\ z ' '<)*• J ia " imiani, i sredo, nm 31. mora i* 09. IP1P IX : r -i. —n^rrr. Velja po poŠti: t« celo leto naprej K 26'— sm pol leta M „ 13'— sa četrt leta „ „ 6-50 os en mesec » » 2*20 V upravniStvu: ii* celo leto naprej K 22-40 sa pol leta „ „ 11-20 aa četrt leta „ „ 5-60 «h en mesec „ „ | go Ia j»oJllj. na dom 20 H na mesec, f^amezne Stev, 10 h, Uredništvo 1« * Kopitarjevih ulicah »t. 2 (vhod tez —■-. dvorIKe nad tiskarno) — Rokopisi sr ■a« «fa?a|o; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. fSv^Hn!?!«^,,« '»lefoni ftev. 74. Inseratl: Enostop. petltvrsta (72mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 ,, za ve? ko trikrat. . ti „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta h 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, Izvzemal nedelje In praznike, ob pol 6. uril popoldne. Političen list za slovenski m Upravništvo ic v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, Inserate Hud reklamacije. UpravnlJkega telefona Stev. 188. Daiiažnla žtevllka obsega 6 strani. '•C Deželnozborske nadomestne volitve. Kdo je liberalen kandidat? Res smilijo se nam liberalci pri sedanjih deželnozborskih volitvah v kmečkem voli vnem okraju klrija-Vipava. Zdaj res ue znajo ubogi liberalci, naj li volijo Poljšaka, ki jim ga komandira idrijska »Jed-nakopravnost« pismeno, ali naj volijo Grudna, ki ga priporočata »Notranjec« in Hribarjev »Naš List«. IVli nočemo biti osebni. Samo to se nam pa res čudno zdi, kako da sta za Grudna »Notranjec« in -Naš List«. Nimamo osebno prav nič proti Grudnu, a kot okrajni cestni načelnik bi moral več storiti, kakor je storil, da dobe n. pr. Zirovci prepotrebne cestne zveze z Logatcem in z Vrhniko. Saj bi mu bila igrača, da bi bil izposloval navedeni cesti, za kateri prosijo Žirovci že .30 let, ko so bili liberalci neomejeni gospodarji v deželi. Kmetje že ne bodo volili Grudna, ker ni za nje ničesar storil, dasi bi bil lahko kaj napravil ob časih liberalnega vsemogočnega gospodarstva, ko je bil dr. Tavčar navadni gost na Dobračevi in v Zireli. Skrbite za izkaznice. Volivcem v idrijskem in vipavskem sodnem okraju so se pričele dostavljati izkaznice in glasovnice. Ce kdo> ni dobil dne 31 inarca glasovnice in izkaznice, naj gre sam ponje k županstvu. Somišljeniki S L. S. pazite na to, da bo imel vsak volivec naše stranke že pred dnevom volitve v rokah pravilne izkaznice! Opozarjamo, da naj volivci ne pozabijo na legitimacijo in na volivni list, ko gredo volit. Vsak volivec S. L. S. naj pazi, da bo na glasovnici pečat okrajnega glavarstva, ker so veljavne edino Ic glasovnice s pečatom okr. glavarstva. Ce bi kdo izgubil glasovnico ali jo pozabil doma, naj jo zahteva od volivne komisije. Pazite na pravilno izpopolnitev glasovnic! Somišljenike S. L S. prosimo, naj pazijo na to, da bodo prav popisane glasovnice za našega kandidata. Stopite okolu volivcev in prepričajte se seveda z izreč-nim dovoljenjem volivcev, če so pravilno izpolnili glasovnice. Naši volivci naj zapišejo na glasovnico: BOGOMIR PERHAVC, kmet v Vipavi. Proti spletkam! Pazite na spletke nasprotnikov in se ne dajte na nikak način zbegati, ako bi nasprotniki razširjali kake vesti, s katerimi bi izkušali zbegati volivce. Ce bi širili nasprotniki n. pr., da je naš kandidat umrl, kar se je včasih žc zgodilo, ali da se je odpovedal, znajte, da so take govorice zlagane in da imajo le namen, zbegati naše ljudi. Kandidat S. L. S. jc Bogomir Perhavc. Dolžnost vsakega volivca S. L. S. je, da ga voli in da agitira zanj. Deželno5M(e volitve nn Koroškem. (Dopis iz Celovca.) Deželnozborske volitve za -I. kurijo so se dne 24. marca vršile v skrajno neugodnih okoliščinah. Snega je na planinah in deloma tudi v dolini šc toliko, da agitator ne more do strank iu volivci ne na volišče. Kdor pozna občino Belo (Železna kapla), kjer imajo ljudje poleti dve do tri ure hoda do občine, sc ne bo čudil, da je število glasov ponekod zelo nazadovalo. Tako se jc zgodilo, da je stranka mogla poprej računati na število glasov, ki bi oba nasprotnika bilo prekosilo, a ljudje niso mogli na volišče. Izid volitev jc tak, da neinškonarodna stranka v prvem nastopu ui zmagala nikjer, da pa bode zopet zmagala s pomočjo socialnih demokratov v vseli štirih vol. okrajih, ker tudi nemška'kršč.-soc. stranka trpi po neugodnem letnem času. V I. volivnem okraju: Celovec, Velikovec, Pliberk, Do-brlaves, Železna Kaplja je volilo 12 685 volivcev; Grafenauer je dobil 5099 glasov, nemškonacionaltii Metnitz 4919, socialni demokrat Lukas 2576 glasov. V 2. volivnem okraju (Wolfsberg-Št. Vid) je volilo 12.314 volivcev. Kršč. socialec Tatschl je dobil 4546 glasov, nemški nacionalec 4768, socialni demokrat 2956 glasov. V 3. volivnem okraju Beljak, Patcr-nion, Trbiž, Podkloštcr, Rožak, Borovlje se je oddalo Ic 8289 glasovnic. Nemški nacionalec je dobil 3261, socialni demokrat 3102, Slovenec Turk (Borovlje) 1238, nemški kršč. socialec le 587 glasov. Četrti volivni okraj na Zgornjem Koroškem je oddal 11.746 glasov. Stein-\vender jih je dobil 5428, nemški kršč. so-cijalec 4533, socialni demokrat 1780. Torej so ožje volitve v vseh štirih okrajih. Posamezne občine na Slovenskem so volile tako: Slovenci Soc. dem. in Nemci 1. Pliberk: Šmihel 275 7 6 Blato 209 13 3 Pliberk (mesto) 31 1 17 6 Libučc 220 27 19 Možica 85 196 86 Libeliče 157 17 9 Prevalje 219 54 294 Guštanj 24 27 167 Kotlje 80 4 5 Sv. Daniel 129 2 — Zvabek 83 — — 2. Železna Kaplja 23 126 21 Bela (Železna Kaplja) okolica 291 46 4 Jezersko 173 2 — 3. Dobrlaves 141 92 30 Zitara ves 105 132 — Rikarjaves 116 36 17 Globasnica 121 27 7 4. Velikovec (mesto) 64 164 75 Št. Peter pri Velikovcu 98 11 — Ruda 84 61 15 Lilije 21 14 4 Vobre 49 54 3 Važenberk 52 31 7 Grebinj 197 72 42 Diekše 142 1 22 Pustrica 30 37 "3 5. Celovec (mesto) 277 1800(?) 500(?) Zrelec 64 77 8 Sv. Tomaž 27 155 5 Vetrinj 47 58 70 Grabštajn 52 1 12 27 Hodiše 97 17 7 Gospa Sveta 56 79 28 Poreče .31 50 33 Šmartin pri Cel. 57 37 38 Zilipolje 22 95 20 Sv. Peter pri Celovcu 7 48 197 Trduaves 14 35 5 Radiše 66 34 — Kotmaraves 66 115 3 Bilčoves 107 4 2 Vesca 48 3 1 Skofiče 115 2 9 Dholica 46 53 26 Medgorje 43 25 5 Ootok (Maria VVorth) 48 34 4 Sv. Jurij pri Cclovcu 12 148 70 Kriva Vrba ) ) n«") 11 Vkup 1. 2 4. za za za za je bilo oddanih glasov: Slovence 6337, kršč. soc. Nemce 9666, nemške nacionalce 18.376, soc. demokrate 10.414 glasov. Slovenci in kršč. soc. Nemci imajo vkup 16.000 glasov in ne bodo dobili nobenega poslanca, nemški nacionalci 18.300 — pa vse štiri! A glasovi kršč.-soc. Slovencev in Nemcev se morajo vse drugače uvaževati. Dajmo meščane prisiliti, da bodo morali eno do pet ur daleč na volišče, videli bi čuda. Zato moramo občudovati politično zrelost naših kmetov, ki se ne boje truda za sveto stvar; naj pa tudi že pekel vzame naš volivni red in tiste, ki so napravili v deželi tak red, da naš kmet nc pride do pravičnega zastopstva. Izven Koroške stanujoči rodoljubje naj iz teli številk povzamejo položaj slovenske Koroške. Vse te občine so slovenske! Človeku se- ježijo lasje, ko vidi ta rod naših šol ponemčevalnic! Možica 196 nemških glasov! Železna Kaplja 126, Zitaraves 132, Vobre 54, Sv. Tomaž 155, Grabštajn 112, Žihpolje 95, Kotmaraves 115, itd. — to so vnebovpi-joče številke, ker v teli krajih v resnici v nobenem niti 10 Nemcev ni! Vsakdo naj pa tudi razvidi, kako nam naš narod tukaj razjeda nemškutariia ob dolgi tako razpostavljeni meji, kako se vriva nem-školiberalni strup v naš narodni život. Skupna Slovenska naj bi izprevidela, tla je treba zistematičnega previdnega delovanja na ti meji, na kateri se naše ljudstvo bori s pogumom, ki nc onelia. Menda v vsej Evropi ni političnih razmer, ki bi bile tako težavne, kot tu pri nas, toliko političnega nasilstva, kot tukaj, toliko krivice, kot tukaj! In v tako težavnih razmerah se drže proti liemškutarskemu navalu vrle občine kot Skofiče, Bilčoves, Hodiše; posebno smo se čudili Št. Martinu pri Celovcu, ki je cclovško predmestje, pa ima lepo večino za Grafen-auerja. V velikovškem okraju so takrat imenitno nastopile Diekše z 142 glasovi in Važenberg, kjer je bila doslej nevarna liberalna trdnjava, pa so se nemškutarji že toliko spametovali, da so ostali doma. Vrlo sc je držal Št. Peter, tudi mesto Velikovec. Zelo izpostavljen je strupeni iiemško-nacionahii sapi tudi doberlski okraj, a se ie vrlo držal, le Zitaraves, kjer kraljuje nekdanji Grafenauerjev nasprotnik Seifritz, jc naštel 132 izdajalcev. Pliberk in Železna Kaplja sta slovenski stranki trdna opora. A na delavstvo v Guštajnu, Prevaljah, Možici in v Črni se mora obračati vsa pozornost in želeti ic. da kršč. soc. slovenska strokovna organizacija vzame to delavstvo kmalu v svoje krilo. Ožje volitve. Pri ožjih volitvah ie Grafenauer podlegel združenim nemškim iiaeionalcem in socialnim demokratom. A nastop Slovencev je bil že nad vse sijajen. Število naših glasov je zrastlo od 5099 na 6042. Socialni demokratje so odločno glasovali za nemškega viteza milijonarja. Evo nekaj številk i/, ožje volitve: naš nasprotnik Pliberk: Prevalie 259 238 (soc. dem.) Možica 92 278 (soc. dem.) Kotlje 89 9 Črna 127 174 (soc. dem.) Tolsti vrh IS1 12 Libeliče 170 10 št. Daniel 133 4 Blato 250 15 Pliberk (mesto) 39 134 Libuče 237 47 Šmihel 295 12 Velikovec: naš nasprotnik Ruda 103 77 Vobre 73 82 naš nasprotnik Velikovec (mesto) 76 252 Tinje 17 45 Grebinj 273 133 naš nasprotnik Železna Kaplja : Jezersko 179 — Dobrlaves: Dobrlaves 189 150 Zitaraves 132 154 Rikarjaves 150 55 Globasnica 142 56 Škocijan 145 18 Celovec: Št. Tomaž 26 175 Zrelec 87 86 Otok 55 49 Hodiše 131 32 Vctrini 51 135 (soc. dem.) Grabštajn 57 160 št. Peter 16 199 (soc. dem.) Zilipolje 29 127 Št. Martin 59 54 Gospasveta 80 99 Otmarje 23 56 Kotmaraves 78 122 Radiše 75 33 Trdnaves 16 45 Poreče 37 100 Bilčoves 123 8 Vesca 60 6 Škofiče 164 8 Dholica 54 87 Blatograd 5 176 Vseh številk še nimamo. Kaj lelRusija Ma? Če zdaj hladno razmotrivamo, kaj je konečni rezultat šestmesečnega prizadevanja Rusije Avstrijo izolirati, jo iz Balkana iztisniti ter razveljaviti aneksijo, pridemo do sledečih zaključkov. Izvolskij jc dosegel sledeče: 1. Rusija je doživela hud diplomaški poraz in s tem sama oslabila svojo pozicijo na Balkanu. 2. Srbija se je uverila, da jc car res daleko, kakor pravi pregovor. Troententne velesile Srbiji pač ne morejo imponi-rati, ko so jo pol leta podpirale, zdaj pa se namali umaknile. Kako pošteni srbski rodoljubi o tej stvari mislijo, lahko beremo v »O u e s t i o n Ser b e« od V. Spa-sojeviča, ki piše 27. marca nekako takole: Kruta moč je zmagala! Danes v X-X. stoletju, stoletju mirovnih iu znanstvenih kongresov, napredka iu liumanitete, so se velevlasti umaknile pred bajoneti Avstrije in Nemčije. Ta strah in ta respekt pred kruto silo jc večii kakor pomislek, da so kršene pogodbe, nrelomljene besede, en narod v svoji eksistenci ugrožen. Velevlasti, ki tvorijo '/? zemeljske površine, puste malo Srbijo, pešček v oceanu, poginiti, ker se je bojevala za pravico in resnico. Obljubljale so ji prazne reči, ko je prišlo do odločitve, so jo zapustile. Zato ni sramota na strani Srbije, sramota je za velesile! Srbija pa .ie prišla do spoznanja, da more računati samo nase in na svojo moč! Iu zato mora močna postati! 3. »Uspeh« Rusije pa je, da se jc utrdila avstrijsko-nemška zveza! Tega avstrijski Slovani Rusiji ne bodo odpustili! Rusija jc Avstrijo s svojo nevarno srbsko igro naravnost Nemčiji v naročje potisnila! Nikamor sc Avstrija ni mogla v sili obrniti, morala je okleniti se Nemčije. Kdor hoče to stvar bolje umeti, naj še enkrat prebere govor Biilovva v nemškem državnem zboru. Tudi za Rusijo je to izguba, ker so se ohladile zveze med Berolinom in Petcrburgom, ki so bile dozdaj vedno jako prijateljske. Zdaj sta Berolin in Dunaj tako neločljiva kakor le kdaj. In Nemci v rajliu že zahtevajo od Avstrije ceno. ker so io rešili; »V o s s i-s c lic Zeitung« jo danes že imenuje: Nemcem v Avstriji več svobode in več pravic! Cehi so Avstrijo izdali, odmeva zdaj po Nemčiji, le Nemcem gre zato prvenstvo v monarhiji. Ce bi pa bil Izvolskij postopal drugače, pustil aneksijsko vprašanje pri miru, kakor je Aehrenthalu v Buhlavi obljubil, pa bi danes stvar imela vse drugačno lice. Ne bili bi rabili nevarnih uslug Nemčije in Aehrenthal bi se bil gotovo približal Rusiji, s katero gojiti dobre odnošaje, je itak bil odnekdaj njegov namen. Nadalje je Rusija dosegla, •4. da so se povzdignili Mažari. Modra politika dr. Weckerla žanje danes uspeh za uspehom. Mažari so na-tnah postali najbolj lojalni in dinastični narod v monarhiji. Moriamur pro rcge nostro! Da bodo za plačilo dobili v svojo akcijsko sfero ves jug, o tem pameten človek ne more dvomiti. Hrvaška je danes vsa njihova, avtonomije, ki jo uživa, danes ni niti toliko, da bi se varovala na zunaj njena dozdevnost. ln od Hrvaške do Bosne je le majhen korak. Mažari so danes že tako gotovi svojega odločivne-ga gospodstva, da ie 30. t. m. dejal We-ckerle v ogrski zbornici dobesedno sledeče: »Kar se tiče opombe interpelanta glede na ustanovitev jugoslovanske državne skupine, izjavljam, da bo naša politika ostala, kakršna je dozdaj bila, da namreč ustvarjenja take jugoslovanske državne skupine pod nobenim pogojem ne bomo pripustili. Takim prizadevanjem se bomo vedno postavili po robu, naj se pojavljajo izven monarhije ali pa v njej. Naša politika bo slejkoprej za tem težila, da se ohrani duališki temelj monarhije.« (Veliko odobravanje.) Ali je treba k temu komentara? Vsled sovražnega nastopa Rusije in nespametne politike par čeških radikaicev je zadobila cela bosanska afera odločno protislovensko lice. Nemci in Mažari so dobili priliko, da so izrabili položaj zase. Da je bil to namen avstrijskega zunanjega urada samega, tega ne moremo trditi. Voditelj naše zunanje politike je znan kot prijatelj Rusije, ako je pri diplomatih o prijateljstvu govoriti mogoče. To je gotovo, da bi bil rad nadaljeval balkansko politiko na podlagi miirzsteškega sporazuma, torej na temelju sporazuma z Rusijo. Rusija pa se je dala od Anglije na-hujskati, da je ta temelj sama zapustila. V Buhlavi je Avstrija poizkusila Izvolskega zopet pridobiti zase; žalibog, da se je izjalovilo. Rusija od tega danes nima nič, avstrijski Slovani pa bomo čutili še dolgo posledice utrditve avstrijsko - nemške aliance. Konečno je Izvolskij, kar se tiče Srbije, »dosegel«, 5. da Srbija ue dobi niti gospodarskih kompenzacij potom velesil, kaj še zveze s Črno goro in Jadr. morjem. Angl. nota, na podlagi katere se je dosegel sporazum z Avstrijo, pravi, da se bo Srbiji dovolilo zastopstvo v donavski paroplovbeni komisiji — če Srbija hoče še kaj, se mora direktno z Avstrijo pogajati . . . Naj sedaj kdo reče, da je bila politika Izvolskega pametna. BnlRonsko uprašonje. Korak velesil v Belgradu. Belgrad, 30. marca. Ob 10. uri predpoldne je prišel turški poslanik k ministrskemu predsedniku Novakoviču in mu naznanil, da stoji Turčija glede aneksije na istem stališču kakor velesile. Istodobno so prispeli poslaniki Nemčije, Francije, Rusije in Italije na angleško poslaništvo, kjer se je vršila konferenca. Ob II. uri so se poslaniki odpeljali na zunanje ministrstvo. Tu je angleški poslanik, obdan od drugih zastopnikov velesil, izročil zunanjemu ministru dr. Milovanoviču spomenico o izjavi, ki naj jo Srbija poda Avstroogrski. Približno 20 minut pozneje so nemški, francoski in italijanski poslanik zapustili palačo ministrstva. Angleški in ruski poslanik sta še kake ool ure ostala pri dr. Milovanoviču. Ruski poslanik je odšel nazadnje. Belgrad, 30. marca. V vladnih krogih izjavljajo, da bo ministrski svet še danes popoldne sklenil ugoditi opozoritvi velesil in da vdobi avstroogrska vlada zahtevano izjavo že jutri. Srbska vlada ugodila zahtevam velesil. Belgrad. 30. marca. Ministrski svet jc sklenil, zahtevam velesil v polnem obsegu ugoditi. O tem sklepu je vlada obvestila srbskega poslanika na Dunaju. Vlada bo o opozoritvi velesil jutri poročala skupščini. Potem naroče srbskemu poslaniku na Dunaju, da poda avstro-ogrski vladi srbsko izjavo, ki so jo priporočile velevlasti. Za slučaj izpraznjenja srbskega prestola. Dunaj, 31. marca. V dobro poučenih krogih so mnenja, da se sicer mora računati z izpremembo na srbskem prestolu, da je pa ni pričakovati v bližnji bodočnosti. Vkljub temu se velevlasti že zdaj dogovarjajo o stališču, ki ga zavzamejo v slučaju izpraznjenja srbskega prestola. Bržkone se vlade zedinijo glede sledečih točk: 1. Velevlasti nikakor ne dovolijo, da bi se v Srbiji ustanovila republika. 2. V slučaju volitve kralja postavijo velesile skupnega kandidata in ga naznanijo srbski vladi, izrazivši žel"o, naj se ga proglasi kraljem. Ruske obljube Srbiji za bodočnost. Belgrad, 31. marca. V včerajšnji seji staroradikalnega kluba, katere sta se udeležila ministra Pašič in Protič, je zunanji minister dr. Milovanovič poročal o demarši velesil ter rekel: Velesile zahtevajo, da izpolnimo vse zahteve monarhije, to je, da brez pridržka priznamo Avstroogrski pravnoveljavno posest Bosne in Hercegovine, da razorožimo svojo vojsko in zajamčimo, da se ne bodo ustanavljale prostovoljne čete, ki bi zamogle v Bosni in Hercegovini izzvati nemire. Srbska vlada si je stvar dobro premislila in sklenila, da sprejme vse zahteve, in sicer iz sledečih razlogov: Stališče srbske vlade glede avtonomije Bosne in Hercegovine je vsled sporazuma med Avstroogr-sko in Turčijo izgubilo vsako podlago. Današnji korak velesil dokazuje, da so aneksijo priznale in da smatrajo stvar za rešeno. Ker se srbska vlada ne more boriti proti volji vse Evrope, je sklenila predlagati skupščini, da Srbija uboga nasvet velesil. Rusija je Srbiji za trdno obljubila, da vzame o primerni priložnosti in o boljši konstelaciji v Evropi obrambo interesov srbskega naroda v roke. Ta priložnost nastane kmalu o reševanju staro-srbskega in makedonskega vprašanja. — Klub je sklenil, da bo vlado v gornjem smislu podpiral. Tudi ministrski predsednik Novakovič in pravosodni minister Ribarac sta podala podobno izjavo v klubu naprednjakov in narodnjakov. Srbski poslanci za dinastijo in proti njej. Belgrad, 31. marca. Skupina 40 poslancev narodne skupščine je za odstranitev Karagjorgjevičev. Umerjenejši nasprotniki dinastije zahtevajo, da kralj Peter odstopi v prilog princa Aleksandra, ki bi mu dali ob stran regentstvo iz voditeljev večjih strank. Manjša skupina zahteva, da se proglasi kraljem princ Pavel, sin Arzenov. Radikalne skupine hočejo spraviti na prestol angleškega princa. Radikalci so morali od vlade dobiti kaka zagotovila glede rešitve dinastičnega vprašanja, sicer bi ne bili odpovedi prestolonaslednika Jurja sprejeli tako mirno. Proti Karagjorgjevičem. Belgrad, 31. marca. Potrjuje se, da se vlada pogaja s kraljem Petrom glede odstopa. Z druge strani trdijo, da hoče vlada dinastiško vprašanje rešiti s pomočjo Anglije. Politiški krogi sodijo, da to vprašanje ni dozorelo, so pa prepričani, da bo moral kralj Peter pustolovsko politiko, ki jo je Srbija uganjala, odkar je on na prestolu, plačati s krofno. Nekatere stranke bi rade, da se kralj Peter odpove prestolu v korist sina Aleksandra, a da se istodobno imenuje Arzenov sin Pavel Karagjorgjevič prestolonaslednikom. Zopet drugi predlagajo črnogorskega princa Petra. Zarotniki podpirajo kralja Petra. Ni izključeno, da mladi častniki bojne stranke poizkusijo upor v prilog bivšega prestolonaslednika Jurija. D u ti a j. 31 .marca. »Allg. Ztg.« poroča iz Londona, da tam ne nameravajo podpirati Karagjorgjevičev, ki da tvorijo nevarnost za evropski mir, ker so vsled načina, kako so prišli do vlade, prisiljeni voditi agresivno zunanjo politiko. Biv«i prestolonaslednik Jurij. Belgrad, 31. marca. Tukajšnji listi pišejo, da so začeli gospodarstvo in dvor bivšega prestolonaslednika razpu-iščati. Uslužbence namestijo na dvoru ali pa jim dajo večje odpravnine. Princ Jurij še ne zapusti takoj dežele. Šel se bo v inozemstvo zdravit. Bolan jc na želodcu in jetrih ter vsled tega silno nervozen. Princ Aleksander. B e 1 g r a d , 31. marca. Govori se, da se je novi prestolonaslednik Aleksander nedvoumno izrazil, da časti, ki ga je nepričakovano doletela, ui nič kaj vesel. Načrt glede srbskega prestola. Belgrad. 30. marca. Demonstracije proti kralju Petru se zlasti v notranjosti množe. Povsod zahtevajo, naj se kralj Peter radovoljno odpove prestolu. Ker je vlada doživela glede zveze z morjem poraz, stopa načrt carinske zveze z Bolgarijo zopet v ospredje. Razni opozi-cionalci predlagajo cclo personalno unijo med Bolgarijo in Srbijo. Kralj Ferdinad bi zasedel tudi srbski prestol, ostal bi pa v Sofiji, dočim bi srbsko vlado vodil regent, in sicer pred vsem Pašič. Velika skupščina. B e 1 g r a d , 30. marca. Vlada je prejela iz štirnajstero mest v notranjosti poziv, naj ukrene potrebno, da bo sklicana velika skupščina, ker da narodna skupščina nima pravice odločevati o prestolo-nasledstvu. Kralj Peter se temu protivi, ker si je v svesti, da je velika skupščina leta 1858. njegovega očeta pahnila s prestola ter pregnala celo rodovino iz dežele. Kralj Peter je baje rajši pripravljen, da se sam odpove prestolu. Francoski tisk. Pariz, 31. marca. »Journal« piše: Ravnokar zaključena epizoda vzhodne krize je zapustila kal sovraštva; sadove bomo kmalu videli. Most med Berolinom in Peterburgom je za dolgo vrsto let razdrt. Franciji bo prav, če bo se Rusija znala spominjati in čakati. Utis v Rimu. Rim, 31. marca. Rešitev balkanske krize je napravila v tukajšnjih politiških krogih globok vtis. Neki italijanski politik je dejal: Ententa je moralično pokopana. Trozveza je utrjena za petdeset let. Madžarski glasovi. Budimpešta, 31. marca. Časniki pozdravljajo, da je mir zagotovljen, zahtevajo pa da se Srbija razoroži in ne posluša več nasvetov izza hrbta. Le tedaj se bo moglo Srbijo smatrati za dobrega soseda. Češki listi o balkanskem vprašanju. Praga, 31. marca. Češki listi pišejo, da so peterburški krogi skušali srbski državi na Balkanu zediniti proti osvo-jevalni politiki germanizma. S tem je v zvezi odpoved prestolonaslednika Jurja in cela vrsta osebnih izprememb, ki bodo odpovedi sledile. Srbija dobi nekaj otokov na Drini. Praga, 31. marca. »Venkov« poroča iz I3elgrada, da se bo na predlog monarhije uredila srbsko-bosenska meja in da Srbija vdobi pri tem nekaj otokov na Drini. Mednarodna balkanska konferenca se bo vršila v Londonu. Izpremembe v berolinski pogodbi? Carigrad, 31. marca. Tukajšnji listi pišejo, da se je zunanjemu ministru Rifaat paši, ki se je včeraj vrnil semkaj, posrečilo pregovoriti velesile, da se bodo neke točke berolinske pogodbe spremenile v smislu turških želja ali pa celo odpravile, med njimi člena 23. in 61. Nameravane demonstracije proti Rusiji. B e 1 g r a d , 30. marca. Sinoči so bile po belgrajskih ulicah pripravljene velike demonstracije proti Rusiji. Del bojne stranke se nikakor ne more sprijazniti z mirom. Stanovanje ruskega poslanika in ruski konzulat so ščitili močni oddelki re-darstva in orožništva, ki posameznih skupin demonstrantov niso pustili mimo. Na vogalih je bilo pripravljeno kamenje za pobijanje oken. Srbija in monarhija brez trgovinske pogodbe. Belgrad, 30 marca. Uradno obvestilo pravi, da je avstro-ogrski poslanik srbski vladi včeraj predložil ureditev tr-govinsko-politiškega vprašanja temeljem največjih ugodnosti, kar bi pa Srbiji ne j nudilo nobenih koristi. Ker je premalo časa, da bi se pričelo pogajanje o trgovin- j ski pogodbi na docela novi podlagi, na- i stopi bržkone s 1. aprilom brezpogodbeno j stanje. Na črnogorski meji. K o t o r, 30. marca. Črnogorsko vojaštvo je zaprlo mejo od Kotora do Nje-guša. Ustavljen je ves promet, tudi osobni in poštni. Ta odredba ostane do končne rešitve srbskega spora v veljavi. Odpuščanje naših rezervistov. Dunaj, 31. marca. Tukajšnji listi imajo naslednja poročila iz uradnih virov: Razumljivo je, da skuša vojna uprava sta-lež čet znižati. Taki ukrepi pa bi bili zdaj še prezgodnji. Mir je pač skoroda zagotovljen, vendar pa še lahko doživimo kakšno presenečenje. S Crnogoro še računi niso čisti. Tudi nam še vedno lahko kake čete prostovoljcev napravijo neprijetnosti. Zato mora biti vojna uprava pripravljena, da bo ščitila meje in prebivalstvo v južnovzhodnem delu monarhije. Rezerviste se bo odpuščalo po vrsti in v etapah. Najprej odpuste dalj služeče tretjeletnike, notem nadomestne rezerv-nike, ki so bili lanskega oktobra pozvani k osemtedenski izučbi in so potem ostali pod zastavo. Potem pridejo na vrsto nadomestni iu ostali rezervisti, v kolikor bo to dovoljevala služba. Najprej pojdejo domov tisti, ki so bili prej poklicani. Poziv rezervistov k 13-dnevni orožni vaji, objavljen dne 29. marca, ni z dogodki na Balkanu v nobeni zvezi. Izvolskij demisijoniral. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Peterburg, 30. marca. Car Nikolaj je Izvolskemu priporočil, naj gre v zasluženi pokoj in mož je svojega gospodarja tudi ubogal ter podal demisijo. Svoj čas so rekli, da bo šel v Rim za poslanika, ker sta s Tittonijem velika prijatelja, zdaj pa o tem molče; najbrž ne smatrajo več Izvolskega niti za Rim sposobnega. Kdo je Izvolskega vrgel, je povedal Biilow v nemškem državnem zboru: car Nikolaj sam. Politika Izvolskega je bila jako nespretna. Ko je nastopil vlado, je zaradi načrta Avstrije podaljšati bosansko železnico od Uvaca do Mitrovice odstopil od miirzsteške avstro-ruske pogodbe in sklenil entento z Anglijo. Aehrenthal je kljub temu v Buhlavi poizkusil pridobiti Rusijo na svojo stran in Izvolskij je spočetka tudi obljubil, da se ne bo aneksiji protivil. Toda dal se je zopet od Anglije pregovoriti in gnal pol leta stvari tako daleč, da bi bilo kmalu prišlo do svetovne vojske. V zadnjem hipu pa se mu je vse podrlo. Naslednik Izvolskega bo menda knez Engaličev, ki je 'bil svojčas ataširan cesarju Viljemu nemškemu. Engaličev je carjev ljubljenec, ne velja pa za diplomata, ampak je le dvorska figura. Menda je tudi slavjanofil. Kje Lahe čevelj žuli. (Posebno poročilo »Slovencu«.) iR i m , 30 marca. Pri balkanski krizi so igrali Lahi najbolj ponižno vlogo. Da niso imeli Tittonija, bi se jim bilo slabo godilo. Tittoni je sicer koval z Izvolskim nekako balkansko federacijo in celo neko laško-rusko alijanco, o kateri danes živ krst nič več ne ve, pa je vendarle stal previdno po svoje na strani trozveze, tako da Italija danes ui deležna blamaže Izvolskega, pa se tudi ni zamerila ne Rusiji, ne Angliji, ne Nemčiji. Brunialti je 29. t. ni. vprašal Tittonija, kaj je z njegovo balkansko politiko in kaj namerava storiti glede na armado, ki je tako slaba, da ima Avstrija zdaj menda 100.000 (?) vojakov na laški meji, Italija ji pa ne more niti 10.000 nasproti postaviti. Tittoniju ni bilo težko odgovoriti na prvo vprašanje. Dejal je, da sta Rusija in Anglija sami pokazali, da je bila Tittonijeva miroljubna in trozve-,zna politika prava. Kar se pa armade tiče. prestolni govor slovesno obljublja obširno reformo. Močna armada je v interesu ,miru. Kar se tiče razmer avstrijskih Lahov, je dejal Tittoni, da ga boli, da se njegove nade niso uresničile. Skratka — Italija ni igrala lepe vloge. Dosegla pravzaprav s svojo politiko ni nič. Ne vpošteva je ne trozveza, ki je v tej krizi brez Italije izhajala, pa tudi ne troententa, ki z Lahi ni vedla nič početi, ker so bili tako dvorezni. Seveda — če ,bi imeli Lahi dobro armado! Angleški tisk. London, 30. marca. Večina listov piše o triumfu Aehrenthala, zmagi Nemčije in ponižanju Rusije precej nevoljno, dasi ne morejo prikriti veselja, da je odstranjena mora, ki je mesece in mesece tlačila Evropo. — »Daily Telegraph« pravi, da je diplomaška zmaga barona Aehrenthala neoporečna, cena za ta uspeh pa bo trajni razdor med Avstrijo in ž njo zvezano Nemčijo ter med Rusijo. Na slovanske narode mora politika zatiranja Srbov napraviti skrajno neugoden vtis, pa tudi tro-ententne velesile ne morejo biti zadovoljne, ko se je raztrgala berolinska pogodba in je Avstroogrska brezobzirno izrabila .sedanjo slabost Rusije. Na tak način se ue dela za mir, marveč se seje nezaupnost in sovraštvo med narodi. — »Daily News« pravijo, da niti Avstroogrska niti Rusija ni .vredna angleške naklonjenosti. Monarhija da je postopala brezobzirno, Rusija pa je Spletkarila. Igra Rusije je bila dvoumna. Če bi se bila Srbija sprva zanašala le sama nase, bi se že davno potrudila ustvariti si z monarhijo primerno sosedsko razmerje. Postopanje Rusije, ki ni zadovoljilo ne Srbov ne prijateljev na Angleškem in Francoskem, kaže, kako prav so imeli tisti, ki so s prvega početka dvomili o umestnosti angleško - ruskega sporazuma. — »Daily Graphic« piše, da je Grey rešil mir na bližnjem vzhodu in morda mir Evrope. Žrtve so bile neizogibne, kajti baron Aehrenthal da je imel »vse adute v rokah in jih je neusmiljeno metal na mizo.« — »Daily Ex-press« nravi: Danes ni več dvoma da je Nemčija vladarica srednje Evrope. Dokazano je, koliko zaleže njeno prijateljstvo, ki je dragoceno, ker je pripravljena iu zmožna boriti se za prijatelje, če so v stiski. Prilog« »Slovno«" ifay. 72, dn* 31, maroa 1909, Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško Specialiteta: „Salvator" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). Poiiljatve na dom lorejema restavrater »Narodnega doma" g. Kržlšnlk. (Telefon št. 82.) - Ivan Jax in sin Dunajska cesta 17, Ljubljana. Kolesa iz prvih t ovarn Avstrije: Durkopp, Styria (Puch), Waffenrad. rSivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. Adlerjevl |# pisalni stroji. Ceniki zastonj in frenko. m umskih sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700,800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka IM. Rosner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9 v r«Ho c« približno I OtlU JOO met. stotov dobrega sena. Cena po dogovoru. 875 Kje, pove upravništvo tega lista. Gramofoni! „„, Milko Krope! urar, Ljubljana, Jurčičev trg itev. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. t«ila nikel. žepnih in različnih stenskih up, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineikega srebra orodje. fKHmnffiHA in nainovelSe slovenske plo-uramoione 5«e Od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo. 2393 36 Staro zlato in srebro kakor tud< drago kamenje , kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto. Sprejmem takoj izurjenega, zanesljivega in vestnega - Solieitatorjci ter pisarko s prav lepo pisavo in izurjeno v strojepisju. 823 3-1 Dr. Fran Poček, odvetnik v Ljubljani, Stari trg št. 30. - 8! Prvo slovensko ! I c. kr. oblastveno potrjeno » 98 veilišda za Rrojno risanja branja dhsifi Ljubljano, Stori tri it 28. • Doti se tam kroj po Ml meri. ® I Edini ugoden nakup I ostankov I I 40 metrov cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1 0. J. Mliek a M v Podčbradih, Češko. Naročite takoj I — Priporočilo I Veleč, gospod V.J. Havliček a bratr, Podebrady. Zadnjo pošiljatev sem sprejel z veseljem In se ml je zelo dopadla Prosim, pošljite ml ie 40 metrov ostankov a ... Spoitovanlem V.V. Neus«ya, Uhry, 16, II. ■ ■ Pozor kolesarji Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa: „Specijal" Pnch-kolesa.......K 150-— „Curier" kolesa........... U5-— Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 66-- naprej. (i) Za preknpovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, VBled tega vse blago veliko oeneje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem FR. ČUDEN urar in trgoveo v Ljubljani. I Preselitev obrti. Vsem svojim cenjenim naročnikom in slav. občinstvu sploh, uljudno naznanjam, da sem svojo 780 6-1 kleparsko obrt na Tržaški cesti št. Z preselil v Gradišče št. 10 ffit \ s® Priporočam se za vsa v to stroko spadajoča dela in prosim zaupanja tudi na svojem novem mestu. Franc Gradlfor, Klepar. Z vsem spoštovanjem Pelerine 3a častnice, talarje in bare te 3a sodnice ima v fini izvršitvi in nijfci ceni v zalogi h. h 826 6-1 unc, JLjubljana, Dvorni trg 3. f WMŠ m L pri nakupovanju vencev! Fr. Iglic LJubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih in 3077 66-1 trakov z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. GENE BREZ 80BEICE ! izdelovatelj orgel v Radovljici. Vljudno javljam, da sem po večletnem delovanju pri prvih svetovnih tvrdkah, sedaj otvoril lastno obrt in se čast. duhovnikom, organistom in cerkv. predstojništvom priporočam za napravo cerkvenih orgel pnevmatičnih in elektropnevmatičnih naprav, tako, da se igralnik lahko vozi ali prestavlja na vsak poljuben prostor. — Vsakovrstna predelavanja, vglasbein popravila starejših orgel in različnih infttrumentov točno in ceno. Z velespoštovanjem Anton Dernič. 750 7-1 Podružnlcet ■g. ■ mcnjslnlcam) i Graben 15. Mala »tran, Mttrt. din 17. Badea, Brno, a Lisa. Ccika Kamilica, Moravski Znmberg, HfidlLng, NotI JlCln, Plaen, Zvit.v. In Llberc«. Menjalnice na Dnnajni L Wollicllc 10, Taboritrait« 4, III. Ungarg.u« T7 (vogal R«nnwega), Ul. LO-wenaaai* 27, IV. Wl«dner Hauptitraii« 12, V. SchSnbrnnneritraii« 88 a, VI GumpendorfcrstraiK 22, VII. MarlahlHer»tr«»»« 70, VIII. L«rchtnl»ld«r-itria.c 132. IX Alieratrauc 52, XVIII. VVlhrlngcrttrau. 82, XIX. Dflbllnfl.i Hanpt.tr.«>« 83, XIX. Hauptitrau* 52. II Men|alnlčna delniška dražba MERCUR DUNAJ, L. VVollzelle L ii • • • • • • Jlkc. kapital K 20,000.000. Bet. zaklad K 8,000.000. Ne|kulantne|ftl nakup in prodaja vaeta vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, n zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. u :: Zamenjava In eskomptiranfe :: izžrebanih zastavnic ln obligacij, srečk in kuponoT, • Prvi kinematograf Polhe Prej „EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti Kavarne »Evropa" «sako soboto In sredo nov program! Predstave ob delavalKlb: ob 4., 5,6,J. in 8. url Predstav« ob nedeljah in praznikih i ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne. I • I. prostor 60 v., H. prostor 40 v„ I. pro- | Vsak Četrtek In soboto od 3. do 6. ure pred- I Slike 9e doblvai° sanl° iz Posvet. pariške tvor. Pathe Frfcres Cene prostorom: 2613 26 stor otroci 40 v., 11. prostor otroci in | vojaki do narednika 20 v. 1 stave po znižani ceni. 1. prostor 20 v., II. 10 v. § Ravnateljstvo kinematografa „PgM\ Za Jport In promet. Zaloga koles Puch,