo z izvedbo triptiha Adija Daneva po verzih tržaških pesnikov. Zvočna širina in bogata skladateljska govorica teh del je tako prevzela člane zbora Trst, da so poimenovali svoj prvi cd prav po eni od teh skladb, »Lilija«, ostale pa so krstno izvedli pred kratkim na koncertu ob njegovi predstavitvi. V Beethovnovi dvorani Nemškega dobrodelnega društva je prepričljive izvedbe vodila Aleksandra Pertot, na klavir, violončelo in flavto pa so igrale Beatrice Zonta, Irene Ferro Casagrande in Tjaša Bajc. Za publiko je srečanje s člani zbora Trst vselej prisrčno in prav gotovo je simpatija poslušalcev v dvorani spremljala tudi nastop mladinskega zbora liceja Galilei, ki je moral nastopiti v okrnjenem sestavu in je duhovito ter z medsebojno povezanostjo kljuboval zahtevnejši preizkušnji. Zbor izpolnjuje svoj pedagoški načrt ne glede na omejene možnosti vokalnega in stilnega izpopolnjevanja in ponuja članom možnost soočanja z različnimi zvrstmi glasbe. Svojo specifiko izrazito šolske skupine je pokazal tudi z izbiro programa, ki je bil razdeljen na tri sklope: priredbe tržaških ponarodelih pesmi, umetna literatura iz različnih obdobij, nazadnje še popevkarska in filmska glasba. Ob sproščenem, dvojezičnem povezovanju članice zbora Trst Nataše Zerjul, je stopil na oder še zadnji primer mladinskega zbora, izvrsten dekliški zbor iz Godoviča, ki ima v svojem sedemnajstletnem življenjepisu kar nekaj odličnih uvrstitev na tekmovanjih in se trenutno pripravlja na nastop v okviru festivala Europa cantat v Srbiji. Zbor, ki ga vodi Damjana Vončina, sestavljajo lepo nastavljeni, izoblikovani in izurjeni glasovi zanesljivih in muzikaličnih pevk. Poslušalci so se lahko prepustili glasbi že od prvih not mehke izvedbe sporočilne koroške ljudske »Druml'ca« v priredbi Radovana Gobca, kateri je sledil sklop sugestivnih rezijanskih spevov v priredbi Ambroža Čo-pija. Sposobnosti pevk se ne omejujejo na bolj tradicionalni zborovski repertoar, zato so za drugi del svojega nastopa izbrale še eklektično mešanico gospela, popevkarskih in liričnih tonov. V imenu podpornikov mladinskega zbora Trst je pred koncem večera spregovoril zborovodja Janko Ban, ki je pohvalil sveže vokalno vzdušje tega srečanja, kjer imajo prav pevci glavno vlogo na organizacijskem in umetniškem področju. Kot vsako leto se je srečanje tudi tokrat zaključilo s pevskim objemom vseh nastopajočih, ki so obkrožili poslušalce in skupaj zapeli Elvisovo »Can't help falling in love«. ROP 8 Sreda, 14. maja 2008 TRST / TRST - Med ponedeljkovo sejo mestne skupščine Sintsko vprašanje v tržaškem občinskem svetu Zastavila ga je Cogliatti Dezza (Demokratska stranka) - Dipiazza spet obljubil posredovanje Položaj Sintov in njihovega naselja v Ul. Pietraferrata v tržaški industrijski coni je odjeknil na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta. Svetnica Demokratske stranke Maria Grazia Cogliatti Dezza je zastavila županu Robertu Dipiazzi aktualno vprašanje, da bi izvedela, kaj namerava mestna uprava storiti, da bi skupina kakih 40 članov sintske skupnosti spet lahko zaživela kolikor toliko dostojno življenje. Prejšnji teden so rezidenčnemu nomadskemu naselju izklopili elektriko, kar je spravilo skupnost v velike težave. Podjetje AcegasAps ni obnovilo pogodbe, ker je nadaljnja prisotnost skupnosti na sedanjem območju vprašljiva. Občina je dodelila nomadski skupnosti zemljišče, ki pa ga je ustanova za industrijsko cono kasneje prodala. Novi lastnik namerava urediti območje za lastne gospodarske potrebe, zaradi česar je izselitev Sintov nujna. Ti ne nasprotujejo odhodu, zahtevajo pa, naj jim občina prej dodeli drugo primerno območje, kot to določajo zakonska določila. Župan Dipiazza je pred časom že obiskal naselje v Ul. Pietraferrata in takrat zagotovil, da bo občinska uprava naredila svoje. Pa ni... Tako seje vprašanje nove lokacije nomadskega naselja spet zastavilo, tokrat še bolj akutno. Svetnica Cogliatti Dezza je opozorila mestne upravitelje in občinske svetnike, da postaja položaj sintske skupnosti iz dneva v dan bolj težaven. V naselju živi deset otrok, eden od teh je astmatičen. Zaradi izklopljene elektrike ga morajo starši trikrat dnevno peljati na zdravljenje v otroško bolnišnico. Težave ima tudi ženska, ki boleha za sladkorno boleznijo. Brez elektrike je hladilnik, v katerem je pri hranila potrebna zdravila, neuporaben... Župan Dipiazza je v odgovoru soglašal, da je treba vprašanje naselja za skupnost Sintov čimprej rešiti. Napovedal je, da se bo že naslednji dan (to je včeraj) srečal z vodstvom ustanove za tržaško industrijsko cono Ezit; na srečanju bi se morali domeniti za novo lokacijo nomadskega naselja. Zatem bo treba prostor primerno urediti, da bo lahko sprejel skupnost Sintov. Svetnica Demokratske stranke je ponovila, da teče Sintom voda v grlo, in izrazila upanje, da bo sestanek z vodstvom Ezit vendarle premaknil zadevo z mrtve točke. Župan Dipiazza se je včeraj res srečal z upravitelji ustanove Ezit, a za druge zadeve. Kaže, da je med srečanjem med drugim omenil tudi sintsko naselje. V prihodnjih dneh bo znano, ali je prišlo do dogovora, ali ne. Naselje Sintov v Ul. Pietraferrata je ostalo brez elektrike STANOVANJSKO VPRAŠANJE - Podpis operativnega protokola Agencija za najemnine Pomoč družinam, ki si ne morejo privoščiti visokih stanovanjskih najemnin Stanovanjsko vprašanje postaja tudi na Tržaškem vse bolj akutno. Naraščanje obrestne mere je marsikomu odsvetovalo najem posojila za nakup stanovanja ali hiše; ponudba ljudskih stanovanj je mnogo manjša od povpraševanja; tako šte vil nim dru žinam ne pre ostane drugega kot bivanje v stanovanju v najemu. Ampak: tudi najemnine zadnja leta naraščajo in odjedajo družinam življenj sko lim fo. Kaj torej storiti? Na to vprašanje so včeraj skušali odgovoriti tržaška, miljska in dolinska občina, podjetje za ljudska stanovanja Ater, Fundacija CRTri-este in sindikalne organizacije stanovanjskih upravičencev s podpisom tako imenovanega »operativne ga pro toko la za ustano vitev agen - cije za najemnine.« Pobu da se je porodi la v tako imenovanem območnem načrtu, ki zaobjema na eni strani tržaško občino, na drugi miljsko in dolinsko, k sodelovanju pa so pristopili tudi podjetje za ljudska stanovanja, Fundacija CRTrieste in Fundacija Cac-cia-Burlo Garofolo ter operaterji v stanovanjskem sektorju, to je sindikalne organizacije stanovanjskih upravičencev, organizacije lastnikov stanovanj, nepremičninske agencije in upravitelji stanovanjskih hiš. Recept je preprost. Stanovanjskih upravičencev je več od razpoložljivih stanovanj. Mnogi sploh niso vključeni v prednostno lestvico. Nimajo pa dovoljšnjih sredstev, da bi si lahko privoščili stanovanje, za katerega bi morali plačevati visoko najemnino. Tem naj bi nudili možnost nekakšnih olajšav, to je najemnin po zmernih cenah. Zadeva je šele v zametku. Včerajšnji podpis operativnega protokola predstavlja prvi korak na poti reševanja stanovanskega vprašanja v Trstu. Dokument so na tržaškem županstvu podpisali tržaški župan Roberto Dipiazza, miljski župan Nerio Nesladek (za miljsko-dolnsko sociozdravstveno območje), predsednica podjetja Ater Perla Lusa, predsednik Fundacije CRTrieste Massimo Paniciia ter pokrajinski tajniki sindikatov stanovanjskih upravičencev Sunia (Apostoli), As-socasa (Bugliano), CSicet (Gortani), Federcasa (Canducci), Confappi (Caputo) ter predsedniki Uppi Ma-rinelli, Fiaip De Paolo, Fimaa (Oliva), Anaci (Oliva) ter Quadrifoglio (Ravalico). Športni dopoldan v Dolini Dolinsko didaktično ravnateljstvo prireja jutri Športni dopoldan v občinski telovadnici v Dolini. Na prireditvi bodo sodelovali učenci vseh šol dolinskega didaktičnega ravnateljstva; 142 otrok se bo pomerilo v atletskem troboju (met medicinke, skok v daljino z mesta in tek na 20 m). Po atletskih preizkušnjah pa bo na programu prijateljska tekma v igri Med dvema ognjema. Pri organizaciji športnega srečanja sodeluje tudi ŠD Breg. Približno ob 11. uri bo nagrajevanje zmagovalcev atletskega troboja in ekip, ki so se 17. aprila udeležile turnirja Med dvema ognjema. Na univerzi predavanje o humanem papiloma virusu Na tržaški univerzi bo v jutri ob 15. uri v dvorani Z na Trgu Evropa predavanje o humanem papiloma virusu (HPV), ki se prenaša s stikom kože s kožo, predvsem pa s spolnimi odnosi. Obstaja sicer več vrst virusov HPV, okužba z njimi pa največkrat povzroča hujše predrakave spremembe, raka materničnega vratu (vsako leto zboli zaradi njega 3500 žensk v Italiji) in genitalne brada-vičke. Posegli bodo zdravniki in docenti Mauro Melato, Enrico Tonin, Francesco Morosetti in Maura Zot-tar. Poklon tržaškemu kiparju Tristanu Albertiju Kulturno združenje Linea dArte je v dvorani v Ul. Lazzaretto Vecchio 19 postavilo razstavo v spomin na tržaškega kiparja Tristana Albertija. Odprli jo bodo jutri ob 18.30 in bo na ogled do 30. junija. Zaradi ladjinega izpusta v mestu zaudarjalo po nafti Včeraj popoldne je po mestnem središču močno zaudarjalo po nafti in plinu, zaradi česar so gasilci prejeli mnogo klicev. S pristaniško kapitanijo so ugotovili, da je smrad povzročila ladja z zastavo Hong Konga, ki je pri sidrišču v zalivu izpustila ogljikovodikov plin. Pet minut zastoja zaradi mrtvih na cestah Združenje Coped CamminaTrieste daje pobudo za petminutni zastoj v prometu in sicer v petek, 16. maja od 10.30 do 10.35 v ulicah Carducci in Battisti. Akcija je ob dnevu varnosti na cestah namenjena opozorilu proti prometnim nesrečam, za varnost peščev, otrok in handikapiranih, poleg tega pa želi biti znak solidarnosti z žrtvami prometnih nesreč. TURIZEM - Čezoceanska ladja, last britanske družbe Cunard, bo v tržaški zaliv zadnjič prišla 1 0. julija V Trst je včeraj priplula legendarna Queen Elizabeth 2 Novembra bo odšla v zaslužen pokoj v arabski Dubaj Čezoceanska ladja Queen Elizabeth II je bila včeraj privezana ob Pomorski postaji KROMA Med svojim zadnjim »delovnim« letom se je čezoceanska ladja Queen Elizabeth 2 včeraj ustavila v Trstu, kjer so jo privezali ob Pomorski postaji. Na krovu legendarne ladje, ki je prvič odplula leta 1967 in je last britanske družbe Cunard, je bilo skoraj 2 tisoč potnikov, ki so si ogledali mesto in deželo FJK, nekateri so si z vlakom celo šli ogledat Benetke. Prihod ladje Queen Elizabeth 2 je sledil tistemu križarske ladje Emerald (last angleške Thomson Cruises), ki je bila v Trstu v ponedeljek. Ladja Emerald bo do septembra v Trstu vsak drug petek v okviru križarskega programa Adriatic Explorer. To je bilo vsekakor predzadnjič, ko je britanska čezoceanka Queen Elizabeth 2 priplula v tržaški zaliv. Njeno elegantno obliko si bodo lahko Tržačani poslednjič ogledali 10. julija. Najbolj znana britanska čezoceanska potniška velikanka, ki jo je 20. septembra leta 1967 krstila kraljica Elizabeta II., bo namreč jeseni odšla v zaslužen pokoj. Pa kakšen. Čeprav so jo želeli obdržati v Southamptonu in »rojstnem« Clydebanku, bo čezoceanka novembra šla na zadnjo pot. Iz Southamptona bo odplula v Dubaj, kjer bo leta 2009 postala plavajoči hotel, zasidran pred dubajskim umetnim otokom Palm Ju-meirah. Arabci so za čezoceanko družbi Cunard odšteli 50 milijonov funtov oz. okrog 67 milijonov evrov, njeno notranjost pa nameravajo preurediti v slogu 60. let. Čezoceanka si pokoj navsezadnje tudi zasluži, saj je imela naporno in razburljivo življenje. V 40 letih so na njen krov stopili kralji in predsedniki, z njo pa se je peljalo približno dva in pol milijona ljudi (naenkrat je lahko potovalo skoraj 1.800 potnikov). Čez Atlantski ocean se je podala več kot 88 krat in se v New Yorku ustavila 705 krat. Prva plovba od Southamptona do New Yorka leta 1969 je trajala štiri dni, 16 ur in 35 minut. Dve leti kasneje je Queen Elizabeth 2 rešila potnike z nasedle francoske ladje Antilles, enajst let pozneje je med Falklandsko vojno peljala tri tisoč britanskih vojakov. Leta 1992 je s trupom podrsala ob skale pri Massachusettsu, leta 1995 pa jo je zadel skoraj 30 metrov visok val, ki ga je zakrivil hurikan Luis. Toda QE2, kot ji pravijo Britanci, je vse to preživela. TRST Sreda, 14. maja 2008 9 ŠOLSKA EKSKURZIJA - Dijaki NSŠ Simona Gregorčiča iz Doline obiskali domačijo in rojstno hišo P. Trubarja Radovedno po sledovih vrednot Trubarjevega časa in dela Dolinski dijaki so si ogledali domačijo v Raščici, dolenjsko domačijo Gradež in grad Turjak Petstoletnica rojstva Primoža Trubarja je važen in pomemben mejnik za vse Slovence, pa tudi za narode in kulture, s katerimi je Trubar prišel v stik za časa svojega življenja. Njegova izjemno široka izobrazba, predvsem pa daljnovidnost in razumevanje velikega pomena, ki ga je za slehernega človeka imela pisana beseda, so mu izborili središčno mestno na kulturnem zemljevidu, ki sega od Slovenije do Hrvaške, Nemčije in Italije, saj je Trubar deloval kot duhovnik, protestantski pridigar ali književnik na Reki, v Trstu, Ljubljani in Tiibin-genu. Ob njegovem širokopoteznem deluje najpomembnejše dejstvo, da je z izdajo prve tiskane knjige v slovenščini začetnik slovenske umetne književnosti. Primož Trubar je Kranjce, Štajerce, Korošce, Primorce, Bezjake... prvi poenotil v skupni pojem Slovenci. Če se ga je slovenski narod tristo let sramoval zaradi pripadnosti »luteran-ski veri«, pa doživlja zadnjih sto let Trubar izjemno pozornost, njegovo delo pa je tako vseobsežno, tako globoko zasnovano in tako dragoceno, da vsebuje za literarne zgodovinarje, ki ga preučujejo, še danes marsikatero presenečenje. Trubar - tako kot Prešeren - je vir neizčrpnega duhovnega bogastva, katerega smo dolžni nenehno spoznavati in od njega prevzemati duhovno in umetniško hranivo za našo slovensko zavest in slovensko obstojnost. Vrednote Trubarjevega časa in Trubarjevega dela je potrebno začeti spoznavati že od mladih nog. Najlažje je to v šoli, zato so se profesorji in dijaki Nižje srednje šole Simona Gregorčiča iz Doline odločili za obisk Trubarjeve domačije in za sprehod po Trubarjevi rojstni fa-ri. V četrtek, 24. aprila letos, jih je pot najprej zanesla v Raščico (sicer je sodobno uradno ime kraja Rašica) na Trubarjevo domačijo, kjer nas je v spominski sobi vodič Andrej Perhaj temeljito seznanil s Trubarjevim rojstnim krajem (ki so mu diktirali tempo grofje turjaški), z njegovo učno potjo najprej na Reko in z usodnim srečanjem s škofom Bonomom v Trstu, ki je Trubarju začrtal pot, kateri je potem dosledno sledil vse življenje. Spoznali smo Trubarjeve sodobnike in kraje, kjer je deloval; v spominski sobi govorijo tudi zidovi, na katerih so povzeti naj- r r -J Spominski posnetek pod Trubarjevim spomenikom v Raščici FOTO: IZ SOLSKEGA ARHIVA značilnejši odlomki iz njegovih knjig, s posebnim poudarkom na izidu prve knjige leta 1550, Katekizmu in Abe-cedariju. V steklenih stebrih pa so razstavljeni ponaredki Trubarjevih knjig, ki so narejeni natančno po originalih, ki jih hranijo različne ustanove po Evropi. Na steklenih oknih pa so upodobljeni cerkveni dostojanstveniki, umetniki in plemenitaši, ki so delovali v Trubarjevem času in so z njim sodelovali ali imeli na njegovo mišljenje in delo odločilen vpliv. Nato nas je k žagi in mlinu ter v slikarsko galerijo vodila Metka Starič, ki nas je imela pravzaprav ves dan v oskrbi. Po sprehodu po vasi nas je pot vodila do Škoqana, kjer je bil vcerkvi sv. Kancijana Trubar krščen; v tej cerkvi pa je nekaj let služboval kot pridigar tudi Jurij Dalmatin, prvi prevajalec celotnega Svetega pisma v slovenščino. Iz lepo urejenega Škoqana, kjer župnikuje znameniti slovenski muzikolog Edo Škulj (žal se zaradi sočasnosti predavanja, ki ga je imel v Ljubljani, ni mogel srečati z nami), pa sta nas v prijetni bližnji vasici Gradež prisrčno sprejela Jožica Zabukovec in Boris Zore, predsednik Društva za ohranjanje dediščine Gradež. Čakala nas je vsebinsko zelo razgibana urica; najprej so nam na več kot sto petdeset let stari Petelinovi domačiji prijazne domačinke postregle z malico, kakršno so jedli v Trubarjevih časih: prosena kaša s suhimi češpljami, krhljak (kruh s suhimi češpljami) in krhljevka (kompot s suhimi češpljami) - vsa hrana odličnega okusa in zdravih vlaken, ki pa je šla kakemu našemu razvajenčku v hrbet in je raje potrpel, tako da sije kasneje nakupil za celo naročje industrijskih »merendin«... Od Petelinovih smo se nato pomaknili više v vas, kjer smo si ogledali hišo, v katero se je priženil slovenski skladatelj Marij Kogoj in so sedanji lastniki hvalevredno ohranili prvotni videz; nato pa smo si v starodavni vaški hiši ogledali še črno kuhinjo, ki je še do pred kratkim služila za dimljenje mesa. V kozolcu-muzeju pa nam je domačin Stane Zabukovec zelo mikavno, preprosto in učinkovito razložil, kako so ne- koč pridobivali proso in svojo razlago podkrepil s primerki starega orodja, ki so razstavljeni v muzeju-kozol-cu in odlično ohranjeni. Zadnja postojanka je bil mogočni grad Turjak s svojo naravnost pravljično zgodovino, saj je bil ena glavnih obrambnih točk proti Turkom, ki so predvsem v Trubarjevem času pogosto napadali Dolenjsko in leta 1528 Raščico celo zravnali z zemljo. Grof Andrej Turjaški ima celo to veliko zaslugo, da je Turke dokončno premagal v bitki pri Sisku leta 1592 in jih dokončno pregnal iz dežele. Po grajskih sobanah povečini obnovljenega gradu, kjer je tudi poročna dvorana z baročnim pohištvom in pa velika viteška dvorana, namenjena gostijam, koncertom in različni kulturni in glasbeni dejavnosti, nas je vodila prijazna Nuša Dedo Lale, ki nam je za konec pripravila tudi nenavadno presenečenje. V bodoči grajski krčmi je za veliko mizo posedla celotno pisano gregor-čičevsko druščino in jo vodila pri izdelovanju drobne knjižice, ki se je na koncu izkazala za res originalen spominek, ki so ga dijaki ponosno odnesli domov kot dragoceno delo svojih rok. Trubarjevo domačijo upravlja Javni sklad Trubarjevi kraji, za sprehod po Trubarjevi rojstni fari pa skrbita Zavod za kulturo in turizem Parnas in Društvo za ohranjanje dediščine Gradež; organizacija je bila odlična, strokovna pripravljenost in usposobljenost spremljevalcev na višku. Imeli smo srečo tudi z vremenom, da nas je ves dan spremljalo toplo sonce in čisto nebo, tako da se nam je tudi prelepa dolenjska pokrajina kazala s svojim najlepšim licem. Program je zelo poučen in na koncu dobiš nekakšen vtis, kako je bilo v Trubarjevih časih; morda ne bo odveč, če ga priporočimo tudi drugim našim šolam. Če bi se odločile za obisk Trubarjeve domačije in sprehoda po Trubarjevi rojstni fari, lahko dobijo ustrezne informacije na spletnih straneh HYPERLINK "http://-www.trubarjevi-kraji.si/"www.trubarjevi-kraji.si in HYPERLINK "http://www.zavod-parnas.org/" www.zavod-parnas.org (Metka Starič: HYPERLINK "mailto:met-ka@zavod-parnas.org" metka@zavod-parnas.org). (ris) ŠOLSKA EKSKURZIJA - Dijakinje petih razredov liceja Slomšek obiskale Celje, Maribor in Ptuj Odkrivanje zanimivosti Štajerske Obisk kulturnih znamenitosti in muzejev - Hospitacija na mariborski šoli Franca Rozmana-Staneta - Obisk najstarejše trte na Lentu ni mogel izostati V sklopu strokovnih ekskurzij, ki jih Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo organizirata za dijake slovenskih višjih srednjih šol v Italiji, smo se dijakinje petih razredov Pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška 17. in 18. aprila podale na ogled zelene in kulturno bogate Štajerske. Prvi dan nas je pot najprej vodila v Celje, gospodarsko in kulturno središče Savinjske kotline. Mesto, ki je nastalo na ostankih antične Celeje in je vzcvetelo v 14. in 15. stoletju v obdobju Celjskih grofov, ima slično in bogato urbano kulturno dediščino. Posebno zanimivost mesta predstavlja nekdanji mino-ritski samostan, ki je bil v 19. stoletju preurejen v kaznilnico in je v današnjih dneh sedež muzeja novejše zgodovine mesta Celje. Med raznimi zbirkami, ki jih gosti muzej, smo si ogledali stalno razstavo, ki nosi naslov Živeti v Celju in nazorno prikazuje utrinke iz nedaljne zgodovine 20. stoletja. Muzej je sodobno, strokovno in celovito urejen. Ob ogledu razstavljenih predmetov in dokumentov lahko namreč obiskovalec interaktivno sodeluje z okoljem. Ambientalna postavitev »Ulica obrtnikov« je na primer verodostojna rekonstrukcija tipične mestne ulice prve polovice 20. stoletja z obrtnimi lokali, tržnico in mestnimi stanovanji. Posebno smo se dijakinje in tudi profesorice zabavale v prodajalni klobukov, kjer smo si lahko poskušale raznorazne pisane, običajne in ekstrava-gantne klobuke ter klobučke. Zanimiv in sodobno opremljen je tudi otroški muzej Hermanov brlog. Slednji je edini muzej za otroke v Sloveniji in ima kot cilj preko različnih občasnih razstav otrokom približati premično kulturno dediščino. Trenutno se v muzejskih prostorih nahaja razstava, posvečena kulturi branja in pisanja. Na ogled so raznorazne knjige in stari dokumenti z različnimi vrstami pisave, poleg tega pa je na voljo cel kup multimedialnega gradiva. Vse, od stolčkov do mizic in razstavnih šip, je narejeno po meri otroka. Predmeti, slike in fotografije so postavljeni na tak način, da spodbujajo otrokovo fantazijo in igrivost. Veseli in nasmejani smo nato krenili proti Ptuju, kije najstarejše dokumentirano slovensko mesto in je predvsem znano po tradicionalnih pustnih maskah, grozljivih kurentih. Nad mestom mogočno in slovesno kraljuje grad. Osrednje grajsko poslopje je na temeljih starejšega gradu začel graditi okoli leta 1140 salzburški nadškof Konrad I., sedanjo podobo pa je grad po številnih gradbenih fazah dobil konec 17. stoletja. V njem so danes v gosteh nekatere zbirke Pokrajinskega muzeja. Posebno privlačna je zbirka t.i. tur-kerij, slik s turškimi motivi, na katerih so upodobljeni znameniti vojskovodje, dostojanstveniki, dame in prebivalci daljnih dežel. Zanimivi in enkratni sta tudi zbirka starih glasbil, ki šteje okrog tristo eksponatov, in zbirka orožja, ki vsebuje hladno in strelno orožje ter zaščitno opremo. Po končanem ogle- du smo se počasi začeli spuščati vzdolž grajskega griča proti staremu mestnemu središču, kjer smo si med sprehodom po sličnih uličicah privoščili okusen sladoled, nato pa se odpeljali v Maribor. V petek zjutraj je bila na vrsti hospitacija na Osnovni šoli Franca Rozmana-Stane-ta. Ob prihodu nas je sprejela in prisrčno pozdravila ravnateljica Breda Kutnjak. V prijetnem vzdušju, ob topli kavi, soku in potici nam je predstavila program devetletke, delitev na triade, sistem ocenjevanja ter učiteljeve zadolžitve in odgovornosti. Orisala nam je delovanje šole, ki jo obiskuje skoraj štiristo učencev. Ti prihajajo iz mesta, pa tudi iz drugih krajev Mariborske regije. Šolsko stavbo prav v tem času obnavljajo in urejujejo prizidek, tako bodo lahko z naslednjim šolskim letom podvojili število učencev. Na šoli sta pri vzgojnem delu soudeležena tudi psiholog in pedagog, za zdravo prehrano pa skrbi šolska kuhinja, ki nudi učencem malico in topel ob- rok. Otroci lahko ostajajo na šoli do petih popoldne. Po tem uvodnem delu nas je ravnateljica popeljala na ogled šolskih prostorov. Najprej smo obiskali lepo urejeno in bogato založeno knjižnico, kjer imajo učenci na razpolago tudi veliko revij, avdio-vizualni material in internet. Preko šolskega dvorišča, kjer se je na atletski stezi in košarkarskem igrišču odvijal športni dan, smo dospeli do treh različno opremljenih telovadnic in plesne sobe. Prisostvovali smo delčku plesne ure in si ogledali doživeti poligon. Nato pa smo v drugem razredu razredu hospi-tirali pri uri slovenščine. Presenetil nas je odnos učiteljice kot tudi učencev; zelo umirjeno in doživeto so obravnavali berilo in vsebino povezovali z doživljanjem lastnega doma. Posebno vzdušje je ustvarila tudi primerno izbrana glasba. Po dolgem hodniku smo prišli do novo opremljenega laboratorija, kjer so nas čakali učenci osmega raz- reda. Imeli so uro kemije in nam prikazali poiskus destilacije dizelskega olja. Čas je zelo hitro mineval in morali smo se posloviti. Iz šole smo odhajali obogateni z novo izkušnjo. Spoznali smo drugačno šolsko stvarnost, jo primerjali z našo in ugotavljali, da je šola bolj ovrednotena kot pri nas in da ji država posveča veliko večjo skrb. Popoldan je bil namenjen spoznavanju Maribora, drugega največjega mesta v Sloveniji. Mestno jedro je znotraj nekdanjega obzidja ohranilo značaj tipičnega srednjeveškega mesta, saj se v njem prepletajo ozke uličice in večinoma majhne srednjeveške parcele. Ob obrežju reke Drave se nahaja Lent, t.j. del obale, kjer so nekoč pristajali splavi in majhne tovorne ladje šajke. Tu se nahaja tudi najstarejša trta v Evropi, ki, čeprav je stara kakih štiristo let, še vedno dobro obrodi. Maribor je kulturno in zgodovinsko zelo bogato mesto, ki ponuja marsikaj zanimivega. Med drugim smo si tako ogledali minoritski samostan, jezuitski kompleks, stolno cerkev sv. Janeza Krstni-ka, spomenik prvemu škofu mariborske la-vantinske škofije A.M. Slomšku, staro sinagogo, rotovž oz. mestno hišo, spomenik generala Rudolfa Maistra in Umetnostno galerijo, kjer je trenutno v gosteh razstava slikarja, grafika in fotografa Zmaga Jeraja. Najbolj vzburljiv pa je bil obisk akvarija-tera-rija na obrobju Mestnega parka. Strokovna ekskurzija, ki nas je popeljala v najzanimivejša in najprivlačnejša štajerska mesta, nas je nedvomno obogatila tako z novimi informacijami kot z novimi izkušnjami in doživetji. Ob spoznavanju slovenske kulturne in zgodovinske dediščine pa je naša ženska odprava (udeleženke izleta smo bile dijakinje in profesorice) dobila tudi čas za razigranost in zabavo, tako da je med izletom kraljevalo veselo in radoživo vzdušje. Vesna Pahor, 5.D in dijakinje 5.P Na sliki: ob stari trti na mariborskem Lentu 1 0 Sreda, 14. maja 2008 TRST DSI - Zanimiv in pretresljiv večer o problemih zasvojenosti V človeku odkriti to, kar ima v sebi dobrega Predavala je doktorica medicine in psihoterapevtka Sanja Razman Pri zasvojenosti ločimo dve veliki skupini. Prva je kemične narave in vanjo spada uživanje alkohola in mamil, v drugo skupino pa uvrščamo vedenjske zasvojenosti. Slednjih je nič ko li ko, med naj po gos tej ši mi pa so danes hazardiranje, zasvojenost na ra ču nal ni ke, hra no, na ku po va nje in seks ter odvisnost od odnosov. Po definiciji je zasvojenost ponavljanje nečesa, kar je škodljivo do sebe, najbližjih in družbe, nekaj, kar spremeni zavest o sebi in uniči lastno identiteto. Prenehanje povzroča abstinenco, ki lahko privede tudi do smrti, prizadeti pa se po navadi zavedajo položaja in bi radi iz tunela. Raziskave so pokazale, da ponavljanje nečesa povzroča spremembo možganskih kemičnih reakcij: nekatere snovi izginejo, druge pa se pomnožijo do nepojmljivih koncentracij. Zasvojenost je torej telesna in duševna bolezen, zdraviti pa je treba oba vidika, sicer situacija ni rešena, napetosti ostanejo in se prenašajo iz roda v rod. Doktorica medicine dela in psihoterapevtka dr. Sanja Rozman se je po dru žin skih in oseb nih pre iz kuš -njah začela pred petnajstimi leti v nevladni organizaciji posvečati problemom zasvojenosti. Po metodi pred kratkim preminulega slavnega slovenskega zdravnika Ruglja temelji njeno delo na odkrivanju in nadgradnji bio-psiho-socio-duhovnih korenin po sa mez ni ka. Spre mem be išče v človeku, tako da se zanje sam obveže. »Ne zdravimo bolezni, temveč ljudi,« je podčrtala Rozmanova v Društvu slovenskih izobražencev na izredno zanimivem in pretresljivem večeru. Vsak ima namreč v sebi nekaj dobrega, to je treba najprej odkri- ti, šele potem se začenja zdravljenje. De lo po te ka v sku pi nah, v ka te rih so pacienti z različnimi oblikami zasvojenosti, srečanj pa se udeležujejo tudi dru žin ski čla ni, ta ko da se prob -leme reši na vseh ravneh. Skupina postane močno terapevtsko sredstvo, ki zna iz posameznika potegniti tudi tisto, kar bi sicer sam ne zmogel. Med najhujšimi oblikami zasvojenosti je alkoholizem. V Sloveniji je dves to ti soč al ko ho li kov in če priš te -jemo še družinske člane, ki nujno nosijo posledice tega nevzdržnega sta- nja, se številka povzpne na pol milijona ljudi. V kakšno družbo in jutrišnji dan vodi vse to, se je trpko vpraša la Roz ma no va. Pa ne gre le za al -ko ho li zem. Ma mi la so do stop na že v šoli. Pred računalniki posedajo generacije mladih. Zasvojenost na igre uničuje družine in gospodarstvo. V zadnjih letih pa se vse več poglablja znanje o novejši obliki odvisnosti, to je zasvojenost od odnosov, ki je zelo pogosta v družini alkoholika. Gre za občutek izgube samega sebe, torej last ne iden ti te te, če ne boš kon - troliral zasvojenca, kar je seveda nemogoče. To je začaran krog brezupa in uničevanja samega sebe. Kam vodi zasvojenost, pa je pokazala poglobljena razprava, ko je gostja podkrepila teoretično izvajanje s kon kret ni mi pri me ri, da je mno ge v Pe ter li no vi dvo ra ni spre le -tel srh. Na to in druge teme j e Rozmanova izdala štiri knjige (Sanje v rdečem oblaku, Zaljubljeni v sanje, Pe klen ska gu gal ni ca in Spre mem ba v srcu), vse pa so v Sloveniji uspešnice. (tj) Včeraj danes Danes, SREDA, 14. maja 2008 BONIFACIJ Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.28 - Dolžina dneva 14.53 - Luna vzide ob 15.00 in zatone ob 2.57. Jutri, ČETRTEK, 15. maja 2008 TORKVAT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,8 stopinje C, zračni tlak 1015,8 mb ustaljen, veter 14 km na uro zahodnik, nebo skoraj jasno, vlaga 46-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,4 stopinje C. [1] Lekarne Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. maja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni Trg 12 (040 367967), Ul. Ma-scagni 2 (040 820002), Opčine - Piaz-zale Monte Re 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni Trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Piazzale Monte Re 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do -/ 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »Juno«. AMBASCIATORI - 11.00, 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Iron man«. ARISTON - Dvorana rezervirana. CINECITY - 16.05, 17.00, 18.35, 19.30, 21.30, 22.00 »Speed Racer«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Notte brava a Las Vegas«; 16.00, 17.15, 18.45, 19.40, 21.30, 22.10 »Iron Man«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Saw 4«; 17.45, 22.00 »21«; 16.00, 20.10 »U2-3D«. EXCELSIOR - 17.00 »Racconti da Stoc-colma«; 21.00 »The Hunting Party«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.00 »Mongol«. FELLINI - 16.10, 20.00 »Il cacciatore di acquiloni«; 18.10, 22.00 »I demoni di San Pietroburgo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Camera - The Walking Mountain«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40 »Alla ri-cerca dell'isola di Nim«; 17.15, 18.50, 20.35, 22.20 »Il treno per Darjeeling«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.40 »21 -Razpad Las Vegasa«; 19.00, 21.20 »Dokler naju Jackpot ne loči«; 20.10 »Tekla bo kri«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 22.15 »Speed Racer«; 18.30, 20.15 »La ra-gazza del lago«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Notte brava la Las Vegas«; Dvorana 3: 16.30, 22.15 »Saw IV«; 18.15, 20.15 »Un amore senza tempo«; 20.15, 22.15 »21«; Dvorana 4: 16.30, 18.20 »Sopravvivere coi lupi«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Iron man«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Notte brava a Las Vegas«; Dvorana 3: 17.20, 19.50, 22.15 »Speed Racer«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »Carnera - The walking mountain«; Dvorana 5: 18.00 »Saw 4«; 17.45, 20.00, 22.00 »I cacciatori - The hunting party«. M Izleti AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. maja 2008, avtobusni izlet v Gardaland. rok za Vpisovanja na sedežu društva, Repentaborska ul. št. 38, do 16. maja 2008, od 19.30 do 21. ure. Informacije lahko dobite na tel. št.: 3475292058. Vljudno vabljeni. IZLET SPDT NA KUCELJ: SPDT organizira v nedeljo, 18. maja 2008, avtomobilski izlet na rob Trnovskega gozda in sicer na Kucelj, najbolj razgleden vrh v grebenu Čavna. Naš pohod se bo Začel s Predmeje, vasice nad Ajdovščino. Predvidevamo 4 - 5 ur hoje. Izlet vodi Livio Semec. Odhod udeležencev bo ob 7.30 izpred spomenika v Križu. KRIŽKA SEKCIJA VZPI ANPI obvešča udeležence izleta v Jasenovac - Zagreb v nedeljo, 18. maja, da bo odhod avtobusa iz Križa pri spomeniku ob 6.30. Potrebna je veljavna osebna izkaznica. OBČINA ZGONIK vabi v nedeljo, 18. maja, na »Pohod prijateljstva Zgonik - Pliskovica«. Odhod ob 13. uri v Zgo-niku (pred Županstvom). Ob 15. uri Metlarski praznik v Pliskovici. Program: sajenje trsa najstarejše trte na svetu, nastop najmlajših Pliskovljanov ter Kd Kraški šopek in dua Metlarja, sprevod metlarjev, sežiganje metel, ob 17.uri športne igre, ob 19. uri briško-la, sledi ples z ansamblom MAK. V PETEK, 30. MAJA 2008, ko praznujemo praznik Jezusovega presvetega srca, vabimo šolske sestre de Notre Dame na romanje na Trsat, na otok Krk ter na otok Cres. Stroški za avtobus, ladjo, vožnjo po Cresu in kosilo znašajo 50,00 evrov. Avtobus bo s Trga Oberdan odpeljal zjutraj ob 6. uri, s Se-sljana ob 6.15, iz Nabrežine ob 6.20, iz Sv. Križa ob 6.25, s Proseka ob 6.30, iz Opčin ob 6.40. Vpišite se čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili podrobnejše informacije. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC priredi, ob priliki nastopa na pevskem festivala »I castelli incantati«, od 3. do 6. julija 2008, avtobusni izlet v okolico Rima. Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije lahko pokličete tel. št.: 3386064971 (Sonja). BURLO - Marco Carbone iz genovskega Gaslinija v Trst Oddelek za otroško ortopedijo ima novega direktorja Med številnimi profesionalci, ki so se prijavili na natečaj za mesto novega direktorja oddelka otroške ortopedije v tržaški pediatrični bolnišnici Burlo Garo-folo, je bil curriculum kirurga Marca Car-boneja prav gotovo najbolj prepričljiv. »Njegove izkušnje so res zavidljive, napisal je kakih devetdeset znanstvenih publikacij in je eden izmed redkih, ki se posveča študiju oziroma zdravljenju otroških vratnih vretenc, « je izbiro novega zdravstvenega vodje na včerajšnji uradni predstavitveni konferenci utemeljil generalni direktor Burla Mauro Delendi. 49-letni Genovčan Marco Carbone se je po diplomi iz medicine in kirurgije specializiral iz ortopedije in travma-tologije. Leta 1989 se je zaposlil v ge- novski bolnišnici Gaslini, kjer ima še danes vlogo direktorja oddelka za otroško ortopedijo. Carbone se lahko ponaša z nad osemsto operacijami samo v zadnjih petih letih; v tem času se je posvetil predvsem otroški skoliozi in kirurškemu podaljšanju udov. Delovnih odnosov z bolnišnico Gaslini seveda ne bo prekinil, saj je prepričan, da se lahko tržaški in genovski pol usklajujeta. »Nič ne bom spreminjal, ampak skušal bom izboljšati obstoječe pogoje in ponudbo. Danes se sicer v tržaški bolnišnici premikam še kot tujec, vendar upam, da bom s časom postal sestavni del krajevne zdravstvene verige,« je včeraj zaupal genovski zdravnik. Službo v Trstu bo nastopil avgusta, do takrat pa bo okrog sebe zbral motivirano Vodstvo otroške bolnišnice Burlo: zdravnik Marco Carbone je drugi z leve KROMA in izkušeno ekipo zdravnikov. Kot je potožil, se za specializacijo iz otroške orto-pedije danes odloča vse manj mladih, saj gre za delo v javnih zdravstvenih strukturah in posledično za nižje plače. Zdravnik Carbone je aktiven tudi na socialno prostovoljnem področju; s skupino ortopedov obišče vsaj dvakrat letno države tretjega sveta. V zadnjih letih se je opredelil za Kenijo in Ekvador, kjer se posveča malim pacientom, ki jih pestijo težave v gibanju, prirojene patologije ali deformacija spodnjih udov. Mesto direktorja oddelka za otroško ortopedijo po tridesetih letih zapušča zdravnik Giuseppe Maranzana, ki je svojemu nasledniku zaželel veliko uspešnih let. (sas) / TRST Sreda, 14. maja 2008 1 1 9 Šolske vesti ZGODOVINSKA RAZSTAVA »BONO-MOVE POTI« Ob Trubarjevem letu in natečaju za šole FAI-Fondo per l'Ambiente Italiano, Vas dijaki in profesorji 1. klasičnega razreda liceja France Prešeren v Trstu vljudno vabimo na ogled zgodovinske razstave o škofu Petru Bonomu, Trubarjevemu učitelju. Razstava bo na ogled do 17. maja 2008, v Narodnem domu v Trstu, na Visoki šoli modernih jezikov, Ul. Filzi 14, s sledečimi urniki: od ponedeljka do petka, od 16. do 18. ure; v ponedeljek, torek in četrtek tudi od 10. do 12. ure; v soboto, 17. maja 2008, od 9. do 13. ure. Veseli bomo, če boste prišli. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRAN MILČINSKI organizira naslednje POLETNE TABORE: naravoslovni ŽIVIJO KEKEC v Kranjski Gori od 8. do 14. junija 2008 (od 1. do 5. razreda); biološki MORSKA ZVEZDA v Piranu od 16. do 21. junija 2008 (od 4. razreda dalje); krasoslovni NETOPIR v Postojni od 22. do 27. junija 2008 (od 10. do 14. leta); jezikoslovni KRPANOVA KOBILA v Sevnem od 29. junija do 5. julija (od 10 do 15 leta) slovenščina in jahanje; Kemijski ČAROBNI NAPOJ v Ljubljani od 24. do 29. junija 2008 (od 5. razreda dalje); angleški JEZIKAJTE! v Postojni od 24. do 29. avgusta 2008 (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico MIŠK@ v Trstu od 1. do 5. septembra 2008 (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. H Obvestila SKD FRANCE PREŠEREN - TELOVADBA obveščamo, da bo odslej vadba Pilatesa, Body tehnike in telovadbe za hrbet potekala po sledečem urniku: torek 19.00 - 20.00 PBT II., 20.00 - 21.00 telovadba; sreda 19.00 -20.00 Pilates I.; petek 18.00 - 19.00 Pilates II., 19.00 - 20.00 telovadba, 20.00 - 21.00 Pilates II. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER V NARODNEM DOMU V TRSTU (Ul. Filzi 14) vabi slovenske organizacije, ki bi rade posredovale informacije o svojih pobudah, da kontaktirajo urad ob sledečih urnikih: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure, na tel. št.: 0403481248 ali e-mail: info@narodni-dom.eu. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 16. maja, ob 16.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo «Stanje ustne votline sladkornega bolnika«. Predaval bo direktor stomatološke klinike prof. Roberto Di Lenarda. Vabljeni vsi. Loterija 13. maja 2008 Bari 33 27 35 13 8 Cagliari 43 48 88 58 55 Firence 80 28 8 32 14 Genova 23 18 83 7 87 Milan 89 78 81 39 58 Neapelj 39 26 51 52 29 Palermo 28 56 42 50 36 Rim 40 43 84 2 52 Turin 49 81 14 90 32 Benetke 82 17 90 12 31 Nazionale 12 32 8 55 5 Super Enalotto Št. 58 28 33 39 40 80 89 jolly82 Nagradni sklad 2.772.343,95 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 8.782.074,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00€ 10 dobitnikov s 5 točkami 55.446,88€ 1.005 dobitnikov s 4 točkami 551,71 € 38.882 dobitnikov s 3 točkami 14,26 € Superstar 12 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 55.171,00 € 174 dobitnikov s 3 točkami 1.426,00 € 2.266 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.159 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.188 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € PILATES-SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno vadbo, ki bo potekala vsak petek od 19. do 20. ure ali od 20. do 21. ure, v društvenih prostorih. Pojasnila na tel. št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). DRUŠTVO PROMEMORIA sklicuje redni občni zbor danes, 14. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih Ljudskega doma Zora Perello v Škednju. Na dnevnem redu bodo predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo nadzornikov ter razprava. SLOMŠKOVO DRUŠTVO iz Svetega Križa pri Trstu vabi na zanimivo predavanje, ki ga bo imel danes, 14. maja, ob 20.30, doktor Jožko Šavli na temo »Duhovna dediščina naših prednikov«. Toplo vabljeni od blizu in daleč. SVETOVALSKI SKUPINI Insieme -Skupaj in Komunistična prenova vabita na javno srečanje, o načrtu družbe Terna, za okrepitev elektro-vodov na našem območju danes, 14. maja, ob 18.30 v stavbi A. Škerk v Šempolaju. KD PRIMAVERA -POMLAD prireja predavanje na temo: »Homeodina-mično kmetijstvo: Kako obdelovati sušna področja z gojenjem življenja v zemlji«. Predavanje se bo vršilo v prostorih Dom Brdina na Opčinah v četrtek, 15. maja 2008, ob 20. uri. Predavanje bo vodil priznani kmetijski izvedenec in raziskovalec homeodina-mičnega kmetijstva pri društvu L'al-bero della vita iz Trsta gospod Enzo Nastati. Vpisovanje in podrobne informacije do 15. t.m. na tel. št.: 3474437922. Vljudno vabljeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM ob priliki 5. obletnice ustanovitve društva vabi na priložnostno »Zaključno prireditev« v soboto, 17. maja 2008, ob 20.30, v športnem centru Ervatti pri Briščikih. Toplo vabljeni! AŠD SOKOL vabi vse člane, športnike in prijatelje na čiščenje športnega igrišča AŠD Sokol v soboto 17. in 24. maja od 14. ure dalje. Vsakdo naj prinese delovno opremo in orodje. Po opravljenem delu bo sledila bogata »merenda« v domači osmici pri »ŠPJ'LNIH«. Toplo vabljeni. V NEDELJO, 18. MAJA 2008 bo v Bar-kovljah, v cerkvi Sv. Jerneja prvo sveto obhajilo, med mašo od 11. ure. Enajst prvoobhajancev bo stopilo prvič k obhajilni mizi, oblečeni bodo v nošah. Pel bo Mladinski zbor Kraški cvet, pod vodstvom sestre Karmen. SKGZ IN ITALIJANSKA UNIJA vabita na predstavitev zbornika ob zaključku evropskega projekta SAPEVA »Vloga manjšin v novi Evropi« v ponedeljek, 19. maja, ob 17.30 v prostorih Narodnega doma v Trstu - Ul. F.Filzi 14. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo v soboto, 24. maja 2008, od 8. ure dalje. Sledila bo tradicionalna špagetada. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN CPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni šmar-nični »Koncert Marijinih pesmi«, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v petek, 30. maja, ob 20. uri. Koncert oblikujejo OPZ Vesela pomlad, MlDPS Vesela pomlad in ŽPS Vesela pomlad, ki jih vodi Mira Fabjan, ter MoPS Sv. Jernej in MePZ Sv. Jernej, ki ju vodi Janko Ban. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič-Fabjan. Toplo vabljeni! AŠD SOKOL v sodelovanju z ZSŠDI vabi vse člane, starše, prijatelje in sim-patizerje na »Zaključno športno akademijo« z družabnostjo dne 30. maja, ob 18. uri v nabrežinski telovadnici. Nastopali bodo vsi najmlajši društveni športniki. Toplo vabljeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004, v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 31. maja 2008, na tel. št.: 040-226332 ali na info@che-erdancemillenium.com. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. PEVSKI ZBOR I. GRUDEN praznuje letos 40-letnico delovanja. Obletnico bomo proslavili s koncertom 14. junija v Nabrežini in vabimo bivše pevke in pevce, da skupaj zapojemo dve pesmi. Vaje za to priliko bodo 6., 9. in 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni! SKLAD »MITJA ČUK« obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis do 6. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko« za deklice in dečke rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp se bo vršil od ponedeljka 9. junija do sobote 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljan-skem zalivu, oziroma na tel/fax: 040299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ORATORIJ 2008 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH: Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi animatorji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Program bo potekal v dveh tednih za različni starostni skupini. Začetek ob 9. uri, zaključek ob 16. uri. Možno je pripeljati otroke tudi prej po dogovoru. Število je omenjeno, za vsako skupino največ 25 udeležencev. Vpisovanje in informacije do 10. junija na telefonsko tajnico 040-211113 ali 3358186940. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA slavi letos desetletnico. SC Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da bo potekal od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta do 14. junija. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 3284559414. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040422696. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bodo Poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št.: 040635626, 0481-531495). Prireditve SKD VIGRED vabi danes, 14. maja, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na koncert MmPZ Trst (zborovodja Aleksandra Pertot) in glasbene skupine študentov zavoda Združenega sveta Devin »Od baroka do jazza«. Nastopajo: Atiba Chike Williams (Trinidad in Tobago): Steel Pan in klavir, Anna Tiani (Hrvaška): vokal, Phuc Phan Do (Vietnam): violocelo, umetniški vodja Stefano Sacher. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh. Godba bo nastopila v četrtek, 15. maja, ob 20. uri v Slivnem. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 15. maja 2008, predavanje na temo »Triglavski ledenik in klimatske spremembe«. Polti-sočletno zgodovino ledenika bo prikazal univerzitetni, diplomirani geolog Borut Peršolja, v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, ob 20.30. DRUŠTVO NOE' v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin-Na-brežina organizira v petek, 16. maja 2008, ob 20.30, v Grudnovi hiši v Na-brežini, predstavitev knjige »Poesie Prime« Stefana Sacherja, z nekaj pesmimi v prevodu Alda Rupla. Knjigo in avtorja bo predstavil David Bandelj. Info: 349-8419497. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, vabi v petek, 16. maja, na Literarno srečanje z Miroslavom Košuto, ob izidu knjige »Teža sončnega« (odgovori, govori in zagovori). Z avtorjem se bo pogovarjala Tatjana Rojc. Glasbena kulisa Simona Slokar - Čelo. Začetek ob 20.30. SKD LONJER - KATINARA vabi na ogled gledališke predstave »Srčni mrk« v izvedbi dramske skupine KD Rovte - Kolonkovec, ki bo v soboto, 17. maja, ob 20.30 v ŠKC v Lonjerju. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst - Gorica - Videm prireja v sodelovanju z visoko šolo modernih jezikov za tolmače in prevajalce »Simpozij ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja« v soboto, 17. maja, ob 9. uri v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na praznik otroškega likovnega in glasbenega ustvarjanja »MALE USTVARJALNE ROKE«, v nedeljo, 18. maja 2008, ob 17. uri, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Na programu sta predstavitev in nagrajevanje izdelkov likovnega natečaja »Rdeče češnje, dar pomladi«, v glasbenem delu pa nastop učenk in učencev OŠ Livade iz Izole s spevoigro »Show strahov«. Kioski delujejo od 16. ure dalje. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju s Tržaško Folklorno Skupino STU LEDI vabi v torek, 20. maja 2008, ob 20.30, v gledališče F. Prešeren v Bol-juncu, na večer folklornih plesov iz Srbije »IGRAJ KOLO....«. Nastopa Folklorna skupina Gradimir iz Beograda. Vstop prost. SKD VESNA IZ KRIŽA vabi vse člane, prijatelje in ljubitelje petja na 40. izvedbo revije »Pesem ne pozna meja«, ki bo v Domu Alberta Sirka v Križu v soboto, 24. maja, ob 19.30. Sodelujejo: MePZ »Svoboda« in Moška skupina »Un s Trboul« iz Trbovelj, MoPZ »Franc Zgonik« iz Branika, MoPZ »Foltej Hartman« iz Pliberka, MoPZ »Društvo vinogradnikov Go-ričko« iz Murske sobote, MePZ »Avgust Pavel« iz Gornjega Senika v Porabju, Ženska vokalna skupina in MoPZ »Jezero« iz Doberdoba in domača ŽPZ in MoPZ »Vesna«. 0 Mali oglasi PRODAM stanovanje v Rojanu v zelo dobrem stanju, sončno, s samostojnim ogrevanjem, 55 kv. m. Okvirna cena 118.000 evrov. Tel. 348-2711691. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica 2 krat-3 krat tedensko. Telefonirati v večernih urah na tel. št.: 338-4360677. IŠČEM gume pirelli p6, 195/60r 15. Tel.: 349-5236657. POTOVANJE V GRČIJO s Primorskim dnevnikom od 11. do 18. maja, za 2 osebi, oddam. Obrniti se na sedež Aurore Viaggi. POTOVANJE V GRČIJO s Primorskim dnevnikom od 18. do 25. maja za 2 osebi, oddam. Tel. 392-6166694. PRODAM fiat 1, letnik '87, bele barve, s klimo, prevoženih 77.000 km, edini lastnik, cena 500,00 evrov. Zainteresirani lahko pokličejo ob uri obedov na tel.: 040-413429. PRODAM gumijasti motorni čoln, so-lemar 25 offshore exclusive, letnik 2003, komplet s prikolico in motorjem mercury 250 verado, letnik 2005. Tel. 346-3081632 ali 338-7659177. PRODAM raznovrstno rabljeno pohištvo po ugodni ceni. Tel. 040575145 ali 348-2801144. PRODAM traktor Zetor 7245, letnik 1988, 1280 prevoženih ur, kabina 4x4, zračne zavore za prikolico Pa-terniani in traktor Zetor 6711, letnik 1978, obnovljen motor, 530 prevoženih ur, varnostni lok. Tel. 040228932 ali 00386-040302044. V BOLJUNCU ob cestnem jarku smo našli žensko denarnico brez dokumentov. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.: 040-228382. V JAMLJAH dajem v najem starejšo hišo, deloma opremljeno, z vrtom. Klicati ob večernih urah na 0481419993 ali 335-8006548. in Osmice DRUŽINA PERTOT (Špjlni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Ma-vhinjah odprla osmico. Obiščite nas! Tel. 040-299442. OSMICA SILVANO FERLUGA vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnov-ca št. 4. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia v Medjivasi št. 6. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO smo odprli pri Batkovih, v Repnu. Ob domači kaplici nudimo domač prigrizek.Tel.: 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja v Samatorci št. 50, tel. na št.: 040-229224. Vabljeni! SALOMON je v Rupi odprl osmico. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. Prispevki V spomin na Marijo Čok darujejo svakinja Rozalija in nečaki Miranda, Boža, Vilma, Vojka in Fulvijo z družino 150,00 evrov za Sklad Ota-Lucchetta-D'Angelo-Hrovatin in 150,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Leukota darujejo Irma in Edi Kraus z družino 100,00 evrov za ŠD Sokol in 100,00 evrov za KD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Tončke Križmančič darujeta Pavel in Anica 30,00 evrov za cerkev v Gropadi. Ob obletnici smrti drage mame daruje Anica Daneu 50,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši, 50,00 evrov za MoPZ Tabor iz Opčin, 50,00 evrov za Veselo Pomlad in 50,00 evrov za vzdrževanje orgelj v cerkvi sv. Jerneja. Namesto cvetja na grob Matejke Pe-terlin daruje Ema Križmančič 10,00 evrov za cerkev v Bazovici. 12.5.2003 12.5.2008 Vinicio Stupar Še vedno nas spremlja tih in boleč spomin na tisti majski dan, ko nas je pred petimi leti za vedno zapustil naš ati. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je. David, Tanja, Sonja Trst, 14. maja 2008 Ivana Godnik Martin Turk, mladi barkovljanski avtor, rojen v Trstu leta 1978, je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRTF) - smer filmska in televizijska režija - diplomiral leta 2004. Leta 2000 se je še kot študent preizkusil kot drugi asistent režije pri celovečernem filmu Nikogaršnja zemlja, ki je leta 2002 prejel oskarja za najboljši tu-jejezični film in bil že pred tem za najboljši scenarij nagrajen tudi v Cannesu. Leta 2003je bil Turk pomočnik režije pri televizijskem celovečercu Jasnovidka režiserke Biljane Čakic Veselič in pri celovečernem filmu Nel mio amore v režiji Susanne Tamaro. Lansko leto pa je ravno tako asistiral slovenski avtorici Maji Weiss, v filmu Instalacija ljubezni. Leta2005je sodeloval kot pomočnik režije pri snemanju celovečernega filmu Ljubljana je ljubljena, v režiji takrat že hudo bolnega Matjaža Klopčiča, ki velja za največji slovenski filmski kolosal vseh časov. Ob tem pa se je Turk posebej izkazal tudi kot avtor serije kratkih filmov: Oblak (zanj je prejel akademijsko Prešernovo nagrado), Izlet (za katerega je prejel univerzitetno Prešernovo nagrado za scenarij in režijo, ter nagrade v Wiesbadenu, Bologni in Montpellie-ru) in T V drami Klara ter Maska. Zadnjo nagrado si je prislužil pred dobrim letom dni, na 9. festivalu slovenskega filma v Portorožu, kjer je ravno njegov kratki film Rezina življenja prejel Vesno za najboljši slovenski kratki film. Film Rezina življenja je bil predstavljen na številnih mednarodnih festivalih (Edinburgh, Angers, Huesca, Valencia, Bristol, Montpellier): delo so predstavili tudi v Trstu, v tekmovalnem sklopu znanstvenofantastičnega filmskega festivala Scienceplusfic-tion. fei' Zamejec Martin T s svojo veliko zgod VSAKDAN NI VSAK DAN »En dan je dovolj, da se vse človeške sreče vzpno ali sestopijo.« Sofokles Martin Turk o filmu: »V današnjem svetu so razdalje med ljudmi vse večje. Vsak živi v svojem svetu, s svojimi težavami in obveznostmi. Tu in tam pa se zgodi, da nek dogodek poveže več ljudi. Takšen dan se običajno začne kot povsem navaden, vsakdanji dan, a se izkaže za čisto drugačnega. Kratki film Vsakdan ni vsak dan predstavlja trenutek življenja, ko se usode posameznih ljudi prepletejo in kljub konfliktom, ki jih v nekem trenutku združijo, omogočijo rojstvo novega življenja.« Sinopsis: Mali dogodki v vsakdanjem življenju šestih ljudi; nosečnica, ki se s hčerko odpravlja na porod; njen mož, ki jo mora čim prej odpeljati v porodnišnico; ženska, ki se z njim skrega zaradi parkirišča; njen ljubimec, ki hoče resno zvezo, in poštar, ki hoče njegov podpis. Ljudje se v življenju srečujejo in njihova življenja se prepletajo, ne glede na to, kaj so si. Štirideseta izvedba Quinzaine des Réalisateurs Prav gotovo najbolj uporen sklop canneskega festivala, Quinzaine des Réalisateurs je nastal leta 1969, kot posledica protesta. Leto prej so mladi Jean-Luc Godard, François Truffaut in Louis Malle prekinili potek 21. cannes- kega festivala. Pisalo se je leto 1968 in pariške ulice je preplavil »Francoski maj«. Eden osrednjih trenutkov takratnega dogajanja je zaznamovala tudi zamenjava direktorja pariške Cinémathèque Française, Henrija Langloisa. Po rdeči preprogi slavne »croisette« v Cannesu, kjer bodo dre-vi odprli 61. osrednji evropski filmski festival, se bo ob Clintu Ea-stwoodu, Woodyju Allenu, Emirju Kusturici, Stevenu Soderberghu, Beniciju del Toru, Stevenu Spielbergu, Robert De Niro, Harrisonu Fordu, Wimu Wendersu, Walterju Sellersu, Scarlett Johansson, Penelope Cruz, Madonni, Julianne Moore, Monice Bellucci in ob nekaj sto drugih zvezdnikih sprehodila tudi slovenska zvezdica: tržaški režiser Martin Turk. To je druga uvrstitev slovenskega kratkega filma na največji svetovni festival po osamosvojitvi. Prva je pripadla Zdravku Barišicu, ki se je leta 1998 z Balkansko ruleto uvrstil v uradni tekmovalni program. Izreden uspeh, ki prav gotovo predstavlja tudi uresničitev življenjskih sanj vsakega filmskega režiserja in o katerem je pred nekaj leti med potovanjem na festival v Montpellieru sanjal tudi Turk. »Takrat, ko sem se mimo Cannesa peljal z vlakom, sem se vprašal ali mi bo kdaj uspelo, da bi svoj film predstavil tudi tam«. Samo nekaj let ka- sem prejel grdo novico. Ko je prebrala, za k li še nekateri prijatelji in ni nam preostalo < jem. V teku pol ure so mi posla li do dat na na šem času potrdim prisotnost. Če povem pi moje ime in naslov filma objavili na spletni li, me zamenjali za kakega drugega r< l na moj naslov.« Ogromna zgodba, ki ti je na vrat na Nekaj dni kasneje sem bil namenjen n se jim odpovedati. Film za slovensko televizi merljiv s študentskimu filmom, ki smo ga po dard festivala v Cannesu pa zahteva 35 mili Verjetno se je ena večjih zgodb njegovega življenja pričela nekega pomladnega večera v Ljubljani, ko se je na ekranu domačega računalnika pojavilo sporočilo: Pošiljatelj: Festival de Cannes. Prejemnik: Martin Turk. Predmet: Urgent. Vsebina: »You are selected« (Vaš film je bil sprejet) Njegov življenjski leit motiv so v resnici male zgodbe. Pripovedi o družinah, odraslih in otrocih, ki se z vozičkom podijo po supermarketu, spopadajo z ljubezenskimi težavami ali sanjavo opazujejo nebo in oblake. Take zgodbe, ki kamenček za kamenčkom oblikujejo mozaik življenja, v katerih se lahko prepoznamo vsi in ki so del našega vsakdana: male zgodbe ali tudi velike zgodbe malih ljudi. Ena od teh se je torej pripetila tudi njemu, še ne tridesetletnemu tržaškemu režiserju, za katerega bo pomlad 2008 za vselej ostala zapisana z zlatimi črkami. Zato, ker bo 23. in 24. maja njegov zadnji kratki film Vsakdan ni vsak dan predstavljen v Can ne su in zato, ker se mu bo v pri hod njih ted nih rodil sin. »Ko sem prejel elektronsko pošto s potrdilom, da so film izbrali v Cannesu,« pripoveduje Turk, »sem zakričal. Noge so se mi začele tresti, srce mi je bilo sto na uro in prvih nekaj minut nisem uspel govoriti. Ida (Ida Weiss, koproducentka filma in tudi Turkova življenjska sopotnica op.pis.) se mi je približala, prepričana, da riz, je bil še nedodelan in ker si v resnici nis nisem niti preveč sekiral. V pičlih dveh tedn ku. V Zagrebu so dodelali ton in sliko, v Mii ne približno 15 tisoč evrov, ki jih je plačal F RTV-jem eden od koproducentov. Kako je prišlo do realizacije filma? RTV Slovenija že nekaj časa financira jeseni izvedela, da iščejo scenarij za kratki f dni napisal kratko zgodbo. Oddal sem jo in zaprav začelo. Kako si izbral ekipo? Borisa Cavazzo sem imel že v mislih, 1 fekten za tisto vlogo in zanj sem v bistvu tu baro Zefran, Robertom Prebilom, Marušo ko Mežan in Majo Gal Štromar sem delal njih lahko pričakujem. Tigrisa Pešiča in Sof mi zdela v redu za vlogi. Je pa tudi res, da Langloisjevi prijatelji, sodelavci in nekaj tisoč somišljenikov je zaradi tiste odločitve francoskega ministra za kulturo Andreja Malra-uxa, stopilo na ulico. Dogajanje tistih dni je do dob ra opi sal Ber nar do Bertolucci v filmu The Dreamers. Istočasno ko so po pariških ulicah ko ra kali štu den ti, pa je ne kaj sto kilo me trov stran, ob bliš ču med na -rodnega »star systema« potekal festival, ki je bil po mnenju nekaterih francoskih režiserjev preveč buržuj-ski in eliten. Skratka tak, ki ga je bi- Qu in z iii nt Jt* RfiHnicun lo treba leta 1968 (ravno tisto leto je bil v Can ne su pri soten tudi slo -ven ski film Na papir na tih avi o nih, režiserja Matjaža Klopčiča) absolutno prekiniti. In v soboto 18. maja, ko je skupina razjarjenih filmarjev in pro test ni kov zased la osred njo festivalsko palačo v Cannesu ter pri tem onemogočila nadaljevanje festivala, se je to tudi zgodilo. Kot posledica tistega dogajanja je leto kasneje nastal nekakšen alternativni proti festival, ki ga je ustanovila zveza francoskih režiserjev, SrF Soci e te des na men je bil pr svoji sredi, tudi nih izbir, us pel stvu in kritikor dih in še ne poz svetovnih avtorj la, ki zara di naj diplomacije in d pro du centskih h pa v osrednje sk cilj,« kot je večk rektor Quinzai Pierre-Henri D urk v Cannesu bo o malih ljudeh I Kronologija slovenskih nastopov v Cannesu: ;aj gre, je kar poskočila. Prisotni so bi-drugega, kot da nazdravimo: z whiski-vodila in priporočili, da jim v čim krajo pravici sem do konca, do dne, ko so strani festivala, mislil, da so se zmoti-ižiserja in pomotoma poslali mai- nos spremenila življenje... ia počitnice v Belo krajino. Moral sem jo je bil nizko proračunski projekt, pri-osneli na 16 milimetrskem traku, stan-imetrski trak. Ko sem film poslal v Pa- povedati, ker so bili v času snemanja zasedeni v gledališču. Asistent je bil tudi tokrat prijatelj Jurij Gruden: z njim sodelujeva že dolgo. Direktor fotografije pa Bojan Kastelic. Za kakšno zgodbo pa gre? Ko sem prebiral Slepce Saramaga, me je posebej pritegnila ena od zgodb, situacija, ki jo je bilo mogoče analizirati iz dveh zornih kotov. Tej sem dodal še nekaj drugih scen, nekaj novih likov in dobil več situacij, delčkov, ki se med seboj prepletajo. Nekako v slogu Raymonda Karberja. Šlo je predvsem za eksperiment, saj se nisem še nikoli preizkusil s tako razklano štorijo. Hkrati pa sem jo želel obdelati v obliki dokumentarca, vsi posnetki so "iz roke" in v bistvu se zdi kot da ni fik-cije. Tudi z igralci nismo imeli veliko vaj, ker sem že od vsega začetka vedel, da se bom posvetil predvsem montaži. 1949 Na svoji zemlji - France Štiglic 1957 Dolina miru - France Štiglic zlata palma za najboljšo moško vlogo - John Kitzmiller 1968 Na papirnatih avionih - Matjaž Klopčič 1982 Nasvidenje v naslednji vojni Živojin Pavlovič 1985 Dediščina - Matjaž Klopčič 1990 Umetni raj - Karpo God ¡na Posebna projekcija ob sto l etnici rojstva Fritza Langa V sam os toani Sloven i ji 1998 Balkanska ruleta - Zd ravko Barišič 2008? Vsakdan ni vsa k dan Ma rtinTurk sem predstavljal, da ga bodo izbrali, se ih smo nato poskrbeli za povečavo tra-mchnu pa blow-up. Taka dodelava sta-ilmski sklad in postal z Belo filmom in projekte mladih režiserjev. Ida je lani ilm. Sam pa sem pred približno letom RTV je stvar sprejela. Tako se je prav- co sem pisal scenarij, zdel se mi je perdi premaknil termin snemanja. Z Bar-Kink, Vladimirjem Vlaškalicem, Ivan-že v preteklosti in točno vedel, kaj od ijo Trušnovec pa sem izbral, ker sta se sem se nekaterim igralcem moral od- Ko si si ogledal film, pa te rezultat ni prepričal... Januarja je bil film zmontiran in prva verzija končana. Ko sem si ga ogledal, sem ugotovil, da to ni to. Pogovoril sem se z asistentom režije Jurijem Grudnom in nekaterimi drugimi prijatelji in odločil, da ga popolnoma spremenim. Pričel sem s koncem in zaključil z začetkom. Je rezultat primerljiv s filmi Alejandra Gonzaleza Inarrituja? Njegovi filmi so mi všeč in že v preteklosti sem razmišljal, da bi se nekoč preizkusil s tako režijo. Prvotno verzijo filma sem uredil drugače, ji dal nekaj črnin, spremenil ritem in dobil več zgodb, ki se naposled izlijejo v eno. Rezultat mi je bil všeč in predlagali so mi, da bi film poslal v Cannes. Zakaj pa ne, saj ne bi pri tem nič izgubil. V resnici pa sem že načrtoval, da bi ga čez kak mesec poskusil poslati na sarajevski festival. Kot že v prejšnjih filmih, si se tudi tokrat osredotočil na male ljudi... Male zgodbe so mi od nekdaj všeč. Fascinirajo me mali, enostavni ljudje, ki jih vidim okrog sebe. Opazujem njihovo življenje in ga skušam nato filmsko predelati. Naš vsakdan ni sestavljen iz velikih, nedosegljivih zgodb, ampak iz malih, navzven nepomembnih dogodkov, ki na koncu predstavljajo življenje. Ne verjamem, da se bom kdaj lotil velikega, težkega filma, ker mi je tako pripovedovanje tuje. Velike zgodbe pa so zadnje čase postale pravi trend. V Cannesu bodo predstavljena tudi dela Soderbergha, Kusturice, Garroneja, Sorrentina, ki so se do nedavnega posvečali predvsem vsakdanjim zgodbam, zdaj pa so se odločili za velika dela... Res je. Garrone in Sorrentino, ki sta po mojem mnenju najboljša sodobna italijanska režiserja, sta se odločila za dve veliki temi: prvi je film posvetil neapeljski camorri, drugi pa Andreotti-ju. Njuna odločitev se mi zdi kar se da zanimiva, izbira Emira Kusturice, ki se je odločil za življenjepis Diega Ar-manda Maradone, pa dokaj svojevrstna. Te filme si želim čim prej ogledati, da vidim kaj je pravzaprav nastalo. Kubrick je nekoč dejal, daje snemanje različnih filmov velik izziv. Tvoj novi film se žanrsko oddaljuje od Rezine življenja. Zakaj? Rad preizkušam in tudi ta film sem vzel kot nekakšen eksperiment. Rezina življenja je bil zelo hladen, tak, pri katerem ni bilo debate. Če si ga razumel, dobro, drugače pa ga ni bilo mogoče razložiti. Ta je toplejši. Gre za portret družbe in tega, kar se dogaja v njeni sredi. Odločil sem se, da ga ne bom opremil z zvočno kuliso, ker tako, da zgodbo napišeš v nekaj urah. Ko si navdahnjen, se usedeš in daš dol prvo verzijo, ki jo kasneje prilagodiš in izpiliš. S kratkimi deli je veliko lažje, z dolgimi filmi pa težje, saj se moraš obremenjevati s številnimi težavami. Že večkrat si dokazal, da ti kratki filmi grejo dobro od rok. Bi se zdaj rad preizkusil s celovečercem? Upam, da bo moje prihodnje delo celovečerni film. V mislih imam zgodbo, ki je sicer nisem napisal jaz, a me je prevzela. Prva verzija scenarija že obstaja in Filmski sklad nam je dodelil prispevek za dodaten razvoj zgodbe. To delo bi si želel posneti v zamejstvu, čeprav ni direktno povezano z našim prostorom. Gre za univerzalno pripoved, ki bi se perfektno ujela s Trstom in nekaterimi kraji, ki so mi zelo všeč. Rad bi, da bi to bila mednarodna koprodukcija in dobro bi bilo ko bi uspelo tudi sodelovanje s filmsko komisijo dežele FJK. Kaj pravzaprav pričakuješ od festivala v Cannesu? Zelo iskreno povedano, nič. Dovolj je, da pogledam seznam režiserjev in filmov, ki bodo letos prisotni, me že strese. V programu Quinzaina je dvanajst filmov francoske, ruske, ameriške, brazilske, švedske in tajske produkcije. Ne morem si predstavljati, da bom med temi tudi jaz. V prejšnjih dneh sem se že večkrat vprašal, zakaj so izbrali prav moj film, a nisem našel odgovora. Prepričan sem, da je že izreden rezultat to, da bom lahko predstavil film v Cannesu. Zamejec, ki gre v Cannes. Če bom videl Eastwooda, kje daleč na obzorju, bom že zelo zadovoljen... Réalisateurs. Njihov redvsem ta, da bi v s pomočjo zelo drz-i predstaviti občin-n filmska dela mla-;nanih evropskih in ¡ev. Se pravi tista de-irazličnejših lobijev, liktatov pomembnih hiš, niso imeli vsto-:lope Festivala. »Naš rat pove dal pr vi di -ne des Ré a li sa teu rs •eleau, »je bil pred- vsem ta, da bi lahko v Cannesu gostili manj znane avtorje in nepoznane filmske produkcije, in da bi se se pri tem ne obremenjevali s formati ali dru gimi zah tevami osred njih sklopov.» V zadnjih štiridesetih letih so v tem sklo pu na fran cos kem platnu s kratkimi in dolgometražnimi filmi debitirali Werner Herzog, Rainer Werner Fassbinder, Nagisa Oshima, Takeshi Kitano, Aki Kaurismaki, George Lucas, Martin Scorsese, Jim Jarmush, Michael Haneke, Spi- ke Lee, brata Dardenne in Sofia Coppola. Letos bo na tistem platnu zaživel tudi slovenski film, Vsakdan ni vsak dan, najno vej še delo Martina Turka. 1 4 Sreda, 14. maja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it VILEŠ - Pred koncem poletja se začenja gradnja veleblagovnice Ikea bo odprla vrata GORICA Kulturni dom jutri gosti obiskovalcem prihodnjo pomlad Bara t Pri zaposlovanju bodo upoštevali poznavanje slovenskega in hrvaškega jezika Bavčarja V Vilešu se bo pred koncem poletja pričela gradnja veleblagovnice švedske verige Ikea, ki bo odprla svoja vrata obiskovalcem predvidoma med aprilom in junijem prihodnjega leta. Včeraj so v dvorani vileškega občinskega sveta predstavniki družbe Ikea Italia Luca Mancoso, Valerio Ribusso in Sara Carollo predstavili potek gradbenih del županom številnim občin goriške pokrajine, pokrajinskemu predsedniku Enricu Gherghetti, pokrajinskemu odborniku Marinu Visintinu ter deželnim svetnikom Francu Brussi, Robertu Marinu in Giorgiu Brandolinu. Predstavniki družbe Ikea Italia so povedali, da bo gradnja veleblagovnice trajala približno deset mesecev, v tem ča su pa bo do do gra di li tu di po -trebno cestno infrastrukturo. Po njihovih besedah bo s pokrajinske ceste Palmanova-Romans zgrajen odcep, ki bo speljan čez avtocesto do veleblagovnice, pred katero naj bi stalo tudi novo krožno križišče. »Prihodnje leto bomo v novem komercialnem centru odprli samo veleblagovnico Ikea, medtem ko bo čez dve le ti star ta la tr go vi na Iper -co op, čez tri le ta pa bo do na red še os -tale prodajne površine,« so povedali pred stavni ki druž be Ike a Ita lia. V za čet ni fa zi bo do v Ike -i zaposlili 250 oseb, zaposlovanje pa bo po te ka lo pre ko in ter ne ta. Po seb na spletna stran, na kateri bodo zbirali življenjepise kandidatov, bo začela delovati približno osem mesecev pred odprtjem centra, to se pravi proti koncu letošnjega leta. Pri zaposlitvi bodo imeli prednost kandidati, ki obvladajo slovenski ali hrvaški jezik, saj v Ike-i pričakujejo veliko kupcev ravno iz Slovenije in Avstrije. 70 odstotkov delavcev bo vsekakor zaposlenih s part time pogodbami, ostali 30 odstotkov pa s polnim urnikom. Zaradi tega pri Ikei menijo, da bo med zaposlenimi tudi veliko univerzitetnih študentov. Veleblagovnica Ikea bo odprta sedem dni na sedem. Gradnja komercialnega centra bo stala približno 45 milijonov evrov; bodoči upravitelji pričakujejo, da bo v center v Vilešu vozilo do tristo avtomobilov na uro, posebno v obdobju po odprtju pa morda še kaj več. (dr) GORICA - Včeraj popoldne H I I • V • V V Trk na križišču 19-letnega L.K. so s helikopterjem prepeljali na Katinaro Poškodovana skuter in avtomobil v ulici Cadorna BUMBACA Na križišču med ulicama Cadorna in Petrarca ob ljudskem vrtu v Gorici se je včeraj okrog 14. ure pripetila prometna nesreča, v kateri se je poškodoval 19-letni Goričan L.K.; v smeri proti ulici Diaz se j e ženska vozila z avtomobilom hyundai getz, ki je zatem zavila v ulico Petrarca v trenutku, ko je iz nasprotne smeri prihajal mlad skuterist. Mladenič se ni uspel izogniti trku; s skuterjem je trčil v sprednjo desno stran avtomobila, nato pa je poškodovan obležal na strehi avtomobila. Mladeniču je takoj nudilo pomoč osebe goriške bolnišnice, na bližnji trg Battisti pa je pri- letel tudi helikopter. Skuterista so z rešilcem prepeljali v goriško bolnišnico, od tod pa so ga s helikopterjem napotili v Katinarsko bolnišnico. Po razpoložljivih podatkih zgleda, da si je v trku zlomil stegnenico in zado-bil več udar cev, vse ka kor pa naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. Po trku je moralo zdravniško osebje nuditi pomoč tudi voznici avtomobila, ki je bila v stanju šoka; na kraju so posredovali tudi policisti, ki so opravili po zakonu predvidene meritve, in mestni redarji, ki so nekaj časa zaprli prometu ulici Petrarca in Cadorna. TRŽIČ - V šoli Nenadna slabost Na dvorišču tehničnega zavoda Einaudi v Štarancanu je včeraj ob 8. uri, nekaj minut pred začetkom pouka nenadna slabost obšla 18-letno Liso Battaglia. Di-ja ki nji je sre di sploš ne ga pre pla -ha so šo lk in so šol cev ta koj pri -sko čil na po moč pro fe sor Gui do Spanghero, ki se je nemudoma lotil oživljanja in masaže srca, ter ji na ta način rešil življenje. Zgleda namreč, da je dijakinjo priza-de la ne nad na sr čna kap, ob pri -hodu profesorja pa je bil njen srčni utrip kritično nizek. Battagli-evo so zatem sprejeli na zdravljenje s pridr ža no pro gno zo v od -delku za intenzivno nego tržiške bolnišnice. MARINA JULIJA Morje spet čisto Analize, ki jih je agencija ARPA opravila v Marini Juli-i 5. maja, dokazujejo, da je morje pred priljubljeno plažo spet čisto. Na tržiški občini že razmišljajo, da bi preklicali odlok o prepovedi kopanja, ki so ga izdali lansko poletje. K izboljšanju kakovosti morske vode naj bi prispevala vzdrževalna dela na grezničnem omrežju v re-zidenčnem kompleksu Venus in v letoviščarskem centru Albatross. Po besedah pristojnega občinskega odbornika tržiške občine Paola Frittite bodo z analizami nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. Ob 20. obletnici ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic bo jutri, 15. maja, ob 18.uri, gost Kulturnega doma v Gorici nekdanji vodja odbora za človekove pravice Igor Bavčar iz Ljubljane. Pobuda sodi v okvir srečanj z avtorji. Bavčar je diplomiral z odliko na katedri za politične vede na Fakulteti za družbene vede. Za diplomsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada Univerze v Ljubljani. V začetku osemdesetih let je aktivno deloval v publicistiki. Bil je urednik Tribune, Časopisa za kritiko znanosti, založbe KRT, leta 1986 je postal direktor računalniškega podjetja Ada Graf, ki ga j e uspešno vodil do leta 1988, ko je ustanovil in do demokratičnih sprememb leta 1990 vodil Odbor za varstvo človekovih pravic. V prvi slovenski vladi je bil od leta 1990 do 1993 minister za notranje zadeve. V letu 1991 je v vladi Republike Slovenije vodil vladni projekt osamosvojitve Slovenije, v junijski vojni leta 1991 pa je vodil glavni štab slovenskih oboroženih sil. Od leta 1993 je bil poslanec v državnem zboru Republike Slovenije, 29. oktobra 1997 pa gaje državni zbor izvolil za ministra brez resorja, zadolženega za evropske zadeve. Na tem mestu je bil do 7. junija 2000. Na državnozborskih volitvah 5. novembra 2000 je bil izvoljen za poslanca na listi LDS. Državni zbor Republike Slovenije ga je 30. novembra 2000 ponovno izvolil za ministra za evropske zadeve. S prvim junij em 2002 j e prevzel mesto predsednika uprave holdinške družbe Istrabenz. Je član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, združenja Manager in predsednik sveta zaupnikov Univerze na Primorskem in njen predstavnik v Svetu zaupnikov CEEUN (Central Eastern Europiean University Network). Aktivno deluje v različnih dobrodelnih projektih, je velik ljubitelj narave in športnik. Srečanje, ki ga prirejata Kulturni dom in SKGZ, bo uvedel Boris Pe- PODGORA - Pogreb priljubljene domačinke Poslovili so se od Jolande Kodermac V Podgori so se včeraj Oslavci, Pevmenci in Podgorci ter ožji sorodniki poslovili od Jolande Kodermac vd. Kocjančič, ki je bila tesno povezana na vznožje goriških Brd in na svoj rojstni kraj Oslavje. Vsakič, ko se je človek z njo srečal, čeprav je glavni del svojega življenja preživela v Podgori, se je pogovor osredotočil na njen domači kraj oz. na voj na in po voj na le ta, ki jih je preživela na Oslavju. V pogovoru je rada podoživljala dogodke iz vojnih časov, ko je bila kot 17-letno dekle vklju če na v zve zo an ti fa šis tič ne mla -dine in zbirala material za partizane. S posebnim veseljem se je spominjala tudi na obdobje po vojni, na izlete, mitinge in druga mladinska srečanja, ki so jih prirejali po Goriškem. Mladi z Oslavja in iz Pevme so se na prireditve vozili kar s tovornjaki, kar je bila še dodatna dogodivščina. V tistem obdobju je bila gospa Jolanda neposredno vključena v družbeno življenje. Najbolj zanimivo je bilo, kako se je živo spominjala mladih pevmensko- oslavskih mladinskih aktivistov, med katerimi so bili Milko, Edi, Herman, Severin, Žitka, Pepi, Livio in drugi. Na to je ved no raz go vor na ne sel na brata Pepija in sestro Marijo, ki jo je kot osemletno deklico vlekla »za sabo«. Jo lan da je na mreč zras la v šte vil -ni oslavski družini, v kateri je bilo kar de vet otrok. Leta 1952 se je poročila z Lilija-nom Kocjančičem, s katerim je imela dva otroka, Lauro in Maura. Dom sta si uredila v Podgori. Njena osrednja skrb je bi la v vsem tem ča su dru ži na, saj je bil mož Lilijano šofer in je bil zaradi delovnih obveznosti večkrat daleč od doma. Nato je skrbela še za vnuke Davida, Aleksijo, Nikolo in Luko. Gospa Jolanda je bila po značaju tipičen izraz človeka z vznožja goriških Brd. Bila je navezana na domače loge, ponosna na svoje Oslavje, kjer je zasidrala svoje korenine. Počivala bo na pevmenskem pokopališču in prepričani smo, da bo tudi njej lahka domača zemlja. (ik) BRDA - 61. filmski festival pomemben predstavitveni oder Briška vina v Cannesu Po promenadi La Croisette bodo brnele rumene Vespe z dvojezičnim nazivom Collio-Brda Briška vina bodo letos popestrila mimohod na slavni promenadi La Croisette v Cannesu. V okviru 61. filmskega festivala, ki se bo v tem letoviščarskem kraju Azurne obale začel jutri, bo znotraj italijanske prisotnosti poseben prostor dodeljen konzorciju vin Col-lio. S to izredno prestižno potezo briška vina nadaljujejo s prefinje-no in kakovostno marketinško akcijo, ki sledi izredno uspelemu nastopu - prisotnosti na aprilskem milanskem pohištvenem sejmu, kjer so bili briški vinarji med protagonisti na izredno obiskanem razstavnem prostoru videmskega pohištvenega podjetja Moroso Spa. Te dni bo predstavitveni oder še bolj zanimiv, saj se bodo naše žlahtne bele kapljice točile v čaše v domovini vinarske ekscelence. Sodelovanje s podjetji I-Club in Cinecittà Holding omogoča vinom konzorcija Col-lio edinstveni set na najbolj znanem filmskem svetovnem festivalu. Z briškimi vini se bodo torej proslavljale predstavitve filmov, kot so »Il Divo« režiserja Paola Sorrentina, zelo pričakovanega »Go-morra« Mattea Garroneja, v eni do vzporednih sekcij bo predstavljen film Marca Tullia Giordane »Sangue pazzo«, v okviru 40. izvedbe sekcije Quinzaine des Realisateurs pa si bodo kritiki in gostje lahko ogledali film »Il resto della notte« režiserja Francesca Munzija. Zvrst Collio bianco, a tudi sivi pinot, sauvignot, rumena rebula in mer-lot bodo spremljali tudi vse gala večerje; v dvorani Palais Stéphanie je že pripravljena posebna briška vinoteka, in, kot so v letih šestdeset po ulici Veneto v Rimu drvele črno bele svetle Vespe, se bodo tokrat posebne, živo rumene Vespe z dvojezičnim napisom Collio in Brda ponosno sprehajale po Croisette in drugih promenadah francoske riviere. (aw) GORICA - Drevi Modni atelje na trgu Sv. Antona Atelje, kjer se bodo srečale umetnost, moda, kultura in izvirnost mladih. To je smisel pobude »Jeune atelier...Il fascino delle giovani emozioni«, ki bo danes, 14. maja, potekala na trgu Sv. Antona v Gorici. Modno revijo s plesom in projekcijami, ki se bo začela ob 21. uri, prireja skupina petih študentov smeri za stike z javnostmi pri Videmski univerzi, ki so s svojim projektom zmagali natečaj »Gorizia...in che senso«. Le-te-ga je razpisalo goriško združenje LAB, financirala pa dežela Furlanija-Julijska krajina. »Natečaj združenja LAB je bil namenjen mladim in njihovim idejam za poživitev mesta. Zmagala je skupina petih študentov, ki niso Goričani, s to pobudo pa so pokazali svojo ustvarjalnost,« so povedali na predstavitvi prireditve. V primeru slabega vremena bodo pobudo prenesli na sredo, 21. maja. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 14. maja 2008 1 5 GORICA - Zaključilo se je 13. Srečanje mladih odrov Na odrskih deskah sklepali prijateljstva Med nastopajočimi je bil tudi goriški slovenski šolski center Trinajsto čezmejno Srečanje mladih odrov je tudi letos prišlo do konca. Po petih večerih vrednih pozornosti in posluha, v katerih so se na odrih naše pokrajine zvrstile številne šole iz vsega goriškega prostora, se je v soboto povlekla sklepna nit. Ob tem so na svoj račun v goriškem Kulturnem domu lahko prišli vsi ljubitelji baleta, ki so si oči posladkali ob izvrstnem plesnem spektaklu Sta-tuaria v izvedbi RBR Dance Company iz Verone. Na zaključnem večeru, ki sta ga povezovala Tjaša Dornik in Enrico Caval-lero in katerima se je pri podeljevanju pridružila osemletna Anna Conte, so najprej v pozdrav spregovorili predstavniki vseh ustanov, ki so letos podprla to srečanje. V imenu goriške občine je prisotne nagovoril odbornik za vprašanja mladih Stefano Ceretta, ki je v imenu župana zagotovil, da občinska uprava posveča veliko truda zato, da bi k temu in podobnim projektom pristopile še druge občine, saj so takšna srečanja nujno potrebna za spletanje prijateljstev. Odbor-nica za mladinska vprašanja pri goriški pokrajini Licia Rita Morsolin je z navdušenjem spremljala celotno letošnjo izvedbo in bila ponosna na to, da jo že toliko let izvrstno prirejajo. Tudi podžupanja novogoriške občine Darinka Kozinc je bila nad srečanjem in trudom, ki je bilo vanj vloženega, navdušena. Za Fundacijo Goriške hranilnice, ki je poglavitni pokrovitelj celotnega projekta, je spregovoril Vincenzo Sfiligoi, kije nadvse pohvalil brezhibno organizacijo Artisti Asso-ciati, v imenu katerih je spregovoril umetniški vodja Walter Mramor. Mra-mor, ki je že vrsto let uspešni gledališki režiser in igralec, je poudaril pomen takega srečanja, ki ga žal v njegovih letih ni bilo. Vezi, ki se namreč spletejo na odrskih deskah, so sicer tako posebne in močne da sije težko predstavljati druge projekte, ki bi lahko imeli enako učinkovitost. Zirija, ki je letos ocenjevala predstave in so jo sestavljali dramaturginja Sa-mantha Kobal, igralka Tina Sosich, igralca Angelo Zampieri in Giorgio Borghes ter ji je predsedoval uveljavljeni igralec Z nagrajevanja v Kulturnem domu Gianfranco Candia, je imela nadvse naporno nalogo. Po težki odločitvi je dodelila prvo nagrado, ki je bila letos zelo visoka in znašala kar 1.150 evrov, predstavi »Bis/sogno« (Iz stiske v sanje) zavodov Galilei-Fermi-Pacassi. Predstava, ki je obravnavala skupino prijateljev s svojimi sanjami in strahovi ter tem, kako se lahko s pomočjo prijateljstva pride iz spirale slabe družbe, je med drugim prejela tudi nagrado za najboljšo uprizoritev. Druga najboljše uvrščena predstava je bila »Brut de verzis« zavodov Max Fabia-ni in DAnnunzio. Ravno v ti predstavi, ki je ironično prikazala različne zaključke prvega romana italijanske literature »Zaročenca«, sta nastopila tudi najboljša igralka in najboljši igralec. Federica Bernardis je nagrado prejela zasluženo, saj je odigrala vlogo sicilijskega pripovedovalca ne, da bi zapadla v karikaturo. Vlogo Renza je odigral Patrick Dorella, ki je potrdil, da je oder res njegov dom. Nagrado je že prejel pred dvema letoma, letos je pa nedvomno dokazal odrsko obvladovanje, ki ga imajo igralci šele veli- BUMBACA ko let pozneje. Posebna nagrada pokrajinske konzulte za mir, ki je dodeljena predstavi, ki najbolje uprizarja tematike za promocijo kulture miru in sodelovanja med narodi, je bila dodeljena srednji šoli Vena Pilona iz Ajdovščine, ki je s svojo igro »Nekega davnega dne« odlično prikazala življenje med vojno, v najtežjem obdobju prejšnjega stoletja. Predstava slovenskega šolskega centra Trubar-Gregorčič, Cankar-Zois-Vega je žal ostala praznih rok, čeprav nam je žirija zaupala, da je bila do zadnjega trenutka v boju za posebno nagrado pokrajinskega odborništva za mir. Zelja seveda ostaja, da tudi naši dijaki še naprej aktivno nadaljujejo pri soustvarjanju podobnih gledaliških predstav, ki jih osebnostno in razvojno izredno bogatijo in so odskočna deska za marsikatero odločitev, kijih bo čakala v življenju. Pri tem pa ne gre pozabiti prihodnjega srečanja, ki bo potekalo naslednje leto, in jim pri tem zaželeti, da bi bil njihov trud v bodoče poplačan tudi s formalnim priznanjem. (td) ŠEMPETER - Javna tribuna Turizem ni le igralništvo Na razvoj čakajo tudi druge turistične dejavnosti Čeprav je bila javna tribuna, ki so jo novogoriški Socialni demokrati pripravili v ponedeljek zvečer v Šempetru pri Gorici, namenjena razpravi o perspektivah turizma na Goriškem v luči igralništva in turistične destinacije Goriška, se je pogovor bolj ali manj vrtel okoli HIT-a. Gostje razprave, ki so prihajali iz različnih področij, so vsak na svoj način osvetlili vlogo HIT-a in turizma v regiji. Boris Nemec, direktor strateškega razvoja v HIT-u, poudarja: »Če hočemo v Novi Gorici imeti HIT kot odskočno desko, moramo znižati davke in investirati tudi v neigralniš-ki turizem!« Po njegovem je omenjena novogoriška družba že nekaj let na tem, da napravi kvalitetni preskok v svoji ponudbi. Poudaril je še posebnost Slovenije glede igralništva: v drugih državah so namreč ali zasebne ali državne igralnice, v Sloveniji pa obstaja oboje. Po Nemčevem mnenju so razprave na temo razvoja turizma v regiji ze lo potrebne, saj je med ljud -mi zaradi nepoznavanja veliko strahu pred spre mem bami. »Tu ris tič na komponenta je bila doslej potisnjena na stran, ker je manj dobičkonosna kot je prirejanje iger na srečo,« pa opozarja Andrej Sluga, samostojni svetovalec v turizmu in igralništvu, ki je bil dolga leta zaposlen v HIT-u. Toda, nadaljuje Sluga, igralništvo je obenem tudi zelo ranljiva dejavnost, kar se lahko pokaže že ob spremembi nekaterih pogojev v sosednjih državah, zato si je pametno bolje 'zaščititi hrbet' in vzporedno razvijati tudi turistično dejavnost. Za profesorja ekonomije Maksa Tajnikarja HIT nima ustrezne strategije, saj je le-ta po njegovem mnenju premalo ambiciozna. Z vidika razvoja Slovenije pa poudarja, da v državi ni razvitih pravih sektorjev z visoko dodano vrednostjo in pravega gospodarstva. »V Sloveniji imamo polno zaposlenost. Toda z vidika razvoja je ključno, da nastajajo tisti sektorji, ki prinašajo denar. Ne potrebujemo namreč delovnih mest FOTO K. M. za 600 evrov neto plače!« je prepričan Tajnikar. Na vprašanje, kje je moč služiti denar od turizma pa odgovarja: v igralništvu in v potovalnih agencijah. Glede HIT-a pa opozarja, da v Novi Gorici »vse živi« od njega, toda to je slovensko podjetje, ki nosi denar vsem. »Če bi bil jaz župan, bi zato razmišljal o razvoju več sektorjev, ne le o turizmu,« dodaja profesor in predlaga vlaganje v univerze in viso-kotehnološka podjetja. Zupana novogoriške mestne občine Mirko Brulc in šempetrsko-vrtojbenske občine Dragan Valenčič pa sta spregovorila o razvoju turizma z vidika lokalnih skupnosti. Slednji poudarja, da so lokalne skupnosti dolžne načrtovati prostor v prid razvoja, tako turizma kot drugih dejavnosti, a je to brez ustreznih sogovornikov nemogoče. Brulc pa poudarja, da lokalne skupnosti zanima neigralniški turizem. Po njegovem mnenju bi lahko Nova Gorica z okolico od turizma zelo dobro živela in privabljala turiste tudi od daleč, a je premalo narejenega za ustrezno promocijo. (km) GORICA, NOVA GORICA - Konec tedna Gorici bosta gostili slovenski mladinski gledališki festival Med petimi prizorišči tudi Kulturni dom in kulturni center Bratuž DOBERDOB - V Modra's galeriji odprli slikarsko razstavo Z vetrom Mirana Kordeža Umetnik po rodu s Koroške sodeluje z društvom Jezero že dalj časa, saj oblikuje zgibanke društvenih prireditev Festival mladinskih gledaliških skupin Slovenije »Vizije« se bo tokrat prvič odvijal izven državnih meja, saj bo potekal na petih prizoriščih v Novi Gorici in Gorici. Oblika festivala se je po besedah vodje, Matjaža Šmalca, doslej večkrat spreminjala in prilagajala trenutnim potrebam, v obliki »Vizij« pa tokrat poteka tretje leto. Doslej sta jih gostila Ptuj in Maribor. Dogodek je umeščen v obe Gorici zato, ker želijo organizatorji - Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti - na ta način osmišlja-ti leto medkulturnega dialoga in utrjevati slovensko kulturno identiteto. Na razpis letošnjega festivala Vizije 2008 se je prijavilo 27 predstav, selektor in igralec Gorazd Zilavec si jih je ogledal in za uprizoritev na Festivalu izbral 11, dve pa sta spremljevalnega značaja. Najbolj opaznim stvaritvam bodo podelili naslov Vizi-onarjev, toda tekmovanje ni osnovni namen festivala, pojasnjuje Šmalc: »Cilj je, da se skupine med seboj družijo, izmenjujejo znanje in izkušnje. Omo go ča pa jim tudi vpo gled v de -lo drugih skupin v Sloveniji in tudi v tujini.« V tekmovalnem delu bo namreč na ogled tudi predstava zamejskega Teatra Šentjanž iz Avstrije, eno od spremljevalnih predstav pa bodo izvedli Theatretrain iz Velike Britani- je. Iz italijanske strani meje se na razpis ni prijavila nobena mladinska gledališka skupina, pojasnjujejo organizatorji. Na petih prizoriščih v Novi Gorici in Gorici - SNG No va Gorica, Gledališka dvorana novogoriške Gimnazije, Kulturni dom Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž in Kulturni dom Nova Gorica - bo od petka, 16. do nedelje, 18. maja, v skupno trinajstih predstavah na odru moč videti več kot sto mladih igralk in igralcev. Ogled vseh predstav j e brezplačen. Ker Festival Vizije 2008 ni tematsko ali zvrstno opredeljen festival, bodo na ogled tako predstave klasičnega gledališča, kot tudi improvizacija, muzikali, lutkovne predstave in fizično gledališče. Ker se bodo v Novi Gorici v času festivala mudili tudi člani Umetniškega sveta evropske zveze ljubiteljskih gledališč, bo na odprtju Vizij 2008 v petek spregovoril njihov predsednik Joseph Hollos. Poleg predstav ponuja festival v nedeljo še organizirane gledališke delavnice pod mentorstvom Sebastjana Stariča in Tomaža Lapaj-neta, ki se jih lahko udeležijo tudi zunanji obiskovalci, sledila bo okrogla miza o videnih predstavah ter zaključek festivala s podelitvijo Vizionarjev 2008. (km) Z odprtja razstave (desno), Miran Kordež (zgoraj) K.FERLETIC Z vetrom je naslov slikarske razstave Mirana Kordeže, ki bo do 25. maja na ogled v Modra'- s galeriji kulturnega društva Jezero v Doberdobu; odprli so jo prejšnjo soboto, ko je po uvodnem pozdravu predsednika društva Jezero Viljema Gergoleta in ob prisotnosti avtorja spregovorila umetnostna kritičarka Fran- ca Marri. »Čar slikarstva Mirna Kordeža je v njegovi izredni evokativni moči: ob njegovem prosojnem slikarstvu se nas loteva spekter najrazličnejših občutij in emocij,« je povedala Marrijeva in poudarila, da je Kordežova slikarska poteza svobodna, lahkotna in neotipljiva, ponekod pa tudi odločna, trdna in zgoščena. Kordež je po rodu s Koroške, živi pa v Mirnu. Z društvom Jezero sodeluje že več let, saj oblikuje zgibanke, ki jih izdajajo ob društvenih prireditvah. Po sobotnem odprtju razstave je Kordež dokazal, da mu ni tuja niti kuharska umetnost; vsem prisotnim je namreč ponudil odlični pasulj. Razstavo si je mogoče ogledati med delavniki od 17. do 19. ure, med prazniki pa od 10. do 12. ure. 1 6 Sreda, 14- maja 2008 GORIŠKI PROSTOR / DOBERDOB - Dobrodelni večer društva Kulturagua V Nikaragvo poslali šolske potrebščine Zbirajo prispevke za kirurški oddelek otroške bolnišnice v mestu Leon V Modra's galeriji doberdobskega kulturnega društva Jezero je prejšnji petek potekal dobrodelni večer z nabiranjem prispevkov za pomoč revnim otrokom iz Nikara-gve. Pod pokroviteljstvom društvenega mladinskega odseka in v sodelovanju z žensko vokalno skupino Jezero je najprej nastopil otroški peski zbor iz Sovodenj, ki ga vodi Jana Drasič, zatem pa je sledil obračun opravljenega dela mednarodnega dobrodelnega društva Kulturagua v letih 2003-2006, ki ga je izčrpno predstavila predsednica Jana Jarc. Predvajali so tudi posnetke izročitve šolskih pripomočkov, rjuh in igrač, ki jih je društvo nabralo v sodelovanju s šolami iz Krmi-na in Nabrežine, z openskimi birmanci in s pomočjo prispevkov posameznikov. Društvo je med večerom nabralo približno 200 evrov, ki so zadovoljiva izhodiščna točka za cilje, ki si jih je letos zadalo. Sledil je nastop ženske vokalne skupine Jezero, kije pod taktirko Daria Bertinazzija lepo sklenila večer. Za tiste, ki bi radi prispevali k nakupu aparatur za kirurški oddelek otroške bolnišnice iz nikaragvijskega mesta Leon, je pri Zadružni banki Doberdob-Sovodnje na razpolago tudi številka tekočega računa društva Kulturagua IT02S0853264560000000700108. (jj) SSO pri Brulcu Delegacija SSO bo danes obiskala no-vogoriško občinsko palačo, kjer se bo srečala z županom Mirkom Brulcem. Na srečanju bo podan pregled medsebojnega sodelovanja. Naša pomlad v Gorici V kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v četrtek, 22. maja, ob 18. uri zaključna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske Naša pomlad. Nastopili bodo otroški pevski zbori osnovnih šol Ajdovščina, Šempas, Dobrovo-Kojsko, Komen podružnica Štanjel in Vipava, glasbeni šoli Koper in Izola, mladinski pevski zbor šole Danila Lokarja Ajdovščina, vokalna skupina Bodeča neža z Vrha in dekliški pevski zbor Elum - DMOPP Bakla Postojna. Desant na Drvar Drevi ob 21.uri bodo v Modra's galeriji društva Jezero iz Doberdoba vrteli tret'i film posvečen jugoslovanski partizanski epopeji Desant na Drvar Fadila Hadziča. Gre za zgodbo iz leta 1944, ko Hitler izda ukaz za likvidacijo Tita in njegove enote NOV, ki za Nemce predstavlja stalno in veliko nevarnost. Desant na Drvar pa ne uspe zaradi izjemnega junaštva partizanskih borcev. Otroški zbor iz Sovodenj med nastopom (zgoraj) in del občinstva BUMBACA [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olives 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Iron Man«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Iron Man«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Not-te brava a Las Vegas«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Speed Racer«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Car-nera - The Walking Mountain«. Dvorana 5: 18.00 »Saw 4«; 17.45 -20.00 - 22.00 »I cacciatori - The Hunting Party«. ~M Koncerti ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo v četrtek, 15. maja, ob 20.30 gledališka predstava »V vlogi žrtve. Teater absurda v policijski izvedbi« (brata Presnjakov). U Kino Popravek Na nedeljski Trubarjevi proslavi v Ru-bijah je bila prisotna tudi predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franca Padovan. Njeno ime je pomotoma izpadlo iz včerajšnjega poročila, za kar se opravičujemo. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »Notte brava a Las Vegas«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Car-nera - The Walking Mountain«. Dvorana 3: 18.00 »Saw 4«; 17.50 -20.00 - 22.00 »Il treno per il Darjee-ling«. CORSO Rdeča dvorana: 17.20 - 19.50 -22.15 »Speed Racer«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Mongol«. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: danes, 14. maja, ob 20. uri v samostanski cerkvi na Kostanjevici v Novi Gorici koncert tria Seraphin (Marta Močnik Pirc - sopran, Jure Gradišnik - trobenta, Klemen Karlin - orgle). SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: 15. maja ob 20. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici koncert z naslovom »Muovete al mio bel suon« (renesančne in baročne pesmi in plese izvajajo mladi glasbeniki iz dežele FJK in Slovenije); informacije na tel. 0481532163, scgvkomel@tin.it; vstop prost. ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza slovenske katoliške pro-svete Gorica vabijo na zaključno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske Naša pomlad 2008 v četrtek, 22. maja, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo otroški pevski zbori Višaji - OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, OŠ Šempas, OŠ Dobrovo-Kojsko, OŠ Ko- men podružnica Štanjel, OŠ Draga Bajca Vipava, glasbena šola Koper podružnica Izola, glasbena šola Koper; mladinski pevski zbori OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, vokalna skupina Bodeča neža Vrh, dekliški pevski zbor Elum - DMOPP Bakla Postojna. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo v maju profesorji vseh oddelkov šole nudili brezplačne poskusne individualne lekcije za otroke; prijave na tajništvu Glasbene matice v Gorici, korzo Verdi 51, tel. 0481-531508, od ponedeljka do petka med 15. in 17. ure. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest na 48-ur-nem tečaju Uvod v Web Publishing, ki se bo začel v maju in bo potekal dvakrat tedensko ob torkih in petkih z urnikom od 18. do 21. ure. Glavni cilj projekta je nuditi tečajnikom osnovno poznavanje za sestavljanje spletnih strani. Sposobnosti, ki jih bo vsak udeleženec razvijal, so vezane na funkcije osnovne uporabe programskega jezika HTML. Interesenti naj pohitijo z vpisom; informacije na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51, tel. 0481-81826. M Izleti DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK vabita na avtobusni izlet v Belo Krajino v nedeljo, 25. maja; informacije in vpisovanje na tel. 0481-482015. KRAJEVNE SKUPNOSTI Solkan, Pev-ma-Štmaver-Oslavje, Stražice in Sve-togorska-Placuta vabijo na 9. čezmej-ni Pohod treh mostov, ki bo v nedeljo, 18. maja. Zbirališče bo od 9. ure dalje pri bivši karavli v Solkanu, kjer bo tudi cilj; štart ob 9.30. Med potjo bosta delovali dve okrepčevalnici, v Štmavru in pri pevmskem mostu. NA SPREHODU PO TRŽIŠKEM OZEMLJU: v nedeljo, 18. maja, kolesarski izlet po zaščitenih območjih Cavana in Schiavetti z zbirališčem ob 9. uri na parkirišču Gaslini (ul. Valentinis), ob 9.15 pred stolnico v Tržiču (ul. F.lli Ros-selli) in ob 9.30 na cesti za Marino Julijo pred silosi De Franceschi za udeležence, ki bodo prišli z avti. Izlet se bo zaključil ob 13. uri. SPDG obvešča, da je odhod pohod-niškega izleta na Bevkov Vrh (1050 m) na Cerkljanskem v nedeljo, 18. maja, predviden ob 8. uri iz parkirišča pri Rdeči hiši. Prevoz z lastnimiprevozni-mi sredstvi; informacije na tel. 048181965 (Boris). SPDG vabi na drugi društveni sezonski izlet z gorskimi kolesi. V nedeljo, 18. maja, bo na vrsti Slavnik po dolini Glinščice (približno 45 km razdalje za 1000 m višinske razlike); zbirališče ob 8. uri na parkirišču pri Rdeči hiši; informacije na tel. 328-8292397 (Robert). H Obvestila DRUŠTVO SABOTIN vabi v četrtek, 15. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na redni občni zbor na sedežu društva v Štmavru. ZGODOVINSKI AVTOBUS ESTORIA-BUS bo v okviru goriškega festivala eStoria vozil od 16. do 18. maja. V petek, 16. maja, bodo z avtobusom obiskali Gradišče in sosednje kraje, kjer je bila med leti 1615-1618 druga be-neško-avstrijska vojna; izlet bo vodil vojaški zgodovinar Riccardo Caimmi. V soboto, 17. maja, je predviden obisk Čedada in Ogleja; udeležence bo spremljal profesor srednjeveške zgodovine Paolo Cammarosano. V nedeljo, 18. maja, pa se bodo z avtobusom odpravili v Kobarid, kjer si bodo ogledali muzej prve svetovne vojne in vojaško kostnico; obisk bo vodil novinar Marco Cimmino; informacije in prijave na tel. 0481-539210. KD OTON ŽUPANČIČ, KZPMK GALEB IN ZSKD vabijo osnovnošolske otroke na ustvarjalne delavnice, ki bodo potekale v domu A. Budala v Štandrežu; prvo srečanje v soboto, 17. maja, od 15. do 18. ure pod mentorstvom Alenke Hrovatin in Jane Pečar; informacije in prijave do četrtka 15. maja na tel. 3403447695 (Tamara Butkovič) po 18 uri. BALINARSKI KLUB MAK iz Štan-dreža prireja v soboto, 17. maja, z začetkom ob 8. uri na igriščih v Štan-drežu in Sovodnjah (ob slabem vremenu v Gradišču) 6. mednarodni balinarski ženski turnir. Nastopalo bo dvanajst ekip iz naše dežele in Slovenije; informacije na tel. 0481531611. KMEČKA ZVEZA iz Gorice obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim interesentom za izpolnitev davčne prijave ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure danes, 14. maja, v občinski dvorani v Mošu. 0 Prireditve KULTURNI DOM GORICA IN SKGZ vabita ob 20. obletnici ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic na srečanje z nekdanjim vodjo odbora Igorjem Bavčarjem iz Ljubljane v četrtek, 15. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Uvodoma bo spregovoril Boris Peric. KULTURNO ZDRUŽENJE PROLOGO IN IAV (Itinerari Arti Visive) prirejata niz kratkometražnih filmov, ki jih je uredil Pierluigi Pintar z naslovom »Qui, altrove« na sedežu združenja Prologo v ul. Ascoli 8/1 v Gorici: 16. maja ob 21. uri »interno 9« in »Il pri-gioniero« (režija Davide Del Degan) in »Hej Tovariši« (režija Gregor Božič). OBČINA ROMANS vabi na 3. srečanje iz niza »Un amore di libro« danes, 14. maja, ob 20.30 v občinski sejni dvorani v Romansu, kjer bodo predstavili knjigo Adriana Del Fabra z naslovom »Raccontare il Tagliamento«. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA prireja informativno predavanje na temo razvojne usmeritve Severnoprimorske regije; v goste bosta prišla Almira Pi-rih, predsednica podjetja Imprime, in David Bratož, direktor Razvojne agencije - ROD Ajdovščina. Potekalo bo v ponedeljek, 19. maja, ob 18.30 v prostorih Kulturnega doma v ulici Brass v Gorici. Poskrbljeno bo tudi za simultano prevajanje v italijanščino. Mali oglasi PRODAM ALFA ROMEO 155, letnik 1995, v odličnem stanju, cena 1.000 evrov; tel. 0481-539974, 349-8149391. Pogrebi DANES V ŠTANDREŽU: 10.00, Davorin Marušič (z goriškega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V JAMLJAH: 14.00, Jožef Ra-detič (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Giuseppe Calligaris s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališču; 12.30, René Milani (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. Ob boleči izgubi ljubljenega očeta JOŽEFA RADETICA izrekamo Pa-triciji in družini iskreno sožalje. Uprava in kolegi podjetij Friulexport Spa in GIobex Srl Ob izgubi dragega očeta in nonota Jožefa Radetiča izrekata Kulturni dom v Gorici in kulturna zadruga Maja sinu Jordanu in vnuku DanjeIu ter ostaIim svojcem iskreno sožaIje. Ob smrti partizana Jožefa Radetiča izreka VZPI-ANPI Dol-Jamlje iskreno sožalje odborniku Jožefu Radetiču in ostaIim svojcem. Pb izgubi dragega Jožefa Radetiča izreka družini in svojcem iskreno sožaIje SŠKD Timava / KULTURA Torek, 13. maja 2008 1 9 LANDAR - Privlačni Glasbeni spleti podružnice Glasbene matice v Špetru Koncerti odkrivajo lepote Benečije in nove mlade talente Tokrat je bila protagonist kitara kot samostojen inštrument in v kombinacijah z violino, flavto STALNO GLEDALIŠČE FJK - Predstava po Camillerijevem romanu Burkaške nezgode in zapleti zaradi prošnje za dodelitev telefona Samo pet minut hoda do Landar-ske jame po lepo urejeni stezi, ki jo je pomladanska ploha dodobra premočila, pod cerkvijo okusno urejeno gostišče z razgledom na dolino Nadiže in Staro goro: vsako leto nam koncerti, ki jih prireja podružnica Glasbene Matice v Špetru, odkrivajo lepote slovenske Benečije, odkrivajo pa nam tudi mlade talente, ki rastejo na ljubljanski Akademiji za glasbo. Letos so v okviru Glasbenih spletov nastopili mladi glasbeniki, ki spoznavajo čar komorne igre pod vodstvom odličnih mentorjev, kot sta prof.Tomaž Lorenz in prof.Katja Porov-ne Silič. Tokrat je bila protagonist koncerta kitara v različnih kombinacijah: kitar ski duo, duo kitara in vio li na ter trio s flavto in violino. Cerkev sv.Silvestra v Landarju ni bila ravno idealen prostor, kajti velika prostornina dopušča premočan odmev, ki nekoliko zabriše jasnino zvočne slike. Pri tem je kitara zaradi svojega krhkega zvoka še najbolj oškodovana, kot smo lahko slišali v Trio sonati v a-molu Georga Philip pa Tele man na: vlo ga kitare je bi la tu sicer zgolj spremljevalna, kajti protagonist tria je bila flavta, ob njej je violina dopolnjevala melodične ideje, kitara pa je nudila harmonsko oporo kot basso continuo. Trio Irenema se je takoj izkazal kot odličen sestav, ki je v svojem razmeroma kratkem delovanju že požel pomembna priznanja na državnih tekmovanjih: flavtistka Irena Rovtar je v njem najbolj izstopajoča osebnost, ki violinistki Neži Piry in kitaristu Mariu Kurtjaku vliva poustvarjalni zagon. Po nemškem baročnem avtorju je bil na vrsti španski klasicist Fernando Sor s skladbo L'encouragement op.34 za dve kitari: Simon Kranjčan Fojkar in Aljoša Vrščaj sta enakovredno in ubrano podala glasbene misli, ki so se še najbolje razvile v temi z variacijami, nato pa je bil na vrsti Duo Decorde, ki ga sestavljata violinist Peter Jud in kitarist Jure Zdovc. Italijanski kitarist in skladatelj Mauro Giuliani je v svojem Duet-tinu v A-duru op.77 glavno besedo prepustil violini, kitara je prišla na svoj račun le v Rondoju, sicer pa je duo zaz-venel v skladno in klasično zasnovanem sozvočju. Kitarski duo Krajnčan-Vrščaj se je vrnil na oder s tre mi utrin ki me hiš ke -ga skladatelja Manuela Marie Ponceja, od romantično začrtanega Intermezza do bolj igrivih in ritmično razgibanih Scherzinov, nato pa nam je Duo Decorde ponudil zanimivo skladbo hrvaškega mojstra Miroslava Miletica: Sonatina za violino in kitaro lepo izkorišča temo folklornega značaja, ki se najprej pojavi v obliki spevne kantilene, nato pa se razgiba v domiselno izpeljanem dia lo gu med vio li no in kitaro. Peter Jud in Jure Zdovc sta pokazala do kaj zrel in -terpretativni pristop in skladbi vtisnila živost in mladostno svežino. Sodobno ustvarjalnost je zastopal tudi slovenski skladatelj Črt Sojar Vo-glar, ki je ravno Triu Irenema posvetil Valovanje za flavto, violino in kitaro: naslov razkriva opisno vsebino, ki se poraja iz trilčkov flavte, nato pa se valovanje razširi na vse tri instrumente in razvije v lepo zgrajeno obliko, ki so jo mladi poustvarjaci smiselno in muzikal-no podali. Trio Ipanema je oblikoval tudi zadnjo točko programa, ki nam je ponudila tri skladbe kubanskega avtorja Jo seja Ma nue la Lez cana: raz gibano Guaracha Nevada, romantično uglašeno Una Ventana de Estrellas, nazadnje pa razigrano Miami Merengue. Ne samo mladostniška poustvarjalna zagnanost, temveč tehnično in interpretativ-no dovršena igra je povsem navdušila občinstvo, ki je triu namenil veliko aplavzov; končnega pozdrava in zahval so bili deležni vsi nastopajoči, z njimi seveda tudi mentor Tomaž Lorenz, ki je svoje gojence pozorno spremljal in se upravičeno veselil uspeha. Katja Kralj Burkaško dogajanje na odru je samo na pol segrelo občinbstvo Andrea Camilleri se je uvrstil med italijanske zvezdniške pisatelje zlasti po zaslugi odlične televizijske priredbe dogodivščin policijskega komisarja Montalbana, ki ga mojstrsko igra Luca Zingaretti. Z uspešno nanizanko je italijanska državna televizija RAI poleg tega ustvarila lahko razpoznavno podobo Sicilije in njene stvarnosti, ki se v gledalčevo zavest vtiska kot verna odslikava resničnosti in zategadelj izriva pravo realnost, ki je veliko bolj kompleksna in torej manj fotogenična, gotovo pa daleč bolj tragična. Kakorkoli že, Camiller-ijevo ime je dandanes v marsikaterem pogledu jamstvo za uspeh in tako so si verjetno mislili tudi v vodstvu Stalne ga gle da li šča Catanie, ko so se odločali o odrski postavitvi pisateljevega romana La concessione del telefono (Dodelitev telefona). Predstava iz gledalcev res izvabi precej smeha, ven dar gre le za površin ski humor, ki večinoma izvira iz izpiljenega burkaštva dob rih si cil skih igral cev, med tem ko o kaki globlji sporočilnosti ni sledu. Tudi v Trstu, kjer je bila predstava na sporedu v okviru osrednje abonmajske ponudbe Stalnega gledališča FJK v veliki Rossettijevi dvorani, je na premieri v sredo zvečer polovica prisotnih gledalcev toplo ploskala nastopajočim, druga polovica pa je razočarano obmirovala. La concessione del telefono je pravzaprav zgodovinski roman in slo ni na mi nis tr skem odlo ku za kon -cesijo telefonske zveze s konca 19. stoletja, ki ga je Andrea Camiller-i našel med papirji svoje družine. Skrajno zapleteni postopek, ki ga je terjala tedanja birokracija je pisatelju navdihnil zamisel za zgodbo o podjetnem Filippu - Pippu Genoar-diju, ki mu podjetnost in domiselnost slu žita predvsem za to, da izko -rišča bogatega tas ta, in nje go vih ne zgo dah s sum ni čavimi predstavni -ki državnih organov, ki ga zaradi prošnje za dodelitev telefona osumijo pre vratniš kih soci a lis tič nih nag - njenj. Tudi z mafijskim veljakom, na katerega se obr ne po pomoč, da bi mu zgladil pot do telefona, Pippo nima srečne roke, ven dar bi se ne kako izma zal, ko bi ga ne poko palo ne -dovoljeno zunajzakonsko ljubezensko razmerje. Zaplet torej nima veliko skupnega z Montalbanovimi zgodbami, čeprav je do gaja nje postavljeno v isto domišljijsko mesto Vigata, v katerem je komisar zaposlen, prav tako je povsem enaka narečna obarvanost gledališkega besedi la, za katerega je pos krbel avtor sam v sodelovanju z režiserjem predstave Giuseppejem Dipasqualejem. Igralci catanijskega gledališča so svoje like izpilili do potankosti in jih pod režiserjevim vodstvom karikira no obo gati li s šte vil ni mi tri ki iz glumaške tradicije, tako da predstava učinkuje kot nekakšna pravljična burka, tudi zaradi namenoma nerealističnih kostumov Angela Gallara in scenografije Antonia Fio-rentina. (bov) UMETNOST Odšel je oče pop arta Robert Rauschenberg NEW YORK - V 82. letu starosti je včeraj na svojem domu na otoku Captiva na Floridi umrl fotograf in slikar Robert Rauschenberg, kije bil skupaj z Jasperjem Jonesom oče pop arta, sploh pa protagonist v umetnosti prejšnjega stoletja. Rauschenberg je bil tudi zelo navezan na Italijo, kjer je bil med drugim leta 1964 dobitnik glavne nagrade za slikarstvo na beneški bienali. Poleg tega je tudi likovno oblikoval Illyjeve skodelice kave. Rauschenberg je bil nedvomno med tistimi umetniki, ki so oblikovali svetovno umetnost v drugi polovici 20. stoletja, začenši s 50. leti, v katerih je preizkusil mnoge nove poti. Rauschenberg se je rodil v Port Arthurju v zvezni državi Texas, vendar je od 70. let dalje živel na otoku Captiva. Leta 2002 ga je prizadela možganska kap in je imel hude posledice, kljub temu pa ni prenehal z ustvarjanjem. Na lastno željo je pred nedavnim zapustil bolnišnico, v katero so ga bili sprejeli zaradi pljučnice. »Odšel je v miru v svoji postelji, kot sije to želel,« je povedala njegova prijateljica Jennifer Benton. Pretnarjeva nagrada finskemu prevajalcu Kariju Klemeli LJUBLJANA - Pretnarjevo nagrado bo letos prejel finski prevajalec, založnik in prijatelj slovenske literature in jezika Kari Klemelä. Častni naslov "ambasadorja slovenske književnosti in jezika" si je Kle-melä prislužil za vsestransko in večletno delo pri vzpostavljanju fin-sko-slovenskih književnih stikov ter posredovanju slovenske literature na Finsko. Klemeli bodo nagrado izročili 6. junija v Velenju, so sporočili iz Velenjske knjižne fundacije, ki nagrado podeljuje v sodelovanju s književno asociacijo Velenika. Nagrajeni književni prevajalec, založnik, fotograf ter vodja finsko-slovenskega kulturnega in prijateljskega društva "Slovenia-seura" (Društvo Slovenija) Kari Klemelä (1955) je prevedel okoli 50 književnih del iz 10 jezikov, od tega 15 del južnoslovanske proze in poezije. TRST - Do 18. maja v prostorih občinske galerije Osebna razstava fantastičnih papirjev tržaške slikarke in grafičarke Olivie Siauss V prostorih občinske galerije v Trstu je še ta teden do 18. maja na ogled osebna razstava fantastičnih papirjev tržaške slikarke in cenjene grafičarke Olivie Siauss. Na ogled je dvajset kombiniranih tehnik na podlagi reliefno prepariranega papirja iz zadnjega obdobja petih let v s prenovljenim pristopom. Poznali smo njene edinstvene grafične liste s stilizira-nimi motivi, ki so povzeti iz zakladnice narave pa tudi večje slike na platnu s tehniko akrila in kolažnih vložkov. Tokrat pa umetnica spaja vsa dosedanja izkustva s pretanjeno likovno govorico, osebno in bogato barvno paleto nežnih, a živahnih barv ter značilno raznolikostjo znakovnih poudarkov tudi s prenovo pri uporabi tehnike. Kuratorka razstave Marianna Accerboni je v svojem predstavitvenem govoru naglasila značilen in aktualen pristop Siaussove v smeri ekspresivnega raziskovanja v smeri neofiguralike, saj predstavlja danes eno najzanimivejših stvarnosti sodobnega likovnega izraza, ki ga zna umetnica stalno obnavljati na ustvarja len na čin. Olivia Siauss je stopila na likovno sceno v sedemdesetih letih in se izoblikovala pri znanih mojstrih, kot so Nino Perizi, ki je takrat vodil šolo za figuro v mestnem muzeju Revoltella, pri mojstru grafike Marjanu Kravosu in z obiskovanjem specifičnih tečajev v Sa- cilettu ter na Mednarodnem centru za grafiko v Ur-binu. Ze od vsega začetka sta njen umetniški razvoj označevala živahna barvitost in bogastvo znakovne govorice ter obenem močna zasnova kompozicije, ki daje še danes njenim delom izrazit pečat in stilno prepoznavnost. Bogata je tudi njena razstavna dejavnost tako v Italiji kot v tujini, v tržaški občinski galeriji so nje na de la že sed mič na ogled na sa mo stoj ni raz sta - vi, njena konstantna dejavnost je dokumentirana z raznimi publikacijami, kar odraža njeno zavzetost na področju vizualne umetnosti. Olivia Siauss izhajajoč iz razstlinskega sveta in postopne stilizacije naravnih oblik prehaja v podoživ-ljanje atmosfere iz okolja, s katero se istoveti, poleti v svet domišljije. Njeni pravljični pogledi so polni igrivosti in veselja, skrivnostno nam prikazujejo začarani svet, kjer kraljujejo gradovi, rastejo mogočna drevesa z bogatimi krošnjami in v zraku lebdijo lističi, ki jih zaznamo lahko kot luno ali slastne bombone in preko le teh pomembnih detaljov poletimo v sanjsko dimenzijo. Fantastični papirji so prepojeni s poetiko in toplino, znajo nam približati še tako drobne občutke in doživetja, obujajo v nas vrednote. Odločnost in nežnost, živahnost in refleksivnost si sledijo v uravnovešeni harmoniji kontrastov. Kompozicije se razlikujejo po izvirnosti in svetlostni prehodi prispevajo k prodornosti likovnega sporočila. Kompleksna a hkrati preprosta, dodelana a pristna, nova dela Olivie Siauss nas prevzamejo in kot vse najlepše pravljice vzbudijo v nas željo, da bi jih spet slišali. Razstavo si lahko ogledamo od 10. do 13. ter med 17. in 20. uro vsak dan. Jasna Merku 1 8 Sreda, 14. maja 2008 SVET / BLIŽNJI VZHOD - Danes bo pripotoval v Izrael EVROPSKA UNIJA Solana Srbijo Bush bo spet poskusil spodbuditi mirovni proces p°zva k n5J 0blikuje Sodeloval bo na konferenci - Obiskal bo tudi Savdsko Arabijo in Egipt « " "" IWCI11VIJU WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush se je včeraj odpravil na svoj o drugo pot na Bližnji vzhod v zadnjih petih mesecih, potem ko v sedmih letih pred tem ni stopil na tla Izraela ali zasedenih palestinskih ozemelj. Bela hiša pred turnejo, med katero bo Bush poleg Izraela obiskal še Savdsko Arabijo in Egipt, sicer ne napoveduje večjih premikov. Bush bo v Izrael pripotoval danes, dan po začetku velike mednarodne konference z naslovom Soočenje s prihodnostjo (Facing Tommorow), ki jo v okviru proslavljanja 60. obletnice nastanka izraelske države pripravlja predsednik Ši-mon Peres. Konference se udeležujejo številni svetovni voditelji, med njimi nekdanji britanski premier Tony Blair, nekdanji sovjetski voditelj Mihai-l Gorbačov, pa tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Ameriški mediji poročajo, da skuša Peres konferenco izkoristiti za predstavitev iranske grožnje izraelski varnosti. Pri tem bo verjetno deležen podpore Busha. Slednji je namreč v ponedeljek iranski režim označil za največjo grožnjo varnosti na Bližnjem vzhodu. Busha bo danes sprejel izraelski premier Ehud Olmert, ki je doma v težkem položaju zaradi korupcijske preiskave, ki vpliva tudi na mirovna pogajanja s Palestinci. Palestinski pogajalec Sa-jeb Erekat je prepričan, da bodo pogajanja povsem zastala, če bo v Izraelu prišlo do predčasnih volitev. Tudi ameriški svetovalec za nacionalno varnost Stephen Hadley pred Bushevim odhodom na turnejo ni napovedoval večjih premikov k dosegi mirovnega sporazuma. Bush tokrat ne bo obiskal palestinskih ozemelj, s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom pa se bo sešel 17. maj a v Egiptu, kjer jma v načrtu tudi pogovore z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Dan prej bo Bush obiskal Savdsko Arabijo, kjer ga bo sprejel kralj Abdulah, s katerim bosta skupaj proslavila 75-letnico odnosov med kraljevino in ZDA. Busheva turneja se bo sklenila v nedeljo, 18. maja, ko bo prispel domov. Po ambicioznem zagonu novega bližnjevzhodnega pogajalskega procesa novembra lani v Annapolisu s ciljem, da Izraelci in Palestinci dosežejo dogovor o miru in novi palestinski državi do konca leta, so okoliščine, da se kaj takšnega zgodi, ta čas zelo neugodne. Poleg Ol-mertovih težav zaradi domnevne vpletenosti v korupcijo Palestinci ostajajo razdeljeni na Zahodni breg in Gazo, ki Prejšnjo soboto se je Busheva hčerka Jenna (na sliki z očetom) poročila s Henryjem Hagerjem v ranču Bushevih v Crawfordu v Teksasu ANSA jo nadzira gibanje Hamas, ta pa je še vedno na seznamu terorističnih organizacij. Izraelska vlada vztraja pri tem, da mora kakršen koli dogovor vključevati vse Palestince, torej tudi Gazo, kar bo težko, glede na kritike, ki jih je v ZDA doživel nekdanji predsednik ZDA Jimmy Carter zaradi srečanja z vodilnimi predstavniki Hamasa. V neugodnem položaju je tudi Bush, ki za letos načrtuje osem poti v tujino. Položaj je doma neugoden zaradi vojne v Iraku, šepajočega gospodarstva in splošnega nezadovoljstva Američanov s predsednikom, ki ima najnižjo javno podporo doslej, politična pozornost pa je povsem uprta v predsedniške volitve. Morebitna zmaga republikanskega kandidata Johna McCaina ne obeta velikih sprememb v ameriški politiki do Bližnjega vzhoda. Senator iz Arizone namreč obljublja, da bo "najhujša nočna mora" vsem nasprotnikom ZDA, vodilnega demokratskega kandidata Baracka Obamo pa obtožuje, da uživa podporo Hamasa. Dosedanji razvoj dogodkov daje prav kritikom ameriškega predsednika, ki so izražali dvom, da mu bo po sedmih letih zanemarjanja spopada med Izraelci in Palestinci v zadnjem letu drugega mandata uspelo urediti spor, ki se vleče že desetletja. Ena glavnih ovir na poti do miru je, poleg spora med Palestinci, tudi nadaljevanje gradnje spornih izraelskih naselbin na zasedenih ozemljih, čemur se bo politično oslabljeni Olmert težko odpovedal, če želi ohraniti položaj, ne glede na kritike iz ZDA. Robi Poredoš (STA) BRUSELJ - Evropska unija si želi, da bi srbske politične sile oblikovale trdno koalicijo, je včeraj v Bruslju pozval visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana. Če želimo hitro napredovanje Srbije na poti v EU, je vsekakor bolje sodelovati s trdno vlado, je poudaril. "Na tej točki lahko rečemo, da bi radi trdno koalicijo, saj je bolje sodelovati s trdno vlado, če želimo napredovati hitro," je Solana odgovoril na vprašanje, kaj meni o koaliciji s srbskimi socialisti. S trdno vlado bo Srbija lažje izpolnila svoje obveznosti do mednarodne skupnosti, je dodal. Mednarodna skupnost nadaljnje korake Srbije na poti v EU pogojuje s celovitim sodelovanjem Beograda s haaš-kim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Konkretno, to je pogoj za uveljavitev sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki ga je Srbija z EU podpisala konec aprila. Ta sporazum je vstopnica na nepovratno pot k polnopravnemu članstvu v EU, vendar je bil podpis v primeru Srbije predvsem politična gesta v podporo proevropskim silam pred parlamentarnimi volitvami, saj bo sporazum uveljavljen šele, ko bo Srbija dokazala, da sodeluje s Haagom, predvsem pri iskanju Rat-ka Mladica. EU je v prvih odzivih na izid volitev v Srbiji nakazala, da bi lahko država v primeru oblikovanja vlade z jasnimi evropskimi cilji in ob izpolnjevanju pogojev hitro napredovala na poti v EU - dobila naj bi celo status kandidatke. "Močno upam, da bo oblikovana koalicija, ki bo uspela izkoristiti vse priložnosti," je poudaril Solana. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU je zelo zadovoljen z izvedbo volitev "v teh težkih časih za Srbijo". "Izid je takšen, kakršnega si je večina Srbov želela. Večina ljudi je na dveh zaporednih volitvah jasno povedala, kaj hoče. Želi bliže EU," je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik EU. Potem ko so v ponedeljek tudi delni izidi nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev v Srbiji potrdili zmago proevropske koalicije predsednika Borisa Tadica, ni jasno, ali bo ta koalicija uspela oblikovati vlado. Srbska radikalna stranka (SRS) ter koalicija Demokratske stranke Srbije (DSS) in Nove Srbije sta včeraj dosegli načelno soglasje o oblikovanju vlade. Za danes je predvideno še srečanje s koalicijo okoli Socialistične stranke Srbije (SPS). Srbski predsednik medtem še ni ni- EVROPSKA UNIJA - Včeraj se je v Ljubljani pričela dvodnevna mednarodna konferenca Kultura in zunanja politika: civilna družba naj ima večjo moč tudi v mednarodnih odnosih LJUBLJANA - V Ljubljani se je včeraj v okviru predsedovanja Slovenije EU začela dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom Nove paradigme, novi modeli -Kultura v zunanjih odnosih EU, ki jo pripravlja slovensko zunanje ministrstvo. Udeleženci so se posvetili vprašanju, kako bi lahko kulturo uspešno vključili v zunanje odnose EU. Kultura in medkulturni dialog morata v zunanjih odnosih EU igrati večjo vlogo, saj sta ključna za sodelovanje in medsebojno razumevanje, je ob odprtju mednarodne konference v Ljubljani poudaril evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mladino Jan Figel. Zunanji minister Dimitrij Rupel je pojasnil, da zunanja politika EU promovira medkulturni dialog, kjer je le mogoče. Po Ruplovih besedah unija promovira medkulturni dialog, kjerkoli je potrebno in možno, na primer na Zahodnem Balkanu, Bližnjem vzhodu in Kavkazu, Slovenija pa si je medkulturni dialog zadala celo za prednostno nalogo predsedovanja EU. Še vedno pa jo čakajo številne naloge, med Dimitrij Rupel drugim tudi vzpodbujanje avtonomnosti umetniškega dela in svobode izražanja. "V ozadju držav, ki se reformirajo, tudi v nekaterih starih članicah, deluje globoka država, sistem ustanov, skupin in pritiskov, ki vlečejo nazaj, ki pozivajo k obračunom z modernim svetom in mednarodno solidarnostjo, ki zbujajo arhaične vzorce, predvsem pa napadajo ljudi evropske usmeritve," je menil. Iz preteklosti imamo nešteto primerov, ko sta umetnost in kultura pomagala "graditi mostove med narodi", danes pa na to pogosto pozabljamo, je v videonagovo- ru poudarila tudi evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner. Evropska komisija je po njenih besedah odločena dati kulturnim aktivnostim večjo vlogo v zunanjih odnosih EU, zato vzpodbuja medkulturne aktivnosti, daje kulturno na dnevni red pogovorov s tretjimi državami in zagotavlja, da so v vseh politikah EU upoštevani tudi kulturni vidiki. Po dopoldanski razpravi je predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pottering dejal, da od kulture niso odvisni le odnosi med članicami EU, razumeti jo je potrebno širše. Kulturo v širšem kontekstu je ponazoril s konkretnimi primeri, kot je denimo program za večjo mobilnost mladih Erasmus, ki ga velja bolj izkoristiti. Dokaz, da se EU zaveda, kako pomembno vlogo igra kultura pri medsebojnih odnosih, naj bi bilo junijsko srečanje glede barcelonskega procesa, v katerem bo kultura zasedla vidno mesto. S Potteringom se je strinjal Figel, ki je opomnil na bistvo EU: različnost in združevanje. Oba segmenta lahko združita prav kultura in medkulturni dialog, ki naj, tako Figel, ne poteka le leta 2008, postane naj proces, katerega del bodo tako dežele znotraj EU kot zunaj nje. S kulturo je tesno povezana tudi civilna družba, na katero se je navezal tudi koordinator EU za boj proti terorizmu Gijs de Vries. Po njegovem mnenju lahko umetniki, znanstveniki in drugi predstavniki civilne družbe presežejo posamezne vladne politike in tako na najboljši način prispevajo k medkulturnemu dialogu. Dober primer, kako naj delujejo evropske kulturne institucije, je Goethejev inštitut, ki se zaveda, da njegovo poslanstvo ni le promocija nemške kulture, temveč tudi evropske. Konferenca, ki poteka v hotelu Austria Trend, se bo nadaljevala danes, ko bodo na podlagi izkušenj in znanj kulturnih organizacij, usmerjenih v mednarodno sodelovanje, umetniških mrež in umetnikov, raziskovalcev, uradnikov iz evropskih institucij in ministrstev za zunanje zadeve, sodelujoči skušali najti odgovor na vprašanje o sodobni vlogi kulture v zunanjih od-no sih EU. ( STA) Javier Solana komur podal mandata za oblikovanje nove vlade. Kot navaja avstrijska tiskovna agencija APA, naj bi Tadic mandat najprej podelili svojemu DS. DS oz. lista Za evropsko Srbijo je medtem včeraj sporočila, daje začela pogovore o oblikovanju vlade s prozahodno Liberalno demokratsko stranko (LDP) nekdanjega namestnika premiera Čedomirja Jovanovi-ca. LDP je na volitvah prejela 5,3 odstotka glasov oz. 14 mandatov. DS naj bi nameravala oblikovati vladno koalicijo, v kateri bi sodelovale tudi manjšinske stranke. (STA) Bivši kancler Kohl • V« I se je ponovno poročil BERLIN - Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl se je v četrtek v bolnišnici v Heidelbergu poročil s 43-letno ekonomistko Maike Richter, so včeraj sporočili iz urada nekdanjega nemškega kanclerja. Obred v zasebnem krogu je potekal v bolnišnici v Heidelbergu, kjer 78-letni Kohl okreva po padcu na svojem domu konec februarja. Kot so še sporočili iz urada, sta Kohl in Richter-jeva "zelo srečna". Richterjeva je bila zaposlena na nemškem ministrstvu za gospodarstvo, s Kohlom, ki je bil nemški kancler med letoma 1982 in 1998, pa sta se spoznala, ko mu je pomagala pri pisanju njegovih spominov. To je za Kohla že druga poroka. Njegova prva soproga Hannelore, s katero je bil Kohl poročen 41 let, je leta 2001 naredila samomor. Trpela je za redko in neozdravljivo alergijo na svetlobo, zaradi katere je bila prisiljena ostajati do- Nekdanji republikanec Barr vstopa v predsedniško tekmo WASHINGTON - Nekdanji republikanski kongresnik iz Georgie Bob Barr je v ponedeljek razglasil svojo predsedniško kandidaturo na listi Svobodnjaške stranke. Kandidatura, ki jo mora stranka šele potrditi 22. maja na konvenciji, je že razburila nekaj republikancev, ki menijo, da bo Barr odvzemal glasove Johnu McCainu. Glasove bo demokratom skušal jemati Ralph Nader, če se mu bo uspelo uvrstiti na glasovnice v zadostnem številu zveznih držav, Bob Barr pa je v ponedeljek na novinarski konferenci v Washingtonu dejal, da gre v kampanjo zato, da zmaga in ne zato, da komu kvari rezultat. Eksplozije v Indiji zahtevale 60 življenj JAIPUR - V času, ko je bilo na tržnicah polno ljudi, je v starodavnem mestu Jaipur na zahodu Indije včeraj odjeknilo pet bombnih eksplozij, ki so po zadnjih podatkih zahtevale najmanj 60 življenj, več kot 150 ljudi pa je ranjenih. Ena od bomb je odjeknila v bližini hindujskega templja, v katerem se je nahajalo večje število ljudi. Eksplozija je odjeknila ravno v času, ko so se okoliški prebivalci vračali z dela in se v templju ustavljali na molitvi. "To so teroristični napadi," je dejal generalni direktor lokalne policije Singh Gill. Indijski premier Manmohan Singh je napade že obsodil in pozval k miru. Jaipur je dvomili-jonsko mesto, ki je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih točk v Indiji. ma. /— GLEDALIŠČE Sreda, 14. maja 2008 19 ZALOŽBE - Danes ob 20. uri v Ljubljani ZTT predstavlja novo Pogačnikovo knjigo Skrivnost Benetk vitalno energijske razsežnosti vodnega mesta ud j ■>? i » * v. Murko PoSßtnik SlíALHO-EntfitlJSKE KAÍ-btÍHO^lI VOÜNt&A V/-. -"v il . 1 . , ». • Založništvo tržaškega tiska bo danes v Galeriji na Bregu 2 v Ljubljani ob 20. uri predstavilo novo knjigo Marka Pogačnika Skrivnost Benetk vitalno-energijske razsežnosti vodnega mesta. Avtor, konceptualni umetnik, kipar, ki se že vrsto let posveča geoman-tiji - zdravljenju zemlje, nas s svojo knjigo vabi v vodno mesto,da bi zaslutili njegovo vitalnost in se napolnili z ne-slutenimi studenci življenja. V dušo nam zarisuje podobe drugačnih Benetk, ki jih tudi po večkratnih obiskih nismo zaslutili, ali pa smo jih, in to v hipu zabrisali. Kot sam pravi, »človek gre na pot, da bi globlje spoznal svoje bistvo, se srečal z neznanimi razsežnostmi življenja, se učil.Turizem je zdravilen, če obiskovalec ni samo odjemalec temveč tudi obdarovalec krajev katere obiskuje. Da bi kraji lahko opravljali svojo energijsko in duhovno vlogo v prostoru mesta (kot človeške stvaritve) potrebujejo človekovo ljubečo pozornost. Želijo, da se ljudje dotaknemo njihovih skrivnosti in da se njihova zavest lahko dotakne naše duše. Knjiga je napisana tako, da takšen poglobljen odnos omogoča.« Na predstavitvi bosta prisotna tudi avtor knjige Marko Pogačnik in avtor fotografij Bojan Brecelj. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 15. maja, ob 10.30 / v mali dvorani Marko Sosič: »Tubotubatubetubi-tu«, abonma zlata ribica. Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli Nicola Fano: »Lillipupa« / režija: Antonio Calenda; igrajo: Angela Pagano, Ivan Schiavi, Agostino Oliviero - violina, Pie-rangelo Fevola - tamburica, Massimo Bi-clungo - kitara. Do sobote, 17. maja, ob 21.00 ter v nedeljo, 18. maja, ob 17.00. Gledališče La Contrada Marcello D'Orta: »Io speriamo che me la cavo« / režija: Domenico M. Corrado; igra: Maurizio Casagrande. V petek, 16. in v soboto, 17. maja, ob 20.30, v nedeljo, 18., in v torek, 20. maja, ob 16.30, od srede, 21., do sobote, 24. maja, ob 20.30 ter v nedeljo, 25. maja, ob 16.30. Gledališče MIela V ponedeljek, 19. maja, ob 21.21 / »Pupkin Kabarett« GORICA Kulturni dom V soboto, 17. maja, ob 20.30 / komedi-ja-musical »Quel vizietto« v izvedbi gledališke skupine Gruppo Qaos iz Forlija. V ponedeljek, 19. maja, ob 20.30 / gledališka predstava »Duohtar pod mus« v režiji Vita Tauferja, igrajo Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc in Boris Cavazza (predstava v abonmaju SSG 2007/08). _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Brata Presnjakov: »V vlogi žrtve« / jutri, 15. maja, ob 20.30. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 14. maja, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. Jutri, 15. maja, ob 19.30 in v petek, 16. maja, ob 11.00 in ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 17. maja, ob 19.30 / Pier Paolo Pasolini: »Svinjak«. Mala drama Danes, 14. maja, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. Jutri, 15. maja, ob 20.00 / Barbara No-vakovič Kolenc: »Molière«. V petek, 16. maja, ob 20.00 / Yukio Mi-shima: »Markiza de Sade«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 14. maja, ob 20.00 / Gerges Fey-deau: »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«. Jutri, 15. maja, ob 20.00 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V petek, 16. maja, ob 11.00 / Carlo Gol-doni: »Beneška dvojčka«. V petek, 16. maja, ob 19.30 / Heiner Muller: »Kvartet«. V soboto, 17. maja, ob 20.00 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. Mala scena MGL Danes, 14. maja, ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. Jutri, 15. maja, ob 17.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V petek, 16. maja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Roženkranc in Gildenstern sta mrtva«. V soboto, 17. maja, ob 19.30 / Marjana Krajač, Selma Banich Sodaberg: »Stvarajuci Eve«. Mladinsko gledališče Jutri, 15. maja, ob 20. uri / »Somrak bogov«, režija Diego de Brea. V petek, 16. maja, ob 19.00 / Tena Štivčic: »Fragile«, režija Matjaž Pograjc. V soboto, 17. maja, ob 20.00 / Jacob in Wilhwlm Grimm: »Sneguljčica in sedem palčkov«, režija Vito Taufer. V nedeljo, 18. maja, ob 19.00 / po Her-veju Guibertu: »Mlado meso«, režija Ivica Buljan. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gaetano Donizetti: »Roberto Devereux« / danes, 14., in jutri, 15., ob 20.30v soboto, 17. maja, ob 17.00, v nedeljo, 18. maja ob 16.00 ter v torek, 20. maja ob 20.30. Gledališče Rossetti Disney: »High School Musical« / priredila Compagnia della Rancia, v režiji Saveria Marconija. Danes, 14. maja, ob 20.30, jutri, 15. maja, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 16. maja, ob 20.30, v so- boto, 17. maja, ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 18. maja, ob 17.00. Gledališče Miela Danes, 14. maja, ob 21.15 / »Tabu« -koncert tria Remo Anzovino - klavir, Gianni Fassetta - harmonika in Marco Anzovino - kitare. Jutri, 15. maja, ob 21.15 / koncert Ales-sandre Celletti (klavir) ob spremljavi Marcella Piccininija (bobni, tolkala). V petek, 16. maja, ob 21.15 / koncert s Federico Principi (klavir) in Desireé Infascelli (harmonika in tamburica). V soboto, 17. maja, ob 21.15 / koncert Carla Boccadora. Miramarski tropski park V nedeljo, 18. maja, ob 11.00 / »Piccolo concerto per i colibri« - na flavto bo igral Tommaso Bisiak. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 21. maja, ob 20.45 / nastopaga Orchestra della Società Filarmonia in Coro del Friuli-Venezia Giulia. _SLOVENIJA_ KOPER Dvorana Pokrajinskega muzeja Koper V nedeljo, 18. maja, ob 19.00 / koncert MePZ Obala Koper pod vodstvom Maje Cilenšek; solista: bariton Samo Ivačič in pianistka Tatjana Jercog. SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 15. maja, ob 19.00 / koncert učiteljev Glasbene šole Sežana. KOSTANJEVICA Samostanska cerkev Gospodovega oznanjenja Danes, 14. maja, ob 20.00 / koncert Tria Seraphim; igrajo: Marta Močnik Pirc -sopran, Jure Gradišnik - trobenta in Klemen Karlin - orgle. V torek, 20. maja, ob 20.00 / koncert Igorja Zobina - harmonika. CERKNO ■ 13. mednarodni festival Jazz Cerkno Jutri, 15. maja, ob 18.00 European Movement Jazz Orchestra (Slo., Port., Nem.), ob 19.30 Manuel Mengis Gruppe 6 (Švi.), ob 21.00 Lovro Ravbar Sextet (Slo., Aut.). V petek, 16. maja, ob 20.00 Damir Ima-movic Trio (BiH), ob 21.30 Z. Kaučič, S. Tiirkôz, G. Maier (Slo., Švi., Ita.), ob 23.00 Bojan Z Trio (Fra., Niz.). V soboto, 17. maja, ob 20.00 Caetitu (Bra., VB, Nem.), ob 21.30 Paolo Angeli, Antonello Salis (Ita.), ob 23.00 Han Bennink Trio (Niz., Ita.). POSTOJNA Jamski dvorec V četrtek, 22. maja, ob 20.30 bo v okviru Postojna Blues Festivala igrala skupina Hiša. LJUBLJANA SNG Opera in balet Ljubljana V petek, 16. maja, ob 19.30 / Giacomo Puccini: »La Boheme«. Cankarjev dom Jutri, 15. maja, ob 20.30 / »Serata artistica giovanile« - nova predstava ko-reografinje Maje Delak. Do petka, 16. maja, ob 19.30 / v Dvorani Slovenske filharmonije »Noč, sanje, molitev« - koncertni teden s klarinetistom Matetom Bekavcem. Križanke Jutri, 15. maja, ob 19.00 / koncert Da-vorja Radolfija. V petek, 30. maja, ob 20.30 / Oliver Dragojevic & Klapa Bonaca. Mediapark Cvetličarna Jutri, 15. maja, ob 21.00 / koncert Janeza Bončine - Benča. V soboto, 17. maja, Bon Giovi (tribute to Bon Jovi). V četrtek, 22. maja, ob 21.00 / koncert skupin Divlje jagode in Atomsko sklo-nište. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: do 23. maja bo na ogled razstava Fotokrožka Trst 80 »Človek in čas«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. V gledališču Miela bo do 17. maja na ogled razstava »L'inutile indispensabile«. Svoje izdelke razstavlja 110 umetnikov. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cai-ro« in »Armeni a Trieste tra Settecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih. V Trgovinski zbornici je na ogled raz- PRIREDITVE stava slik o Somaliji. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V kavarni San Marco bo do 18. maja na ogled razstava Niccie Quarto »La vo-lutta e il sogno«. Spazio comunicarte (Ul. S. Nicolo 29) / do 24. maja bo na ogled razstava »Stefano Valvasori - +«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 16. do 19. ure. OPČINE V galeriji Milka Bambiča (Proseška ul. 131) bo do 16. maja na ogled slikarska razstava »Naturalistična estetika« društva likovnih dejavnosti Pozejdonka iz Kopra. Urnik: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. NABREŽINA V dvorani Iga Grudna bodo do 18. maja na ogled slike Klavdija Palčiča. Urnik: v soboto, od 17. do 19. ure, v nedeljo, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kavarni Gruden so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Laurenti. Urnik kavarne, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA ČEZMEJNA RAZSTAVA slikarja Franceta Slaneta v organizaciji Kulturnega doma v Gorici in galerije Artes iz Nove Gorice bo na ogled do 30. maja v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) in v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). Urnik: v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici pa ob delavnikih od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: / do, 30. junija, bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un secessio-nista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V Državni posoški knjižnici bo 31. maja na ogled razstava »I sogni di Arturo Nathan« (izbrana dela od 1922 do 1943). DOBERDOB V Modra's galeriji bo do 25. maja, na ogled razstava slikarja Mirana Kordeža z naslovom »Z vetrom«. Urnik: ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 25. maja na ogled fotografska razstava z naslovom Pomlad 2008; razstavljajo Erika Makovc, Monika Zajšek, Elija Mužič, Fabijan Mužič, Evgen Komjanc, Toni Gomišček, Mihael Corsi in Marjetka Plesničar. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silenzio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Herman Pečarič / do jutri, 15. maja, bo na ogled razstava ob 100-let-nici rojstva slikarja Viktorja Birse. V Mestni galeriji Piran bo do 16. maja na ogled razstava Edvarda Zajca z naslovom: »Umetnik in računalnik«. Urnik: od 11. do 17. ure. KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. SEŽANA V veliki galeriji Kosovelovega doma bo danes, 14. maja, ob 19.00 odprtje razstave Josipa Gorinška. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Mestni galeriji Nova Gorica (Trg E. Kardelja 5) bo do 30. maja na ogled razstava z naslovom Lujo Vodopivec Skulpture. Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. SOLKAN V Galeriji Tir v KC Mostovni bo do konca maja na ogled razstava akademskega slikarja Janeza Zalaznika »Sladke laži in druge nečednosti«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11. do 15. ure. V Galeriji Dimenzija napredka, na Veliki poti 15, bo do 30. maja, na ogled razstava slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Obrobje«. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Spomeniškovarstveni center (Trg francoske revolucije 3) / do 24. maja bo na ogled razstava »Restavratorstvo = Z členov«. ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (13. 5. 2008) Vodoravno: anestetik, pot, reportaža, Ibo, Emile, Saracen, Nik, mit, SLORI, Aragonec, Ilok, Andrej Don, to, Liam, istem, Ira, Ars, Enej, anatomija, O. T., Ava, ax; na sliki: Andrej Don. GLASBA 1 4 Sreda, 20. maja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it KOLESARSTVO - Na prvi celinski etapi dirke po Italiji Cavendish v ciljnem sprintu ugnal Bennatija V zadnjem kilometru je spet prišlo do hujšega padca - Še vodi Pellizotti CATANZARO - Četrto 183 kilometrov dolgo etapo od Pizzo Calabra do Ca-tanzaraje pričakovano odločil ciljni šprint, ki ga je dobil Britanec Man Mark Cavendish. Drugo mesto je osvojil Nemec Robert Förster (Gerolsteiner), tretji pa je bil Italijan Daniele Bennati (Liquigas). Rožnato majico za vodstvo v skupni razvrstitvi je zadržal Italijan Franco Pellizotti (Liquigas). Etapo je sicer zaznamoval Belgijec Rik Verbrughe (Cofidis), ki je prevzel vodstvo že na začetku. Včeraj je član Cofidisa bežal kar 162 kilometrov in si privozil že skoraj 11 minut prednosti. Glavnina pa je 40 km pred ciljem pospešila ritem in naposled (20 km pred ciljem) izničila celotno prednost Belgijca. Sedem kilometrov pred ciljem so vlogo narekovanja tempa prevzeli tekmovalci ekipe High Road, nato pa Špilakovega Lampreja. A vse to je bila le priprava za ciljni sprint, v katerem je spet prišlo do hujšega padca. Po padcu je v ospredju ostalo le še enajst kolesarjev, ki so med seboj tudi odločili o končnem zmagovalcu etape. Največ moči je ostalo Cavendishu, kije potrdil dobro formo. Gladko je ugnal Bennatija, ki ga je nato prehitel še Nemec Robert Förster. 21-letni Britanec (High Road), prvak letošnjega svetovnega prvenstva na stezi, je tako že na svojem prvem nastopu na Giru prišel do etapne zmage. To je za mladega kolesarja iz otoka Man, ki šele tretje leto nastopa med profesionalci, dvajseta zmaga v karieri, šesta letos. Lani je z ekipo T-mobile osvojil 11 zmag, med temi dve na španski Vuelti. Rožnato majico za vodstvo v skupni razvrstitvi je zadržal Italijan Franco Pellizotti (Liquigas). Do sprememb ni prišlo niti na drugem in tretjem mestu. Drugouvrščeni Američan Christian Vandevelde tako zaostaja sekundo, tretjeuvrščeni Italijan Danilo Di Luca pa sedem sekund. Izmed trojice Slovencev je v skupni razvrstitvi najvišje uvrščen Špilak. Z zaostankom minute in deset sekund zaseda 42. mesto, Tadej Valjavec je 55. (+ 1:30), Jure Golčer (+4:09) pa 92. Danes se bo dirka nadaljevala z 203 kilometri dolgo etapo, ki se bo končala s kratkim ciljnim vzponom do term Con-tursi. Izidi: 1. Mark Cavendish (VBr/High Road) 4:49:09, 2. Robert Forster (Nem), 3. Daniele Bennati (Ita), 4. Assan Bazajev (Kaz), 5. Mirco Lorenzetto (Ita), 6. Erik Zabel (Nem), 7. Robbie McEwen (Avs), 8. Tony Martin (Nem), 9. Paolo Bettini (Ita), 10. Fernandez De Larrea (Špa), 74. Simon Špilak (Slo), 110. Tadej Valjavec (Slo), 128. Jure Golčer (Slo) vsi isti čas. Skupni vrstni red: 1. Franco Pellizotti (Ita/Liquigas) 16:41:26, 2. Christian Vandevelde (ZDA) + 0:01, 3. Danilo Di Luca (Ita) 0:07, 4. Morris Posso-ni (Ita) 0:08, 5. Vincenzo Nibali (Ita) 0:08, 6. Nicki Sörensen (Dan) 0:17, 7. Konstantin Siutsu (Blr) 0:18, 8. Paolo Savoldelli (Ita) 0:19, 9. Andrea Noe (Ita) 0:22, 10. Daniele Ben-nati (Ita) 0:24. Tako je mladi britanski kolesar Mark Cavendish (High Roads), letnik 1986, ugnal Italijana Bennatija (Liquigas) in Nemca Försterja (Gerolsteiner) ANSA KOŠARKA - A1 Montepaschi nocoj že za polfinale Milanski Armani je v drugi če-trtfinalni tekmi končnice za naslov v A1-ligi premagal Premiato Mon-tegranaro s 101:73 in tako izenačil stanje v medsebojnih obračunih. Montepaschi Siena pa je še drugič premagala Upim Bologno (69:72). Tretja tekma bo na sporedu nocoj. Sinočnja izida drugih četrtfi-nalnih tekem: Tisettanta Cantu -Lottomatica Rim 75:73 (1:1), Pier-rel Capo d'Orlando - Air Avellino 86:96 (0:2). POKAL UEFA Na prestolu ruski Zenit ali škotski Rangers? MANCHESTER - Nocoj bodo v Manchestru v Angliji igrali finale pokala Uefa med ruskim Zenitom iz St. Peterbur-ga in škotskim Glasgow Rangersem. Tekmo bodo neposredno prenašali po Slo2, TV Koper-Ca-podistria in La7. NEDVED - Češki nogometaš Pavel Nedved bo tudi v prihodnji sezoni branil Juventusove barve. Čeh je s »Staro damo« podaljšal pogodbo do 20. junija 2009. SEEDORF - Milanov nogometaš ni sprejel vabila nizozemskega selektorja Van Bastna in tako ne bo nastopil na junijskem EP v Avstriji in Švici. 95 KG - Toliko tehta Milanov napadalec Ronaldo, ki po operaciji okreva v Braziliji. GRANOCHE - Napadalca Triestine bodo vezi desnega kolena operirali jutri v Bologni. ROMA BREZ NAVIJAČEV -Observatorij Viminala za športne manifestacije je glede na rizičnost tekme zadnjega kroga A-lige med Catanio in Romo, navijačem iz italijanske prestolnice prepovedala odhod na Sicilijo. SLOVENSKI POKAL - Ljubljanski Interblock je zmagovalec pokalnega finala. Nogometaši predsednika Jožeta Pečečnika so z 2:1 premagali Maribor (dva zadetka je dosegel Rakovič). NOGOMET NA MIVKI - Leghisseva Italija je v kvalifikacijah za SP s 5:2 premagala Norveško. Jutri bodo na sporedu tekme osmine finala. KOŠARKA - Liga UPC Tele-mach, za prvaka: Geoplin Slovan - Luka Koper 77:65, Union Olim-pija - Helios Domžale 74:89, Krka - Laško 64:58, Elektra -TCG Mercator 69:72. NBA - Ekipa Cleveland Cavaliers je v polfinalu v vzhodni skupini premagala Boston Celtics z 88:77 in izid v zmagah izenačila na 2:2. POKAL AMERIKE - Povratni dvoboj prestižnega jadralskega pokala Amerike bo najbrž marca leta 2009. Sodišče v New Yorku je namreč zavrnilo pritožbo BMW Oracle Racinga proti Alinghiju. ŽENSKA KOŠARKA - Pogovor z igralko Jessico Cergol Spodbuden začetek, ki se je zaradi poškodb klavrno končal Sezono je Interclub, ki je izpadel v elitno B-ligo, zaključil le s sedmimi zmagami v tridesetih krogih Po štirih sezonah v državni A2-ligi so košarkarice miljskega Interclu-ba nazadovale v elitno B-ligo, v kateri bo v na sled nji se zo ni spet tr žaš ki derbi z Ginnastico. Potem ko je Jure Krečič (štiri leta na klopi peterke z obale) privedel ekipo spet na prvoli-gaško raven in jo tri leta zapored rešil pred izpadom, njegovemu nasledniku Mauru Traniju ni uspelo obdržati lige. »Ko govorimo o neuspehih je tre ba se ve da od go vor nost raz de li ti med vse, to da kriv de za iz pad ab so lut -no ne bi valila na trenerja,« je povedala slovenska igralka in prva violina moštva Jessica Cergol. »Že od vsega za četka smo ve de le, da bo ze lo tež ko, saj smo v prvenstvo stopile z oslabljeno postavo, v kateri ni bilo več odlične Annalise Borroni, ki je šla v Mar-ghero. Začetek je bil nepričakovano spod bu den, saj smo kljub ve li kim no -vostim v igralski zasedbi kmalu nanizale pet zmag in presenetile tudi same sebe. Povratni del prvenstva pa je bil porazen. Izgubile smo ogromno tekem Jessica Cergol KROMA po vrsti in končale sezono s skupno samo sedmimi zmagami v tridesetih krogih.« Kaj je bilo po tvojem odločilno za klavrn razplet? Našo sezono sta močno pogojevali hudi poškodbi sestre Samanthe (pretrgala si je kolenske vezi in januarja šla pod nož, nared bo za prihodnjo sezono, op. ur.) in Fragiaco-move (zapestje), na kateri v drugem delu prvenstva sploh nismo mogle več računati. Trenirale smo v zelo omejenem številu in večkrat nismo mogle ni- ti igrati pet proti pet. Januarja se nam je sicer pridružila Rimljanka Savelli-jeva, ki je sicer dobra, vendar kljub temu smo bile prešibke, da bi se lahko izognile izpadu. V A2-ligi ste najbrž med redkimi amaterskimi ekipami. Tako je. Več društev je bogatih in razpolaga s polpoklicnimi igralkami, tako da trenirajo precej več. Glavni problem pa so bile po mojem poškodbe. Tudi sama sem morala izpustiti dve tekmi. Bila si daleč najboljša strelka ekipe. Kako ocenjuješ svoje nastope? Moram reči, da sem s svojo igro v letošnjem prvenstvu zadovoljna. Kako naprej? Ne vem, treba je videti, kaj bodo odločili v društvu. Če bo prišlo do korenite pomladitve, bo po mojem težko tudi v B-ligi. Bomo videli. Tudi zase še ne vem, kaj in kako. Daleč prav gotovo ne bi šla igrat, saj mi služba tega ne dovoljuje. HOKEJ NA LEDU - SP v Kanadi Norvežani v četrtfinale skozi šivankino uho HALIFAX - Na svetovnem prvenstvu v hokeju elitne skupine v Kanadi je po zadnjih tekmah drugega dela v igri za medalje ostalo še osem reprezentanc. Branilci naslova Kanadčani se bodo v četrtfinalu pomerili z Norvežani (danes ob 21.30), ostali pari pa so: Finska - ZDA, Rusija - Švica (danes ob 19.00) in Češka - Švedska. Prav zadnja tekma drugega dela SP med Latvijo in Nemčijo je dala odgovor o tem, kdo bo zadnji četrtfinalist. Možnosti za nadaljevanje sta imeli še Norveška in Latvija, ki sta imeli pred zadnjo tekmo štiri oziroma tri točke. Norvežani so šli na led prvi in doživeli pravi polom proti ZDA, saj je bil končni izid kar 1:9. V večerni tekmi je tako Latvijcem v obračunu z Nemci, ki so že prej izpadli iz boja za četrtfinale, zadostoval že neodločen izid, saj bi v tem primeru po točkah ujeli Latvijo, medsebojno tekmo pa so dobili. Norvežani pa bi morali upati na zmago Nemčije po rednem delu, da bi se še prebili naprej. Po dveh tretjinah je odlično kazalo Latviji, ki je vodila s 3:2 in imela vse niti v svojih rokah. Toda Nemci so odgovorili s svojo najboljšo tretjino na SP in v razmaku štirih minut dosegli tri gole. Latvija je po zaostanku s 3:5 poskušala na vsak način priti vsaj do izenačenja, med drugim je zaradi grobe igre izbruhnil tudi množičen pretep, toda ostalo je pri nemški zmagi in Norvežani so se prvič po letu 1990 uvrstili med osem najboljših na svetu. V vrhu te skupine ni več prišlo do sprememb. Američani so se z zmago proti Norveški učvrstili na tretjem mestu, Kanadčani pa so v derbiju zadnjega kroga premagali Finsko s 6:3 in ostali neporaženi in z vsemi možnimi 15 točkami. Finska je na drugem mestu lestvice skupine F končala z 11 točkami. Ker v letošnjem sistemu tekmovanja ni mešanja četrtfinalih parov iz obeh skupin, se bodo ekipe v sredo pomerile s tekmeci, s katerimi so na SP že merile moči. Kanada se bo tako borila z Norveško (na prvi tekmi jo je premagala z 2:1), Finska pa z ZDA, njun razburljiv dvoboj se je pred dvema dnevoma končal s tesno finsko zmago 3:2., / ŠPORT Sreda, 14. maja 2008 21 NAŠ POGOVOR - Predsednik Sovodenj Zdravko Kuštrin »1. amaterska liga je za nas idealno prvenstvo« V prihodnji sezoni brez večjih sprememb - Domači slovenski igralci so se izkazali - Pohvala ljubiteljem Sovodenjci so skupaj z Bregom edina ekipa naših društev, ki je izpolnila pričakovanja. Zbrali so 41 točk in se predčasno rešili v 1. amaterski ligi. »Nihče ni pričakoval, da se bomo uvrstili tako visoko. Nedvomno so nas naši igralci pozitivno presenetili,« jih je pohvalil predsednik Zdravko Kuštrin, ki že četrto sezono stoji za krmilom društva. »1. amatersko ligo smo si letos izborili šele poleti. Vključili so nas zad nji tre nu tek. Prav za ra di te ga smo pripravili ekipo za 2. AL. Zatem je nismo spremenili in nismo najeli novih nogometašev. Zaupali smo svojim. Bili smo prepričani, da lahko dosežemo obstanek v ligi. Vsekakor smo mislili, da se bomo borili vse do zadnjih krogov. Na srečo ni bilo tako.« V prvem delu prvenstva pa ste le imeli nekaj težav. Na začetku smo zbrali nekaj točk, nato so fantje začeli nekoliko podcenjevati ligo. Sledilo je krajše obdobje krize. Trener Claudio Sari, ki je zelo izkušen, je takoj zavohal, da nekaj ne gre in je nemudoma ukrepal. V nasprotnem primeru bi se takrat stvari lahko zakomplicirale. Najbrž ste zaradi tega izkušenega Sarija tudi potrdili za prihodnjo sezono? Tako je. Dobrih trenerjev je naokoli vedno manj. Opazil sem, da se nekateri predstavljajo preveč profesionalno in se ne prilagajajo amaterskim pristopom večine nogometašev. Dober trener v amaterskih prvenstvih mora biti solidno strokovno podkovan in obenem vzpostaviti z nogometaši prijateljski odnos ter okrepiti moštveni duh. Katere pa so njegove zahteve za prihodnjo sezono? V prihodnji sezoni bomo znova ciljali na miren obstanek v ligi. S trenerjem moramo še sesti za mizo in določiti, kje potrebujemo še kako okrepitev. V glavnem bomo obdržali letošnjo strukturo ekipe. Poiskali bomo še enega napadalca, zveznega igralca in vratarja. Denis Pavio seveda ostaja z nami.« Bi lahko v Sovodnjah znova cil- Eros Kogoj je v letošnji sezoni zbral 29 nastopov (največ skupaj z vratarjem Denisom Paviom). Na sliki zgoraj predsednik Sovodenj Zdravko Kuštrin KROMA, BUMBACA jali na promocijsko ligo? Prva amaterska liga je za nas idealna. Napredovanje v promocijsko ligo ni realno. Vsaj za sedaj še ne. Tudi v prihodnji sezoni bo ostal naš cilj miren obstanek v ligi. V zadnjih sezonah ste zaupali domačim igralcem, ki so vas tudi poplačali z dobrimi nastopi in dobrimi rezultati. To nam je v veliko zadoščenje in tudi v velik ponos. V zadnjih letih smo izbrali politiko vključevanja mladih in s tem bomo nadaljevali tudi v prihod- nji sezoni. Zelo sem zadovoljen, da si je Eros Kogoj izboril mesto standardnega igralca. Eros je vseskozi igral zelo dobro in zelo konstantno. Zatem bi omenil že uveljavljene Simona Ferija, Sašo Tomšiča, Denisa Pavia in ostale. V Sovodnjah vlagamo veliko v domače kadre. Pri društvu ste primerno valorizirali tudi nogometaše ljubiteljev... Nedvomno. Vsi so naši fantje in so del društva. Ponosni smo na ekipo ljubiteljev. Mnogi so že tudi naši aktivni odborniki. Lepo pa bi bilo, da bi se jih čim več vključilo v odbor. Kako pa gre z mladinskim sektorjem? To je boleča točka celotnega slovenskega goriškega nogometa. V prihodnji sezoni bomo še okrepili sodelovanje z Mladostjo in mogoče vpisali skupno ekipo v prvenstvo začetnikov. Rad bi videl, da bi znova začeli sodelovati tudi z Juventino. Kdaj pa boste končno igrali na novem sovodenjskem igrišču? V prihodnji sezoni gotovo še ne. (jng) LETOS CONI pripravlja • • a v • zanimive tečaje in predavanja Na sedežu deželnega in pokrajinskega CONI-ja v Trstu so včeraj dopoldne predstavili bogat program športno-didaktičnih prireditev, ki jih bo do konca leta organizirala tržaška pokrajinska sekcija olimpijske zveze. Poleg tradicionalnih manifestacij (Mladinske igre, CONI-jeva priznanja itd.) bodo organizatorji priredili vrsto zanimivih tečajev: »In corpore sano«, ki bo namenjen vzgojiteljem in trenerjem mladinskih ekip (septembra), tečaj prve pomoči (oktobra) ter razna predavanja o športni medicini. 7. junija pa bo v Muzeju Revoltella Olimpijski praznik. »Povabili bomo nekdanje in aktualne tržaške olimpijce ter nazdravili pred njihovim odhodom v Peking,« sta še dodala predsednik pokrajinskega CONI-ja Stelio Borri in predsednik deželnega komiteja Emilio Felluga. KOŠARKA Prvenstvo začetnikov Libertas - Sokol 62:32 (16:7, 33:17, 46:27) Sokol: Devetak, Fermo, Ferfo-glia, Kocjančič, Kojanec 7, Krevatin, Peric 3, Pernarcich, Regent 2, Ridolfi 14, Sardoč 2, Ušaj 4. TRENER: Bru-men. Sokolovi začetniki so doživeli poraz. Že v prvi četrtini je bilo razvidno, da bo tekma enosmerna. Tržačani so bili boljši v vseh elementih igre in zaradi premoči v višini so zlahka prihajali do koša. Sokolovci so se s strnjeno obrambo skušali upirati močnejšemu nasprotniku, v napadu pa niso bili natančni. Pohvalo tokrat zaslužita Martin Ridolfi, ki je dosegel 14 točk, in Patrik Kojanec, ki je zadel tudi trojko. DANES - Play-off D-liga: 20.30 v Dolini Breg - GSA Nuovo Basket UD. PLAVANJE V Cordenonsu za deželni finale začetnikov Konec tedna sta na kvalifikacijah za nastop v finalnem delu deželnega prvenstva začetnikov v Corde-nonsu nastopila slovenska člana tržaškega društva Rari Nantes Kristjan Vidali in Danilo Devetak. V disciplini 50 m delfin je Vidali zasedel 4. mesto (čas 42,90), Devetak pa je bil 7. (44,70). Na 100 m hrbtno je Vidali osvojil 3. mesto (1:25,00). SMUČANJE - Pogovor s trenerjem Gadov Sebastianom Petričem »Šola preprečila uresničitev želj« Petrič kritičen do šole, češ da zavira športno udejstvovanje - Cilji niso bili v celoti doseženi - V novi sredini se je odločino znašel, naslednjo sezono ostaja pri Gadih V projektu Ski pool Gadi je ob mladincih delovala tudi skupina dečkov in na-raščajnikov. Kluba ŠD Mladina in SK Devin, ki sodelujeta pri projektu, sta vodstvo tekmovalne skupine majših Godov zaupala Vrhničanu Sebastianu Petriču, trenerju, ki je pred tem šest let treniral pri domačem klubu SK Vrhnika. »V novi sredini sem se dobro znašel. Vesel sem, ker me je vodstvo projekta potrdilo tudi za naslednjo sezono,« je pojasnil Petrič, ki je treniral skupino devetih tekmovalcev: naraščjnike Aleksandra Cosutto, Mineja Puricha in Mathia-sa Butula, naraščajnici Ingrid Peric in Eli-so Cossutta, dečke Alberta Kerpana, Štefana Žužka in Lenarda Castellanija in deklico Alessio Fantini. Kako ocenjujete letošnjo sezono? Začetni cilji niso bili v celoti doseženi. Načrtoval sem, da se bosta Minej in Albert uvrstila na tretje mesto v deželi, na koncu pa je bil Albert šesti, Minej pa deseti. Na začetku sezone sta bila na vrhu, potem pa je forma padla. Razlog je bil predvsem pomanjkanje treningov. Koliko dni na snegu ste opravili? Skupno 80 dni s tekmami vred. Vključene so tudi tiste tekme, na katerih so nastopili samo nekateri, npr. državno prvenstvo, na katerega se je uvrstil samo Albert. Načrtovali pa smo več dni: program je predvideval, da bi od januarja dalje trenirali tudi en dan v tednu, a to se ni uresničilo. Težave smo ime- li predvsem s šolo. Za kaj se je šlo? Če nimaš spodbude z vseh strani, je težko vztrajati pri tako zahtevnem športu. Dovolj je, da ena stran zaustavlja normalen razvoj dejavnosti, pa se vsa volja prekine in ni več pravega zagona. Menim, da šola zavira športno udejstvovanje, namesto da bi ga spodbujala. Minej na primer en mesec ni treniral, saj so mu v šoli zagrozili, da bo zaostal, če bo izostajal od pouka v sobotah. Zmanjkal je na odločilnih tekmah. Ko se je vrnil, pa so bili rezultati slabi, saj je nastopal brez treninga. Ni se uvrstil ne na državno fazo Ostržka na smučeh ne na Topolino niti na državno prvenstvo, čeprav je spadal v sam vrh. Preprečili so mu, da bi uresničil svoje želje. Ali so ostali izpeljali celoten program treningov? Redno so trenirali in hodili na tekme le nakateri, predvsem tisti, ki so si želeli dobrega končnega rezultata. Nekateri pa so trenirali le zato, ker uživajo v smučanju. Tudi naslednjo sezono ostajate v naši sredini. Res je. Nekateri tekmovalci bodo prestopili v kategorijo mladincev, treniral pa bom še vedno dečke in naraščaj-nike in najbrž tudi nekaj najperspektivnejših cicibanov. Sicer pa opažam, da je mlajših tekmovalcev malo. Verjamem, da bi bilo z združenim delovanjem vseh klu- bov več tekmovalcev in tudi rezultati bi bili boljši. Menite, da smo lahko ostalim konkurenčni? Prav gotovo, če bi trenirali več, bi bili bolj konkurenčni. Vsekakor pa opažam, da vsak tekmovalec izkoristi trening stoodstotno, kar je spodbudno. Kaj pa bo vključeval program naslednje sezone? Program bo podoben letošnjemu. Do decembra bomo trenirali s skupino mladincev, nato pa ločeno tudi zaradi različnih lokacij in terminov tekem. Ker nasploh treniramo malo, moramo vse dni izkoristiti za trening med koli. Pred sezono bomo sicer smučali prosto, da izpilimo tehniko. V Aosti na državnem prvenstvu dečkov in naraščajnikov ste se soočil s smučarji iz ostalih dežel. Kakšen se vam zdi nivo? Ali FJK zaostaja? Nasploh gre za visok nivo. Vidi se, kdo trenira vsak dan in živi ob smučiščih. FJK pa zaostaja, saj večinoma tekmovalci ne živijo v bližini prog. Z ostalimi lahko konkurirajo samo tisti deželni smučarji, ki živijo ob smučiščih. Veliko smučarjev se ukvarja tudi z drugimi športi. Ali je to prednost ali slabost? Vse se dopolnjuje. Nenazadnje se pri ostalih športih fizično pripravljajo in to je seveda dobrodošlo. Veronika Sossa Od leve stoje Štefan Žužek, trener Sebastian Petrič in Lenard Castellani, kleče Minej Purich in Albert Kerpan 22 Sreda, 14. maja 2008 ŠPORT / KONJSKI ŠPORTI - Včlanili so se v zvezo FISE Na Dolgi kroni vadijo tudi olimpijske discipline Novi trener je Novogoričan Iztok Humar - Glavni cilj je nastop na DP v Rimu Lepo sončno vreme privabi ob vikendih (in ne samo) na Dolgo krono nad Dolino in Krmenko številne ljubitelje konjskih športov. Pedro, Nina in ostali konji (v hlevu jih je kar 45) so potrpežljivo zadovoljili vse tečajnike. Pri jahalnem društvu Dolga krona pa se s konjskimi športi ukvarjajo tudi bolj resno. V letošnji sezoni so postali člani uradne federacije FISE, ki se ukvarja tudi z olimpijskimi disciplinami, kot na primer dresu-ra. »Doslej smo bili člani druge italijanske federacije Fite Trek Ante. Letos pa smo se odločili, da se bomo bolj resno lotili tekmovanj in postali smo bolj ambiciozni,« nam je povedal duša športnega projekta in samega centra na Dolgi kroni Andrej Kosmač. »V zadnjih letih smo nastopili na številnih mednarodnih in deželnih tekmovanjih. Dosegli smo lepe uspehe. V glavnem pa smo tekmovali v disciplinah trek in cross country (preskakovanju ovir v naravi). Z včlanitvijo v Fise pa se bomo posvetili kompletu, ki zaobjema tri discipline: dresuro (najelitnejša olimpijska disciplina), preskakovanje ovir in preskakovanje ovir v naravi. Vse to ni lahko. Za večino naših tekmovalcev bo prava novost. Morali bomo veliko vaditi in se potruditi,« nas je opozoril 35-letni Kosmač iz Zabrežca, ki s svojim konjem Listom trenira vsak dan po eno uro. Z včlanitvijo v Fise so morali pri Dolgi kroni obvezno registrirati tudi inštruktorja oziroma trenerja. Društvo iz dolinske občine je angažiralo izkušenega Iztoka Humar-ja iz Nove Gorice, ki je kar nekaj let sodeloval v Lipici, sam pa odpira enega največjih jahalnih centrov v Sloveniji. Humar je napisal tudi knjigo o konjskih športih: Klobuk dol! Globok priklon! Njegovo veličanstvo konj! Novogoriški trener prihaja na Dolgo krono dvakrat tedensko. Trenira pa skupinico 15 tekmovalcev obeh spolov in različnih starosti, katerim se bodo, kot upa in si srčno želi Kosmač, v kratkem pridružili še ostali. Kosmaču pomagajo še Tamara Grdina in Modesto Trevisan. Oba tudi tekmujeta. Jahači Dolge krone so pred kratkim nastopili na prvi letošnji uradni deželni tekmi pri Palmano-vi. V kompletu je Mija Slavec osvojila 10. mesto, Modesto Trevisan pa je bil 17. Andrej Kosmač je tokrat nastopil le v disciplini cross country in stopil na najvišjo stopničko. Konjeniki društva iz dolinske občine nastopajo v kategorijah 1 (Alessia Fontanot, Verona Celeste, Mija Slavec in Linda Girometta) in 2 (Andrej Kosmač, Modesto Trevisan, Tamara Grdina in Michele Favetta). »Naš cilj je, da bi se počasi približali kategorijam 3 in 4. Tu so namreč skoki višji in težji. Treniramo dobro. Upam, da bomo že konec poletja dosegli prve dobre rezultate,« je še dodal Kosmač. Glavni letošnji cilj Dolge krone je, da se uvrsti na državno prvenstvo, ki bo oktob- Andrej Kosmač (desno) s svojim konjem Listom med treningom, desno spodaj pa Mija Slavec na svoji Perfekti. Na sliki zgoraj trener in instruktor Iztok Humar KROMA ra v Rimu. Na državnem prvenstvu nastopajo namreč vse deželne reprezentance. »Da bo do tega prišlo, moramo dosegati dobre rezultate na deželnem prvenstvu. Prva etapa je bila v Palmanovi, druga pri Pordenonu (Dolga krona ni nastopala), tretja bo znova pri Palmanovi, četrta pri Tipani (v Beneški Sloveniji), zadnja pa pri Tržiču (pri Prelos-nem jezeru). Udeležili se bomo tudi nekaterih tekem v treku. 5. julija pa bomo na Dolgi kroni organizirali tradicionalni pokal Alpe Adria. Nastopali bodo tekmovalci iz Italije, Avstrije in Nemčije. Pokal Alpe Adria predvideva tri preizkušnje. Pri nas bo zadnja in nagradili bomo najboljše konjenike. Na Dolgi kroni bo torej pravi praznik,« je še o preostalih letošnjih načrtih spregovoril mladenič iz Zabrežca, ki je tudi eden od pobudnikov pokala Alpe Adria. V načrtih dolinskih konjenikov je še EP v treku v Franciji. Nastop na tem tekmovanju pa je še pod vprašajem. Kosmač je z zadovoljstvom povedal še, da jim je v letošnji sezoni uspelo dobiti dva pokrovitelja (Officine Belletti in gostilna Al Porto iz Milj). Na Dolgi kroni imajo tudi možnost, da trenirajo na pokritem jahališču. S tem lahko vadijo redno tudi v daljših obdobjih slabega vremena. Kosmač in ostali člani jahalnega društva Dolga krona bodo ta konec tedna nastopili na meddeželnem tekmovanju v Montellu pri Trevisu. Jan Grgič ORODNA TELOVADBA - Tradicionalno srečanje v Gorici Nad 40 malih telovadcev se je pomerilo v poligonu, preskoku in parterju Tudi v letošnji sezoni so v telovadnici na drevoredu XX. septembra v Gorici priredili tekmovanje, na katerem so sodelovali Goriško gimnastično društvo iz Nove Gorice pod vodstvom trenerja Dušana Gabrijelčiča, športno združenje Dom pod vodstvom trenerja Miloša Figlja in domači klub ŠZ Olympia pod vodstvom trenerjev Mihe Vogrinčiča in Egona Preglja. Mladi telovadci, ki se ukvarjajo z orodno telovadbo, so tekmovali v dveh starostnih skupinah. Mlajši so se pomerili v akrobatskem poligonu, starejši pa v preskokih čez kozo in parterju. Glavni sodnik je bil trener Gabrijelčič, pri poligonu je sodil trener Vogrinčič, pri preskokih pa trenerja Figelj in Pregelj. Pri računanju rezultatov pa so pomagale še pomožne va-diteljice Eva Kristančič, Marija Jussa in trenerka Mija Ušaj Ceščut. Srečanja se nista udeležili tekmovalni ekipi no-vogoriškega društva in Olympie, tako da so imeli vsi nastopajoči enake možnosti v boju za najboljša mesta. Vsi tekmovalci so prejeli diplomo, prvo uvrščene telovadce pa je predsednik društva Gregor Sfiligoj nagradil s kolajno. Rezultati: Poligon: 1. Jakob Ruter (GGD) 16,76 sek, 2. Jakob Zupančič (GGD) 16,87, 3. Manuel Lakovič (Oly) 16,99, 4. Luka Pavlin (GGD) 17,11, 5. Kristjan Šinigoj (GGD) 17,53, 6. Ferdinand Frandolič (Oly) 17,84, 7. Fej-da Lavriša (GGD) 18,40, 8. Saša Nanut (Oly) 18,47, 9. Mirko Liut (Oly) 18,84, 10. Blaž Petrevčič (GGD) 20,82, 11. Ivan Devetak (Oly) 21,28, 12. Enrico Menis (Oly) 22,15, 13. Vasja Butkovič (Oly) 24,12, 14. Gabriel Braini (Oly) 25,45, 15. Aliccia Birri (Dom) 28,81, 16. Sara Usai (Dom) 30,96, 17. Simone Vetrih (Dom) 31,81, 18. Gaia Zorzeno (Dom) 33,84, 19. Tanja Kocina (Dom) 37,00, 20. Mara Tu-rel (Dom) 37,25, 21. Martina Nusig (Dom) 39,38. Parter in preskoki (seštevek rezultatov): 1. Črt Jamšek (GGD) 18,5 točk, 2. Nejc Terpin (Oly) 18,3, 3. Matej Zupančič (GGD) 18,1, 4. Staš Makarovič in Kevin Pavlin (DGGD) 17,8, 5. Manuel Peršolja (Oly) 17.6, 7. Daniel Agbetiafa' (Oly) 17,5, 8. Luka Paljk (Oly) 17,0, 8. Mitja Pahor, Ema-nuel De Caro (oba Oly), in Mitja Di Giovanni (Dom) 17,0, 12. Alan Marodolac (GGD) 16,8, 13. Andy Rustja (Oly) 16,6, 14. Dominik Velišček (GGd) 16,4, 15. Julijan De Caro (Oly) 16,3, 16. Jan Lango 15,8, 17. Mitja Devetak 15,4, 18. Lucija Lango 14,9, 19. Ussai Erik 14,7, 20. Marko Tor-tul 14,2, 21. Elian Mucci 13,8 (vsi Dom). □ Obvestila ASD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko?" za deklice in dečke, rojene v letih 1997-9899-2000. Kamp bo od ponedeljka, 9. junija do sobote, 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnov-nošolke in osnovnošolci. BALINARSKI KLUB MAK iz Štan-dreža prireja v soboto, 17. maja, z začetkom ob 8. uri na igriščih v Štandrežu in So-vodnjah (ob slabem vremenu v Gradišču) 6. mednarodni balinarski ženski turnir. Nastopalo bo dvanajst ekip iz naše dežele in Slovenije; informacije na tel. 0481-531611. TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJE na Padričah organizira od 9. junija 2008 začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce. Informacije in prijave na tel. št.: 389-8003486 (Mara). JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo v soboto, 24. maja 2008, od 8. ure dalje. Sledila bo tradicionalna špagetada. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1. 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2. 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3. 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsur-fa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali email: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004, v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 31. maja 2008, na tel. št.: 040-226332 ali na in-fo@cheerdancemillenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM ob priliki 5. obletnice ustanovitve društva vabi na priložnostno »Zaključno prireditev« v soboto, 17. maja 2008, ob 20.30, v športnem centru Ervatti pri Briščikih. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje tečaje v razredu »Optimist«. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj -od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. maja avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje bo na sedežu, Repentaborska ul. na št. 38, v torek od 19.30 do 21. ure. Informacije lahko dobite na tel. 347-5292058. Rok za vpis zapade 16. maja 2008. AŠD BREG organizira v nedeljo, 18. maja tekmo med bivšimi Bregovimi nogometaši. Za podrobnejše informacije in prijavo lahko pokličete v večernih urah naslednje številke: Giuliano 3291258112, Sandy 3356186336 in Paolo 3488833730. / RADIO IN TV SPORED Torek, IB. maja 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Io sto con lei 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualna: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 10.40 Aktualno: Dieci minuti di... 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik - Gospodartsvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie 14.45 Nan.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: Alta tensione (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Medicina generale 23.20 Dnevnik 23.15 Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 6.20 Dok.: Il mondo dei coralli 6.45 Dnevnik - Zdravje 7.00 Variete: Random 9.45 Aktualno: In Italia 10.00 Aktualno: Tg punto.it 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Variete: Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 19.50 Resničnostni šov: X Factor 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Variete: Scommettiamo che...? (vodi A. Cecchi Paone) 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Dok.: La storia siamo noi 0.25 Aktualno: Magazine sul 2 0.55 Aktualno: Parlament V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 0.35 Aktualno: La Storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Tg Agrite 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nan.: Wind at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo - Neapo- lis - L.I.S. 15.05 Ciklizem: 91° Giro d'italia 15.15 Šport: Processo alla tappa 18.10 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.20 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: La Nuova Squadra 22.55 Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano 23.10 Aktualno: Primo Piano 23.30 Nan.: 3 libbre 0.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nan.: Hunter 10.30 Nad.: Sentieri 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.. Vivere 12.30 13.30 14.00 15.35 16.35 18.40 18.55 20.20 21.10 23.45 Nad.: Bianca Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Detective Monk Film: Quello strano sentimento (kom., ZDA '65, r. R. Thorpe, i. S. Dee, B. Darin) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Resničnostni šov: Stranamore (vodi E. Folliero, M. Balestri) Film: Bionda naturale (kom., ZDA, '97, r. T. Dicillo, i. M. Modine) Canale S 8.00 8.50 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik: Mattina Aktualno: Mattino cinque Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) Resničnostni šov: L'album di Ami-ci (vodi Maria De Filippi) Film: Due valigie per un amore (kom., Nem, '06, r. O. Dommenget, i. W. Hegenbarth) Kviz: 50-50 (vodi Gerry Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Film: Prime (kom., ZDA., '05, r. B. Younger, i. U. Thurman, M. Streep) 23.20 Aktualno: Matrix (vodi E. Menta-na) 1.20 Nočni dnevnik C/ Italia 1 6.05 Nan.: Otto sotto un tetto 6.35 13.40, 17.15 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.. Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: A casa con i tuoi 11.25 Nan.: Will & Grace 12.15 Aktualno: Secondo Voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Variete: Candid Camera 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La Tv della realta 21.10 Film: Il tesoro dell'Amazzonia (akc., ZDA, '03, r. P. Berg, i. T. Rock) 23.05 Nan.: The Closer 0.15 Nan.: Saving Grace 1.15 Dnevnik - Šport Tele 4 7.00 7.25 8.00 8.10 9.25 10.35 11.05 12.40 13.30 14.00 16.00 19.10 20.10 20.30 20.55 23.30 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 17.00 Risanke Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Pregled tiska Debatna oddaja: Formato famiglia Nan.: The flying doctors 15.00 Klasična glasba Debatna odd.: Dialog z... Aktualno Aktualno: La Tv delle liberta Dokumentarec o naravi Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali Gledališče: Il Rossetti Deželni dnevnik Nan.: Police rescue Aktualno: Stoa' LA 7.00 9.20 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 22.40 23.35 23.50 1.05 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Le vite degli altri Dnevnik, športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Due settimane in un 'altra cit-ta (dram., ZDA, '61, r. V. Minnelli, i. K. Douglas, E. G. Robinson) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Nogomet: Finale pokala Uefa Šport: Speciale Uefa Variete: Speciale Chiambretti Markette - Tutto fa brodo in tv Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 9.30, 10.00, 15.45 Risana nanizanka 9.55 Poučno razvedrilna odd.: Ali me poznaš? 10.05 Poučno zabavna od.: Pepi vse ve o arhitekturi (pon.) 9.45 16.40, 18.40 Risanka 10.35 Knjiga mene briga: Isabel Allende: Afrodita (pon.) 10.55 Z glavo na zabavo (pon.) 11.20 Podobe 20. stoletja 11.55 Zlata resna glasba in balet (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Opus (pon.) 14.05 Dok.. : Zadnja kino predstava 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Pod klobukom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.35 0.45 Pogovorna oddaja: Izbrano poglavje 18.25 Žrebanje lota 18.40 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Film: Propad (pon.) 21.25 Prvi in drugi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Omizje 0.20 50 let televizije: Tv dnevnik 7.5.1990 (pon.) (t Slovenija 2 6.30 9.30, 12.00 Zabavni Infokanal 7.00 Infokanal 11.00 Otroški infokanal 13.50 Hri-bar (pon.) 14.50 16.15 50 let televizije 16.40 Poljudnozn. serija: Življenje s kiti 17.05 Črno beli časi 17.25 Mostovi-Hidak (pon.) 18.00 Dnevnik tv Maribor - Slovenija danes 18.35 Primorska kronika 19.00 IVečerni gost: Aleš Hauc (pon.) 20.00 Nogomet: finale pokala Uefa: Zenit - Glasgow Rangers 23.00 Film: Matjaž Župančič: Vladimir 1.10 Halifax: SP v hokeju na ledu skupine A (Četrtfiale) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 16.30 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 22.50 23.20 0.15 10.30 11.00 17.00 18.00 18.40 19.00 19.55 20.30 21.00 22.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Celje: nogomet finale slovenskega pokala 26. mednarodni pokal v plesih: Mesto Palmanova Nautilus Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Odmev Pogovorimo se o... 21.45 Manchester: nogomet finale pokala Uefa Srečanje z... Iz arhiva po vaših željah Čezmejna TV - TV TGR FJK -Deželne vesti i Tv Primorka 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 23.45 Videostrani Športni ponedeljek (pon.) Čas za nas Slovenska vojska Goriška in Vipavska (pon.) EPP Objektiv Odprta tema: Lovstvo v Sloveniji Planet Polka RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Ciril Kosmač: Pomladni dan (5. nad.); 10.40 Yugonostalgija; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z Bazovico v srcu; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Ženski portreti; 18.40 Jezik naš vsakdanji; 19.20 Napoved-nik, sledi Večerni list, sledi Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, kino; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od roc-ka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 11. maja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 7/23 TOLMEČ O 9/25 TRBIŽ O 4/21 O 3/20 KRANJSKA G. CELOVEC O 6/23 O 4/22 S. GRADEC tefri ČEDAD o VIDEM O 11/26 ¿25"? 10/27 TRŽIČ 5/23 O KRANJ LJUBLJANA CELJE 6/24 "S MARIBOR O 7/23 PTUJ O M. SOBOTA O 7/24 GORICA O oni; POSTOJNA O 4/20 KOČEVJE . O J ČRNOMELJ N. MESTO 7/23 O ' ZAGREB 8/25 O REKA 13/24 ^NAPOVED ZA DANES V nižinah in ob morju bo povečini pretežno jasno ali delno oblačno. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi. V gorah bo dopoldne sončno, v popoldanskih urah bodo lahko nastale posamezne krajevne plohe ali nevihte, ki bodo v nižinah manj verjetne. Povečini bo jasno, čez dan občasno zmerno oblačno. Na zahodu so popoldne možne posamezne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C. J Nad nami se prehodno zadržuje razmeroma suh zrak. V prihodnjih dneh se bo povečala nestanovitnost. Jutri bo od jugozahoda pritekal bolj vlažen zrak, ki bo destabilizi-ral ozračje predvsem n v gorah in v predgorju. Nad srednjo in južno Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah se nad našimi kraji še zadržuje razmeroma topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.28. Dolžina dneva 14.53. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.00 in zatone ob 2.57. BIOPROGNOZA Pri vremensko najbolj občutljivih ljudeh se bodo občasno pojavljale z vremenom povezane težave, ki bodo pogostejše na jugu in zahodu države. Večini ljudi pa vreme ne bo povzročalo opaznih težav. MORJE Morje mirno, temperatura morja 16 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.08 najnižje -28 cm, ob 7.46 najvišje 12 cm, ob 13.21 najnižje -29 cm, ob 19.56 najvišje 46 cm. Jutri: ob 2.37 najnižje -37 cm, ob 8.28 najvišje 17 cm, ob 13.56 najnižje -27 cm, ob 20.24 najvišje 49 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m............18 1000 m ..........13 1500 m............8 OC 2000 m............5 2500 m............2 2864 m............0 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 7 in pol, po nižinah pa 6 in pol. 'M TOLMEČ O 9/23 TRBIŽ O 4/21 o 3/20 KRANJSKA G. éi VIDEM O 10/25 O PORDENON 11/24 ČEDAD O 11/24 /a, GORICA O 1J/1C CELOVEC O 6/23 TRŽIČ 6/23 o< KRANJ o GRADEC 7/24 «s ^ <3 4/23 S. GRADEC CELJE 7/25 MARIBOR O 7/25 PTUJ O M. SOBOTA O 7/25 O N. GORICA mm O LJUBLJANA 9/24 POSTOJNA O 4/20 KOČEVJE O T N. MESTO 7/24 O ZAGREB 9/25 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo delno jasno. V popoldanskih urah bo v gorah in v predalpah spremenljivo s krajevnimi nevihtami, ki bodo verjetnejše v Karniji. Zvečer bodo nevihte lahko zajele tudi nekatere nižinske predele. Ob morju bodo v popoldanskih urah pihali okrepljeni krajevni vetrovi. Jutri bo delno jasno, v petek pa spremenljivo oblačno. Predvsem na zahodu se bodo pojavljale krajevne plohe, v petek tudi nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. KITAJSKA - Na potresno področje medtem že prihaja pomoč tako rekoč iz vsega sveta Žrtev potresa najmanj 12000 CHENGDU - Ponedeljkov potres, ki je z močjo 7,8 stopnje po Richterje-vi lestvici stresel kitajsko provinco Se-čuan, je zahteval že več kot 12.000 smrtnih žrtev, med katerimi zaenkrat ni tujcev. Kitajskim oblastem in prizadetim v potresu sta sožalje izrekla tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in slovensko predsedstvo EU. Uničujoči potres je provinco Se-čuan prizadel v ponedeljek ob 14.28 po lokalnem času, v regiji pa mu je sledilo skoraj 2000 popotresnih sunkov. Po-potresni sunek z žariščem v hudo prizadetem okrožju Wenchuan, ki se nahaja blizu glavnega mesta province Se-čuan, je dosegel moč 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. V samo enem izmed okrožij Seču-ana, Beichuan, je umrlo do 5000 ljudi, saj se je tam porušilo 80 odstotkov poslopij. Med smrtnimi žrtvami v tem okrožju je najmanj 1000 šolarjev in učiteljev, ki so umrli v porušenju šole. Iz mesta Dujian-gyan, ki leži okoli 50 kilometrov od žarišča potresa, so izpod ruševin neke šole potegnili 60 trupel. Bojijo se, da bi lahko bilo pod njimi pokopanih še več sto ljudi. To mesto je že obiskal kitajski premier Wen Jiabao, ki je ob tem opozoril, da so razmere na območju potresa resne, kitajski predsednik Hu Jintao pa je pozval k vseobsežni akciji za reševanje žrtev. O več tisoč mrtvih ali pokopanih pod ruševinami poročajo tudi iz bližnjega mesta Hanwang, kjer se je porušila neka tovarna. Iz mesta Shifang, kjer je po potresu prišlo do uhajanja kemičnih snovi, pa poročajo o več kot 600 mrtvih in 2300 pokopanih pod ruševinami. Kitajske oblasti so sprostile 200 milijonov juanov (29 milijonov dolarjev) sredstev za pomoč po potresu, za odpravljanje posledic potresa pa so mobilizirali tudi več kot 50.000 vojakov. Več kot 16.000 vojakov je že začelo z delom, 1300 pa naj bi jih prispelo na območje žarišča potresa. Še 34.000 jih je na poti na prizadeto območje. Kitajska vojska je za reševalne akcije namenila tudi 20 vojaških letal, saj je po potresu več cest blokiranih. Slovensko zunanje ministrstvo zaenkrat nima podatkov, da se na ob- močjih, ki jih je prizadel potres, nahajajo slovenski državljani. Kitajska je sporočila tudi, da med žrtvami zaenkrat ni tujcev, medtem ko so kitajski predstavniki povedali, da so zgubili stik s 15 britanskimi turisti. Ti so obtičali v sečuanski prefekturi Aba. Državni mediji so na drugi strani poročali, da je bilo ubitih 37 turistov, ko je njihov avtobus v prefekturi Aba zasul plaz. Podatkov o njihovi narodnosti niso navedli. V Sečuanu prav tako še niso locirali dveh Američanov kitajskega rodu ter tajskega turista. Ob hudi naravni nesreči, ki je prizadela državo, je Pekingu sožalje izrazilo slovensko predsedstvo EU. Predsedstvo sočustvuje z vsemi, ki so izgubili svoje najbližje, ranjenim ali oškodovanim v tej naravni nesreči pa so izrazili sožalje. Pomoč je Kitajski ponudila tudi EU. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v pismu Wenu izrazil sožalje. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pa je kitajskemu kolegu Yang Jiechiju poslal so-žalno pismo ter mu v svojem imenu in imenu ministrstva izrekel globoko sožalje. Kitajskega kolega je ob tem prosil, naj izraze sožalja prenese tudi žalujočim družinam umrlih. Pomoč žrtvam potresa je napovedalo tudi mesto Ljubljana. Ljubljanski župan Zoran Jankovic je namreč napovedal, da bo mestna občina Ljubljana pomagala pobratenemu mestu Chengdu, ki ga je prizadel potres. Jankovic bo županu Cheng-duja poslal tudi pismo, v katerem mu bo izrekel sožalje in ponudil pomoč. Izrazi sožalja in obljube pomoči prihajajo tudi iz ZDA, Italije, EU, Rusije in Japonske. Ameriški predsednik George Bush je kolegu Huju izrazil sožalje, Bela hiša pa je sporočila, da bo Kitajski namenila 500.000 ameriških dolarjev pomoči. Japonska je sporočila, da ima pripravljene helikopterje in reševalne ekipe, če bi sosednja država zaprosila za pomoč. Pomoč je Kitajski ponudila tudi Kanada, Filipini nameravajo v prizadeto državo napotiti zdravniško ekipo, medtem ko so v Pakistanu kitajskim oblastem izrazili sožalje. Južna Koreja ima za pomoč v pripravljenosti 41 reševalcev in več kot 20 zdravstvenih delavcev. Nujno pomoč v obliki reševalnih ekip in humanitarne pomoči je Kitajski obljubil tudi Tajvan, tibetanski duhovni voditelj dalajlama pa je kitajske oblasti pohvalil zaradi hitrega odgovora na potres in jim izrazil sožalje. Obljube pomoči prihajajo tudi s strani mednarodnih dobrodelnih organizacij. Milijon ameriških dolarjev pomoči je Kitajski, ki bo letos gostila poletne olimpijske igre, obljubil tudi Mednarodni olimpijski komite (-MOK), medtem ko je predsednik MOK Jacque Rogge pisal Huju in mu izrazil sožalje. Franja Zagorc (STA) MJANMAR Ciklon neusmiljen do otrok YANGON - Med žrtvami tropskega ciklona Nargis, ki je prizadel Mjanmar, je najmanj 40 odstotkov otrok, več sto otrok pa je ostalo brez staršev, je včeraj opozoril predstavnik človekoljubne organizacije Save the Children, Dan Collinson. Ciklon je po zadnjih podatkih terjal najmanj 62.000 mrtvih in pogrešanih. Po besedah Collinsona je eden izmed razlogov za to, da je bilo med žrtvami toliko otrok, dejstvo, da so ti najmanj sposobni preživeti tako močan veter in neurje. Opozoril je tudi, da je med otroki, ki so preživeli, veliko ločenih od svojih družin, trenutno pa živijo v začasnih taboriščih. V začasnih taboriščih je več tisoč otrok, ki imajo na voljo komaj zadostne količine riža in le nekaj stranišč. Združeni narodi ocenjujejo, da ima petina otrok na prizadetih območjih težave zaradi driske, brez dostopa do pitne vode pa so te težave lahko tudi smrtonosne. Iz Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) so sporočili, daje ciklon uničil več kot 3000 šol. To pomeni, da je 500.000 otrok ostalo brez šolskih razredov, medtem ko naj bi se prihodnji mesec končale počitnice. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je mjanmarsko vladajočo hun-to kritiziral zaradi nesprejemljivo počasnega odziva in opozoril pred poglabljanjem krize. Približno dva milijona ljudi je ogroženih zaradi izbruha bolezni in pomanjkanja hrane. Oblasti so sicer včeraj začele razdeljevati mednarodno pomoč, vključno z vodo, mrežami proti komarjem in odejami, ki jih je v ponedeljek dostavilo ameriško tovorno letalo. Približno 14 ton pomoči naj bi razdelili 30.000 žrtvam. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je v Mjanmar poslala vreče za trupla, potem ko so strokovnjaki opozorili na številna trohneča trupla po neurju. WHO je v pošiljko vključil tudi 30.000 kirurških mask in 30.000 rokavic. (STA)